70. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 29. marca 1897.
XXX. leto
|«h«i)4 »•a* dan «v«-«!or, izimftt nedelj in prnzaike ter po posti [i i-1 nun vh u v e t r o-o g i r b k e deželo M vso leio 15 gid., za pol let* h gld., 7» četrt lota 4 gld., za jeden
u )m'c 'i r'M-       kj:. — Za Ljnbljau;  bn   pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., sa je4en mesec !  -dd. lO kr. Za pošiljanje na dom rađana se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. y.a četrt let«. — Za taje dežel e toliko več, kolikor pofltniua znaša. Za oznani h. plačnje se od stnintopne petit-vrste po ti kr., cc se oznanilo jcdenkrat tibka, po B kr., če se dvakrat, iu po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dcpisi naj Be izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je na Kong-reunem trgu st. IJ. Op r a v n i s t v u naj ne blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Proračunska razprava v dež zboru
kranjskem.
i
Govor poni. Jon Lenarčiča.
Visoka zbornica! Finančni odsek, oziroma pra častiti njegov gospod poročevalec, podal je v svojem poročila lep preg'ad zgodovine našega dez"&Tffega gospodarstva v zadnjih letih, iz katerega pregleda sa lahko posname, khko se je gospodarilo z desfel-nim premoženjem, kako so se na jedoi strani povečali dohodki, na drugi strani žal tndi povečali stroški. Jaz v nbin priznavam, da aa mi zdijo uk»epi, katere predlaga fiuančni odnek, jako umeitni in zato izrekam že naprej, da bodi ni zanj« gasoval.
Ker je pa navada, da se o priliki bodgetuih razprav tuli nekoliko polit kuj*, dovolite častit) gospodje tovar ši, da tndi jaz izprfgovorim nekclko besed v tem pogledu
Slovenci, gospoda moja, smo majhen narod, žal premajhen, m v tem narodu jo treba vse duševne sile, ki so na raspolaganje, združit«, da vspe varno. Dokler so narodne stranke bile jedine, dokii»r se je upoštevala na jedni strani duhovna inteligenca, na drugi strani pa tudi posvetna inteligenca, v t u tih časih imamo zabeležiti vel ko napredkov.
Žal, da je v novejših časih to lepo razmerj«*, katero je takrat vladalo w j strankama, ponehalo in da se duševno sile z jedne kakor z druge atrani zlorabljajo v ta namen, d t brat brata p< bija.
Gospoda moja! Ko se je pred par leti cb;avil narodni program, takrat o J nobene strani ni b >o oporekanja teotu programu; kajti tudi mša s ranka Se je izrazila kot vernka in kot t< srodna, in pri tem je ona tudi ostala. Ć« se ona ne zlaga s t m. kar Vaša stranka zastopa, da b; bdi namreč n^ši vrhovni dušni pastirji tndi voditelji v političnih zadela h. je čisto naravno in tudi lahko umevno, da se tej za htevi ne moremo pokoriti in s cer zato ne, ker vi dimo, da postopanja od strani teh gospodo? ni tako, da bi hm moglo reči, da je v korist uurodu alo venskemu.
LISTEK.
Sreča.
Spisal C G. Re uli n g.
V davnih (';»-.• h sta živela kiparja, ki sta si bila iskrena prijatelja. Kakor vsi pravi nmetniki nista imela niti bel ča, pii vsem teai pa sta bila vender vesela in dobre volje. Vae stene svoje sobe sta okrasila v proizvodi svojih rok. Zlasti starejši kipar je vstvarjal kwr i>ajkraEmejšs urootvore ; kdor jih je videl, bel je v-m navdošeu od njih in vuak 'o mu jo prorokoval sijajno bodočnost Sedaj pa se obema ni posebno dobro godilo. Njihovi prijatelji so imeli, če možno, še manj deoaria, nego sama ter jima torej niso mogli odknpiti ničesar; bogati ljudje pa »lino mogli prebuditi tistega ogromnoga števila stopnic, ki so ved le do stanovanja. Težke denarne vrečice v njihovih žepih so jih tolkle vedno svareč po nogah in tako so prišli k večjemu v kak ,atelier' v prvem nadstropju; vanj so vodile vsaj širok«, z debelimi preprogami pokrite mramornate stopnice. Trnd torej m bil prevelik.
Nesreča je bila, da še takrat niso iznašli recepta, po katerem bi ne bilo treba ni jesti ni piti, Pa bi se vender dalo srečno živeti; oba kiparja sta delala v delavnici za nagrobne spomenike. To je hlo lepo in veselo delo. Misel, da živimo zadovoljno, d o čim ne uživa oni, za katerega se izkle-
Ce si ogle lan* o zadnji pastirski list, gospoda moja, lahko si mislimo, kaj mora slediti iz takega pastirskega lista, in posledice smo žal tudi videli, videli v agitaciji, ketera se je prenesla v nafia svetišča.
Gospođa moja! Ce emo politične stranke, tedai treba, da se z jednakim orožjem borimo. Sklicujte Vaše shode in dajte nam priliko, da tndi mi povzdignemo svoje glasove in ako so razmere mej nami liudstvu nejasno, da )ih pokažemo ljudstvu, nikar pa, gospoda rooia, ne delaite tako, d« se skri vate v svetišča, v katera posvetni glasovi seveda ne morejo.
V zadnjem času, gospoda moja, godilo se je, da se je liberalna stranka, s katerim imenom se v obče oznnča na*a stranka, vedno grdila po časopisih, ki pripadajo Vaši stranki — za tem pa je prišla vol Ina agitacija, ktera s ■ je prenesla tndi v cerkev, In kaj sa je tam vse godilo !
O agitaciji, ki se je vršile v cerkvab, hočem nevesti samo j-d»-n «'u '■>■'). ki se je pripetil na Vrhniki. N*-ko nedelfo oozvalo se je ljudstvo, da pride k popoludannki službi Božji, da se bnde tudi nekoliko o volitvah p-mčilo. Pc mojem mnenji to ne spada v cerkev. Vender pa se je, pri tej priliki raz lečo na dolgo in široko rt-V?adaI program ko-cij»lnih demokratov (Klici v središči: Cujte!) raz k'adal t., program v t -i obliki, da se je moralo človtkn stnditi. Pa s tem, gospoda noja, stvar ni bila končana, ampak z lepim zavijanjem oči se je nvjerJenkrat prešlo na drago stran ter reklo: Ves tu pngubni program, vse te težnje socijalnih demo kratov na še pre«egajo liberalci kot njih očetje. (Pesi. Hribar: Čujte!). Vsled tega je bito Ijad stvo seveda razbnrjeno v tako obilni meri, da emo imeli n< tem tudi zunaj cerkve žal obilo zlih posledic zabeležiti
Gospoda noje! V Ijuistvu je nekak črt. da. če se govori z visokim gospodom, oziroma z jako visoko stoečo otebo, ee dotičnik, ki ž njo govori prvič poslužuje najlepših besed, drugič pa se skrbno varuje, da ne bi govoril kako neresnico. Tukaj pa se gospoda moja. v cerkvi,  kadar je izpostavljeno
Sv. Rešnje telo ne govori v taki obliki, kakor bi bili prčakovati, ako se misli, da je pričujoč vsega-mogočni Bog.
