300. Številka Ljubljana, v soboto 31. decembra 1898. XXXI. leto. lakaja veak dan ivedrr, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman *a a v s t r o - og e rBk e dežele ca vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 ?)d„ za jeden ■HM 1 gld. 40 kr —Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za vse leto 13 gld., za četit leta 3 gld. 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vre, kolikor poštnina znaša. — Na naroehe, brez istodobne vpnfiiljatve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plačuje s« od stiriatopne petit-vrste po kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po r. kr. če ae dvakrat, in po 4 kr. Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo — Uredništvo in upravnifitvoje na Kongresnem trgu Bt. 12. Uprav mat v u naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Telefon 6t. 3^s. Pred novim letom. (Vabilo na naročbo.) Najmogočnejše in naj izdatnejše orožje vsake politične stranke je neodvisno in neustrašno, zanesljivo in brezobzirno časopisje, a slovenski narod ae ima še posebej svojem a časopisja zahvaliti sa premnoge pridobitve v političnem, gospodarskem in kulturnem ozira. Časopisju je naloga voditi boj proti nasprotnikom, zagovarjati načela, katera zastopa, obveščati občinstvo o vseh pojavih javnega življenja, vzpodbujati in odosevljati svoje pristade, z močjo argumentov vplivati na javne razmere ter pridobivati svojim nazorom novih privržencev in prijateljev. A pri nas se ne bori samo jedna stranka, bori se ves narod slovenski, bori se za svojo pravo, sa prve pogoje obstanka in v tac h razmerah mu jo najnujnejša potreba: neodvisno in zanesljivo Časopisje. „Slovenski Narod", ki vstopi sedaj v 32. leto svojega življenja in delovanja za politično in duševno svobodo, za kulturni in gospodarski napredek vsega naroda slovenskega, je to nalogo vsekdar vestno in požrtvovalno izpolnoval. Naro dova blaginja mu je bila vedno zvezda-vodoica in kakor doslej, tako ostane tudi v prihodnje n e -a k 1 o n 1 j i v razširje valeč in branitelj slovenskih in slovanskih idealov. Narodu slovenskemu je list, ki ga vodi in podpira slovenska inteligenca, tako potreben, kakor ribi voda. A glasilo slovenske inteligence je .Slovenski Narod*. Okolo njega je zbrana malone vsa posvetna inteligenca ne le na Kranj -skem, ampak tudi zunaj Kranjske, zbrani pa so okolu njega tudi drugi sloji, tako da lahko s ponosom rečemo: »Slovenski Narod11 je glasilo preogromne veČine razsodnih in neodvisnih slovenskih rodoljubov sirom slovenske domovine. Podpora teh krogov je .S I o v. N a r o d n" ntrdila obstanek in omogočila razvoj, tej podpori gie zahvala, da si je list pridobil v domovini in zunaj nje toliko upliva in toliko ugleda, kakor ga nima noben dragi slovenski časop's, in to navzlic vsemu preganjanju posvetnih in duhovnih mogotcev, ,iS I o v h n s k i Narod" je razširjen po vsej slovenski domovini, znan je prijateljem in neprija teljem, in zategadelj nam ni treba nov č razvijati njegovega programa. List ostane n e o m a h -Ijivo zvest vzvišenim načelom, katerim služi od rojstva do sedaj, čisti slovenski narodni ideji, ideji politične in duševne svobode ter k u 1 -turelnemu in gospodarskemu napredku, saj je od zmage teb idej odvisna sreča in prihodnost slovenskega naroda. Z novim letom se list znatno poveča. „Narodna Tiskarna* se ni ustrašila velikih troškov in je poskrbela, da se list razširi, računajoč, da se vsied tega ne zogibni đtfiott pokrije pri od pravi časniskega kolka in da ji bo občinstvo z obilnim naroČevanjem in ioseriranjem priskočilo na pomoč. Z razširjenjem lista dobi uredništvo na razpolago toliko prostora, da bode mogel fSlo venski Narod" tekmovati z vsakim drugim listom. V vodilnih Člankih razpravljal bode „S1 o v en b ki Narod" o vseh važnejših političnih dogodbab, presojajoč jih vedno s slovenskega narodnega stališča. Prinašal bode kolikor možno točna poročila iz zakonodajnih z a s t o -po v in izvirne dopise o vseb važnejših dogodbah iz vatli slovenskih pokrajin, povrh pa poročal tudi o vseh važnejših dogodbah zunaj domovine, zlasti v drugih slovanskih pokrajinah in državah. Nadalje bode „Slov. Narod" prinašal najnovejše domače in tuje vesti, posvečeval duševnemu delovanju na polja znanosti, umetnosti in leposlovja posebao pozornost ter prinašat tudi strokovnjaŠke razprave o gospodarskih vprašanjih, ki so zlasti z ozirorn na položaj produktivnih naših stanov ter vsied diletantiških poBkušenj s socijalnimi reformami toliko nujnejše potrebne, kajti prav na tem polja je začelo šašmarstvo in korhtolovstvo delati največjo škodo. V listku prinašal bole ,Slov. Narod" največ izvirne, zabavna in poučne spise, povrh pa še daljši roman. Za brzojavna in telefooična poročila žrtvoval je ,,S 1 o v e n s k i Narod" že doslej ogromne svote. Te žrtve omogočnjejo, da prinaša vedno najnovejše vesti in da je o na; važm j- h dogodbab vedno tako dobro in formo* van, kako noben drugi slovenski list tako da ga največji nemški in slovanski listi rednj citirajo. Storili bomo vse, kar mogoč*, da bo „S I o -venski Narod4 tudi v prihodnje ne le največji, n a j r a z š i r j e n e j š i in najpri-Ijubljenejši, ampak da l o tudi n a j b o 1 j I i in najuplivnejsi slovet ski lisi Dobro vemo, da je pot do popolnosti še dolga. Morda je sploh nikdnr ne do-^žemo. ker so materijalnu sile slovenskega naroda preslabe, da bi mogel vzdrževati tako velik 1m\ kakor jih imajo veliki ali vsaj več i narodi, a kar je v naših močeh, ae zgodi vse, sodi pa nuj občinstvo. Za sodbo tistih, ki iz zavisti < b rajo naš list in bi mu radi pod kopali tla, se ne menimo. Vabimo torej vse prjatelje in somišljenike na obilno naročbo in prosimo jih, naj nam pridobe k»i novih naročnikov. Oo^tan^k in razvoj ,,S J o v e n s k e g a Naroda" je \elikega vseslovenskega pomena, zlasti ktr je „Slovenski Narod1, jedini večji slovenski svobodomiselni časopis, dočim je malone vsedrngo slovensko časopisje zašlo v mo'virje klerikalizma Ne bomo omenjali zaslug ..Slovenskega Naroda1* za našo narodno stvar, n ti navajali sla-čajev, po katerih je spoznati upliv lista. Kdor pozna zgodovino našega naroda, pozna tudi zasluge ,,Slov. Naroda". Nepobitna istina je, da jj slovenski narod temu svojemu listo dolžan zahvhlo za premnogo pridobitev in zategadelj pričakujemo, da vsi pravi in napiedni rodoljubi ostanejo zvesti „Slov. Naroda" in ga bodo tudi v novem letu z besedo in de anji krepko podpirali. .LISTEK. Ha Silvestrovo. Spisala Zofka. Pismonoša je potrkal na vrata in naglo vstopil . . . Bilo je precej pisem, — seveda obične novoletne čestitke. Malomarno jih je položila na mizo. — Se kaj? — — Da, rekomandirano pismo. Tu recepist — Pogledala je naslov. No, saj je vedela od koga je. Malce nevoljno so se ji naježile obrvi. Podpisala je hitro in pismonoša je odšel. — Odprla je pismo. Navadne fraze l „Jaz Te ljubim do blaznosti ! Pridi! Usmili se me ! Moram Te videti, sicer ... o, ubijem se, ubijem I" Zmičljivo so se ji zategnila usta. In to naj je mož! Ha, ha! — Pogledala je na uro. Polutreh ! Časa dovolj. Zvečer gre na Silvestrovo zabavo v bogato, čislano hišo, kjer je poučevala domače hčere na klavirju. Igrati bode morala najbrž polke in valčke in mazurke. Moj Bog, Silvestrov večer in gospoda se rada zabava. Lili bodo svinec in naposled bode prišla tudi ona na vrsto. Kaj neki dražega jo čaka ko trnje 1 Toda polutreh! Zopet ji je zaigral zaničljivi posmeh na ustnih. Z neko nepopisno malomarno gesto porinila je pismo v miznico. Vstala je, ogrnila plašč, si pripela priprosti klobuček, vzela rokavice in odšla. Njen resni, energični obraz ni kazal, da ji je mar za Ijubionske spletke. In vender je Šla k njemu, — k onemu, od katerega je prav kar dobila list. Brzo je stopila po ulioab, zavila na veliko cesto in vstopila v hišo, kjer je stanoval on. Sam ji je odprl. Videlo se je, da jo je čakal. — Ah, vedel sem, da priđeš! je dejal in jo hotel objeti. — Če si vedel, da pridem, ne veš, po kaj sem prišla, je odvrnila osorno in stopila v sobo. Na mizi je ležalo nekaj papirjev, na njih pa revolver. — Ha, ba, kako teatralno! — se je zasme jala in sela na stol. — Draga moja! . . . — Ah, kaj! Jaz nisem ni draga, ni tvoja! Jaz sem jaz: Tilda Završnik, privatna učiteljica gla-sovirja in ti si ti: Viljko Žan, c. kr. sodni pristav, nič več in nič manj! — — Da prišla si vendar, Tildica 1 — je šepetal nežno in si ji bližal. — Pasti me in govori pametno! — — Moj Hog, kaka m! O, kako sem nesrečen! — je zdihoval in gladil revolver — Nesrečen ?! Pusti me že vendar z vsem tem! Tisto tvoje pismo, pa ta revolver, kaj meniš, da take stvari res tako pretresejo moje živce, da se ti zopet vržem v naročje? Motiš se! Jaz sem prišla samo zato, da ti povem, da me ne nadleguj več, če imaš še kaj moštva v sebi Vsa ta pisma mi presedajo in tvoji vzdihi in pogledi so mi zoperni ! — Presedajo! . . . zoperni ! . . . in vendar si me ljubila! — — Ljubila sem pač, a ne tebe, ljubila sem nekaj, česar ti nimaš, česar ni v tebi, če tudi sem mislila ! — Kdo nsj te razume! - zblaznel bom! Ustrelim se! — — Danes bi bilo to prav efektno. Silvestrov večer, . . . zadnji dan leta . . ., kako interesantno! Moj Bog, kaj ji je pa bil ta človek, ki je letal tu po sobi, gestikoliral z rokami in gledal jo tako pijano? — Nič, prav nič! Vsa ta tragika, ki jo je proizvajal, bila ji je smešna, zoperna. Oaa se je samo čudila, kako je mogla ljubiti kedaj tega človeka, kako povračati mu ljubezen. Vstala je. — Ti greš? Zakaj si prišla? .... Zaničuješ me. Povej mi zakaj, prej ne hodi t — Zanimiva sodna razprava Deželna vlada je tožila mestnega ljubljanskega svetnika, očitajoč mn, da jo je Žalil na časti, ker je v interpelaciji trdil, da je omenjena c. kr. dež. vlada v nekem slučaju proti postavno postopala. Tožiteljica js sicer pripoznala, da so se stropi pri novi gradbi deželnovladnega poslopja deloma proti postavno nasuli, 10 priznala js t udi, da je ona sama sklenila a stavbinsko dražbo pogodbo, v kateri seje pozneje izvržena nepostavnost kontraktno ugotovil s. Izgovarja pa se c. kr. deželna vlada, da je za vse to odgovorno c kr. stavbinsko vodstvo, ki je neposredno podrejeno notranjemu ministerstvn. Dobro, vse to je mrgočef Ali faktum pa