kulturno politično glasilo sEBSZ 6. SeSo/števčika 39 V Ct-z-ovc«, dne 30. septembra 1954 Cena 1 šiling Skrb za družine Pred 'kratkim sta se obe vladni stranki, OeVP in SPOe, razgovarjali glede izravnave družinskih bremen. Po uradnem poročilu, ki so ga po razgovorih izdali, posnemamo, da bodo ,,pomagali” družinam v prvi vrsti z višjimi otroškimi dokladami. Pričakovali smo, da bodo zvišali doklade že za prva dva otroka. A ostalo bo vse pri starem. Morda naj bi bila to predvsem pomoč mladoporočencem? Ti se morajo večinoma boriti šele s tem, kako bi sami sebe pošteno oblekli in vsaj za silo uredili svoje stanovanje. Na zidanje more misliti le nekdo, ki ima od doma znatno pomoč ali veliko dediščino. Koliko pa je takih srečnežev? Večina zakoncev si mora z lastnim trudom ustvariti najpotrebnejše pogoje za življenje. Za prva dva otroka naj se zadovolji mlada družina s 105.— šilingi na mesec. X tej višini je država do sedaj izplačevala doklado za otroka. Tudi za naprej se v tem pogledu ne bo nič spremenilo. Za kaj naj porabijo starši to vsoto, za obutev, za obleko ali /a hrano otrok? In v raznih bolezenskih slučajih naj ne bo pri rokah nobenega denarja? Ali je torej, čudno, če vedno bolj prodira med ljudstvo za državo nemogoče in škodljivo mnenje: ,,Čim manj otrok, tem bolje!” Kdo ima danes še pogum do treh in več otrok? Kako bo poskrbljeno v bodočnosti zanje? Za tretjega otroka hoče država plačevati 150,— šilingov, za četrtega nič več, šele od petega otroka naprej bodo znašale doklade 200,— 'šilingov na mesec. Vsakdo ve, da pri večjih otrocih s to vsoto sploh ni mogoče shajati. Kaj šele, če eden od teh otrok študira? V mestu je treba zanj pla-' čevati 350 do 450 šilingov za hrano in stanovanje, kje pa je obleka, šolnina, kje so šolske knjige, zvezki itd. Starši morajo dajati torej iz tega, kar je njim določila država za življenje. Koliko je odpovedi v družinah vsak dan, more doumeti samo, kdor jemlje družinsko življenje resno in ima spoštovanje ter se zaveda odgovornosti do vsakega človeškega bitja. Kot katoliški očetje in matere nikakor nočemo biti oboževalci materializma. Zavedamo se svojih dolžnosti do Cerkve in odgovornosti do Boga, ki izvirajo iz božjih zapovedi. Po teh bomo usmerjali tudi v bodoče naše zakonsko življenje. Vendar smo mnenja, da imamo vso pravico terjati od države pogoje, v katerih bomo zmožni delati državi v prid in v korist celotni človeški družbi. Zato se z drobtinicami, ki sta jih določili dve avstrijski stranki pri reševanju izravnave družinskih bremen ne moremo zadovoljiti. To ni pomoč družinam! še v slabšo luč postavlja to nezadovoljivo rešitev dejstvo, da sta OeVP in SPOe pričeli reševati to pereče vprašanje ravno v času, ko se bodo v kratkem vršile v nekaterih zveznih deželah deželnozborske volitve. Dovolj žalostno, da morajo ravno nerešena družinska socialna vprašanja služiti volilni propagandi! I/ navedenega je razvidno, da smo v Avstriji še precej oddaljeni od smotrne družinske politike. Posebno porazno je avstrijsko stanje ob primerjanju z drugimi državami. Gospodarsko šibkejša Finska izda na leto 14 odst. državnih izdatkov za družinske doklade. Posledica zdrave družinske politike je rastoče število otrok v tej državi. Danes ima Finska procentualno najvišje Nemčija je na vrsti Začetek konference devetih držav v Londonu — Položaj Zapadne Nemčije v evropski skupnosti V Londonu se je v torek pričela konferenca devetih držav: Anglije, Francije, Zapadne Nemčije, Belgije, Holandije, Luksemburga, Italije, Združenih držav in Kanade. Glavno vprašanje, ki ga bodo na konferenci obravnavali, je ponovna nemška oborožitev. Na prvi seji so se zastopniki devetih držav dogovorili o dnevnem redu 'konference. Po skupni seji so objavili poročilo o različnih načrtih, ki so jih ministri predložili, da bi Nemčijo sprejeli v bruseljski pakt in ji omogočili pristop v organizacijo Atlantskega pakta. Popoldne so se sestali ministri treh za-padnih velesil in kancler Adenauer k razgovorom o vprašanju nemške neodvisnosti. Mendes-France predlaga istočasno ureditev posavskega vprašanja Mendes-France je bil glavni govornik na dopoldanski seji. Obrazložil je francoski predlog k oborožitvi Nemčije. Skupina držav bruseljskega pakta naj bi določila najvišje število vojaštva, ki bi ga vsaka država dala na razpolago. Ameriško vojaško pomoč naj bi skupaj prejemale in medsebojno razdeljevale. Istočasno je Mendes-France predlagal, da bi v okviru dogovorov o nemški neodvisnosti uredili tudi posarsko vprašanje. V nemških krogih pa so k temu predlogu mnenja, naj bi se vprašanje Posarja reševalo v posebnih francosko-nemških razgovorih. Kancler Adenauer je stavil nemški predlog Še pred Mendes-Franceovim govorom je kancler Adenauer razložil nemško stališče: Zapadna Nemčija je pripravljena prispevati svoj delež k obrambi Zapada ob popolni enakopravnosti v Atlantskem paktu. Vsakršno zapostavljanje kake soudeležene države mora biti izključeno. Ker je Nemčija strateško izpostavljeno ozemlje, ne bo izdelovala atomškega orožja, to naj se obvežejo tudi druge države v podobnem položaju. Svoje vojaške sile je pripravljena podrediti nadnarodni evropski organizaciji, čim bi ta bila ustvarjena. V ostalem je kancler Adenauer ponovil svoj predlog, o katerem smo že poročali, da pričakuje takojšnjo izjavo Združenih držav, Anglije in Francije o ukinitvi zasedbe Zapadne Nemčije in da priznava dogovore štirih velesil o Berlinu in o združitvi celotne Nemčije. Za nastavitev ameriškega, angleškega in francoskega vojaštva v Zapad-ni Nemčiji je pripravljen Skleniti posebno pogodbo. Angleški laburisti so glasovali za nemško oborožitev Letošnji kongres angleške delavske stranke je na svojem zborovanju glasoval o stališču strankine politike do vprašanja nemške oborožitve. Glavni nasprotnik je bil Bevan, zagovornika pa Attlee in bivši zunanji minister Herbert Morrison. Za strankino politiko podpiranja nemške oborožitve je bilo oddanih 3,270.000 glasov, proti pa 3,022.000. KRATKE VESTI Msgr. Pietro Sigismondi je bil od sv. očeta imenovan za novega tajnika 'kongregacije za razširjenje vere. Na Japonskem je divjal v nedeljo tako strašen tajfun, da je potopil več ladij,. Med drugim tudi železniški brod ,,Toja Marn”, na katerem je bil natovorjen cel vlak. Smrtnih žrtev je preko tisoč. V Berlinu so v navzočnosti ameriškega visokega komisarja Gonanta, zahodnonem-škega vicekanclerja Bliicherja in drugih a-meriških in nemških osebnosti svečano odprli ..Ameriško spominsko knjižnico”, ki bo simbol nemškega in ameriškega prijateljstva v tem mestu. Knjižnico, ki leži v središču Berlina, so financirale ZDA. Ima že zdaj 75.000 knjig, prostora pa ima za 700 tisoč knjig. Jean Chauvel, francoski poslanik v Švici, je bil imenovan za francoskega poslanika in visokega komisarja v Avstriji. Vicekancler dr. Scharf, predsednik avstrijske socialistične stranke se bo udeležil zasedanja angleške delavske stranke, ki se bo vršilo v mestu Scarborough od 27. sept. do 1. oktobra. Abesinski cesar Haile Selasije'bo 5. oktobra odšel na državni obisk v Anglijo. Obiskal bo tudi Francijo, Nizozemsko, Zapad-no Nemčijo in švedsko. V Berlinu je sovjetski visoki komisar Puškin pismeno sporočil ameriškemu visokemu komisarju Conantu, da so v Vzhodni Nemčiji v zadnjem času zaprli 400 „agen-tov”, ki so vohunili za ,,ameriška vohunska središča” v zapadnem Berlinu in v Zapadni Nemčiji. „Wiener Kurier” je list, ki ga izdaja ameriška zasedbena oblast na JDunaju. Ameriški visoki komisar Penfield je napovedal, da bo ta časopis izhajal kot dnevnik le še do IG. oktobra, potem pa bo postal tednik. V Celovcu so ponovno odprli največje tujsko gostišče, hotel Moser-Verdino, katerega so do letošnje vigredi imeli zasedenega zVngleži. Uradno ugotovljena škoda, ki so jo v devetih letih zasedbe Angleži napravili, je bila ocenjena na G,8 milijonov šilingov. Okrog 3 milijone pa so porabili za novo ureditev prostorov. IZ TAJNIŠTVA NSKS Tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev, prof. dr. Valentin Inzko, je našim ljudem na razpolago vsak ponedeljek od 10. do 12. ure in vsak četrtek od 8. do 12. ure dopoldan v pisarni uredništva našega lista. Eksplozija beatiBa Na ameriškem letalskem oporišču v Bitburgu se je zgodila velika nesreča Iz Koblenza poročajo o strašni nesreči, v kateri je izgubilo življenje 31 ljudi, 18 je težko ranjenih, več oseb pa pogrešajo. Letališče v Bitburgu uporabljajo letalske sile držav Atlantskega pakta. Podzemski bencinski tanki vsebujejo 5 milijonov litrov bencina. Pri preizkušanju novih gasilnih naprav je na doslej še neznan način prišlo do nesreče, ker