STAJERSKI GOSPODAR Erscheint jeden Samstag — Vertag und Schrifttertwngi Marburg (Draui, ßadgasse 6 — Ruf 25-47 — Bezugspreises tu der Ostmark, vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebuhr; Im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr — Postscheckkonto Wien Nr. 55030 Nr. 15 - IV. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 15. April 1944 Einzelpreis 10 Rp# Ing. Siegfried Tremh Za Moskvo umirati? Po uničenju 14. bandifrske divizije - Značilno povelje in še bolj značilno pismo - Prisilna rekrutacija - zadnje sredstvo obupa K » & j sjO^WB » j 1 " H jfi Stunde der Entspannung Generalmajor Källner, Träger des Ritterkreuzes mit Eichenlaub, sucht in seinen kurzen Mußestunden beim Schachspiel Entspannung. PK.-Kriegsber. Dieck (Sch.). ¡^Sjg Marburg, ▼ aprilu 1944. 14. banditska divizija je bila ▼ februarja t L pri svojem brezuspešnem poskusu, všt-drati se na Spodnjem Štajerskem, popolnoma poražena. O tem smo obširno poročali T dnevniku »Marburger Zeitung«. Velik neuspeh je komunistično OF najtežje pretreseL To tem bolj, ker so morali banditi tudi v drugih pokrajinah bivše Jugoslavije sprejeti pomembne udarce. Svoj katastrofalni poraz so sicer skušali zakriti z debelo lažjo o veliki »zmagi« 14. banditske divizije, da bi tako svojim obupanim sotekačem vsaj mimogrede vlili nekoliko poguma, toda medtem ko delajo to na zunaj brez uspeha, priznavajo ▼ internem povelju »štaba« 14. divizije neoporečno svojo popolno katastrofo. V tem povelju, datiranem z 29. februarjem 1944, torej neposredno po porazu, naslovljenem na neko v bližini se nahajajočo tolpo, označujejo naloge »za časa odsotnosti divi-zijskega štaba« kakor sledi: »Odrejamo, da se vsi tovariši, ki so ostali razkropljeni na terenu, na katerem se je borila divizija, zberejo in na novo vključijo. Tovarišev, ki so ostali brez vsake zveze na »Goliath« Im Einsatz Sowjetische Panzer sind in die deutsche HKL eingebrochen. Zu ihrer Abwehr sind deutsche Pioniere mit dem »Goliath«, dem mit, hochexplosivem Sprengstoff geladenen, femgesteuerten Zwergpanzer, in Stellung gegangen. Mit hoher Geschwindigkeit rollt der »Goliath« mit seiner verderbenbringenden Ladung auf die sowjetischen Panzer zu, und bald wird eine heftige Detonation das Ende eine« der Stahl ungetüme anzeigen. f/-PK.-Zeichnung Kriegeber. Palmowski (Sch.). terenu, je gotovo še mnogo. Skrbite za ranjence, ki smo jih poskrili. Preiščite teren, na katerem so se borile naše edinice. Tam se nahaja gotovo še mnogo izgubljenega orožja, strojnic in municije. Prav tako poskrijte zakopane topove, težke in lahke metalce min, težke strojnice in municijo. Te patrulje morajo pokopati tudi naše padle tovariše, ki ao ostali na bojišču.« 14. divizija, ki je bila »odlikovana« s »posebnim pismom« Tita, je morala torej v svojem zmagovitem boju pustiti na bojišču mrliče, ranjence in razkropljence, obenem pa je izgubila na bojišču mnogo lahkega in težkega orožja. K temu še priznanje o »odsotnem divizijskem štabu«, tako da ne potrebujemo ničesar več za potrditev naše ugotovitve o popolnem uničenju banditske divizije. Da bi sedaj izpolnili vrzel okrog tisoč ban-ditov, skušajo z vsemi sredstvi pridobiti novih kalinov. Toda kljub vsem še tako lepo donečim obljubam se na Spodnjem Štajerskem ne najde nikdo več, ki bi se prostovoljno podal k »mrtvaškim brigadam« bandi-tov. Eden, ki so ga pred daljšim časom v nekem obmejnem kraju le preslepili, da ne bi moral k vojakom, je napisal svojim staršem jadikujoče pismo. To pismo nam nudi globok vpogled ▼ dejansko razpoloženje banditov. Pismo, datirano s 3. januarjem 1944, se glasi: 1 »Ljubi starši! S težkim srcem Vam pišem par vrstic, ki jih gotovo niste pričakovali Čutim dolžnost, sporočiti Vam, kako stoji z menoj. Ne bom Vam opisoval svojega pasjega življenja, sporočiti Vam hočem samo, da sem zdrav. Dobro vem, da me proklinjate radi mojega nepremišljenega koraka. Ne mislite, da sem pobegnil premišljeno. Nesrečna kapitulacija Italije skupno z agenti z namazanimi jeziki me je zapeljala kakor mnoge druge. Ko bi bili vsaj takoj priznali barvo, bi bil gotovo usmeril svojo pot drugam. Obljubili so nam zlate gradove in skorajšnji konec vojne. Vse bi bilo dobro izteklo, ako bi bil imel več časa za razmišljanje. V zadnji uri je lahko pregovoriti človeka. Tega si o meni gotovo niste mislili. Prosim Vas, odpustite mi, vsega nisem zakrivil sam. Lahko bi Vam napisal cel roman o tem ciganskem življenju, toda tega ne smem. Preje sem se klatil na Dolenjskem in ob štajerski meji, sedaj se pa nahajam v neki mali skupini v Alpah oziroma v gorovju. Večkrat sem že mislil na beg, toda to je nemogoče, ker me ne čaka nič drugega kot krogla. Radi tega trpim, čeprav ni nobenih izgledov na boljše čase. Sklepam svoje pismo. Težko je, da ga boste prejeli. V upanju, da ste pri zdravju. Vas prisrčno pozdravlja Vaš nesrečni Jožef.« To je torej izkušnja, ki jo doživi vsakdo, ki se nahaja pri banditih: najprej obljube nad obljube, v resnici pa klaverno pasje življenje brez izgledov na zboljšanje, pasje življenje, ki pelje nekega dne z matematično sigurnostjo v banditsko smrt. Ker je o vsem tem povsod govora, ne preostane komunistom nič drugega kot prisilna rekrutaoija, ki jo izvajajo, kjer se jim za to nudi možnost. Tudi to dejstvo je značilno za dejansko situacijo banditov, ako morajo »borce za osvoboditev« pridobiti na ta način, da poberejo na oddaljenih kmetijah prisilno vse moške, ne oziraje se na to, da-li so zdravi ali bolni. Samo ob sebi razumljivo je, da banditi s takimi metodami ne morejo postaviti nikake »osvobodilne vojske«, na drugi strani pa se posameznik ne more sprijazniti s tako prisilno rekrutacijo. Dolžnost slehernega Spodnještajerca je, da se z vsemi sredstvi in v najkrajšem času z begom odtegne prisilni rekrutaciji Kdor tega ne stori, daje povod za ugibanje, da hoče ostati prostovoljno pri banditih. Razumljivo je tedaj, da mora v tem slučaju nositi za sebe in za svoje sorodnike vse izvirajoče posledice. Po odredbi šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem se sorodnike prisilnih rekruti-rancev, ki se ne vrnejo v najkrajšem času, odstranjuje prisilno z njihovih posestev, obenem pa sledi zaplemba njihovega premoženja. Prav tako sledi, ako gre za člane, tudi izključitev sorodnikov iz organizacije Steiri-scher Heimatbund. S tem je zvezana izguba začasnega državljanstva, odhod v posebno delovno taborišče itd. Isto velja seveda tudi za sorodnike tistih, ki so se iz kakršnegakoli razloga prostovoljno podali v tabor banditov. V interesu sorodnikov je torej, da izvajajo na može in fante, v kolikor bi prihajali v poštev, primerni upliv. čemu potrebujejo prisilne rekrutirance, je razvidno iz nekega Titovega povelja, ki se sklicuje na neki sklep svoječasnega komunističnega kongresa v Jajcu. V smislu tega povelja banditov ni vpostavljati tam, kjer so doma, temveč jih je izmenjati. Hrvate n. pr. je vpostavljati na slovenskem Kranjskem, ljubljanske Slovence pa na Hrvatskem. Na licu mesta imajo ostati samo maloštevilni, toda sigurni komunisti, da bi imeli vse niti v svojih rokah. Prisilno rekrutirani Spodnje-žtajerc naj bi torej, daleč od svoje domovine, nekje v Bosni ali Srbiji tvoril krmo za topove za izgubljeno stvar boljfieviškega glavarja Tita, odhajajoč tako v gotovo smrt Sestava 14. divizije, ki je vdrla ▼ Spodnje Štajersko, je že dokaz za praktično izvedbo tega povelja. Tuja sodrga iz Hrvatske, Italije itd. naj bi bila izvedla »osvoboditev« Spodnje Štajerske. S to izmenjavo hočejo komunisti doseči znižanje števila beguncev, ki so jih beležili v zadnjih mesecih na vseh področjih. Evropa pred novim začetkom Reichsminister dr. Goebbels o usodni borbi nemškega naroda - Nemški narod kuje svojo lastno srečo V svojem zadnjem članku, M ga je objavil v listu »Das Reich«, vrednoti Reichsminister Dr. Goebbels izredne storitve nemškega naroda v tej vojni. Dr. Goebbels ugotavlja med drugim, da so imeli drugi narodi lažjo pot kot nemški narod, čegar vsa zgodovina je ena sama pot trpljenja, medtem ko so drugi narodi korakali v velepostojanke in svetovne pozicije. Minister pa zanikuje opravičenost, tožiti nad postopanjem, ki ga je izvedla usoda nad nemškim narodom. Naj sovražnik ali prijatelj vrednoti nemški narod po njegovem mnenju tako ali tako, eno je gotovo: Nemčija je že več stoletij sem kvas ne samo Evrope, temveč vsega sveta. Vsekakor je možno, da subtrahiramo iz zgodovine ta ali oni narod, ne da bi človečanstvo doživelo kako bistveno spremembo ali omejitev. Pri nemškem narodu si kaj takega ne moremo predstaviti. Naša skupna usoda in geopolitični položaj Reicha — tako nadaljuje Dr. Goebbels — nas silita k večjim naporom v oblikovanju našega nacionalnega življenja, kakor se to dogaja pri maloštevilnih prijateljih in mnogih sovražnikih. Iz tega rezultirajoča naravna pomoč nam je pripravila sovraštvo in nepri-lgubljenost. Kako daleč tudi gledamo nazaj v našo zgodovino: naš narod je bil vedno obdan od nevarnosti. Kjer pa nevarnost ne učinkuje smrtno, se izkaže kot permanentni dovoz moči. To se dogaja pri nemškem narodu. Dejstva sedanje vojne so to ugotovitev vedno znova potrdila. Dejstvo, da naši sovražniki podcenjujejo našo odporno silo, si je razlagati tako, da si take odporne sile spričo lastnega merila ne morejo predstavljati. Samo ob sebi se razume, da plaši višina vojne morale in vojne sposobnosti nemškega naroda naše sovražnike. Ti sovražniki nočejo, da bi prišla Nemčija do poteze, ker se boje, da bi iz tega nastale za njih nepregledne posledice. V tej vojni se borita višja kvaliteta in pa višja številka. Radi tega nam gre v poteku vojne in zlasti spričo njegovega daljšega trajanja v glavnem za to, da ojačimo in negujemo to, kar nas odlikuje pred sovražniki. V tem je namreč zapopadena šansa naše zmage. Ako še nobeden