Če se v cerkvi na dolgo in Široko prosta ljn-bežen razklada pri razpostavljeni monstranci, gospoda moja, to ni prav. Cfl se potem namenoma neresnico govori, bi jaz naravnost trdil, da tisti, ki tako govorijo, nimajo nikakega spoštovanja do živega Boga. (Poel. dr. Schaffer: Res je!)
Naravno je, če se kdo igra rec rao s kakim nevarnim orožjem, da se poligoma privadi tomn orožju in naj bode ono še tako nevarno — ali aka ima kdo opraviti s kakim nevarnim stro em, ga prvotno boječe in začudeno gleda, polagoma se ga pa privadi. Tako bo tud godi, da se gospodje, ki imajo v cerkvi opraviti, polagoma tudi sprijaznijo s svetimi rečmi in to jim je potem m kaka navadna reč; in lahko bi človek sodil, da, če se v svetišči tako govoriti upajo, dotičmki, kateri govorijo, ne vidijo v monstranci nikakega znaka, daje živi Bog pričujoč, ampak da vidijo v tem le nekako pozlačeno posodo z oblatom. (Posl. Hribar: Agitacijsko sredstvo vidijo.)
Gospoda moja! Jaz ncbjuemn izm-j Vas ne b' i.i podtikal takih slabih namecov, ali rekel, da bi kdo izmej Vas, ki sedite tukaj v visoki zbornici, mo ' odobravati tak način postopanj*; — ali agitacije same po sebi prišle so na tako skrajne meje, d i, če se tako nadalje vrše, kakor dosedaj, pridemo še do druži h, gorostašnejšib stvari, k s-ker se pa sedaj godijo.
Gospoda moja, ljudstvo nade \e verno. Ljudstvo naše vidi v razpostavljenem Ss\ Rešnjem Telesu živega Boga, in gospoda moja, zitražam ee v dnu svoj* duše, Če vidim, da se na ta način govori vpričo živega Boga ! (Posl. V i 6 n i k a r : Dobro ') Pa idimo nekoliko daljo Zikaj so pa prav za prav tako cgrevajo agitatorji V Za tako zvani „krščanski 80cijalizema. — Ima n- kaj dobrega krščanski soci-jal zem, ima pa po mojem mnenji mnogo prgubnih reči v svojem programu in sicer v tem pogledu, če velja  o, kar je v „Crnih bukvah kme<skega stanu"
sujo najkrasnejši križ, ničesar več od vseh teh do hrot, razvedruje silno človeka, in tolažeči napisi z bhstečimi, zlatimi črkami še pospešujejo mogočno ta učinek. Tudi duda se torej pri takem delu ne prikraćuje!
Če sta sedela zvečer doma, mečkala sta iz ilovice krasno modele; kadar prideta do denarja, mislita jih izdelati v najfi "jAem mramoriu. Tako sta govorila. Jeden, velik fl^gcnatik, je navadno zaspal mej tnni pogovori, doč:m je drugi cele noči snoval načrte in sanjaril.
To miri o, prijetno življenje pa ni trpelo predolgo. Bila sta namreč oba odločna nasprotnika nepotrebnih stroškov; k tem sta prištevala v prvi vrsti denar za prerarg in drva Zato sta uprizarjala po zimi pet dni v tednu v svoji sobi najsmelejše indijanske plesove, da se ogrejeta; dva druga dneva pa sta povabila svoje prijatelje na .grog". Potem je plesalo celo društvo silno umetno kolo, ropotali bo in se smijali tako, da se je lahko z nekako sigurnostjo račnnalo, da se mora udreti strop vsak trenutek. To je postalo na splošne pri tožbe gospodinji končno vender preveč, in odpove dala jima je stanovanje. M nj tem pa je prišla pomlad in prijatelja sta sklenila potovati v Italijo ter delati tam dalje. Prodala sta svoje skromno imetje, pripravila s tem denarjem velikansko odhbdnico in odkorakala potem skozi mestna vrata v svet.
B !o je nenavadno krasno jutro; lahen vonj je visel na cvetočih drevesih, nežno z* leno listje rpslo jo ukoro vidno. Hitela sta zidane volje v svet; pretežko nista imtla nositi, in za pot se tudi nista ni najmanje brigala; sledila sta svojemu staremu psn'ku, katerega sta vzela seboj, in ta je moral biti vodnik. Ker pa je imel dobri psiček žalibože smolo, da je bil skoro slep, zašli so močno in so bili veseli, da so pozno na večer vender ša našli na samoti stoječ mlin. Mlinar jim je obljubil na prošnjo prenočišče v senu; saj postelje sam ni imel. Po skromni večerji sta se iztegnila povsem utrujena na malih svislib.
Spala sta nekoliko ur, ko se prebudi starejši kipar. Mcl si je cči in na prvi mah ni vedel, kje je; dišeče seno ga je povsem omotilo. Tu pa je zapazil, kako je švigal žarek svetle luči preko sena; začuden je skočil kvišku, hitel k strešni lini in pogledal skozi njo.
Pred njim se je širila planjava; na robn bližnjega gozda pa je videl rudno prikazen. Tam je stala »Sreča- na blesteči, zlati krogli; njen pajčelan, posut z zvezdami, je vihral in plapolal v nočnem vetra. Is svojega roga pa je eipala darove daleč tja po deželi . . . Ta se loti njegovih prsij globoko, neskončno hrepenenje po sreči; tirafo ga je s nepremagljivo močjo k repi ženi. Splezal je torej s svislij in tekel preko planjave. Ljubka vila
zabeleženo, kjer je dr. Krak nekako pojasni svoj program —, da gospodje, ki se prištevajo dotični stranki, poznajo Bamo najrevnejšega kmet«, kateri
le z lastno roko obdeluje svoje posestvo in delavca, ne poznajo pa drnzib stanov. (Posl. Hribar: „Bogatih škofov!')
Da b temi nazori, gospoda moja, ki so v tem programu označeni, nikakor ne bo pomagano nbo gtmo kmeta, to je čisto naravno. Ako bi bilo prebivalstvo države res sestavljeno le iz takih, prej imenovanih oseb, iz najrevnejšega kmeta in iz delavca naj bi že bilo, ali država obstoji tudi iz dru zih slojev. Če se pa tu, v tem programu naravnost trdi, da je kapitalizem ves sedanji gospodarski nered, kjer kapital, proti kateremu je naperjen ves bi j, nadvladuje nad človekom in delom, jaz trdim, da je ta program naravnost revolucionaren. (Posl. Vi Sni kar: Kes je !)
Kdo od gospodov, in tukaj ne izvzamem go-Bpodov VaSe stranke, naj že nosijo črne ali rodeče ovratnike, bo delal le iz gole krščanske ljubezni ? Gospoda? Jaz ga no poznam, ampak delal bo, da tudi v denarjih dobi svoje plačilo.
Kmetskemu (danu, gospoda meja, je pa ta so cijalni program naravnost sov r.-žen v tem pogledu, ker šČujn delavca proti posestniku, ker pravi, da delavec s?daj nima še primerne plače za svoje delo.