se je vnel bencin v 500.000 Iberskem tanku in je eksplodiral. Bencinski tanki so vsi pod zemljo, vrhu njih je 35 cm debel beton in preko tega še 3 metre na debelo prsti. Ob eksploziji so nastali veliki požari. Preko 1000 gasilcev je gasilo ogenj. Da se ne bi požar razširil, so morali izpustiti velike množine bencina, ki se je razlil po bližnji okolici in se pomešal z vodo po potokih in studencih. — Pod truplom nekega francoskega inženirja so našli fotografski aparat s filmom; upajo, da bodo na podlagi slik, ki jih je inženir tik pred eksplozijo posnel, mogli ugotoviti vzrok nesreče. Nekateri menijo, da ni izključeno, da je nesrečo povzročilo kako sabotažno dejanje. Britanski vojni minister Antony Head je odpotoval z letalom na enomesečno potovanje po daljnem Vzhodu. Pred odhodom je izjavil, da ni njegovo potovanje v nobeni zvezi z napetostjo okrog Formoze. Usbuje o nebesnih tslesii! V zadnjih dneh se množe poročila o skrivnostnih „uranidih” število otrok med vsemi evropskimi državami. Odstotek je narasel v zadnjih letih od 19.5 na 26.8 odst. Za državo je važnejši številčni dvig rojstev kot pa visoke otroške doklade, katere izplačuje vzdrževalcem družin. In Avstrija? Samo pol odstotka celotnega letnega proračuna izda država za otroške doklade. Ali je potem čudno, da je doseglo število otrok v zadnjem letu le 14.6 odst.? Ali se je čuditi, da je družin s številnimi otroci vedno manj? Več pozornosti družinam z. otroci, če hočemo, da bo država imela dovolj ročnih in duševnih delavcev, ki vendar državo vzdržujejo! Vsak dan beremo v časopisih nova poročila iz raznih krajev v državi, ki govore, da so ljudje opazili na nebu razna čudna telesa. Zdaj ne uporabljajo več toliko imena „leteči krožniki” za te pojave, ampak jih imenujejo „uranide”. Nek portugalski časopis je poročal, da so štirje kmetje v bližini portugalsko-španske meje na neki gori videli, kako so komaj 200 metrov od njih pristali obiskovalci iz svetovja. Kmetje so pripovedovali, da sta dve postavi izstopili iz ploščatega letala. Bili sta dva in pol metra visoki in videti kot iz aluminija. Sklanjali sta se k tlom, nabirali travo in kamenje in ga devali v ble- ščečo se aktovko. Ko sta zagledali kmete, sta se jim približali in se oglašali z. nerazumljivimi glasovi. Ker so se kmetje v strahu umikali, sta jih s kretnjami vabili, naj vstopijo v letalo. Kmetje so tudi to vabilo odklonili; postavi pa sta sami zlezli nazaj, od koder sta izstopili in plošča se je dvignila z veliko hitrostjo ter izginila. Sredina plošče se je vrtela, zunanji rob pa je bil prozoren in je bilo mogoče videti v njem postave, ki so se premikale. Po naj novejših vesteh istega portugalskega časopisa je bila vest o »ufanidu” brez podlage in so štirje kmetje videli postavi iz svetovja le v svoji živahni domišljiji. V MARIJINEM DUHU ZA KRISTUSA KRALJA! Z UDELEŽBO NA MARIJANSKEM KONpRESU V SOBOTO IN NEDELJO DOKAŽIMO ZVESTOBO NAŠI KRALJICI, DA NAM IZPROSI LJUBEZNI - PRAVICE - MIRU! Politični teden Po svetu... Veliki skupni manevri šestih držav severnoatlantske zveze. Začeli so se obsežni skupni manevri letalskih, kopenskih in pomorskih sil šestih držav Severnoatlantske zveze — Danske, Francije, Holandije, Norveške, Kanade in Velike Britanije. Manevri bodo trajali do 3. oktobra. Pri njih bodo posebno preizkušali koordinacijo letalskih, kopenskih in pomorskih operacij z različnimi poveljstvi, pa tudi uspešnost mornariške zaščite za plovbo po ladjah in letalih. Ena stran je „modra”, druga pa „oranž-na”. Poveljstva ,,modrih” bodo imela nalogo obvarovati svoje pomorske spremljave pred napadi podmornic in letal ,,oranžnih” sil. Manevri bodo porazdeljeni v pet časovnih stopenj in vsaka bo označena s posebno šifrirano besedo. Manevri se bodo razvijali na morju pred južno norveško o-balo, v vodah severne Norveške ter na področju okrog Trondheima, v danskih vodah in na obalah, okrog Britanskih otokov in v Rokavskem prelivu. Manevre vodi vrhovni poveljnik atlantskih pomorskih sil admiral sir Michael Dennv, poleg njega pa tudi vrhovni poveljnik za severno Evropo general sir Robert Manserg in letalski maršal sir John Booth-man, vrhovni poveljnik letalstva za vzhodno atlantsko področje. Pomoč britanskega letalstva žrtvam alžirskega potresa. Neko tovorno letalo britanskega vojnega letalstva je v dogovoru z britanskim Rdečim križem pripeljalo v Alžir 5 ton kondenziranega mleka in druge potrebne preskrbe za otroke, ki so zbežali s potresnega področja. Pomoč je bila poslana na posebno prošnjo francoskega Rdečega križa. Glavna skupščina ZN je spet odložila razpravo o kitajskem zastopstvu. Deveta Glavna skupščina ZN je sprejela sklep, da na sedanjem zasedanju ne bo razpravljala o kitajskem zastopstvu. Ta predlog so dale Združene države, kakor tudi že lani na osmem zasedanju Glavne skupščine. Zanj je glasovalo 43 držav, proti 11, 6 pa se jih je glasovanja vzdržalo. O predlogu so glasovali kmalu potem, ko se je deveta Glavna skupščina sestala. Rezultat glasovanja je bilo možno uganiti že vnaprej, ko je Glavng skupščina s 43 glasovi odločila, da da temu ameriškemu predlogu prednost pred sovjetskim predlogom, da bi izključili zastopstvo nacionalistične Kitajske in ga nadomestili s komunističnim. Proti je glasovalo sedem držav, pet pa se jih je glasovanja vzdržalo. Preučevanje zadnjih francoskih predlogov je po ameriškem mnenju potrebno. Medtem ko strokovnjaki preučujejo Mendes-Franceov novi načrt za evropsko obrambo, je prav, da si razjasnimo edinstveno zmedeno vzdušje, ki vlada v Franciji. Skušajmo si razložiti njen notranji politični položaj. Danes je vsaka država ujeta v dve fronti, tudi naša, trdi ameriško časopisje. Načrt o Evropski obrambni skupnosti je dejansko povzročil cepitev v skoro vseh francoskih političnih strankah, razen pri komunistih. Francija ima sistem vlade, ki je kot nalašč pripraven za komuniste. Francija ima namreč šibko izvršno in teoretično močno zakonodajno oblast, ki pa je seveda razbita na mnogo strank in zato ne more pokazati skladne ali odločilne moči. Ko je prišlo v ospredje vprašanje nemške oborožitve in suverenosti, je to šibkost v sami zgradbi narodnega predstavništva še poslabšala enako ostra cepitev in neodločnost med francoskim ljudstvom. Sicer tako logični Francozi so postali ob tem vprašanju nepreudarni in čustveni. Ko je potem 30. avgusta prišlo do usodnega glasovanja, so seveda odločitve raznih strank v parlamentu bile odraz le tega zmedenega položaja, medtem ko je ministrski predsednik imel pred sabo drugo pot. Ta položaj še vedno traja. Ministrski predsednik Mendes-France je hotel najti tako rešitev, ki bi ustrezala zahtevam prizadetih narodov, hkrati pa bi njemu zagotovila parlamentarno večino. Načrt za tako rešitev zasluži podrobno in potrpežljivo preučitev. Toda naj bi bila potrpežljivost za vse prizadete sedaj še tako težka, je zelo potrebna. V sedanjem trenutku vlada v zahodnih zadevah izredna zmešnjava. Združene države niso edina država, ki doživlja težko novo iskanje v svoji politiki. Ko je francoski parlament odklonil načrt za Evropsko o-brambno skupnost, je bilo od vseh strani slišati, da je sedaj na Franciji, da pokaže drugo rešitev. Ministrski predsednik Mendes-France je poskusil to napraviti in gotovo ni hotel reči: ,Ce hočete, vzemite to, ali pa nič’. Poskus iz prejšnjega tedna, da bi osamili Francijo, je bil nevaren in nepotreben. Sedaj pa, ko Francija nastopa z novo potezo, je treba njene predloge skrbno preučiti. ... in pri nas v Avstriji Se se spominjamo, da je pred letom nastala vladna kriza zaradi tega, ker je finančni minister zahteval v predloženem državnem proračunu večjo štednjo. Krizo so ministri preboleli, tako zvani Kamitzov kurz (Kamitz-Kurs) pa se je le obnesel in finančno stanje države se je ustalilo, še več, izvozna bilanca je zdaj celo aktivna. Zato pa je letos šlo tudi dosti bolj gladko. Osnutek državnega proračuna sta obe vladni stranki pretekli teden sprejeli. Proračun izkazuje še nekaj primanjkljaja, vendar je upati, da bo izravnan z višjimi dohodki, ki jih pričakujejo predvsem zaradi tega, ker vlada v gospodarstvu ugoden razvoj. Utemeljeno je to pričakovanje tudi zato, ker že beležijo precej višje davčne dohodke. Posebno pozdravljajo proračunsko visoko postavko za investicije, ki bodo znatno pripomogle k znižanju brezposelnosti. V tej zvezi naj omenimo, da so pretekli teden na Dunaju odobrili za Koroško še dodaten kredit 10 milijonov šilingov za zvezne ceste. Ta denar bodo uporabili v glavnem za ceste na zgornjem Koroškem. Samo majhen del bo šel za cesto iz Gre-binja v I.abodsko dolino. Ljudje po naših krajih