narod ni imel povoda za čut lastne manjvrednosti, potem velja to za naš narod v sedanjem položaju. Dr. Goebbels podčrtava s tem v zvezi ponovno ugotovitev, da ni bila Nemčija tista, ki je izzvala to vojno, temveč da ji je bila vsiljena s strani sovražnikov, ki niso pripustili od prvega dne nikakega dvoma o tem, da hočejo uničiti življenjsko gmoto Nemčije in s tem tudi nemški narod. Da se je naš narod do danes obdržal in se bo tudi obdržal v bodoče, mora biti za nas vse povod ponosa in močne ter neomajne narodne samozavesti. Naša usoda je v naših rokah. Nemški narod je danes v pravem smislu besede kovač svoje lastne sreče. To se ne tiče samo sedanje generacije, temveč tudi bodočih rodov. Mi gledamo stvarem trezno v oči ter ugotavljamo z lastnim nam realizmom, da ima naša generacija izpolniti nemško misijo, ki presega mero človeških naporov. Mi moramo skozi dolino boli, kajti velika nagrada nas čaka dele na koncu. Tej nagradi se nočemo in ne moremo odpovedati. Vse, kar smo doslej voljno in potrpežljivo vzeli nase, je zadofcilo svoj smisel po tej nagradi Kaj je napram temu histerično sovraštvo in krik po osveti naših sovražnikov? Umoklnilo bo v tisti uri, ko bo vojne konee in ko nam bo boginja zgodovine ponudila lavorov venec. Takrat bomo tudi razumeli, zakaj je bila naša pot tako težka. Radi tega namreč, da bi uporabili vso našo moč, da je ne bi čuvali, da bi zrasli čez nas same, ter bffi vsem drugim narodom vzgled. Pred vsem tudi radi tega, da bi dokazali pred rastočo skepso našega stoletja, da Evropa ni zrela za pogin, temveč da stoji pred novim začetkom. Nova invazijska agitacija Nobeden izmed teh ukrepov ne more spremeniti odločne volje spodnještajerskega prebivalstva, boriti se z boljševiškimi morilskimi banditi do uničenja ter sodelovati z vsemi močmi pri obnovi nemške Spodnje štajerske. Spodnještajersko prebivalstvo se zaveda, da je zavarovana in lepa bodočnost spodnje-štajerske domovine možna samo v okviru Velike Nemčije. Radi tega odklanja vsa Stremljenja, ki gredo za vzpostavitvijo nenaravne Jugoslavije, prav tako strastno pa se upira tudi vsakemu poskusu ustanovitve boljše viškega prisilnega režima na Spodnjem Č*Hjerskem. »Neues Wiener Tagblatt« prinaša o tem predmetu iz Berlina sledeče informacije: »Velik dan« — to je izum Šefa štaba neke ameriške divizije, ki je na ta način prispeval k agitaciji, ki so jo napihovali iz Londona in Washingtona v svrho priprav za invazijo. Anglo-ameriška agitacija je imela vse polno zamislekov, da bi povzročila silam osi nervoznost, obenem pa potolažila boljševike, ki že tako dolgo čakajo na invazijo. »Velik dan« naj bi bil torej tisti dan, ko bodo anglo-ameriške čete pod zaščito artilerijskega ognja in letal prišle na kontinent. Nemški vojski, ki straži od Severnega rta do Pirenej, je termin popolnoma ravnodušen. V Nemčiji ni nikogar, najmaflj pa v vojski, ki ne bi bil prepričan o tem, da bo sovražnik z vso energijo in natančnostjo pričel s podvigom, ki naj odloči o ozidu te vojne. V Nemčiji je znano, da sta Velika Britanija in Amerika od po-četka te vojne in že prej svojo industrijo v polni meri vpostavili za tehnične priprave vojskovanja, izza leta 1940 pa so sledile zlasti" priprave za vojaški spopad na kontinentu. Pripravljeni smo na to, da bo prišel nasprotnik z mnogim že znanim orožjem in metodami, pripravljeni smo pa tudi na to, da bo prinesel iznenadenja. Izkrcavanja v Severni Afriki, na Siciliji, v Južni Italiji, pri Salernn in Nettunu so prinesla celo vrsto izkušenj, ki se jih bo dalo dobro uporabiti Nikdo pa ne bo radi tega mislil, da že pomenijo skupno vsoto modrosti, ki Jo bo uporabil sovražnik za svoje izkrcanje na kontinentu. Izkrcavanje je brez dvoma najtežavnejša naloga vojnega vodstva. Da to ni nemogoče, je pokazal dosedanji potek vojne. Odločitev ne pade v trenutku izkrcanja, temveč takrat, ko so se začeli boji na celini. Po izkušnjah, ki so jih dali dosedanji vojaški spopadi med anglo-ameriškimi četami v Severni Afriki in v Italiji, ne more biti nikakega dvoma o izidu bojev, čim se bodo pričeli. K sovražni poročevalski politiki spada tudi to, da se bavi z možnostjo invazije ter da jo obenem postavlja v tač dvomljivoBti. Ali se bo vršila invazija? Ali se ne bo vršila? Ali ni bila ta govorica inscenirana morda radi tega, da bi vezala nemške divizije na zapadu? Na taka agitatorična vprašanja, čijih namen je lahko spoznati, pač ni treba stvarno odgovarjati. Na nobeden način ne bodo hoteli Duck und Vorlagt Mnibnigoi V«rt»9»-Utong: Egon Baum «Meh Golobi all* In Marborg/Drau, Badgasse t o r 1 a g t IM» Ges. m. b. H. — VerlagsMtnng: ■chriftleiter: «i ' " ~ Dnickerei-Egon Baumgartner. Haupt- Zur Zelt fto Aurel gen poveljstvo »maršala« Tita. S to nizkotno pog -bo je prejel Badoglio nagrado za svojo kap ir -cijo pred Moskvo. Pakt z boljševiškim prvake i banditov označuje strmo pot, na kateri se val ¡a italijanski izdajalec. □ Tudi v Južni Afriki se otepajo Židov. Na nekem zborovanju v Južni Afriki je izjavil opo.-: -cionalni poslanec Louw, da njegova stranka protestira proti priseljevanju, v kolikor so izpo -njeni pogoji glede potrebe in se omejuje prise ■— vanje na že zaželjene priseljence. Stranka ja pa z ozirom na dejstvo, da v Južni Afriki že obsto i židovsko vprašanje, vsekakor mišljenja, da bi sa moralo napraviti konec židovskemu prišeljev -nju. O Vihar v kozarcu vode se je polegel. GrS n emigrantska vlada v Egiptu je objavila pretres. -vo vest, da so soglasno sklenili pozvati člane o -ške »vlade« z ministrskim predsedn'kom Cud <-som na čelu, naj opravljajo še nadalje svoje pos j, dokler se ne bo premostila sedanja »kriza« □ Zidje se zanašajo na Churchilla. Židovski vrhovni rabiner Wise je izjavil te dni v neke i govoru, da Anglija ne bo nikdar izvedla določo, ki jih vsebuje palestinska Bela knjiga. Zidom s-j ni treba bati ničesar, ker zaupajo Churchillu, kakor tudi Rooseveltu. * Enajst ameriških bombnikov zasi.no pristalo na švedskem ozemlju. Kakor poroča švedski g neralni štab, je na velikonočno nedeljo prista o na švedskem ozemlju nič manj kot enajst ameriških bombnikov. Švedske vojaške oblasti so zaplenile letala in internirale posadke omenjenih bombnikov. ¡jk HRABRI SPODNJEŠTAJERCI Za svoje junaško zadržanje na fronti so bili odlikovani: Z odlikovanjem Eisernes Kreuz I. Klasse: Gefreiter Alois Kowatschitsch iz Ortsgruppe Pöltschach, Kreis Marburg-Land, ki je je že nedavno dobil odlikovanje Eisernes Kreuz II. Klasse; Soldat Plewnik iz Ortsgruppe Rottenberg in Grenadier Franz Mithans iz Ortsgruppe Hartenstein, Kreis Marburg-Land. Odlikovanje Kriegsverdienstkreuz II. Klasse mit Schwertern so dobili: Stabsveterinär Hauptmann Heliouth Drobnitsch iz Ainöd-a pri Gottschee-ju; Gefreiter Josef Turnschek in Grenadier Rudolf Jurscha. Eisernes Kreuz II. Klasse so dobili: Unteroffizier Alois Synek in Gefreiter Johann Bretschko iz Ortsgruppe Gonobitz; Gefreiter Hans Kalcher, Witschein, Ortsgruppe Kunigund, Kreis Marburg-Land; Gefreiter-ja Wodontschitsch in Sent6chni-kau iz Lindau-a pri Bad Neuhaus-u; Grenadier Franz Jerebitsch iz Wiesmannsdorf-a, Ortsgruppe Kaisersberg, in Gefreiter Cyrill Preaz iz Ortsgruppe Großsonntag, Kreis Pettau. Za hrabro zadržanje v bojih zoper bandite 6o bili odlikovani z odlikovanjem Eisernes Kreuz II. Klasse sledeči junaki iz oddelkov Wehrmann-schaft-a: Bannführer Heinz Karl Wippl, SA-Obersturmführer Franz Judmayer, SA-Sturmführer Josef Gaß, SA-Sturmführer Heinz Ploy, SA-Sturmführer Gottfried Studentschnigg, Sturmführer Oskar Werbnigg, Truppführer Emst Bach, Truppführer Wilhelm Lötz, Scharführer Hans Gresch, Scharführer Gottfried Hiefler, Scharführer Fanz Jartschitz, Scharführer Karl Mandol, Scharführer Josef Ra-ditsch, Scharführer Emil Seebacher. WM-Scharführer Christian Eidenmüller, WM-Scharführer Wilhelm Haberl, WM-Scharführer Otto Ranftl, «-Ro'tenfiihrer Franz Gerischmann, WM-Rottenführer Rudolf Plank Kriegsverdienstkreuz II. Klasse mit Schwertern so dobili nižje imenovani člani Wehrmannschaft-a, ki so se odlikovali kot junaki v bojih zoper bandite v obrambi domovine: SA-Sturmführer Josef Gaß, «-Oberscharführer Rudolf Eder, WM-Schar-fühTer Josef Berlisg, WM-Scharführer Primus Jam-nik, WM-Scharführer Valentin Krieger, WM-Scharführer Franz Koribskv, WM-Scharführer Max Ko-watsch, WM-Scharfüher Josef Lilek, WM-Scharführer Felix Magerl. WM-Scharführer Wilhelm Ne-k»epp. WM-Scharführer Rudolf Schibanz, WM-Scharführer Hans Schmidt, WM-Scharführer Johann Skamen. WM-Scharführer Josef Spielmann, WM-Scharführer Josef Semlitsch, WM-Rottenführer i? A ZN E VESTI * Naraščaj voditeljev v armadi. S 1. marcem t. 1. so v vrhovnem poveljstvu armade uredili položaj Generalinspekteur-ja za naraščaj voditeljev v armadi. Temu uradu je s tem poverjena naloga skrbeti za vzgojo in enotno izobrazbo vsega vo-diteljskega naraščaja v armadi. Vsi pripravniki na oficirske in podčastniške položaje so do svojega imenovanja oficirjem in podčastnikom v pogledu vzgoje, izobrazbe in izravnave podrejeni imenovanemu inšpektorju. Ta najnovejši predpis velja za poklicne vojake, za prostovoljce in vojaške obveznike, ki opravljajo vojaško 6lužbo med vojno. * Korenjaški Spodnještajerc. V Marburg-u, Rei-serstraBe 15, obhaja dne 14. apria t. 1. devetdesetletnico svojega rojstva bivši trgovec in hišni posestnik gospod Albert Lontschar. Ce zapišemo, da je jubilant telesno in duševno popolnoma svež in zdrav, je to razumeti dobesedno, ker uživa sloves, da ga za njegovo moč zavidajo po dvajset let mlajši, zdravi najboljše ohranjeni možje. Splošno priljubljen Marburger ima sina, ki služi kot poklicen oficir v nemški armadi ter zavzema položaj generala. * Nacionalsocializem skrbi za podeželane. V Bischofsdorf-u (Kreis Cilli) so otvorili ravnokar doqrajeno vaško pralnico za pranje perila, ki je namenjena vaški