Ogromna večina slovenskega prebivalbtva po deželi je kmetskoga stanu, in tukaj so razmere take, da kmetje le še komaj životarijo — sedaj pa naj kdo pride in napravi delavce nezadovoljne. Gospoda moja! Kam pa pridemo? (Posl. grtf Birbo: Prav res!) Potem pa pustimo vse in bsžimo v Ameriko! (Odobravanje v središči tn na desni) Ce se vedno le delavca povdarja in nasprotno pa zopet pravi, kakšno skrb imajo gospodje Vaš«) stranke do kmetskoga stanu, se meni vidi to tako, kakor če bi kdo prišel k z^lo ranjenemu č<ovoku, preiskal rane — rane vi sega dnevnega plačila za njegove delavce — jih nekoliko stiskal, da nesrečneža srčna kri še bolje odteka in mu rekel: „Miiij-ui te, pa tudi s-ra ti prinesel nekoliko blagoslovljene vede, pa ti bo vse pomagajo.a
Gcspcda moja!   M - ni bb vidi, da ta pot ni prava, da ta pot nikakor ne more privesti do za-željenega usp -hi, da bi naše  ljudstvo v gospodar akem in narodnem ozira napredovalo.
Roka, gospoda moja, katera ss Vam je bila podala o priliki, ko so se pričele priprave za volitve, naj bi se biia prijela. Gospodje, ki sedite v zbornici, ste bili za spravo, priznavam to, ali žal* da se Vaši glasovi nieo upoštevali. Jaz pa upam, da so te volitve, katere so sedaj pred durmi, zadnje, ko še stojimo drug proti drugemu, in da bomo v bodoče skupno delovali v korist in blagor sloven' akega naroda. (Oiobravanje v središči. Posl Hribar in posl. cr. Tavčar: Malo verjetno !)
Državni zbor.
£b Na Dunaja, 27. marca. Tolikega zanimanja za poslansko zbornico že dolgo ni i. lo zapaziti, kakor včeraj. Galerije so bile do zadnjega  kotička  zaaedeae  in mej radovedneži
se mu je prijazno nasmihala ter mu kimala. je bil picce; blizu nje — tedaj pa je na mah izginila v gozdni temi I , . .
Pri zajutrku je pripovedoval svo;emu prijatelja in gospodarju, kaj je videl po noči. Miinar se je popraskal počasi po sivih laseh, vzel pipo iz brezzobih ust in dejal resno k odhajajočemu, naj se vender sreče varuje I 7. • marnikaterega čilega junaka je imela za norca in mladi kipar zdi se mn prav tak človek, ki se lahko izvabi s trdne ceste.
Nekaj časa sta stopala prijatelja molče drug poleg drugega; potem pa je dejal starejši, da mo rata svoj načrt i spremeniti, ker ne more pozabiti sreče, ki se je včeraj prikazala tako sijajno pred njim v bližini; mora jo doseči, naj velja, karkoli hoče. Slediti ji hoče do kraja sveta.
Njegov prijatelj 89 je s početka tradil odpo-diti mu take misli. Toda ni se dal motiti m vztrajal je trdovratno pri svoji volji, tako da se je dobrovoljni mlajši drug njemu na ljubo končno udal Hodila sta sedaj križem sveta po vseh deželah in sledila sreči. Včasih sta ji bila res čisto blizu; toda zagrabiti je nista mogla. Prav v zadnjem trenutku se je začela krogla tako brzo potakati, da je navzlic najobapnejšemu naporu nista mogla doiti.
i, Ko i a'c prih)
je bilo tudi   tacih, kateri bi neizmerno radi sedeli doli mej poslanci. Prišla sta mej drugimi tu Ji baron Morsev, črni klerikalec, in Pemestorfer, rndeči so cijalist, katerima so bili volitci ispodmaknili stolček, prišel je tudi dejanski voditelj avstrijske socijalnode-mokratične stranke, v premnogih okrajih propadli dr. Adler, in še matsikdo drugi Tadi precej mnogo dam je prišlo, in mej  njimi  seveda  tndi lepa so proga severočeškega poslanca profesorja, katera je sploh vit.\ zadnjih let znana kot najmarljivejša obiskovalka državnozborsks galerije.   Kdor nt mogel na galerijo,  ostal je pred parlamentom, kjer se je zbrala precejšnja množica, ter kritično motrila pri ha j a joče poslance.
Slednji bo bili danes nenavadno točni. Novinci so že dosti pred določeno uro prišli v zbornico, misleč, da je formalna otvoritev in obljuba sila imenitna stvar, starejši in izknšenejši poslanci pa tudi niso dosti zaoBtali, dasi so se držali jako ravnodušno. Zoornica je bila podobna velikemu mravljišču. Vse je šumelo v teBni dvorani. Poslanci so se drug drugemu predstavljali in drag dragega motrili. Največ zanimanja so še vzbujali socijaluo-demokratični poslanci, kar je povsem naravno, saj je ta stranka prvič zastopana v poslanski zbornici. Dame na galerji so obračale svoje lorgnone zlasti na „ljubljenca poljnkih dam" na socijalnoga demo krata Daszvnskega, kateri je sploh naredil prav simpatičen utis, moški pa so posebno motrili Ko zakievvcza, suhega meža z veliko brado in dolgimi lasmi, pravi tip fanatika, in na graškega poslanca Resela, kateri je vzlic rudečemu ovratniku naredil utis mirnega, hladooračunajočega, a odločnega moža. Zan manje so obujali tudi prisraši Stojalovvskega, katerih jeden je prišel v zbornico v rumeni kmetski obleki ter sedi t k Luegerja. Krščanska socialista Schneider in Gregorič sta sa okrasila z belim nage i je m, dr. Herold pa je imel v gumbnici obligatno rudečo rožo Drogi poslanci niso obudili tolike po zornosti, zapazilo se je samo. da je mej njimi kar 35 duhovnikov, vsak dvanajsti poslanec je torej du bovnik.
Slovenski poelanci sede v centru en u poleg konservativnih veleposestnikov. Na me du, kjer je toliko let kraljeval grof Hohenvvart, sedi zdaj — dr. Šušteršič.
Ko so vstopili ministri, na čelu jim vedno smehljajoči se gref Badeni in za njim lepi in elo gantni ban Gautsch, vsuli so se poslanci krog njih, da pozdravljan,u in priklunjanju nt bilo konca. Ministerski predsednik je segel vsakemu v roke, kdor se je pritisnil do njega in se vsakemu smehljal. Da bi le ta smehljaj ne bil tako mokaoten!
Točno ob 11 ur« je dal pisarniški ravnatelj, sekcijski šef pl. Hal ban z zvončkom znamenje, da ae začne seja, na kar je ministerski predsednik grof Bede ni pozval starosto poslancev, zastopnika olo-muške trg. zbornico Emanuela viteza P roško wetza, naj prevzame predsedstvo.
Starosta Proskovvetz je storil naJDtej ob ljubo in potem otvoril sejo z da!jšim ogovorom, v katerem je izrekel željo, naj bi se ne primerili politični in narodnostni prepiri ter spominjal poslance na Salustov izrek „Concordia res parvae orescunt, diseordia msximae dilabuntur". Na to je imenoval začasne zapisnikarje, mej njimi dr. ŠusterSiča, ter pozval poslance, naj store obljube.
Zapisnikarji so prečitali formule obljube v vseh avstrijskih jezikih, na kar je zapisnikar dr. Bartoli čital imena in so poklicati storili obljubo, vsak v svojem jezika.
Starosta Proskovvetz je potem naznanil, da bo cesar v ponedeljek opoludne državni zbor slovesno ctvrril in določivši prihodnjo sejo na torek, dae 30. t. ra., zaključil današnjo sejo, katera je trajala komaj tri četrt ure.