se upravičeno sprašujejo, kdaj bodo prišle na vrsto tukajšnje ceste. Saj so potrebne popravila ceste po Rožu ali pa cesta iz Grabštajna na Železno Kaplo. Razveseljivo je, da so se spomnili nečesa drugega, kar je naše ljudi, ki imajo zemljo ob Beli, desetletja mučilo. Leto za letom je Bela odnašala plodno zemljo in je kot nebrzdan hudournik delala včasih milijonsko škodo. Zdaj so končno sklenili, da jo bodo regulirali. Z delom bodo začeli pri Miklavčevem. V več letih bodo načrtno zgradili jezove do Drave. Dela bodo letno stala okoli 300.000 do 400.000 šilingov. Bela teče v tem predelu skozi občini Žitara ves in Galicija. Pogajanja z Rusi zaradi gradnje avtoceste Solnograd — Dunaj so končana. Rusi so privolili, da smejo Avstrijci z. deli začeti tudi v Nižji Avstriji. Ta cesta je v glavni postavki državnega investicijskega načrta. Na Dunaju so premestili dr. Erharta, državnega tožilca pri mladinskem sodišču. Bil je posebno strog cenzor raznih pisanih in risanih publikacij, ki so škodovale javni morali. Vnel se je zaradi tega hud boj, ker so posegale vmes posebno katoliške organizacije. Na Koroškem pa je dvignila prah odstranitev dr. Pfle-gerla, ki je bil okrajni glavar za okraj Celovec. OeVP in VdU sta očitala, da je dr. Pflegerl bil žrtev strankinega diktata SPOe. Tu zopet trdijo, da je presamolastno nastopal, kar bi v svoji funkciji ne smel. Razburil je tudi atentat v Celovcu, o katerem smo že v zadnji številki našega lista poročali. Žrtev napada je bil načelnik bolniške blagajne Feik. Strel, ki ga je zadel, pa ni veljal njemu, marveč zdravniku dr. Lampitschu. Atentator je menil, da mu je zdravnik poslabšal zdravstveno stanje, ker ga baje ni pravilno zdravil. V tej zadevi še teče preiskava. Načelnik Feik je že precej okreval. Prerekanje med vladnima strankama v tej zadevi je treba gledati bolj v luči bližnjih volitev v Delavsko zbornico. Prireditve v okviru Marijanskega kongresa so se pričele, kot na drugem mestu obširneje poročamo. V soboto pa so odprli tudi 1. koroške visokošolske tedne. V tem okviru predavajo predvsem profesorji graške univerze. To prireditev nameravajo ponoviti vsako leto. Graška univerza se za to prireditev zelo zanima. Saj vidi v Koroški svoje naravno zaledje in bi rada koroške študente nase navezala. O težavah v Čile časopis „New York Times” prinaša članek z naslovom „Čile v težavah”, v katerem pravi: „Vse težave, ki mučijo države latinske Amerike, so se zdaj osredotočile v Čilu. Inflacija je v največjem zaletu — z vsemi običajnimi nesrečami, ki jih prinaša delovnemu ljudstvu in potrošnikom. Gospodarstvo države, ki je bilo v mnogočem vezano na izvoz bakra, se krha zaradi zmanjšanja svetovnega povpraševanja in manjših cen, ki jih sedaj svet lahko nudi za to surovino. Tako je prišlo do velikega trgovinskega primankljaja in velikega primanjkljaja v državnem proračunu. Zmanjkovati je pričelo žita in denarja je malo, da bi žito uvažali. Tem težavam se pridružujejo težave v politiki. Predsednik Ibanez se močno trudi, da bi ostal v demokratičnih mejah in Čile je res lahko ponosen, da je ena mnogoštevilnih pravih demokracij latinske Amerike. Toda predsednik nima strankarske večine v kongresu. Njegova vlada namreč sloni na šibki koaliciji, ki je le oportunistično zavezništvo skrajne levice in skrajne desnice. V zadnjih tednih je general Ibanez poskušal dobiti izredna pooblastila za šest mesecev, toda sovražni kongres mu jih ni dal. Sedaj je vlada proglasila obsedno stanje, teoretično pač zaradi položaja v rudnikih bakra, kjer že cel mesec trajajo resne stavke. Politična opozicija pa vidi v tem začetek nekakšne diktature. Končno pa, kar je višek v tej vrsti nesreč, je treba povedati, da je komunizem v čile sorazmerno močnejši kot v kateri koli drugi državi latinske Amerike. Cenijo, da šteje čilska komunistična partija kakih 50.000 članov ali sopotnikov. Rdeči so močno zasidrani tudi v sindikatih. Želeti je, da bi si ta republika kmalu opomogla iz težav, ki jo zdaj tarejo.” Za bolgarsko neodvisnost Predsednik Eisenhotver je ob obletnici smrti Nikole Petkova, bolgarskega patriota in voditelja opozicije proti komunistični vladi, poslal Georgiju Dimitrovu, predsedniku Bolgarskega narodnega odbora v VVashingtonu, poslanico, v kateri navaja: »Pošiljam tople pozdrave vsemu svobodoljubnemu prebivalstvu Bolgarije, ki se 22. septembra spominja junaške smrti velikega patriota Nikole Petkova. Junaštvo Petkova navdaja s pogumom vsakogar, ki moli za zmago svobode nad trinoštvom. On ni samo simbol ljubezni bolgarskega naroda do svojih narodnih izročil in njegove odločnosti poslati znova neodvisen, ampak je tudi bleščeč simbol vseh ljudi, ki želijo biti svobodni. Ob sedmi obletnici smrti Nikole Petkova pošiljam bolgarskemu narodu to poslanico simpatije in razumevanja. Želim mu povedati, da je ameriški narod prepričan, da bo bolgarski narod končno dosegel svojo neodvisnost in svobodo.” ONSTRAN ŽELEZNE ZAVESE Teorija in praksa. V neki tovarni v Rtlcči Delti, ki so jo nedavno Francozi odstopili Hočiminhu, je ostalo nekaj delavcev, že starih komunistov. Ko jih novi ravnatelj vidi vse žalostne, jim zakliče: »Kvišku srca, mislite na bodočnosti Do zdaj ste poznali komunizem le v teoriji, zdaj ga boste spoznali tudi v praksi." „Saj to je tisto.” Korošci,; zavarujte pri KMABRAND! (Koroika deželna zavarovalnica za žkodo po ognju) Celovec - Klagenlurt, Alter Plalz 30 Tel.: 18-46, 18-47 SLOVENCI _______doma La fto sneta ___________ Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani je izdala delo prof. Rajka Nahtigala »Staroruski ep Slovo o polku Igorcve”, literarni spomenik kijevske Rusije, ki je nastal med leti 1185 do 1187. V Mariboru se je 24. septembra pričel 11. kongres slovenskih geologov, ki ga je otvoril s pozdravnim nagovorom podpredsednik slovenskega geološkega društva prof. dr. Svetozar Ilešič. Posebno zanimivo je bilo predavanje prof. Zgonik Mavricija z naslovom »Drava kot hidroenergetski vir”, ki je obravnavalo ugodnosti izkoriščanja Drave v Dravski dolini severno in nižje od Maribora za gradnjo posebnih vodnih elektrarn. Prešernovo gledališče v Kranju, ki je že peto leto poklicno gledališče, je pričelo svojo' letošnjo sezono z delom holandskega režiserja, igralca in pisatelja Hansa 1 ie-mayerja »Mladost pred sodiščem”. Drama je naturalistična podoba življenja, skoraj samo stenografski zapiski sodnega procesa proti trem mladim ljudem, osumljenim političnega umora. Režijo je vodil Mirč Kragelj- V Slatini Radencih so igrali na prostem »Miklovo Zalo”, igralcev je bilo blizu 100. Za uprizoritev je kazalo ljudstvo iz bližnje in daljne okolice veliko zanimanje in se je nabralo okrog štiri tisoč gledalcev. Napeta pozornost in dolgotrajno ploskanje gledalcev sta nagradila požrtvovalne igralce. Pisatelj Danimir Feigel, čigar literarna humoristična dela so dobro znana posebno na Primorskem, je slavil 75-letnico rojstva. Feigel je v času borbe s fašizmom ostal in vztrajal v Gorici in skrbel za koledar in knjige Goriške matice. ANGLIJA Slovenci v Angliji so začeli zbirati prispevke za svoj dom v Londonu, v katerem naj bi bila pod streho vsa slovenska društva in v katerem bi bila tudi kapelica za stalno slovensko službo božjo. BELGIJA V smislu določil papeške konstitucije „Exul familia” o ureditvi dušnega pastirstva med izseljenci, je sveta stolica odobrila dosedanje delo slovenskih izseljenskih duhovnikov v Belgiji g. Vinka Žaklja v • Ličge-u in g. Zdravka Revna iz Charleroi-a ter jima poslala potrebne listine za vrši-tev te službe v bodoče. KANADA V Torontu dela pri gradnji slovenske cerkve lepo napredujejo. Cerkev so /e pričeli pokrivati in upajo, da bo v pozni jeseni blagoslovljena in izročena svojemu namenu. Čeprav cerkvena stavba še ni dograjena, dela lep in privlačen vtis. Posebno mogočno je pročelje s stopniščem. Pod njim peljejo stopnice v zelo prostorno dvorano, v kateri bodo lahko namestili preko 500 sedežev. Dvorana je tako visoka, da bo lahko služila tudi orodnim telovadcem. Pred dvorano je prostor za kuhinjo in šc posebna soba, nad odrom pa sta še dve sobi. Slovenec Milko Bambič se razen s slikarstvom zabava tudi z urami. Sestavil je n. pr. majhno budilko, ki te zbudi tako, da te pocuka za lase. Letos spomladi pa je sestavil izredno majhno uro — v premeru meri le 1 cm —, ki ne zaostaja za drugimi zapestnimi urami v ničemer razen v ceni. Stane , namreč manj kot druge. ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE V mestu Columbii s v državi Ohio je bil od 27. avgusta do 3. septembra redni vsakoletni velesejem, ki je bil letos za stoletnico te države prav posebno skrbno pripravljen. Velesejem je imel poleg gospodarske strani tudi poseben oddelek za upodabljajočo u-metnost: slikarstvo, kiparstvo, grafiko. Od Slovencev je bil zastopan kipar France Golše, ki ima svojo umetniško delavnico sredi slovenske naselbine v Clevelandu. Razstavljen je bil njegov simbolični kip »Jesen” v lesu in keramika, ki predstavlja »Petelina”. KANADA - PRIBEŽALIŠČE KOMUNISTOV Odkar so začeli v Ameriki z uvajanjem strogih zakonov proti komunistom, pričakujejo, da bo Kanada tista dežela, v kateri si bo veliko komunistov po tej ali drugi poti poiskalo svoje zatočišče. Nekateri izvedenci v poznanju komunistične ilegale že danes trdijo, da se nahaja v Kanadi glavni stan komunističnih agentov v obeh Amerikah. (Z) m or lu hi na mneu (Drugo pismo iz Alassia. Piše Alojz Vaud) Naj bo tuji svet še tako lep, del srca še vedno ostane v domovini. Dokaz za to je moje veselje nad „Našim tednikom”, ki je prišel tudi semkaj za menoj. Naj Vam, dragi čitatelji našega lista, zato zopet napišem pismo. Če ga kdo ne mara brati, mu prav nič ne zamerim. V prvem pismu sem hvalil tukajšnje domačine, da se ne polastijo raznovrstnega blaga, ki je razstavljeno kar na ulicah. A mednarodni žepni tatovi in vlomilci, ki jih po velikih mestih in letoviščih nikjer ne manjka, so tudi tukaj velikopotezni. Vozijo se kot bogataši v lesketajočih se avtomobilih in po izvršeni tatvini z mastnim plenom brez sledu izginejo. Nedavno so ponoči vlomili v neko vilo in odnesli bogati gospe dva milijona lir. Spominjam se, da sem nekoč v cerkvi na Brezjah bral napis, ki je opozarjal pred žeparji: — ,,Romarji, pazite na svoj denar!” — Previdnost je povsod na mestu; v Italiji, kamor prihaja leto za letom mnogo tujcev, pa še posebno. Zlasti Rim je na slabem glasu zaradi prefriganih žepnih tatov. Zelo radi izrabljajo gnečo, ki jo včasih namenoma povzročijo in spretna tatinska roka ti seže po denarnico v žep, da tega prav nič ne opaziš; ali pa ti prereže jopič nad žepom, da pride do tvoje listnice, ženskam najrajši izmakne torbico, včasih se polasti tudi tvojega kovčka — na razne načine vršijo žeparji svojo nečedno obrt. Na potovanju bodi torej pazljiv! Ne imej vsega denarja v eni denarnici, marveč le toliko, kolikor ga sproti potrebuješ, ostalega pa nosi na varnem mestu, najbolje v vrečici na traku, ki jo obesiš okoli vratu pod o-bleko. Tukaj so vinorodni kraji. Dobiš vina vseh vrst. Ko hodim po ozkih ulicah, mi iz pritličnih prostorov dahne v nos opojni vinski duh. Pijanega človeka pa tu še nisem videl. Večkrat se spomnim, kako je v naši koroški deželici; ob nedeljah in še ob plavili ponedeljkih vidimo toliko gugajočih se bark! že v vlaku sem opazil in tudi tukaj vidim, da italijanski očetje zelo skrbijo za svoje otroke, se z njimi igrajo, pogovarjajo in jim strežejo. Na sprehodu nosi oče otroka na svojih rokah, da mati lažje hodi. Tako se lepo izraža ljubezen do otroka in viteška obzirnost do žene. V gostišču nam pri mizi streže kitajsko dekle. Da, zares, prava Kitajka s poševnimi očmi. Sestre frančiškanke delujejo tudi v misijonih. Pred šestimi leti je sestra misijonarka pripeljala s seboj devetletno kitajsko siroto. Ime ji je Loretta. Kitajsko ne zna več govoriti, pač pa še zna kitajsko moliti zdravomarijo. V nedeljo, 12. septembra, smo obhajali v hiši redko slovesnost: zlasti jubilej prednice sester frančiškank — petdesetletnico njenega redovništva. Dopoldne je bila v cerkvici slovesna služba božja. Pevski zbor gojenk je lepo pel mašo skladatelja frančiškanskega patra Rossa iz Turina. Ta je sam prišel vadit in vodit zbor. Sodelovala je tudi neka „signorina” iz mesta s prijetnim, obsežnim sopranom. Popoldne je bila akademija v dvorani. Skladatelj je igral nekaj skladb na pianinu, nekajkrat je spremljal samospeve sopranistke. Ta je večkrat prišla z glasom zelo visoko, da je po mojem nestrokovnjaškem okusu bilo petje že bolj cviljenje; vsakokrat sem ji ploskal tudi jaz, pa le od veselja, da je končala. Zelo pa mi je ugajalo petje otroškega zbora na odru. V rdečkastih krilih in belih bluzah so bile deklice na razsvetljenem odru kakor angelčki. Pogrešal pa sem na tej akademiji čestitke v obliki deklamacije, govora ali prizora. Tudi pri kosilu se je pokazalo, da je v hiši velik praznik. Godilo se mi je skoraj tako kakor nekdaj slavnemu dunajskemu pridigarju Abrahamu a santa Clara, ki je bil slovit in originalen govornik, pa tudi znan, da je rad jedel pišeje. V tem oziru mu je malo podoben pliberški gospod Lenart, ki ima nekaj višnjevega pod brado. Nekoč je bil Abraham povabljen na cesarski. dvor na kosilo. Jed za jedjo je prihajala na mizo in vsake si je Abraham izdatno privoščil. Nazadnje, ko so bili vsi prepričani, da je sit do grla, pa prinesejo služabniki in postavijo predenj še velikega ocvrtega piščanca. Cesar in dvorjaniki se na tihem muzajo misleč, v kaki zadregi bo. Toda Abraham ne gleda dolgo piščanca pred seboj, loti se ga in vsega pospravi v svoj želodec. Vsi se mu čudijo. On pa se obrne k cesarju in mu razloži: »Veličanstvo! Mislite si, da je stolna cerkev sv. Štefana nabito polna ljudi. Tedaj se pripelje Vaše veličanstvo in hoče v cerkev. Prav gotovo bo v cerkvi še prostora za Vas. Istotako mora biti za piščanca še prostora v polnem želodcu.” Na ta dogodek sem se spomnil pri kosilu, ko so prihajale jedi na mizo: najprej dvojna „antipasta” (= predjed): šunka, polita z aspikom, pečeno meso in jetra s pečenimi krompirjevimi rezanci in gobami. To je bil šele uvod k pravemu kosilu, pa sem bil že tega sit. Sledila je juha z jajčno kašo, nato pečen pišej s kuhano in surovo solato, torta, grozdje m breskve. Vina seveda tudi ni manjkalo. Ne bi si bil mogel zapomniti, vseh teh jedi, pa moja gospodinja ima za take stvari boljši spomin in tako morem koroškim gospodinjam podrobno navesti jedilnik tistega slavnostnega kosila. Če je želodec zdrav, ima dober tek in rad sprejema hrano. Pa tudi svojo glavo skušam napolniti z znanjem italijanskega jezika. To pa ne gre tako gladko. Želja (ne: žeja!) je sicer močna, a na stara leta duh ni več tako gibčen in spomin popušča. Za silo sem se iz knjige in iz. razgovorov vendar že toliko naučil, da mnogokaj razumem. Danes sem bil že celo za tolmača. Zadnji teden dopusta poteka. Ko boste to brali, bom že spet v Selah, če Bog da. A rivederci! Na svidenje! Očetova zadnja volja V majhnih ribiških vasicah na južni francoski obali živijo revni ljudje. Njihovo življenje je vsakdanje in preprosto; redkokdaj se zgodi kaj posebnega. Vasica Les Saintcs Marics de la Mer pa je tole doživela: Stari Girard je bil stiskač, ki je vse življenje skoparil, z vsemi mogočimi stvarmi trgoval, lovil z dvema čolnoma ribe na morju, vodil tujce in ob nedeljah pomagal pri bikoborbah. Vendar je veljal za reveža in je stanoval s svojini odraslim sinom Jeanom v hišici, ki je imela dve izbi in kuhinjo. Ko se je pred dvema letoma vlegel na smrtno posteljo, je poklical Jeana k sebi in mu govoril: »Ničvreden sin si. še tisto malo denarja, ki ga pri svoji nemarnosti zaslužiš, zapiješ v gostilni. Hudič te je z alkoholom omamil in ne boš storil dobrega konca. Jaz umiram iz skrbi zaradi tebe. Predno pa zatisnem oči, mi moraš obljubiti: Ko bos čisto na koncu in ne boš videl nobenega izhoda več, potem pojdi in sc obesi na železni klin tam v kotu. Skrbi, da ne bo imel orožnik s teboj opravka, in ohrani vsaj čisto ime. Zato se obesi tam na klinu! Sam sem ga zabil v steno kot zadnji dokaz svoje očetovske ljubezen in dolžnosti. Ce mi to obljubiš, bom laže umrl. Mi hočeš obljubiti?” Tein besedam se Jean ni mogel upirati in je z glasom, ki so mu ga solze dušile, obljubil, da se bo obesil, ko bo zanj vse končano. Z vzdihom olajšanja se je stari Girard poslovil od tega sveta. — Sin se ni poboljšal, zahajal je še dalje v gostilno in pijan spal pod milim nebom. Ko je že posteljo zastavil, je vzel gostilničar na račun oba čolna in potem še hišo. To je zadostovalo do zadnjega. Ko gostilničar svojemu prijatelju Jeanu nič več ni hotel dajati in ga je postavil enostavno na cesto, se je Jean v svoji zapuščenosti in treznosti spomnil obljube, ki jo je bil dal očetu. Zahvalil se je očetu za skrb in se namenil pustiti gostilničarju poleg hiše še svoje truplo. Jean je šel in vzel vrv ter jo pritrdil na železni klin v kotu. Vse je delal zelo počasi in premišljeno. Toda ko je z zanjko okrog vratu skočil s stola, sc je zgodilo nekaj izrednega. Namesto da bi svojo dušo izdihnil, kot je pričakoval, ie trdo padel po tleh in nanj ni priletel le železni klin, ampak tudi omet in kamenje se je usulo in mu pošteno obunkalo glavo. Ko pa se je — še vedno z zanjko okrog vratu — dvignil, da bi videl vzrok svojega ponesrečenega poskusa, je odkril v steni luknjo, v kateri sta stala lesena skrinjica in lončen lonec. Oba sta bila polna o-krasja in raznovrstnih denarnih papirjev v funtih in dolarjih: domačemu denarju stari Girard, ki ga nihče ni bil imel za bogatega, ni veliko zaupal. Tedaj so se Jeanu od ginjenja usule solze po licih. Spoznal je očetovo dobroto in modrost, se zahvalil za pravi pouk, ki mu ga je bil oče dal in se zarekel, da ne bo nikoli več prestopil gostilniškega praga. Namesto da bi šel in od gostilničarja odkupil čolna in hišo, ga je popadla taka jeza, ko je šel mimo gostilne, da je stopil vanjo in vse na drobno stolkcl, noben kozarec in noben stol ni ostal cel. Nazadnje sc je lotil še gostilničarja, da so ga morali spraviti v bolnico. Tako je Jean kljub vsej skrbi, da bi ohranil čisto ime, imel opraviti z orožniki. 