Poštnin« Dla&ana
v gotovini.
Leto LXI. ifev. 134.
V LtitliniL v sredo 13. Mo 19Z8.
Ceno Din V-
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati pe»tit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej.
^Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din.
Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon 2034.
Upravnisfcvo: Knaflova utka št 5, pritličje. — Telefon 2304.
Divjanje fašistične justice
Obsodba v procesu radi napada v Prestranku
Fašistična justica je napravila iz kriminalnega slučaja političen proces in brez dokazov obsodila obtožene Slovence skupno na
15 let 2 meca ječe.
— Trst, 13. junija. Porotna obravnava proti Petru Želeju, Silvestru Smer-duju in Ivanu Kogeju, obtoženim, da so se dne 3. aprila 1926 udeležili napada na blagovni urad postaje v Pre-strankuje končala snoči ob 11. zvečer. Za malokateri proces je vladalo v tukajšnjih krajih toliko zanimanje med prebivalstvom. Že spočetka so si prizadevali zastopniki civilne stranke in državni pravdnik, da so dali procesu izrazito politično ozadie. zahtevajoč, da se naj obtoženci na vsak način obsodijo, čeprav ni dokazano, da so bili soudeleženi pri napadu. Državni pravdnik Pola je to izrecno naglasa] v svojem govoru in poudarjal, da mora biti obsodba eksemplarična. ker bo »velikega socijalnega in političnega pomena za vso Julijsko krajino«. Zato ni čuda, če je predsednik v pondeljek odrekel branitelju pravico do besede. Položaj obtožencev in branitelja je bil še težji, ker je civilno stranko zastopal tudi fašistični pokrajinski tajnik Cobolli.
Na včerajšnji obravnavi je odvetnik Robba, ki je branil Želeja in Smerdu-ja, končal svoj govor, naglašajoč pomanjkanje dokazov, ki bi govorili za obsodbo. Repliciral je državni pravdnik, nakar sta zopet govorila oba zago-
vornika, zahtevajoč oprostitev vsaj zaradi pomanjkanja dokazov.
Zvečer okoli 6. so se porotniki odstranili k posvetovanju, ki je trajalo nad 4 ure. Ob 10.50 je bil razglašen pravorek. Glede Želeta so porotniki izjavili, da je sodeloval pri pripravah za napad, da pa se ga ni udeležil In da ni kriv udeležbe pri umoru miličnika Hu-gona del Fiume: 7 <*n!*~ ~Hsom večine so porotniki izjavili slede Smerduja, da je posredno sodeloval pri napadu. Glede Kogeja so zanikali vsa vprašanja o krivdi.
Na podlagi pravoreka je državni pravdnik predlagal za Želeta najvišjo kazen, za Smerduja pa nad 8 let ieč<* Ob 11. je predsednik prečita! razsodbo: Ivan Kogej je popolnoma oproščen, Peter Žele je obsojen na 9 let 4 mesece in 15 dni ječe, Silvester Smerdu na 5 let in 10 mescev ječe. Poleg tega imata oba obsojenca še poravnati sodne stroške in bosta po prestani kazni dve leti pod strogim policijskim nadzorstvom, žele ječe pač ne bo zapustil. Jetičen je in tako slaboten, da komaj hodi z bergljami. Stroga obsodba je presenetila celo fanatične fašiste same, kar dokazuje, da je za obsodbo v Italiji pod fašističnim režimom zadostno, da nisi Italijan.
Trajno napeta politična situacija
Današnja seja Narodne skupščine, — Nadaljevanje razprave o obtožbi proti dr, Subotiču. — Napeto pričakovanje popoldanske
seje radikalskega kluba.
— Beograd. 13. junija. Današnja seja Narodne skupščine je bila zopet precej mirna. Opozicija je nadaljevala svojo dosedanjo taktiko in je Narodna skupščina ves dopoldan razpravljala zgol} o zapisniku, na kar se je vršila še pozivka poslancev, tako da je prešla na dnevni red šele ob 12.30. O zapisniku so govorili poslanci Puceli, dr. Drljević, Stepan Radić in Svetozar Pribi-čević, zahtevajoč razne popravke, pri čemur so znova ostro žigosali Vukičevićev režim. Debata o obtožbi proti bivšemu ministru pravde dr. Subotiću bo trajala bržkone še teden dni, ker je prijavljenih še 42 govornikov.
Veliko zanimanje vlada v vseh'politčnih krogih za današnjo sejo radikalskega poslanskega kluba, ki je sklicana za popoldne
Poskusna vožnja s Stevr-avtobusom
Ker se pri nas misli v najkrajšem rasu pričeti z entoomnibusnim prometom, tako v me?tu, kakor tudi na deželi, in so se pričeli merodaini faktorji zanimati za primerne avtomobile pri različnih tvrdkah in tovarnah, je svoje najnovejše avtobuse ofe-rirala pri ljubljanski mestni občini tudi svetovnoznana avstrijska tovarna avtomobilov >Steyrc Zato je včeraj, dopoldne aranžiral ljubljanski zastopnik tovarne sStevrc g. Josip Kraker poskusno vožnjo z velikim in modernim, a z*=lo elegantnim >Steyr<-avtobusom.
Avtomobil ima 6-riiinderski motor ?. po 4 1 cilinderske vsebine in s kapaciteto 15/70 konjskih sil. V avtomobilu ima prostora nad 30 ljudi in sii-er: 22 sedežev in do 10 stojišč. Avtomobil tehta 4 tone in ima 5 ton nosilne zmožnosti ter troši kvaliteti ceste primerno '22 do 24 litrov benci-r.a na 100 km. r Stevr -avtobusi so predvsem grajeni za alpske pokrajine, kjer prevla-dojejo strmi klanci in številni, ostri ovinki in so tako za naše reste naravnost idealno prometno sredstvo.
Izbornost, vsestransko uporabljivost in trajnost iStevr^-avtomobilov izpričujejo dolgoletne izkušnje, ki so jih stekle razne institucije in privatniki tudi pri nas. Mestni pogrebni zavod, reševalna postaja, mestno gasilstvo itd. imajo *Steyr< avtomobile in bo z njimi zelo zadovoljni. Tudi ljubljanska rblastna skupščina si je nabavila avtomobil pri omenjeni tvornici.
Včerajšnje poskusne vožnje so se udeležili: Podžupan prof. Jarc, občinski svetniki Likozar, Dachs in Urbas, direktor mestnega gradbenega urada inž. Prejovšek, šef mestnega gospodarskea urada nadsvetnik Janci-gaj,  šef  gradbenega   oddelka ljubljaaske
ob 4. Na tej seji bo izvoljen poseben odbor v smislu sporazuma, ki je bil dosežen na zadnji seji kluba. V zvezi s tem se je vršila danes dopoldne v vladnem predsedstvu dveurna konferenca, katere so se poleg Vu-kičevića in radikalskih ministrov udeležili tudi okrog 50 radikalskih poslancev. Na tej konferenci je bilo sklenjeno, da se izvoli odbor v smislu strankinih statutov, ki predvidevajo, da bodo izvoljeni v ta odbor nosilci list iz poedinih okrožij. Vukičevićevci hočejo na ra način izigrati glavni odbor, ker bodo izvoljeni v odbor samo nosilci vladnih kandidatnih list. Zato se splošno domneva, da bodo že na današnji seji izbruhnili novi spori, tako da bo nedavno po-mirjenje postalo iluzorno.
cblasti inž. Rueh, ravnatelj tvornice >Steyr<, njen ljubljanski zastopnik Jos. Kraker, novinarji in več udeležencev iz širše ljubljanske publike. Župan dr. Puc je bil po nujnih opravkih zadržan. Okrog 10. ure dopoldne je odpeljal izpred mestnega magistrata polno zasedeni avtobus ob pozornem motrenju številnega občinstva, ki mu j,e mogočni in lepi velikan zelo imponiraj. Vožnja po ve-gasti, s kockami tlakovani Dunajski cesti je uspela zelo dobro in ni bilo čutiti najmanjšega neprijetnega tresenja, dočim vožnja s kakim starejšim vozom človeku malone iztrese dušo. Avto je brzel s hitrostjo 40 km na uro mimo Jezice čez Črnuški most ter dalje na levo po deželni cesti II. vrste skozi Gameljne, Tacen, Vižmarje, Medvode vrh medvodskega klanca, nakar se je vrnil skozi Št. Vid nazaj v Ljubljano. Med potjo so bile praktično preizkušene vse prednosti in zmožnosti izvrstnega motorja, ki je kljub skrajno slabi in razmočeni cesti pod sigurno roko prvovrstnega šoferja Stevrove tvornice funkcijoniral brezhibno. Vožnja na mehkih, usnjatih sedežih je bila idealna in so bili udeleženci za njo zelo navdušeni, zlasti pa starosta naših igralcev g. Danilo, ki tudi ni mogel premagati izkusnjave, da se ne bi popeljal ?za probo<. Tale, ja, tale bi bil pa kot nalašč za nas. da bi hodili gostovat«, je dejal in krepko potegnil iz re-galitke.
Upajmo, da se bomo kaj kmalu vozili h kopanju na Savo ali pa na Vič, v Moste, k Sv. Križu in se kam drugam. Ljubljana stalne raste in se širi daleč izven prvotnih mej, vasi Št. Vid, Jezica, Dev. Marija v Polju, Vič itd. so postale že dobesedno predmestja Ljubljane in le želeti bi bilo, da pridejo prebivalci novih hiš na periferiji do ugodne in cenene prometne zveze s središčem mesta. Z uvedbo avtobusnega prometa i»a omenjenih progah bi bilo zelo ustrežeoio tisočerim uradnikom in delavcem.
Rešitev Nobilove ekspedicije vedno bolj dvomljiva
Mrtvaška ledena ladja - Brezupni reševalni poskusi - Del posadke že izgubljen - Podrobnosti o katastrofi - Skrajno neugodno vreme - Ruske pumožne ekspedicije
— Oslo, 13. jimija. V tulkajšnjih strokov n jaških krogih zelo skeptično presojajo položaj Nobilove ekspedicije in zelo dvomijo, da se bo rešilna ekspedicija, Če tudi jje organizirana z vseh strani, posrečila. Ledena ploskev, na kater) je pristal Nobile s sedmimi člani svoje ekspedicije, neprestano menja smer, tako da rešilne ekspedicije ni mogoče osredotočiti na gotovo točko. Radi tega morajo tudi ladje, ki so bile odposlane na pomoč, neprestano križariti semintja, tako da pravzaprav ne pridejo nikamor.
Po zadnjih vesteh, ki jih je poslal general No-brle italijanskemu pairniku «Citta d i Milano», postaja situacija vedno bolj kritična in obupna. Posadke se polašča vedno večja panika, radi naraščajočega mraza in pomanjkanja goriva pa pojemajo ljudem vidno moči. Letalo «Doraier Vall», ki je poletelo prori severu, da ponese ponesrečencem prvo pomoč, bo doseglo Spitzberge v najugodnejšem slučaju šele v petek.
— Rim, 13. junija. «Agenzia Štefani* objavlja komunike, da je «Citta di Milano^ včeraj zopet dobila zvezo z No-bilom, ki je bila 8 ur prekinjena. Po zadnjih vesteh se naihaja Nobile s preostanki svoje ekspedicije na 80 stopinj 38 minut severne širine in 26 stoprruj 25 minut vzhodne dolžine. Iz poročil, ki jih je v presledkih poslal general Nobile, se da sklepati da je trajala katasitro-fa samo dve mitiuti. «Italia» je dne 25. maja ob 10.30 letela v višini 500 m. Vihar jo je neprestano pritiskal k tlom. Nenadoma se je začel zrakoplov naglo pogrezati in vsi manevri, preprečiti katastrofo, so ostali brezuspešni. Zrakoplov je z največjo siilo zadel ob ogromno ledeno maso ter se v hipu razbil. Gondola, v kateri je bil general Nobile s sedmimi člaaii. se je popolnoma razbi-
la in ostala na tleh, zrakoplov, na katerem se je polorrriila vsa armatura, pa je vihar ponovno dvignil v zrak in odnesel v smeri proti vzhodu.
Po zadnjiih vesteh je odšila trtčlanska ekspedicija, opremljena z zalogo živil za 15 dna, proti jugu, da bi spotoma poiskala sledove kake rešilne ekspedicije in opozorila na brezupen položaj ostale posadke. Ker pa se površina ledu neprestano spreminja, ni upati, da bi ta ekspedicija dosegla severni rtič, odkoder bi lahko dobila zvezo s kopnim. Na ledu se pojavljajo neprestano novi kanali vsled česar ledene mase razpadajo. Zato je tudi položaj ostanka Nobilove ekspedicije zelo ogrožen in je posadka prisiljena da se neprestano seli, da se izogne preteči nevarnosti.
O delu posadke, ki ga je v drugi gondoli odnesel zrakoplov neznano kam, še vedno ni nikakih poročil. Po mnenju strokovnjakov je ta del posadke izgubljen in je vsaka rešitev izključena. Vremenske prilike so se zadnje dni še zelo poslabšale. Domneva se, da se je zrakoplov pozneje ponovno zaletel v kako ledeno goro ter popolnoma razbil, posadka pa je bržkone zmrznila, ker ni imela niti dovoljne zaloge živil niti kuriva.