Prav koncem seje je nakrat zadonel zvonček, kateri naznanja „alarm*. Napravljen je bil v časa po atentatu na francosko zbornico. Portirji in sluge imajo strogi ukaz, da takoj zapro vrata, čim ta zvonček zadoni. Ko je zapel, izvršili so vsi pre-straSeui ta ukaz in niso hoteli nikogar postiti iz hiše Občno aačudenje se je hitro premenilo v občno veselost, ko se je zvedelo, da je neki član gosposke zbornice pomotoma dal znamenje „alarma".
«- * *
GospcdBka zbornica je imela danes nenavadno dobro obiskano sejo, v kateri je najprej ministerski predsednik grof Badeni naznanil, da je cesar imenoval predsednikom gospodske zbornice kneza Al
freda W ndiscbgraetza, za podpredsednika kneza Karla Aueraperga in grofa K mesta Hoyosa.
Prelsednik knez VVindischgraetz je otvoril sejo z daljšim ogovorom, na kar so novi člani storili obljubo. Po rešitvi nekih formalnostij Je predsednik sejo zopet zaključil in določil prihodnjo sejo za sredo dne 31. t m.
V TJiiblJainl, 29. marca.
Novi državni zbor se je jedva seš^l, a 2e se mu napoveduje po nekaterih listih razpust. Grof Badeni bode izkušal s sedanjim državnim zborom dognati pogodbo z Ogersko. To so mn bode tndi posrečilo le z raznimi obljubami na vse strani. Ko bode pa prišlo do izvršitve raznih nasprotujočih si obljub, bode pa za s*!o skrpana večina razpala m grofu Đadeniju ne bode dražega kazalo, kakor državni zbor razpustiti. Mi nismo tako trdno pre. pričani, da bi novi državni zbor zares vladi delal take sitnosti, da bi ž njim izhajati ne mogla. Il « je vanj prišlo nekaj radikalneg.h elementov, a tudi ti radikalci se bodo uoesli, mor d* izvzemši socijalne demokrate in Schoaererjance. Krščanski socjalisti bodo polagoma popolnoma vladna stranka postali. Posebno hude opozicije od njih ni pričakovati. Najnevarnejši za vlado je še klerikalizem s svojimi zahtevami glede ljudske šole, a upati je, da klerikalci stvari ne bodo tirali do skrajnosti, ker bi se naposled položaj utegnil zanje neugodno zasukati,
Liberalci in nova večina Nemškol.b ralna stranka je obdržala ša lnp'j število mandatov. I. <i J skih mandatov nima dosti, a vendar jih je na Ce škern in M. ra trske m več rešila, nego je sama pričakovala. Večino mandatov je pa dobila po trgovskih zbornicah in v veleposestvu. Vlada še vedno računa z levičarji, kakor je razvideti iz nekaterih vladnih glasil. Grof Badeni bode tudi v novi zbornici izkušal po možnosti izkoristiti levičarje. Ne mara se namreč navezati na protisf mite in druge skrajne stranke. Pretirani klenkelizem vladi tudi ni po gedu. •Seveda se ne ve, če bode oslabljena levica vladi mogla dati toliko podpore, kakor jo od nje potrebuje. Češki Nemci že z czirom na avoje velilce ne bodo megli vladi hlapčevati.
Nemška ljudska stranka in krščanski so-oijali ti. DoJenjeavatrijska nemška ljudska stranka je imala te dni shod svojih zaupnih mož. Shod je sklenil, da 83 poživljajo dolenjeavsrrijski deželni poslanci, da pc-trgijo vse vezi s krščanskimi socija listi, ki tirajo klerikalno politiko. Stranka naj se nadalje vsemu izogiblje, kar bi utegailo ovirati skupno delovanje z narodnimi Nemci drog h dežel. Posebne važnosti tej izjavi ne pripisujemo, ker ljudska stranka na Dolenjem Avstrijskem nima trdne opora. Kar ima poslancev v deželnem zbora, voljeni so največ z Luegerjevo pomočjo. Pomenljiva je pa ta odpoved prijateljstva krščanskosccijalni stranki zaradi tega, ker so krščanskosocijalni listi že govoričili o neki zvezi mej nemško katoličko ljudsko stranko, nemško ljudsko (narodno) stranko in krščanskimi socijalisti in se nadejali, da dobe. vodstvo te zveze v svoje roke.
Mittermaver. Dunajske prct:semite je zadela mala neprijetnost. Izvedelo se je, da njih poalanec pete kurije M.ttermaver ni popolnem čist Človek, temveč je močno sumljiv, da je bil nekoč svojemu tovarišu, uekema natakarju nekaj denarja ukral Stranka je pa sklenila, da ga ne smatra tako dolgo za svojega pristaša, dokler se ne opere tega, česar ga dolže. Pozvali so ga tadi, naj odloži svoj mandat Mittermaver oporeka, da bi bil kradel. Priznati je moral, da je to nam priznal v nekem pismo, a pravi, da so dotično pismo mu osilili. Kaj natanč-Dejega pa ni mogel o tem povedati. Za stranko js stvar zaradi tega kočljiva, ker se je Mittermaverjeva stvar že izvedela pred volitvami in bi bili lahko od njegove kandidature odstopili Tega pa stranka ni storila, ker se je bala za mandat, Če bi poslednje dni premtnjala kandidata.
Ljudakosolski učitelj — poslanec Položaj in veljava Ijudskolskega učitelja sta se precej izboljšala, odkar imamo novi državni šolski zakon. Vzlic tema pa prebivalstvo še dandanes nekako prezirava učiteljski stan. To se najbolje vidi že iz tega, da od začetka parlamentarne dobe do dandanes ni bil noben ljudskošolski učitelj državni poslanec. LjudskoŠolski učitelji imajo pač toliko sposobnosti za ta posel, kakor Štajerski Kaitenegger. Sido letos je voljen ljudskošolski učitelj Dreseel v državni zbor. Volila so ga predarlska mesta. To je nekako priznanje jednakopravnosti učiteljev z dragimi stanovi.
Krečansko vprašanje. Velevlasti še danes ojeo jedine, kako bi napravile red na Kreti. Vojaški vesoaki pravijo, da to ni drngaće mogoče, d« vele vlasti zasedejo ves otok s tvojimi vojaki. To je pa jako lahko rečeno, a težko storjeno. Za oknpac jo Krete bi bilo treba 80 000 vojakov, katerih pa noče dati nobena vlast. Anglija bi bila dala 10.000 mož, a so že droge vlasti postale nezanpne, boječ se, da ae Angleži polete Krete. T«ko evropske velevlasti ge čaka najtežja naloga. Z blokado bodo že Grke ■ Krate spravili, a potem je njih dolžnost, da na rede red na tem otoku, ko so se v stvar umešale. V Atenah pa z nezanpnostjo opazujejo tek dogodkov. Boje se namrtč, da jim kaka velevlast ne od vzame Krete Posebno proti Rjsiji grški listi jako resko pišejo. Calo priporočajo, da bi ne vsprejeli znatnega darila, katero je car poslal za krščanske begune, češ, da je to Judeže/ denar.
