150 štroilka.
1 UlfctUU, i »•#•. l.lllJjl »17.
L. (BIO.

.Slovenski Narod* Y»lia po po*tl: «i Avitro-Ogrsko:
ćelo leto skupaj  naprej      .    K  28—   I
pol leta        „         -      .   .     .  14—  I
Setrt leta     „        ....    7 -
na mesec    .         »     .   .     .    250  |
za Nemfljo:
I cdo leto naprej    .    .    .   .    K 33 —
za Ameriko in vse dnig«  dežele:
I ćelo leto aaprej    .   .   .   .    K 38.-
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži zz odgovor dopisnica ali rnamka. ĐjravnUtvo (spodaj, dvorišče levo). KmailOTa ulica *L 5f telefon it 85.
Iskat« nik 4mm s*«+*r tartvoU «*4*lj« ta »rmlfct.
Inserati se računajo   po porablfenem   prostoru   in  sicer:   1   nm   visok,  ter
63 mm 5 i rok prostor:  enkrat  po 8 vin., dfahrit po 7  vln.,   trtkrat   po 6  v.
Po&Uno  (etiak  prostor)   16   Wn.,   parte   in   ah rale  (anale   prostor)   10  vin.
Pri večjlh tnscrdjah po dogovoru.
Na pismena naročito '>t*z tstodobie vpos!atv£ naro'nlne te ne ozira. „!fu-»4i« tftstarai* UliHi #t 8S.
Upravulltva ruj se , )4i!ja!«   ttročnlrie, rekli Mtijc. iiuerttl LL i, to je administrativne stvari.
,Sloveiiki Narod" veija w Ljabljaat dostavljen na do-n ali će se hodi ponj x
ćelo leto ruprej   .   .   .   .   K 2V41 \ poJ leta       „       .....13*23
I  četrt leti.......6*5^
na mesec    „       .....   2\2C
Posamozna tterilka 7«!<a 10 vinar?«*.
Dopisi nai se frankirnjo. Rokopisi se ne vrača jo. OretfmUiro: 3aitltw<t allci *i. 3 (V pridić/j \tvo\ tala^oa it. 34«
Za polttlho spršuljtoosfi.
Cesor je proglasil spiošno amnestijo vsch radi takozvanih političnih deliktov pred vojaškimi sodišči rb-sojenih civilnih oseb. S tem je vladar isvriit akt naivečje modro-s t i in visoke pravičnosti. Ce-sar pravi sam, da mora prenehati politika sovraštva in re-p r e s a I i j in da je nanočil čas, da zavlada v državi duh pomirljivosti in da se ustreže željam nuroćov. Treba je poguma in u v i d e v n o s t i, pravi cesar. in kot prvi kaže sam, da se hoće držati tega državniškega načela.
Cesarjev ukaz je popravil mnogo, kar se je v hudih vojnih časih za-grešilo. Ker so bile naredbe, ki so uvedle voiaško jurisdikcijo za. civilne osebe protiustavne. so ti?dt neštete obsodbe civilnih oseb pred vojaškimi sodišči le formalno pravomoćne: ljudski pravni čut jlh je cdklanjal in v mnogem czfru so cvstrijski narodi upravičeno videli v raznih političnih procesih proti posarneznim osebam te to, kar označuje cesar tako pre-gnantno v uvodu svojega amnestij-skega ukaza.
Slovanske stranke scr vzele ce-sarjevo amnestijo s hvaležnostjo »n zadosčenjem na znanje. .
Danes prcvladme zadošCenje fn radostno pozdravljamo z ostalimi narodi tud! mi Juj?osl *>vani svoje roja-ke. ki jim cesarjeva milost vr<*ča svobodo in pravico. Veseliino se. da so se odprla vrata ječe na>erru Gra-fenai-erju, zastopniku našega I:oro-skega ljudstva in njegovim sotrpi-nom-------Za marsikoga pr4Je milost prepozno...
Politično je pripisovati cesan'e-vemu ukazu kar n a i v e č j r važnost. Vladar pravi, da gre za to, da
sj srčno in modro in z iiK-dscbojno koncilijantnostjo ugodi željam narodov. Cesar je s svojim ukazom storil na tej poti prvi ko-r a k v priča kovan ju, da mu bo pred-\sem sicdii timi parlament.
Nemški Nattonalver-band se je posveto val pozno v noč in še drugi dan o položaju, ki je na-stal vsled amnestijske^a uk;iza; po-samezni govornik i so
prcoiaKan,
da naj nemški poslana" v znak protesta položijo mandate, drugi so za-htevali. da naj nemški National ver-band preide v najstrožjo opozicijo, Nemc: so se konečno hudo sprli med seboj in ni izkliučeno, da se nemski Nationalverband celo rr.zbije. Koneć-no so se nemSki nacijonalci zedinili, da naj poda načelnik Dobernig v zbornici prirr.erno oštro izjavo.