Moskva, 13. junija. Ruski lomilec te-dfl «Malagim» je danes odphil iz Arh-angelska na pomoč Nobilu in njegovi posadki. Ladja je opremljena z vsem potrebnim, da bo mogla prodreti skozi Jed. V četrtek se bo odpravila iz Leningrada druga ruska ladja «Krashr». da prične poizvedbe po Nobilu. Ta ladja bo imela seboj tudi trimotorno letalo, ki bo delalo izvidne polete.
— Kingsbav, 13. junija. Parnik »Cittta dr Milano je od snoči 21.50 zopet v zvezi z Nobilom, kateremu pošilja spodbujajoče brzojavke in daje zdravniške nasvete za zdravljenje ranjencev.
Tragična smrt odličnega osmošolca
Iz žalosti, da bi radi živčne bole življenje mladi maturant
Danes v zgodnjih jutranjih urah sta naletela posestnika Franc Peterca in Anton Oven iz Dravelj na nekega obešenca, ki je visel v kozolcu posestnice Matije Rav-nikarjeve. Kozolec se nahaja na polju, približno 300 m oddaljen od glavne ceste. Truplo sta odkrila okoli pol 5. zjutraj, na kar sta obvestila policijo. Policijski zdravnik dr. Avramović je ugotovil, da je obe-šenec visel že najmanj eno ali dve uri in da gre očividno za samomor, kajti na 'truplu ni bilo nobenih znakov nasilja. Na njegovo odredbo so truplo prepeljali v mrtvašnico v DravUe.
Kdo je samomorilec, dosedaj ni ugotovljeno. Neznanec, ki je star okol; 22 let, je imel pri sebi samo radirko, rdeče-moder svinčnik in pero za okroglo pisavo. Postave je velike in sloke, ovalnega obraza, pristriženih las, pod nosom pa je imel redke brčiće. Oblečen je bil v priprosto rjavkasto obleko, na nogah le imel črne čevlje. Srajca je bila bela, spodnje hlače skoraj popolnoma nove, na glavi pa je imel mehak klobuk. Obesil se je na naramnice in na vijoličasto kravato.
Vse kaže, da je neznanec reven dijak ali pa nižji uradnik. Kdor bi o njem kaj vedel, naj to javi policiji in sicer nadzorniku Močniku.
★
Tik pred zaključkom lista nam poročajo iz Rožne doline, da je bil dijak, ki so ga našli danes zjutraj v Dravljah, Maks Eržen iz Rožne doline. Bil je osmošolec, tik pred maturo, za katero se je s skrbjo pripravljal. Radi napornega studiranja je bil v zadnjem času vedno bolj nervozen, tako da ga je oče včeraj popoldne odpeljal k zdravniku. Ta je po preiskavi očetu nujno svetoval, naj njegov sin odloži maturo ,vsaj začasno pusti knjige in se posveti zdravljenju.
Od zdravnika sta odšla oče in sin na sprehod na Rožnik. Spotoma je skušal oče potolažru nesrečnega fanta, ki se ni mogel sprijazniti z mislijo, da bi odložil maturo. A mladenič je bil nedostopen za vse argumente. Porabil je ugodno priliko m se izgubil v rožniškem gozdu. Oče in pozneje tudi
zni ne smel maturirati, si je vzel Maks Eržen iz Rožne doline«
drugi domači so ga iskali ves večer in vso noč, a ga niso mogli najti. Šele danes dopoldne so izvedeli o njegovi pretresujoči usodi.
Tragična smrt simpatičnega maturanta, ki je bil vedno eden najboljših dijakov svojega razreda, je vzbudila v Rožni dolini splošno sočutje s fantom in njegovo nesrečno rodbino.
Žrtev avtomobilske nesreče
V ponedeljek smo poročali o avtomobilski nesreči, ki se je pripetila v žirovniškem klancu. 241etni kleparski mojster Martin Pirečnik iz Rečice v Savinjski dolini se je pri Žirovnici z avtomobilom zaletel v železniške zapornice. Dočim je odneslo vseh šest Pirečnikovih spremljevalcev zdravo kožo, je zadobil Pirečnik težke poškodbe. Volan mu je namreč udri prsnil koš. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico, kjer pa je včeraj zjutraj podlegel poškodbam. — Iz bolnice nam javljajo, da se je stanje šoferja Godca in Stanka Logarja, ki sta se ponesrečila na nočni avtomobilski avanturi na Sv .Petra cesti, zboljšalo in da bosta okrevala. — Tudi zagrebški dirkač Futte-rer, ki se je ponesrečil v nedeljo na dirki, je že izven nevarnosti.
ŽELEZNIŠKA KATASTROFA V NEMČIJI.
— Niirnberg. 13. junija. Od oseb, ki so bile ranjene pri zadnji železniški nesreči, je danes umrla še ena. Število mrtvih se je tako zvišalo na 25. Listi kritizirajo slabo stanje proge in naglašajo, da je to glavni vzrok katastrofe pri Siegelsdorfu.
ZA ZNIŽANJE OBRESTNE MERE.
— Beograd. 13. junija. Narodni poslanec Novosel (KDK) je vložil v Narodni skupščini predlog zakona o znižanju obrestne mere. Predlog določa, da obrestna mera ▼ nobenem slučaju ne sme presegati 8%, provizija pa 2%.
Julij Sauerwein v Ljubljani
Snoči je dospel iz Zagreba v Ljubljano Julij Sauervvein, zunanjepolitični urednik pariškega *Matma». Danes dopoldne je sprejel ljubljanske novinarje v kavarni «Union» in se z njimi pogovarjal o ciljih svojega potovanja po Jugoslaviji.
Julij Sauerwein je srednje velik, ima že sive redke lase ter je korpuletne postave. Govori izredno mirno, prevdarno in opre« zno. Mož je tipičen francoski diplomat.
Zanimivo je, kaj je Sauervveina privedlo v Jugoslavijo. Novinarjem je izjavil, da so francoski časopisi pisali, da so se vršile ▼ Beogradu zaradi ratifikacije nettunskih konvencij velike demonstracije ter da iz* gleda Beograd kakor po bombardiranju med vojno. Sauerwein je žurnalist, ki se rad informira na licu mesta o velikih do* godkih. Tako je odšel tudi na Kitajsko za časa velikih bojev med južnimi in sever* nimi kitajskimi četami ter poročal v <rMa* tinu* o kitajski revoluciji.
— Ko sem prišel v Beograd, je izjavil g Saurvvein, sem se prepričal, da posledice demonstracij niso bile tako hude, kakor se je govorilo. Sicer sem pa povsod dobil ugodnejše vtise, kakor sem pričakoval. Opazil sem povsod rastoči moralni čut za edinstvo. ČJudil sem se nacionalni navdušenosti muslimanov v Sarajevu.
Na vprašanje, ali je ratifikacija nettun« skih pogdb neizbežna, je Sauenvein odgo* voril:
— Nettunske konvencije bo vlada, v ko* tikor sem informiran, ratificirata in sicer še pred koncem julija. Tudi ni drugače mogoče. Obstrukcija opozicije ratifikacijo lahko samo zavleče, preprečiti je pa ne more.
Neurejene razmere med Italijo in Jugo« slavijo silijo k sprejetju konvencij. Njih odklonitev bi bila obstrukcija v mednarod* ni politiki. ČJe se sklepajo take pogodbe med dvema državama, ki nista v vsakem pogledu vsaj enako močni, potem je vedno na izgubi slabejša država. To je v tem pri* meri Jugoslavija. Jugosloveni imajo pravi« co ribariti na italijanski strani, vendar no* benemu ne bo padlo v glavo, da bi to sto« ril, ker je na jugoslovenski strani Jadran* skega morja rib dovolj. Pač pa bodo to pravico izkoristili Italijani.
Ravno tako ne bo vaš delavec iskal za« služka pri Italijanih. To so pogubne strani pogodbe enakih pravic za slabejšo državo.
Da Italija rovari v Evropi, je rudi krivo postopanje z njo po prevratu. Tedaj bi ji morali dati kolonije. Jugoslavija ne more biti italijanska kolonija.
Sauerweinu Slovenija izredno ugaja. Popoldne se odpelje na Bled, nato pa ta* ko j v domovino.
NOVI VELIKI ŽUPAN V ZAGREBU.
— Zagreb, 13. junija. Danes dopoldne je dosedanji veliki župan dr. Stopar, ki je bil včeraj vpokoien, izročil svoje posle svojemu nasledniku banskemu svetniku dr. Zrelcu, ki pa jih je prevzel le kot najstarejši uradnik, ker še ni službeno obveščen o svojem imenovanju za velikega župana.
POMANJKANJE VODE V ZA-GREBU.
— Zagreb, 13. junija. V Zagrebu :>e je včeraj pojavilo občutno pomanjkanje vode. Vsi višje ležeči deli mesta, kakor Tuškanac, Pantovčak, Sv. Duh so že od včeraj opoldne brez vode, ker je vodovodni rezervoar popolnoma prazen. Uprava vodovoda je izdala danes komunike, v katerem poziva prebivalstvo, naj z vodo štedi, ter prepoveduje vsako porabo vode za škropljenje vrtov. Dnevna poraba vode znaša v Zasre.hu 250 litrov na osebo, tako da stoji Zagreb glede porabe vode na prvem mestu v državi.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 0—22.935, Berlin 1337—13.60 (13.585). Bruselj 0—7.939. Budimpešta 0—9.9245, Curih 1093.5—1096.5 (1095), Dunaj 7.982—«.012, (7.997), London 0—277.48, Newvork 56.74—56.94 (56.84). Pariz 0—223.55, Praga 168.1—168.9 (168.5), Trst 0—298.9.
Efekti: Investicijsko 91.75 den., Voina škoda 452 den., Celjska* 158 den., I. Hrvat* ska štediona 990 den., Kreditni zavod 165 —175, Vevče 105 den.., Ruše 280—300, Stavbna 56 den., Šešir 105 den.
Lesni trg: Tendenca neizpremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni suhih bukovih drv. foo. vag. nakl. post. po 17.
Deželni pridelki: Tendenca za žito ne* spremenjena. Zaključena sta bila 2 in pol vagona mok«.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize:   Dunaj 799.7,   Berlin 13.585, London 277.8, Milan 298.9, Ne\vyork 56.84, Pariz 233.15, Praga 168.5, Curih 10.95. Efekti: Vojna škoda 454.
INOZEMSKE BORZE. Curio: Beograd 9.1335, London 25.3375, Nework 519.05,  Pariz 10.40,   Milan 27.29, Berrm 1*4.06, Praga 15.38. Du~~*----
83
r^L'ftY-f Nggl   NAROD, cjng 13. junij* 192«.
Ste*. 134
Tajnosti nettMMkih bnven^j
Kdo ho o^gBTort« z4Jpspod^slM škodo. £ jo bo faftlgrift princsU ratd%aciHn pevskih kflflY^nci)?
V polanuk: p neti unskih konvencijah se le od vladne strani poudarjalo, da, so bile izdelana v času vlade PP in da, ima sedanja '~?\&ivija, zlasti pa sa^m, demc&rati, najmanj pravice očitati kaj k^°rad%alm vladi zaradi Hameravane ratiMkacije jeh konvencij. ^ 4?mi strani je Sv. Pribičević javno v Narodi skupščini isiavil da ne't-tunske konvencije niso bile nikdar predložene vladi PP v razpravo, da sam. demokratski ministei ^ vladi PP sploh niso bili obveščeni od zunanjega ministrstva o pogajanjih in da je bil to eden glavnih povodov, zakaj je zahteval v Narodni skupščini, naj se osnuje parlamentarni odbor za zunanje politipne zaejeve, ki bi nadzoroval delo zunanjega ministrstva.
Kako so se vršila pogajanja za sestavo neuurtskih konvencij, objavlja sedaj *Ju-foslovenski L\oyd* Po4 gornjim naslovom zanimiv članek izpod peresa g. Ivana Mali-■arja, ki pravi med drugim:
Od leta 1925. do danes se je mnogo pisalo o nettunskih konvencijah in je javnost primeroma dopro poučena, kakšne škodljivosti vsebujejo za naše gospodarstvo in na-cijoflal«! razvoj v. Primorju. Gotovo ni človeka, ki ima zdrav razum in pošteno srca, da hi se ne vprašal: Kako je mogoče, da so naši diplomati, ki so vodili podajanja z Italijo, mogli bhi tako kratkovidni ter lahkomiselni in morda celo pokvarjeni, da so sprejeli te konvencije, kar bi se moglo Imenovati celo izdajstvo lastnih narodnih interesov. AH med temi diplomati ni bilo nikogar, ki bi ne bil opazil nevarnosti in opozoril na njo merodajne faktorje?
V teh vprašanjih le£i vsa tajnost nettunskih konvencij, ki so bile pred tremi leti za ministrovanja dr. Momčila Ninčiča sestavljene v lepih Benetkah in krasni Fi-renzi. Te konvencije so od strani Italije redigirali delegati s senatorjem Ouartierijem na čelu, od naše strani pa pok. dr. Otokar ftvbar, prof. dr. Josip Šilovič in odvetnik dr. M. Figatner kot delegati zunanjega ministrstva ter pok. Sava Kukić kot delegat ministrstva trgovine in industrije. Našim delegatom so bili dodeljeni eksperti, ki jih ne omenjamo, ker niso bili odgovorni člani delegacije.