Dnevne vesti,
V Ljubljani, 29 marca — (Strah pred klerikalizmom)  Pod tem naslovom nam odgovarja „Sioventcu v svoji zadnji številki od pretekle sobote na opazko v našem listu od  26. t.  m.:   „da je bil  zadnji  izvoljen prelat Dangel, opat v Gottvvegu, prvi pa opat Treuin-felsu, — in ker smo se dr/.nili tudi omemti, da se iz tega da sklepati, kakor če bi v tem Blućaju tičal simbol sedanjega vladajočega klerikalizma, oglasili so se gospodje prav oblastno ter potipah na stiuno, katera j k m pa ne bo po volji pela, ako jo mi  malo  bolj nategnemo.   »Slovenec" piše namreč mej drugim to le:  „(!udno pa je, da se je včeraj nNarod" t<-ko izražal  nad vladajočim klerikalizmom, ko je vendar prejšnji dan s t* k m nepopisnim veseljem pozdravljal zmago slovenskega poslanca na K> roškem Zaano bo namreč morda tudi „Narodu", da te zmage ni pridobila „čista narodna ideja   mej   brati   Korošci",   kakor  piše „Narod", marveč, da   so   to  dosegli   tisti   preklicani slovenski klerikalci s pomočjo tistih preklicamh nem škili klerikalcev, proti katerim vsem „N»rodtt bije vedno Ztfgrizonejši  boj  itd.*  — Počas:  goepodje! Mej brati Kurošci je to pot zmagala v istini le čista narodna ideja.   Kanonik Lambert Kinspieler bil je in ostane narodni kandidat, in ker nas že izsvate,  hočemo Vom danes tudi prav na kratko povedati, da je imel kot tak precejšno nasprotstvo v nekaterih  mladih   kapelanib Vaše lastne šole, katera so zahrbtno podpirali nemški kapelani celovški, vsi skupaj  pa so delali za čisto klerikalnega kandidata, vikarja Podgoica, popolnega kosmopolita in posebnega ljubljenca škofa dr. Kabna, za moža, ki se je nekoč celo izrazil, nda je nesreča za nas Slovence, da se potegujemo za svojo na* rodnost, ko mm itak ni več o«-u. !;■•{**. Zahvaliti ee je le odločnosti nekaterih narodnih mož, na čelu župniku  iu deželemu  poslancu Gregorju Ein-spielerju samemu, ki so se pogumno postavili v bran takemu početju t»r srečno zaprečili, da ni v državni zbor prišel mož, ki bi bil ; ; „iral vsa narodna naša vprašanja, za katera itak nima Bmisla in tudi ne srca. Znano nam je muogo zanimivostij iz te borbe, a mi jih nočemo vlačiti na dan, že z ozirom na spoštovano os&bo gosp. kanonika in se danjega državnega poslanca Lamberta Kinspie-lerja. — Molčali smo, in tudi danes bi ne bih go vorih o tena, da nas „Slovnnec" ni naravnost izzval. Ako bo pa treba, bomo pa že še lahko posvetili z marsičem in potem  bomo  tudi povedali, kako se je vedlo tistih par „preklicanih nemških klerikalcev", ki so dali deloma svoje glasove slovenskemu narodnemu kandidata Lam be rtu   E i ns p i e le r j u, in ki so, od nemških kapelanov dobro nahu.skani, do zadnjega tienotka  vztrajali na stališču, da ne oddajo Bvojib glasov temu, za narodno uašo stvar v resnici zas'užaemu, vrlemu možu. Zahtevali so, naj se Slovenci vdajo ter stuvili večkrat, in slednjič jedno uro pred volitvijo predlog, naj ee pusti kan didatura g. Lamberta Einspielerja in naj se postavi za kandidata nemški konaorvativec profesor Kovač, klerikalec vikar Podgorc, ali pa bodisi kateri koli drugi.   Dobiti so bili toraj za vs", le za kandidata postavljenega od narodne slovenske strani sa jim ni bilo mogoče odločiti. Z\kaj ? Zato, ker mu gotovi gospodje celovški radi nasprotujejo, smatrajoči ga za odtočnega Slovenca, in ker jim je emrdelo ime Einspielor! — Da bi stolni kanonik Lambert Einspieler ne bil dober katoličan, o tem ni nobene dvojbe, napaka njegova je menda
le ta, da tudi odločno narodno čuti. Značiluo pa je na vsak način to, da je našel nasprotnike baš v svojih stanovskih bratih, ki, pogo-revš. s tvojim kandidatom, oičeBar niso bolj iz srca želeli, kakor n.egov poraz „Slovemc" naj se torej pred vsem potrudi, pr peljati te svoje zapel j ance zopet na pravo pot, in dobro bode. — Toliko za danes. Ako bodete gospodje okoli „So-venca" želeli še kaj več izvedeti, smo radi pripravljeni. Vam z marsičem postreči. — Pripomnijo naj samo še to, da je to zmago pripisovati samo in jedino le poštenemu slovenskemu d.-In, dociin se dot. čui strankarski m po svojem mišljenju „Slovencu" sorodni nasprotniki lahko sramujejo svojega postopanja!
— (Dopolnilne volitve v obč. svet ljubljanski ) katere se bodo vršile za 111. razred dne 26., za II. razred dne 28. in za I. razred dne 30. apnla, se ne bodo vršile brez boja. Ljadje, kateri službujejo zdaj klerikalni, zJaj GregoriJ-K.bl irjHVi stranki, so že zaJeli letati okrog tistih ženic, katere imajo volilno pravico, in pobirajo pooblastila, zlorabljajoč pri tem tudi ime župana HciDarja.
— (Osebne vesti) Gimnazijska profesorja gg. Simon Rutar in Raj ko Pernšek sta povi-šaoa v 8. cii.o»n. r. /.:•» -j Poveljnik žrtbčar*ke postaje na Selu ritmojster g. Valentin Gumehckv je premeščen v Drohovvscze v Gaiidki. Poveljstvo postaje je prevzdi včeraj ritmojitor gosp. Ridard Merltb, doslej komandirao v službovanje pu nadvojvodi Karlu Ludo Vika,
— (Repertoir slovenskega gledališča.) Bliža se kon-c auaoue. Samo še tri predla ve in duri slovenskega gledališča ee zapro do jeseni Jutri, v torek, bode zadnja operna predutfcva, in sicer se bode pela v tretjič ljubezniva komična opera „Fra Diavolo". C ne tej pr^d-st wi so nekoliko znižane. Pr>hodnja predstava L o v petek, zadnja pa, in sicer na korist osebja slo^easke drame, v nedeljo. — Ker d:čni naš prvi tenorist g. Ras kovic, kateri je tudi za prihodnjo sezono že pridobljen za slovensko opero, ni imel beaefice, mu nameravajo njegovi čestilci pri jutrišnji predstavi na primeren način izk-zat* svoje simpatije in svojo zahvalo za umetniški užitek, kat n so imeii po njegovi zaslugi.
— (Slovensko gledališče.) Sobotna pred-fctsva „Fra Diavola" je bila dokaj bolja od prve, četudi ne še popolnoma uglaj na in zaokrožma, in je občinstvu jako ugajala. Najbolj so je odiikoval tenorist g. Raskovič. Predstava Be je vršila na korist opernemu zbt ru, katerega je obč nitvo ope tovano, kakor tudi sjhste odlikovalo z živohnim ploskanjem. Gosp. Šta m carju, kot zastopniku zhora, je bil poklonjen tudi jako velik šopek smodk ; spoli pa so prijatelji gUdališča o tej priliki dokazali, d.i znsjo ci-niti zboro-e zaslug * za našo opero
— (Narodopisna zbirka v Rudolfinumu)
Z ozirom na a b toi naš «.s - L n m javija mu*e-a . i knetes g. Mirluer, da zbira že v*-č ler grauivo za kranjsko nerodopi^uo zb>rko in da šteje narodopisna zbirka ,llnlrti ir.-/ d iks že b izu (100 ko roadov, kalen so deloma že r.« sta I n.i v veliki sobani v prvem nadstropju Tri fi^iirine je daroval g e---'. svetnik Mu.-, ik. a napraviti se jih da Še več, kadar se d be potrebna staia. M komadi, kateri se nahajajo v mnteju, so nekateri ki ka rakteristični in drugotni in le obžalovati je, da se obciuetvo za to stvar tako malo zanima.