skupnosti. Pralnica predstavlja nekaj edinstvenega na Spodnjem Štajerskem in je opremljena z najbolj sodobnimi in praktičnimi stroji, ki bodo vaščanom v veliko korist. * NSKK-Obergruppeniuhrer MUller-Seyfert na Spodnjem Štajerskem. Kot vodja Motor-Obergrup-pe Alpenland je NSKK-OT-ergruppenfiihrer Miiller-Seyfert obiskal Spodnjo Štajersko ter si ogledal spodnještajerske odrede svoje Obergruppe. Pri tej priložnosti je obiskal tudi Gauleiter-ja in Reichsstatthalter-ja dr. Uiberreither-ja, ki se je nahajal ravno v Marburg-u. O vsem, kar je videl pri 6podnještajerski Motorwehrmannschaft-i, se je pri svojem odhodu laskavo izrazil. * Najboljša mladina se naj posveti kmečkemu poklicu. Uradi Banndienststelle der Deutschen Jugend sprejemajo do 1. maja 1944 prijave za ta-kozvani Landdienst. Prijave so prostovoljne, sprejemajo se pa fantje in dekleta, prvi od 14. do 18., drugi pa od 14. do 21. leta. Prijavljenci pridejo najprej v taborišča (Ausleselager), kjer se vrši točna izbira tistih, ki bodo sprejeti. V poštev pride mladina, ki se želi posvetiti kmečkemu poklicu, kot kmetje in kmetice, nadalje poklicu nameščencev v kmetijstvu ter fantje, ki bi se radi odločili za vojaški poklic. Prijavijo se pa lahko tudi tisti fantje in dekleta, ki se še niso odločili za nikakšen poklic. * Več mleka, več masla. Nemško kmetijstvo je v tej vojni ravno s pridelovanjem mleka preskrbelo dve tretjini vseh potreb ma^ti. Leta 1943. je oddaja mleka bila za 650 milijonov kg večja, kakor leta 1942. Kljub tem ogromnim uspehom našega mlekarstva je za letos izšel oklic, da bi se oddalo en milijon kg mleka več, kakor lani. To se bo doseglo, če se bo od vsake mlekarice dnevno oddalo po en četrt litra mleka več, kakor lani. To se bo seveda na celi črti doseglo, ker razpolaga naše mlekarstvo s 14 milijoni mlekaric, od katerih bi se dalo še več izvleči kakor četrt litra. * Napitnine bodo obdavčili! Tozadevni predpisi določajo, da bodo uslužbenci, ki prejemajo prostovoljno jim ponujene napitnine, svojim delodajalcem morali pismeno poročati višino na ta način dobljenih dohodkov, ki jih bo delodajalec v zvezi z ostalimi davčnimi oddajami obdavčil. V poštev pridejo v glavnera^službenci brivsko-lasničarske, gostilniške in premogovno-trgovinske stroke. * Prinašanje živil in pijače v gostilne. Gostilne morajo biti podvržene vojnemu gospodarjenju. Zoper to gospodarjenje pa grešijo tisti, ki v gostilnah zavživajo svoja od doma prinešena jedila n pijače v takih količinah, kakovostih in prip a-vah, da to zdaleka presega obroke navadnih potrošnikov. Saj mora to pri drugih gostih povzročati opravičeno nevoljo. S tem se ogroža mir in red v gostilnah. To seveda ne velja za ljudi, ki prinesejo s seboj kruh in močnate jedi, ker so samooskrbovanci, in sicer v zmernih količinah. Tozadevna meja je v kaki kolodvorski restav-a-ciji drugačna, kakor v kaki drugi gostilni. Goste, ki po gostilnah brez ozira na druge goste, u vajo svoja, od doma prinešena jedila v prekomernih količinah, ne smejo gostilničarji trpeti v svojih lokalih. * Zaključek zimskih učnih tečajev kmetijske šole v Anderburg-u so bili povezani z lepo proslavo, ki se je vršila minulo nedeljo. Na sporedu je bila jutranja proslava, ki so se je udeležili tudi starši ter častni člani. Sledila je deklamacija n petje, nakar je vodja zavoda Pg. Budacker podal izčrpno poročilo o šoli in učnem tečaju. Med fanti je bilo 16 in med dekleti 17 Spodnještajer-cev. Mladina se je pripravljala za kmečki pokl c in so bili doseženi lepi uspehi. Sledil je ogled šolske razstave, popoldan so pa učenci in učenke priredile veselo popoldansko zabavo. Prireditev ie obiskal tudi Kreisfiihrer Dorfmeister, ki je bil na potu iz treh, v bližnjih vaseh prirejenih političnih shodov. * Sleparska nabaviteljica živil. Izredno sodiš<"3 v Innsbruck-u je obsodilo 421etno Else Martini, ker je kot voditeljica neke skupne kuhinje med letom 1941-42. vzela za 6ebe večje količine mesa, masla in sira ter vse to uporabila zase, oziroma oddala drugim svojcem in nameščencem. Uradno vojno poročilo šefa avstro-oqrskega generalnega šteba z dne 28. maja 1917 6e je med drugim glasilo sledeče: »Na kraški visoki planoti se je v zadnjih štirih vročih dneh bojevanja italijanski napad razvil v več krajevno in časovno nepovezanih posamezno prodirajočih napadov. Dva taka napada z velikimi silami sta bila včeraj odbita pri Jamianu. Danes zjutraj je sovražnik v istem prostoru zopet trikrat poskusil prodreti naše bojne črte. Hrabri 6podnještajerski prostovoljni strelci so ga pa vrgli nazaj. Pri tem je k. k. Freiwilliges Schützenfeldbataillon Marburg IV ujel 6 oficirjev, 300 mož in zaplenil dve strojni puški«. Poveljnik Heeresgruppe (armadne skupine), ki je držala soško fronto in v katere sestavu 6e je odlikoval bataljon Marburq IV, Generaloberst in poznejši Feldmarečhall Boroevič, je pa o tem odlikovanju mladoletnih spodnještajerskih prostovoljcev naslovil na Statthalter-ja v Graz-u pismo sledeče vsebine: »V predloženem poročilu o bojih v zadnjih mesecih so bili med drugim izredno pohvaljeni tudi prostovoljni strelci. 1., 2. in 3. kompanije k. k. freiwilliges Schützenleldbataillon-a Marburq IV. Kakor oficirji, tako je tudi moštvo bataljona s svojo pogumno vztrajnostjo v najhujšem artilerijskem bobnečem ognju ter z izredno hrabrostjo in zvestobo do izvrševanja svojih dolžnosti doprineslo 6voj delež k popolnemu uspehu. Te lepe vojaške dolžnosti so našlei v pohvali, ki 60 je bili deležni ti hrabri mladi možje od strani Gvojih predpostavljenih do najvišjega mesta, popolno priznanje. Zelo vesel o uspehih in posnemanja vrednem hrabrem zadržanju k. k. freiwilliges Schützenfeldba-taillon-a Marburg IV med 10. bitko na Soči, Vam dostavljam izvleček iz dotičnega bojnega poro-, čila na vpogled. Prebivalstvo domovine tega pridnega bataljona je lahko ponosno na svoje junaške sinove, ki se prostovoljno bojujejo za našo domovino.« Leta 1935. je »Kameradschaftsbund der Steiri-schen freiwilligen Schützen in Graz« (tovariška zveza štajerskih prostovoljnih strelcev) izdal knjigo, »Die Steiri6chen freiwilligen Schützen im Felde 1915-1918«, ki vsebuje izvleček iz zgodovine, k. k. steirisches friwilliges Schützenfeldbataillon-a iz Graz-a ter je v i6ti v obliki izluščenega jedra omenjen tudi izvleček iz zgodovine spodnještajerskih prostovoljcev Marburq IV, kar je podano v zelo kratki obliki. O deseti bitki na Soči stoji sledeče: »Bilanca vročih bojnih dni je bila tako častna, kakor je ni pričakoval noben udeleženec bojev. Trideset vojnih členov za nemški narod Člen 15. Delovati je na to, da 6e vsak natančno pouči o svojih vojnih dolžnostih, ki jih določajo zakoni in odredbe. Kdor se iz popustljivosti ali pozabljivosti pregreši zoper take zakone in odredbe, povzroči s tem ravno tako škodo, kakor da bi storil to iz zlobe. Ze to je razlog, da ne more računati na prizanašanje. Vojna je resna zadeva, ki jo mora vzeti resno vsak tako, kakor to vojna zahteva in zasluži. * Če pride nekdo radi kakšnega prestopka ali «ločina pred sodnika in se zagovarja, da mu ni bilo znano, da je po zakonih prepovedano, kar je zakrivil, bo kljub temu kaznovan. Nepoznavanje zakonov ter v mejah istih obstoječih predpisov, ni nikdar in tudi ne more biti nikakšen oprostilen razlog. To je tudi v redu, ker bi se drugače branili in zagovarjali zločinci, da jim zakonski predpisi o prepovedi tega, kar so 6torili, niso bili znani. — Kar velja v opisanem, drži tudi, če qre za pregreške zoper vojne dolžnosti. 15. vojni člen opozarja, da se ne prizanese nikomur, kdor se pre-qreši zoper dolžnosti, ki jih zahteva vojna in jih morajo državljani izvrševati, tudi če bi jih opustili iz popustljivosti ali pozabljivosti. Pozabljivost 6e lahko primerja tudi z nevednostjo in je kakor povedano, kaznjiva. Predočiti si je namreč treba, da povzroči škodo vsaka opustitev, vsako pozab-ljenje, vsak prestopek in vsako hudodelstvo zoper vojne dolžnosti. Ker gre ta škoda na račun ljudske skupnosti in v korist naših sovražnikov, moramo in hočemo v redu izvršiti vse naloge in zahteve, ki nam jih nalaga vojna. Junaštvo Spodnještajercev v svetovni vojni Cela italijanska brigada, ki je izvršila napad, je bila uničena, brigadir sam je bil pri tem pokončan. Do zaključka- bojev je naraslo število ujetnikov na 900 mož in 32 oficirjev, plen pa na mnogoštevilne strojne puške, revolvereke topove in nepregleden vojni materijal, kar je padlo hrabrim marburgerskim prostovoljnim strelcem v roke. Gorovje Grmada, ki so ga avstro-ogrske čete že izpraznile, je bilo zopet zavzeto, nakar je s svojimi postojankami ostalo v rokah avstro-ogrskih čet do velike jesenske ofenzive leta 1917. Poveljnik bataljona, Hauptmann Vlad, in poveljnik 2. kompanije, Oberleutnant Dr. Jörg, 6ta dobila odlikovanja »Orden der Eisernen Krone III. Kl. mit der Kriegsdekoration und den Schwertern«. Istočasno sta oba izredno napredovala. Prvi je bil imenovan Major-jem, drugi pa Hauptmann-om. Hauptmann Gaischeq je dobil Militärverdienst-kreuz III. Kl. mit der Kriegsdekoration und den Schwertern. Vsi ostali oficirji so pa dobili drugo najvišje odlikovanje, ki jim ga je takratna monarhija kot oficirjem prostovoljnih strelcev, za hrabrost zamogla podeliti. Fähnrich Mejowschek je dobil zlato kolajno za hrabrost (Goldene Tapferkeitsmedaille), ogromno število podčastnike»» in mož je dobilo 6rebrne hrabrostne kolajne I. in II. razreda, vsi ostali vojaki bataljona so pa dobili bronaste svetinje za hrabrost.