Tečaj LV. i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto Oglase (inserate) vzprejemlje upravnišťvo, in se plača za vsako vrsto 40 kr. Naročnino prejema upravnišťvo v Blasnikovi tiskarni. za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvn „Novic". f Izubijani 5. februvarija 1897 € Politiški oddelek. ! ...........»." 5* Zaključenje državnega zbora. il. Ker ni mogel knez Auersperg, oziroma njegov mini-ster notranjih stvarij Lasser, doseči s silo, to je hotel grof Taaffe z lepa. Laskal se je celo Čehom in drugim Slo- a v resnici je pa njegovo delovanje bilo Čehom vanom jako malo prijazno. Oziral se je nanje le toliko, kolikor je bil prisiljen po razmerah. Mladočehi so spoznali njegovo taktiko in so začeli boj proti njemu, ki je pripe-ljal do padca njegovega. Poslednja leta Taaffejevega vladanja karakterizuje boj proti Mladočehom, ali bolje rečemo proti češkemu narodu, kajti Mladočehi so bili pravi zastopniki češkega naroda. Tukaj ne bodemo navajali j kaj grof Taaffe vse storil da uniči Mladočehe. Omeniti hočemo nekatere znamenitejše stvari. L. 1890. je poskusil napraviti spravo mej Nemci in Čehi. Namen temu delu je bil dvojen. Na jedni strani je hotel zagotoviti Nemcem pcstojanke na Češkem, na drugi strani je pa hotel Nemce in Staročehe združiti za boj proti Mladočehom. Stvar se pa ni obnesla. Mladočehi so tako odločno nastopili proti vladnim na-meram, da so naposled še Staročehi se odrekli dunaj-skim punktacijam. Uspehov pa ta protičeška politika ni imela nobenih Naposled je, pa posegel grof Taaffe kot po skrajnem sredstvu, izjemnem stanju v Pragi ? ki tudi ni moglo ukrotiti češke odločnosti. V obupnosti je grof Taafle po segel še po volilni reformi, ki je po njegovi vladi izpi hala luč življenja. Knez Windischgrátz je, kar se tiče Čehov, hodil že po izglajeni poti svojega prednika. Upal se je celo tr-diti, da češkega vprašanja zanj ni. Združil je bil zopet konservativce, nemške liberalce in Poljake, a ta družba ni imela obstanka, dočim je češka opozicija se bila že jako ojačila. Pala je koalicijska vlada in po kratkem mejvladjem grofa Kielmannsegga je přišel grof Badeni. Sedaj so se razmere kmalu znatno premenile. Po skušnjah prejšnjih vlad je presodil, da se češko vprašnje prezirati ne da. Češki poslanci so ostali v opoziciji, a bili niso več vladi čudna družba", tem več je iskala priložnosti, da stopi » Potem je znal Taaffe pri državnozborskih volitvah rati nobene vlade. ž njimi v dotiko. Mladočeška stranka je nakrat „hoffahig" postala. Grof Badeni je izjavil, da priznava obstanek tega češkega vprašanja in se ga tudi ne bode izogibal. Da so se razmere tako premenile, tega ni pripiso-vati naklonjenosti grofa Badenija Čehom, temveč le od-ločnemu postopanju mladočeške politike. Preveril se je, da je zaman vse prizadevanje, da bi uničil Mladočehe in da brez čeških zastopnikov v Avstriji trajno vladanje ni mogoče, tem manje, ker zjedinjena levica razpade in več novih nemških strank vsled svojih načel ne more podpi- 1891. leta porabil ves vladen vpliv proti Mladočehom i Dne 25. m. m. je češki namest. grof Coudenhove pre a tudi ni imel uspeha. Staročehi so vzlic vládni pod- čital v deželnem zboru neko vladno izjavo, kako se misli pori pri teh- volitvah pupolnoma pogoreli. državnem lotiti češkega vprašanja, oziroma kako hoče narediti — zboru je pa grof Taaffe združil levičarje, konservativce spravo mej Nemci in Čehi. m liberalce proti Mladočehom i ki so bili popolnoma Grof Badeni se je lotil torej istega delà j kakor osamljeni. Ta nenaravna zveza strank se ni mogla ob- grof Taaffe, a kakor iz vladne izjave posnamemo, vendar držati, če tudi je grof Kuenburg ustopil v ministerstvo povse drugače. Pred vsem naglaša vladna izjava, da bode in Pražak izstopil. Prijateljstvo mej omenjeni stran- vlada vzela za podlago svojemu delovanju popolno jedna-kami se je večkrat razdrlo, a zopet so se za silo po- kopravnost in jednakovrednost oběh narodnostij. To in nič ravnale. druzega zahtevajo Čehi. Nemci pa nikdar niso hoteli o 52 Pa če tudi se sedaj češko vprašanje ne reši, toliko Če bi se bile izvele dunajské punktacije, bi v ie gotovo, da sedaj že tudi na Dunaju smatrajo dunajské tem ničesa slišati, temveč so zase zahtevali neke pred-pravice. nemških okrajih bila jedino nemščina uradni jezik, v čeških bi se pa bilo uradovalo v obeh deželnih jezikih. Sedanja vlada je pa že v vprašanju glede osnove okrožnega sodišča v Trutnovu stališče. se postavila popolnoma na češko Čehom nevarne punktacije za pokopane in to je uspeh mladočeške odločne in dosledne politike. Gotovo pa da vlada preti češkega vprašanja ne bodo mogle na tudi dnevni red. dokler se ne reši za Čehe ugodno Nadalje pravi vlada, da predloži deželnemu zboru náčrt o upeljavi narodnih kurij za volitve v dež. odbor in deželne zavode in odseke. Ta uredba je jako pravična. Obema narodnostima bodo zagotovljeni zastopniki v de- Politicni pregled. Veronauk na realkah V nekaterih deželah vero- nauk ni bil obvezen predmet na višji realki. Minister Gauč je pa sklenil, ga povsod upeljati. Glede realk na Stajerskem zakonu želnem odboru, odsekih in v upravi deželnih zavodov. in v Trstu je bil to kar zaukazal, ker po deželnem Ta določba bode Nemcem v korist. Vzlic temu se pa teh kronovin za to ni treba deželnega zakona. Dolenjeavstrij nemški listi kakor stekli psi zaganjajo v njo. Pogrešajo v njej določbe, da te kurije imele tudi veto v na- rodnih vprašanjih. Po dunajskih punktacijah, bi vse tri kurije morale pritrditi vsakemu sklepu deželnega zbora se tiče narodnih vprašanj, drugače ako ne veljal. To bi skemu in koroškemu deželnemu zboru sta se pa že vlani bili predložili vladni predlogi, s katerima se veronauk uvaja za obvezni predmet. Lani vladni predlogi ništa imeli zaželenega uspeha, ker so v obeh deželnih zborih odločevali še liberalci. V tem so pa bile nove volitve, nile. so položaj znatno preme-Da se dolenjeavstrijski deželni zbor izreče za uvedenje pa bila coklja i ki ovirala vsak napredek. Pomisliti da so Nemci v narodnih ozirih z vsem bolje preskrbljeni kakor Čehi. ker so jih božale razne vlade. Zato bi ome-njena določba največ škodovala Čehom, kajti deželni zbor ne mogel niti jedne češke deželne srednje šole osno- veronauka na višji realki, je popolnoma gotovo, a tudi na Koroškem je to pričakovati. Narodni Nemci, ki imajo večino, tej se stvari niso tako nasprotni, kakor so bili liberalci Čudno nam pač zdi, da se ta stvar poprej ni bila sprožila, ko so pod Taaffejem dolgo časa vodili konservativci