— (Slovenska žena) »Edmoat* prte: 2^na imenrm Kranja Humi m»f»rog^ vrlega poštenjaka. Luke H i u. je oštevala nekega odpadnika na ulici s priimki, kakoršoih zasluži udajalec. OAtevani je imel za brambo le bori tdgovor: „Kaj ee brigate za to Vi, ki n m t uit« kruha.!44 Ali žena, ne bjdi lena, je pohtela dom »v po lilo kruha ter ga pii-nesla k naćelniku Vidnsso, kjer je blo zbranih več capovil in tudi cm-njem odpadnik, ter položila hleb kruha na mizo rekši: „Tu imeš, lačaeš, ki prodjaaš svoj narod! Nasiti se?4 To rekSi je ponosno oata vila OBU^nj"«« abnrovalre.
— (Domača umetnost ) Z Dunaja se nam piše: Presvetu ces^r je due 24 t. m. obiskal raz stavo umetnin v „Kiinutl^rhau^u", kjer je razstavljen tudi kip, kateri je izdelal vrli slovenski umet nik g. Al .vi Repič z Vrb polja pri Vipavi. Cesar si je dal g. Repiča predata viti in ga je odlikoval z jako Ueteavo pobvalo.
— (Slovenski vojaki na Kreti.) Vse poštne pošiljatve, namenjene vojakom 2 bataljona pešpolka št. 82 na Kreti je adresovati v Kaneio in je vsakemu naslova dostaviti: „Posredovanjem zapoved* ništva ladje cesarica kraljica Marija Terezja". Po siljatve odidejo iz Trsta doe 28. marca, 5, 10.. 11. in 19. aprila ter pridejo v Kanejo 3., 10., in 24. aprila.
* (f A. N. Majkov) Jeden najedličnejših ruskih pesnikov Apolon Nikolajevič Mtjkov je 20. t. m. nmrl v Moskvi. V svojih mlad h dneh je hotel, kakor oče, postati shkar. a radi kratkovidnosti je moral to misel opustiti. B 1 je strasten Ras in fanatičen sovražnik in nasprotnik vsakega slavo-foba. Najslavnejši njegovi deli sta zbirka pesmij : aSti-cbttvorenia A pol' na M-jkova" in poem „ Dvaanraa.
* (Madjarsko-židovska nravstvena popa-čenost) V (sadjarskem mestecu H jdoae^ovasarU-lv se vrši sedaj kazenska obravnava preti družbi morilcev, katera je n<norila celo vrsto Ijndj zgolj iz dobičkanje.   Na Og^rskem imajo pogrebna društva, katera  so  tako  organi zovana,  da  dobe sorodniki, ako je bil umrli droštvemk, pracejšmo  svoto is plačano, po 50 do 100 gld.   Vsakdo je lahko dan več taci h društev in ker jih je v Hodme 6/asarhelyja jako mnogo, dobili so sorodniki po  1400 gld To je zapeljalo zlasti mnogo žensk, da so up     a svoje non. Jo.e--  v ta  p >gr*bua  društva.   Zastrupile so potem svoje s roti ur ce in otakniie dotioci denar v žep. Ljadje bo tako demorahz.rani.  da je mati zastrupila a •• jo lastno hči,  v  drngi  hiši   zopet hči svojo mater.   Ta grozna pohletmost in popačenost jo nast'-Ja vsled upliva zidov. Ti umori — katerih je doslt j dokazanib 42 — m*o jedini dokez   D biti je še mnogo drugih    Posebno značilen je naslednji slučaj. Srn precej imo«'tega posestnika je ne dolgo tega umoril &vojega očeta   svojo mater,   tri brate in dve sestri, vee v jedni noči. Ko je prišlo sodišče temu zločmn na sled, je f*nt hladnokrvno priznal, da je Htoril umor, da bi on dob>l vsa očetovo pre rooženje.    Ker šs ni bil polnoleten, ga er.diš^e po ogerakib zakonih m moglo obsoditi  ne sur Pred končuo obravnavo šel je morilčev stric  k nekemu odvetniku in mu obljubi znarno uagrado, če izpo-olu>e, da sodišče njegovega obt-ž^nega netjaka p-o-glasi polnoletnim.   Advokat je vprašd mož^ temu to   želi, na kar in ta  ljubeznivi  stric tdgovoril: Veste, gospod doktor, ko bi bil Joška piiuoleten, bi ga obesili in m   bi g>« podedoval, do-^ier je ne-doleten,  pa g-t n«* mtire o obesiri.    Kaj ni  to Iju-b-zmv strio,  ki se toiko p itradi, d* bi svojega netjaka spravil na vešala?
* (Spomenik evropski kulturi ) Grki poslanec iti oivši ai:ni"f- r Pipamikrilopulos je oo.«kal na Kreti bivši us ašfci tar»or, katerega so bombar dovaln evropske e«kadre. Dal je preiskati vsu bombe, kar jib je bilo šj najti in nabral jih je 7 ru-ikib, 7 italijanskih, 3 avetrijAe in nad 20 nemških Te bombe ee zložn v Atjnab v Filhelensk«m muzeju v piramido, ki bude spomenik evropske kultrre konec 19 veka
Darila s
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda:   G Ma
rijaaica Planinec v Divači 14 kron, katere so darovali ljubljanski, tržaški iu divaški rodoljub' o priliki iz'et« v divaAko vilenico. — G sp. A.gust Sta m car v L ubiram 10 kron, n brane v ve n«li družni nr. Putrhn povodom odhcdnine g. Ivana Jagodica. — G Franja M a j d i č , poštna upravi telj ta v Dilenjem L g.\tcu 4 krone, nabrane v veseli družbi na G ren-ske^j. — Skupai 28 kron. — Ž el rodoljubn darovalci in darcvatke m njih na«ledr>ik> '
Brzojavke.
Dunaj 29 marca. Ctsar je danes otvoril državni zbor s prestolnim epovorom, v katerem se povdarjajo velika dela, izvršena v prejšnjem drž zboru, zlasti volilna n forma, in se naznanja, da bode državni zbor moral posvečevati največjo skrb socijalnim reformam. Vlada predloži drž zboru načrte ghde zavarovanja zoper nezgode in za slučaj bolezni, predloge v varstvo obrtnega stanu (Burno odobra\anje.) in v pomoč hirajoče mu kmetijstvu. (Novo burno odobravanje.) Mej prvimi predlogami bo zakonski načrt o ustanovitvi m uredbi kmetijskih zadrug. Prestolni ogovor zahteva, naj se čim prej dožene pogodba z Ogersko in obeta reformo kazenskega zakona ter vojaškega civilno pravdnega reda, (Odobravanje.) popolnitev učnih zavodov, zakon glede odškodovanja občin za pobiranje davkov in glede znižanja pristojbin pri prenosih. Glede notranje politike se glasi prestolni ogovor tako le: Ako naj se posreči rešitev mnogih in važn h nalog, potem ne smejo posvetovanj in sklepanj motiti narodnostna vprašanja. Ugodna rešitev teh nalog bo dobro uplivala na vse dežele in narode, pomagala poravnati nasprotstva in združevala vse sile v prid državi. Moja vlada se bo trudila, odstraniti ovire zbliževanju in v okviru ustave delala na ublaženje nasprotstev, da tako ustvari podhgo, na kateri se dosedanji nasprotniki morejo porazunieti in tudi  bodo porazumeli.