« Pri tem bo zanimalo, da je cela vrsta oficirjev in mož teh spodnještajerskih prostovoljcev par dni po deseti soški bitki dobila opisana hrabro-stna odlikovanja izročena osebno iz rok cesarja, ki je radi 6rečno uspelega izida desete soške bitke obiskal fronto, da je Spodnještajerce osebno odlikoval, jim pripel na junaška prsa odlikovanja tel s stiskom joke čestital k uspehu. POZ o R ! * Zapiranje trgovin, ki ne prodajajo živil. Na podlagi uradnih predpisov se radi lažjega dovoljevanja prostega časa ženskim članom trgovskih podjetij na Spodnjem Štajerskem lahko vsak četrtek popoldne zapirajo trgovine, ki ne vodijo živil. Istočasno ee uradno določa, da se odpiranje trgovin neživilske stroke preloži od pol devete na osmo uro. Vsa druga tozadevna določila, v kolikor se nanašajo na druge dneve, 6topijo dne 4. aprila t. 1. iz veljave. Predpisan prodajni čas se mora točno držati, prav posebno je prepovedano zapiranje lokalov pred pol devetnajsto uro. Ljudje, ki delajo, imajo namreč popolno pravico, da si svoje potrebščine kupijo tudi v poznejših popoldanskih urah. Predpis je stopil dne 4. aprila že v veljavo. In den Kellern von Cassino Die Bombardierung von Cassino xiat die Abwehr unserer Truppen nicht ßchwächen können. Jede Eclje in dem Trümmerfeld ist ein Widerstandsnest, jede Ruine eine Festung, in der die deutschen Soldaten mit einem Heldenmut, der in der Geschichte sein Beispiel sucht, verbissen ihre Stellungen gegen den feindlichen Ansturm halten. — Unser Bild zeigt: Ein Hauptmann der Fallschirmtruppe hat seinen Gefechtsstand mit primitiven Mitteln im Kel ler eines Hauses aufgeschlagen. PK.-Kriegsber. Wahner (Atl — Sch.). Scherl-Bilderdienst (Röhr) - Autoflex. Staatssekretär Backe je postal Reichsminister Fiihrer je imenoval Staatssekretar-ja Herbeit Backe-ja, ki je služboval v ministrstvo prehrane in kmetijstva ter že doslej izvrševal službo ministra imenovanega urada, Reichsmini6trom. Backe se je rodil na Kavkazu, šolo je obiskoval V Tiflisu, dokler ga kot Nemca in gimnazijca ruske oblasti leta 1914. niso internirale nekje za gorovjem Ural. Tam je preživel svetovno vojno in šele leta 1918. mu je uspelo priti v Petersburg ter od tam v Nemčijo. Ker je bil brez 6red6tev, je nekaj časa delal kot pomožni strugar, ključavničar, knjigovodja itd., da se je prebil in preživel. Ker je pa želel in hotel postati kmetovalec, je postal kmetijski vajenec, delal razen tega pri raznih delih ter si na ta način financiral študij kmetijstva v Gottingen-n. Med 6vojim študijem je spisal znanstveno delo o ruskem žitnem gospodarstvu, kar mu je prineslo naslov Diplomlandwirt, to je diplomiran kmetovalec. Pozneje je postal upravitelj velepo6estev Hornsen pri Hildesheim-u, medtem pa pridno nadaljeval študij in izpopolnjevanje svojega kmetijskega znanja. Kot član NSDAP je našel pot v agrarne urade ter na ta način prišel v kmetijsko ministrstvo, kjer se je z delom in uspehi povspel do Reichsministra. Herbert Backe je najlepši vzgled, kaj zmore trdna volja delavnega in pridnega nadarjenca, brez ozira na premoženje in poreklo, njegova karijera pa dokazuje, da je v nacionalsocialistični Nemčiji odprta pot vsem tistim, ki 60 nadarjeni, zmožni in znajo delati in ustvarjati. Vsakemu sposobnemu Nemcu, brez ozira na stan in premoženje, so odprta vrata do najvišjih položajev. J.- i Staatssekretär Dr. Herbert Backe Poglavje o programu stranke NSDAP V zadnji Številki »Štajerskega Gospodarja« smo objaviti program 6tränke NSDAP, ki je istočasen program organizacije Staiiischer Heamatbund. V pričujočem sestavku sledi razlaga najvažnejših določil imenovanega programa, kar bralcem ne bo omogočilo samo pogled v ozadja, ki so rodila potrebo za njegovo vsebino in praktično izvajanje, temveč bo zanimalo tudi kot čtivo. Uvod v program NSDAP je razumeti v tem smislu, da se voditelji stranke obvežejo, da po izpolnitvi programa ne bodo stavljali nikakšnih nadaljnjih zahtev več. Program je namreč smatrati končnovel javnim, kar ga razlikuje Od programov bivših liberalnih strank, ki so postavljale neizpol-njive programe, samo da so s praznimi obljubami pridobivale volilne glasove. Ko se je pa pozneje bilo treba opravčevati pred narodom radi neizpolnjevanja danih mu obljub, so to olepševale z raznimi izgovori. Pravi cilj demokratsko izgrajenih političnih strank je navadno šel za tem, da se äploh niso držale svojih orogramov in jih niso izpolnjevale, ker so hotele ravno na ta način povzročati nezadovoljnost in nemir med narodom, da bi ga pripravile in vsposobile za 6voje prikrite cilje. ""emeljna ideja nacionalsocialističnega svetov-neqa nazora je, da živi vsak velik narod v svojem življenjskem prostoru in da obsega tak prostor vsa področja, v katerih živijo ljudje enakega plemena, jezika in narodne pripadnosti. Tako govori 1. točka programa. In res, nikakor ni šlo, da bi več milijonov Nemcev živelo pod tujim gospodarstvom, kot takozvane narodne manjšine ter bili celo zatirani. Radi nesrečne vojne verskih značajev je nemški narod v preteklosti bil razkosan. Šele, ko je prišla nacionalna misel vedno bolj na površje, se je združil največji del naroda v nemškem Rei-ch-u Akoravno takratni Reich še ni bil enoten, je kljub temu povzročal zavist drugih narodov. To je bil povod, da so mu vsilili prvi odločilni boj, ki ga je prekinila lažnjiva propaganda in razkrofevalna taktika zunanjih in notranjih nasprotnikov leta 1918. Saj vemo, da nemško ljudstvo, oziramo nemški vojak v prvi svetovni vojni ni bil poražen in premagan, temveč je le lahkoverno zaupajoč v obljube sovražnikov, nepremagan položil svoje orožje. Nasilni mirovni diktat, ki je nato sledil in ga poznamo pod imenoma Versailles in St. Germain, je prešel v zgodovino. Z mirovno pogodbo sklenjeno dne 28. junija 1919 v Versailles-u je Nemčija izgubila svoja področja ter jih je morala odstopiti, in sicer: Belgiji Eupen in Malmedy; Danski severni del Schleswig-aj Litvi področje Memel; Poljski velike dele vzhodnega dela dežele Preußen, celo pokrajino Pommern in na Vzhodu del pokrajine Schlesien; Cehoslovaški področje Hultschinerländchem. Mesto Danzag je postalo samostojno mesto. Pokrajina Saarland je prišla pod upravo takratne Zveze narodov, s pravico, da po petnajstih letih potom glasovanja sama odloči o svoji nadaljnji usodi Razen tega 6o Nemčiji odvzeli z mirovnim diktatom vse njene preko-morske kolonije z razlago, da jih ni zmožna upravljati. Nemčijo so proglasili za edinega krivca in povzročitelja svetovne vojne ter so jo popolnoma razorožili. Na mesto razpuščene narodne oborožene sile so ji dovolili drianje 100.000 mož plačanih poklicnih vojakov. Vsako drianje vojnih letal in podmornic je bilo prepovedano. Vsemu temu so sledile še razne druge krivice, kakor zasedba področja Rhein-Ruhr, odvzem velikih plovnih rek ter proglasitev istih v mednarodne plovne reke, spre-menitev železnic in državne banke v mednarodna podjetja, popolna razorožitev celotnega obmejnega pasu, plačanje bajno visoke mildjardne vojne odškodnine, in sicer štirideset milijard mark v zlatu takoj, ostanek se je pa hotelo določiti šele pozneje. Verzajska mirovna pogodba je vsebovala seveda še več drugih določil, ki so bila vsa nečastna in zločinska. Kakor so v Versailles-n obsodili Nemčijo, tako je'mirovna pogodba v St. Germain-u, z dne 6. septembra 1919, ugasnila življenje velesile Avstrije. Tudi tu so zmagovalci potegnili svoje meje tako, da so veliki deli področij prišli pod nenemške države Sudetenland so prepustili Cehoslovaški, Spodnjo Štajersko pa Jugoslaviji Samo Korošcem je uspelo, da so po zaslugi svojega z orožjem hranjenega odklonilnega stališča izsilili ljudsko gla- sovanje. Kljub temu so gotova področja dežele Kärnten padla tudi pod tujo oblast. Kakor Nemčiji, so tudi Avstriji {Österreich) prepovedali držanje obveznega vojaštva ter ji dovolili poklicno armado 30.000 mož, ki to število radi slabih finančnih razmer nikdar dosegla ni. Celo, naziva Deutschösterreich tej državi niso dovolili, temveč morala se je imenovati Republik Österreich. Krivična določitev mej, ki je občutno prizadela nemški narod, je dala povod, da je Adolf Hitler v strankinem programu zahteval enakopravnost Nemčije z drugimi narodi ter razveljavljanje mirovnih pogodb. Nikakor ni bilo v redu, da bi nemški narod, kot največji evropski narod, 6tal pod varuštvpm drugih narodov ter igral vlogo manj vredneqa naroda. Zato je Führer takoj po prevzemu oblasti izvedel* določila točke strankineqa programa, ki ..vsebuje to zahtevo. Objavil je izstop Nemčije iz Zvezie narodov, uvedel je vojaško obvezo, izvedel zasedbo razorožene obmejne cone ter nacionaliziral rečne vodne ceste, železnice in državno banko. Končno je razveljavil tudi St. Ger-mäinsko mirovno pogodbo s priključitvijo Avstrije k Nemčiji. Ker je Nemčija že pred svetovno vojno imela letno po 900.000 rojstev prebitka in je to število po letu 1933 še vedno naraščalo, zemlja pa kljub najbolj intenzivnemu obdelovanju ni rodila toliko, da bi 6e prehranilo vso prebivalstvo, je bil Reich vedno navezan na gotov uvoz iz inozemstva. To odvisnost so vsakokratni sovražniki vedno temeljito izkoristili, da so v zunanje-političnem oziru lahko postopali kakor jim je prijalo. To je Nemčija najbolj občutila v prvi svetovni vojni, ko so jo z gladovno blokado prisilili na kolena. Zato je utemeljena in naravna pravica Nemcev do prostora in zemlje, kar potrebujejo za prehrano in ža naseljevanje presežka svojega prebivalstva, kakor govori strankin proqram. Če se pomisli, da živi V Rusiji komaj .8, v Franciji 9, v Angliji>15,. v Nemčiji pa 140 oseb na enem kvadratnem kilometru, je ta zahteva izven vsake debate. Pri tem je pa razločevati med naselitvenim področjem in kolonijami. Področje za naselitev mora biti v zaščitnem področju Reich-a ter take vrste, da zamore prevzeti prebitek prebivalstva, Reich-u pa osigurati podlago prehrane, to je, nadomestiti uvoz, ki bi lahko izostal v slučaju vojne. Kot naselitveno področje pridejo v poštev samo boqati, redko naseljeni deli Evrope, kot kolonijalna področja pa potrebuje Nemčija surovine. Življenjski standard nemskeqa naroda se mora dvigniti s ceneno dobavo surovin, ki bodo pocenile