osodo naše vati brez dovoljenja Nemcev. Poslednji bi gotovo porabili vsako priložnost i da ovirajo češki napredek. Če ima države. Volilno gibanje je jafco živahno v vseh kronovinah. Najdelavnejši so socijalisti Postavili so svoje kandidate na člověk opraviti s takimi ljudmi, kot so Nemci, ki nam še celjske Kranjskem ne le za peto kurijo, temveč tudi za mesto ljubljansko in gorenjska in notranjska mesta V Ljubljani kandi- dvojezične gimnazije ne privoščijo, treba je dujejo socijalista čevljarja Karla Kordeliča, za gorenjska mesta skrajne previdnosti. Čehi zato so lahko hvaležni svojim pa poslancem, da so preprečili osnovo narodnih kurij v nadsprevodnika Franca Marna, katerega kandidujejo tudi Iredentovska stranka se letos smislu dunajskih punktacij. Nadalje se pa obeta pravična volilna reforma. Se za peto kurijo na Goriškem. tudi udeleži volitve na Primorskem. V Istri Italijani z vsemi silami delajo proti Spinčiču in Laginji in upajo, da katerega vržejo. Poslednji baje ne kandiduje več v kmetskih obcinah, danji češki deželnozborski volilni red je tak, da ni iz- temveč v peti kuriji. ključeno, da dobe Nemci večino, ako pride druga nemška vlada. Večino odločujejo veleposestniki in je odvisna dali svoj tezah, tako oklic, da jako Dunajski kršćanski socijalisti so iz mnogo obeta, v precej obČnih po* zami. poslanci potem ne bodo na nič gotovega ve-Galiciji jako samovoljno postopajo oblasti. Volilni od kacih desetih glasov. Na veleposestnike pa ima vlada shodi se zabranjujejo, češ, da se morajo poprej izvršiti volitve velik vpliv. Če se pa volilni red pravično premeni, da volilnih mož, nobene pritožbe ne pomagajo. Duhovnik Stoja- se Čehom prizna njih številu in njih davkom primerno šte- lowski je bil Povabil SV0Íe somišljenike v Caszo na Ogerskem, vilo deželnozborskih mandatov ter se razdeli skupina vele- pcsestnikov v več volilnih okrájev, kakor je razdeljena niso pustili, temveč so poslednjega celo za toliko časa zaprli, za volitve v državni zbor, je čehom za zmirom večina da so se kmetje razšli — V Bukovini kandiduje v peti ku- zagotovljena. Vlada tudi obeta, da hoče varovati jednot- da se ž njimi posvetuje o kandidatih, a ogerska vlada je ta M. 9 . V ^ V shod prepovedala. Došlih poljskih kmetov še k Stojalowskemu nost v postavodaji in upravi. Potem je izključena osnova vsakega zaključenega ozemlja. riji bivši minister Steinbach. Će bode voljen, misli baje vlada delati na to, da ga izvoli zbornica za predsednika. V Pragi ponujajo dr. Riegru mandat za peto kurijo, a ga ne mara vsprejeti. V Pragi bole namreč hud boj, kajti socijalisti Seveda popolnoma niso Čehi zadovoljni s teini ob- Ímai° Precei uPa°ia< da z^agajo. Na Dunaju socijalisti sku- ljubami, mi pa še manj. Pred vsem se opaža, da vlada hoče spravo omejiti samo na Češko. ko se vendar češko sajo dobiti na svojo stran čehe, obetajoč, da se bodo poga- njali za češke šole na Dunaju. Češki notranji uradni jezik. vprašanje razteza na vse dežele češke krone. Sedanji trdovratno razširja novica, da se upelje na Po časopisih se Češkem in Mo- ministerski predsednik je za spravo ondu kjer so ravskem češki notranji uradni jezik. Nekateri listi celo vedo Nemci v manjšini; v deželah, kjer so Slovani v manj- šini, pa za narodno spravo ne skrbi. Sicer pa govori vladna izjava, da se morata obe narodnosti sami mej uradi. seboj sporazumeti. Za tako sporazumljenje je sedaj malo so povedati, da se tudi pri najvišjem sodišču na Dunaju in v ministerstvih upelje Češki notranji uradni jezik za vs3 stvari, so se resile v prvih instancah češki in za občevanje s če- Nemški listi se zaradi tega grozno jeze. vedno pisali, da je vrejenje notranjega jezika Poprej stvar Zdi se nam, da grof Badeni sam nima dosti upa, vlade, a sedaj pa jim ni prav, ko je vlada se postavila na to upanja. da se mu stvar posreči in hoče že naprej vornost za neuspehe na Čehe in Nemce same. izvrniti odgo- staliŠče in misli stvar urediti, ne da stranke kaj vprašala, kaj da mislijo. Nemškim uradnikom se bode baje dal obrok desetih do petnajstih let, da se nauče češcine. Koliko je res- 53 nice na teh govoricah, ne vrrno. Malo dvomljivo se pa nam zdi, da bi grof Badeni se bil odločil tako daleč ustreči Čehom Najbrž Časopisi vso stvar malo pretiravajo. Iralija. — Komaj se je Italija resila iz zagate, v ka-tero je zašla z Menelikom, kraljem abesinskirn, že preti njeni koloniji v Afriki druga nevarnost. Sosednji domači rodovi afriški, ki ne morejo trpeti evropskih sil na svoji zemlji, jeli so napadati italijansko kolonijo. Pridobiti hočejo najprej to za se, potem pa še prijeti Angleže v Sudanu. Ta okolnost ni ravno prijetna za Italijo. Odpoklicala je vojake od tam in v ćeli svoji eretrijski naselbini je pustila le malo posádko. V Eimu so se že posvetovali, da bi eretrijsko kolonijo popolnoma opustili Sedaj pa bi ne bilo častno, ko bi dervišov, ki napa-dajo njih zemljo, ne zavrnili. Tega seveda jim pa s sedanjo ondotno posádko ni mcgoČe storiti, temveč morali bodo isto pomnožiti, kar bo stalo zopet mnogo denarja in ljudi. Pre-vidno bi pač bilo za Italijo, da opusti takoj in za zmirom afriško naselbino v Eritreji, kajti sicer se ji lahko še zgodi, da bo konec cele njene afriške politike še nečastneji, kot je bila poravnava z Menelikom. Kuba. — Vladna španska poročila se jako ugodno glase o položaju na Kubi. Glasom teh prodira general Weyler na čelu 14 bataljonom zmagonosno preko otoka in čisti de-želo vstašev. Ti se umikajo in puščajo za seboj le mrtvece. kon;e in razni materijal V večih pokrajinah ni več vstašev, vsaj organizovanih ne V sladkornih tovarnah so zaČeli zopet z delom. Tako vladna poročila. Ne bo pa dolgo in privatna poročila bodo vse te trditve ovrgla. Poročila o dogodkih na Kubi nasprotujejo si že od početka. Španska vlada ve zmirom povedati o uspehih svoje vojske, a resnično se ji pa večinoma prav slabo godi. Z ozirom na slabe finančně razmere Spanije in oziraje se na blagor kubanskega prebivalstva, bi bilo že prav želeti, da se naredi mir. Turčija. — Predmet živahnem razpravam v Carigradu je zadnji čas tudi turški prestol. Dcčim vlada sedaj sultan Abdul Hamid, zatrjuje se odločno, da njemu ne gre prestol, temveč njegovemu bratu Muratu, ki je že bil sultan, a ga je sedanji vladar odstranil, češ da ni pri zdravi pameti. Seda-njemu sultanu neprijazni krogi močno delujejo na to, da bi ljudstvo nahujskali zoper sultana in je pripričali, da pravica do prestola gre le Muratu, ki je popolnoma zdrav, a ga je sedanji sultan le iz sebičnosti dal