Sveječasivo je znani naš diplomat Joca Jovanović na javnem predavanju v Splitu med drugim dejal o pogajanjih za nettunske konvencije naslednje: »Bilo je na vaši strani mnoge rtei esnosti in je tako n. pr. pokojni dr. Rjbar povedal zaupno, da so kile t« konvencije prepuščene Italijanom, da jih izgotove in potem nam pošljejo v podpis!«
Kako se je moglo to dogoditi in kdo je kriv, da se je to zgodilo? V vsaki urejeni državi fei že samo taka trditev iz ust resnega in upoštevanega politika izzvala odpor in zahtevo, naj se umaknejo z lavnega pozorišča ljudje, o katerih se dokaže, da so kili tako lahkomiselni, kakor je to pokojni dr. Rybar zaupno govoril. Da je tako govoril, ve tudi pisec teh vrst, ki mu je znal pokojni dr. Rvbaf povedati še težje stvari iudi o dr. Ninčiču. koda je, da je dr. Ry-bar mrtev, ker bi danes lahko govoril bolje nego mi, ki bomo morali pojesti nettunske konvencije, ker smo živi.
Stvar z nettunskimi konvencijami, oziroma z njihovo sestavo in postankom je torej zelo zagonetna. Ža'to sem skušal o
tem več zvedeti in smatram 5* syojo dolžnost, da to na kratko objavim. 'Tedanji zunanji minister dr. ijinčič je iocsiral, da bi se sestavile te konvencije. Sivolasi drgy^^ ^ola P^siQ je ml* Sedaj bolan iu IpbggV H>livajj V.a Pg|aJ-ulia-Ves <ia> pa fli min^r. dr. ^neic niti enkrat porodi m^nis^s^^u svetu o M n^nih podajanjih z Italijo. Y»«* jc delat na svojo roko. Za pogajanja z Italijo je bil na podlagi prejšnjega rimskega sporazuma sestavljen točen program, o čem se ima pojjajati. Med tem pa M italijanski delegati samovoljno izpremenili in zahtevali rešitev mnogih vpra-anj izrcn program;«. Naši delegati »o -e temu uprli in poročali dr. Ninčiču, ki \>a je brei poročanja niini-trskcmu *Tetu odredil, uaj sc nadalje vodijo pogajanja o zahtevah Italijanov.
Delegati so pojjluiali in se pogajali na-dalj/e, italijanski apetit pa je postajal vedno večji, kakor 16 dobro dokazujejo uettunske konvencije, ki jih moramo sedaj ratificirati.
Ta agresivnost Italijanov in nepojmljiva popustljivost dr. Ninčiča, ki je enostavno onemogočala, da bi se bolje zaščitili gospodarski interesi našega. Primorja, je^ zbudila vc»t naših delegatov dr. M. Figatnefja in pok. Save Kukica, ki sta se uprla proti načinu vodstva pogajanj.
Dr. M. Figatner je zato se>ta>i| obsiron promemerij. s katerim se je strinjal tudi pok. Sava Kukić io v katerem se podrobno in vsestransko razlaga ogromna škoda, ki bo zadela Jugoslavijo, ako se nadaljujejo pogajanja na dosedanji način in po volji Italijanov. Obenem sta dr. Figatner in Sava Kukić, da bi odvrnila od sebe vsako odgovornost, odložila funkcije delegatov v podajanjih z Italijani.
Promemorij, ki je uprav senzacijonabn, ie datiran s 15. majem 1925 ter je bil dr. Ninčiču izročen dne 18. maja istega leta. Dr. Ninčič niti o tem ni referiral v ministrskem svetu in promemorij je ostal tajnost do današnjega dne.
Niti ta promemorij ni izpremeuil dr. Ninčiča. temveč je po sprejetju ostavke omenjenih delegatov odredil, naj okrnjena delegacija, ki je obstojala iz dr. Otokarja Rvbara in prof. šilevića, nadaljuje in zaključi sestavo konvencij, ki so se pozneje imenovale nettun>ke in v katerih je vse, proti čemur sta v interesu Jugoslavije tako odločno nastopila dr. Figatner in Sava Kukić.
Nočem se spuščali v podrobnosti, smatram pa, da je skrajni čas za objavo Figat-oerzevega promemorija in pisma Save Kukica in sicer prav sedaj, ko se nettunske konvencije predlagajo Narodni skupščini in ko je nedavno dr. Ninčič podal uredniku :Matina< J. Sauenveinu izjavo, da je % nettunske konvencije diktiral zdrav razum * in da se morajo ratificirati, dočim je zamolčal, da se s temi konvencijami ni bil nikdar zadovoljen njegov Šel pok. Nikola PaŠie in da prav Pašič ni hotel dovoliti, da bi se sprejele v Narodni skupščini v upanju, da bo kasneje nekako mogoče popraviti greh dr. Ninčiča.
Pisec pravi končno: Niti s tem še niso odkrite vse tajnosti nettunskih konvencij. Zadovoljen pa bom, ako se s temi zanesli\-vimi informacijami vsaj nekoliko približamo k odkritju teh tajnosti, ki morajo biti zares zelo čudne in ki so mogoče samo v
blaženi Jugoslaviji.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Železniška nesreča pri Sarajevu. — Tajinstven zločin na Suša-ku. — Obupen čin mater?. — Krvava nedelja pri Varaždinu. —
Trdovratna samomorilka.
Včeraj pomoči se je pripeitida težka železniška nesreča na postaji Bistrik nad Sarajevom. V tem času Je pri vozil tovorni vlak iz Sarajevo. Pta isti prosi je pa privozil v nasprotni smeri tudi tovorni vlak. Vlakovodje ki kurjači so takoj uvideli, da je nesreča neizogibna. Uporabili so vse zavore, da bi Vlaka ustavrii, toda katastrofe ni bilo mogoče preprečiti. V zadnjom trenutku pred nesrečo so vsi poskakali iz vlaka in se zavarovali ob vro%\. Lokomotivi sta za-vozili druga v drugo s tako sijo, da sta se razbili. Poškodovanimi je tudi več ya7 genov. Večjo nesrečo je preprečila c}u-ha prisotnost v lakov od i j m kurjačev. Celokupna škoda znaša okoli 100.000 Din. O nesreči ie bila 'takoj obveščena železniška direkcija v Sarajevu, ki je poslala takojšnjo pomoč. Včeraj je železniško osobje ves dan očiščevalo prozo. Promet pa ni kil oviran, ker je na postaji več tirov. Kaj je povzročita nesrečo, še ni ugotovljeno. Baje je nesrečo zakrivil krertnrčar. Ta "je pa izjavil, da so bile kretnice pri odhodu m prihodu vlaka v redu.
★
S Sušaka poročajo, da je včeraj neki krmar našel a- kifci tik svetiijMika mlako krvi. Blizu svetilnika so bili tudi sledovi krvi. O tem je takoj obvestil policijo, ki je poslal k svetiliniku komisijo. Obmejna policija je preiskala vso okolico in našla na nekem kraju šs šop krvavin. kakih 10 om dolgih las. $a nekem kamnu so našli tučji "bel žepni robec in nitke. Policijska komisija fe takoj spoznala, da gre za taJHuiven umor. Po vseh znakih sodeč, ie marUes svpjo žrtev pritisnil na zid in jo zabodel! Potem je vlekel trupi© ob zidu do morja. Preiskali so fcudi m&rsto obalo, toda trupla niso našli. £a,tp- ie ygrjetno, da je morilec naložil tru^p vna čoln in ga odpelial $g odprto morje In fam pofo-pri. Tudi Di mpgpče u^ot-QVrtat jli je. žr-
tev ženska ali moški, ker šop las, ki so jih našli, je lahko od moške ali pa ženske glave, fstotako je robec pripadal lahko ženski ali moškemu. Preiskava se nadaljuje. Policija o dosedanji uspehih ni dala nikakih obvestil. Govori se pa, da je morilcu že na sledu in bo zločin kmalu pojasnjen. Napadena žrtev se ie obupna branila, pri Čemer ji je njorilec iz'fr'&alšop'Ias: Nato jo ie pa zabodel z uožpm v vrat ali prsa, kajti zid ob obali je ves ošk ropi jem s krvjo.
f
Včeraj se je pripetil na sodišču v Sarajevu zanimiv incident, ki je povzročil veliko smeha pri nekaterih stranka-h, sodnika je pa spravil v veliko zadrego. V §pbo sodnika dr. Juričića je stopila neka muslimatika s svojimi 3 letnim srčkom. Nedavno se je ločila cd mola in sedaj hodi od Ponc'ja do Pilata, da bi dobila pripadajoče ji a^mente. Sodišče je žen priznalo alimente za sina. Oče j?{i pa nikakor ni hol-el plačati. Zalo je žena prišla ponovno k sod-niku in zahtevala, naj sodišče zapleni moževo premoženje in jza proda na dražbi. Ločema žena je sodniku povedala, da hodi od sc'be do sobe, cd efendija do efendija, toda denarja ne rriore dobi-ti. Sodnik jo je vprnša-l, ali je pokazala odlok sodišča, da ji mora mož plačati a-li-mrente. Naito se je žena razburila. Na-hrulila je sodnjka, Češ, kakšen sodnik in efendi je, da jfe spoštujejo njegovih odlokov na občinskem uradu. Sodnik jo je miril. In ko je pregledoval neke papirje, je muslimamka posadfla dete na stol in zbežala k vratom, kričeč: Slavni sudac jaz ne rabim več deteta, sedaj gra imej ti. Mene pa ne boš več videl. Preden se je sodnik zavedel, je btfa žena že daleč. Sodnik je začel tolažiti sinka. £i je izbruhnil v jok. prav po oče-tovskp in ko je prišel slug*, mm ga je izroči-j, da inu najde drugo matef.
Iz ^ra|dinaj porčajo, da ie prišel, v nedeS" \ozar Tekža Alojz s puško na ranit jz Opeki kral Vimcs y selo Petriiariecrpri Va^IdiH;^.' Hotel se je v tamošnjih £ostilrja;fi iT-ljfcti in pozabavati. Natisi sc je iirse x>ahal z nabito puško ffl vasi in UziV^l' vaške |ante ter jih ttsoval. Nastaf^C ! resen preipir. ki se }c se nadaljeval, ko ic logar zapustil g-ostflno. Fantje so nnnireč hoteli razorožiti logarja, lKi ie^s-P»ško branil, da mu rji" mogel Uobcdeu blizu. Ijla vsa-kog^r ki sc mu is približa!, je naneril puško in mu zagrozil da ga ustreli. To je razburilo slu£o .krčmar?a Pavla An-drliča. ^-egal Je svoje življenje iq sklenil razorožiti logarja za vsako ceno. Logar je ustrelil, ko se mu je približal in težko ranjeni sluga se je zgrudil na tla. Seljaki so tedaj zagrabili logarja, drugi so pa pohiteli slugi na pomoč. B:l jc ranjen s šibrami. Največje poškodbe je imel na trebuhu. Kri mu jc brizgala iz.' ran. Vaškf stražnik Ltikačič jc čul strel ter pohitel na kraj, kjer jc bila ZJrana vsa vas. Nekateri so se pretepali s pijanim logarjem, drugi so pa povijali ranjenca. Stražnik je pobral puško in hotel pomiriti logarja. Ta je pa potegnil nož in stražnika zabodel v prsi in roko. Oba ranjenca so odpeljali v varaždinsko bolnico. Stražnik Lukačić je težje ranjen, sluga bo pa najbrž podlegel težki poškodbi. Zverinskega logarja so vtaknili v zapore varaždiaii>ke-ga sodišča.
¥
V Subotici živi neka Andrija Evcto-viz, stara (>u lei. Nedavno je hotela iz-vršui samomor, baje, ker se je lićvtH-čala živeti. Skočila je v globo* vodnjak in pri tem tako klicala na pomoč, da so prihiteli sosedje in jo rešili. S tem pa starka ni bila zadovoljna- Hotela je na vsak način umreti. Zato se je včeraj ponovno odločila za samomor. Dopoldne je bila sama v hiši. Polila se je s petrolejem in legla v posteljo ter se zažgala. Sosedje sq požau opazili in pogasili živo bakljo. Starko so odpeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Obžgana je po vsem telesu in bo najbrž podlegla opeklinam.
.-Jip-
siovenskih lig
V ne4§ho Je bil otvorien v kinu -Zvezda« v Plznu kongres češkoslovaško - ju-soslovenskih fe.' katerega sc. Udeležujejo polez 39 delegatov iz Jugoslavije in šte-viln'ih češkoslovaških delegatov zastopnik češkoslovaškega zunanjega ministrstva Plešinger, legaciiski svetnik dr. Stangler, zastopnik trgovinskega ministrstva PyTlik. zastopnik prometnega ministrstva Brož. zastopniki našega poslaništva v Pragi lega-cijski svetnik Kovačevič. tiskovni ataše Ževkovi, generalni konzul Cvjetiša in konzul Dajčič, bratislavski župan dr. BeUa, senator Habrman. zastopniki češkoslovaških novinarjev, številni poslanci itd. Pevski zbor »Hlahol« ie zapel pred otvoritvijo kongresa našo in češko himno, na kar sta bili prečitani pozdravni brzojavki kralju Aleksandru in prezidemu Masarvku.
senator Habrman je pozdravil udeležence v imenu mestne občine in prebivalstva Plzna naglasujoč. da je Plzen vedno gojil slovanske stike. Dotaknil se je medparla-mentarne delegacije in označil Plzen za sedež slovanske industrije. Omenjal je Žkodove zavode, v katerih so bili med vojno internirani mnogi Jugosloveni. ki bi bili umrli lakoti da ni bilo bratskih duš in src, ki so jim priskočili na pomoč.