življenjske potrebščine. To je edino možno iz lastnih kolonij, katere domačini imajo nizek življenjski Standard. Strankim program pove med drugim sledeče: »Da bi se narod osvobodilo od razrednih bojev in stanovske domišljavosti, se uvede Reichsarbeitsdienst, najprej kot prostovoljno in pozneje kot obvezno delovno leto. V tej službi se morajo vsi Nemci obojega spola brez izjeme spoznati z delom, posebno z ročnim delom, ter 6e ga naučiti ceniti in spoštovati. Führer sam je skoval pojm o delavcu čela in delavcu pesti ter je s tem ob-jasnil, da ni nikakšnega nadrejenega in nikakšne-ga podrejenega dela, temveč da je vsako delo, ki služi blaginji in splošnosti, nekaj častnega. Zato je prva dolžnost vsakega državljana, da ustvarja duhovno ali telesno za korist splošnosti. Ljudsko skupnost se ne more ustvariti potom zakonov in odredb, temveč samo vzgojiti. Posameznik ni nič, skupnost je vse. Ta vzgoja se začne že pri mladini in traja celo življenje. Vzgoja v resnično ljudsko skupnost ni lahka, ker je mnogo ljudi, ki priznavajo ljudsko skupnost, c^jkler imajo od nje koristi in jo takoj zanikajo, če )e treba nekaj žrtvovati Program NSDAP rešuje ta problem z gojitvijo tovarištva, z vzqojo k nesebičnemu žrtvovanju itd., in sicer v formacijah potom stranki priključenih zvez kakor je Deutsche Arbeitsfront itd. Danes je nemogoče, da bi se lastnik ali ravnatelj kakega podjetja oddvojil od svojih delavcev ter jim bil nedostopen. Nasprotno, vodja podjetja in njegova posada stojita v eni fronti. Zidom je prirojeno načelo: »Veliko zaslužiti in prav malo delati.« To je možno, če 6e zasluži izredno veliko. Zato so se židje vedno izogibali dela ter sleparili, da 60 hitro obogateli. V borzah so si postavili svojo moč, da so s špekulacijami in ode- V ruškimi obresti hitro pomnoževali svoje kapitalije. S tem denarjem so si pridobili vpliv v vseh velikih podjetjih, bankah in kreditnih zavodih in seveda tud večinoma v vseh vladah. Zicov6ki kapital, ki mu nikdo ni vedel imena, je potoval iz države v državo ter 6e usidral povsod. Dežele, ki so se mu izročale, je pa izmozgaval. To je bil vzrok, da je nacionalsocializem v smislu programa svoie stranke izključil židovski ter ustvaril nemški industrijski kapital, ki ne dela radi dobička nekaterih, temveč zi potrebe in koristi naroda in Reich-a. •Nacionalsocializem v slučaju vojne ne dopušča dobičkov, ker jih s svojim strumnim dirigiranjer gospodarstva pobere kot davke. Če milijoni mož žrtvujejo 6voje življenje za domovino in njen obstoj, ne sme nikdo obogateti na teh žrtvah. Voje ne sme biti več tisti neumnež, da bi dajal svo e življenje, da na njegov račun uganja peščica tihotapcev zločinske kupčije z njegovo krvjo. Vse to do neke meje v prvi svetovni še bilo. Danes, ko nacionalsocializem izvaja program svoje stranke, je to nemogoče. Pač pa imajo danes to Anale:" in Amerikanci. Zahteva strankinega programa po podržavljanju velikih podjetij je dobra. Kapitalistične družbe so vedno delaie samo radi interesov svoiih delničarjev. Če podjetje ni bilo več dobičkanosno, so ga premestili tja, kjer so bili za to boljši p -'goji. To je delavca proletariziralo, ker je bil 1° kolo v obratu, da je poceni delal. Taki kapitalist so tvorili radi denarja, ki so qa izvlekli iz ljudstva, neke vrste državo v državi, ne da bi iim državna oblast stopila na prste. V največ primerih so kapitalisti živeli v inozemstvu po raznih luksuznih letoviščih itd., na sedežu tovarn je pa d°-lal njihov zaupnik. Takšne zadeve smo pod biv^-o Jugoslavijo lahko videli tudi v Marburg-u in dm-qod, posebno pri raznih židovskih tekstilnih tovarnarjih Zahteve po udeležbi na velepodjetiih od strani delavstva, si je tolmačiti v tem smislu, da se iz dobička za delovno posado izboljša delovne razmere z dodatki za dopuste, omogočaniem izletov, podpiranjem porodov, šolanje otrok itd Ko je državljan izčrpal svoie 6ile za interese skupnosti, mora biti preskrbljen do 6mrti, in sicer ne z miloščino, temveč z zakonitimi prejemki. Srednji stan, sestoječ Iz kmetov, rokodelcev, trgovcev, umetnikov, intelektualcev itd., je steber države in ga strankin program želi ohraniti Z odpravo rimskega in z uvedbo splošnega nemškega prava, je strankin program mislil rimsko pravo, ki je čuvalo samo interese nekaterih in jim dovoljevalo neomejene dobičke, za interese skuo-nosti pa ni poznalo nikakih predpisov. Uvedba numberških zakonov, nadalje zakona o redu in nacionalnem delu ter zakonov o sklepanju civiln:h porok in ReichSarbeitsdienst-a itd., je tej zahtevi že v veliki meri uqodila. V pripravah je pa novo splošno nemško pravo. Vsakemu nadarjenemu Nemcu se mora omogočiti višja izobrazba, da lahko postane najvišja osebnost v državi in to brez ozira na premoženje in poreklo. Nadarjenci ne smejo ostati neizrabljeni radi pomanjkanja sredstev, ker iz talentiranih ljudi postanejo veliki možje, to je vodilna inteligenca v vseh področjih. Nacionalsocializem že spravlja nadarjence v ospredje, šolski učni načrti morajo biti v skladu s praktičnim življenjem, brez nepotrebnih naukov. Šport igra veliko važnost. Strankin program zahteva dvig in skrb za ljudsko zdravje. Zaščita mater in otrok, gojitev športa, skrb za male otroke in mladino potom NSV, HJ in BDItf so znaki praktičnega izvajanja te zahteve. Kakor si je nacionalsocializem ustvaril vojaštvo, tako si je v smislu programa stranke ustvari tudi svoj nemški tisk, ki je bil nekoč v rokah Židov ter z istim vred vsa Hteratura. film in radio. Ti inštrumenti za vzgojo ljudstva so nad vse važni. Iz načela »Splošna korist gre pred lastno koristjo«, je stranka v smislu svojega programa odvzela cerkvam vpliv na državo in narod ter je vera v Nemčiji danes privatna zadeva vsakega posameznika. V zadnji točki strankinega programa postavljena zahteva uvedbe močne centralne oblasti 1e nastala iz žalostnih izkušenj s parlamentom brez odgovornosti, ki je pomenil vedno samo slabost. Neimčija je bila vedno močna le v centralictično upravljeni dTŽavni obliki. Zato je nacionalsocializem v smislu svojega programa uvedel centralistično državno upravo, ki vodi odgovorno in zadovoljivo vse državne posle. Seite 8. •Štajerski gospodar« 15. April 1944. 15. April 1944. »ŠTAJERSKI GOSPODAR« Seite 9. ■pappi Bilder aus dem Kriegsgeschehen Im U-Boot vor JNettuno Von Kriegsberichter Franz Knospe Ein deutsches, im Mittelmeer eingesetztes Unterseeboot setzt mit seinen letzten Aalen zum Unterwasserangriff gegen angloameri-kanische Invasionseinheiten an. Ein plötzlicher Angriff deutscher Bomber kommt dazwischen und zwingt das U-Boot zum Wegtauchen. Durch die Nähe der wild zackenden feindlichen Einheiten kommt das deutsche U-Boot im Hagel der deutschen Bomben zeitweilig in eine höchst unangenehme Situation. Dennoch bleibt das Glück dem deutschen U-Boot treu. Nach dem Bombenangriff geht es trotz leichter Ausfälle mit den letzten Aalen zum Angriff über und versenkt einen Zerstörer und einen mit Munition beladenen Frachter PK Mittelmeerl Obwohl bei uns die besten Au-jen auf der Brücke standen, war uns während der letzten Nacht kein lohnender Pott vor die Rohre gekommen. Wie fast in jeder Nacht wurden hellerleuchtete Lazarettschiffe gesichtet, die mit ihrer wunden Fracht nach Malta, Gibraltar oder einem afrikanischen Hafen liefen Die blutigen Verluste der Angloamerikaner müssen enorm sein. An der steigenden Anzahl der ablautenden Lazarettschiffe kann das mit Sicherheit ermessen werden. Hinter einem Pulk von 50 Landungsbooten Wie immer haben wir die unter dem Zeichen der Genfer-Konvention fahrenden Schiffe derer unbehelligt passieren lassen, die sich bei ihren Terrorangriffen über deutschem Reichsgebiet den Teufel um das Zeichen des Roten Kreuzes kümmern, sondern mit Vorliebe und in hunderten von Fällen Tod und Vernichtung über Kranke und Verwundete brachten. Und zuweilen wurde im Boot ziemlich knurrig die Frage aufgeworfen, ob es nicht an der Zeit sei, angesichts solcher „Lieblingsgewohnheiten" auch das harmlose deutsche Gemüt auf die Methoden der „Murder Inc." Welt der Sterne und Streifen umzustimmen. Aber der deutsche Soldat bleibt Soldat und handelt soldatisch. Ja. und dann hatten wir uns im Dunkel der Nacht klammheimlich an einen Pulk von ca. 50 Landungsbooten gehängt, die durch ein Flugboot begleitet, dem Landekopf zustrebten, indessen aber für unsere Aale zu murklig waren. Wo Kleine sind, müssen auch Große sein, hatte der Kommandant gemeint und war nachstoßend, weiter herangegangen. Unter einem Zerstörer wollte er es nicht machen Doch ehe noch ein lohnendes Ziel auszumachen war, dämmerte der Morgen Wir mußten wegtauchen und trödelten unter Wasser, langsam aber auf gleichem Kurs hinterher. Gegen 9.00 wurden Schraubengeräusche gemeldet. — Langsames Hochziehen auf Sehrohrtiefe. Spargel vorsichtig raus. Immer wieder wischt der Kommandant den feuchten Beschlag von der Optik, dreht das Periskop nach allen Seiten und sagt dann in seiner launigen Art alles an, was oben zu sehen ist: „Landungsfahrzeuge mit geringem Tiefgang, kleine Fische an der Reeling weiß — woll — Pulloverte ., Zipfelmützen tragende . . Camel stoßende , Gummi- kauende . ., Bogen spuckende . . ., oder auch ahnungslos dösende . ., vom Marsch äuf Rom träumende . ., Soldaten Christi! ..." Einer steckt sich jetzt eine mächtige Shagpfeife an. . raucht sicher guten Navy Cut.... es kostet mich ein Schmunzeln, mein Sohn..., dann würde dir das Ding vor Schreck in den Bach fallen . I" Wir kannten den Humor des Alten, waren manches von ihm gewohnt, bei dieser Ansage aber konnte keiner im Boot ernst bleiben. Dennoch stand bereits Minuten später die Härte des Kampfes wieder unter uns „Aus X-Grad aufkommender Zerstörer.. Auf Gefechtsstation!" ,„Rohr I und III bewässern!" „Rohr I und III ist bewässert!" meldet der Torpedomixer aus denn Bug- raum. Jeder