zapreti. če se ljudstvo zave in obrne hrbet sultanu, nastala bo nemala vstaja. — Položaj na Kreti je sila kritičen. Vstaši hočejo siloma izposlovati obljubljene reforme. — Velevlasti še niso dognale turškega vprašanja. Iz najnovejih poročil je posneti, da nastane položaj lahko najresneji Ruska mornarica v Črnem morju je vsa pripravljena. Brž ko pride povelje, odrinejo vojne ladije tišti tre-notek proti Carigradu. Sibirska železnica. Rusija poslednji čas obrača vso svojo pozornost na Azijo. Pred krimsko vojno in tudi še po njej se Rusi za Azijo niso dosti brigali. Imeli so sicer Sibirijo, a služila je jim le bolj za pregnanstvo političnih zločincev in pridobivanje nekaterih kovin ter kožuhovine. Za poljedelstvo v Sibiriji se ni nikdo brigal. Sploh niso imeli nobenih pojmov o tej deželi. Aleks. Herzen pravi v nekej knjigi, da bi Američani iz Sibirije naredili vir največjega boga-stva, dočim slaba ruska uprava ne zna izkoristiti dežele. Zadnja leta je pa Rusija obrnila vso pozornost na Azijo. Vedno bolje spoznavajo Rusi, kake zaklade krijejo njih posestva v Aziji. Da se ti bogati zakladi odpro, je pa bilo treba železnic. Najprej so zgradili znano trankaspiško železnico, ki je odprla pot ruski trgovini in kulturi do v Afganistana in Tibeta. Velika množina žita od tod sedaj prihaja v Evropo. Odprli so se kulturnemu svetu nena- vadno lepi kraji, ki vzbujajo [začudenje Evropčev. Tako je heratska dolina nekakov raj. Sedaj je v delu velika sibirska železnica, ki bode 8000 kilometrov dolga. Začenja se ta železnica v Čelja-binsku na vzhodni strani Uralskega pogorja, katera postaja je že zvezana po železnici z Moskvo in Peterburgom. Od tod se začenja prvi oddelek velike proge, 1800 kilometrov dolge zapadne sibirske železnice, ki 2700 kilometrov od Peterburga prestopa na azijsko zemljo in se končava v Kovanu ob Obi. Železnica drži po ravni, jednolični in rodovitni stepi in se je bila začela graditi 1891. leta. Južno ležeče gubernijalno město Omsk se je iz Tjukalinska zvezalo s postransko železnico. V stepah ni bilo dobiti stavbenega gradiva in moralo se je dova-žati z Urala. Mostovi so leseni, a se pozneje zamene z železnimi. Drugi del sibirske železnice drži od Korivana do Irkucka. Ta proga drži mimo mest Tomsk (44.000 prebi válci), Krasnojarsk (22.000 preb.) in Irkuck (48.000 prebivalcev. Ta proga se gradi že četrto leto. Na tem delu proge je bilo premagati mnogo težav. Bilo je treba napraviti veliko mostov. Most čez Ob je 850, čez Jenizej celo 1000 metro v dolgo. Vode so navadno tu deroče, ker prihajajo iz gora. Tudi je bilo prekopati več gorskih hrbtov. Lesa in kamna ne manka za grajenje, železo se je pa privaža po ledenem morju in po Jeniseju. Ta del proge se dodela 1900. leta. Kmalu za Irkuckom pride železnica do Bajkalskega jezera. Železnica bode peljala okrog jezera do Misovske. Ta del železnice se bode dělal najpozneje. Sprva bodo posredovali promet parniki po jezeru. Na tej kratki progi so sila težave. Obrežje jezera je strmo in ima več so-tesk in presekov, treba bode mnogo umetnih zgradeb in 4 kilometre dolg tunel skozi gorski greben. Da se ta proga precej ne delà, temu je povod težava z dovažanjem gradiva. Pot namreč tu ni nobenih, Inženerji se še le glave ubiiajo, kako bodo premagali težave na tej progi. Potem bode železnica držala po pustih krajih do Sretenska 1100 kilometrov daleč. Šla bode skozi 1000 m visoko prelaz čez Jablonsko gorovje. Ker je ta kraj jako pust, začne se grajenje še le, ko bode dodelan zapadni del železnice do Irkucka in vzhodni od Vladivostoka do Hoborovke. Na obeh straneh bode podpírala grajenje vodna zveza po Balkajkem jezeru in po Amuru. Od Sretenska do Hoborovske, držala bode železnica po dolinah, po katerih teko večje reke. Sprva se sploh ni mislilo graditi te železnice, temveč vožnjo oskrbovati s parniki po rekah. Pozneje so se odločili za železnico, da se olajša promet. Grajenje tega delà železnice se še ni za-čelo. Od tod pa drži železnica 780 kilometrov daleč do 54 pristanišča Vladivostok in je že dodělán. Vladivostak je ob TihemMorju, řima 18.000 prebivalcev i dobro utrjen ter je rusko vojno pristanišče. Rusija ima ondu 32 vojnih ladij. Če pride do kake vojne v Vzhodni Aziji je za Busijo največje važnosti, da ima železnico preko Sibirije. Sedaj more v Vzhodno Azijo pošiljati vojakov, živeža in střeliva samo okrog Indije. jednaki zemljepisni širjavi, Kmetijstvo. » Vladivostok leži na kakor Florenca, a je vendar podnebje ondu jako nepri-jetno, po zimi imajo srednjoj toploto—12°, morje zamrzne. Zato si je Rusija poiskala bolj na jugu ugodnejše pristanišče. Od Kitaja je dobila Port Artur, katerega zveže s sibirsko železnico. Kakor so transkapiško železnico delala vojaška Na- oblastva, tako delajo tudi sibirsko. Tehnična delà oprav-ljajo ženijski častniki. Delajo pa vojaki in kaznjenci, le malo imajo drugih delavcev in to samo rokodelce, kot zidarje, tesarje, kamnoseke, katerib ni zadosti dobiti mej vojaki in kaznjenci. Železnica bode imela jeden tir s 1*52 m širjave. rejena bode bolje na lahek in priprost način, da ne bode predraga. Postaje bodo kacih 50 kilometrov narazen in jih bode kacih 200. Na] postajah bodo zgrajeni hoteli, ker v teh kraj i h ljudje nimajo druge prilike za preno-čevanje. Postaje bodo največ v takih krajih, od koder se pozneje zgradi kaka stranska proga, ali se pa že sedaj „Naš gospod učitelj (Spisal F. (Dalje.) IV. Ko sva drugi dan popoldne z Zorničem stopila v dvorano, je bila že polna vaščanov, ki so najo spoštljivo pozdravili, Dvorana je precej prostorna. Na onem koncu so tla nekoliko vzvišena in tam stoji miza in stol za govornika; na desni strani je velika omara, polna knjig in časopisov na levi pa druga, v kateri so razne zbirke, kotu stoji črna šolska deska, ob straneh v dvorani so pa ozke mize, tako, da je po sredi prost prehod. Poleg miz so stoli, postavljeni tako da vsi navzoči gledajo proti oni strani, kjer je govornikovo mesto. » To naša zbornica", mi je rekel Zornió. „Kakor vkupe steka promet. Sibirska železnica bode imela 2000 lokomotiv, 3000 osebnih in 70.000 tovornih voz. Osobni vozovi bodo imeli le tretji in četrti razred. Imeli bodo pa vlaki posebne vagone, v katerih bode jedilnica. Vlaki bodo vozili s hitrostjo 25 kilometrov v jedni uri. Stala bode ta železnica 456 milijonov goldinarjev. vidiš smo precej založeni s knjigami in časopisi in tudi nekaj zbirk imamo v vsakem slučaju pri rokah, kar p3-trebujemo, oziroma. da se v vsakem slučaju lahko takoj in temeljito pcučimo." Zbrani