Minister dr. rfodža. se jc zahvalil za prisrčen sprejem in prosi! ministra n. r. trifunoviča, naj pove doma, da je med Cehi in Slovaki mnogo spornih vprašani, da so pa vedrio složni, kadar gre za državo in njeno bodočnost. Češkoslovaška solidarnost z jugoslovenskim narodom ni nastala včeraj aH po vojni, marveč datira že iz'Časov, ko še je začelo češkoslovaško'narodno prebujenje. Dr. Hodža se spominja slovanskega kongresa leta 1848, na katerem 'so bili' zastopani tudi številni Jugosloveni, ter opozarja na revolto slovanskih narodov pod bivšo Avstro-Ogrskp, ki ]e pomenila prvi korak k osvobojenju. S tolikimi žrtvanii pridobljeno svobodo moramo sami braniti. Treba je delovati ža poglobitev kulturnih in gospodarskih stikov in zo-perstaviti bloku 70 miljouov Nemcev slovanski blok. da se nam ne bo treba nikogar bati. Govornik se je obširno pečal z nnlogami lige ter opozarjal zlasti na velik pomen železniške zveze med Bratislavo in Zagrebom pod češkoslovaškim nadzorstvom; kar ie bilo z mirovno pogodbo zajamčeno., pa se doslej še ni izvršilo. Važna je tudi trgovinska pogodba z Jugoslavijo, za katero jc potrebna državniška modrost na obeh straneh.
Minister n. r. Trifunovič se je najprej zahvalil Plznu za prisrčen sprejem in' izjavil, da so jugoslovenski delegati glasniki ljubezni in simpatij jugoslovenskega naroda, ki vidi v Češkoslovakih brate po krvi in duhu. Kongres češkoslovaško-jugoslo-venskih lig jc praznik naše solidarnosti in naših prijateljskih stikov. Na Češkoslovaškem je 16.rt00 mrtvih Jugoslovenov in govornik se zavhvaljuie češkoslovaški javnosti za pijeteto, 'ki jo izkazuje zemskim ostankom naših vojakov. Politično prijateljstvo med obema : državama nam jamči za narodno samostojnost,' zdaj je pa treba urrdlfi še gospodarske stike. Če bomo sodelovali* Ha* političnem, gospodarskem in kulturnem polju, lahko mirno zremo v bodočnost.
V ponedfljek se je vršila v mestni po-sve^ovalHici drujo zborovanje, ki ga je otvori! minister dr. Hodža z govorom; v katfrem ie najprtl u$otq\ii uspehe lig, izražene zlasti v kulturni konvenciji med ojseaia ^rfavama. Dotiknil se je tudi vprašan is trarovjrske pogodbe kot najaktualnej-
šega problejna'it! naglasi. iJ^Tini "ceškosla-; vaška, niti jugoslovenška carinska politika ne šlUe in ne more Ovirati medsebojnih go-spocjarskih siikov. V imenu jugoslovenskega poslaništva je pozdravil kongres generalni konzul Cvjetiša, v imenu češkoslovaške - jugoslovenske parlamentarne unije pa posl. dr. fJhlif. sledili so poedini referati. Kongres je prejel številne brzojavne pozdrave," med njimi od zastopnika mhii-s::skcga predsednika dr. Šramka, kauce: laria dr. tarnala, praškega wrimat(.rja dr. Ba.\e, bc-jgraiske univerze itd.
Celjska pore!
iu
UBOJ.
V torek dopoldne se je zagovarjal Jožef £krabl iz Št. Jurja pod Donačko goro, obtožen hudodelstva uboja. 29. aprila ti. so ob priliki cerkvene slavnosti v gostilni Neže Korcs v Prevaljah pili fantje, med njimi tudi obtoženec. Kakor pogostokrat ob takih prilikah, so se fantje začeli med seboj prepirati, iz prepira je nastal v gostilniških prostorih splošen pretep, v katerem je Franc Žkrabl šestkrat z nožem zabodel Franca Krivec, kateri je hotel miriti. Krivec se je opotekel do svoje mize, kjer se je zgrudil in po preteku treh minut umrl. Obtoženi Škrabl se je zagovarjal s silobra-ncm. Porotniki so vprašanje zanikali, potrdili pa vprašanje glede prekoračenega si-lobrana, nakar jc bil Franc Škrabl obsojen na 5 in pol meseca strogega zapora.
VLOMI IN TATVINE.
Popoldne istega dne sta sedela na zatožni klopi 291etni samski pekovski pomočnik Alojz Grebenšek iz Št. Uja pri Velenju in 211etni samski elektrotehnik Albert Jelen iz Polzele. Obdolžena sta, da sta skupno izvršila 12 raznih vlomov in tatvin v okolici Velenja in po Savinjski dolini. Oba obtoženca sta znana kot potepuha in delo-mržneža, zakrknjena tatova in vlomilca. Bila sta radi teh deliktov že kaznovana in sta sedela skupaj v celjskih zaporih odkoder sta pobegnila in se klatila okrog ter izvrševala svoj vlomilski posel, dokler nista 7S pet prišla v roke pravici. Zloglasna tič-ka nekatere vlome in tatvine priznavata, diuge pa zanikata. O izidu razprave bomo poročali.
ROPARSKI UMOR GOSTILMČARKE IVAClČEVE V STARI VASI PRI VIDMU PRED POROTO.
Danes v sredo se je razpravljal pred poroto zadnji slučaj. Radi roparskega umora in cerkvene tatvine je sedel na'zatožni klopi 36-letui posestnik in pek Alojz Zemljak iz Stare vasi pri Vidmu, obdolžen, da je dne 27. oktobra 1927 ponoči umoril in oropal gostilničarko 7S-Ietno Cecilijo Tva-čič v Stari vasi pri Vidmu. Pokojnica je bila umorjena s sekiro, s pomočjo katere je morilec vlomil hišna vrata. Ivančičevo je našel zjutraj mrtvo Anton Štefančič. ki je prišel sekati drva in bil tudi sprva are-tiian kot krivec, pozneje pa izpuščen. Ta strahoviti umor je čitateljem gotovo še v spominu, saj je časopisje o njem takrat obširno poročalo. Obdolženec je tudi obtožen, da jc v neki tamošnji cerkvi ukradel rroštranco. Dolgo niso mogli izslediti zločinca, končno pa jc orožništvo pod težkim sumom aretiralo Alojza Zemljaka. Zemljak pa odločno taji vsako krivdo glede umora, kakor tudi cerkvene tatvinč. O svoji ženi, ki je večkrat o umoru govorila in včasih spravliala z isrim v zvezo svojega moža," drugič pa zopet trdila, da je nedolžen, pravi, da je zmešana. Potek razprnve ni prinesel v zadevo jasnosti, ker pravih dokazov o krivdi Zemljaka ni na razpolago. O izidu bomo poročali.
Prosveta
Dva gosta v naši operi
V Toski smo imeli včeraj kar dva zosta: tenorista pariške komične epere g. De Mazzeia in našesa rojaka baritonista s- Primožiča. Tosko je pela sa. Mitrovičeva. cerkovnika s. Beter.o, sodeloval pa je tudi g. Janko (Angefotti) itd. Opero je dirigiral S- Neifat.
G. De Mazzei ie zelo simpatičen mlad pevec, ki si je publiko pridobil že takoj v svoji uvodni ariji, za katero ga je nagradila pri odprti sceni. Njegov mehki, lirični tenor je v vseh legah prijetno z.veneč, božajoč tako, da ni ravno težko pozabiti ob njegovem petju na njegovo se nekoliko nerazvito igro. Ni g. De Mazzei danes še tenorist izvanrednih kvalitet, toda pred seboj ima še mnogo let razvoja in bo napravil prav lepo karijero. Občinstvo ga je klicalo zlasti po prvem in tretjem aktu dostikrat pred zastor. Razočaral pa je deloma g. Primožič. Izvrsten v mabki, po splošni sodbi nekoliko pretiran v igri je ket pevec na nekaterih mestih še sicer vedno impouujoč, toda se mu na drugih mestih pa zopet, pozna napor, s katerim skuša svoj fe dokaj obledeli slas privesti do veljave. Morda jc bil včeraj nekoliko truden in bi ga zato radi slišali še v kaki drugi vlogi, prodno se odloči njegov angažman.
Palmo večera je vsekakor odiresla ga. Mitrovičeva. Občudovanja vredna pevka je in ni je moči prehvaliti. Izvrsten 2.4 bil tudi g. B§:c::o, istotako g- Janko prav dober. Gledališče je vkljub dvema' gostopa in prav dobro podani operi le srednje močno zasedeno.
Go jenke ženske obrtne šole iz Bit olja v Maccdoniji, pridejo dane^ popoldne ob 2. uri v Ljubljano. Gojenke potujejo po naši državi, da jo v celoti bolje spoznajo, nosijo pa s seboj slike svoje domovine, ka^ tete nam hočejo pokazati v besedi, pesmi in plesu. Priredijo namreč koncertni večer, na kojega sporedu so razne deklamacije, več vencev m^cedonskih narodnih pesmi, žive slike narodne pesmi itd., vse v prele* pih* in pestrih macedonskih narodnih no* šah. Brez dvoma zelo zanimiv večer, ka* terega nam bodo priredile gojenke Bitolj* ske ženske obrtne šole. Šolo vzdržava ta» mošnje žensko društvo; v njej je okrog SO gojenk, ki so vse vojne sirote. — Njihovi očetje so padli na južni fronti, po večinoj m a na meji Kajmakčalana. Natančnejši program prinesemo jutri, danes pa opozar* jamo v prsi vrsti baše žene in šolsko mladina na ta zanimiv večer. Večer se vrši v
dvorani Kizine v čet;te^ 14. t. m. aj> 3 uri. — Vstopnice po nizkih cenah v Matic
ni knjigarni."
^Seteinico
KOLEDAR.
Danes: Sreda, 13. Junija 1926; katoličani: Anton, pravoslavni; 31. maja, Zoric4-
Miri: £etrtek, 14. junija 1928: Kaioli* cani: Vid; pravosajhni; 1. junija., Vidoslav.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
.Invdv uv,š-terešeum}h\vumlh\\ yw Kina Ideal: <cVeHka žrtc\ ». Ljudski kino (Matica):  aLiban^ka g*4' ščakinja».
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trg, Kuralt, Go* sposvetska cesta.
— Službeno iz LUP, Za dane* ob 20. uri se ponovno sklicuje seja upravnega odb<->* ra. Današnja seja se vrši v dams,kem salo* nu kavarne Emona-. Radi važnosti je udeležba všeh odbornikov nujno potrebna. — Tajnica,
Miloš Obrenovic in general Zach
Brno se pripravlja proslaviti spomin odličnega moravskega rojaka generala F. Zacha, kateremu odkrijejo spominsko ploščo na hiši, v kateri je umrl. V zvezi s to piictetno svečanostjo se spominja Čcska javnost 60-ktnice atentata na srbskega Kneza Miloša Obrenovića. General Zach je bil pod Milošem Gbre-no'vićem inspektor srbske anma-de in kot tak je posredoval da je bila sklenie-n»a z Grčijo pogodba, s katero se obe državi obvezujeta, da se bosta v slučaju voj«ne medsebojno podpirali. Kot bodoči načelnik generalnega štaba bi moral general Zach voditi veliko vojno vseli balkanskih narodov proti Turčiji. Srbija je hotela pregnati Turke iz Evrope in ustamoviti federacijo svobodnih balkanskih narodov.
Predno je pa mogel knez Miloš s Pomočjo svojega zaupnika doseči ta cilj, je padel kot žrtev atentata na izpreli->-du v t^pčiderskem parku. Atentat je bil izvršen 10. julija 1868L S tem je padel fudi načrt kneza Miloša glede osvoboditve balkanskih narodov. Dvorna klika je začela po Miloševi smrti intrigirati proti generalu Zachu, ki se ie moral ukloniti Hi umakniti v zasebno življenje. 24 let po tragični smrti kneza Miloša je general Zach umrl v Brnu, kjer je preživel zadnja leta svojega življenja. Češkoslovaški Iegionarji se od-dolže spominu so'trudnika kneza Miloša Obrenovića in poznejšega prvega adju-tairta kralja Milana s tem, da mu 29. t. m. odkrijejo spominsko ploščo.
Še vedno problem električnega
stola
(Auneriška javnost se zadnje čase energično zavzema za odpravo smrtne kazni na električnem stohi.Nasprotniki električnega stola motivirajo svr: > borbo proti temu načinu usmrčenja s trditvijo, da je nečloveški in da elektrika človeka ne ubije, marveč samo omami. Borba za in proti električnemu stolu je zelo ogorčena in neki danski novinar je biL celo pripravljen sesti na električni stol in dokazati, da električni stol človeka samo omami. Prepričan je bil, da bo s svojo zahtevo prodrl, toda Američani so njegov predlog odklonili.
Po justifikaciji ge. Ru-th Snydejeve. ki je bila usmrćena radi umora svojega moža, je pa njen zagovornik Lonardo zopet sprožili vprašanje odprave justifi--kacije na električnem stoln. Lonardo ie priznal, da so hoteli Snyderjevo obuditi. Hoteli so ji vbrizgniti adrenalin. Njena mati je vložila na direkcijo Sing-Singa prošnjo, naj hčerkinega trupla ne obdu-cirajo in se je sklicevala na paragraf 507 kazenskega zakona, toda direkcija je to prošnjo od'plonHa. Truplo Snyderje-ve so po justifikaciij obducirali. Če bi se posrečilo Snvderjevo po justifikaciji odpeljati na klini'ko. bi jo skušali z vbrizganjem adrenalina v srce obuditi.