le ostane, da so stropi vsaj deloma nasuti z materijalom, ki ga zakon naravnost izključuje, in resnica je tudi, d i se je to nasutje izvedlo takorekoč c. kr. deželni vladi prav pred očmi! Mi tudi ne trdimo, da bi cepostavnost, ki se je v tem slučaju izvršila, bila bog ve kake važnosti; stavbinski red za Ljub Ijano velja šele malo časa, in ni še prišel v kri našim tthnikom. Lahko je torej mogoče«, da so drž. inžecerji nekaj prezrli, ter dopustih, d t se je rabil materijal, ki ga prejšnji stavbinski zakon ni prepovedoval. Zategadelj nam je povsem neumljiva velika, tako rekoč nervozna ob utnost, kojo je kazala c. kr. d ž-l'ia vlada v ti zadevi, neumljivejta tembolj, ker je imela deželna vlada kot stavbinska oblast gotove nadzorovalne dolžnosti, ne g'ede na to, je li bilo stavbeno vodstvo neposredno podrejeno mmisterstvu ali ne. Misel, nastopiti pot kazenske pravde, bilo je po našem mnenju zelo nesrečna. Na jedni strani že zategadelj, ker bole jkvnott imela zavest, da se je zakon dejansko kršil, naj si je za hr:enje odgovoren že ta ali oni faktor cesarske uprave. Javnost — in kaj takega se od nje niti zaL tevt t ne more—ue bode naprav-Ijala tiu«-ga razločka mej c. kr deželno vlad) in pa mej c. kr stavb, vodstvom, podrejenim nepoBredoo notranjeau ministeratvu. OJg)vorn< ist je eksisteutna, in dvojbe ni, da je ta odgovornost cesarsko kraljeva' Obsojeni občinski svetnik v svoji interpelaciji ni torej ničesar trdil, kar bi bilo objektivno neresnično, ali pa še celo naravnat izmišljeno. Njegova nesreča je bila, da ni poznal taj-ijostnega razločka m> j c. kr. stavbinsko oblastjo in mej c. kr. fetivbinfkim volstvom; s t-*ga pa izhaja, da je aam cb sebi izključen bil tako imenovani animus injuirandi. Na drugo stran pa je bil nastop kazenskega preganjanja zategadelj ma'o moder, k-r bede vsak v tem koraku c kr. deželne vlade opaziti mi ral naskok na tisto malo avtonomijo, kojo še vživa mestni zastop ljubljanski. Za Boga, kam pridemo, če bode v mestnem zastopa nad vsakim zborovanjem razprostirala se senc i ru Ječe obrobljenega tolarje goapoda državnega pravdnika! Nekaj kontrole mora vsak prenesti, in tudi c. kr deželna vlada lahko to ali ono prezre, in hval Žna bi morala biti, če so opozarja na ta ali oni nedostatek njenega p štovanja. V tem slučaju se je pa šlo še za nekaj več! Dotično določilo, koje se je pri deželnovladoi gradbi v Ljubljeni deloma kršilo, sprejelo se js v novi stavbinski red Ljubljanski radi razloga javnega zdravstva. V tem pogledu js toraj ta stavbeni sakon ob jed nem zdravstveni zakon in sicer jako važen zdravstven sakon. Pri v govoru stoječi gradbi kršil se je torej zdravstveni zakon, vsaka uprave pa je zavezana, ravno pri rečeh, ki ss tičejo javnega zdravstva, kolikor najbolj mogoče rigorozno postopati. Na tem polju je dopustna najširša kontrola, in v zadevah, ki se tičejo javnega zdravstva v Ljubljani, je posebno vsak občinski svetnik ..laravnost zavezan, da izvršuje to kontrolo ne samo nasproti magistratu, temveč nasproti vsakemu, in naj je to minister ali pa de želni predsednik. To jo nekaj tako naravnega, da ni treba o tem na dolgo in široko razpravljati. Za tegadelj moramo s vso odločnostjo ugovarjati proti veliki občutnosti c. kr. deželne vlade v tem slučaju in npamo, da se kazensko preganjanje ne bode več ponovilo, čs se bode v mestnem svetu zopet odkrilo kaj jednacega, ker bi moral drugače mestni svet napraviti korake v obrambo svoje avtonomije, in pred vsem v obrambo svete svoje dolžnosti, vselej in tudi pri najmanjši priliki paziti nad javnim zdravstvom v naii Ljubljani! W I4J11 bilteni, 31. decembra. Čehi proti nemščini v armadi 24 županov in več veljakov političnega okraja Libocbovice na Češkem so sklenili izjavo, katero so poslali okrajnemu glavarstvu v Roudnicah, vsem češkim poslan cem, vsem ondotnim oblsetvom in drugim avtonom nim zastopom. Ta izjava pravi: Ker se v zadnjem času naš iezik in s tem naš narod žali z ukazi, da se morajo naši sinovi na kontrolo h shodih oglašati z besedo .hier", kakor bi bil naš jezik manje vreden, — ker rabijo vojaška oblastva v svojem dopisovanju s čis'.o češkimi občinami le nemški je zik ter pošiljajo v te občine častnike, ki rabijo le nemške tiskovine ter ne znajo češčine, — ker imajo orožništva le nemške tiskovine in ker državni uradi v čeških okrajih ne postopajo tako kakor državni uradi v nemških ia mešanih okrajih izjavljamo, da pri kontrolnih shodih ne trpimo več, da bi se žalil naš jezik ter odrekamo svojo pomoč, ako bi se hotelo koga siliti, da se oglasi v nekem njemu in nam neumljivem jeziku. OJ vojaških oblastij in državnih uradov bomo sprejemali odslej samo češke dopise in češke tiskovine, a nemške bomo dosledno zavračali. Ako se naši zahtevi do 1. marca 1899 ne ugodi, izvajali bomo is tega vse postavne konse-kvence, h katerim nas silita naš narodni ponos in naša narodna čast. Malorusi in vlada Maloruski državni in deželni poslanci so imeli te dni shod, na katerem so se posvetovali o položaju in o razmerja Malorosov napram vladi. Poslanci so konstatovali, da se je položaj Malorusov v Galiciji navzlic temu, da so njihovi poslanci členi desnice, Še poslabšal. Posl. barvvinski je pooblaščen v deželnem zboru izjaviti, da bodo morati zavzeti Malorusi, ako se razmere krnelo ne izpremenć, proti vladi v dal. in državnem zboru povsem drugačno stališče. Proti Poljakom. Oficijozni berolinski dopisnik7 neznanje v .Muachener Allg. Zeitung" novo vojno proti Poljakom. Piis namreč: Ns Is politično, nego tndi jsko važno vojaško vprašanja js ali je 175 milj dolga vzhodna meja od Mjslovic do Edydt-knhsens v poljskih sli nemških rokah. .Berliner Ta g blat t" javlja, da je raspor mej cen trumo m ia Poljaki neizogiben. Amnestija v Italiji. Toliko časa pričakovana amnestija radi znanih izgredov v Milana in drugod se je sedaj vendar proglasila. Vsi oni, ki so bili obsojeni v ječo ss manj kakor za dve leti, so popolnoma svobodni. Drugim as js kazen le zmanjšala aa 2 — 3 leta. Tako torej ostaneta socijalističns poslanca Turati in De Andreis, ki sta bila obsojena za 12 let v ječo, Se dolgo v zapora. Amnestija ni napravila pričakovanega vtiska, ker je preomejena in premalen kostna. Pellouxovo ministarstvo je baje omajano. Afera Drejf as Pioqaart. .Tajni dossier*. radi katerega je divjal boj po časopieju in v zbornici pol leta, se je včeraj zvečer izročil v porabo kasači jskemu dvoru. S tem se prava rev iz j* I)rey-fusove obsodbe res začne. Nasprotniki Drevfusa trdijo, da obsega .dossier" nsovržne dokaze o Drey-fusovi krivdi, zlasti pa pisma cesarja Viljema II, Sedaj bo imel kazacljski dvor priliko seznaniti ee a tistimi .neovržnimi" dokazi, o katerih ee je drznil Zola trditi, da so sleparska. — V zvezi s to afero je nova preiskava proti sodniku Birdu, členu kasa-cijskega dvora in zagovornika Drevfusa in Picquarta. Antirevizijonistični listi poročajo, da je Bard na sodišču preprijszno občeval s Picqaartom, da mu js zanpal uradne akte ter očitno govoril proti generalnemu itabu. Bard je vse te trditve demontiral, vlada pa je vendar le odredila preiskavo, da ss čast kasacijskega dvora, katerega antirevizijonisti na vse možne načine sumničijo in grde, povsem opere. Dopisi. 11 Tolminskega, 24 decembra. (K učiteljskemu gmotnemu stanju na Goriškem.) Ne bi rad polemizoval z gotovimi časopisi, a po nekod se mi zdi vender le potrebno. V nekojih člankih in v izjavah smo v cenjenem .Slovenskem Narodu" na podlagi postave, se šts vilkami in izgledi pokazali in dokazili, da kljuba vedno naraščajoči draginji in poleg mungo, mnogo milih prošenj in spomenic nam ni duželni zbor goriški na bornih plačah od 1. 1870 nič pnb>ljšal, nego od časa do časa jemal in 1. 1896 z drugo roko vzel, kar nam je neznatnega s prvo roko da', izključivši iz skupnega števila začasne učitelje m ne dotaknivši ee naših še boli pomilovanja vrednih vdov in sirot. In to smo pokazali in dokazali v dostojni obliki, kakor nam neki gospod dopisnik v .Slovenskem Listu" z dne 17. decembra št. 63 1.1. priznava, op sujoč razmere na Goriškem. Da, da, v dostojni obliki, ker naše mnenje in prepričanje je, da nsj bi bil učitelj vedno in povsod učitelj vzgojitelj kakor naj bi bil duh »vnik vedno in povsod Kristusov namestnik, in kakor naj bi pisalo naše časopisje Dalje v prilogi ""a**' Stala sta si nasproti, oči v oči. -- Zan;čuj«m te, da da! I a zakaj? Žito, ker ei tak, kot so vsi! Na jeziku ima\ naprednjaštvo, a kaj si v resnici? — Rtvno tak farizej ai in svetohlinec, kakor je vsa druga Čreda .prosvetljen-cev!4 Poguma nimate reči ljudem v obraz: tak sem, g'ejte me! Ha, ha! Zato trebi preveč pegama. O poznati mi vas mora! To so potem mtžje, visoko nad vsem batom in vzvišeni nad navadno m>ro mase! — In vender si me ljubila! — — Rtvuo zato! Intimnost mej nama je bila vzrok, da ai Hnel krinko raz obraz*. Praviš, da sem tioj ideal, pa me vlačiš v blato! Ka) pa hočeš od mene? A i hočeš sočutja od mene, dufievne sim-paije, arca ?! Kaj še, ti hočeš telo, telo, le telo! In to je ljubezen! Ha, ha! Duhovitost-, srce, duša, to ho samo namečki! Govorila je hitro, kričeče, da ji je pojemal glas o i razburjenosti. Hotela je iti mimo njega k vratom, pa prijel jo je za roke in govoril polutiho in strastno: In če je prav res, ti moraš ostati moja ! Ubijem se sicer! Zaničljivo ga je pahnila od sebe in odšla . . . • at Igrala je ravno živahno uiaznrko, ko je vstopil eleganten i u malce resen, kakor _o to gre sodnemu pristavu. Postal je pri vratih in gledal plesalce. Gospodična Vanda, domača hči, je bila naravnost dralestna v tej novi, nekoliko dekoltiraui roza obleki. V hipu mu je bila všeč. Čudno, da ni prej opazi, kako pikantna je ta mala. drobna Vanda! Takoj, ko se pokloni domači gospej, naprosi nje hčerko za ples Malo po:no je prišel. Polu jed-najstih je že. Toda končno je to le še bolj interesantno, in Viljku Žanu interesantnost tako pristoja! . . . . Seveda doživljaj popoludne je bil res fatalen. Malo razburilo ga je s i veda vse ono, toda končno . . . Zadnji akordi so zazveoeli. Pari so se ustavili in gospodje so spremili dame do sedežev. Žan se je poklonil domačinki, potem pa je hitel na drug konec, od koder se je bliščalo -nekaj svithii toalet. Šel je mimo klavirja. Neka dama v belem