im Boot erwartet jetzt den Abschuß der letzten Aale. Doch das Kommando „Los" bleibt aus, denn etwas vollkommen Unerwartetes hat sich ereignet. Unangenehme Situation Alle Einheiten des Gegners, Landungsboote und Zerstörer gehen auf Höchstfahrt und fegen mit hoher Bugwelle wild durcheinander. Ob sie uns im Gerät haben? Sie fahren wild im Kreis oder zacken mit hart Ruder ab Dann, erkennt der Kommandant den Grund der aufgeregten Manöver. Die Boote des Gegners feuern aus allen Rohren gen Himmel. Fliegerangriff! Das Sehrohr wird schnell eingefahren und in den Keller auf Tiefe gegangen. „Angriff deutscher Flieger auf feindliche Einheiten. Wir sind auf einer falschen Beerdigung und gleich werden wir den Segen auf unseren Karton bekommen!" sagt der Kommandant, der die Augen nicht vom Tiefenmanometer läßt, zum L. I. — Viel haben wir erlebt im Mittelmeer Aber so etwas nur sehr selten. Eine Harte das Boot durchschüttelnde Detonation nach der anderen läßt uns Spant erschüttern. In einer kurzen Pause zwischen sehr still werden, das Boot indessen in Platte und dem zweiten Anflug der deutschen Bomber wird das singende Geräusch eines aufkommenden Zerstörers hörbar. Durch seine Ausweichmanöver ist er uns eklig nahe gekommen. Wohl alle im Boot denken jetzt an die schneidigen Bombenflieger, an unsere Konkurrenz in der Luft. Wenn sie wüßten, daß ihre schweren Brocken uns jetzt den Schweiß auf die Stirn treiben Zwei schwere Bomben schütteln das Boot durcheinander, die dritte hat sicher ihr Ziel getroffen. Doch es ist, als wolle uns die brodelnde See nach oben werfen Alle Kunst wird in der Zentrale aufgewandt, damit das Boot in der eingesteuerten Tiefe verbleibt. Noch immer reißen nachfolgende Detonationen an den Nerven, — aber alle liegen weit ab .... und doch eriolgreich! Als es wieder ruhig ist, ziehen wir uns langsam und vorsichtig auf Sehrohrtiefe. An Land verschiedene schwarzwolkige Brandstellen. Auf dem Wasser liegende Nebelschwaden ziehen ab und geben den Blick frei auf einen Frachter von 3000 BRT, der ohne Fahrt neben einem großen, ebenfalls gestoppten Zerstörer liegt. „Frage Bugraum .., sind Rohre I und III bewässert?" Rohre sind bewässert, schalt es zurück. „Rohr I fertig ..„Ist fertig!" „Rohr I los'" „Rohr III los!" Jeder im Boot hält den Atem an oder drückt den Daumen. Nur kurze Sekunden vertropfen, dann nimmst es gewaltig. Stimme des Kommandanten am Sehrohr: Treffer 5000 BRT. Frachter Mittschiffs ... Schiff birst auseinander . .. „Rrrrrrummms", macht es abermals diimpf und wieder hören wir die Stimme des Kommandanten am Sehrohr: „Treffer auf Zerstörer..., 45 Grad Schlagseite ..., Kesselexplosion ..., säuft in weißer Dampfwolke gehüllt ab. Los, I. W. O. schnell sehen sie sich das an!" Hell knisternd werden die Sinkgeräusche des Zerstörers im U-Boot hörbar. Eine Strophe Englandlied. Schnell in den Keller. „Licht aus, Ruuuhe im Schiff..Schleichfahrtl" Freuen können wir uns auch im Dunkeln. Murin an-Front bleibt un erschötterli ch Von Kriegsberichter Josef Blattl PK Das Kriegsgeschehen im Hohen Norden der Ostfront verläuft nach anderen Gesetzen als an den südlicher gelegenen Frontabschnitten. Nicht, daß es in den langen Wintermonaten überhaupt zum Stillstand käme — das Gegenteil ist der Fall. Großadmiral Dönitz an der Atiantikfront Der Oberbefehlshaber der Kriegsmarine, Großadmiral Dönitz, überzeugt 6ich selbst immer wieder an allen Fronten von der Einsatzbereitschaft der Kriegsmarine. — Unser Bild zeigt: Der Flottillenchef einer Zerstörerflottille berichtet den» Großadmiral über die letzten erfolgreichen Einsätze seiner Boote. KP.-Kriegsber. Sämisch (Seh.). □ Nobenih najemnih in posojilnih dobav za Turčijo. V uradnih ameriških krogih potrjujejo vest, da so bile vse najemne in posojilne dobave, v kolikor so odhajale v Turčijo ladijskim potom, ustavljene. □ Madžarski ministrski predsednik Sztojay, ki je bil o priliki sestave svoje vlade pover|en tudi z interimističnim vodstvom zunanjeqa ministrstva, je imenoval sedaj svojega stalnega zastopnika v zunanjem ministrstvu. V to svrho opolnomočeni minister je Michael Jungert Arnothy. □ Diplomatski odnošaji med Moskvo in Barijem. Kakor poroča DNB iz New Yorka, je imenoval maršal Badoglio dosedanjega italijanskega poslanika v Kabulu, Pietra Carone-a, svojim diplomatskim zastopnikom v Moskvi. Mem tem je tudi sovjetska vlada imenovala svojega diplomatskega zastopnika s sedežem v Bariju. □ Madžarski iidje brez radio-aparatov. Madžarska vlada je odtegnila Židom z 10. aprilom t. L dovoljenje, nanašajoče se na radio-aparate. O Nove aretacije v Franciji. V južni Franciji so oblasti odkrile celo vrsto tajnih komunističnih organizacij ter pri tem aretirale 241 oseb. Med aretiranci se nahaja 90 Poljakov, ki so kot teroristi izvršili številne umore. □ Obsežna amnestija na Hrvatskem. Ob tretji obletnici ustanovitve Neodvisne države Hrvatske Je poglavnik dr. Ante Pavelič podpisal dekret o amnestiji, ki je zelo obsežna Zaporne kazni in ječo do enega leta je poglavnik odpustil obsojencem Višje kazni spadajo v okvir delne amnestije. Amnestije pa niso deležni vsi tisti, ki so pobegnili v inozemstvu in ki 6e še skrivajo. Deležni je pa niso tudi zločinci zoper odredbe vojnega gospodarstva in zločinci zoper varnost države. □ Stettinius v Londonu. Ameriški državni pod-tajnik za zunanje zadeve, Stettinius, je prispel pretekli petek v London. Stettinius je izjavil, da hoče na licu mesta študirati razna vprašanja in da ne bo siklepal nikakih dogovorov □ Sovjetski dezerter na ameriških tleh. Sovjetski stotnik Kravčenko, ki je nedavno kot član vojaške delegacije pri sovjetskem veleposlaništvu v Washiagtonu razkril na senzacionalen način prave Stalinove namene, je bil označen s strani sovjetskega veleposlanika kot »dezerter«. Ameriške oblasti izjavljajo, da bo stotnik Kravčenko, ki je padel v nemilost vrhovnih boljševikov do nadaljnjega užival zaščito Zedinjenih držav, najmanj pa tako dolgo, dokler ne ugasne veljavnost ajeosvega diplomatskega vizuma. f * .......mm. pu T^^a W - ' - ~ -- if * It- ^rkWÊ n ;. I» IBIS fe . t m* . « !jfT* J An der niederländischen Küste Entlang der niederländischen Küste ziehen sich die Re:hen der Panzerhöcker, Panzerhindernisse, die tiefgestaffelt für den Gegner das Gelände unpassierbar machen. PK.-Kriegsber. Kol] (Atl — Sch). riet« nerika: ' errortotber Notgelandet« ¡naikanischer Teno der bei einem Angriff auf das Reichsgebiet schon Im holländischen Raum ton unseren Jagdkräften ajijdeijezwunqen mute PK.-Kriegsb. Srtfeit jA.tl-Sch) »Festung Norwtgem abwehr-benil Auch hier im Horden Europas steht alles zur Abwehr eines feindlichen Larpnqnver6uche6 s,< bereit. Geschüt» aller Kaliber : recken ihre Rohre in den Him-* mel PK.-Kriegsb. Temert (Atl - Sch) ? M ' T llsl ^^^Kt BUB K . . . ... Flak am Landekopf Nettuno Feindliche Bomber greifen eine deutsche Flakstellung an. Doch fallen ihre Bomben abseits von den Geschützen auf das freie Feld PK.-Kriegsber. Freytag. In Tarnopol SeitvielenTagen berennen die Bolsche-wisten mit stärkster Übermacht die Stadt Tarnopol. Am tapferen Widerstand der Besatzung scheiterten aber bisher alle feindlichen Angriffe. PK.-Kriegsber. Lechner. Strafienkämpfe Die Bolschewisten haben einige Häuser bunkerartig ausgebaut und setzen sich erbittert zur Wehr. Während MG. sichern, versuchen ff-Pan-cergrenadiere, von Haus zu Haus springend, weiter nach vorn zu kommen. POLmCNl DRGB/Z PIS ^ hmtm Dunkelheit, Eisbrücken und Schneedecke schaffen eine tragfähige Grundlage für die Kampfhandlungen, erschweren sie aber auf der anderen Seite wieder. Die Kämpfenden haben sich auf beiden Seiten den harten Bedingungen des Winterkrieges, die den größten Teil des Jahres über herrschen und auch jetzt, Anfang April, noch andauern, weitgehend gefügt. Die Freihaltung der Straßen ist eine mühevolle Arbeit. In den wegearmen Berggeländen der Tundra sind der Motorisierung Grenzen gesetzt. Auf Pferdeschlitten und Tragtierrücken wird der gesamte Nachschub zu den vordersten Stellungen, die sich über einen Kranz von Höhen hinziehen, gebracht Die Truppe ist winterbeweglich, muß es sein; nur auf Schiern sind viele der Kampfaufträge durchführbar. Demonstration dei Bereitschaft Der Feind hatte, soviel konnte in der letzten Zeit beobachtet werden, in einem Abschnitt der Murman-Front, in dem die Verzahnung und Tücke des Geländes eine gewisse Durchsichtigkeit der Bewegungen begünstigt, vorgefühlt und teilweise die Stellung gewechselt. Seine Pläne müsseh durchkreuzt werden. Er soll aus der zeitweise ein-, getretenen Ruhepause nicht den Eindruck gewinnen, hier seinen Hebel ansetzen zu können. Es muß ihm die Stärke der deutschen Linien recht eindringlich vor Augen geführt werden. Ein im Rahmen einer Gebirgsjäger-Division eingesetztes Bataillon hat die Aufgabe erhalten, einen feindlichen Stützpunkt einzunehmen. Es ist schwer, an die Höhe, auf der sich der Ff-ind in Stärke von zwei Kompanien verschanzt bat, heranzukommen. Durch den tiefen Schnee, der von den Bergkämmen heräb in die Mulden geweht wurde, arbeiten sich die Kompanien und Züge, einzelne von ihnen als Sicherungen, an das befohlene Ziel heran. Die Sicht ist in der sternenklaren Nacht nur allzugut. Der Schnee knirscht unter den Brettern. Das kahle Birkenge-stiüpp, das der Feind da und dort freigelegt hat, bietet kaum Deckungsmöglichkeiten, doch gelingt es der Spitzengruppe, durch ein Umgehungsmanöver fast bis an den Fuß der Bergkuppe heranzuschleichen, als von oben die ersten Schüsse fallen. Jetzt gilt es! Von zwei Seiten dringen die Gebirgsjäger, den steilen Hang hinaufkletternd, in den Stellungsgürtel ein, ungeachtet des um ihre Köpfe schwirrenden Abwehrfeuers der Stützpunktbesatzung. Während sie mit Schiern über die tiefen Schneegräben hinwegziehen müssen, hält die