Lonardo je izjavil dopisniku nekega ameriškega lista, da je prišel prvič na to misel lotos 7. januarja.-V Monteclairu je omamil električni tcxk nekega delavca, ki se je dotaknil električne žice z vi-sc'ko napetostjo. Ko so delavcu vbrizgali močno dozo adrenalina v srce. ie čez 7 ur oživel. Lonardo trdi,* da električni stol ne usmrti Človeka, marveč -da večina de lik ven to v umrje šele pod zdravnikovim nožem. Navedel je tudi več zanimivih primerov, ko električni it o k ni ubil človeka. Tako je 10. februarja v kraju Jersey City 11.000 voltov močan tok omamil 22-letnega Jamesa Linterja^ Zdravniki so izjavili, da je mrtev. Čez osem ur so ga potom Schii-ferieve dihalne metode obudili. Še močnejši tok in sicer 33.000 voltov visoka napetost — torej 15 krat močnejši tok nego na električnem stolu — ie 1. septembra 1. 1937 v Tinblinu v Pensylva-n i ji omamil nekega Ravnionda Smifcha. čez nekaj ur so ga pa ooudili. Moiž sicer ni dotlgo živel, pač pa so bili zdravniki mnenja, da bi ga z adrenalinom ohranili pri življenju.
Lonardo pravi, da ti primeri dokazujejo, da električni tok Človeka ne usmrti marveč povzroči samo nekako otrplost in ohromelost. To se je zgodilo tudi pri Snyderjevi, ki po za'govormiko-vem mnenju ni umrla na električnem stolu, marveč je šele izdihnila pck} nožem zdravnika, ki jo je seciral.
Stev »34
•SLOVENSKI   NAROD* dne 13. junija 1028.
Stran 3.
Dnevne vesti.
lz našega civilnega letalstva. Snoči je imel odbor Aerokluba v Ljubljani sejo, na kateri je tajnik g. dr. Rape poročal o letošnji glavni skupščini Aerokluba v Skop-Iju. Iz njegovega poročila sledi, da se središnja uprava Aerrkluba žal ne zaveda pomena civilne aviiatike za državo in da je njeno delo ome>eno večinoma na razne parade za katere troši denar, ki bi ga morala porabiti za pospeševanje civilnega letalstva. Glavna skupščina ie pokazala, da bi se morala središnja uprava učiti pri poedi-nih oblastnih odborih Aerokluba, zlasti pri ljubljanskem, ki se v polni meri zaveda po-rrena civilne aviiatike za državo in ki v tem smislu zelo agilno deluje. Kakor smo že poročali, se bo vršila prihodnje leto v Ljubljani tekma z lahkimi, v naši državi zgrajenimi avijoni. Komanda zrakoplovstva Je" to tekmo odobrila in določila 80.000 Din kot prvo nagrado. Tekma je že zagotovljena, ker so že prijavljeni trije konstrukterji, ki se udeleže tekme s svojimi avijoni. Letos v avgustu ^e bo vršil krožni let po Ju-goslaviii. ki ga, priredi oblastni odbor Aerokluba v Liubliani s svojim aviionom ^Ljubljana x. Avjion Ljubljana^ poleti iz Ljubljane v Zagreb. Novi Sad, Beograd, Skop-lje, Mostar in preko Zagreba nazaj v Ljubljano. Tudi ta polet je komanda zrakoplovstva odobrila. Letala bosta pilot J. Čolnar ln tajnik Aerokluba dr. Rape. Naš Aeroklub dobi v kratkem tudi brezmotorno letalo, s katerim bo delal zanimive poskuse na primernem terenu v ljubljanski oblasti. V septembru se bo vršila tekma modelov.
_ Člani   glavnega  prosvetnega sveta.
Prosvetni minister je določil za letošnje leto člane glavnega prosvetnega sveta, med katerimi sta vseučiliški profesor dr. Karel Ozvald in namestnik oblastnega prosvetnega inšpektorja v Liubljani dr. Karel Ce-puder.
— Proiiitalijanske demonstracije v Prl-zrenu. Demonstracije proti ratifikaciji net-tunskih konvencij so našle odmev tudi v Prizrenu. kjer je v nedeljo zvečer priredila omladina demonstracije proti italijanskemu fašizmu. Na Skaderskem trgu se je zbrala večja skupina omladine, ki je krenila v povorki z zastavami na čelu po glavnih ulicah ter prepevala patrijoticne pesmi. Omladini so se pridružile množice prebivalstva in v povorki so se čuli ogorčeni klici proti fašizmu in Mussoliniiu. Do incidentov ni prišlo, ker policija ni nastopila proti demonstrantom tako brezobzirno, kakor v drugih krajih.
— Država se ne meni za nase ujetnike ▼ Rusiji. Zagrebčan losip Prelčec je bil 1. 1915 ujet in je že 11 let v ruskem ujetništvu. Te dni je pisal svoicem in jih prosil, naj mu preskrbe potrebne dokumente in denar, da se vrne domov. Niegov sin se je obrnil na zunanie ministrstvo, ki je pa odgovorilo, da je potrebna poleg dokazov o državljanstvu, roistvu in političnem prepričanju še pismena izjava, da se bo vrnil Prelčeč na lastne stroške, češ, da ministrstvo nima kredita za povratek naših ujetnikov iz Rusije.
— Učitelji — kronski penzionistl še dane* — - 12. junija niso dobili krvavo potrebnih dinarskih prispevkov. Baje je stvar obtičala v prosvetnm ministrstvu. Seveda brije vlada tako norce iz ubogih Starčkov, ker nihče v njih prilog resno ne nastopa. Društvo vpok. učiteljev v Ljubljani, molči, namesto da bi energično zahtevalo učiteljske pravice. Srbski učitelji so že vsi dobili prispevke, le Hrvati in Slovenci so po zabije ni.
— Uredkev zagrebškega glavnega kolodvora. Zagrebška železniška direkcija Je obveščena, da dobi cd prometnega mini-strsrva 2 milijona Din za ureditev glavnega kolodvora v Zagrebu. Kolodvor dobi krite perone. Sedanii peron za Osiiek in Koprivnico bo prenesen pred glavni del poslopja, kjer bo zgrajen 200 m dolg kriti peron. Drugi kriti peron zgrade tam, kjer je zdaj peron za Sušak. Oba perona bosta imela 8 tirov, ki bodo spojeni s podzemnim hodnikom. Potniki bodo morali hoditi po podzemnem hodniku, ker bodo tiri ograjeni z železno ograjo tako, da čez tračnice ne bo mogoče hoditi. Preureditev kolodvora bo stala okrog 3 in pol milijona Din in prometno ministrstvo bo moralo kredit za poldrugi milijon zvišati.
— 45Ietn4co mature na ljubljanskem, uci-
te!:4šču praznujejo letos sledeči še živeči tovariši: Antosiew.icz Adolf, nadučiteij v pok. v Klachau-u, Avstrija. Ažman Josip, nadučitei} v pok., Breznica, Bajec Ivan, nadučiteij v pok., Št. Vid nad Ljubljano, Christof Josip, lastnik in ravnatelj dri. konc. zasebne šole v Ljubljani. Erker Alojzij, učitelj v pok.. Stara Cerkev, Gorazd Fran, mestni učitelj, Ljubljana, Josin Erna-nuel, pisarniški ravnatelj v pok, Ljubljana, Kabai Mihael, šolski nadzornik v pok. Begunje nad Cerknico, Lnznar Fran, nadučiteij, v pok-, Primskovo, Pehani Friderik, nadučiteij v pok.. Trebnje, Pogačnik Naval, operni pevec, \Vien. Pire Avgust, mestni učitelj v pok.. Ljubljana, Rozman Fran. uči-teli v pok., št. llj pod Turjakom, in Tttrk Josip, šolski nadzornik v pok., Radovljica.
— Slabo kaže. Pt. Vcsnik, ki izhaja v poštnem ministrstvu, je zadnji čas prinesel pojasnila k pravilniku o delovnem času pri poštah, telegrafih in telefonih, famozno poiasnilo člena 7. se glasi: Doklada za izredno službo pripada pri nas vsem državnim uslužbencem, ki opravljajo ob državnih in katoliških praznikih službo vso noč ali samo pol noči. Treba pa bo šele ugotoviti, ali se bo mogla ta doklada v tekočem proračunskem letu tudi res izplačevati. Seveda za cjržavne uslužbence ni pare. a na drugi strani se po nepotrebnem trosijo milijoni in milijoni.
— Portovne znamke po 25 in 50 Din pretiskane na vrednost 10 Din. Poštni minister ie odredil, da se portovne znamke po 25 in 50 Din, ki jih je pretiskala državna markarnica na vrednost 10 Din, takoj izreče prometu in da se pri taksiranju nepla-
ćenih aH premalo plačanih ooštuih pgšibk računajo samo po tef znižani vrednosti 10 Din.
— Kranj. Čemu se ne uvedejo licitacije poštnih voženj do preklica kakšne so bile pr^d leti? Licitirati samo za leto dni ne mika. K dražbam pride redno premalo li-citantov in licitacija se ne vrši. Tako je bilo 8. t. m. zopet za dve tukajšnji poštni vožnji. Namesto treh licitantov je bil navzoč samo eden. Licitacije stanejo državo dosti denarja in zlatega časa, zlasti ker se večkrat vrše vdru^o in tretie^. — Ob cesti, ki vodi na Kokrico zida šef Jugočelko vilo. — PuŠkarnica se preseli iz Omerzove hiše v Užice. Prostori s§ preurede v stanovanja. — Tukajšnji obrtnik J. Šilka ie imel svo; izum tcalefacior«' razstavljen na ljubljanskem velesejmu. 2 njegovim patentiranim grevcev se prihrani pri kurjavi polovica kuriva. Izumu je zasigurana bodočnost. — Gradba kokrskega mostu gre urno izpod rok- Ko so dvigali pol milijona jtjf težko železno konstrukcijo z ameriškimi dvigali, ie bilo na obrežju posebno dosti gledalcev. Tu se je videlo, kaj zmore moderna tehnika. Silni obok mostu bo iz železa in betona. Take zgradbe so še za pozne rodove.
— gpzona na. Bledu. Sezona na Bledu .ie v polnem razmahu. Y«jak dan prihajajo novi gosti in Bled je že sedaj poln tujcev. Računa §e. da bo letošnji po=et gostov rekorden, ker »o že sedaj v predsezoni hoteli in pensioni polni tujcev. Največ je Neni^v iz Nemčije, zlasti Monako-včariov. Iz Mopg-kovega so te dni prispeli številni člani nemškega ABC kluba. Park hotel in Casino sta popolnoma restavrirana in najmodernejše opremljena- V Casini, ki je restavrirana kot Palais de dance, se že pridno pleše in sicer plešejo najmodernejša plesne novite te, ki jih je prinesel naš plesni mojster Jenko iz Pariza. V soboto gostujeta na Bledu plesni mojster Vaclav Vlček in Lidija Wisiakova. Za to gostovanje, ki bo v Casini, vlada na Bledu veliko zanimanje; Grajsko kopališče in kopališče Toplice, ki sta bili poprej že skoraj premajhni, so restavrirali in povečali. — Blejski most gradijo zadnje čase, ko je vreme zelo ugodno, zelo naglo in bo najbrž na Vidov dan že slavnostno otvorjen.
— Slovenci t Ameriki. V Shebovganu je umrl v starosti 42 let Janez Petek. Pokojni je bil doma v Lučah v Zgornji Savinjski dolini. — Istotam je preminul Josip Obste£ar, rojen na Dolenjskem. V Ameriki je zapusti] ženo in več otrok. V Port WTashirujrtonu je umrl družini Volovlek 13-letni sinček Franc — V Barbetonu je umrla Rozalija Lavrie, mati petih otrok. Podlegla je težki operaciji. — V kraju Radlev, država Kansas. se \f obesil Anton Zupančič. Pokojni, ki je bil star 63 let, je prišel v Ameriko pred 20 leti. Godilo se mu pa ni preveč dobro in nazadnje je živel v veliki bedi. Doma je bi] iz Leobna na štajerskem. — V Nevvarku. država Xevvyork, je umrl Anton Murn.
— Nesreča nikoli ne počiva. Snoči je na Brezovici pri Ljubljani doletela precej težka nezgoda brivskega mojstra Viktorja Pavlica z Gline. Mojster so je peljal na motornem kolesu proti Ljubljani, v temi se je pa zaletel v kmečki voz. Pade} je s kolesa in se precej težko poškodoval. Morali so ga prepeljati v bolnico. — Žagarja Ivana Adamiča iz Kota pri Dolenji vasi je med delom zgrabila cirkularka in mu odtrgala |ri prste na desni roki. — Delavec Anton So-rič, zaposlen pri Franu Gnjeadi na 1'ncu, je včeraj padel z zidarskega odra in si zlomil desno nogo. — Posestnik Janez Zupan iz Predtrga pri Radovljici je včeraj popoldne doma obira] češnjo. Nesreča je hotela, da je nenadoma izgubil ravnotežje in teleb-nil na tla. Pri padcu si je zlomil desno nogo. — Na Janeza Kreka, delavca iz Budo-velj pri Zmincu, se je med delom zvalil težak hlod in mu zlomil desno nogo. Vse poškodovance so prepeljali v ljubljansko bolnico.
— S kolom po glavi. Ko se je snoči vračal 23-letni zidar Antoa Jeras iz Repen j domov, ga je na cesti počakal posestnik Valentin Stopar in ga udaril s kolom po glavi. LTdarec j>e bil tako silen, da je Jeras omahnil in obleža1. nezavesten- Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico, kjer so ugotovili, da ima prebito lobanjo in da je poškodba zelo težka. Kaj je bil vzrok napada, ni znano.