gospodarji so se med tem časom pogovar- jali o gospodarskih razmerah. „Jaz bi naročil nekaj umetnih gnojil", se je obrnil Kapar do Zorniča, „letos ga mislim tudi na njive dejati, ker mi je na travnikih tako dobro naredil ; vendar se bojim j da me trgovec ne opeharil. Umetna gnojila so Dodelana bode 1901. leta. Vožnje bode imela dovolj taka, da člověk ne ve, kaj je v njih ; trgovec mi lahko vanje nameša prsti, peska ali kar mu drago, tega ne morem razločiti". saj tako kajti v Sibiriji je mnogo rud, premoga, poleg ^tega je de. žela jako rodovitna, žito raste do 59° zemljepisne širjave. Sedaj ga niso več přidělovali, kakor so ga potřebovali za domače potrebe. Dalje proti severu so veliki jelovi gozdi. Nadalje je na severu mnogo živali z lepo kožuhovino n Saj brezvestni trgovci tudi res delajo tako odgovoril Zornic. „Zato, da i Je se pri prodaji umetnih gnojil preveč ne goljufalo, ustanovila so se kemijske preiskušališča. Kupec naj od prodajalca zahteva jamstvo za določeno množino rabnih snovij v gnojilih ; kadar Železnica bode vse to izvažala. gnoJiIa dobi> zmeša naJ P dobro skupaj, kar je enakih, , ali pa in po rekah mnogo rib. kajti dovažalo se jej bode blago po velicih sibirskih rekah in stranskih železnicah, ki se pozneje zgrade. Poleg tega bode nova železnica silne važnosti za trgovino s iz Kitajem, katera sedaj največ v angleških rokah in potem pride v ruske. Iz Kitaja se bode v Evropo pri-važal zlasti čaj in bomhaž. Angleško trgovino zadene z zgrajenjem sibirske železnice hud udarec. Rusija se pa narodnogospodarsko povzdigne. potem pa naj nekoliko tega pošlje preiškušališču, naj iz vsake vreče z različnih mest, na pr. z dna srede in z vrha vzame po nekoliko gnojila, je zmeša in pošlje preizkušališču. Preizkušališče potem gnojilo preišče oziroma preizkusi, ali je toliko rabne snovi v njem, ko-likor je trdil trgovec, če je ni toliko, mora trgovec blago vzeti nazaj, ali pa mora toliko povrniti, kolikor ĚC ■ . " — manj vredno". blago » To je sicer dobro", je pripomnil Kapar, „ali pre Obrtnijske raznoterosti. Največji zvon na svetu imajo v Filadelfiji. Cio fernca meri deset metrov v preineru in je po noči električno! izkušališče gotovo ne delà zastonj Če jaz naročim nekaj sto kil dveh, treh gnojil, poslati moram tudi dve i tri poskušnje preizkušališču; to bi pa vendar preveč stalo." , toda saj „Da, to bi preveč staloje rekel Zornič razsvetljena, ter stoji na taki visocini da se vidi po vser ni treba tako ravnati. " Preizkušališča tudi narede mestu. Zvon za bitje tehta 56.000 funto v. Ta velikánská ua navija se s strojem, ki se nahaja v stolpu. Crni kit za les in .porcelán se napravi, ako se vodno steklo s kredo in fino sprašenim žveplenim antimonom, zmeša, tako dobimo zmes zaželene barve. Ta kit se da tudi polirati. po godbe; povabijo namreč trgovce, naj pri njih dajo pre iskati svoje zaloge î da bodo mogli svojim kupcem jamčiti za določeno porabnost. To je za poštenega trgovca jako dobro ker potem vsaj ve » kakšno blago ima. Trgovec 55 mora seveda za preizkušnjo plačati, zato se pa preizku šališče zaveže, da bo tištim kupcem, ki pri njem kupijo blago, zopet preiskalo blago, ali zastonj če je naročnik večja družba, ali pa vsa za nižjo plačo ; kakor se namreč dogovore. Na ta način se troški za preizkušnje zelo zmanjšajo. Potem imamo pa še neko sredstvo, da nas Poučni in zabavni m í preizkušnja manj stane. Saj ni treba i da vsakdo sam naročal, kar potřebuje. Vas je precej gospodarjev in go- vas več rado naročilo. Jaz naročila zapišem, tovo potem bom pisal več trgovcem, kateri prodajajo pre-iskano blago, in kateri nam ponudi ceneje, od tistega pa kupimo. Kadar blago dobimo, pošljemo od vsakega gnojila samo eno poskušnjo preizkušališču, čeprav bo naroč-nikov več. i Kadar nam preizkušališe pove, da so gnojila taka, kakor je rekel trgovec, takrat jih pa raztehtamo kafc0 se i30ri j\jina in razdelimo". Dobro, gospod učitelj » ta pametna a î se je ogla- več mož in takoj si je mnogo gospodarjev naročilo silo umetnih gnojil, Zornič jih je pa zapisal. » Semena tudi poskušajo, koliko so vredna, kaj ne gospod učitelj", je povprašal čez nekaj časa mlad gospodar. » Seveda jih poskušajo u J rekel Zornič. » Semena se pa že lože poznajo, ko človtk dobro razloži posamezna zrna; semen menda ne bo treba po- šiljati preizkušelišču se je oglasil postaren mož. » Nekaj î kar jih bolj debelozrnatih, se pač še precej lahko presoja, pri drobnejših je pa že bolj težava a i je poučeval Zornič. „Sicer se pa seme očem pjkaže tako > kakeršno je na videz, kakšno je v resnici j to drugo vprašanje. Ce kupim recimo stot semena ) mi ni vse enako, kakšno je če čisto Î imam skoraj 100 kg semena, če pa ni čisto, potem semena nimam 100 kg., pravému sein če Kar ampak manj. Pa, če bi to bilo vse! menu primešanih drugih semen, to ie vse plevel sem kupil smetno seme, nisem dobil manj semena, ampak dobil sem tudi mnogo plevela, kateri s semenom pride na moj svet. Pa še nekaj drugega je; seme morda kaljivo, ali pa tudi ne. Meni pa ni vse enako ali mi seme popolnoma izkali, ali morda le tri četrtine » ali celo le polovica ali še manj. Seme mora biti torej čisto in pa kalji ; to je abno, vse drugo ni za nič. ampak Vsega tega mi pa oči same ne morejo povedati treba poskusiti. Domače seme lahko preisku-sim na rabnost, če pa seme kupim, tega pred kupčijo ne morem storiti, ampak še zgodi, doma. Zato se lahko da nič vredno seme plačam prav drago; in da se to preprečilo ter bi se odvrnila vsaka nadaljna škoda, zato so se ostanovila preizkušališča za semena. Semen, katera člověk dobro pozna, ni treba pošiljati poskuša- lišču. drugače s semeni, katerih ne pozna; posebno pa je treba preizkušališču pošiljati drobna namena kakor deteljna in travna, sicer se lahko zgodi, da člověk trpi preveliko škodo. Vzemimo neki vzgled. Krištof Kolumb. (Zgodovinski roman. Ruski spisal E. Šreknik.) # Dvaininvajseto poglavje. Povratna pot. (Dalje.) Izognivši se krušenju ladije, je Kolumb ustavil se pred malim mestecem Rostellom. Kmalu so se sešli pribrežni prebivalci, da mu častitajo k čudežnemu rešenju. Stari mornarji so zagotavljali, da ne pomnijo take nevihte v svojem življenju. Vse jutro so gledali, prosili Boga, da se rešijo mor- narji. Ko so prebivalci izvedeli, od kod je přišel Kolumb in uviděli prebivalce Novega Sveta, ni bilo meje njih čuđenju, in zlate zapestnice in ploščice vzbujale mnogo zavisti. Razširila se je novica, da je „Nina" popolnoma naložena z zlatom. Kolumb se je jel bati, J Hfc da ga napadejo, zato