200-letnica Kolumbijske univerze Svečanosti, ki bodo prihodnji mesec v proslavo 200-letnice ustanovitve kolumbijske univerze se bodo med drugimi udeležile tudi naslednje odlične osebnosti: angleška kraljica-mati, nemški kancler Adenauer, indijski podpredsednik Radakrišman, belgijski zunanji minister Spaak, bivši glavni tajnik Organizacije ameriških držav Alberto Lleras; rektor bolonjske univerze, ki je najstarejša na Zahodu, Felice Bataglia, ki bo obenem zastopal italijanskega ministra za vzgojo, in dr. Pierre Donzelot y zastopstvu francoskega ministrstva za vzgojo. Vse jim pride prav Pred nedavnim je radio Moskva naznanil, da je bila ena najlepših katoliških cerkva v starem Petrogradu spremenjena v brezbožni muzej. Je to !50 let stara katedrala, ki je bila v stari carski Rusiji narodni spomenik, vse doslej v Sovjetski zvezi pa pod zaščito akademije znanosti in umetnosti. Sedaj je spremenjena v muzej »Zgodovine papeštva in inkvizicije”. Omenjeno radijsko naznanilo pravi, da razstava kaže »reakcionarno naravo katoliške vere.” Manjše propagandne razstave pa v okviru splošne protiverske gonje krožijo tudi po vseh važnejših prometnih žilah Sovjetske zveze. Po reki Anagara v vzhodni Sibi-biji pluje ladja z razstavo brezbožnih knjig in filmov, ki jih kažejo prebivalstvu obrež-nih mest. Tudi na transbajkalski železniški progi je rednim vlakom priključen propagandni voz z razstavo »Vera je sovražnik znanosti in napredka”. POPRAVEK V zadnji številki nam je v članku »Novi glasovi” na 3. strani tiskarski škrat ponagajal. Stavek v tretjem stolpcu se pravilno glasi: »Cela naselja so bila čisto nemška in cela naselja čisto slovenska, temu nasprotno so bili Italijani v velikj manjšini.” FRAN ERJAVEC, PARI/: koroški Slovenci (7. nadaljevanje) VIL SLOVENSKA KARANTANIJA POD FRANKI V prvih desetletjih frankovske nadoblasti, to je skoro v vsej drugi polovici VIII. stol., se meje slovenske Karantanije niso mnogo spreminjale. Obsegala je približno severni dve tretjini celotnega tedanjega slovenskega narodnega ozemlja, t. j. ozemlje skoro vseh Vzhodnih Alp. Na zapadu so mejili na Karantanijo Bavarci, pokrajinam na vzhodu in na jugu od nje so pa gospodovali vnovič Obri, a na jugozapadu so mejili na Slovence Longobar-di. Z drugimi besedami bi lahko to stanje izrazili takole: slovenska Karantanija je v začetku druge polovice VIII. stol. obsegala vso današnjo Koroško, južnovzbodni kot Tirolske (okoliš Lienza), južne predele Zgornje in Spodnje Avstrije in skoro vso severno in srednjo Štajersko, razen Slovenskih goric ter Ptujskega in Murskega polja. L. 768. je zavladal Frankom njih najznamenitejši vladar Karel Veliki (768 — 814), ki je prinesel v to stanje prav bistvene spremembe. Osvojil je najprej (1. 774.) vse longobardsko kraljestvo, nekaj let za tem je iztrgal Bizantincem Istro in skoro istočasno (1. 788.) je zatri tudi dotedanjo obsežno samostojnost Bavarske ter jo tesno vključil v svoj lastni državni sklop. V/poredno s to vključitvijo Bavarske je šla tudi tesnejša povezava slovenske Karantanije s frankovsko vladavino, vendar je po vsej priliki ta še nadalje uživala svojo notranjo upravno avtonomijo z domačimi knezi na čelu. Ko je Karel Veliki na ta način razširil, zaokrožil in utrdil južnovzbodne pokrajine svoje obsežne države, je napočil tudi trenutek, da stre še zadnjega neprijetnega nasprotnika na svojih južnovzhodnih mejah, to je Obre Vojna se je začela 1. 791. in je trajala celih dvanajst let. Frankovske južne armade je vodil Karlov sin Pipin in med njimi so se borile tudi slovenske karantanske čete, a razen teh še čete nekega Vojnimira, ki je bil najbrž poglavar kakega slovenskega rodu s poznejše Kranjske ali Spodnje štajerske. Do odločitve v tej vojni je prišlo šele 1. 796» ko je prodrla Pipinova armada prav v osrčje obrske države med Donavo in Tiso. Tam je razdrl njih utrjena gradišča, jim ugrabil neizmeren plen in padlo je vse obrsko plemstvo. S tem je bil zadan Obrom poslednji, smrtni udarec in v naslednjih letih se je vršilo potem samo še preganjanje in zatiranje manjših obrskih oddelkov na obširnem zavzetem prostoru. Vzhodne meje frankovske države so se po tej zmagoviti vojni pomaknile globoko na ogrske ravnine, dosegle pri Mohaču celo Donavo in segle prav do Srema. Ta obrsko-frankovska vojna je bila največjega pomena tudi za Slovence, kajti ona jih je za vedno rešila naddvestoletnega obrskega jarma in končno vse združila v veliki frankovski državi Karla Velikega, ki je bil 1. 800. kronan za cesarja. Neposredna posledica je bila tudi ta, da so bili odslej hitro pokristjanjeni še tisti slovenski predeli, ki so bili dotlej pod neposredno obrsko oblastjo in zato mednje še niso mogli prodreti krščanski misijonarji. Razen tega so postale z uničenjem obrske sile prazne tudi velike pokrajine v Panoniji (sedanji zapadni Ogrski), zato se je v tej dobi mnogo karatanskih Slovencev preselilo iz tesnih, ostrih in malo rodovitnih alpskih dolin na plodne panonske ravnine. Toda zedinjenje vseh Slovencev in vsega tedanjega slovenskega ozemlja je ostalo vendarle nepopolno. Karel Veliki je namreč razdelil južnovzbodni del svoje države upravno v dve veliki pokrajini: Vzhodno krajino in Furlansko krajino. Prva je obsegala vse frankovsko ozemlje med Dravo in Donavo, druga pa vse ozemlje južno od Drave s Furlanijo in vse pokrajine vzhodno od te. Tako je bilo torej slovensko ozemlje razdeljeno v dva velika dela in skoro vsa Karantanija je spadala k Vzhodni krajini. Na čelu vsake pokrajine je stal poseben prefekt in njemu so bili potem neposredno podrejeni tudi glavarji manjših predelov, torej tudi slovenski karantanski knezi. Vsak teh predelov je pa vendarle še nadalje obranil svojo lastno notranjo upravo. V Karantaniji so nam znani za zgoraj omenjenim knezom Valtunkom (Prešernov »Krst pri Savici” nazivlje tega Valjhun) še slovenski knezi po imenu Pribislav, Semika, Stojmar in Etgar. Vzporedno s to političnoupravno razdelitvijo je šla tudi cerkvenoupravna. Kakor smo že slišali, so bile južne slovenske pokrajine pokristjanjene od oglejskih misijonarjev, severne pa od salzburških. Sicer med obema cerkvenima središčema dotlej še ni prišlo do kakih sporov glede njih področja, a da se vendarle ustvari v tem pogledu popolna jasnost, je bilo za časa obrsko-frankovske vojne 1. 796. v Pipinovem glavnem stanu med oglejskim patriarhom in salzburškim nadškofom dogovorjeno, da naj tvori Drava tudi mejo med obema cerkvenima področjema. S tem je bila celo sama Karantanija razdeljena med dve cerkveni provinci. To rešitev je zaradi spora, ki je šele sedaj nastal med Salzburgom in Oglejem, sedem let nato potrdil tudi sam Karel Veliki in je bila za ves nadaljni razvoj verskega in cerkvenega življenja največje važnosti, kajti pri njej je ostalo ipotem skoro tisoč let, to je prav do cesarja Jožefa II. Ravno ta cerkvena in že poprej omenjena politična razdelitev Karantanije nam pa tudi kažeta, da že v tisti dobi, ko so igrali zemljepisni razlogi še vse večjo vlogo nego dandanes, Koroška nikakor ni bila »nedeljiva.” Oglejski patriarhi so iz raznih razlogov svoje slovenske pokrajine potem trajno močno zanemarjali, dočim so se jim posvečali salzburški nadškof je jako vneto. Vir-gilijev naslednik nadškof Arno je bodil izprva celo sam večkrat misijonarit med karantanske Slovence, pozneje jim je pa postavil (1. 