— Prepir, ki je bil likvidiran s ko^o. Včeraj, sta v Dobravi kosila 19-letni posestnikov sin 4-pion Berglez in neki Jakob Pajk iz Ltika. W[exl delom sta se sprla, be§eda je dala besedo in končno je Pajk s koso zamahnil proti Bergjezu. Zadel ga je v glavo in ga težko ranil. Š prebito lobanjo s/o Bergleza prepeljali v bolnico, d očim se bo Pajk za svoje nepremišljeno dejanje zagovarjal pred sodiščem.
— Vreme. Nebo se je nas končno us~rni-lilo in že od binkosti imamo lepo vr'eine. Dežja se zaenkrat še ni bati. kajtj ^'fo-meter je rapidno poskočil. Danes zjutraj je kazal 771 mm, temperatura je znašala 15 stopinj. Včeraj je bilo oblačno v Mariboru, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in Splitu, lepo v Skopi ju in Dubrovniku. V Ljubi jani itno imeli zjutraj dež, popoldne pa lepo. Najvišjo temperaturo imajo še vedno' v Skoplju, kjer je znašala včeraj 33 stopinj. V Dubrovniku so imeli 32, v Splitu 31. v Beogradu 26, v Sarajevu 25, v' ** 1 23, v Ljubljani in v Zagrebu 24
IbOru
— Pri slabokrvnosti, shuišanju, b]etjp4jč-nosti. zatečenih žlezah, lišaju in izrm$j£'a)u kože, posreduje prirodna grenčicf »praric-.Tosef« urejeno prebavo. Odlični zjj^|y|&j, so se prepričali, da je Franc Jo||f grenff-<-a zelo priporočljiva za "slabotn|' j^frog* Dobi se v vseh lekarnah, dro^erijah rp jfpe-ceriiskih trgovinah. 26-T
— Letovišče  Bol  na  Braču.  Vsem, ki
hočejo preživeti ob sinjem Jadranskem morju, priporočamo Bol na otoku Braču, ki ima krasno lego, lepo peščeno obalo in di-ven razgled na odprto morje. V- Bolu dobi
tujec najboljšo hrano in sobo z razgledom na morje pri g. Vidoševiču, ki je. svofe podjetje od lani 'znatno povečal in renovirati. Popolna oskrba stane dnevno 60 Din. V tem je vračunana soba, zajtrk (b*la kava in pecivo), obed (juha, mesna jed s priku-ho, močnata jed, kruh in četrt litra Vina) in večerja (pečenka s prikuho, sadje, kruh in četTt litra vina). Brez vina, lnoč-nate jedi in sadja W Din manj. Parnik vozi iz Splita vsak dan izvzemši nedele. Odhod iz Splita ob 14. iz Bola v Split ob 5 zjutraj. 484-n — Fotoaparate kupite najboljše pri Ft. P   Zajec, optik, Lh>Wjana, Stari trg P
r3-T
^^t* Ako Piješ Buddha čaj 'EtW8?     uživaš že ris zemlji raj!
Iz LjHbliane
—ti Važno za lastpike zemljišč ob Glin-ščici in Malen graSnu. Z odločijo z dne 1^. septembra 19Ž5, H. br. 477 sem izdal glavnemu odboru za obdelovanje Ijubljanskega baria vodnopravno dovoljenje za regulacijo Gradaščice, Glinščice in Malega grabna, ki je postalo pravnomočno. Pri izvrševanju regulacijskih del na OradašČici pa se ie pokazalo, da je nujno treba zavarovati nova obrežja regulirane struge zoper pritisk talne vode. kakor tudi zoper poškodbe nadtaine meteorne vode, da se po novo reguliranih oziroma izfrebljenih jarkih odvaja voda koncentrirano v novo strugo Gradaščice- To velja posebno glede tako-zvanega Marnovega kanala, ki" obstoji na parceli št. 11<»3''7. k. 0- Vič in ki vi ?a bilo primerno poglobiti in razširiti; poleg tega bi ga bilo podaljšati preko parcele št. 377. k. o. Trnovsko predmestje ter Dreko ceste XVII na Viču in kot obcestni jarek južno od te ceste proti zapandi strani in sicer v dolžini 376 m ter ob parcelah št. 401 3, 404, 405, 40$, 409. 4112. 412, 415, 416. 41S/2, 419. 422, 423, 426 in 427. k. o. Trnovsko predmestje. Zato razpisuje veliki župan na prošnjo imenovanega odbora po §§ 54 in 61 \ odopravnega zakona kranjskega vodnopravno obravnavo na petek dne 22. junija 1928 s sestankom ob 9. uri na imenovani cesti ob parceli št. 1163-7 k. o. Vič. Najkasneje pri tej obravnavi je treba prijaviti vodji komisije ugovore, ki se niso že prej uveljavili ustno ali pismeno pri velikem župani1 ljubljanske oblasti, ker bom sicer sklepal, da se prizadeti strinjajo z nameravanimi deli in za to potrebnim odstopom ali obremenitvijo zemljiške lastnine. Na morebitne poznejše ugovore se »ne bom oziral ter bom o stvari odločil, upoštevajoč pozneje le pomisleke iz javnih ozirov. Udeležence, vabim, da se te razprave udeleže. Morebitni njihovi zastopniki si nai preskrbe pravočasno pooblastilo, da morejo dati pri razpravi dokončno izjavo. Dotični načrti so razpoloženi na vpogled udeležencem med uradnimi urami pri mestnem magistratu ljubljanskem in pri sre-skem poglavarju za okolico v Ljubljani ter v pisarni oddelka IV. a. velikega župana ljubljanske oblasti. Tozadevni načrti so na vpogled do obravnave pri mestnem magi-
stiatu _       gospodarski urad med uradnimi
uranii.
—lj   LlcencovairJe   bikov ptemenjakov.
V zmislu zakona" o povzdigi govedoreje morajo vsi živinorejci v 'ljubljanskem mestnem okolišu naznaniti pismeno ali ustno v mestnem gospodarskem uradu '(Mestni trg št. 27T. soba 13) najpozneje do 24. junija 1928 svoje bik§, ki jih nameravajo uporabljati za plemenitev tuiih krav in te-lic. Pismena s kolekom za 5 Din opremljena naznanila morajo vsebovati ime, priimek in bivališče bikovega lastnika, popis in pasmo naznanjenega bik^ ter napoved o že event. liceneovanju (datum in štev. izdane dopustnice). Vse tf mestnemu gospodarskemu uradu ua?nanj^ne bike bo "še tekom tega meseca pregledala posebna po Oblastnem odboru' potrjena liceucovalna komisija, ki bo lastnikom najboljših pripo-znanih bikov razdelila v to svrbo votirano nagrado. Čas in ^rai licencovanja, kakor tudi pogoji o razdelitvi nagrade in lieen-ccvalni 'riačrt se 'bo naznanilo priglašenim živinorejcem pozneje pismenim potom.
—lj Izredni občni zbor Ljubljanske gasilske župe. V nedeljo!,' 4ne TO. ttrj. se ie vršil' v Mestnem domu izredni občni zbor Ljubljanske gasilske župe. Udeležili s<> sf tega občnega zbor^ delejatl vseh 29 gasilnih društev, ki so včlanjena v župi. Občni zbor je vodil dosedanji podnačelnik župe g. Fran Zupan iz Most, ki se je uvodoma v ginljivih besedah spominjal umrlega načelnika župe tov. Fran Barleta. Solznih oči so navzoči delegati počastili spomin umrlega načelnika s trikratnim — Slava. Na dnevnem redu občnega zbora ie bila volitev načelnika župe. Izvgljep J? bil načelnikom dosedanji podnačelnik župe in dolgoletni načelnik Prostov. gas. društva v Mostah g*. "Franc Zjipan. -Njegova izvolitev je bila z viharnim' odobravanjem sprejeta na znanje. Podnačelhikom župe je bil nato izvoljen četopovetjnflc Ljubi j. gas. društva g. Milko Hojan. brat tajnika Jugo-slov. gas. zveze g. Janfco Hoiana. Za skupščino Jug. gas. zveze, ki se vrši dne 15. 7. 192S se je poleg načelnika, podnal^tnik|, tajnika in/ prisedni^a * izvolilo de^egatorn podnačelnlka Ljubki, gas. društva g. Frana Meželt. Po sprejetju več predlogov glede župnih zadev, osp^ito ||e4« vaj, je načel-
nik za
občni ?bor.
-II »MitMii fclife« (Mtttet). &kor ie
bilo že včeraj javljeno nadaljuje »Ljudski kino< svoj započeti probrani °d <J^nes naprej v pros/fenh slifne^a kina Matica. Na sporedu |e izvrsten film" orijentalskega razkošja ^Libanska graScakinja« z jlfgoslov. filmskim umetnikom Svetislavgm Petrovičem v glavni ologi. Krasna vsebina iega filma, ki je posneta po romanu P. Benofta brez dvoma ugajala kinopubliki. Današnje
predstave se vrše izjemoma ob pol S, in 9 uri zvečer nakar ceni. občinstvo še prav posebej opozarjamo.
—Ij Primator ljubljanskega gradu s- Anton Prijatelj praznuje danes 871etnico rojstva. Kot najstarejšemu članu mu je društvo »Ljubljanski grad' iskreno čestitalo. Pevski odsek pa je pod vodstvom g. Les-kovca zapel podoknico, za kar se je jubilant iskreno zahvalil Tudi mi mu kličemo: £e na mnoga leta!
—lj Šentjakobski pevski zbor. Jutri v četrtek 14. tm. ob 8. zvečer važna pevska vaja. Po vaji sestanek. Pridite vsi in točno. — Odbor. 485-n
—Ij Krasne dunajske otroške oblek.e od 34 Din dalje le pri Kristoiič-Bučar, Stari trg, Ljubljana. 46T
—   Jugoslovansko - angleško društvo
priredi v četrtek dne 14. tm. v hotelu »Tivoli« za svoje člane in prijatelje društva zabavni večer. Pričetek ob 7. zvečer. Na
sporedu je ples, solospevi, zborovo petje akademskega okteta, streljanje, igre itd'. Od gostov se ne pričakuje znanje angleškega jezika; kdor povabila pomotoma ne bi prejel pravočasno, naj ga reklamira v četrtek dopoldne v hotelu »Tivoli«.
—lj Izleti umetnostno-zg«»doviui.Veca društva. V četrtek, H. t. ni. ob 15. uri priredi društvo obisk stolne cerkve in semeuiške knjižnice s Ouaglievimi freskami. Vodil ho msgr. Viktor Steska. Ker je le redka prilika da si moremo ogledar te umetnine, vabi odbor vse prijatelje umetnosti k ogledu. Shod v stolnici. V nedeljo, dne 17. t. n\. priredi društvo izlet v Liuj. Odhod iz Ljubljane z osebnim vlakom oh 5.15 zjutraj. Cilj vožnje Hajdina pri Ptuju, kjer bo izletnike pričakoval vodja izleta dr. Fiarce Štele. Ogledajo si cerkev na Bre.iu : ■ ha mitieia na Hajdini in na Bregu. Opoldne ogled ptujskih cerkva, po kosilu ogled muzeja, gradu in novih odkritij v dominikanskem s^uGr stanu. Vrnitev ponoči.
Nov finančni škandal na Dunaju
Aretacija ravnateljev Afeba. — Dunajske banke oškodovane za 25 milijonov Din. — Madžarski poslanik na Dunaju skriva sleparje v svojem stanovanju.
Dunajska policija je objavila v so* boto opoldne kratko poročilo, da so bili aretirani zaradi deviznih sleparij in potvorjene bilance trije generalni ravnatelji delniške družbe za trgovino z železniškimi potrebščinami, bratje dr. Nikola, Julius in Evgen Bieder* mami, dalje ravnatelj istega podjetja Drosler in bivši ravnatelj Kompass* banke Kllbogen. S tem kratkim policijskim poročilom je prišel na dan eden največjih bančnih Škandalov. — Delniško družbo za trgovino z želez* niškimi potrebščinami Afeb so usta* novili 1. 1920. bratje Biedermann, ki so delovali poprej na Balkanu ter vodili trgovino zlasti z balkanskimi državami in Madžarsko. Družba Afeb je nasta* la iz bančne delniške družbe M. L. Biedermann & Comp. Namen družbe je bil trgovati z železniškim materija« lom. ki ga je družba dobavljala zlasti na Balkan in v vzhodno Evropo. Afeb je razdeljena v osem družb, in sicer v Budimpešti, Beogradu. Berlinu, na Du* naju in v Sofiji, poleg tega ji pripada Ferrovia v Amsterdamu ter tvrdki Biedermann & Comp. v Pragi in Ber* linu. Družba ima še dve tovarni v Kru* ševcu in v Sofiji. V Bolgariji in Jugo« Slaviji ima tovarno vagonov, v Beogradu pa delavnico za konfekcijonira* nje.