je pa hitro odposlal sla k špan-skemu kralju in kraljici s poročilom o svojih od- kritjih in povratu. Da prepreči vsak napad, je Kolumb poslal tudi sla h kralju portugalskému, ki je naj dovoli bival tedaj v Valparajzu in prosil ga je, da ustavi ladijo v Lizboni, da jo popravijo. Drugi dan je dobil nedaleč od Rostella od kapitana portugalske stražne ladij ukaz > da pride na njegovo ladij poroča o svojih namerah. Visoki potovalec, je in pa gled na svoj visoki admiralski čin odbil to zahtevo in poslal samo svoja pooblastila. Ko je iz vedel za Kolumbov čin, je kapitan z vsemi mogočnimi po-častmi přišel z godbo in bobnanjem k „Nini", okrášeni z zastavami, in se ponudil Kolumbu, da mu je na uslugo. Kralj portugalski Janez II. je bil toli jako pri-jazen Kolumbu, da je takoj poslal jednega svojih dvor-nikov, gospoda Martina de Noronja, da pozdravi Ko- lumba in ga povabi v Valparajo blizu Lizbone. Tukaj je kralj zaukazal, naj brez odlašanja dajo vse potrebno Kolumbu in njegovim mornarjem. Ob ve- seljem s takim velikodušjem kraljevim je Kolumb takoj razsidral in odplul v Lizbono. s^ ♦ - t J- I Kakšen vtis je napravil njegov prihod v Lizbono to se ne daje popisati. Nekaj ur zaporedoma so gondole in čolni kar oblegali „Nino". Od jutra do večera se niso nič pretrgali obiski. Posebno zanimanje vzbu- jali so Indijani, lepe rastline, živali in zlata ruda Mnogi obiskovalci so javno se ježili na kralja Janeza, vsled katerega nezaupnosti je bilo vse to bogastvo za zmiraj zgubljeno za Portugalijo .. . Prešinjen s čuvstvom najglobokejše hvaležnosti in udanosti od Boga Kolumb stopil v spremstvu Pri tem je Zornič odprl omaro, vzel iz nje neko zvestega Petra na zemljo Starega Sveta. Anica ju je z knjigo, jo odprl in dejal: (Dalje sledi.) velikim veseljem vsprejela. Peter je neprestano moral poročati o svojih dogodkih, ko je Kolumb Anici dal 56 na kolona pest zlata, je od začudenja plosknila z Popolnoma resnične so vaše misli zakli rokama. cali so ti svetniki, kateri so prej ugovarjali uresničlji- Je vse to vaše, gospod Krištof, cala je neverujoč svojim očem. Vaše, vaše, dobri in vrli ljudje, zakli- vosti Kolumbovih načrtov in katerim je sedaj prese- dalo njegovo podjetje. Dežele, katere je našel Kolumb, Kolumb. odgovoril Nikdar ne pozabim vaše udanosti in Kako pa živi Jernej hočem to dejanski pokazati. . . z Moniko? Oh, gospod Krištof, davno sta se zopet po-vrnila v Anglijo in ničesa ne izvem o njiju. Toda peljem vas lahko tja, kjer počiva ljubeče srce Filipe. Globoko ginjen je odšel Kolumb na grob svoje prve žene, Dijegove matere in našel ga je okrašenega z venci in cvetlicami. Ubožica, ubožica, vzdihnil je Kolumb, osoda ni dovolila, da bi bila priča uresničenju naših načrtov . .. morajo prej ali slej postati portugalske . . . Seveda, seveda! pritrdili so drugi. Vsa ta odkritja, s katerimi se ponaša gospod Kolumb, niso druzega kakor nadaljevanje portugalskih odkritij. Po daljših preiskavanjih se bode kastilska zastava morala umakniti naši... In kako razžaljivo je govoril ta gospod! je zaklical ceutski škof, katerega je zmagoviti povrat bolje ponižal, kot vse druge > ker on bil vedno najzagrizenejši nasprotnik Kolumbovih načrtov. Zdelo se mi je, da se hoče maščevati, ker smo odklonili njegove ponudbe ! . .. Ligurijec vsekako zaslužuje kazen. Njegova neumna odkritja škodujejo portugalski državi, in mo- Dolgo je Kolumb klečal pred Filipino gomilo, rejo napraviti, da Kastilija začne vojno proti Portu poslavljajoč se od nje za zmiraj, potem se od- galcem. Njegovo prevzetno vedenje daje nam povoda, pravil h kralju v avdijenco. da se spremo ž njim in ga spravimo na oni svet, Ko je Kolumb približal se kraljevi prestolnici, mu je přišel nasproti cei sprevod in s částmi so ga peljali na dvor. Ne glede na milostljivi vsprejem vendar Janez II. ni mogel v srcu zatre ti neprijetnega čuvstva, ko je slišal o uspehu podjetja, katero je poprej smatral za fantastično, in nehote je izdal to čuvstvo Kolumbu njim pa nesrečna odkritja njegova . . . Besede zvitega podvornika so kralja vzbudile iz zamišljenosti. Vstal je in tako zaničljivo pogledal svojega svetnika, da je ta pobio pobesil oči. Gospoda, rekel je odločno, žal, da se nahajajo pri kraljevskih dvonh pogosto ljudje, kateri a si prizadevajo pokazati svojo gorečnost in udanost Krištof, Kakor se tudi veselim vaše sreče, gospod zaklical je, vendar se ne morem spri jazniti z mislijo, da bi vaša odkritja ne mogla biti last Portugalske po obljubah sv. očeta in pogodbi s Kastilijo 1479. leta. Ta stvar se mora preiskati. Vaše veličanstvo naj blagovoljno odpusti, odvrnil Kolumb, ako se ne morem z vami stri- njati. Po povedani pogodbi nisem smel voziti ob bre-govih Gvineje in tega tudi nisem storil. Svoja odkritja pod kastiljsko zastavo izvršil sem v krajih, za katere se ni prav nič vedelo in ki niso pripadali no-beni krščanski državi. Nadejam se, odgovoril je kralj, na videz pomirjen ? da to ne da povoda k razporu s Kasti- lijo. Zato bodite prepričani o moji popolni naklonjenosti, gospod admiral! Vse se bode vam poskrbelo, vašim uslugam in za usluge ker vam treba vaših visocih gospodarjev, in vaše zahteve se točno izpolnijo. Jaz sem globoko prešinjen s hvaležnostjo za milostljivo postopanje vašega veličanstva z mano, odgovoril je Kolumb odklanjajoč. Ko se je avdijenca končala, se je kralj obrnil • # s podlostjo, in slabi vladarji večkrat trpe hudodel-stva, ki se izvrše na videz iz udanosti. Kar se tiče mene, zmatram za svojo dolžnost, varovati tujce, katere preganja osoda. Za varnost Kolumbovo dal sem svojo kraljevsko besedo in gorje mu, kdor se bi jo upal rušiti !. Ne da bi pogledal še svoje dvorjane, je kralj odšel v svoje sobe ... Vzlic izrečeni svoji odločnosti je kralj Janez II., čez nekaj dni se udal svetom svojih dvornikov poskusil okoristiti se s Kolumbovimi odkritji. Pripravili so brodovje, ki je imelo odpluti v novoodkrite zemlje in zasesti jih poprej, predno more Kolumb iz- vprašanje, komu in vršiti drugo potovanje. Tako se pripada novi svet, imelo rešiti z mečem. Poveljnikom tega brodovja imenovai se je znan pomorski častnik Frančišek de Almejda. tem so Kolumbovo ladijo toliko popravili, da je mogla odriniti v morje in odpraviti Palos. Ravno opoldan dne 15. marca 1493. leta je přišel Kolumb v paloško pristanišče, od kodér je bil odšel na nevarno potovanje ravno pred sedmimi meseci. (Dalje sledi.) svojim svetnikom. Vsekako se meni zdi, da Kolumbova odkritja přete z nevarnostjo našim novim posestvom. Kdo ve, če ni našel krajše poti do dežel od nosa Non do Indije, ki so naša last?! Poučni in zabavni drobiž. Nekoliko statistike. Prebivalstva zemlje je bilo 1 1895. računano okroglo na 1.540,000 000 duš Posamični deli sveta imajo Azija 826,000.0000 Evropa 357,000.000, Afrika 5? 