Napovedane predloge Vam bodo delale mnogo trnda, a zanašam se na Vašo dobro voljo in marljivost, da jih čim prej rešite, že da dobe dež. zbori več časa za delo. To je potrebno tudi iz obzirov na pravilno rešitev avtonomni razsodbi dež. zborov prepuščenih zadev, ka tere se morejo tekom let iz stvarnih obzirov in v interesu administracije le pomnožiti. — Končno izreka prestolni ogovor nado, da se posreči nemire v orijentu iz lepa uravnati, a treba jt", da Turčija odpravi uzroke nemirom.
DunBJ 29. marca. Ustanovitev jugoslovanskega kluba nikakor ni zagotovljena. Kranjski klerikalni poslanci perhoresci rajo jed noten jugoslovanski klub, v tem ko se je dr. Šušteršič glasom poročila „R ei ch s wehr" udeležil posvetovanja glede združenja nemških konservativcev z Dipaulijevo nemško katoliško stranko. Ker vsled odpora kranjskih klerikalnih poslancev ni nič upanja, da se doseže jednoten klub, je posl. S u ki je nasvetoval organizacijo, katere § 1. naj se glasi: Hrvatski, slovenski in srbski poslanci v drž. zboru zasnujejo zvezo zastopnikov jugoslovanskih pokrajin v to svrho, da skupno obravnavajo ter skupno sklepajo o vseh narodnih, n ar o d n o - g os p o d a rs k i h iti so c i j a 1 n o-političnih vprašanjih. Drugi odstavek tega organizacjskega načrta izvzema izrecno državnopravna in cerkve no po lit i č na vprašanja. Vender naj se zbirajo jugoslovanski poslanci tudi glede teh v skupno posvetovanje, toda ne da bi kaj sklenili, kadar to zahteva gotovo število, 5 ali G članov te zveze. Slovenski poslanci so se o tej stvari že posvetovali. Za sjedinjenje so govorili S u ki je, dr. Ferjančič, dr. Gregorec, Einspieler in Berks, proti sjedinjenju je bil jedini dr. Šušteršič, kateri pa je govoril nekako kot pooblaščenec klerikalne stranke. Dalmatinci — oziroma njih vodja Bulat — se vjemajo s Sukljejevim predlogom, odločijo se pa šele, kadar pridejo na Dunaj vsi dalmatinski poslanci. Najbrž se dožtne stvar v sredo.
Dunaj 29. marca. Slovanski poslanci, zlasti češki, niso zadovoljni s prestolnim ogovorom.
Dunaj 29. marca. Socijalnodemokratični polanci groze, da preprečijo jutrišnjo sejo, ker pravosodni minister neče odrediti, da mora sodišče izpustiti iz preiskovalnega zapora posl. Szajerja, pristaša Stojalovvskega.
Listnica uredništva.
1* o d k u m k k i. VaSi „novelir,iu se vidi, da je prva. Ako napišete Se kaj, /.ajemljite snovi iz naSe dolie in iz krogov, ki so Vam do cela poznani! Glavno sredstvo dobre karakteristike pa je dialog, katerega zanemarjate. — X v Mori a kove m. Va&a razpnivica o ^umetnosti in kritiki" nam je dobro do&ln. Pojmi o namena in o sredstvih slikarstva, kiparstva in leposlovja so ponekod v naH res Se sila motni. — »Na višini našega časa". Socijalni pomenki. Piše Zlogonski Poček. Vaš spis začnemo objavljati prihodnji teden. — „Volk in Kočcvc.u. J. B. Snov je povsod znana in že često obdelana.   „Lisieo" objavimo pri priliki.
— „Se7erfn".   Rokopisa prejeli.   Porabimo. — Pozdrav*
— M. J. v M. Porabimo. Hvala!
Ob sedanjem Času za jemanje najbolj pripravno M pristno, i l-io ln aveie M
Dorš. Med. ribje olje ~mm
ugodnega ukusa, lahko prebnvljivo — cena 1 steklenici 50 kr., dvojni 1 gld. — priporoča
lekarna M. Leustek. Ljubljana, Resljeva cesta St. I
zraven mesarskega mosta. (92—11)
Srev. 66.     Deželno gledališči v
Dr. pr. 790,
0k*r~ Zadnja operna predstava. ~3£<Q V torek, <lin  :iO. nmrca 1S1J7.
Tretji krat:
Fra Diavolo.
Komična opera v treh dejanjih. Spisal Scribe. Poslovenil A. Funte k    Uglasbil D. F. Anber.   Kapelnik g. U. Benišek.
Režiser g. Jos. Nolli. Blagajnb-a se odpre ob 7. nri.   Začetek točno ob '/,8. ari. Konec ob 10. uri. Cene prostorov so razvidne z gledaliških listov. Prihodnja predstava bo v petek, dne i. aprila 1897.
■ .«»l<*rij-U«* srečke 27. marca.
V Lin ou: 60,     58,     67,       4, 41.
V T rstu: 59,     23,     75,     55, 58.
Umrli so r Izubijani:
Dnć 26. marca: Krnil Kovač, sprevodnikov sin, 19 ines., Kolizej, rahitična bolezen. — Lorenc Sadroko, krojač, 74 let, Cerkvene ulice št. 7, otrpnjenie pljnč.
Dne 2«. marca: Marija Kosicek, uradnega sluge hči, 17. mes.. Cerkvene ulice št. 21, ošpice.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306*2 m.
Marec	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v C	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v 24 urah
27	9, zvečer	730-2	12 4	sr. zahod	del. jasno	
28. ti	7. zjutraj 2. po po!.	729 8 727*6	9 6 180	si. svzh. sr. jzah.	oblačno pol o bi	00
*	9. zvečer	7273	12 2	sr. jzah.	skoro obi.	
29. n	7. zjutraj 2. popol.	7 3 6 7207	12 7 12-1	sr. jzah. sr. jzah.	skoro obi. dež	0-0
Srednja temperatura sobote in nedelje 11'7° in 13'3°, za 5-9' in 73  nad nor ualotn
nDimaJsIssi "borza,
dne 29 marca 1897. kupni državni dolg v uotan .-.upui državni dolg v srebrn IvBtriJBka zlata renta Avstrijska kronska reuta 4°/„ >gerska zlara renta 49/, •goraka kronska renta <1'.„ ivstro-ogerske bančne delnice \ red i t.ic delnice .ondon vinta. .
temški drž. bankovci ta «00 mara G mark
0 frankov   , . talijanuki hankovo L kr. cekini
Dne 27. marca 1897. t°/0 državne srečke iz 1. 1864 po 250 gld. Državne arečke iz 1. 1864 po 100 gld. Dunava rog. srečke ft0/., po 100 gld. £emlj. obč. avstr. i'/t*/« zlati zast. hati
Kreditne srečke po 100 gld......
Ljubljanske srečke.........
Sndolfove arečke po 10 gld......
ikcije anglo-av.tr. banke po 200 gld. . . frainwav-drnfit. velj. 170 gld. a. v ... Papirnati rnhelj ......