ba-tistu se je opirala nanj. Pogledal jo je, — dame so ga vedno zanimale. Bila je Tilda. — Ti tukaj?! Ha ha! — — Lepo te prosim, nikar . . .! — Ne boj se, ne kompromitiram te! — Zaničljivo je nagnila glavo in začela listati po notah. Sitno mu js bilo, da je bila tu. Te njene oči so mu bile uprav neprijetne .... A bila je vendar lt-,ia! Sel je k Vandi, toda ni mu več ugajala. Tilda tam pri klavirju je bila lepša. Kako se je oprijemala tenka batistna obleka nje života in kako so jo gledali gospodje I Fatalno, fatalno, da ni bil bolj oprezen! Kdo bi si mislil t . . . privatna učiteljica klavirja 1 Bližal se ji je. — Tilda! — Zaklinjam te. ne bodi taka! — Obrnila mu je hrbet in se pridružila ostalim, ki so vlivali svinec. . — Ah, to je častnik, gotovo častnik! Glejte sabljo, kako razločno ee pozna! je čvrljala Vanda in vpraševala okrog stoječe, kaj-li pomeni ta Častnik. Zatrjevali so ji, da dobi ženina v uniformi . . . — In kaj je to? je vprašala starikava Polip-čeva gospodična. — Mirtin venec, gospodična, je rekel nekdo hudomušno in vsi so kričali i Venec, venec 1 Poroka bo 1 Gratuliramo! — — Ah in kaj to ? — — Šlapics, šlapica! Ha, ha, gospod Kordin ee tudi oženi! No, naj le dobi kako prav budo! so vikali, in gospod Kordin je melanholično gladil svojo plešo in težke Blutnje so mu zavijala dušo ... — Haba! Gospod Rarle ima zibelko! Imenitno l Čestitamo! — so ee oglašali ter trkali nesrečnežu Prilota ,8lovrn8kemo flarodo** fit 300, dn* 31. decembra 1898. stvarno v dostojni obliki, pravico in rssnico, nase ljudstvo poučujoč. O men eni g. dopisnik sicer našim dokazom in številkam ne vero je, nego trdi celo, da so znašale vse učiteljske pisce zadnjs leto, pred no ss js rovs postava I. 1896 vpeljala, 185.000 gld., s prvo leto po vpeljavi onega zakona okroglih 196.000 gid Tako g. dopisniki Po Vašem bi tedaj v sled nove postave nčiteljstvu bilo na plačah zbolj Šano za 11.000 gld. Mi, razmere natančno poznsjoč, odločno in slovesno protestnjemo proti taki trditvi. Vsako leto se je več potrosilo za učiteljske plače brez nove postave I. 1896, ker se šole in učitelji na številu množijo in vsled tega je prišlo vsako leto tudi nekaj dvanajst in tudi po stari postavi v I. in v II. plačno vrsto. Morebiti ste prišteli k onim 11.000 gld. tndi petlet*>in#», opravilne doklade in zidanje šolskih poslopij ? S takimi in jednakimi protidokasi g. dopisnik, ne opravite pri nčiteljstvu nič, nego vzbujate v njem še večjo nejevoljo in obup. Prosimo uljudno natančnejših dokazov. Sumniči se nas vsestransko ter očita, da napadamo in žalimo gg. poslance iti. To se ne more v obče trditi. Da se pa ne moremo gg poslancev povsem ogniti, je umevno. Saj oni tvorijo deželni zbor s tako močjo, da ne morejo brez njih gg. poslanci italijanske narodnosti b>ti sklepčni lu leta visoki deželni zbor nam ni, kakor že omenjeno, od leta 1870 na pičlih plačah nič zboljšal. nego od časa do časa jemal. Lsia 1896. pa nam js ono neznatnost z eno roko podeli vsi z drugo vzel, izklju čivši začasne učtelje iz skupnega števila in se glede na vdove in sirote naš* niti oziral ni. Ako se sme govoriti o kojih napadih in žalitvi naših gg. poslancev, napah in žalili so jih .Soča" in g. dopisnik v .Slovenskem Letu". Po našem skromnem mnenju ni .Soča" napravila našim gg. poslancem usluge, ščujoč ljudstvo proti učiteljstvu, rekši v št. 87 „ali hočete učitelji pognati na boben zemljišča in h še vseh naših posestnikov" ; in zopet v isti številki: sAli mari menijo ti zabavljači (uči telji), da slovenski deželni poslanci sploh nimajo drugega posla nego le z vprašan em o učiteljskih plačih?" In zopet „Slovenski List" v štev. 00 : „za ono neznatoost, morah so naši gg poslanci žrtvovati vitalne interese svojih rojakov". Tu mi prihaja na misel K ta v, ki je žrtvoval prvenstvo za skledo leče. To, to so očitanja in napadi. Samo mi tem časopisom m g. dopisnikom ne moremo verjeti, da bi naši gg. p-islanci res takosni bili. G. dopisn k v .Slov. Leta" št 63 ne veruje našim dokazom in številkam ter trdi v isti številki .da so znašale vse učiteljske plače zadnje leto, predno se je ona postava vpeljala, 185 000 gld , a prvo leto po vpeljavi onega zakona okroglih 196.000 gld." Proti temu, če prav tudi neznatnemu povišanju učiteljske plače v smislu postave I. 1896 slovesno in odločno protestujemo. To ni resnica, to ni istina I 1 ) Vsako )i to ee Šole in učitelji množijo in v tem razmerju tudi viši stresu na plačah, ne glede i a postavo I. 1896. 2) Vsled višjega števila začasnih in staimh učiteljev bi tudi po sari postavi prišlo vsako leto nekaj dvanajHtin v I. in v II plačno vrsto. 3. Od one neznatnosti dobe največ (ako bi Id ta ltrai primeren) čč. gg. tovariši italijanske narodnosti v Gorici. 4) Morebiti je pa gospod dopisnik k Hvoti 189000 gld. še petletniue, opravilne doklade in stroftke za zidanje šolskih poslopij vzel. Ako tedaj odbijemo od onih skoraj okroglih 11.000 gld. le navedeno pod tremi prvimi točkami, koliko ostane nčiteljstvu po deželi vsled onega zakona? Kaj se je pa storilo za naše vdove in sirote? Prosimo tedaj uljudno natančnejših dokazov. Nadalje piše g. dopisnik v .Slov. Listu" na vse nasvetivane načine, kako bi se dalo zboljšati nčiteljstvu na Goriškem njegovo bedno in obupno stanje (už tnine, žganje itd) da bi šlo to težavno; tedaj bi vendar • le šlo, »amo težavno. Jasni ee, kmalu bo demo na čistem. Nastopi naj .Soča" in gg. dopisniki v .Slov. Listu' z resničnimi protidokazi, a ne s splošnimi frazami ter ovržejo z isrinitimi protištevilkami naše trditve ter opravičijo gg. poslance liki aEdinosti" v v člankih: „Sodite", iz kojih člankov spoznamo, da so istrski slovanski gg. poslanci storili svojo dolžnost glede gmotnega stanja tamošnjega učiteljstva. tudi mi bi radi slišali o načrtih, predlogih, govorih, potezanju naših gg. poslsncev za učiteljstvo po stenografičnib zap snikib iz goriške zbornice. Na dan ž njimi in na čistem bodemo kmalu. Nam se pripoveduje, da so italijanski gg. poslanci krivi naše revščine (kar rad' verujemo) a neki furlanski g. tovariš mi je zadnjič v Gorici pravil, da pri njih vlada mnenje, da so slovenski gg. poslanci krivi, da se plače ne zboljšaio. Kdo je tedaj kriv? Iz pod mernika na ljubo solnce, da vidimo iz ste-nngrafi'nih zapisnikov, kako m s kakimi razlogi so italijanski gg. poslanci opravičene težnje učiteljev pobijali, da bodemo tako na čistem, kdo je prav za prav kriv G. dopisnik v .Slov Listu" št 62, je proti nameri (brošuri), naj se razširi mej slovensko ljudstvo. Učitelj itvo je mnenja, da se v posebni brošuri pona tisnjejo naši članki iz .Slov Naroda" in mej slo vensko ljudstvo razdele. Ker so ti članki, po zatr ditvi od naših strani, dostojno pisani, uvažujoč, da jih naše ljudstvo ni bralo in računjajoč na jednako pravno^t in pravičnost, bi smeli vendar-le ono na mero izvršiti. Končno naj bode omenjeno, da le s pripo znanjem naše revščine in še tako dobre vi- nam ni in ne more biti nič pomagano. Raje biti odkritosrčen, kakor je g. dež. poslanec na Tolmina kem, povdarjajoč in pojasnjujoč ljudem, da je učitelj glede na njegovo iz- brazbo in delovanje že dosti plačan. Mi smo govorili, sedaj je vrsla na Vas. —c. (Opomb, uredništva: Zaradi precbdno^ti gra diva smo morali ta dopis odložri do danes, vuled česar je postal deloma že neaktuvalen. Priobčili smo ga vzhc temu in sicer radi tega, ker obsega odgo vor razo m slov. listom.) Dnevne vesti. V Ljubljani 31 decembra — (Osebne vesti.) častnima papeževima ko-mornikoma z nanlovom .monsignore" sta imenovana načelnik družbe sv. Cirila in Meteda vodja Tomo Zupan in profesor bogoslovja Anton Zupančič. — Rudniški zdravnik v Idriji dr. S t ve rak je imenovan višjim rodoiškim zdravnikom, asistent v ljubljanski dež bolnici dr. Karfik pa rud niškim zdravnikom v Idriji. — (Dementi ) Dautšnja Ljubljančanka p:še: .Kakor smo izvedeli, je vest .Slovenskega Naroda", da je deželni šolski nadzornik Šuman vložil prošnjo za vpokojitev, in da hoče tudi deželne vlade svetnik M rk stopiti v pokoj, brez vsake podlage. Veled tega odpadejo pač tudi vse z razbeljene domišljije izvirajoče kombinacije koje je ^Slovenski Narod" s to lastno svojo iznajdbo v zvezo spravil." Tako uradni list! Tak dementi je najlažje, kar se spisati da, k temu ni treba prav nikake fantazije, ker mora vladno glasilo ravno vse demontirati, kar se mu zaukaže. Taki odločni .dementi" so pa skoraj vselej osodepolni za tiste, komur v korist so se izdali. Dokazujejo navadno samo to, da je dementovaoa vest sicer resnična, da pa vladnim krogom ni všeč, da se je že sedaj izvedela. V tem slučaju prej kot ne ne bode drngače! Mi smo svojo vest zajeli iz vira, na kojega smo se še vedno smeli zanesti, kakor je kazalo svoječasno znamenito upokojenje gospoda Plachkega, ki se je tudi za nekaj časa odložilo, ker je o njem pisal naš list prej, nego je bilo všeč vladnim krogom. Če smo pa s svojo vestjo preprečili kake nameravane naklepe, — nimamo tudi nič proti temu! — — (Repertoir elovenskega gledališča) Jutri, 1. januvarja, se priredita na našem odra dve predstavi: Popoludne ob »/,4. uri se bo igrala izvrstna burka s petjem .Veseli dan ali M a-tijček se ženi", ki je primerna tudi za mladino. Gospa Polakova in g. VI. Housa pojeta mnoge vložke; — zvečer ob -/f8. pa se bo pela Verdijeva opera „La Traviata". Za obe predstavi so cene izdatno znižane. — (Slovensko gledališče ) Včeraj smo čuli prvikrat na slovenskem odru gospo L BrUcklovo, pnmadono zagrebškega narrdnega gledališča, ki je nastopila kot gost v Verdijevi „Aidi". Odkar goji dramatično društvo na slovenskem oiru opero, nismo £e nikdar čuli v slovenskem gledališču tako izborne umetnice, tako mojstersko dovršene pevke nego sinoči Povsod, kjer je doslej pela gospa L BiUcklova bodisi kot angaževana p-vka. bodisi kot gost, se je razširil o nje umetniških zmožnostih, o nje briljantnem glasu in o nje sijajni igri glas največje p' hvale in oduševljenoga priznanja, in včeraj nam je dala gospa BUcklova ter intendanca slovenskega gledališča priliko, da se js tudi naše gledališko občinstvo Hrimo preverilo, kako zaslužena slove ime gospe BiUcklove Vloga Aide je jedno izmed tistih vlog, kjer lahko pok: že pevka vso moč svojega glasu, svojo igralsko inteligenco, svoj temperamett — da rečemo kratko — svojo umet niško prirudo. Gospa BiUcklova nam je pokazala vč* raj ob sijajnem vspehu vse te plemenite svoje lastnosti« Nje glas je zvenel mogočno in velesim-patično v vsem velikem obsegu, čisto io vsa čustvu izraznjoče od prvega uastavka do zadnjega takta, s pretresujočo silo v fortissimu, presrčno, neopisno milino in čistostjo v piamssimu. Precej I otožno pesmijo v prvem aktu, ki s i je gl sila ket cbupni zdi hi nesrečnega srca, kot goreča molitev potrte duše, je zbudila gospa Brftokfova viharno ploskanje, ki je raslo od nastopa do nastopa ter jo preverilo, da si je osvojila simpatije in občudovanje tudi v beli Ljubljani. Takisto dovršeno, velnčustveno je pela v krasnem boj in čustvovanje dveh src izra zujoem duetu drugega dejanja ter v velikem tinalu, kjer se je razvil rje glas do polne moči, s katero je zvenei iz polnoglasja zbora drugih solistov in orkestra. Najsijajnejše je p sla gospa Btuoklova v tretjem dejanju prekrasno romanco, ki jo preveva otožni, k srcu segajoči duh, potem z gosp. Nollijem čudovito lepi dnet ki je poln gorkega čustva in presrčne mžnosti ter najglobočje ljubezni prekipevajoči dvospev z g. Baškovičem. Takisto je izražalo p tje gospe Biiicklove v zadnjem duvtu četrtega dejanja ljubezen in obup. srečo, strah in hrepenenje. Vse to mojstersko petje je dvignila nje prelepa, značaju Aidinem, nje trpeči duši docela prikladna igra, ki nas je preverila o nje ti nem okusu in razu-iiinevanju. Kako ]i je igralo I ce, kako ji je igralo oko! Prekrasno! Pr*eej pri prvem nastopu je bi vročen tej veleodlični umetnici prekrasen šopek z lepimi traku- I — dar ljubljanskih narodnih dam. Gospe BrUoklovi izrekamo najsrčnejšo zahvalo za nenavadni, preredki in umetniški užitek, a izrekamo srčno željo, da bi nam dala še večkrat priliko, diviti se nje sijajnim umetniškim zmožnostim! — Drogi naši domači solisti so peti včeraj tako ime nitno. da je v celoti uspela „Aida" tako, kakor še nikdar prej. Gdč. Rad k i ew i cz, ki je najboljša pevka naše opere, je sinoči fulminirala v pst|u in igri ter je žela za umetniško dovršene in popolne uspehe najboljše pri/, vanje. Gospod Ras ko v i d je bil kot Rmlames v v.sik-iu ozira popoln. Pel je prekrasno, igral dovršeno — in cvetica, ki jo je utrgala poklonjenemu šopku go pa BiUcklova ter mu jo v ljubeznivosti podarila koncem prvega dela prvega dejanja, bodi nežno priznanje njegovemu h. noč nje m u uspehu. Takisto dovršen — kot je vedno — je bil g. Not I i v ognjeni vlogi kralja Amona/re, ki je mojstersko izražal v petju in igri njega strastno nrav. Vsa pohvala sodi tudi g Fe-d y c z k o w s k ern u, ki je bil v dostojnosti najlepši, v petju na|bo)jsi duhovnik Ramphis. Zoori sta bila prav dobra. Le nekatere gospice prosimo prav nujno, da se naj ne smejo na odru, kadar ni treba. — Gledališče je bdo do zadnjega prostora zasedeno, v parterju so stali po dolgem času zopet stoli. —a— na ramo. Sveta poungalka, zibelko! In doma jih ima že devet! Barletu se je delalo črno pred očmi . . . Tilda je stala bolj v ozadju in smehljale opazovala od razburjenosti zardele obraze. Nekdo se je je dotaknil. Bila je hišina. Skrivnostno ji je stisnila um I papir v roko. Šla je nekoliko v stran in odtrgala zavitek. — MAli veš kaj si mi svetovala danes popoludne? Ubogal te bom | Ti bodeš kriva! Umrjem, ker To ljubim! — Viljko". Mirno, kakor bi ga ne poznala je vtaknila papir v žep in pristopila zopet k družbi. — Gospoda, vsak trenotek bode polnoč, se je oglasila domača gospa. Treba vender, da pozdravimo novo leto. Prosim . . .! Vse je obkolilo mizo. Udarila je polnoč. — Živio, živio! so zaupili vsi ter trkali s kupicami Toda kaj je to? — Strel! Mahoma so vsi prebledeli, gospodje pa so hiteli v pisarno gospodarja. Tudi Tilda je šla ž njimi — Kaj neki spet ta komedija? si je mislila. Bila je prepričana, da ni nič resnega. V kabinetu pa je ležal pred pislno mizo Žan in poleg njega lovska puška domačega gos oda. Nekaj gospodov je planilo k Žanu in mu od* penjalo obleko. Zadaj so se- čuli klici in vzdihi dam, nekdo je kričal: .Vode, vode! — Zdravnika, zdravnika! je joka! gospodar. Slučajno je bil zdravnik navzo':. Približal se . je Žanu, pregledal ga in sinejo tolažil razburjene. — Gospodu Žanu ni nič hudega! Prestrelil j si je samo frak in se malo osmodil. Žan je res pogledal kro : sebe in ko je videl ! obraz zdravnika, je vstal. — Moj Beg, kaka nesreča ! Ne vem kako to, ■ da je puška nabita; saj vedno pazim, da vzameru streljivo iz cevi, kadar pridem domov! je vzdihoval gospodar. Gostje eo se hoteli posloviti, ali gospodar ni , pustil. — Sedaj vender ne poj de nihče, ko se je ta nesreča tako iztekla! Gospod Žan, prosim t — in prijel ga je za roko ter odvedel v ob dnico. Mej vrati se jn srečal Žanov pogled s Tildi-; ninin. Vedel je, da je takoj spregledala njegovo i igro. — Hvala! — mu je zaš> petala, ko je šel mimo nje, — izborno me je zabavala vaša komedija ! — Sklonil je glavo in šel k Vandi. Tilda pa je ostala v ozadju ponosna in ne pristopna, Smejala se je nad njim in temi ljudmi, ki so spoštovali take junake . . . — (Dragi redni koncert .Glasbene Ma- l tiče") bo na sv. Treh kraljev dan, popoln i ne ob 5. nri v Sokolovi dvorani .Narodnega doma" Na vzporedu so: Pst. lij. Csjkovskega V- simfo ni j a, slavnega ruskega skladatelja najpopularnejše simfoniško delo. Dalje: Stj. Mokranjac, .Sr, ske narodne pesmi" za zbor, dva .šopka" Arija za sopran in Ant, Dvorakovega .Mrtva škega ženina" in A. Dvorak a mogočni .Te De u m", katerega je slavni skladatelj svoj čas zlo-žil za Kolumbov jubilej v Novem Jorkn. Bariton solo poje g. Josip Nolli; v sopran solo „Mrtva škega žen Poučna predavanja — (V slovenskih Medvodah) si dovoljujejo psngermanski uslužbenci ondotne papirnice že take predrznosti, da je zadnji čas, začeti energičen boj proti njim. Znano je, kako uredništvo strahuje slo venske delavce, kako brez usmiljenja spodi vaacega od dela, če se čuti Slovenca, kako agitira za Schul verein in za Sudmarko a vse graje v .Slovenskem Narodu" niso nič zalegle. Občine okrog Medvod so vse v klerikalnih rokah, in nobena se no gane. Za stopnika tega o v raja v drž in v dež. zboru sta oba klerikalca in menda niti ne vesta, kaj se godi v njih okraju, kakor se tudi poslanec pete kurije ee m zmenil za zatirane m preganjane slovenske delavce v Medvodah, katerih otroci se nasilno ger-manizujejo. In vender bi prav duhovščina najlaglje konec storila predrznemu terorizmu in izzivanju pa pirničnega uradništva, ki je postalo že tako prepo teotno, da se upajo uradniki v javnih lokalih vzpričo Slovencev na ves glas pripovedovati: „Wenn das veifluchte alavisehe Gesindel nicht da wiire, koante man in ZwischenwaasBxn nocb txistiren". — (Ia Gorij pri Bleda) se nam piše: Ako« ravno je naš župnik deželni poslanec, se vendar prav malo čuje o nas. Pri nas so res že prav žalostne razmere, ker manjka samostalnih in svobod n h posestnikov. Zato je tudi pri tukajšnem županstvu dosti nepravilnega, v našem bralnem društvu pa zaradi poslanca ne sme biti .Slovenski Narod" naročen. Ta poslanec je res zavzet za izobrazbo. Kdo neki je načelnik pri tem društvu? V kratkem poslane naše bralno društvo konsnmno društvo. Gospod poslanec Ažman je bil pri sklepanju spravna pogodb« navzoč, ali pa jo je celo podpisal. V spravni pogodbi je rečeno, da se brez privoljenja narodne j napredne stranke ne bodo več ustanavljala kon-sumna društva, zda) pa je gospod Ažman sam usta novil kmetijsko društvo v Gorjah, katero ni dru-zega kakor konsumno društvo. Sprejel je več d le-žev sam, v odbor pa se ni pustil voliti, češ, da bi se lahko izgovarja), da ni zraven. Dobro poznamo take zuačaje Zdaj vidimo zopet, kehko sj vredna besede celo katoliškega vodje. Povejte, g. Ažman, ali niste vi tudi za tukajšnje obrtnike deželni poslanec, kater* smo vas tudi volili? Nam obrtnikom se davk nikakor ne zniža, konsumna društva brez davka pa lahko obrtnikom škodujejo ali jih celo uničijo. Znabiti ste na ta način izvršili svojo krščansko poslaniško dolžnost ? Da bi se nam v teh razmerah pomagalo, je čas, da bi obrtniki napravili skupno prit. žbo na kompetentno oblast in sploh storili vse korake, da se ubranimo naklepov g. Ažmana. — („Postojinekega Sokola") občni zbor se je vršil di.e 29. t. m Izvoljeni so bili v odbor gg : dr. Treo, starosta, G. Pikel podstarost*. F. Pater nost. četovodja N. Jance, tajnik, A. Berne, blagajnik, A. Bataga in J. Vičič, odbornika, F. Remic in A. Sterniša, namestnika. — („Narodna čitalnica v Ribnici") je na ndnem občnem zb( ru dne 22. t. m. volila sledeče gg. za prihodnje diuštveuo teto v odbor. Dr A. Šiffrer predsednik, F. Višnikar podpredsed mk, J. Hr>bar blagajnik, F. S t e f a n o i č tajnik, F. Juvanc knjižničar, ter 1. G run tar in I. Lovšin odbornika. Glede prireditve evtnt veselic, za kar pa tukajšnje sedanje razmero \ :i.-o baš ugodne in to vsled pomanjkanja pevskih ; močit, ned-lovauja taniburašitega zbora, slabega gmotnega stanja čitalnice in te taj šs zlasti radi najemnine, k&rera se zahteva od sobane edino v ta namen pnpravue in dovolj prostorne, prepustio i se je odboru, da ukrme, kar se mu v tem oziru 1 zdi vredno in potrebno. — (Učiteljsko društvo za ribniško - laški okraj), ustanovljeno pred dobrim letom, imel i je v ; petek oO t. m. svoj občni zbor. katerega se je udeležilo uadpolovično število do sedaj pr sropivš ii člano« Novo voljeni društveni odbor se je zi bo i doće društveno leto kous ituiral tako - le: G. Šref. j Tomšič, predsednik, gospa Sohvveiger Arko, ' njega namestn>c«; gdč. Ivanka Arko, blagajnica I rica; g. F Stefančič, tajnik in J. Hribar, od J ; bormk. Po jednoglasno vsprejetem predlogu g. Tom-'■■ šiča, da naj se društvo potom .Zaveze* v prvi vrsti ! poteza za izboljšanje učiteljskih pokojnin in pet i letnic ter za dosego stanarine onim, ki je nimajo ; sklene se, da se ima prihodnje zhorovanje v.