164,000.000, Amerika 122,000.000, Oceanija, ctoki 7,500.000, sije poslovale in za katere volilce, pojasnjuje natancneje do- Avstralija 3,250 000 prebivalcev. ozirom na obsežnost po- ticni razglas. Volilski imeniki so do 10 februvarija v mestni vršja pride na vsak štirjaški kilometer: v Evropi 37, v Aziji dvorani v pregled. 19, v Afriki 5, v Ameriki 3, v Oceaniji in v Avstraliji sta- Kandidature na Štajerskem. Za upni mož je celj novnikov. Jezikov se govori na svetu kakih 2750, vštevši na- skega in ptujskega okraja so postavili naslednje kandidate: Za rečja. Samo v Afriki se govori kakih 600 jezikov. Evropski peto kurijo gosp. Dragotina Hribarja, tiskarja in urednika glavni jeziki so med seboj v tem le razmeiju: angleško go- „Domovine". Za kmetske občine von 120 milijonov, rusko 75, nemško 75, francosko 51, špansko 41, laško 33 in portugalsko 13 miiijonov ljudij. i* Novice. ■ Deželni zbor kranjski. tretji seji dne 30. jan. poroča posl. dr. Žitnik 1. februvarija se je v seji obcinskega sveta tržaškega imenom finančnega odseka o lačunskih zakladov za 1 1895 in o proracunih za imovina vseh zakladov je znašala 1895 74 V2 kr. sklepih ustanovnih 1897. Skupna 2,003 001 gld. Posl. Računski sklepi in proračun se odobre. Luckmann poroča v računskem sklepu zaklada prisilne de-lavnice za 1. 1895. Skupna potrebščina je znašala 138 117 gld. . : kanonika Lavoslava Gre- gorca, prof. Franc RobiČa, grajščaka Hugona viteza Berksa in za celjsko mestno skupino odvetnika g. Juro Hrašovca Tržaške razmere. Občinski svet tržaški je kakor znano zavrnil 200 slovenskih in več drugih reklamacij zaradi volilne pravice v občinski svet. Namestništ/o je vsled tega ukazalo občinskemu svetu, da reklamante vpiše mej volilce. Dne prebral ta ukaz namestništva, na kar je laska večina izjavila, da odloži mandate. Podal je ostavko tudi župan dr. Pitteri. Ta svoj korak so utemeljili s tem. da ima mestna občina določati o napominani volilski zadevi, ne pa namestništvo in, da se je rušil mestni statut. Lahoni so s tem korakom zopet pokazali s^ojo brezobzirnost proti vladi, če tudi jih ta vedno gladi, ozirom na to, da se občinske volitve že 17. februvarija vrše, bo ves konflikt kmalu poravnan. 83 V2 kr. Poročevalec predlaga da naj se računski zaključek Efektna loterija s tisoč srečkami se dovolila odobri, čemur se pritrdi. Isti poroča o proračunu deželne pri- kmetijski podružnici v Lescah pri Ridovljici. silne delavnice in o raznih prošnjah ter predlaga, naj se proš- Prvo poluletje na ljubljanskih srednjih in ljudskih nja umirovljenega nadpaznika Ant. Strukelj-a za zvišanje po- šolah se kon^a dne 13 februvarija. kojnine, prošnja pazniške vdově Marjete Blažek za podelitev miloščine in prošnja pazniške vdove Ane Hiti za podaljšanje miloščine — odklonijo. Potrebšcina zaklada prisilne delavnice je proračunjena na, 92,147 gld. Predlogi poročevalcevi se slovenski šoli v Gorici razpravljalo je dne 20. januvarija upiavno sodišče. Razsodba, ki odloci o pritožbi goriŠke mestne občine glede šolskega poslopja za slovensko sprejmo in proračun odobri. Posl. baron Schwegel po- ljudsko šolo v Gorici, razglasi se dne 19 februvarija. roČa o računskem sklepa muzejskega zaklada za 1 1895 in Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so o proračunu za 1897. Potrebščina je proračunjena na poslali od 1. do 24. januvarija t Podružnica v Trbovljah 6800 gld. Računski zaključek in proračun se odobrita ter sprejme resolucija, ki gre na to da naj se ustanovi posebni reservni fond za muztj in naj se konečná reorganizacija muzeja odloži do 1. 1898, ko bode vlada jela dejati subvencijo, dotlej naj se pa delajo 44 gld nine c 40 kr letnine, podružnica v Brežicah 19 gld. let poštar v Trojanah gosp Fr Monšek 4 gld. 68 kr iz nabiralnika ; moška pod v Sežani 31 gld. 49 kr priprave za reorganizacijo. Posl. dr. letnine, rodoljubkinje in rodoljubi v Litiji 50 gld. odkup od novoletnih vošcil, veleč gosp. Tolminec 5 gld kot Žitnik poroča v računskih sklepih bolniškega, blaznišk^ga, porodniškega in najdeniškega zaklada za mesečni prispevek za januvarij t 1895 Potrebščina bolniškega zaklada je znašala 94 259 gld. 20 kr. ; ona blaz- niškega zaklada 77.978 gld 49 1/ 2 kr. ; potrebčšine najde- 39 gld niku Loki 74 kr. letnine, gosp Fr moška podružnica v Idrij Pekiar v Dolu pri Hrast gld gld 50 kr. iz nabiralnika, g Lara Kiunova v Škofj 13 kr gosp dr Iv Rudolf od slov. prev niškega zaklada pa 3820 gld. 31 kr Računske sklepe je v Konjicah nabranih 5 gld. 20 kr., g. Fr. Ban, faktor zbornica odobrila. Posl. Luckmann poroča o prošnji umirovljenega odgonskega sprevodnika Matija Eppicha za zvi-Sanje pokojnine in predlaga, naj se odkloni, Čemur se pritrdi. Posl. dr. Majaron in tovariši stavijo nastopni samostalni predlog: Dež. odboru se naroča : 1. Da vse občine opozori na dež. zak. z dne 11. maja 1873. št. 24, dež. zak. in jih s Tiskárně" v Ljubli Fr. gld. za novo leto, gosp c. kr „ Kat. notar čulk 2 gld. 50 kr., kateri znesek ste nabrali gospic Petrejevi v Ribnici na Štajerskem; gostilničar na Bučki gosp Jos Selak gld 50 kr. iz nabiralnika, gosp. Mihael Pesjak iz Kamnegori nabranih v ve gld St Vdovič na Dunaji 3 gld. 30 kr družbi, na Višnjigori nabranih 7 gld. 50 kr poljudno pisanim navodom vspodbudi k ustanovitvi občinskih posredovalnih uradov; da priredi obrazce za uradno knjigo přijav in poravnav in druge pri poslovanji posredovalnega urada potrebne tiskovine ter za vse to pridobi založnika; 3. da gosp. gosp. letnine trtletji Cukljati v Št. Gotardu gld 22 kr. iz nabiralnika lv. Rus z Bledá 50 kr., podružnica v Sempasu 13 gld uredništvo Slovenskega Naroda v predzadnjem v ce- 1896. nabranih 515 gld. 32 kr., veleč. gosp. J. Šelih v prihodnjem zasedanju poroča, ali bi bilo za vse, odnosno za katere občine bi bilo uvesti obligatorno posredovalne urade. Utemeljil bode predlagatelj ta predlog v edni prihodnjih sej. — Prihodnja seja je bila včeraj. kapelan v Novicerkvi pri Vojniku gld 50 gld. ; ženska podružnica v Dornbergu 42 gld. letnine, Solčavski Mohorj gld 50 kr., podružnica v Velenji 63 gld. 10 kr kot del podružnične pokroviteljnine, moška podružniea v Trstu 300 gid. letnine hranilnica in posojilnica v Horjulu 5 Fr. Gerec v Pišecah 2 gld., gosp. trgo Jo Petrič kot Državnozborske volitve