799.) tudi on posebnega pomožnega škofa Teodorika in njemu sta sledila potem Oton in Osvald. Vsi so imeli svoje sedeže pri Gospe Sveti. Ti so ustanovili v Karantaniji prve župnije (Gospa Sveta, Tinje, Podkrnos, Breže i. dr.) in raztegnili svoje misijonsko delovanje še daleč vzhodno od Karantanije, kjer se je prav tedaj (sredi IX. stol.) snovala druga samostojna slovenska država, Panonija, s knezom Pribinom in za njim njegovim sinom Kocljem na čelu. Tako je postala Karantanija pravo izhodišče za širjenje krščanstva tudi med Slovenci med Rabo in Dravo. (Nadaljevanje prihodnjič) CELOVEC Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterhausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri. Pripravljalni odbor za Marijanski kongres sporoča: VSEM UDELEŽENCEM MARIJANSKEGA KONGRESA! n nas m foškem Še enkrat opozarjamo na posebne prireditve za slovenske vernike: V soboto, 2. oktobra točno ob pol 2. uri popoldne so v stolnici pete litanije in blagoslov. V stolnici dobite kongresne knjižice, v katerih je natančen program in pa tudi vse pesmi in molitve za skupne prireditve. Za knjižice sc bo pobiral ofer 1.— šiling. Za večje darove bomo hvaležni. Takoj po pobožnosti gredo tisti, ki imajo l>ele vstopnice k marijanski akademiji v koncertno dvorano. Vstopnine ni, pač pa se IkkIo pobirali prostovoljni prispevki za precej visoke stroške za to prireditev. Ostali pa gredo med tem v skupinah, ki jih bodo vodili strokovnjaki, na razstave. Ob 5. uri bo stanovsko zborovanje za može in žene. Tega zborovanja se lahko udeleže tudi tisti, ki morda še nimajo modre (plave) vstopnice. Skušali bomo tudi za nje preskrbeti prostor. Tudi tu se bodo pobirali prostovoljni prispevki. Za skupna prenočišča bo preskrbljeno in sicer samo preprosto na slami brez odeje in blazine. Vzemite zato s sabo toplo o-bleko. Ostale prireditve so objavljene v kongresni knjižici in IkkIo oznanjene še posebej v stolnici. OBVESTILO ZA ROŽ Gospodinje! Obiščite KELAG-ov posvetovalni večer za električno kuhanje v Borovljah v gostilni Just v sredo, dne 6 oktobra, ob 8. uri zvečer in na Bistrici v Rožu v gostilni Inzko v petek, dne 8. oktobra, ob 8. uri zvečer. Vse drugo razvidite iz priloge. NAD 40,000.000 šilingov To je največja vsota, ki je kdaj bila v najboljšem denarju izplačana in ta bo izžrebana v prihodnji loteriji. Število srečk je znižano, tako da je stalno pomanjkanje kart še večje. Samo kdor hitro naroči, se lahko še udeleži žrebanja. V današnji številki je kot priloga prospekt poslovnice J. PROKOPP, Wien VI., Mariahilferstrasse 29. Prepričajte se o ponujenih prednostih. ČASTNE DIPLOME Pred kratkim se je vršil občni zbor koroškega deželnega združenja kovačev. Na tem občnem zboru so dobili sledeči kovaški mojstri častne diplome za dolgoletno samostojno izvajanje obrti: Za 50-letno: Vincenc Ibounig, Podgorje. Za 40-letno: Jožef Ostermann, Drbeša vas pri Pliberku; Franc Schumach iz Zgornje vesi. Za 30-letno: Andrej Rož, Grabštanj; Vincenc Krenos, Loga vas; Franc Kurath iz Dobrič vasi; Franc Kuchling iz Grebinja. Za 25-letno: Jožef Kitz, Tinje; Tomaž Kuschnig, Dobrova; Albin Riepl, štaben pri Globasnici; Janez Riepl, Št. Jakob pri Vovbrah. BELA Ker iz našega kraja le redkokdaj kaj slišimo, se moramo spet oglasiti v našem priljubljenem ..Tedniku”. Pri nas smo prav malo občutili letošnjega poletja, ker je bil vedno dež in včasih tako močni nalivi, da nas je bilo kar strah. Krme pa smo dobili toliko kot že dolgo ne poprej. Tudi krompir je še ikar dobro obrodil, drugi pridelki pri nas pa itak ne pridejo dostikaj v poštev. Živimo bolj od lesne industrije. Šolski pouk se je že pričel. Letos je bolj malo otrok, ker jih gre vedno več v meščanske šole. Ker je novi duh napredne tehnike privel tudi do nas, pridno delajo belski fantje in možje šoferski tečaj. Res se je treba modernizirati, da ne bomo zaostajali /a drugimi. Stari ljudje pravijo, da bo letos huda zima, ker mladi ljudje tako skupaj tišijo. Tako so pred kratkim stopili pri nas v zakonski stan kar trije pari: Prva se je poročila Angela Haller pd. Holerca in si izbrala mladega moža Tinija Raschun, doma iz Št. Vida. Koj za tema sta se okorajžila mladi gozdni delavec Slavko štebe in Micka Dobernig, doma iz Tinj. Tretji par pa sta bila tesar Pavli Dolinšek in šivilja Ivanka Klemenšek u Solčave. Pavli si je z delom pridnih rok postavil lično hišico, zdaj mu je bilo treba tudi gospodinje. — Vsem no-voporočencem želimo obilo sreče in božjega blagoslova na novi življenjski poti. Za potrebo tudi zidamo. Tako je ['oni Pavlič dal povečati in prizidati del hiše, da bo imel za trgovino večji prostor. Sedaj ko ima tobačno trafiko, rabijo večje prostore. Posestnik g. Anton Gril, pd. Jegart s Plaznice je pri Štajnerju na Jezerskem vrhu prenovil hišo v enonadstropno. Samo kopališče bi bilo še potrebno, da bi se zopet imenovalo „Bad-Vellach”. Iz tega je razvidno, da Belani ne držimo križem rok, temveč, da se trudimo vsak po svojem. Drugič še kaj. PECNICA PRI LEDIN CAH Velika nesreča: Sredi meseca septembra se je pripetila pri nas nesreča, kakršne že dolgo ne pomnimo. Tokrat je obiskala Če-mernjakovo družino in z izgubo mladega kmeta in gostilničarja Valentina Krištofa zasekala najhujšo rano v lepo družinsko življenje. Udarec za družino je še toliko hujši, ker sta šele pred kratkim umrla stari oče in mati in je moral nato prevzeti sin Valentin čemernjakovo posestvo. Mladi posestnik je šel zvečer v svoj mlin, ki teče na vodni pogon, da bi zamlel še nekaj žita. Ko je napustil vodo na mlinsko kolo, je pomagal z rokami spraviti kamen v tek, dokler pač voda ni tako močna, da bi kolo gnala. Toda prej kot je Valentin pričakoval, je voda s silno hitrostjo zavrtela kolo. Pri tem pa je lopata mlinskega kolesa udarila mladega kmeta tako hudo po glavi, da so mu izstopili možgani in ga je udarec vrgel v vodo. Domačim se je čudno zdelo, da gospodarja tako dolgo ni bilo in ko so ga šli iskat, so ga našli mrtvega v vodi. Zelo ga bodo pogrešali vsi sosedje, prav posebno pa družina, ki je brez gospodarja. Izrekamo ji naše najprisrčnejše sožalje, rajnemu Valentinu pa, ki je okusil tudi grenka izseljeniška leta, naj bo domača zemlja lahka! LOGA VES Veselo in žalostno: V nedeljo, dne 19. 9., smo imeli priložnost pozdraviti in častitati našemu dolgoletnemu dušnemu pastirju, sedaj dekanu v Velikovcu, preč. g. Rihardu Kanduthu. Ponovil je tukaj svojo petindvajsetletnico mašništva v sredi svojih nekdanjih vernikov, pri katerih je ostal v dobrem spominu. Tudi on je obdržal Loga-veščane, kakor se je izrazil v nagovoru, v lepem spominu. Božjo službo, katero je o-pravil g. jubilant ob asistenci, so olepšali domači pevci z ubranim petjem. Gospodu jubilantu želimo, da bi mogel še dolga leta delati v vinogradu Gospodovem in dočakati še zlati jubilej! V četrtek, dne 23. septembra je bil pogreb komaj 44 letnega kmeta Maksa Černiča pd. Pa j ra v Dobu. Bolehal je že par let na želodcu ter iskal pomoč pri zdravnikih, vendar je še do zadnjega časa, če tudi ne lahko, delal. V nedeljo, 19. t. m., so ga zapeljali v Celovec v bolnico, a je bilo že prepozno. Po zdravniškem pregledu so ga takoj vrnili domov, kjer je še isti dan umrl. Oče rajnega je bil leta 1915 na soški fronti težko ranjen in je potem komaj 34 let star v bolnici v Ljubljani umrl, njegov stari oče — slovenski logaveški župan — je pa umrl v 43. letu. Tako so šle tri generacije prezgodaj, v grob. Rajni naj po trudapol-nem delu mirno počiva! Ženi vdovi, sinu, bratu in sorodnikom naše iskreno sožalje! ŠT. JAKOB V ROŽU Po deževnem, mrzlem letu, ki je postavilo kmete prevečkrat na preizkušnjo dobrih živcev pri obdelovanju in spravljanju, po vseh znakih tudi jesenskega sonca in toplote ne bo mnogo pričakovati. Lastovke so sorazmerno zgodaj odšle od nas in tudi pri ljudeh se kažejo znaki za zgodnjo in morda celo hudo zimo: Kar zaporedoma so vrgli s leče župnik oklice in svatje so se zbrali k praznovanju. Schiittelkopf Francej, Pokov v Veliki vasi, gospodarski svetovalec kmetijske zbornice si je izbral za svojo življenjsko družico Stingler Micko iz Bistrice in sta si minulo nedeljo v Marijini cerkvi na Otoku obljubila zakonsko življenje. Pri Gospej Sveti sta stopila pred poročni oltar Rudi Stornik iz Podgrada in Milica Samo-nik, hči Rekovega Tonija iz Podgrada; zakonsko zvezo pa je blagoslovil šentjakobski rojak France Krištof — kaplan v Tinjah. — V nedelja sta sklenila življenjsko zvezo Jože Gabriel pd. Petricov iz Leš in Cilka Romauch, Šnicova iz Št. Petra. Šentpetr-ska cerkev je bila polna vernikov in gledalcev, ko so bili poročni obredi. In zakaj, saj so vendar oba poznali kot nekdanja cerkvena pevca, Cilko pa še kot dobro igralko na domačem odru. Njuno zvezo je blagoslovil preč. g. kaplan česen. V nagovoru ju je vzpodbujal, naj bi zavest otroštva božjega skušala ohraniti vse dni svojega življenja. Skupna pesem je zaključila slovesnost. Svatje so se odpeljali nato v Lese h Gabrielu, kjer so ob zvokih svatinskih