šiti ! meseca aprila ali maja in sicar v Dobrepoljah. — (Občinske volitve v Vojnika) V celem • celjskem okraju je jedina občina Vojmk šo v nem • škutarskih rokah. Nove volitve se bodo vršile dnB j 5. januvarja. Skoro dve leti so nasprotniki znali z i raznimi sleparstvi zavlačevati volitev. Sedanje vo litve se bodo vršile tako, kakor bi še bile imele vršiti na spomlad 1897.1. Ako store Slo vene svojo j narodno dolžnost, ako se udeleže vsi do zadnjega volitev, potem bo nemškutarskemu gospodarstvu v Vojniku sedaj odklenkalo ! — (Nedeljski počitek v notarskih pisar nah na Spodnjem Štajerskem) Preda dstvo notarske zbornice v Celju |S izdalo okrožnico na vse notarje eeljikega in mariborskega okrožia. s katero jim priporoča, da po možnosti upoštevajo želje svojih uradnikov glede ned-1 skega počitka, m dajo vsa kemu nradmkn vsaj vsako drugo nedeljo prosto, sploh se pa določajo za nedelje m praznike uradne ure samo od 9. do 11. ure dopoludo*. — (V Št Ilju v Slov. Goricah) ustanovila se je slovenska „Hrandnca in posojilnica" po prizadevanji .Zveze slovenskih posojilnic V Celju11. Načelnikom izbran je tamošnji župn k gosp. Matija Keleuuna. Prošnja za registrovanje pravil in odbora je Že vložena pri c. kr. okrožnem sodišču v Mari boro, in kakor hitro bode vpis izvršen, začno ta prekor stna zadruga delovati. Izvoljeni odbor nam jamči, da se je postavila posojilnica na krepko podlago in da bod" lahko rešila marsikatero žrtev požrešnim sovražnim krempljem tu ob jezikovni meji. Rojaki rodoljubi ob meji in v mešovit.ih krajih, vzdramite se in pokličite .Zvezo v Celji" na pomoč, da dobite posojilnico, kjer je šs ni! ■— (Pred vojnim sodiščem.) Stotnik Mtlller in nadpt ročnik Trompa, ki sta dne 23. novembra v Ptuju v neki gostilni napadla meščana Grabauerja, pri deta pred vojno sodišče Misli se, da bodeta degradirana in obsojena v sspor. — (Nenavaden samomor) Na Moatičn na f na Koroškem ss je 18letni delavno Jernej Fige sam nmoril s tem , da je svojo glavo položil pod kladivo, težko 250 klg. Kladivo mu je glavo popolnoma zdrobilo. — (Lahi in goriški deželni šolski zalog) Piše se nam : Naravno je, da so Italijani silno razburjeni zaradi predloga, da se ustanovi dež. šolski za'og. Jezni so na vlado, da je ona predložila dotični zakonski načrt in jezni so na knezonadškofa, da je glasoval s Slovenci. Očitajo mu, da je glasoval za Slovence, doč m je resnica ta, da je glasoval za vladno predlogo. Ko bi vlada ne bila predložila načrta, bi knezonadškof ne bil prišel v dež. zbor. Kakor je navada pri Lil.ih rabijo tudi sedaj najostrejše izraze in groze celo s prestopom v protestantizem. Koliko je ta grožnja vredna, razvidi se iz dejstva, da so kolovodje goriškega lahon-stva ali židje, ali katoličani, kateri le formalno pripadajo kat. veri, sicer pa je očitno, da je tem grožnjam samo namen, uplivati na knezonadškofa. Kdor pozna dr. Missio, tisti ve, da mu s takimi grožnjami ni priti do živega — (O škandala v tržaškem deželnem zbora) je priobčila poluradna .Triester Zeitung" entriefilet, v katerem pravi: .Tržažki dež zbor je bil pozorišče odurnih prizorov, katere se je zljubilo uprizoriti tržaški bubokraciji. Zopet je bilo videti na g deriji tistih razposajenih dečakov, katere si poznani ouorevoli naročajo vsakokrat, ko gre za to, da se priiedi kak surov škandal in se na ta način izrazi mnenje ljudstva tržaškega." Ako misli tržaška vlada, da je s to obsodbo škandalov dala slovenskemu narodu zadoščenje, je v veliki zmoti. Tac h besed smo že veliko slišali, a besede nam ne zadoščajo Zahtevamo dejanj. — (Razpisane službe.) M-sto blagajnika-načelnika pri deželnem plačilnem uradu v Ljubljani v V lil čin. razretu in meto kontrolorja istotam v IX. čm. razredu s kavcijo 3000 gold. oziroma 2000 gold., eveutuvalno dve blagajniški mesti v IX čin. razredu s kavcijo 1500 gl , eveu-tuvaloo dve mesti etic jalov v X čin. razredu s kavcijo 900 gld.. k< nčno dve mesti asistentov v XI. čm. razredu. Prošnje z dokazi sposobnosti tekom štirih teinov pri predsedstvu finančnega ra.natelj-st va v Ljubljani. — Me, o carinskega pra k ti kanta na glavnem carinskem uradu v Ljubljani z le- m m adjutom 300 gl. Prošnje tekom Štirih tednov istotja. * (Tolstega .Vstajenje' dovršeno) Sredi januvarija bode začel priobcevati moskvanski list r.Niiva" najnovejše Tolstojevo beletristično delo „Vsta|enje." Grof Tolstoj j« d bil za ta spis za rinke lazmere nenavadno velik honorar 12.000 rubljev. * (Umor) Iz Budimpešte ne nam bzojavlja: Danes. 31. decembra je bil tukaj umorjen trgovec Pollaczek. Neki bivši njegov nsložbeneo se jo dal včeraj zapreti v Pollaczkovo klet. Ko je danes Pollaczek odprl vrata, ga je bivši uslužbenec s sekiro udaril po glavi in mu potem prereza! Vrat z nožem, s kakorŠnim se režejo salame. Morilca so prijeli na lici mesta. * (Car — pevec ) Znano je, da se bavita car in carica mnogo in jako navdušeno z igranjem na klavirju. Manj znano pa je, da je car tudi dober — tenorist.| Njegov glas sicer ni velik, a jako simpatičen in milozvočen. Nedavno je v Livadiji vpnčo členov carske rodbine zapel Nikolaj II. dve romanci (Flegierja in Masseneta) ter se sam spremljal na gtasovirju. Ko su mu členi rodbine ploskali, se je ljubeznivo priklonil rekoč: .će tudi mi odrekalo nasprotniki vse lepe lastnosti, imam vendar to, da znam romance čustvenejš* peti kakor oni!" * (Poštni parnik .Westerulaudu,) .Red j Star linije" v Antwerpun, je dospel 28. decembra j v Newyork * (Letanje po zraku) Tri načela so, po j katerih se bkuša omogočiti plovenjs po zraku: 1. j Aeronavtiku vporabl,a balon z vročim zrakom ali z lahkimi plini, ki vzdignejo zrakoplovca kvišku. 2. Aviatika vporablja naprave, podobne tičjiin p e r o t i m , s katerimi se naj zrakoplovec prav po tičje suče po zraku. Pa oba načina doslej še nista mogla rešiti težavnega problema. 3. Sedaj pa je neki Kress iznašel tretji nač n, katerega pa imenuje a e r o p I a n i k o. Zrakoplovoi aparat je narejen po istem načelu, kakor papirnati zmaji, katere spuščajo otroci v zrak. Zmaj gre proti vetru, hkratu ga pa vrvica žene v poševni smeri. Nastane zračni pritisk ob dolenji ploči, kjer se zrak prime v obliki zračnih blazin in ta pritisk požene zmaja v višino. Kress rabi bencinov motor; mnogo takih „zmajev" t doseže veliko silo Ta aeroplanični zmaj se da baje ■ tudi dobro voditi po zraku. Kresa upa, da bomo I kmalu imeli med večjimi mesti zračni promet. Pri-• znava pa sam, da bo treba še praktičnih poskušenj. * (Osveta po 20 letih) Nedavno se je v Chicagu javila sodišču 40letua gospa, katera js \ umorila nekepra ffosp »da in s;cer iz oiv*»«. Kot Dalje v prilogi. rnitgi wPi>Y6B8K6Mi naroaa" tU. 300, li« 31. decembra 1898. jsko ojlado dekle se jo namreč zaročila z nekim mehanikom, kateri je pa radi svojega malega za-stalka u i mogel takoj poročiti. Domenila ata ee, da pojde v Ameriko, da si tam kaj zasluži. Malo časa pred odhodom pa se jej je izneveril, a vrnil se je zopet k nji. Oipns'ila mn je, toda zapretiU mu je todi, da ga nbije, ako se jej se jedenkrat izneveri. Ker je zaročenka pol leta za tem čula, da se je njen dragi poročil z neko Američanko, Al* je i ona v Ameriko ter iskala svojega nesveatega zaročenca celih dvajeet let. Naposled ga je našla ter izpolnila svojo prisego. P«.tem se je javila sodišču. • (UJsmarek in številka 3) Bsmarck je doživel fcŠ let. Dne 30. novembra 1870. je govoril pri čhjn v Versailles o svoji smrti m povedal natančno, koliko let b 'd- še živel, katerega leta nmrl. fVem dobro", je dejal, ko so se drogi zgražali, .ju pač mistično Število". Bismarck js bil namreč Še nekoliko praznovereki. Nekoliko čudno jo, če se datuma njegovega rojstva ia smrti seštsjeta po številkah, pri čemur te mora šteti seveda smrtni dan, 30. jul j Torej: 1. 4. 1815 (rojstni datum) 30 7. 1898 (smrtni dan) ali 1+4-fl 4-8-f 1+ 5 + 30 + 7 4-1 + 8 + 9 + 8=83. — Bismarck js služil trem cesar jem, tri vojne izv« jeval, tri mirovne pogodba podpisal, rovzročil sestanek treh cesarjev in uapaaovil trozveeo Nieoov (|rui>*ki t^rk, je nosil nad geslom -In ttln»te(fi tpbnr* (V trojici n>»*) troperemo de-i:*!jC in iri hrastove listn; imel je tri otroke^ skupine posestev in slednjič je imel konservativce, proste konservativce in naoijonalne 1 beralce, tri glavne •franke na svoji strani in tri lige na tvoji pleši. j kriti k oval cesarsko sporočilo deželnim zborom, rtkši. da je to tak odgovor na aUonomistične adrese dež. zborov, da je dvomiti, če se hoče grof Thun še nadalje opirati ni desnico. Budimpešta 31. decembra. V očigled novemu letu se bavijo vsi listi s položajem, kateri postane z jutrišnjim dnevom neustaven. Op-zicijonalni listi groze s podvojenjem ob-strukcje, z nekakimi punti, vladni listi pa dolže opozicijo, da je kršila ustavo Berolin 31. decembra. Neki amerikanski založnik je poslal cesarju Viljemu ček na ftOOO dolarjev, če mu za njegov list spiše članek o pomenu špansko amerikanske vojske. C»s*r Viljem je po nemškem poslaništvu v Washingtonu trnil založniku poslani ček s pridat kom, da sedaj nima niti časa niti volje, postati žurnalist. London 31. decembra* Vesti, da se je Angleška zopet začela z vso naglostjo priprav-Ijetj ua vojsko, so popolnoma neosnovane Darila i II. izkaz onih, ki so se v prid družbi sv Cirila in Metoda pri šentjakobsko, trnovski podružnici odkup h novoletnih voščil: Gg.žel. cficijal Ant. Kozlevčar e soprcgo 2 K; dr K. Oestrin 1 K; višjeeodni svetnik Pleško z rodbino 2 K; Drag Žigar, dež blagajnik, 2 K; Jak Tome, 1. mestni komisar, 1 K; tvrdka Fran Kotnik, Verd, 2 K; Ivan in Pavlinka Resman 3 K; L ScLvrji prodajalnici za vodo — namestnika p »iskati Namestnik čakal je z mojim pooblastilom blagohotno od • do ',10. ure dopoldne na gosp. M. A , t >da 03»" njega nI bilo, "gtJJ s kojim činom je popolnem jasno dokumentirano, da mu ni na mirnem življenju, temveč, da hoče TooJ „av to"at priac". Ko tem jeseni 189iega leta v Pohinj prišel, vprašal me je jeden mojih delavcev začndeno, kaj me je tjekaj pri vedlo in takoj dostavil: saj je — pravil, da se jim je pri potresu (tisr otrok ubil in da so njihova gospa tako žalostni, da se kar nč več ne morejo v Ljubljani videti in bo si že tudi hišo v Novem mestu na Dolenjskem sezidali, b'ago prodali in se tjekaj preseiili." (Priči, ki sta to v Bohinju slišali sta gosp. K. R in N. in fij «kar Vidic iz LeatO, k' je naju v Bohinj vozil.) Nesrečni potres izkoriščal je tedaj „pfifikune" sebi v korist, dasi je vse prav komun na laž! Otroci žive nama vsi in so zdravi. Ni se le hvala Pogu nihče ubil, se pomnožili so se nama Slove cem od potresa sem. Kadar so prosti, vaditi se rr. rajo 2e kot „Pakiči' prodajati. Vsakdo prepriča se lahko jutri 1. jun. v moji prodajalnici za vodo, kako prijazno mu bodo znali postreči. V Ljubljani, dne 31. decembra 1 "<98. V najboljšim spoštovanjem lastnik tvrdke: prvi kranjski lesni, kolarskl In žlmm-sitarjkl obrt. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. št.,. 4i Oižilno fllidallttt v Ljubljani. Dr. pr.sos \ ii**«aro, par Mr Beaumar-cha's" Anton Linhart znova priredil Y O H 2iser gospod Hud. Inemann Št. 42. ___ Ur pr 904. Začatek ob 118. ari zveoer. Ztdn Ik.at v se-on': Tmwl Traviata. (Dama e kamtlijami) Opera v 4 dejanjih. Po Damask ml .Dame aux cameliai-spisal F. M. Piave, poslovenil A. Fui tek. Uglasbil Q Verdi. Kapelnik g. Hilarij Denisek. Režiser g Josip Nulli Blagajnica se odprt* ob 7. uri. Za.'etek ob ';,«. uri. Konec ob 10. uri Pri prsdstavah sodeluje orkester c. in kr pefipclka It. 27. V torak, 3. januvarja: , Jože« v Egiptu'. Svet.pi emika tara v 6 dejanjih, a predigro .Jožefuvi bratje'. Spisal * F E. Veatarlein Zahvala. Ni. PrevzviSenost, Visokorodna gospa Teodora grofinja K o f t u 11 n s k i, roj. Mayr bar. Mehlenhof. podarila jt kakor vsako leto tudi letos 43 revnim otrokom novo obleko, 9o gld. v denarji in Čez 100 kub. metrov drva sa reveže žuo-nije Bostanj. K tem rednim darovom prilož 1« j« leto« i iu bilejski dar 50 gold , ki se je razdelil med siromak« bo-stjanske 2. decembra t. 1. Imenom svojim in imenom obdarovanih siromakov izrekam Nj. PrevzviSenost i iskreno zahvalo; Bog povrni! Župno pred stoj n istvo Boltanj 30. dec. 1894. Anton Berce, župnik. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 806*2 m. ! December' Čas opa-Eovanja Stanja barometra v mm. §§ H -S Vetrovi Nebo 1?! 30. 31. ■ 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol 723 7 731 0 731 9 2 3 —04 1 3 brezvetr. si. ju« si. vzhod oblačno megla del 00 Srednja včerajšnja temperatura 1'9°, normale: — 26*: dss 31. decembra 1898. Skupni državni dolg v .iotah..... 101 gld 70 Skupni državni dolg v srebru .... 101 . 65 avstrijska zlata renta....... 120 avstrijska kronska renU 4«/B..... 101 Ogerska data renta 4 - 0....... 120 Ogerska kronska renta 4»/...... 97 ivstro-ogerske bančne delnice .... t34 65 55 75 60 90 Da. s kreditne delnice......... 3£4 Ciondon v ista.........', . 120 Urniki drž. bankovci za 100 m.wk ... t H <0 mark............ n tO frankov......, . .' . 9 talijanski bankovci ...!!:., 44 j kri. cekini......... 5 60 . 40 , 87V't , 77 . 56 . J5 • 70 . »Slovanski Svet" ki izhaja na Danaju po dvakrat ra mea»c na 16 velikih straneh, nastopa sedaj svoje XII. let*. Lat dokazuje potrebo: 1. nvedenja nacij malne avtono mije za vse avsfro • ogersks Darode; vsled tega zahteva cdfitranj^nje du alizma in izvršenje češkega, brvafikega in drugib državnih prav se le po uvedeni nacijonalni avtonomij'; 2. kulturnih vezij, katere nahaj> jo Slovani v c rilomttodijski cerkvi, v rab ljenja cirilice za It-r.lu*ne jezike, v občeslovan* »kem li'frr.turnem jeziku in v vsakovrstni narodni umetnosti PolitiŽka in aktovalna vprašanja presoja s stHliača občeslovanskib interesov. Obvešča čitatelje o dogodkih in kulturnih de'ih. vrfiscih se med Slovani in o odnoSajih s Slovani. L 1899 bods razpravljal tudi načela socijalnih in socijalnogospodar-sk h, dandanes važnih vpraianj. ^Slovanski svet" stoji na leto B gld , za četrt leta 1 25 gld.; za oči-teljatvo in dijaetvo pa na leto 4 in za četrt I. 1 gld. Naročnina se pošilja upravničt u „Slov. Sveta" na Dunaj, IX Eisengaaae 13 (2048-1) ~ iS ee «I .S •-- > (S .•a >l T »< flij Me« KISELINE najboljše zdravilne in orsvetujoče pljrače, ki se je vedno dobro obnesla pri zelodčaik in »revnih boleznih, pri boleznih ledir in mehurja in jo priporočajo najprvi zdravniki kot bistveno po«lplralno »redažvo pri Kar-lovovarskih adrravljeujlh in zdravljenji po VII. rabi teh toplic. (1—3) o JESI> V Ljubljani se dobiva po vseh lekarnah večjih fipecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. se vzprtjnn* na stanov > ti je in brano v Gospodskih uleah št 4, I. nadstr. (20:7) Srčno vošilo ls novemu letu vsem p. n. gostom, prijateljem in znancem (2 0 J) rodbina Belič-eva. Gostilna „0" Dunajska cesta. i 4* razi I«-it Hi (20: 6) dunajskih razglednic za 1 gld. in 10 različnih raigUdnie tujih deiel z» 1 gld. dopo5lj» proti predplači (tuli v piaMu.-k-h ?namkah) V. Kovač Dunaj, AlserbachstrassB 24 \ i • t * ^ m \ sem p. n. ljubim gostom, prijateljem in znancem želita podpisanca srečno in veselo novo leto) zahvaljujoč se za dosedaj jima izkazano zaupanje Ur prosita, da jih i nadalje počaste s svojim obiskom (20 lu) „Narodno kavarno". Z odličnim spoštovanjem Frait iu Marija Krapoz. .J. J. .V. -v. . ,. ^. t^ . I I i i i 1 I \ *^f^ "^Lf \iy '^^^ ^Vv ^vv ^Vv ^Vv ^Vv ^VV ^VV .^^v ^Va. v w -podpisani želim tem potom vsem odje- w ^ J— malcem seda vode (8069 ^ * * ^ ter se ob jednem najlepše zahvaljujem za ^ dosedaj mi izkazano blagohotno zaupanje ^ in se za isto še v bodoče udano priporočam. £b - V. odličnim spošt« .vanjdm * iaVNTjbL, Gašper Bolta tadelovatelj soda vade Rimska cesta 10. W*|i^wwWwwww,ww"w w vaj. ^ ^ \d£ ^^^^Fv^Fv .^Fv >*tv /tv vrv ^rv 7v\ ^Fv 7V\ ^FV A Vsem p. n. ljubim g< stom, p:ija- A A teljem in znance n želita podpisanca A T srečno in veselo T novo leta i ter se priporočata za nadaljni obisk (2043) I ♦gostilne „pri Peries*u" A Jakob in Marija Vospernig. | ♦ Prisrčna voščila novemu letu 1899 izrekata vsem ljubim p. n. gostom iz Ljubljane in dežele, dalje vsem prijateljem in znancem ter prosita cenjenjeg-a obiska gostilne ,pri Alešu' na «Ti'JrAi^i, Z odličnim spoštovanjem rfioitf) in Marjeta Vilfan. t| Svojim velecenjenim p. n. iS gostom in vsem svojim i 1 prijateljem in znancem Prosil novo leto! Z ve/espoštovanjem ('•> •) Sab. cfrfilicfi restavrater v hotelu „pri S tonu". I ■ s s ■ m^JLJk Veselo novo leto! vsem prijateljem in znancem Josip Noll Sedaj ob novem letu je čas za to! „Ljubljanski Zvon vs.-h 17 IstnikoV (18"i0 9V skupaj uli pojamezno oeno na prodaj. — Posreduje Iv. Bonaoa trgovina s papirjem ia knjigoveznica v Lubl jan ■. (21.28 — 2 Gospodična mednje starosti, slovenskega in nemškega jezika zrjjožna, v vsem trgovinskem izurjena, aprt-tna prodajalka, iloe mesto v trgovini z mešanim blagom ali v kaki podrttinici ket voditeljica. ( .0*>1) Prijaane ponudba n..j se d i 8. januvarija pošiljajo ped 8-tn. M. M posto restante v Celjf. ifajte podgane in miši z le gotovo smrtno u^inknjo^im b (IH19-2) ¥T j— ^ —, —t|J—,-om neškodljivim za ljudi in do-XXC1GU1111 maće živali. V Sk.itljicah po 90, 80 in 30 kr prod«ja trgovina K i'i m m u 1 »V Iv •< n c u n v Neveni iih'nIii. c. in kr. dvorna tovarna tehtnic d r>nu*»j, II, (MIH 4) liotllOll tllltl-IllKttrMHSS«^ -—(Scks A«llerga3se\ . ylrf rtfiST'; i Preprodajalcem velik rabat. iflniN fa tttnht/fi 1»f*'t plavnu in §n>\tnine prostu. IV -v stanovanje 8 štirimi aohami h\\ pa s tr»mi prostornimi sobami z vso prit ikl; no /a ti* U o j asi I ta fVhril « ar>lcl in I ii. Prednost imajo srnnovanja v z^išanem pritUejU ali v prvem nadorropju (2033—!) Ponudbn ta upravmStvo ,?Iov. Narcdu-. Izvod iz voznega reda vsljsvsn od dn4 1. oktobra 1998. Ista. Uuhud .'c IjJĐblJ»£ac jni. kol. l'-oilj»no j. k. l*roK* U l'rt»lsj». Ob 5. ari 4t> m zjutraj osobni vlak z Dunaje vi* Amatetten, iz Lipskega Prage, Fraacovih varov, rlarlcvih varov, Heba, Uurijinit varov, Plznja, Badejevic, Solno^rada, Linca, IStejrra, Autmeea Ljubua, Celovca, Beljaka, Fran^enafetite. — Ob 11. nri 17 m dupoludne ouolmi vlak z liimaja via Amstetten, Karlu vit varov, Beba, Marijinih varov Plznja, Budejovic, bolnograda, Linoa, bteyia| Pariza, UeLbvu Curiba, hregenca, lnomosta /iella ob jezeru Lend-Oaateina Ljnhna, Celovca, Linca, Pon .alMu. — Ob 4.' ari o« m* popolrdne osobni vlak z Dunaja Ljnbna, iSclztiiala, Beljak**. Cklovca, Fraazensfeste, Pou r^ibla. — Ob 9. ari u m -a\tCtr ooobni vlak a Dunaja, Ljubua, Beljaka, CeloVM Poutabla — Pa-o^h km Mo»e»{a iue»m lu i-i.*,* i-, Mefiani vlaki: Ob il.ari i» m. zjutraj, ob V. on d* o. popoluone in ■ b rt. nri 3f> m. avecer. — OUkod la l.juU -jivu. d. k. v hmiuh!.:. Ol 7. uri 43 m. zjutraj, ob i. ur. • m. pupoludiM), ob rt. uri M) iu in ob iO. uri U.» min. zvečer, sadnji samo ob nedeljah in pra mikih v oktobru.— i*rltoo*i * I.|uhtj»no d. k.is M.«i»knik.n. OL b. uri 5b m. zjutraj, ot Li. ari rt m dopolndn«, ob li. ur. 10 m. m ot i, ari 55 mm. zvečer., poslednji vlak 6auao ob nedeljah il zvjl uikih v oktobru. UOaij Vol>riio Mredsiiao zoper kaNcIJ A ii i* iircsieira Kaiser-jeTili ursnili bonbonov. rjOfJf} notarsko poverjenih spričeval dokazuje Kotov UM|»eli pri ktaAlju, Iirlpnv«»-Ull, UllUtrli, EttHlIccUfll. (IbftO — 9) WB Cena z.ivojckn 10 kr. in "JO kr. MB V l.|ubl|itnl ge d' bivajo v lekarni ,«prl slateiu orlu** pii železnem mostu in pri U« pl. Trnlsoesjju. p novo Ido Vsem našim čestitim gostom, prijateljem in znancem ^2053) ^»•i|aJBij;čiicjža vozila.-*f^ Ivan in JCani ;tSafncr. kolodvorska restamtcija. Ljubljana 31, decembra \bi)8. 1 I t) novemu Iefu! ^ Vsem našim p. n gostom, prijateljem ^jj iu znancem (2031) i najsrčnejša vošila iii?i*4*sii«'iii trga dva dijaka h hrano, s«* oilila. — Več pove iz prijaznosti upravništvo „Slov, Naroda". (8004—1) SPostano. Najprirodne/ši in zanesljivi opominjal dneva je in bo Skladni koledar. Imam v zalogi za leto 1899 lepega slovenskega po 60 kr., (2020—4) s pošto po 65 kr. 3. $onač> Sjubtjana. VIII. do 300 goldinarjev na mesec lahko zaslužijo osobe vsacega stann v \ *»«'h krst* jih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponndbe na : l.u«tulM4-li«*kmnn«* H, BudapeNt. ,1815—rt) i^tatte in %z>dttox>a(tc fiatmcmifi. (2011) 8po9t»ia SiSfta 15C?. -•»s* I ' t-j» o.....gld. 1'— 1 steklenica pristnega J*maika nima .... 1 deka pristupit IVcu Som-liong r*aja. .... 1 polica prave anglaike carski DMlanis .... 1 steklen 01 pristnega Bntga konjuka..... iarfl Da se v bodoče preprečijo že dogodi\&* se nespoi-a-zumljenja, se čast. oboinstvo 1 posarja na to, da tnarua takozvane lomne čokolade CBrach-Chocolade) niti ne i.'deluje, niti ne spravlja v trgovino. čokolade Suchard Čokolade Suchard Čokolade Suchard Čokolade Suchard £2J (89- mo ii*e Jtk Hiiio'! 