v peti kuriji v Ljubljani. Volitev volilnih mož za peto kurijo določena je v Ljub- založnik družbinih svinčnikov 76 kron, stari dolg Neimenovane 20 gld., ljubljanski tovariši in prijatelji v Pulji 9. jan. t. 1 ijani na dan marcija. Voliti bo 56 volilnih mož. Volilo umrlega gosp c. kr poštnega kontrolorj Berganta 24 gl e bode po okraj ih (šolski) okraj voli (šentjakobski) okraj 13, III. (dvorski) okraj 18, IV. ^kolodvorski) okraj 15, V. okraj predje 3 in VI okraj Vodmat 2 volilna moža. • . f ' ul M—' • Razglas mestnega magistrata določa, da bota poslovali za město venca na njegovo krsto, Šentpeterska ženska podružniea Nik. Sadaikar od moške gosp v Ljubljani 104 gld. 20 kr., pedružnice v Kamniku 11 kron in 60 vin gdč. Josipina Jeručeva pri veselici v Čitalnici katere in II: okraj po 2 komisiji, za III. in IV. okraj po tri komisije in za V. in VI. okraj pa edna komisija. Kje kodo komi- Jos Stritar gld nabrala učitelj katere je nabral o priliki zborovanja c. kr. gosp Pev-kega društva v Braslovčah1' ; g. Rajko Pernšek 58 prof, v Ljubljani, 5 kron za novo leto in g. veletržec Ivan samomorilka pa dvajsetletna Avgusta Benesch. Povod Perdan kot založnik vžigalic družbe sv. Cirila in Metoda 200 kron. Zahvaljujoč se družbinim dobrotnikom najprisrčneje samomoru je največ prevelika mladost obeh, ki ništa priporočamo vesolnjemu Slovenstvu pričakujemo obilih darov. našo družbo ter zaupanjem mogla pričakati, da se vzameta Zakon kedaj utegnil biti srečen, ker Grobner bil mej njima bil jako so- Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. liden člověk. hranilnici je imel 900 gld., katere je zakladu. Donesek zavarovalnic k gasilno - strážnému imel od neke dedščine. Živel trezno, nikdar ni ostal 1896 so na račun 1. 1895 plačale na Kranj- skem poslujuče zavarovalnice nastopne doneske za deželni ga-silno-stražni zaklad. 1. Vzájemná zavarovalnica proti požarni škodi v Gradcu 1817 gl. 87 kr. ; 2. Banka Slavija 1404 gl. 261/ 2 kr. ; Avstrijski Phonix 768 gld. 76 kr. Assi- čez deseto uro v gostilni. Vzlic temu devojkina mati ni verjela, da bi Grobner kedaj vzel njeno hčer. Zdel se jej je premlad. Ko je iz-vedela za to ljubezen, je hčeri prepovedala govoriti ž curazioni Generali 616 gld. 94 kr Sicurta 496 gld. 82 kr 337 gld. .19 kr. ; Riunine Adriatica di njim. Hčer materi to tudi obljubila. 6. Franco Hongroise v Gradcu Dunau 240 gld. 16 kr North Bri- Mati nesrečne Avgu^te Benesch je mnašalka časo tisch and Mercantile 233 gld. 76 kr Fonciere 232 gld. kr. ; 10. Dunajska zavarovalna družba v Gradcu 184 gld. 59 kr. ; 11. Concordia 156 gld. 81 kr. : 12 pisov. Mlajša hčerka jej pomaga liste raznašati, Avgusta si je pa služila kruh s šivanjem čevljev. Avgusta je po-Unio catholica vedala svojemu ljubemu, da je mati prepovedala aha jati 114 gld. 44 kr. ; 13. Franco-Hongroise na Dunaju 55 gld. 17 kr 14. Dunajska zavarovalna družba v Trstu 45 gld. 36 kr. ; 15. Zavarovalno društvo za rudnike, stroje in metalne tovarne 44 gld. 30 kr. ; 16. Lipska zavarovalna družba 5 gl. 32 kr. ; 17. Moravsko-šlezijska vzájemná zavarovalnica 63 kr. ; se nabor njim. Ker bode letos v marcu moral iti na vojaški , sta oba spoznala, da ni kmalu upanja, da bi se vzela in sklenila si končati življenje. Grobner je poslednje dni popival, bil potrt in pravil prijateljem, da se umori, skupaj 6754 gld. 44ya kr Iz tega zaklada deli deželni a mu niso hoteli verjeti. tem sta se pa z ljubica Kakor cisti odbor kranjski vsako leto gasilnim društvom podpore, znano se napominani zneski tvorijo iz 2 °/0 prispevkov premiji zavarovancev in se torej po teh zneskih lahko sklepa na obseg zavarovanj, katera imajo posamezne zavarovalnice v deželi. zgovovorila, da si poiščeta skupni grob v valovih sinjega Dunava. Roža kreposti. Papež osreči letos najvišim odli Ustřelil se je v Ljubljani v svojem stanovanju dne kovanjem, namreč z „zlato rožo kreposti", vojvodinjo Marijo februvarija opoludne Ivan Bernik, cand. prof., star 26 let, Terezo Virtemberško. Vojvodinja je 52 let stara. Zlata roža, ali bolje rečeno šopek, ker sestoji iz 10 cvetkov, stoječih v umetno V • cm ne- doma iz Šmarjetne gore pri Kranju. Ta obupni srečnež storil vsled bede in pomankanja, v katere je zabredel izdelani vazi, posvečuje se 4. nedeljo v postu. vsled nesrecnih okoliščin. Samomorilec je bil jako naiarjen jezikoslovec Mesto Tiberija razdjano. Nad mestom Ti Uboj. Dne 24 januvarija so se v gostilni Urbana Miklavčiča v Zmincu pri Škofji Loki fantje stepli. Pri pretepu je 321etni Matevž Dolinar dobil v prsa tako rano z nožem, da je še isti večer umri. V Vižmarjih je dne 28. januvarija zjutraj pogorel posestnik in sodar Fr. Pipan. Škode ima nad 2000 gld. Ne-varnost je bila velika za vso vas, ker ni vode. Le sreča, da ležal sneg na strehah 0 tej priliki se je zopet pokazala očividná potreba naprave vodovoda za Vižmarje. Merodajni krogi naj store v tem oziru brze korake, kajti potreba je velika. Zmrznil je dne 25 jan. v koci kranjske industrijske družbe v Javorníku delavec Janez Hribar. Mož se prej močno nasi kal žganja in zmrznil v koči. Zgorela je dne 20. jan. v Kobolju pri Gočah pri berijo se je te dni utrgal oblak in se je nad 40 his podrlo, 80 jih morajo podreti, ker je voda jih hudo poškodovala. Več ljudij je utonilo. V mestu pomankuje živeža. Tolovaji živi sežgani. Pariška „Agence Havas" javlja iz Aleksandrije v Egiptu, da je v okolici Aleksandrije četa policijskih vojakov obkolila v neki bajti osem tolovajev, ki so se bili zatekli v prazno bajto, da se laglje postavijo v bran svojim preganjalcem. Policijski častnik, poveljnik ome-njene .