godcev dali duška svojemu razpoloženju. No-voporočencema naše iskrene čestitke z željo, da bi ju spremljal božji blagoslov. Pri tem ..množičnem” spravljanju v zakonsko življenje v naši župniji se je odločil še Joža Jelenik in enkrat za trikrat sporočil svojim sofaranom, da postane mož dekletu, ki si jo je izbral na svojem službenem mestu v Borovljah. Vsem novoustanovljenim družinam čestitamo in želimo zdravega in srečnega razvoja. Minulo soboto je v Narodnem domu nastopil z izbranimi pesmimi Gorenjski kvartet. Vsem, ki so se mogli odtrgati od sobotnih poklicnih opravkov in prisluhniti dovršeno podani slovenski melodiji, je pomenilo to izredno doživetje in sprožilo mnogo priznanja in spoštovanja. Je skoraj tako, da kjer besede in dejstva ostanejo brez odziva, poveže in ima moč še melodija! Za Marijanski kongres v Celovcu prevladuje mnogo zanimanja in je prav da se ob lepih in dostojnih prireditvah znajdemo v sodelovanju. Fantje in dekleta bodo po večini prisostvovali akademiji v soboto popoldne v koncertni dvorani, drugi pa se udeležili prireditev v nedeljo. Na obletnico plebiscita 10. oktobra se namerava novopostavljeno poslopje „hiša domovine” (Haus der Heimat) slovesno predati svojemu namenu. Iz te prilike zna verjetno za Št. Jakob iziti merilo v koliko se hoče in zna dostojno in pošteno pojmovati beseda o domovini sploh. Po izidu zadnjih občinskih volitev je zastopstvo v občini naslednje: SPOe zastopa 8 odbornikov, domovini zvesto enotno listo 4, Slovence 3 in KPOe 1 odbornik. Pri konstituiranju pododbornikov je občane iznenadilo dejstvo, da so socialisti kakor odborniki Pleimatliste enotno nastopali in odrekli sodelovanje v teh odborih našim mandatarjem. V tej verjetno domenjeni fronti seve ni hotel niti komunist zaostajati in se je požuril z realnimi predlogi. Tako smo prepričljivo ob tej priliki doživeli, da ima volilna kampanja svoj obraz vabeče prijaznosti in ideoloških diferenc, stvarno delo v nastopanju za dobo štirih let pa se izvršuje in rešuje v fusionarnih metodah. Kljub temu, da je finančno stanje ob zaključku lanskega leta na občini izkazalo presežek (Oberschuss) 100.000.— šilingov, se odbor pri novem določanju davčnega ključa ni odločil za znižanje svoječasno spričo zidave občinske hiše od 100 % na 300 % za eno leto sklenjenega Hebesatz-a, temveč je iz merodajnih predlogov postajal priporočljiv celo Hebesatz s 400 %. Za vob-če vrednotenje občinskega gospodarstva postaja presoja nam šentjakobčanom aktualna, če smatramo za prav in dobro, da se staka v občinsko blagajno mnogo dragih denarjev iz našega žepa in se tam seve s kupom denarja tudi nekaj realnega ustvarja in preko tega dela videz dobre havžinge s spoštljivimi vsotami dobroimetja, ali nam postaja v privatnem gospodarjenju šiling, ki. št. Vid v Podjuni — (St. Veit im Jauntale). Takoj nato pokrijemo z mokrimi vrečami in deskami prav na tesno. Zato jo tudi vzamemo samo za vsak dan sproti. Ako bi jo vzeli za več dni skupaj, bi se na kupu pokvarila in splesni,la. Prašiči krompir zelo radi jedo. Mladičem ga ne dajemo. Od žive teže 50 kg, ga dajemo 20 kg na žival', pozneje 40 kg in odraslim 50 kg na dan. Vmes je treba dajati pomije, da se napijejo po potrebi. Kleti za krompir morajo biti primerno hladne, suhe, temne in zračne. Ker je v naših gospodarstvih takih kleti le malo, zato so izgube v teži do pomladi, silno velike. Iz prakse vemo, da se krompir do pomladi izdiha ali osuši za 10 do 15 kg na vsakih 100 kg krompirja. Če je klet topla in svetla, krompir zgodaj odganja, kali in je zelen. S tem se znatno zmanjša vrednost semenskega blaga. Klet je treba že v poletnih mesecih dobro prezračiti, pomesti in presušiti; pred spravljanjem pa z apnom pobeliti ali vsaj dobro omesti in zažveplati ter pripraviti odre, pregrade in zračnike. SVETU = NEMČIJA IN BELGIJA STA SE POSVETILI BREZMADEŽNI Ob zaključku znanih nemških »Katoliških dni”, ki so se letos vršili ob grobu apostola Nemcev, sv. Bonifacija, ic kSlnski nadškof, kardinal Frings, posvetil nemški narod brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Za to priložnost, bilo je to v nedeljo dne •r>. septembra, se je zbrala v Fuldi stotisočglava mno-žica ljudi iz vse Nemčije, med njimi vsi vidnejši nemški cerkveni dostojanstveniki. Opazovalci sodijo, da je bilo tedaj zbranih ob grobu staroslav-nega patrona nemškega naroda kakih 250.000 Nemcev, od teh 25.000 iz Vzhodne Nemčije. Istega dne se je v Kdkelbergu v Bruslju zbralo okoli 150.000 Belgijcev, kjer so pred narodno baziliko prisostvovali prvi pontilikalni večerni maši v Belgiji ob zaključku velikega narodnega marijanskega kongresa. Sv. mašo je daroval kardinal Van Roey, ki je ob tej priliki posvetil belgijski narod prav tako brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Pred tem se je po mestu razvila veličastna procesija, v kateri so nosili 27 najznamenitejših Marijinih kipov ali podob belgijskega naroda. VIETNAMSKI ŠKOF GRADI VASI ZA BEGUNCE Vietnamski škof Fam-Ngok-Ci, katerega apostolski sedež je v Saigonu, je dal graditi 40 vasi za begun- ce iz severnega Vietnama. V njih bo našlo dom nad 100.000 ljudi. Zemljo je dala na razpolago vietnamska vlada, denarne vire pa ameriška pomoč za begunec. V vsaki vasi bo prostora za kakih 3.000 ljudi, ki bodo imeli svojo šolo, vodovodno napeljavo in bolnišnico. Kasneje bodo za vsa naselja skupaj zgradili še posebno električno centralo in iz nje napeljali c-lektriko po vseh vaseh. V NOVI BRAZILSKI VLADI SO ŠTIRJE VIDNI KATOLIČANI Novi predsednik Brazilije, dr. Joao Cafe, ki je nastopil to mesto po samomoru predsednika Varga-sa, je izbral za svoje sodelavce v vladi tudi nekaj vidnih katoličanov. To je najprej brigadni general Gomes, ki je prevzel ministrstvo za letalstvo, pravosodni minister dr. Ramos, obrambni minister in načelnik predsednikove vojaške straže. ŠTEVILO REDOVNIKOV IN REDOVNIC NE UPADA število redovnikov in redovnic po svetu ne upada. Nasprotno, po koncu druge svetovne vojne je celo narastlo za 14 odstotkov. Podatke o tem je zbrala ameriška katoliška dobrodelna konferenca NCAVC v Washingtonu. Objavljena statistika kaže, da je da- Našim gospodinjam Če otrok zboli . . . V kakšnih skrbeh je vsaka mati, če ji o-trok zboli; zlasti še, če ji zboli v letih, ko še ne zna povedati, kje in kaj ga boli. Dobra mati bo -pravočasno opazila prve znake obolenja, kar je predvsem važno. Ti znaki so pri otrocih zelo različni. Skoraj vedno je pri dojenčkih in tudi že večjih otrocih prvi znak obolenja nerazpoloženje. Otrok je žalosten, potrt, nima. teka do jedi, v glavo je vroč, hitro diha, je nemiren in joka, ali pa samo spi. Včasih je zelo bled, včasih nenavadno rdeč. Marsikdaj otroci v začetku bolezni tudi bruhajo, imajo drisko, ali pa trpijo na zaprtju. Nekateri otroci imajo zelo motne in solzne oči. Kaj rad se pridruži drugim bolezenskim znakom tudi kašelj in nepretrgano kihanje. Prav malo kdaj pa so pri otroku prvi znaki obolenja krči, omedlevica ali hude bolečine. Vse znake bi morala mati poznati, da je ne bi, ko bi bil otrok bolan, preveč vznemirili. Otroka naj primerno toplo obleče, — tudi če ima otrok vročino, naj ga ne obleče pretirano, — in nese k zdravniku. Ob težjih obolenjih otroka pa bo mati poklicala zdravnika na dom. Nekateri otroci se silno bojijo zdravnika in imajo zato matere velike težave. Pred zdravnikom se otroci nočejo sleči ali odpreti ust in pokazati jezik. Da se otrok ne boji zdravnika, k temu pripomore pametna vzgoja. Sicer si pa zna večina zdravnikov hitro pridobiti otroško naklonjenost. Mati naj ravna z otrokom točno po zdravnikovih navodilih. Največja težava za otroka so zdravila, a je odvisno od matere, kako jih otrok sprejme. Če mati ob zdravilu spači obraz, si lahko otrok misli, da ni dobro in se ga seveda zato na vso moč brani. Mati naj da, zlasti najmlajšim bolnim otrokom, zdravila neopaženo med sadni sok, čaj, ali mleko. Ko pa je otrok že malo večji pa naj skuša vplivati tudi na njegov razum, kako potrebno mu je zdravilo, če hoče ozdraveti. Zelo važno je, da mati da zdravila otroku vedno pred jedjo. Po jedi bi lahko zdravila izbruhal in bi mu tako nič ne koristila. Mati naj skrbi tudi za čistost pri bolnemu otroku, zato naj ne pušča k njemu drugih umazanih otrok, če otrok nima apetita, naj ga ne sili s hrano. Lažje bolnemu otroku naj daje lahko, tečno hrano in razne sadne sokove. Težko bolnemu otroku pa mora hrano predpisati zdravnik. Ob koncu naj se spomnim še domače lekarne, ki naj, ne bi manjkala v nobenem domu. Tako ima mati, ki je angel varuh zdravja v družini, za prvo pomoč zlasti ob nesrečah, vse pri roki. V domači lekarni naj