Kakor smo že naglašali. je pri vseh ostalih strankah izzvalo cesar-jcvtt lastnoroćno pismo na}več|e za-
došcenje m splošen vtis je ta, da želi vladar, da naj bi se čimpreie sesta-vila koalicijska vlada, ki bi vzela nacijonalni probicn resno v roke. Slovanske stranke sodijo, da je vslcd cesarcve a^nnestiie pot za to-zadevna po^Djan^a vs^kakor znatno olajsana. Cesar je tud. slovesno iz-javil. da je treba zadostit! željam narodov. Ta cesorjeva izjava je v skladu s programatično politiko slovan-skih delegacii. U\ temelji na znanih slovesnih deklaraciiah. N-'a rej pod-lagi so Slovani, so zlasti tuđi Ju?o-slovani gotovo većno pripravljeni 5oue»ov3ti rri oh^ovitvi države, n kftere nenb':odno?ti r.e more biti nobenega    dvoma.
Pr>slanec Stanek in poslanec Ry-baf sta konferirala z ministrsk;m predsednikom. T.ahko si predstavljamo, kaj je bi! predmet tega posve-tovanja. Slovanske stranke, zlasti tuđi nas Jugoslovanski klub se gotovo zavedajo   velike    r e s n o s t i
položaja, v edo, da je treba sedaj pri vsakem koraku preračunati vse posledice in da je tuđi v politiki potrebno se držati prelzkuSenega načela festina lente. Politika Jugoslovan-skega kluba je zasnovana na spozna-njii. da se vitalni interesi države kri-jejo z vitalninii interesi našega naroda, izražcnfmi v deklaraciji z dne Mk maja; naši poslanci se tuđi zavedajo, da so lastni trajni uspehi vedno odvisni od solidarnosti slovanskih narodov v monarhiji, niihovefra skup-nesra nastopa v parlamentu. Neomaj-no stoje na temelju svoje deklaracije in v nerazrušni zvezi z ostalimi slo-vanskimi delegacijami. ziasti pa s svojim ožjim zaveznikGtn Češkim Svazom bo ju^oslovanski klub var-no koraka! proti cilju, ki sra je cesar v svojem amiTc^tljskeni ukazu pokaza! narodom države.
Zahvata JufccsJovanskega  klnba ce-
sarfu.
Dunaj, 3. juni ja. Jugoslovanski klub je skienil sporočiti cesarju svojo radostno zahvalo za podcljeno amnestijo. — Isto je skienil tuđi Ce-škl Svaz. Dr. Korošec in poslanec Sianek sta prosila ministrskega predsednik, da obvesti cesaria o teh skiepih.
Dve važni nvdjjeaci.
g D u n a j, 3. iulija.
Včeraj sta bila nepričakovano pozvana k ministrskemu predsedni-k« dr. R y b a f in predsednik Češke Zveze Stanek, ki ga pa še ni bilo na Hunaj. — Kombinacije so jako raznovrstne. -Vsekakor pa treba vpo-števati. da so Čaši jako resni in da — hite negotovi bodDČnosti nasproti. Treba delati — pa hUro! Pa bodi Že pomen teh novih avdlienc tak ali dru-gačen. eno je gotovo, da se jugoslo-vanski narod ne more zadovoljiti le s kakim ministrom roj a Kom. Ako hočcrr!r> s o d r, 1 o v a t i pri bodočih vel'Vih naIoE:ah. moramo imeti v to primernn priliko in častno mesto v kr^i?u ostalih narodov.
Dr. Kramar že na svobodi?
2 D u n a i, 2. julija.
Z izpuŠčanjcfti zaprtih političnih obrojencev so že pričeli. V poslan-sko zbornico je pri^oela vest. daje t u d i d r. K r a m af žena s v o b o-
d i. V zbornico se niti on, niti ostali obsojeni poslanci ne bodo mogli vr-niti (poslanec Klofač še ni obsojen), ker so medtein že izgubili mandate, kar je predsednik za začetku zase-danja izrecno proglasi!. Turii amne-stijski odlok ne restituira, kakor se zć'k izgubljenih manJatov, ker govori le o odpravi nesposobnosti /a p r i-d o b i t e v gotovih pravic, ne pa tuđi o restituciji vsled obscd-be izgubljenih političnih pravic, iz-vzcmši pasivno in aktivno volilno pravico.
Z druge strani poročajo: Dr. Kramar in dr. Rašin, ki se napajara v iMollersdorfu. sta bila s^cer o amnestiji že obveSčena, ostaneta pa ?e v ječi. ker stz bila obsoJcna tuđi radi zločina proti vojni sili države in je treba, da ju cesar posebno po.ailosti.