čete vojakov, je jednostavno uknzal bajte zapaliti. To se je zgodilo in vseh zlikovcev je zgorelo Pomiloščeni huzarji. Cesar je pomilostil štiri hu zarje, ki so v Bratnicu ubili stražmojstra Dioszeghija, kateri nečloveško ravnal z ljudmi. Tri generale zaprli. Montevideu v južni Ame Vipavi 3letna hčerka Frančiška Šček. V varstvu svoje 73- riki zaprli so tri generale, ki so se udeleževali shodov vladnih letne stare matere, je prišla pii ognjišču tako blizo ognja, da nasprotnikov. se je vnela obleka in opekla tako, da je umrla vsled bolečin. Tatvina na železnici. Janko viški trgovec Marko- Pogorela je dne 24. januvarija v Sinjem vrhu pri Schwarz peljal se črnomlju Mihael Zalčeva kajža. nastal vsled neprevidnosti dekle. Škode dni v Pešto. Vozil se je v kupejii 350 gld. Ogenj II. razreda, kjer je sedel mlad, eleganten potnik. Le-ta v Dvojni samomor. Na Dunaju potegnili so te dni iz Dunave mlade niča in devojko, ki sta bila skupe zvezana. Takoj bilo razgovoru prosil Schwarza, da mu menja 100 gld. Trgovec vzel iz žepa svojo kožnato, debelo listnico, v kateri je bilo-3500 gld., razmenjal stotak, ga stavil med ostale v listnico, le-to pa je shranil v notranji žep svoje suknje. Tekom vožnje se je Schwarz sprijaznil toliko z elegantnim sopotnikom, da poslednji postregel s íino smotko in likêrjem, katerega imel v svojem malem kovčegu. Schwarz se je bil sicer bil tako ljubeznjiv, da ga je slednjič vendar mu jasno, da se je tu izvršil samomor dveh zaljubljencev, branil, toda ki sta se hotela združiti na onem svetu, ker se na tem pregovoril, da si je zapatil smotko in izpil čašico likerja, __. • « it «-VI* ništa mogla. Pri njem so našli neko ljubezensko pismo iz katerega se je stvar še bolje razvidela. Kmalu za tem je Schwarz tako trdno zaspal, da da spre j vodnik v Pešti moral probuditi. Schwarz svoji listnici, toda ni bilo več. Soditi takoj segnil po da sta bila* Policijska poizvedovanja so dokazala, da je samo- smodka in pa liker navlašč pomešana kakim uspavajočin* morilec dvajsetletni mesarski pomoćnik Julij Grobner, sredstvom. 50 Mošeja za mohamedance na Dunaju. Nedavno •so na Dunaju otvorili novo mošejo (turško cerkev) za moha-medanske vojake iz Bosne, nastanjene na Dunaju Posvećenju so prisostvovali najvišji cerkveni dostojanstveniki mohamedanski. Napad na časniškega poročevalca. V Berolinu je te dni poslal dvorni pijanist Liebling časnikarju Maksu časopis Lôwengardu, poroea o glasbenih predstavah za n Borsenzeitung", 50 gld , da ugodno ocenil njegov koncert. Časnikar je denár vrnil pijanistu, v listu pa grozno raztrgal zaradi tega Lowengarda Lieblingovo igranje. Poslednji je napal v gostilni in ga grozno namahal. Zgubljeni sin. Minoli petek je bil pogreb bivšega dunajskega obč. svetnika Leidingerja. Malo prej, nego so zabili krsto, přišel je v hišo pokojnikov 18letni sin, ničvreden dečko, kateri je bil svojemu očetu naredil že mnogo sramote in mu povzročil mnogo žalosti. Zgubljeni sin je zahteval od matere denarja in ker mu ga ni dala, vzel je revolver in nanjo ustřelil. Navzočniki so fanta še pravoČasno přijeli za roko, tako da krogla ni zadela njegove matere, nego odletela 0f v zid Bratomor. Brata Ritter sta se z železnico peljala v Edlitz na Dolenjem Avstrijskem. Blizu postaje je Josip Ritter odprl vrata, a njegov brat, s katerim je živel v so-vraštvu, je porabil priliko, ter ga pahnil iz vagona. Josip Ritter je padel tako nesrečno, da ga je vlak povozil. Obležal je mrtev na lici mesta. Baratieri ženin. General Baratieri se v kratkem poroci z bogato vdovo iz Turriaca, s katero se seznanil v Masavi,. Italij?nski general je torej vzlic svoje nezgode na bojišču v Afriki še napravil sreČo. suhe in mokre, luskine garje, in s tem združena ne-strpna „srbečica" ozdravi zajamčeno tudi take, kateri niso drugod ozdravljeni bili „dr. Hrebra'ova garja smrt." Cena šest goldinarjev avst. velj. proti prejpoši-ljatvi (tudi v poštnih znamkah) ; na kar se takoj col- nine in poštnine prosto dopošilja. Naslov: rien-Drogerie, Danzig1 (Deutschland) St Ma Tržne cene V Ljubljani dne 30. dec. 1896, Pšenica gld. 9 kr rž gld. a jda gld leča gld. 12 6 50 kr., ječmen gld kr oves gld. 6 50 kr kr proso gld. 6'50 kr., turšica gld 30 kr kr., grah gld. 12 kr., fižol gld. 10 kr. Loterijske srečke. V Linču dne 30 t 40. 43 70 59 45 V Trstu dne 30. jan. t. 1.: 19, 17, 5, 39, 18. V Pragi dne febr. t. 24, 3, 82, (5, 15. « Jedino pravi V V 4 iwhlfi (Tinctura balsamica) \f At lekarne pri „angelju varhu" tovarne farmacevtičnih pre- paratov DIE Thierry-ja Pregradi V svrho varnosti Rogatec-Slatini. činstva pred « • v me Preskušen vrednimi ponareja sedaj potrjen oblastev. zdravstvenih nosim nadalje to-le oblast-veno registrováno varstveno znamko. Naj starej e, najpristneje. najre- elneje najoeneje ljudsko do- mačo zdravilo, uteši prsne plućne bolesti itd. ter je uporabno no-tranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta \saka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtis- njena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna ,,pri angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stojeće ze- leno tiskane varstvene znamke, odkloni nejo tem natančno rejalce vrednejo ponaredbo Pazi čim ce- torej vedno zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj ! Pona-posnomovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi pre^upce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va-rajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom podlagi zakona o varstvenih znamkah. nahaja zaloga mojega balzama, naj naroči direktno na- slovi: Na angelja varha lékárno A. Thierry-ja Pregradi pri Rogatec-Slatini. malih dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje krone. 7 steklenic Bosno krone Hercegovino malih dvojnih dvojnih steklenic vinarjev Manj majhnih predplačilu razpošilja. Razpošilja se samo proti poštnem povzetju. Pazi vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi znak pristnosti vsaka steklenica. ADOLF THIERRY, lekarnar Pregradi pri Rogatec-Slatini. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Velika kraj carska loterija Ioomostu Srečkanje neprekljic . februvarija Glavni dobitek tAW * . >A U . L gotovini odbitka Srečke á priporoca Mayer b ankir Li ub lj ani i 60 prijetnega kakor znano, razburja; Kathreinerjeva odvzame škodljive zdravega. Posebno živcih želódcu, izkazala Kathreinerjeva primesi tisočerih slučajih kot najboljša, najzdravejša lahko prebavljiva pijača. l: Vsak otrok vsaka ženska Kathreinerjevo kavo tečna prilega slabému rahlemu telesu kavo. svojim prijetnim, milim okusom čista kmalo vsem prikupi. mešana bobovo Vsak hoče zdravo kavo gospodarstvu prihraniti Kathreinerjevo kavo. vender uživati okusno čista mešana bobovo, ugajala okus N » t * f* • ' ' V/ f< n I». (SO tfau) TÎÎ Kathreiner-Kneippva slatina kava celih zrnih, iz najboljšega slada izdelana přiznaném ajveljavnejših strokovnjakov preskušenem načinu Je v resnici zdrava družinska pijača, čist prirodan plod vseh deželah okusom Kathreinerjevem prave bobove kave prekisana. Kathreinerjeva kava združuje toraj v sebi prijetni okus e bobove kave in vse od zdravnikov přiznané dobre lastnosti domaćega slada. * * * t Á » KMMtflhMiMtta Kdor noče nakupu goljufan oškodovan varnostno znamko pazi obliko strani naslikanega izvirnega zavoja z imenom J^athvsinQT» Zavoji brez imena „Kathreiner" niso pristni. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba Blasnikovi nasledniki