Od 1. 1923 družba Afeb v Avstriji ni plačevala dividend. Omejila je znat* no svoje trgovske posle in zadnja leta se je držala na površju samo na ta na* čin, da je dobivala denar s sleparski* mi manipulacijami. Družba je proda? jala dunajskim bankam tako zvane de* vizne čeke. To so čeki, izstavljeni v tujih devizah in plačljivi v tej ali oni banki v tujini. Afeb je izstavljala če* ke "na nevvvorške banke, računajoč, da bo trajalo najmanj dva tedna, prodno bodo originalni čeki prezentirani v Nevvvorku. Toda čeki niso "bili kriti. Afeb je dobila na Dunaju protivred* nost v gotovini, ko pa je bil ček po 14 dneh plačljiv, si je preskrbela druž* ba brzojavno pri dotični ameriški ban? ki odgovarjajočo valutno vrednost na ta način, da je na Dunaju izdala nove nekrite devizne čeke. Družba je imela na Dunaju poslovne stike z dvanajsti* mi bankami, ki pa niso vedele druga za drugo. Na ta način preskrbljeni de? nar je bil zelo drag, ker so morale banke plačevati letno 40 % in zato je jasno, da, to manipuliranje ni moglo dolgo trajati. Najbolj je prizadeta Kompassbanka. Banka se je zanašala na to, da sede v upravnem svetu Afe* ba trije zastopniki avstrijskega držav* ngga kreditnega zavoda za javna dela, ki *je v rokah" države in velikih bank. Čeke 11 bank je kril kreditni zavod, Čeki Kompassbanke pa pjso bili kriti.
Letos 25. februarja je prišel v Kom* passbanko odvetnik bratov Bieder* manh in izjavil, da čekov in deviz v vrednosti 450.000 dolarjev, ki so še plačljivi, ni mogoče več kriti. Ravna? teljstvo Kompassbanke je smatralo $početka to za izključeno in je zahte? valo, da bi Afeb in Kreditni zavod jamčila za ta znesek. Toda Kreditni zavod je zahtevo Kompassbanke od? klonil in sporočil, da njegovi trije za? stopniki ie davno niso več v ravnatelj? stvu družbe Afeb. To je bilo res, toda bratje Biedermann niso prijavili pri trgovskem sodišču izstopa freh ravna* teljev Kreditnega zavoda. Pogajanja glede poravnave so trajala več mesecev, toda uspeha niso cj°sefila- Ta čas ie dobila Kompassbanka pismo od svo? jega podravnatclja Ellbogna, ki je za* hteval takojšen pcjpust iz službe brez odpovedi in potrclil vest, da Afeb res rie more plačati. Bllbogen je trdil v p|smu, da je bil ravnatelj Drosler spo* četka sam varan, pozneje je pa delo* val y sporazumu i brati Biedermann. IrjpZ|prnš^i interes^pti jvompassbanke, kj paj bj izgubili 450.060 dolarjev, so zahtevali, naj banka ovadi funkcijo* parje Afeba. Banka je funkcijonarje v sre^o res ovadila in v četrtek, od? nosno v pe^tek jih je policija aretirala.
Bratje Biedermann so bili aretirani v dunajskem stanpvanju bivšega mad? žarskega zunanjega ministra in dunaj? skega poslanika Gustava Gratza. Dr. Crat^, ki je član predstavništva Afe* ba, je izjavil kriminalnim organom, da Je nJ?j5ovo stanovanje ekstoritorijalno in da dunajska policija v njem nima kaj iskati. Policijski uradniki so se pa telefonično obrnili na policijsko rav*
nateljstvo, in ko so zvedeli, da Gra# tzovo stanovanje nima pravice eksta* ritorijalnosti, so brate Biedermann aretirali. Preiskava je dognala, da družba Aftb izkazala zadnjo bilanco 1. 1924. Delniški kapital je znašal 70 tisoč šilingov, C i->t i dobiček 14.300 šilingov je bil pa takrat prenesen na novi račun. Dividend družba od le* ta 1923 ni plačevala. Delnice so no* tirale na dunajski borzi, toda lani nji* njihov tečaj sploh ni bil zabeležen. — Ugotovilo se je, da je bila zlata bilan* ca iz 1. 192^. ki so ju sestavili uradniki Kreditnega zavoda, potvorjena. Čez en mesec je delegiral Knditni zavod uradnika, ki naj bi iz\ršil v Afebu kontrolo. Na zadnjem obenem /boru Afeba v decembru 1927 je neki delni« čar izrazil pomisleke glede bilance in malo je manjkalo, da že takrat ni pri* šlo do škandala. Trula zastopnik Kre* ditnega zavoda dr. Strausslcr je v ime* nu upravnega svtta izjavil, da je Kre* ditni zavod sam skrbno pregledal bi* Ianco in da uprava lahko jamči, da je zlata bilanca pravilno sestavljena.
Ta afera ima tudi svoje politično ozadje. Letos v marcu je bilo že jas* no, da je Afeb osleparila Kompasa* banko, toda v zadevo je posegel fi* nančni minister dr. Kiebock, ki Je pri* tisnil na upravo Kreditnega zavoda, da bi zavod plačal Kompassbanki proti* vrednost 450.000 dolarjev ali okrog 3,500.000 šilingov. Toda velike banke, ki so udeležene pri Kreditnem zavodu s 40 rr, so to energično odklonile in tako je prišel finančni škandal na dan. Bratje Biedermann sede sedaj v pre* iskovalnem zaporu. Obtožnico sestavi državni pravdnik dr. Patak. Kompass* banka je ovadila vse člane upravnega sveta Afeba, med njimi tudi predsed« nika dr. Banhansa in bivšega madžart skega ministra in poslanika na Puna« ju dr. Gratza. Trije ravnatelji Afeba, ki jih je poslal v ravnateljstvo Krei ditni zavod kot svoje revizorje, so baje dobro vedeli, da družba manipu« lira z deviznimi čeki, vendar pa niso ničesar ukrenili, da se to prepreči. Dr* žavni kreditni zavod je prevzel obvez* nosti Afeba pri Dcpozitni banki po njenem polomu in zato je poslal v rav* nateljstvo tri člane kot nadzorne or« gane. Bratje Biedermann so pa izra* rabili to zase kot dokaz zaupanja.
m o c
v 1 C
Kiju t
Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše!
Boljševikom napovedujejo konec
Dopisnik londonskega «Daly Ev« pressa» Greenvvorth. je prepotoval so* vjetsko Rusijo in po povratku v Lom don jzjavil, da se bliža konec sovjet« skega režima v Rusiji. Njegova izva* janja so zanimiva zafp, ker jih pri« občuje zelo razširjen list, ki se zat vzema za obnovitev diplomatskih sti* kov z Moskvo. Kljub, temu je priob* čil v eni zadnjih številk na prvi stra# ni obširno poročilo svojega/ dopisni* ka, ki pravi med drugim:
Sovjetska Rusija preživlja najtež* jo krizo, kar jih je preživela ta nesrečna dežela zadnjih deset let. Kriza izbruhne v polni meri morda že pri* Jiodnji mesec, če bo letošnja letina slaba. Če bp pa letina dofera, se bo kriza zavlekla še za eno leto. Polom boljševizma je neizogiben. Komuni* zem v Rusiji ipora v kratkem prizna« ti, da je doživel popoln fijasko. Edini izhod bi bil, če bi komunistična stran* ka v celoti zavrgla svoj program in se postavila na stališče meščanskih strank. Tega pa ne bo storila in zato je polom sovjetskega režima neizo* giben.
I
TRIJE PRAVIČNIKI
n ROMAN.
»N>€ gospod., bil je popolnoma sa«s: ]#r±ko prisežem, da mu ni nihče prišel na dva jarda. Seveda je šlo ic&ogo mimo njega; toda bil sem
ves čas pozoren in nisem videl ne mo* škega ne ženske, ki bi se mu bil le za sekundo približal na jard.«
\£ tem se je bil pojavil drugi straž* nik; poslali so ga v Maniredovem av* tomobifu na Scotland Yard. da pri* pelje ambalaiKni avto in ojačeno s tras Jol sakag množica je vedno bolj na? ra^fcala. Oba avtomobila sta prispela istočasno in nesrečnega Barbertona so nalovili na voz. Prijatelja sta počakala de je beli avto odpeljal mrtveca, nakar a*a se vrnila k svoji Hmuzini.
Oonsalaz je sedel k vodilu, George pe ^8 prisedeL Vso vožnjo do Curzo* re ceste   nista izpregovorila bese*
mireči j« sam odšel v hišo, nje* gpv spremljevalec pa je voz odpeljal t garažo Ko se je Leon vrnil, je našel Bc?fe»oa.rta  in Marrfreda v resnem po*
»Psav ste imeli, Ravmond!«
Leon >e odložil suknjo in jo vrgel
^Točnost vaših napovedi >e skoro pOfse&aa.. »Ves čas sem čakal, da se iz* faze. da ste bili v zmoti, in sedaj mo* lam priznati, da sera razočaran, ker ste kr*eli prav. RekK ste, da se bo kača -»novic pojavila, in se je res pojavila. N*s, videz, povej mi zdaj mojo lastno *sodo£«
Poiccartov obraz se }e stemnil. >^egove mrke oči so skoro izginile pod čelrrkni gubami in kosate obrvi so me mu še bpJj pobesile.
*km rjpeJba baš, da sem videz, če ačtn vedel, da nam bodo odnosa j i z 8gj?bertonom naprtili kačo na vrat. Kdo j« bil? Gurther ali Pfeiffer?«
Manfred se je zamislil.
»Sodim, da je bil Pfeiffer, On je zanesljivejši od obeh. Gurthra časih napade, preveč je nervozen. Duševne* ga ravnovesja bi mu menda niti vi s svojem priznanim mučilnim orodjem ne vrniii. Ne. Pfeiffer je bil. O tem ni dvoma!«
»Da, res; moj bič mu je moral iti pekoliko na živce,« je odgovoril Leon. 4V mislih se je za trenutek pomudil pri tistem dogodku, kakor da bi bilo vredno o njem razmišljati.
»Čurter je nekaj takega kakor Je* kyfl in Hvde, samo da na njem ni niti betvice čistoče. Če ga gledate, kako se v operi zavali v fotelj, si pač ne bi mi« sEE, da si ta odlični mladi mož v za* seboem življenju jedva enkrat na me* sec premen j a perilo in da se zgrozi, $6 sliši Šumenje tekoče vode v kopalni V^d? To zveni skoro tako, kakor da bi        inorfinist. Spominjam se nečesa
sličnega iz leta 1899. • •, toda bojhn se, da sem vas prekinil.«
»Kakšne varnostne ukrepe imate na umu, Leon?« je vprašal Manfred.
»Zaradi kače?«
Leon je zmignil z rameni.
»Ukrepe, kakršnih se poslužujejo kmetje proti sršenski nadlegi. Nihče ne more zahtevati, da boš osi poklek* nil na prsi in ji ob lokalni anesteziji izdrl želo. Treba je zažgati njeno gnezdo, bombardirati hangar. Nikdar se še nisem tresel za življenje; priznam pa, da mi je misel na smrt zaradi kačjega pika mtizUta.«
Mračni Foiccairtov odraz se je za trerrujtje Tazvedrfl.
»Mrzko pa varni ni, krasti mi moje naziranje,« je pripomnil suho in Goosa-lez se je na tihem zvijal od smeha.
Marifred je z rokami, prekrižani mi na hrbtu, hodil gor in dol po sobi.
»Ob desetih pet in štirideset odfede iz Pa<iding&ma vlak m Otaucester,« je rekel in piibrad dim iz debele egiptsfce cigarrete. »Braojzrvtte Mis Oo^Mardovi, Heavvtree-Farm, naj pride z vozom na postajo. Dobro bi bflo, da bi v sosedstvu farme stražrla dWa rnoza po dnevi ra ponoči.«
Poiccart je odpri predali pisadne mize, vzel iz firjega tzvežSc in ga jel pne-B&lavatt
« Ljudi M iafako dobil v Glouoeakru,* je rekel «GoTxk>n, W3ff&rris, Thorripsori, Etfred ... Sami zanesfjrvf možje; že večkrat so d'draili za nas.»
Manfred je prikimaj.
«Pošrjite svoje običajne intstrukcije v pismu! Radoveden sem, komu bo poverjena preis'kava Baribertonovega slučaja. Ce jo vzame Meadovre v roke, bo dobro; ž njtm se da detalti. Ce pa pošljejo A-rtjultmota, bomo prisiljera, da si inionnacije poiščemo na dTing inačin.»
«Tak 'PokEčrte EIvera!» je vi'tanM Leon.
Preteklo je nekaj minut, preden je Georg dosegel zvezo z dr. Etverom; in potem je čul z nemalim zadoščenjem, d<a je zadeva, prediana preizkušenim rokam inšpektorja Meadowsa, ki je triJ straih im trepet ne samo zločincev nego tudi svojih" Iiastnm ljudi.
«Odšel je, da govori z vami,» je poročali Erver. »Ko sem prispel v Scotend Yaird, je bil šef že tam m foaš ob je prosili Meadowsa, naj se posvetuje z varni. V drža vrnem tajništvu za notranje zadeve bo zaradi tega umora vse na nogah. Mi smo jim bilfi namreč dali zagotovijo, da se ti tairrrstveni umori ne bodo več ponavljali fn da je kača za vedno mrtva!.*
Manfred je stavil še nekaj vprašanj.
«Boje se jarvnositi,* je dejal nato. «Qovek n-ikdar ne ve, kaj poreče (masa. ToiHko je pa gotovo, da seže angleška javnost ved/no po istih srect-stvih... VHade sovražijo ireteligentno publiko. To bo državnega tajnika notranjih zadev stalo glave! Siromak! In vendar se poti, (kar more!»
S ceste se je začrta! vreščeč glas. Manfred se je riastrriehnil.