100		70	
100		70	
(22	|	65	
100	t	30	
\.a		90	
«8		85	_
944		—	
:57		25	
111) 18 11		65 65 4	
$		52", ,	
t6	a	65	
158	gld	_	kr.
188	a	50	3
127	ti	50	
H9	•	80	U
200	i	—	0
21	i	75	
27	B	50	
151	II	75	
438 1	II	27	
Vzprejmem LsiKoj
mehanika
za popravljanje koles in šivalnih, strojev.
Fran Kaiser (469~8)
puškar v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 6.
Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice
Izvod iz voznega reda
T7-el]sb-vxxegra. od 3_. o let o "tor a, 1S96,
Nastopno omenjani prthajalnl ln  o.lha|alnl časi oanaeanl eo armlnjeevropaktim čaan. (15-70i Odhod !■ L| nbljikn« (juž. kol.). Proga čez Trbli.
Ob 19. ari r, min. po noči oso h nI Tlak t Trhli, fUIjak, Oslov««, FrtnitnifMt«, Ljubno; oea Snlathal t Aniitt, Iaohl, Omnndan, Soln,v.,,. oea Klein-Reining t St.-Vr. Lino, na Dunaj tu Amstetten. — Ob 7 ur 10 min. ajutraj oaobnl Tlak t Trbia, Pontabel, Unijah, Celoveo, Franaana feate, Ljubno, Dunaj ; daa Selsthal t Bolnograd, 6aa Amatatten na Dnn%l — Ob 11. uri no min. dopolnilna oaabni vlak t Trbia, Pontabal, H«tj»k, Irivpn, Ljnbno, Selithal, Dunaj. — Ob *. nri popolndna oaobal vlak v Trhla IleLj&k, OeloTea, Ljubno , dom Selathal t Solnograd, ijend-daateln, /oii „ jeanru, Lnomott, Breffenti, i 'uri I,, l niinvo, Paria ; čaa Klein-Reifltng t Sten Lino, BudeJaTioe, Visenj, Marijina rara, Ueb, Franoora Tara, Karlova v%t* Pra^o, Liipako, Dnnaj Tla Amatatten.
Proga v Novo mesto ln v Kočevje.
Ob 6. url in min. ajutraj meaani Tlak. — Ob 13. uri 56 min. p polnilne maiani Tlak. — Ob 8. nri BO min. avaeer matanl Tlak
Prihod v LJnba|»iio (juž. kol.). Proga ls Trbiža.
Ob 6. url 53 min. ajutraj oaobnl Tlak ■ Dnnaja Tia Amttattait Ldpakaffa, Prage, IrranoOTih »arur, Kari..vili Turov, Haba, Marijinih TarOT Planja, BudeJoTio, Solnograda, Linoa, Nt«yra, Omundana, laohla, Auaaaaa> '•J •' ' «, OoloToa, H..|j.4k», IrraniBuifeata. —Ob 11. nri 35 min. dopoladat oaobnl Tlak a nunaja Tla Amatettan, KarlOTlh TaroT, Haba, Marijinih Taro*. Planja, Budejerio, Soluograda, Linoa, 8tayra, Pariaa, Oen«T«, Ouriha, Bra. genoa, Lnomoita, Zelta na junom, Lend-Oaatelna, LJubna, OeloToa, I.lnaa, Pontabla — Ob 4. nri 55 min. popoludne oaobul Tlak a Dunaju, i.jnhua Belathala, Beljaka, ColoToa, Franaanufeit«, Pontabla. — Ob a. nri « min BTećat oaobnl Tlak a Dunaja Tla Amatott«u, la Ljubila, Beljaka, Celoroa, Pontabla.
Proga ls Novoga mesta ln ls Ko6evJa.
Ob 8. nri 10 min. ajutraj meaani Tlak. •— Ob 3. nri 89 mln.'po poludue meaani Tlak. — Ob 8. url 86 min. aTeoer meaani Tlak.
Odhod ls Ljubljane (drž. kol.) v K»»inik.
Ob 7. url 38 min. ajutraj, ob 3. nri 5 min. popoludne, ob 6. nt 60 riin aTeoer, oh 10. uri 36 miu. aveiiar. (Poslednji Tlak la T oktobnt ob nedeljah, in praanlklh.)
Prihod t LJublJuDO (drž. kol.) im Knimilka.
Ob 6. nri 66 min. ajutraj, ob 11. url ir> min. dopoludne, ob 6. n» 90 min. STecer, ob 0. uri 66 min. »Tečor. (Poalednjl Tlak la t oktobra ob m- ':<!].i!   in praanlklh.)
4 dekleta
(456-3)
v starosti 14—IG let vzprejmejo se za jako lahko delo. — Kje?  pove  upravuištvo   »Slov Naroda*.
distriktnega zdravnika
se odda v I^oki pri ^f<lunem moNtii z1 letno plačo HiH> lj;I<|. Prosilec za to službo mora biti avstrijski državljan, izurjen v svojem poklicu in slovenskega in nomškega jezika popolnoma zmožen.
Prošnje Daj  se vložijo   ii»f<lHlJ«* <lo «lm iiO.   aprila pri   podpisanem občinskem
uradu.
Občinski urad Loka pri Zidanem mostu
dne 28. marca 1897.
(467—1)
Župan: Anton Kaftn » m. p.
Dne 5. aprila 1.1.
bode
semenj
namesto Pavelskega semnja.
Županstvo Vinica
dno 27. marca 18117. (468—1) Peter li*£a,ll<5, župan.
Y1ZI!PKICE    Marodna Tiskarna.
Št. 0714.
Razpis natečaja.
(41)6—1)
Najboljši fabrikat;
I. kranjski lanenooljnati firnež
I. kranjsko čisto laneno olje Siccativ-firnež (sušilo)
priporoča najceneje (130—is)
Adolf Hauptmann
prva kranjsia tovarna oljnatih barv, firnežev, laka in litja
v ljubljani, na Sv. Petra cesti.
,TXTiTXTXTLTll»^
Zaradi đobtsvj ♦» nUIc 7.11 y.L^r»<lBko nt»ve Št. .Ialaol»Mli4e onciii-rnzrcdiic I IhIlv n»le in .Št. .6 ^Biol** Im-i;ii žnpiiiN^n v l<fuli
l|uiii razpisuje se favni m&feoaf ter se določuje kot raNtm« iiiifrradas
za dva niijbolj^a projekta
I. darilo lOOO kron. II. darilo     600 kron.
Konkurenčni izdelki imajo izvedeni biti v skicah vseh nadstropij po meri u 1 : 200
Toga merila držati se je tudi pri prerezih in fao^đab.
Odlikovani projekti preidejo v popol00 neomejeno last mestnega magistrata, kateri si poleg tega pridržuje pravico do nakupa daljših konkurenčnih projektov.
Za presojo konkurenčnih izdelkov, katere jo vložiti pri podpisanem magistratu do «lm;  1. »vgiiMta  1H97  ot»  1*2. url  opolmliie« so
veljavna določila avstrijskega drufttva inženerjev in arkilektov za podelitev nagrad, vzprejeta v seji dne 27. aprila 1889.
Imena presojevalcev došlib konkurenčnih izdelkov priobčila se bođo pred potekom natečajne dobe
Stavbinski program in drugi potrebni pripomočki dobivajo se pri podpisanem magistratu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 22. marca 1897.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne11.
29