bodo med kupljenimi zdravili tudi domača zdravila, zlasti čaji raznih zdravilnih rož. Kuhinja NEKAJ NASVETOV ZA KUHANJE RAZNIH MARMELAD Za marmelade vzemi dobro zrelo sadje in surovo pretlači skozi sito, ali ga prej skuhaj v sopari, ne da bi dodala kaj vode. Množino sladkorja določi z ozirom na sadje; sadju, ki ima siimo več sladkorja, ga dodaj manj, kislemu pa več. Marmelado skuhaš na ta način: Odmerjeni sladkor poliješ s prav malo vode in ga kuhaš tako dolgo, dokler ni popolnoma gost in bel. Medtem ko vre, pobiraj pene. Nato ga urno zamešaj v pripravljeni sok, potegni posodo na kraj štedilnika ter dobro zmešaj sladkor s sadnim sokom; šele kadar sc sladkor nikjer ne drži posode, porini marmelado nazaj na vroč prostor, kjer naj vre tako dolgo, dokler ni dovolj kuhana. Medtem marmelado neprestano mešaj z novo ali samo za sadje rabljeno kuhalnico. Da spoznaš, kdaj je marmelada kuhana, je malo kani na hladen krožnik in ga postavi na mrzlo. Ko se je popolnoma shladila, počasi na- gni krožnik in če marmelada ne teče, marveč se samo počasi malo premakne, je dovolj kuhana. Kuhano marmelado odstavi, da se nekoliko ohladi, nato jo deni.v kozarce s širokim vratom, katere prej dobro umij in obriši, da so popolnoma suhi, ker bi sicer lahko popokali. Tudi ne postavljaj kozarcev, kadar jih polniš, na moker prostor, na mrzel kamen ali na železo in jih ne polni na prepihu. V ogrete, na suho desko postavljene kozarce pa moreš vliti skoraj vrelo marmelado, da se tako na vrhu naredi koža, ki hrani plesnobi, da bi se naselila na njej. Kozarce zaveži, kadar je marmelada že malo ohlajena, z omočenim in obrisanim pergamentnim papirjem ali celofanom. Vrh marmelade lahko položiš v rum namočen pivnik ali vliješ malo ruma, kar je sicer dobro, a navadno nepotrebno. Marmelado kuhaj kolikor mogoče hitro, ker bo lepša in okusnejša. Naenkrat je ne kuhaj v veliki množini. Če stoji štiri prste visoko v posodi, v kateri jo boš kuhala, zadostuje za enkratno kuhanje. Marmelado hrani na suhem in hladnem prostoru. Malenkosti Ko je vstopil v vlak oče z devetletnim Hanzejem in petletno Mojcijo, je bil vagon šc prazen. Otroka sta si izvalila najlepši prostor pri oknu. Zabavala sta se po svoje in skakala sem in tja. Medtem je prišlo v vagon že toliko ljudi, da so zasedli vse prostore. Zadnji so morali s svojo težko prtljago ostati na hodniku. Na naslednji postaji vstopi star mož s košaro. Z velikim naporom sc preriva in išče vsaj malo prostora zase. Medtem zagleda sedečega dečka, ki bi lahko stal in ga prosi: „Ti, fantek, ali bi se mi hotel umakniti? Tako me bole noge, težko bom stoje vzdržal!” Hanzcj hoče vstati, pa se oglasi oče: „Sedi, mi smo bili prvi tu!” ❖ Družina je zajtrkovala. Molk po molitvi je pretrgala mati: „Neža v bajti je zelo oslabela. Včeraj mi je tožila, kako težko si skuha. Res jc reva, nikogar nima, da bi ji malo postregel. Mi nimamo veliko, pa vendar toliko, da bi ji nesli lahko vsak dan kosilo. Saj je to pravzaprav malenkost. Jozej, Franci in Marica, vsak dan ji bo nesel eden izmed vas. Kar vrstili se boste.”. — In otroci so po vrstnem redu vsak dan z veseljem vršili delo usmiljenja. * Malenkosti so to, kajne? Kako radi jih prezremo v naglici današnjega časa. Vendar so velikega pomena. Predvsem starši in vsi ostali vzgojitelji jih ne smejo pustiti vne-mar. Zakaj? Mislite sami! nes kakih 270.000 redovnikov na svetu in da je od tega 113.000 duhovnikov. Evropa jih ima seveda največ, 58.150 redovniških duhovnikov, Združene države same 23.382. Med evropskimi državami pa je Italija na prvem mestu. Ima jih namreč sama 14 tisoč. Pregled zanimivo kaže tudi moč posameznih redov. Jezuitov jc danes največ in sicer 32.000. Takoj za njimi pridejo frančiškani, nato pa salezijanci. Kapucini so šele na petem mestu in jih je okoli 13.000. Trapisti so na 18. mestu, cistercijani na 39. mestu, prvih je 2.700, drugih pa le 1.250. VELIČASTEN MARIJIN SPOMENIK NA HEBRIDIH Hebridsko otočje je največje britansko otočje, sestavni del Združenega kraljestva. Leži zahodno od škotske obale in ga sestavlja kakih 500 otokov. Na njih žive ponajveč ribiči in mali kmetje, katerih življenje je v glavnem navezano le na morje. Prečudovite so njihove narodne pesmi, iz katerih seje žalost nad usodo dragih, ki jih je pogoltnilo morje. — Na najvišji vzpetini tega otočja, na Rhu-cvalu, so letos katoliški prebivalci otočja postavili veličasten spomenik Mariji. Spomenik je kakih 8 metrov visok in viden daleč na morje. Predstavlja Marijo z Jezuščkom v naročju, ki svojo desno ročico proži v blagoslov. Spomenik je umetnina znanega kiparja Lorimcrja, ki je svoj čas napravil škotski narodni vojni spomenik v edinburškem gradu. KAJ NALAGA KRŠČANSKA LJUBEZEN EVROPEJCEM V JUŽNI AFRIKI Katoliška cerkev se po vsem svetu bori za odpravo raznih pregraj med ljudmi, ki so si po veri bratje v Kristusu. V Južni Afriki vodi to borbo cape-tovvnski nadškof McCann. Pred nedavnim je izdal pastirsko pismo o dolžnostih, ki jih vera nalaga Ev-ropcem in ne-Evropcem enako in na katerih hi moralo sloneti strpno sožitje med njimi. »Barva kože ni znamenje manjvrednosti — pravi v svojem pismu nadškof — zalo mora Evropec ravnati z ne-Erropci pravično in z ljubeznijo. Ne samo se jih izogibati ali jih prezirati. Zavedati sc mora, da imajo tudi ti ljudje talente in voljo za kulturni dvig, včasih šc večjo kot Evropti. Najprej in predvsem pa mora gledati Evropec v nc-Evropcu bitje z neumrjočo dušo, ki mu jo je vdahnil Bog, ko ga je ustvaril po svoji lastni podobi in sličnosti.” Zdaj pa zares k WARMUTHU po plašče! Vsak nakup pri WARMUTHU prinese koristi — to pomenijo za vas prihranki vsled nizkih cen! Da je VVARMUTH poceni, ve vsa Koroška, treba pa je vedno imeti pred očmi, da zmore VVARMUTH tudi razvajenemu kupcu nuditi kar si želi. Damski plašči: NAŠI JESENSKI ŠLAGERJI: Športni homcspunc, celotno s svilo podložen, vseh vel. 299.- Rebrast, trpežen, padajoč, vseh velikosti... 360.- Diagonalni velour, apartne barve, svilena podlaga . . 475.- Elegantni dnevni modeli, flavš ali velour, prilegajočih se krojev, z ali brez pasov, svilena podlaga......... 030.— Modni plašči iz Traver-velourja, enotnih barv, s seal ob- šivi, hrbtno zaponko............................... 697,— Čisto volneni homespune, buckast s pristnim oposum o- vratnikom, celotno s plišem podložen.............. 844.— Čisti volneni mohair-velour, odličen kroj................H90,— Čisti volneni diagonalni velour, zvončast, s koničastim vratnikom, celotno s plišem podložen.............. 884.— Modni plašč iz čiste volne, temnih barv, široko zvončast, s kožuhom obrobljen ........................ 994,— č. vol. homespune s pristnim pannofix ovratnikom . . 966.— Novost! Kruli v aparatnih jesenskih barvah, raglan kroj, peresno lahek, s kožuhom obrobljen................ 1066,— č. vol. homesp., enovrstni z zakritimi gumbi, panof. ovr. 1085.— Č. vol. zibeline, dolg, padajoč, novih barv, najtin. izvedba 1096,— č. vol. mohair plašč iz pliša, model, mojstrski kroj . . 1176,— č. vol. bučk. /noppen), izbrani model, prist. kož. obloga 1293,— Idealni zcrnski plašč, čista volna, prijeten kroj, pristna kož. oblogh, celotno s panofixem [»odložen .... 1498.— KOŽUHOVINASTI PLAŠČI: ZAJČJI, ceneni šlager 1954, že od................. 950.— Kunčji (Katzenkanin Riider, Miillner, Cypem) že od . 1190.- Skunks, sobolji in maronkanin, velika izbira že od . . . 1420.- Kozličji dober trpežni plašč, več barv, že od........... 1940.- Jagnje, mehak, voljna kožuhovina, od.................... 1960,- Toskansko jagnje, izbrani komadi, od....................1960,- Kož. jopiči (llorego-jagnje) poceni!.................... 880.- Ozelot—kož. jopiči s panofix ovratniki.................. 1400.- . . . in poleg tega vse poznane vrste kožuhovine v običajni solidni izvedbi: panofix, divja mačka, lisica, oposum, rakun, siva lisica, žrebec, svizec, ris, gepard, panter, perzi-janer itd. Naš šlager: perzijaner plašč že od . ................... 3640,- Naši kožuhovinasti plašči imajo že sloves! Hoški plašči POSEBNA PONUDBA: Zisnski športni ulster iz močnega rebrastega (Fischgrat) blaga, sivo, rjavi, celotno s svilo podi., vseh velikosti 398.- Športni ulster z ali brez pasu, temno rjav ali temno siv 472.-Cromby, elegantni modni plašč, rjav, siv, plav .... 540.-Modno športno blago, plašč nove vrste, lahkega kroja . 585.- „FLschgrat", č. volna, temni, la izvedba...................616.- Modni ulster, čeden dnevni plašč, siv, rjav, plat .... 672- Elegantni modni plašč, v temnih barvah..................... 728.- Diagonalni, „fischgrat” ali buckast, č. volna, siv, rjav . . 850.- la cr