«Večerndka že prinašajo vest!... Kakopak! Kakor da bi se bilo dogodilo pred njihovim nosom.
«A zakaj ?» je vprašal Poiccaflit «Kaj je zaskrivi BaTbertofli?-*
<rPrvi njegov pregresek,* je odgovoril Leon, ne da bi čalkial na Manfre-da, «prvi njegov pregjrešek je bil, da se je preveč zanimal za Mirabeio Leice-strovo. E>rugi in mnogo hujši greh je storil, da se je obrnil na nas. Banber-tcn je bil zapisan smrtL ko je prestopili pratg nase hlše.»
Spodaa je zazvonilo. Poiccart je šel dol in odjpri vrata nepomen^ierriu možato sredrijah let, ki je bi* nekajj povsem dragega, za kar ga je iadagafla njegova vnanjost. PM je n^jbestronrnme^i detektiv, kar jih je premoget Scotland Yard v posiedrii|h ledh. Aiož pe^cenonumenin
in: jjMfcrtBJSa obra*aa s SČ^pašmkorn je vris giedđsfiSkaga igralca. Na-
%\ plH|afe^ 5 Cuiaonove ceste so bili nfeg^m stari snaraci in so ga topio po-zdjraJvSL Brez mnogega govoričenja je itaikoj prese4 na predmet svojega poseta. Manrred mu je na kratko povedal, kaj «e je zgodbo, nato pa mu je v nekaj 'besedah podai jedro svojega razgovora z r3atrt>»iitoTKxm.
<«Mis Miraibe4a Lelfoe^trova...« je začel Manfred.
«Je v stožM pri Ofoerczoforru, vem,» je 'bil rjresenetfjiv odgovor.
ocDavl je prispela v London in je prevzela shiž?bo asistentke v laboratoriju. Niti sanjalo se mi ni, da imata Oberzohn & Smitts febor^torij v rrišL»
«Stvar je stara šele nekaj dni,» ga je prekinil Leon. «Larx>ratoirij je bil prirejen nalašč za Mi« Leicestrovo.»
Meadows se je obmil na Manrreda.
«A3i vam ni črhnil ni besedice, zajkad hoče govoriti z Mis Leicestrovo?*
George je odkimaj.
«Ne. O tej zadevi nisem mogel iz nje*ga ničesar iztrgatL»
«Ptipe3ja!l se je z «BengueHo», ne?» je vprašal Meadows, brskaje po svoji beležnici. ^Poskusiti moramo, da kad zvemo od posadke, preden se sfcewardi izmenjajo. Ce mo»rnarju ne odprete ust na iliadji, mu jih ne boste nikoli Nemara tudi, da najdemo kaj med njegovimi stvatrmi. Mi grešite z menoj, Man4red?»
Tragedija Nobilove ekspedicije
Posadka Italic > v smrtni nevarnosti. — Rešitev bo zelo težka-— Usoda Nobilove ekspedicije odvisna od pomoči sovjetske
Rusije.
Kakor smo že poročali, je obtičal zrakoplov «Italia» v zapadnem delu-Spitzbergov, približno na 80. stopinji severne širine in 28. stopinji vzhodne dolžine, kamor ga je zanesel vihar. Poročila, ki prihajajo zdaj od raznih strani o Nobilovi ekspediciji, so veds no zanimivejša. V Milanu, Kingsbavu, Oslu in Parizu tekmujejo poročevalk ske ustanove med se do j, da pošljejo v svet nove vesti o usodi Nobila in njegovih spremljavelcev, ki so baje še vsi živL 2e iz prvih poročil, ki jih je poslal Nobile italijanski vladi, je razvidno, da se je gondola odtrgala od zrakoplova, ki je tako pokvarjen, da na nadaljevanje poleta sploh ni misli* ti. V gondoli je bilo v usodnem tre* nutku poleg generala Nobila še osem mož, med njimi tudi navigacijski čast* nfk. V zrakoplovu samem je ostalo se» dem mož, ki jih je vihar zanesel še kakih 30 km proti vzhodu. Nobilova ekspedicija je torej razdeljena v dve skupini, ki sta po najnovejših vesteh v veliki stiski. Največja nevarnost pre* ti Nobilu in njegovim spremljevalcem, ki so ostali v gondoli, ker so bila vsa živila, orožje in obleka je ostala v ki je ostala v zrakoplovu, sta bila dva opazovalca, monter, trije mehaniki in Živila, orožje in obleka je ostala v zrakoplovu, tako da je Nobile s svo* jimi tovariši izročen na milost in ne* milost naključju, ki ga lahko reši aH pa pogubi. Edino upanje posadke v gondoli je, da doseže kopno, kajti va» lovi ženejo ledene gore v drugo smer.
Norveški poznavalec Spitzbergov Hoel je izjavil, da je treba poslati No* bilovi ekspediciji nemudoma na po* moč lomilce ledu. Če posadka «Italie» ni obtičala predaleč proti vzhodu, je v nevarunosti, da jo zanese na lede* nih gorah na Spitzberge ali zemljo Franca Jožefa. Norveško vojno mi* nistrstvo ima malo upanja, da bi mo* gli norveški letalci doseči kraj, kjer je Nobilova ekspedicija obtičala. Ker ne morejo pristati na ledu, je verjet*
Sezite po novih srečkah
za XVI. kolo drž. razr. loterije. Načrt za to kolo je zopet predelan po uzorctt za 14. kolo Veliki dobitki so se zopet pomnožili na prejšnje število in odpade 40% izplačilo na neizžrebane srečke, kar odobravajo vsi igralci.
Srečke so igralcem na razpolago v Zadružni hranilnici r. z. z o. z. Ljubljana. Sv« Petra cesta 19, v Oglasnem oddelku »Jutra« v Prešernovi uKci štev. 4 ter v Ekspozituri »Jutra« v Šiški, Celovška cesta 56.
no, da bo skušal parnik «Braganza«. ki ima na krovu letala, prodreti daleč proti vzhodu, kar bo trajalo še nekaj dni tako, da se lahko pripeti, da do. sežejo letalci nesrečno ekspedicijo prepozno.
Iz poročil, ki jih je pre.ielo italijan* sko poslaništvo v Oslu. je razvidno.
da bo rešitev Nobilove ekspedicije mnogo težja, nego se je prvotno mi= slilo, kajti posadka «Italie» ni bila razdeljena v dve, marveč v tri skupine. Prvotno se je govorilo □ «knpmi 8 mož, med katerimi jc tudi NobiJe, in o drugi skupini, oddaljeni od prv* 30 km. Zdaj pa poročajo še o tretji skupini 3 mož, o kateri se pa pk>h ne ve, kje je. Rešitev z letali je skoraj nemogoča, ker se na ledenih gorah ne da pristati. Preostane edina motnost, da vržejo letalci na ledene gore inVtta in s tem rešijo posadko lakote. Nobi* la in njegove spremljevalce morejo rešiti samo rušilci ledu. Zato je italijansko poslaništvo v Moskvi o-ftcijei* no naprosilo sovjetsko vlado, naj poš* lje na Spitzberge lomilce ledu. Sov# jetska vlada je odredila, naj odpluje takoj na Sptizberge največji lomilec ledu. Iz Arhangelska je odplul proti Spitzbergom lomilec ledu «iMaligin». Zanimivo je, da Nobile noče izdati imen pogrešanih in ranjenih članov svoje ekspedicije. ,Vest, da je norve* ški letalec Holm našel dva člana eks* pedicije, katerima so morali amputi« rati noge, še ni potrjena.
Parnik «Citta di Milano», ki je ▼ stalnih stikih z Nobilovo gondolo, je včeraj poslal posadki sledečo brezžič* no brzojavko:
Sporočamo vam, da je odletel is Italije hidroplan. ki ga vodi pilot Maddalena. Jutri mu sledi letalo tipa «Dornier*Wal». Iz Arhangelska je odplul lomilec ledu z dvema letaloma* Poleg tega vam hiti na pomoč tudi velika švedska ekspedicija s tremi le* tal-L Upamo, da bo parnik «cHobby» lahko prodrl tako daleč, da vam pri* hiti na pomoč letalec Larsen. Prosi* mo, da nam sporočite imena onih treh članov ekspeaicije, ki so odšli po po* moč. Zanima nas dan in kraj njihove« ga odhoda, radi bi pa tudi vedeli, če so oboroženi in koliko živil so vzeli s seboj. Sporočite nam tudi ime uče. njaka, ki je z vami, imena ranjencev ki rijihovo stanje ter kraj, kjer se zdaj nahajate. Bodite prepričani, da stori* mo vse, kar je v naših močeh, da vas rešimo.
Do 30. junija se še lahko vpišete v Vodnikovo družbo
JHJCH' KOLO
l€h\. VOK, Ljubljana
Tavčarjeva ul*ca štev. 7.
^w    in naftniflitieiia *****
se po
še ni znano«
da iefodom in črevesne bote&ni, gavobol, nervozo, po* Štab tek, flšfo žffo povzroča slaba , katero najučinkovitejše odpravi znani eliksir «FKjfOLr». PKprifiaifte se tixti vi, da preizkušena zdra»
!OL» eJSisrr areda prebavo is vam brdekije in razpošilja po poŠti navodSH uporabe lekarna
Simpatičen uradnik
•v-e^Je postarve, moških Vest, se žeđ! (prld-ražrti Ta. s>a-rt«densk<o potovanje dobro siteriraci srospo d ičn i (<laxni\. Dopise pod cPopolna diskrecija*/1170 oa upra-vo »Slov, Naroda*.
Čevljarski pomočnik
išče delo. Nastop 15. junija. Po-nffdlbe   na   npr&vo Bsta. pod «V«e-
Ivan
pleskarstvo Is Ocarstro
Igriška ulica 10
Za delo t« funO. — Cene nizke!
59-T
proti povaet jt
DR. Z. 5EMKLJĆ, DUBROVNIK 2 PHzkueoa steklenica z omotom m poštnino 40.— Din. OrBgrorfra zebojČek s 3 stoklenieaaM fOS Din, z 8 stekle-naeanas pa 245 Drn.
gfinJIMi »fl&roAniee o ue-pešnetn deJovanjo »Rgola« doej^eva'jo cfne*vrvx
^egantno, trpežno
ILO je samo
Grftzner,
švedsko jeklo.
Isto ta m najboljši pisalni stroj
' * Ui-ania
W Min
Ljtibifaita
bMza Pfešernovega spomenika ob vodi Telefon štev. 2913.
Kontoris tinja
2 večletno prakso (starejša moč), zmožna slovenskega in netnskega jezika — iSče stalno mesto. Nastop 1. julija. — Po* rrudbe m opravo «Sov. Naroda« pod cKootoriatmja/2138».
spr-eocnecn za ptfliodnje soisiao Imo s oek> oskrbo v bSfmi Vitkae*. Ponudbe oa m>f»vo Seda pod «S4voso
nadaofsrvo/l 158. i_
Dobra Šivilja
ršoe shrSbo ev. prrer^aroe deio todi na. docn. - Joaođbe raek np«we tiste pod vSofckfeo đeso«. 114«
Otvoritev zasebnega tečaja
gg. mojstre in pomočnike,
za
ki se vrši dne 3- jwja t. L — interesenti zahte-rajte prospekt: vodja tečaja Josip Steinman, Ljabljana. 1135
Trgovski lokal
za. trgovino s špeoeorifr na prometnem krajo na deželi se ieče v najem. Ponudbe z osradbo oese na upravo lista pod cLc4cal>/ll60.
Mlad gospod
zmožen tudi nemškeea jedDSjes išče slrnžbo fefcasanca asi skuše. NaeSopi laiiko takoj. Pouudbe na opravo Usta pod »Poeteo«. ' 1152
Flobert-puške
Lovske paške, broimsage, pflMoie za
fn
to-
ter
F. K, K
ar, L ju
ulica *L i.
r r r bbecpccCECCtcrrcc
um
c. M.
Točijo se pristaa domača in taja vina. Dopoldan in popoldan sveti zakusek.
spniiiajt! si Tadsraf
nmimiini innrrTnnrH iHnmuMi»niMiiimiin»mMrY
ali ^^|S» a^re| f
dal ga imamo rodi v bolj učinkovit način osnttSeno vse,
pred pre-
VEJMtVO,
na
*P0eA) In
vratom in v svetovni vojni:
štreberstvo, renegatstvo in nadutost moj»w3h tepcev in dsnnneifantov. Dokler bereš se zabavaš, smehljaš m-pnfctfs^ei: w>a,   prav   tako le bflo
L 1914 in vos eas mod vojno. <
odru, a se-a tem
PUSTOLOVŠČINE DOBRB6A ?<&AKA izdala v fako lični opremi fbroSira-na sssjlsa
A v esaiovzfci vojni je Dn        sssjana Oin 5š)
Knjigarna Tiskoroe zadruge
v Ljubljani, IVssasnova tsl. M.
LIŠEIE
VSEH VRST, ČRTNE IN AVTO-TIPJJE. IZDELUJE PO PREDLOŽENIH RISBAH, PEROPISIH Of SLIKAH ZA NAVADEN TISK AU ZA FLrVEJŠO IZVEDBO V ENI ALI VEČ BARVAH TOČNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH
JUGOGRAFIKA, Ljubljana
TISKOVNA IN ZALOŽNA DRUŽBA t O. Z. 8V. PETRA NAS. IS
Urcjoje: Josip ZapanSC — Zrn cNarodno tiskarno*: Fran Jezersek. — Zrn opravo Id inserstni del tista: Oton Ghriitot — Vsi t Ljubljani