Artillerie die feindlichen Geschütze und Granatwerfer nieder. Dem ersten überwältigenden Sturm der Angreifer ist der Gegner nicht gewachsen. In erbitterten Nahkämpfen werden die nächstliegenden Stellungen aufgerollt und eine firoße Anzahl der Verieidiaer niedergemacht. Handgranaten und Gewehrkolben sind dabei die Hauptwaffen. Da ringt ein Oberjäger mit einem Bolschwisten, der dem Deutschen einen Finaer abbeißt. Ein alter Tundrakämofer, der gerade hinzukommt, erledigt den Feind. Das ist nur ein Beispiel für viele. Rentiere ziehen Rettungsschlitten Die Sowjets müssen sich von diesem Teil des Stützpunktes zurückziehen. Eine Kampfgruppe gewinnt die Höhe, eine andere, die gleichfalls eingebrochen ist, gerät durch den Gegenstoß herangeführter stärkerer feindlicher Kräfte zeitweilig in Bedrängsnis. Sieben verwundete Kameraden bleiben in einem Grabenstück zurück, Oberjäger L. übernimmt es, die Kameraden zu befreien Mit nur sechs Mann gewinnt er den verlorenen Graben zurück. Die Verwundeten sind gerettet. Der Erfolg knüpft sich bei diesen Kämpfen oft an die Entschlußkraft Einzelner. Er ist diesmal ganz eindeutig auf der Seite unserer Gebirgsjäger. Sie haben den Gegner, der sich nie als Herr in diesem Frontabschnitt aufspielen konnte, wieder einmal gezeigt, daß sie nicht nur seine Vorstöße abzuwehren verstehen, sondern auch im Angriff stets die Stärkeren sind. Sie fügten dem Feind hohe blutige Verluste zu und zerstörten seine Kampfanlagen und schweren Waffen. Damit ist der Auftrag erfüllt. Die Soldaten setzen sich auftragsgemäß ab. Dabei kommen weiter nachstoßende Reserven der Sowjets einer Kampfgruppe in den Rücken. Auch dieses Gefecht wird von den Gebirgsjägern siegreich entschieden. Mühsam werden im Auf und Ab der Schneewildnis unter dem heulenden Konzert in den Lüften die verwundeten Kameraden zurückgebracht. Die kleinen Rettungsschlitten werden zum Teil von Rentieren gezogen. Die Freude über das Gelingen des Hand- UMN / kmetovalec »Vrsti se za zimo pomlad in poletje...« poje pesem. Prav tako, kot letni časi sami, se vrstijo tudi vsakoletna kmečka dela na polju, na vrtu, v gozdu, v sadovnjaku, v vinogradu. Kdor hoče biti dober gospodar, mora vsak dan posebej znati ugotoviti, v kateri gospodarski panogi in katero delo je najnujnejše. Opraviti vsako delo ob pravem času, je ena izmed najtežjih nalog kmetijskega gospodarstva. Ta naloga je tem težja, ker so okoliščine vsako leto drugačne: če je zima dolga in pomlad deževna, je za opravljanje poljskih del manj dni na razpolago kot če je zima suha in pomlad lepa; ob mokrih letih je treba z zemljo drugače ravnati kot ob sušnih itd. | Dela, ki jih mora kmetovalec vsako leto opraviti, Dorficht! Giftige Safe! Kdor se ni, — naj čimprej stori! nazivamo skupno: 6talna kmetijska vsakoletna dela. Izmed opravil te vrste bomo danes našteli nekatera najvažnejša spomladanska dela, ki bi jih moral vsak dober kmet prav za prav že opraviti — pa jih večina kmečkih gospodarjev vendarle še ni izvršila čeprav je vsako odlašanje teh del za-naprej v škodo. Naj torej vzamejo kmečki gospodarji-zamudniki naš današnji sestavek kot »zadnji opomin« in naj pazijo, da jih njihovo polje ne bo tožilo očitno kot — slabe kmetovalce! 1. Na polju Zemlja 6e počasi osušava in ogreva. Cas je, da gre kmečki gospodar preko svojih njiv z ozimino, in ugotovi, kako so ozimna žita zimo prestala. Letos n,a splošno se ni bati škode na ozimnih žitih vsled zimske pozebe pod snegom. Pač pa obstoja v lahkih zemljah nevarnost spomladanske pozebe, ki jo tudi »srežo: imenujemo. Proti spomladanski pozebi ozimin se borimo tako, da ozimna žita zgodaj spomladi povaljamo z gladkim valjarjem, ki pritisne žitne poreninice nazaj k tlom. Ponovno-pa moramo opozoriti, da smemo žita valjati samo na lahkih, rahlih tleh, nikoli pa na težkih in vlažnih. < Na-težkih tleh, posebno še, če se je od snega aH zimskega deževja napravila na površini skorja, pa bomo žito spomladi, čim se zemlja dovolj osnši, prebranali z lahko mrežno brano (»Netzeqqe«), s čimer omogočimo zraku dostop do korenin in s tem pospešimo žitno rast. Če nimamo take mrežne brane sami, si jo sposodimo od naprednejšega soseda, ali pa od vaške strojne skupnosti (»Dorfma-schinengemeinschaft«j. Opozoriti pa moramo 6pet, da v primeru, če je ozimno žito redko, bodisi ker je slabo vzkalilo, bodisi, ker je trpelo od zime, ne smemo branati takoj, marveč moramo počakati, da se žito dovolj obraste. To obraščanje in rast žita sploh pa lahko tudi sami pospešimo s tem, da potrosimo po žitu nekoliko (1 kg na 1 aj dušična-tih umetnih gnojil (Kalksalpeter, Kalkamonsalpe-ter itd.). Če teh gnojil nimamo, lahko preredko ozimno žito z gnoinico polijemo. Če se nam je tž, ki se spomladi sploh ne razrašča več., preredko ozelenila, je škoda, da bi pustili, da bi se med ržjo zaqostil plevel, marveč moramo rž podsejati. Kot podsetev lahko uporabimo jari ječmen, ki bo zrel istočasno z ržjo, ali pa navadno deteljo, korenje ali kaj podobnega, vendar to zadnje dvoje le v primeru, ako nam plodored ali kolobarjenje tak podsevek dopušča. Od spomladanskih žit prihaja za naše kraje v večji meri v poštev le oves — pa še ta le za gorske, mrzle lege in pu6te zemlje. Sejati oves v naših dolinskih' okoliših na dobri zemlji je pa škoda, kajti oves nam tu samo zemljo izčrpa in skvari, obrodi pa le obilo slame, a arnja malo, pa še to malo je zanič. Kjer pa sejemo oves, ga se- frft Ififten. donn i Geroide jetrt, wo wir nicht im OberflvO schwelgen können, muß alles vollwertig verbraucht wer-den. Audi zugeteilte Eier sollten nur dann Verwendung finden, wenn •• unbedingt nötig ist. Manche« Ei in Qamnlct eingelegt, «/füllt zur rechten Zeil «inen itoA basieren ZweckI In GARANTOl hallen tidi Eier 1 Jahr langl Rauchlangkehrer-Lehr junge wird aufgenommen bei Firma Franz Fuchs, CUM, Schillerstraße 3. 420-6 Torhüter sucht Seifenfabrik H. G. Lettner & Söhne in Marburg a. d. Dran, Schlachthofgasse 23. 501-6 Bandagen aller Art. sowie Prothesen erzeugt die altbekannt! Firma FRANZ BELA. BandagUt, Marburg/Dran. Herrengasse 5. Prothesen jeder Art — Ledei — Leichtmetall — Holz-orthopädische Apparate, Leibbinden, Gum-mistrfimpfe erzeugt und liefert das führende Fachgeschäft F. EGGER, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Krankenanstalten and Sozialinstitut* Marburg/Dran, Mellingerstr 3, Wir geben allen Freunden und Bekannten die traurig« Nachricht, daß unser innigstgeliebter, unvergeßlicher Sohn und Bruder STANISLAUS SODITSCH nach kurzer, schwerer Krankheit am 7. März 1944 in Spremberg o/L. gestorben ist Er wurde nach WeiBwasser überführt und am dortigen Friedhof zur letzt» Ruhe bestattet WeiBwasser, im März 1944. In tiefer Trauer: Maria Soditsch, Mutter; Maria Soditsch, Schwesteri Johann, Anton und Franz Soditsch, Brüder, sowie di« Familien Wogrinz und Bradatsch 483 Der Chef der Zivilverwaltung in der Unterste!ermark Dienststelle Forst- und Holzwlrtechaft Marburg-Dr., BeethovenstraSe 5. — TeL: 20-76 Verlautbarung 1. In der Untersteiermark dürfen ab heute Bretter, Bohlen (Pfosten), Kanthölzer, Baiken und Dachlatten aus Nadelstammholz nur in den aachstehend genannten Abmessungen erzeugt werden. Die Maße gelten für lufttrockenes Holz (in handelsüblichem Sinne) in rauhem Zustand: a) Bretter, besäumt und unbesäumt (Dicke in mm): 10, 12, 15, 18, 20, 24, 26, 30, 35 und 40, b) Bohlen (Pfosten), besäumt und unbesäumt: 45, 50, 55, 60, 65, 70, 80, 90, 100; c) Kanthölzer (Querschnitt in cm): 6-10, 6-12, 8-8, 8-10, 8-14, 8-16, 10-10, 10-12, 10-14, 10-16, 12-12, 12-14, 12-16, 14-14, 14-16, 14-18, 16-16, 18-18« d) Balken (Querschnitt in cm): 8-20, 10-20, 10-22, 12-24, 12-26, 14-20, 16-20, 16-22, 16-24, 18-22, 20-20, 20-24, 20-26, e) Dachlatten (in mm): 24-48, 30-50, 40-60. Soll aus besonderen, vertretbaren Gründen Nadelschnittholz in anderen Abmessungen erzeugt werden, so ist dies bei der Dienststelle zu beantragen. 2. Der Einschnitt von Nadelstammholz ist so vorzunehmen, daß vom Rundholz gerechnet: 20% auf Brettstärken von 12, 15, 18 und 20, 10% auf Brettstärken von 24 und 26, 4% auf Latten und 4% auf Kreuzhölzer und Rahmen (Staffel) einzuschneiden sind. Die verbleibenden 62% können nach Wahl auf die unter Punkt 1 angeführten Dimensionen verschnitten werden. Einblatt-Sägen brauchen keine 12, 15 und 18 mm Bretter zu erzeugen, sondern 30% Bretter in 20, 24 oder 26 mm Stärke, die übrigen Dimensionen in demselben Abmaß, wie die Voll- und Register-Gatter. 3. Ich mache auf meine Verlautbarung bezüglich Erzeugung und Abgabe von Grubenschwarten (»Marburger Zeltung« ▼. 12. April 1943), derzufolge von jedem verschnittenen Nadelstammholz zwei Stück Grubenschwarten zu erzeugen und der EV Süd abzuliefern sind, und auf die Verordnung, dafl Nadelstammholz unter 20 cm ohne Genehmigung nicht verschnitten und nicht bezimmert werden darf, besonders aufmerksam, well immer wieder Nichtbeachtung feststellbar ist 4. In § 1 der Verordnung über forst- und holzwirtschaftliche Erzeugnisse in der Untersteiermark (Verordnung«- n. Amtsblatt Nr. 83 des Chefs der Zivilverwaltung in der Unter-Steiermark v. 4. Juni 1942) ist unter dort ersichtlichen Voraussetzungen der bezugsscheinfreie Kauf von 5 fm Rundoder 3 cbm Schnittholz vorgesehen. Diese Freigrenze wird ab heute bei Rundholz auf 1 fm und bei Schnittholz auf % cbm herabgesetzt. 1057 i Dipl. Ing. Karl Cha rasa. "Vegen Todes-iles verpachte ich ah sofort 15 J. große Landwirtschaft, mit 9 Joch Nutzfläche, schönem Obstgarten und guter Lage, in Bronndorf 22, Gemeinde Po-nigl bei Cilli, auf 5 Jahre, zu guten Pachtbe-dingungen. Zuschriften erbeten an Michael Sdolschek, Wesserau 3, P. Stainztal bei Bad-Rade in, Kreis Oberrad-kersburg. 