10 Stat«. no vae v n< mu j n 1 m XII i 11«*. ■so z ti r 11 k 1111 asivie« kom 4»pi'«*iii>|ene. 111» flikctl o. iiihKu KlinillktJ i ii {»otipi*. Baron Dnrardcherjeva špiritna drožna tovarna in ref nerija v Savskem Marofu na Hrvatskem pri poroda svoje obče znane, na'boljše in že mnogokrat odlikovane (Backeriiefe) Glavno va!oy. za Ljubi ano 111 deželo imata: Peter Strel, vinski trgovec v E.j(il>!j[ .«11 i, m« .VIfNC ■(«■ na iv^u &t. *t, in Karol Isaiblin (17tfl—8) •v ^'«.'K4»v2li u I tesali Nt. .s. Industrija oglikove kisline dr- Raydt Ipopraj ^.lojzii Li5-wy Dunaj II., 6os^ Pfarrgasse 23. (IS»»4 - 2) priporoča čisto, naravno tekočo oglikovo kislino is laatnlh virov kakor tudi izvrstno izdelane aparate za sodovo vodo pritiskalne aparate za pivo aparate za kopeli sifoao itd. Prospekti brezplačno in poštnine prosti. I 050 0O5 050 140 Brei tekmeca! • k-d 1<» ,, — ,. „ Brebrne remontoir-UM s 8. sr- hrnim pokrovom od........... 10 .. 60 ,. „ Xlat.i damske remotitoii--ure od 14 „ 60 „ Zlate remout-iir-uie za gospode od 98 „ ,. » Zlate remuntoir-ure za jjviapode z dvojnim pokrovom od .... 88 ,. — ., „ Ure u>. nihalo v>krnij ciuvetli inteintii H ., — ., „ Ure na Dihalo v ikrlnjki sveih m t. i li ii i 7. b tjera ur od ...... 13 ., — . Dre na ml.alo 7. I>.t|eiu ^.e:rtiiik od 87 ., — ., j Budilke od .............. v „ j ,,Scbw.ir/.v\;'ildc ' % bitjem po! ur o I 8 „ — ,. j Za Gl. ro bl&g-o tn z» dela se Jamči i Popravila se hitro, dobro ia p - ovni issrlujsjo ^ lastni prodajaliMci Za morebitiie pot'ebSćme se najbolja priporoča 7. sslsspoitovanjom ^B08~5S Franc Karo! Rudhofze^. Dobavitelj kontrolnih nr za o. kr. avstro-o^ersko vlado, ia Bosnu ln Herzegovlno. M t ii r o r cm <» ni i i* ti ii e St. Peterburške galoše Trikotna r18«T 'T.PJLP.M> fCJrrEPByprgy znamka »o mi pro«la| v sa«a bollalh lra**vl»aU. Lo , printi««"- tv je na podplatu i.astopna znnuka: Messtorff. Behn & Co„ Hamljurg - Dunaj. 1. najstarejša posredovalnica siaoovaoj in sloiei Cr. FLUX Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni l««le nu|uo: deeakia mm vino ;a n.»Wi restavrant v Celovcu; li«»*l)Miia 7a Reko, 19 SJM, pla^e, livrejo in blevno obleko; liotelHbo Uuli»ri«n /a Stsek ; realav-rnciiMko kuhnriro za Tjinhljano; ptrloo, *k «tr»-tleklt* in h nliarlro /a Opatijo; ilulno kiitiurirn za Ljubljano k i ljudeui ; lino kiahiai-Jft» SS Pulj, pole« hi-fiine k 2 OSeSatBS; proilMjttlkt* 7.a nit deželo, jako rfidira služba; li-»likiiiitf»|ti za Stsjsrsko v glaVM tobaf.no zalogo, ;-U— 40 jjjlti ptaCO. — |'rl|iuro. h \*>i? ilt-UIft iu vsaUovrNdiM tli'lt«. nlulli imtnkiarlc, tli m i*t- i li MSreiuiktiv in lnoij-loli 4-u*»*|t*w. ^loinLgrresr^i trg: St-l^L V nedeljo 1., v ponedeljek 2. in v torek 3 januvarja: Avstrijsko, Štajersko, Tirolsko in Praga. («uft9) V trgu Radeče pri Zidanem mostu v iHppm kraju se proda hiša (vila) ■ 10 orr-li umijiica, gosdov, ojiv, travnikov i. t d. Stuni vanje jh posebna nripravn » za uradnika v pokoji. Natančosja pojasnila h.h izvedu pri iopaau g Franu J ii s »«**"•'«• n v It i dt-fjali. 8019—9) i I ,Stari Štajerc' je pr^vzil in otvoril zelo priljubljeni pivo- in vinotoč v 1i:ri ll tin-ji' \ i na Koiisrresneni trsfu. (\fititi gostje ee k ol»iln«-mu obisku oljndno vabijo (1998—91 I 1 f I IS Velika dvonadstropna % š h .it-1 |a ti ii. zidana pred 4 leti, ležeča nasproti sajmiMa ob cesti, z lepimi lil» vi s»t» |»rt»a tniJi za pri vat iste K hini pr pada t mit 5 njiv, iuhI gozdič in 'J travnika. («O08—."!) Več so izve pri lastniku : ICilit-r Atltilfi, Nt. li m ti i M II lici \ :i %s«> iif'ilH**. I IIIIT'il'iilll. i Za Novoleto! Restavracija L Faiitini Ljubljana Gradišče štev. 2. PiSporoCam najbolje bvoja direktno na-roosns izvirna južna vina v nastopnih priznano izbornih murkah: Malaga .... Madeira .... Port-vino (rudeće, belo) Lacrimae Christi • Maršala .... Sherrjf..... Vda do Adolfo Rdtvvugen Malaga. (1932—3) Oamboa Heroianos, Je rez de la Frontera 394312 69 ie pri letih, zmožen slovenskega, nemškega in italijanskega jezika v govoru in pisavi, lice kake aluslv«. — Ponndbe ped „M St 100 poate re atante Ljubljana". (20S8—1) Avtomatični lovilci za množine. Za podgane gld 2 - , *a mlil yM. I'10, Love brez nad morstva po 40 v jedni noci, ne puščajo nobene nečistosti in se postavljajo zopet sami Povsod natboljši vsnehi. Pošilja • e proti povzetju. >I. Foltli« DnnaJ, IX, Tabor-■trssss 11 B (l»lu—4( IzmsJ čevljev iz gumija so priznano najbolj« (1590—16 STretOTrr^e marke pristno ruski Peterburski s ces. ruskim orlom in pristnu angleški United States Ruber & Comp. Glavna, zaloga J. S. Benedikt v Ljubuani. Išče se stanovanje obitrjr-če iz 4 sob in pritiklin asi febru v« rab I termin. Ponudbe se prosijo na npravnifttvo „ Slovenskega Naroda". (9016—3) Ogerako-hrvatsko delniško pomorsko (8i) porobrodno društvo v Reki. 48) P eko Reke najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoča volna črta (elegantni, a največjim komfortom opremljeni, električno razsvetljeni parniki) V t / Redna >>y vožnje: V noci od sobote iSka*- na nedeljo hitri Y^ S parnik v Zader Spljet ^ Grafa, Gravosa (Ragn-sa -Castelnnovo-Kotor V noci od nedelje na ponedeljek pofttni parniki v Zadar-Spljet-Metkovic. V torek ob 10. uri 20 m. dopolnilne hitri parniki v Zader,Spljet y ✓ Gravosa (Ra^rusal in Kotor. V sredo >^LJT ob pol 10 ari zvečer postni parnik v r'S Zader, Šebenik, Tran, Spljet, na otoke Brač, Lešina, Vis, Krc, dalje v Dubrovnik do Kotora. V petek ob pol II. nri dopoladne hitri parniki Zader, Spljet in Gravosa Ragasa). V četrtek ob 1. ari Popoludne poštni parniki v Mali Lošinj, Selve, Zador, Sebenik, Trau, Castelvecchio in Spljet. V petek ob 10. ari 30. m. dopoladne hitri parniki v Zader, Sidjet in Gravosa. Vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj iziet Reka-0 pat ij a-Lošinj in uazaj. — Natančni vozni red je v oficijelni knjigi „Der Conducteur st. 593 -608, Vzprejme se takoj isveiban Poizvedbe pri upravnistva ,Slov. Nar.". 2035-1 vefiča ter zmožna tud» ramostslno uradovati, eo takoj vzprejme pod dobrimi pogoji pri večjem postno brzojavnem uradu. Ponudbe in (glasi pod ftifro „upraviteljica* na oprav nistvo .Slov. Naroda*. (VOVS—3> Najfinejša namizna vina iz c. kr. dvor. velikih kleti j na Dunaj i kakor tudi (2024-4) najfinejši cognac iz c. kr. dvor. destiljerije Pfann & C. v Reki se dobivajo v konditoriji Rudolfa Kirbisch-a v Ljubljani, Kongresni trg št. 8. St. 44 tio7. 1*086 —2 Razglas. Pri mestnem magistratu ste ispražnjeni dve babiški službi z letno plačo IDO fi\d ProArijf, kattre je tukaj vložiti < poisvedd v mastnem Slikata ob uradnih in.h, Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 20 decembra i8!)8. St 1-1. i 7. ■MSSSa _ _____ at (2 S7-2) Po lil rti u I c |»hwjVjc« iltivku xa f$90. l«*fo prčalo as bode /■ 2 dnem p navarja lb'.l'.*- Tu davek plačati je v okrožji ljubljanskega m^sta o& z« tO leto vnlja"nih pasjih murk najkas« neje do *«SO. iliir IVIiril V« rjll IMfiO pri mestni blngajn-ci proti plačila ; I volilinarjea. _*>r* Z Osirom na §. 14. iii'r^iirie narf-dh" o pobiranju pasjega da ka. opo-■arjajo se lastniki pSOV, nuj pravočasno vpla ajo takso, ker bode polovil konjač od 20 f«brOValja lb9'.) nadalje v*e >>::o>:o>:o>:»>>>:c<>>:*>>>>;«; L. Schwentner * —Jkv- knjigotržec I_.juL"bIj^ri.i.- Dvomi trg" št. 1 nnznaniam, da sem prevzel od ,Narodne. Tiskarne" v Ljubiiam v iskljncno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, p-tem letnike in posamezne številke ..Ljubljanskega Zvona" m vse one knjige, ki so izšle v založbi „Narodne Tiskarne4*. Te kn|ile mi) : priporoča po m tki ceni „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Akcijska zavarovalnica za življenje in renta. Allianz Oddelek za zavarovanje naroda i)ui>>ii i. Hoher Markt O. Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko all3ra.a."u.e@rrvS3Q L Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek 1. do XI , b rotiran h 60 kr., elegantno vessn it i ui XVIII., broSiran ii 4 gld. 60 kr., ver.hu v Bonačeve platnice h B n!rl. '20 kr. Posamezne itevllke ,,Ljubljanskega Zvona' po 40 kr. Zbirka zakonov. 1 Kazenski zakonik, vesan a 11 gbl. Zbirka zakonov II. Kas. pravdni red, vezan ;i S g'd. 80 kr. Zarnlkovl zbrani spisi. 1. zvezek, tiro&irun .i bO kr. Dr. Nevesekdo: ,.4000'*. Povest, broš. a bO kr. A. Afikerc: Izlet v Carigrad, brofi. a 80 kr. T u r i: e u i c v : O tet ln sinovi. Rouinn, broširan a f>0 kr. — Štiri novele, broS. a '20 kr. B ■ n e A • T f e b i z s k y: Blodne dušo. K'>man, brnftiran a 0 kr. Lefebvre: Pariz v Ameriki, broširan ;i 50 kr. Stat .'iinini - nmhra: Časnikarstvo ln x\<\ 1 časniki, broširano ii I i k r To I tu j: Krics#orebrJanl. Roman bi 1 liran a 70 kr. i — I>Pa romana, broširano :i 70 kr Je 11 ne k: Ukrajinske dume, Povest, mu, ii Ifi kr. 11lev y: Dnevnik, broiirsa h 10 kr. R» me pripovedke, broširane ii m kr. — Dve povesti, brofi. k 2f> kr. Tlivuriut. Undlna. 1'uvest, brofi. a *20 kr. S on vest r.-: Vilenskl brodnik. Povest, broš. a 16 kr. Jurčič: Listki, broS. h 15 kr. — Gregorčičevim kritikom, broš. a 30 kr. A \ s t r j s k i patrijot: ,,Partel-wesen der Slaven", broširano a bO kr. 14 g 9 MPT L Schwentner spreiema in oskrbuje naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. Po p'roar plastićno-graficni objeKt ogledal in » posebnem tispeliu „AHuinze" v zadevi zavarovanja naroda kakor o rapidnem napredovanj u družba Najvišje priznanje izrekel ter imenoval zavarovanje naroda pOMebno važno podvzetje. J Polno vplačani akcijski kapital a.4»0€».0<»ld kron. Rezerva premij dne 31. dec. 1897 9%91Te978 kron. L. 1897 se Je na podlagi 1259 smrtnih slučajev Izplačalo 398.378*90 kron. Od 1. 1890 1897 se Je Izplačalo 1 854.37816 kron. Tedenska premija od 10 vinarjev više. \eizpremenljiva premija. — Plačevanja v doklatlali niso dovoljena. Stroške ra zdravniško preiskovanje, vn« pristojbine koiekov in pobotnice za premije plača družba. V slučajih Smrti «a zavarovana svota takoj in polno izplačil, 00 je šest mfi'fccnv pret"kl'» ol časa sdravniškfga preiskovanja. Ć** j*- savarovanj v svojem ali izven Hv^je^a delokrojKa ponesrnĆl tor nmrl, t«-faj m to Haino ha a*-b- vzrok, da bi savod De piadsl zavarovane svota. je zavarovhnJM trajalo Cfla tn lfcta, ae izplnča v sločaja sa;u)tuira ce s savtrovana svota. Če tri I«ih minejo, mogoče jo dobiti posojilo * B% obresti. Potreb letih dni-e se, ako hm premije rif pla< njejo nadalje, police brez t.rotnij. Če j« polica r*di neplaćanja premija svojo veljavo isgnbila, in«»goČH je, da «e zopet v tnkn lednega l^ta obvelja vi, ako je zivaro^occ nnpolnorna zdrav. Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — Zavarovan e mladostnih osob. — Zavarovanje otrok. ■»varava 'J** «*«> 8000 kron « le^losinlsfHsl o*llj jo gortrtiiji Hgenturi. *(,,;12' Konceaijoinran po via. c. kr. ministerBtvu z odredbo z dnč 7. maja 1894, st. 5873. Severno-nemški Lloyd v Bremenu. H Brsoparnilke voiaje v Newyork: Iz Bremena ob torkih in sobotah. Iz Southamptona evtl. Cher- bonrgs ob sredah in nedeljah. Iz Oenove oziroma Neapolja via Gibraltar 2-3 k rat mesecn Bremen-Sev. Amerika. V Newyork. Bremen-Iztočna Azija. V Kino. ■k v Bremen - Avstralija. |__japan. V Adalaldo, BTelbonrne, (1112—4) flydney. Brsmen-luž. Amerika. V Montevldeo. V Bnenos Atres. Prekomorska vožnta v Newyork tt—7 dni|. Najboljša in najcenejša potovalna prilika Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: DE3d.-vebrd- Tavcai. 91 F6 Zmožen pisarmcar -s lepo pisavo, če mogoč« risar, ne takoj sli saj kmalu SJJsŽm vaprejme. Prednost ima bivši trgovsko-šolec in pre- mopokopski uradnik. — Podrobneje pove uprsvniltvo „Slov. Naroda. (200:i—», LLuser-jev obliž za turiste. Prisnsno najboljše sredstvo proti kurjim odssom. inljsm 1. t. d. Olsvna anlosrni (5—62) L Schwenk-ova lekarna, Dunaj-Meioling. zshfvsjte LUSER-jev ^Bti: Dsbiva ss v vseh Iskarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlauer, J. Mayr, G. Plccoll. — V Kranju: K. Savnlk. Brady-)ovo v (prej Marijaceljske kapljica za želodec) prijene v lelcitrul .,|»rl *>*rrmW»-ui krwl|u* Karla Brady-Js na Dunaju I., Fl«-lttrlim»rbi I •b*e l« U u««««« in p»t mio adrnvllo, ki oftl%M» trn ukri*|icule ielotlvc, <•*» Je |»rebavs molesa lu »pluli pri telortenlh l»ol*-*tu»b. < run ntcklenlcl • • tO nove« 1 kvojiitt nttrlalciilcift • 1© nove. Uuojam h<> opo«arjati se jedenkrat, da se moje kapljice /.a želodec ćestokrat ponarejajo. Paz' naj se torej pri kupovanju na gorerijo varstveno znamko m pup-p t »om O. Brady in naj bo zavrne * se kot nepristne, ako nimajo le znamke in p»«l,»l«* O. Brady. Kapljice za želodec (prej MiarlJn«i«ljMke kapljice asi ieloler) ho shranjene, v rudečib nagubanih fikntljah in imajo p >-dobo sv. Matere Božje Marijaceljske (kot varstveno /.na m ko). Pod to znamko mora biti podpiB Wf00ffUO/» Deli bo navedeni. K«pljl«e sn ielode«> ne pristne dobivajo v ir,si_7) >*«•!■ l**k»riinti. nemškega in slovenskega jezika popolnoma zmožen, sprejme se pod običajnimi pogoji do dne i&. Janiivarja IMOO. <19H1— W) G. kr. okrajno sodišče v Slov. Bistrici na Štajerskem. IS Odlikovan na razstavah : Velike Melirice, HoleSov, ProStejev, Prerovo, Tisnov, Hampolc. Potrebna in koristna darila za Novo leto! mm Č«lkl kričanskl speoljalnl aavod za platno I ft*o|l k avo|lin! Viljem V.Vejman izdelovalec platnenega, pavolnatega in da- j mastnega blaga v Proatejevem na Mora vi priporoma lantiie t unIne ladelke ss roko po zmernih cenah in najboljši kako-VOBti : cel« plHt.i i-iiii iloiunfi- In bfl^uo platno vseh sirokosti in finosti, plntao sa do z\ cm., ilMuiaktr i gradle, , namizne prte in blago, obrisafte, servijete, bele in barvane za S, iS in 24 oseb, otirsee. platnen in pavolnat kanef.iH, tobca, bele in •, barvane platnene pavolnate in svilnate, inlet >n angin za *m>ke, oksford, kri/.et. ol»leč»tt pmlni a«'flr in Aolako bi mro bh dauinlie ottI*»k#». platua: pa\oln«ta, { rusku, sa zimnice. slamnike, z-store itd , trilhe, sifon. floriduR, kreton, pike, barbent, satin. brilantin itd., itd. > Ugodna danla J) (f f" in potrebe za gospodinjstvo. IvHMl II I t ^ «I «>l I «?i IC. Trgovcem se blatro ne pošilja. Kot Mtrvkornjuk in ttatnoizdeloralee lahko najbolje postrežem Vzorci in ceniki iih zubtevanje. O x> 3 < v n D «1 rute t dan ne-innlu< iimkinf od polti, ki poaMsue V«l«*«l Se k » elMlo belat In urina. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj nagio pege, žolLsvost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge nesnažnosti mm polti. — <''.••na vrču z navodom vred Kiti. l.ao. l>r. Friderika Kenglel-n BENZOE-MILO. Najmilejs«- in najdobrodejnejse milo, za kožo natusć pripravljeno, 1 komad «o kr. (3—24) Dobiva Be v I.Jubl jhii( v I'it. pl. Trnkocaj«Jn lekarui in v vneh \ecjih lekarnah. — Postna naročila vzprejema M. II en n. isnnnj, X. RES m Slavnemu občinstvu uljudno nazuanjam, da bodem točil od Četrtka, dne 221 t. m. naprej originalno plzensko pivo iz zato pitome t Flzsu j. 1 *■ TIT 1 1 ff n kakor v moji 8kavarni y „Filipovem dvorcu" ter zagotavljam najboljšo in najtočnejfio postrežbo. Ker je pivo občeznsno najbolje, upam prijaznega obiska ter ostajam, priporočajoč se z odličnim spoftovanjem «• __ (i*74-m__ ivan lilayr. KAVARNA) „FILIPOV DVOR Primerna darila za Mt in dbto leto. Priporočam svojo nnfvccjo, bogato aatoKO vsakovrstnih ur, verižic, zapestnic, uhanov, prstanov in vseh novostij v zlatnini in srebrnini po najnižjih cenah in tudi pod ceno. PoNcbno priporočam najboljše biciklje n šivalne stroje in vse to z garancijo. tkS" "Vna. popra.vila. točno In dobro. ""SfiO Priporočajo se vabim na obilni obiBk FRAN ČUDEN u i- ta r* v Ljubljani, na Mestnem trgu, nasproti rotovsa- (11107—4) Ceniki tudi po poŠti franko. 883 O- Vže mnogo let oproščajo se blagotvoritelji čestitanja ob novem letu in ob godovih s tem, da si jemljo oprostne listke na korist mestnemu ubožnemu zakladu. Na to hvalevredno navado vsoja se mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkom, da so razpečavanje oprostnih listkov dragi* volje prevzeli gospodje trgovci Karot Karinger in V«so Petne, c na Mestnem trgu ter Albert SnhaffV.r na Kongresnem trgu Vrhu tega bode v zmislu obstoječega ukrepa občin skt-iga sveta raznašal mestni uradni sluga tudi letos oprostne litske po hišah. Za vsak oprostni listek, bodisi za novo leto ali za god, je, kakor doslej položiti petdeset krajcarjev (1 krono) in na vpisani poli, poleg imena pristaviti tudi število vzetih listkov. Velikodušnosti niso stavljene meje. Pismenim pošiljat vam bodi pridejan tudi razločni naslov pošiljatelja. Imena blagot voriteljev se bodo sproti razglašala po novinah (i*w>—3) I Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane 12 dan decembra 1898 Župan: Ivan Hribar 1. r. fZarezano strešno opeko| (Strangfalz-Dachziegel) prešano opeko za zid ponujata po izdatno znižanih cenah I Knez & Šupančić | 0^ tovarna za opeko v Ljubljani. / OJ Strugarska dela lxcio. xr zalogrl (1445-16 Josip Oblak, Trubarjeve ulice tt. 2. oP^coifr 11 ovo teto! egotn. (2056) cTp. ŠMtatjz Rovom »a i. Ljubljana. 31. decembra 1H98. in svojim cenjenim odj< deljeni in znancem se srčno zahva- li I'TI fj ljujem za izkazano »upanje v starem letu H ter si u šojam priporočati se tudi nadalje 11 in želim vsem =-=>:sjs':r-'52?ca'a»'ss!a?s;=>'g=g jemalcem, pri- SV I Ki 1 Andrej Marćan mesar na Sv. Petra eesti it. 9. 0 novo leto i Veselo vofim ćastitim svojim obiskovalcem t>r jim izrekam svojo snno zahvalo z» dosedanji ob sk ta h« tudi za v pnhod-nje priporočam r\\h hla«onaklon|enn«ti. z zagotovilom tjedne in dobre postrežb«. Z • 'ti .'mm spoštovanjem Aleksander Gjud brlvea (2012) na Kongresnem trga žt 3. V;irst.marala: Sidro. « 4 4 4 4 4 < 4 4 ► ► iz Rlchter-Jeve lekarne v Pragi priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo: po 40 ki*., TO kr. in 1 ylM m dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to (166H—13) splcžno prlllTibl,1eno domače zdravilo vedno le v uvirnitl -trk Wu n-ali t. našo varstveno znamka ,.Sidra" iz R.chter j«*ve lekarne in sprejme Duj se \l opeznoati le take steklenice kut priNtiM*, ki imajo to varat znamko. Richt8fJeva lekarna pri zlatem lavu v Pragi 't e e I ii i :i jB | & Vsem p. n. "M [T ljubim gostom, prijateljem in znancem želita podpisanca (2055) srečno in veselo D ter se priporočata za nadaljni obisk hotela „Lloyd". ,.j Josipina in Karol PočivauniK- » Izdelava psrila otroke za gospode, gosptj in na debelo la drobno- S I > m (S 5 o O a 2 1 o S, O »raje« »» kaennne b«l Mfb«. fl.dk« prw. biM •»"»alta, br«a »a.atat, ti »vet, 1 koaaad p« tU. I II do +70 m kontu! „ . • i» ( eraj«« m e+cli« v 4 ▼•ilk.s.tih, kakor >««rmj 1 bo4»ftd p« gld 1 —• S« 14« S kmU . , ITI , rti 0|>«>«i>t« fcle*« immf) mm neenade • k**«To«tu I k M* po S14. —M d« l to • . . « M , T »0 •'<* 1 •• «• |)4 »10 M pvov aMMl • d (Id. 1 II d« 4 M IS k*a«4«T pr«dsr*J4slkav o.t Kil I II 4(1 * — «1 rt O P *d a ►« i o M O < O ►1 O „ nI O O 1 jim i ki s perilom oskrbuje mnogo o. la kr. cestni- [\ kov m o ln kr. mornarleo. 0nF~ Cenike sdovenake in nemške pošilja na sahtevo hrezplaf.no. ~^aa (531—24| Naznanilo. Kdor trpi na kašlju, hripavosti v astmi itd., naj si kupi za 25 kraje, z a-vojČekKrause-jevih izboljšanih u ni -čevalcev katara. — To so konfiture prav prijetnega okusa. — Pomagajo hitro in gotovo. (1794—7) •aleje* v l<|ahlfnnl| Hf. Lenstek« lekarna ^Prt Mariji Pomagaj'; U. pl. TrnkA«vy, lekarna .pri zlatem enorogn* ; M. Mas»*tet«chla«*icei% lekarna .pri zlatem orlu*. Prisrčna voščila k novemu letu izraža fotografičnl zavod Davorin-a Rovšek-a ter sa na j top ej« zahvaljuje slav. obSinstvn v mesta in na deželi za cnatna naročila v preteklem Ista, proseč prijaznega nadaljbega za-nimanja ter blagohotnih naroAil. Z odličnim apoltovanjem (2057) Davorin Rovšek fotoar^aif v Xjj-u.Toljenl KoMrerske ulice 34 — WoKfove ulice 6. novo leto 1899 vofiim častitim svojim ob:skovalc3ni ter jim izrekam svojo srčno zahvalo za dosedanji obisk in a*> tudi za v prihodnje priporočam njih blsgonHklonJMnoNti z zagotovilom točne in dobre noetrežoe. Z odličnim HpoRtovaDJf>m E. Franchetti brivec (2044) Knjigara „Dioničke tiskare" v Zagrebu ogel Gundulićeve in Marofske ulice. C/h avnefiai t 12014) prof. S. Vilharja. Knjiga I.: Samospevi, zbori in skladbe, cena f. 2—, s pošto f. 2'20 „ I*: i. del. Samospevi, posebej, „ 1.120, ,, „ f. 140 ff] Knjigara „Dioničke tiskare" v Zagrebu ogel Gundulićeve in Marofske ulice. » « * « « « » « * « s « « * « Naznanilo. IJ*ojava p»l tirlano naznanjati p. n. slavnemu oh'inhtvn, da bodeva 8 1. Januvarijem p 1. ri"lim let nem obstoječo trgovino z želez-m no gosp. Karola KAV&22K-A. prevzela ter da