478-2 Operationstisch um 200 RM zu verkaufen, Anträge unter >Aizt 3« an die Verw. 495-3 Kaufe gut erhaltene Nähmaschine. Kot-Bik, Thesen, Pettauersiraße Nr. 39-11, Mar-kurg-Drau. 494-4 Hansgehilfin m. Kochkenntnissen wird aufgenommen. Anzufragen: Hilde Rom, Trafik, Damgaäse 1. 493-6 Sache Bekannt-ichaft mit einer Witwe, euch Kiiegerwitwe o. jesch. Frau, bis 50 Jahre, wenn möglich mit Eigenheim, jedoch Dar vom Lande. Kind kein Hindern iß«. Zuschr. inter »Profes-6ionist-Unter-iteiTer« an die Verw. Stajerski Gospodar, Marburg-Drau. 479-12 Met fur das Deutsche lote Kreuz Ich habe meine Praxis wieder aufgenommen Dr. Wagner praktischer Tierarzt, Pettau Schlachthof, Telefon 145 Anstatt eines glücklichen Wiedersehens erhielten wir die traurige Nachricht, daß unser geliebter Sohn und Bruder LUDWIG KRANNER Gefreiter Im Alter von 22 Jahren in einem Lazarett ßeiner am 10. März 1944 erlittenen schweren Verwundung am 11. März 1944 erlegen ist Er wurde auf einem Heldenfriedhof zur ewigen Ruhe bestattet. Weigelsberg b. Oberradkereburg, Kreuzdorf, 28. März 1944. In tiefster Trauer: Leopold und Aloisia, Eltern; Lorenz, Bruder; Theresia, Geirta, Maria, Ludmilla, Hedwig, Justine und Franziska, Schwestern, und alle übrige Verwandten 480 Hart und schwer traf uns die traurige Nachricht, daß unser unvergeßlicher und herzensguter Sohn, Bruder und Onkel FRANZ PLOTSCH Grenadier mm 15. Jänner 1944 im blühenden Alter von 25 Jahren den Heldentod an der Ostfront fand. Lieber Franzi, ruhe sanft in fremder Erde, Du wirst In unseren Herzen weiter lebenl Georgenberg b. Kunigund, Marburg-Drau, 12. April 1944. In tiefer Trauer: Franz und Cäcilie Plotsch, Eltern; Johann, Andreas, Hubert, Brüder; Aloisie, Cäcilie, Martha, Schwestern; Mery, Nichte und alle übrigen Verwandten. 503 Tiefbetrübten Herzens geben wir allen Freunden 'und Bekannten die traurige Nachricht, daß unser innigstgeliebter Sohn, Bruder, Onkel, Schwager und Neffe STANISLAUS AMON Soldat im Alter von kaum 21 Jahren am 2, Februar 1944 an der Ostfront den Heldentod gefunden hat. Nun ruht er fern seiner geliebten Heimat, doch in unseren Herzen wird er immer unvergessen bleiben. Wiratsch b. Wind. Landsberg, im April 1944. In tiefem Leid: Rosalie Amon, Mutter; Martin, Bruder; Rosalie, Schwester; Anton, Schwager; Angela, Schwägerin, sowie alle übrigen Verwandten. 508 Halber Garfenanfeil abzugeben f Demjenigen unentgeltlich abzutreten, der mir meinen Teil des Gartens bearbeitet und in Ordnung hält. — Anzufragen bei: Dentist HOPPE, Cilli, Ringstraße 13-1. Nur vorimtt. von 8—11 Uhr. # Tiefbetrübt geben wir allen Verwandten und Bekannten die traurige Nachricht, daß unser über alles geliebter, unvergeßlicher Sohn, Bruder, Onkel und Schwager FRANZ KODELITSCH Grenadier im 22. Lebensjahre, am 27. Februar 1944, an der Ostfront gefallen i6t. Wer unseren Franz gekannt hat, wird unseren Schmerz ermessen. In unseren Herzen wird er unvergeßlich weiterleben! Mächberg bei Ober-Pulsgau, im April 1944. In tiefster Trauer: Franz und Maria, Eltern; Vinzenz, dz. im Felde, Bruder; Maria, Helene, Angela und Aloisia, Schwestern;, Schlam-berger und Krainz, Schwager; Marinka, Nichte, und älle übrigen Verwandten 486 QCÜ mf. Von tiefstem Schmerz gebeugt, geben wir die traurige Nachricht, daß unsei lieber Sohn und Hl Bruder ALOIS ZWETKO Geireiter 'a im 20. Lebensjahre, am 7.»Februar 1944, an der Ostfront »ein junges Leben gelassen hat. Lieber Alois, in weiter Ferne befindet sich Dein stilles Grab, aber in der Heimat bei Deinen Eltern und Geschwistern wiret Du unvergessen bleiben! Unser Schicktsal legen wir in Gottes Hand! Puchdorf, Bamberg, den 7. April 1944. In tiefster Trauer: Johann und Aloisia Zwetko, Eltern; Johann dz. im Lazarett, BrudeT; Maria und Aloisia, Schwestern; und alle übrigen Verwandten und Bekannten , 484 Danksagung Tiefgerührt über die überaus herzliche Anteilnahme anläßlich des schweren Verlustes, den wir durch den frühen Tod unseres einzigen Sohnes, Bruders, Onkels und Schwagers FRANZ LAICH, erlitten haben, sprechen wir auf diesem Wege unseren innigsten Dank aus. Garns bei Marburg-Drau, den 6. April 1344. e . e Familie Laich und alle übrigen Verwandten Bäckergehilfe, 30 Jahre, sucht Bekanntschaft mit Witwe zwischen 20—26 J. unabhängig, mit eigenem Geschäft, zwecks Ehe. Anträge unter »Schöne Zukunft« an die Verw 489-12 Landwirtschaftsfachmann, 48 J alt, ledig, ohne Anhang, Kriegsbeschädigter, dz. als Wirtschaftet bei Marburg tätig, wünscht berufstätiges Fräulein von 36 bis 42 J. mit Freude zur Landwirtschaft, zwecks Ehe kennenzulernen. Zuschr unter »Natur-u. Landfreund« an die Verw 490-12 Sägearbeiter, 33 Jahre, sucht Bekanntschaft mit Fräulein v. 20—30 Jahren, mit etwas Besitz. Anträge an Franz Plochl, Hainburg, Post Hainburg, Völ-kennarkt, Kärnten. 496-12 Gemischtwarenhandlung zu kaufen oder zu pachten gesucht. Anträge an die Verw. unt. »Geschäft«. 491-14 Tausche alte Nähmaschine für gut erhaltene Obstmühle. Adresse: Pla-chota Elisabeth, Georgenberg, Ulmibrüek 31, Post Ober-Ku-nigund. 492-14 Tausche junge Zuchtstute für einjährige Fohlenstute nach Vereinbarung. Korotaj Stefan, Kranichsfeld Nr 130. 210-14 Obst- u. Gemüse-üb ernehmer, welcher d Last autos zu den Sammelstellen begleitet. womöglich Weinbauschüler wird sofort von Großhandlung Anton Birgmayer in Marburg Drau, Tegett hoffstraße 74 aufgenommen 334-6 UPOŠTEVAJTE PREDPISE LETALSKE Z AŠČITEI In unfaßbarem Schmerze geben wir die traurige Nachricht, daß unser innigstgeliebter, unvergeßlicher und herzensguter Sohn und Bruder JAKOB MERZ in den schweren Abwehrkämpfen an der Ostfront den Heldentod fand. Haßlach in der Kollos, Groß-Okitsch 54, Kreis Pettau, im April 1944. In tiefer Trauer: Jakob und Agnes, Eltern: Elisabeth, Maria und Justina, Schwestern; Anton Merz, Grenadier, Bruder. 502 In tiefem Leid gebe« wir die traurige Nachricht, daß unser geliebter, guter Sohn, Bruder, Neffe und Onkel JOSEF USSAR Grenadier am 25. Februar 1944, im Alter von 21 Jahren, an der Ostfront den Heldentod fand Er wurde am 29. Februar 1944 auf einem Heldenfriedhof zur letzten Ruh» gebettet Ilmenau/Thüringen, im April 1944. Michael und Amall« Ussar, Eltern, Franz Ussar, Großva-teri Anna Walentschak, Großmutter, Michael Ussar, Brüden Maria, Josefa, Amalie, Theresle, Anna, Stefanie, Christine, Schwesterni Michael Walentschak. Onkel, Rosa 485 Bach, Katharina, Ussar. Maria Ussar, Tanten (¿SRa Anstatt eines glücklichen Wiedersehen» er- Kr^jj hielten wir di« traurige Nachricht, daß unser lieber Sohn, Bruder und Onkel FRIEDRICH RANFTL Grenadier nie mehr zu uns zurückkehren wird. Er fiel im Alter von 20 Jahren am 3. Februar 1944 an der Ostfront im Kampfs für Großdeutschland Kunigund, Marburg-Drau, Wien, Agram, 8. April 1944. In tiefer Trauer denken an Dein ferne« Grab: Anton und Maria Ranftl, Eltern; Anton Ranftl, Bruder, dz. im Felde; Juliana Ranftl, Schwägerin; Johanna und Angela Ranftl, Nichten; Franz und Alois Ranftl, Onkel; Johanna Ranftl, Tante, und all« übrigen Verwandten. 504 Vom tiefstem Schmerze gebeugt, geben wir die traurige Nachricht, daß unser lieber guter Sohn und Bruder FRANZ LORENTSCHITSCH Gefreiter in einem Pionier-Bataillon im Alter von 21 Jahren seiner an der Südfront erlittenen schweren Verwundung am 11 Februar erlegen ist Lieber Sohn und Bruder, wir werden dich ni« vergessen! Ober-Täubling bei Marburg, den 11. April 1944. In tiefster Trauer: Franz und Maria Lorentschitsch geb. Ornig, Eltern; Alois und Adoli, Brüder; Maria, Anna, Julia, Rosa und Theresia, und alle übrigen Verwandten. 506 Unsagbar hart traf uns di« traurig* Nachricht, daß unser lieber Sohn und Bruder JOSEF WREGO Grenadier au 7. MSn 1944 ,im Alter von 20 Jahren, am dar Ostfront gefallen ist Weigen. Jahrin«, da 6. April 1944. In tiefer Trauer denken an Dein fernes Grab: Johann und Rosa Wregg, Eltern) Alois und Praaz, Brüder, Rosa Zaff geb. Wregg, Schwester, Viktor Zaff, Schwager, Josef und Franz, Neffen, Anna und Marl«. Nichten, und alle übrigen Verwandte« 487 Vom tiefsten Schmerz« gebangt, gebe« wir die traurige Nachricht, daß unsar lieber Soha und Bruder Stefan Lasbacher Gefreiter im 21. Lebensjahr« am 3. März 1944 aa der Ostfront gefallen ist. Lieber Sohn und Bruder, in weiter Fern« befindet sich Dein stilles Grab, aber in der Heimat bei uns wirst Da unvergessen bleiben! Lendorf bei Marburg-Drau, den 1Z Aprfl 1944. In tiefster Trauer: Anna Lasbacher, Mutter; Franz, Bruder; Mari«, Schwester; Maria Brome«, Großmutter; Kari Brumea und Blasius Habianitsch, Onkel; Maria Brunen, Theresia Habianitsch (Taufpatin), Elisabeth Schamperl und Johanna Fekonia, Tanten, sowie alle übriges Verwandtes in Wittmannsberg bei Pettau 505 Bis ins tiefste erschüttert, geben wir die betrübende Nachricht, daß unser lieber, herzensguter; einziger Sohn, Bruder, Schwager und Onkai FRANZ MERZ Grenadier im Alter von 25 Jahren, am 3. April 1944, seiner an der Ostfront erlittenen schweren Verwundung erlegen Ist Wir werden Ihn nie vergessen. Er wird in unseren Herzen wd> terleben. Blmenberg, Lichtenegg bei Pettau, Zwebendorf, Marburg-Drau, Pickerodorf, Haidiii, am 7. April 1944. In tiefer TTeruer: Matthlas Merz, Vater, Marie, Katharina, Rosalie, Greil und Christine, Schwestern, Stefan, Adolf, Hans, Schwäger, Georg. Stefan, Vettern, Rosalie und Marie, Cou sinn en, Jakob, Stanislaus, Viktor, Angela. Marie, Katt Anny v. Herega, Hermann v. Radolitsch, Grete v. Kodritsch. Neffes 488 und Nichten, sowie alle übrigen Verwandten Wir geben die traurige Nachricht, daß unsar innigstgeliebtet, einziger Sohn, Bruder, Onkai und Schwager JOSEF REICH Grenadier am Î7 März 1944, im Alter von 20 Jahren, seiner asi 15. März 1944 im Osten erlittenen schwere« Verwundung erlege« ist Unser großes Leid legen wir in Gotteshaad Schwaben-Thomasberg, Marburg, de« IX April 1944. Josef Reich, Vater; Marie Kropisch, Juli« Marko and Anna, Schwestern; Paula Kropisch, Nicht«; Albert Kropisch and Josei Marko, Schwäger 507