Kakor znano, je igvz] proces Kramar trudi v debatah gosp^ske zbornice veliko vlogo. Bivi,i učitelj cesaria Karla dvor. svetnil- proferor Goli je proti nemSkim šovinistom po-udarjaK da »spisi še nišo zaključeni«-in da priđe za zadnjo besedo irorda še ena najbolj zadnja. l;i bo niorcla zope: prva.
Koniinati jn internati,
g Pun a i, 2. iulija. Oanss se Je razširila vest --uradno se ne potrjena — da so raz-puščeni vsi tabori konfinirancev in intcrniraiicev. — Ako se to potrdi, potem nastane nujna potreba. pri-merno poskrbeu' za t:«te, ki se ne morejo vrniti v domačijo in so brez sredstev. Da bi jih kar zagnali na cesto ali v begunske tabore, to vendar ni mo^DČe misliti?      Za nje je treba
v  i
pustiti en najbolje nr*jjci] tabor, V-cr lahko dalje ostanejo toliko časa, da si preskrbe kjerkoli kako opravilo in zaslužek. — Tu je treba posebne skrbi in providnosti pri m 1 a d i li deki e t i h. Ali }\h hočejo poznati na ulico in v — sramoto?
Za deva drja. Adfarja.
V  parlsT-pcntaniih    kregih se je mnogo razpravljaio tuđi o tem, aii bo an-nestije deležen tuđi      dr. Fridcrik Ad 1 e r. Atentat na grota Stiirgkha je sicer povsein politično dejanje, vendar pa je bil dr. Adler obsojen     kot morilec in un:or ne sna Ja v okvir od-rcjene amnestije.     Ni Da izključeno. da bo dr. Adler posebno predlagan v pomilo^čenje.
NemcI proti ami:2stiJL
Po Ii-idih debatah in oštrih sporih so se Nemci odločili, ua naj poda načelnik Natioiialverbanda rDoberni^ v današnji se ti dr/. zbora posebno izjavo, ki pravi: Nemeeii! ne pristoja kritizirati ccsarjcvcRa čina, neprestana političnu prcsenečci)]ći pa jili na-vdajajo z najmučnejšimi občtu-ki. Nemci ne vcrjaineio. cia bo amnestija dosegla zaželieni cil], boiijo se maneč, da bo dosegla nasprotno ia da bo politika đr/':we potisnjena na pot ravzdol, kjer je ne bo mo-goče več ustaviti. Politično- zadrzanje amnestiranih ie nalvečja obremeni-tev Nemccv. Ne sn?e se pode e nje vat? vtis amnestije na rrmado ?n v 7'Tled-ju, ne srne se sprejrledati. da so \em-ci doprinesli naitežje krvne žrtve baš r idi obnašanja tfsfil«, ki so sedaj deležni cesar^ko irifostif Scveda bodo o?:a!i Nemci dr/nvS zvrsti. oni ne poznsjo odpcvedi Inisiitete.
Iz državnega zfcora.
D u u a j, 3. Jun i ja.
V  današnji S2ji poslanske zbornice je najprej pozva! predsednik po-slance   M a s a r y k a ,    P ii r i c h a . O r e jr o r i n a . P i t a c c a in C a n-d u s s i - G i a r d a . ki se nahajajo v inozemstvu, da naj pridejo k    sejam in se opravičijo sicer bodo    izgubili inandate.
LISTEK.
Ifitcrnirana» Rumiiniii.
Minka P.
(Kon#NJ.)
\"rhu tega. narn na^nar:! „ . . ■> nik, naj se žurimo, ker ob drugi uri slovesno vkeraka zavezna    armada.
Slavnosten pohod mimo Ma-ckensena.
Umile smo se za silo in hajd na cesto. Pridružimo se zdaj temu, zdaj onemu vojaku, a težko smo se prc-rile do posanieznika. kajti vsak je bil obkoljen s kopo ljudi. Po največ Romunov je tolklo nemščino za silo, mnogi so gledali začuđeno, mnogi temnosrepo v to zmešnjavo.
Bukarešta je bila zasedena ob 10. uri zjutraj m podpis predaje je iz-rocil župan generalu pri zajtrku v Prlsotnosti Marghilomana, onega mo-ža, ki je neumorno svaril Romunc Pred vojsko — a zaipan. Romunsko niin'otrstvo je pred dvema tednoma zapustilo rezidenco in ž njim vred je i^iniio mnogo bogatašev, zapustivsi J«ict in neprernično premoženje zrnato valcu.
v Začuje se godba. Ceste so nabačeno polne, straže urejajo in pri-tiskajo ljudstvo k zidu, toda z^niao,
dokler kolona vo»akov ne pritisne zi-jalce k i-teni.
Tu so! Oleite jih! Za vraga, sami Ncmćr'
Hura! !v,jra* zadoni na obeh stra-neh ceste Nemci in Nemke pozdrav-ljajo nonipčme. —
Oddclck za oddeiknm prihaja po glavni ^esti. Ko odigra godba. zadoni z sto in sto vojaških grl pesein o srijagi. da se raziega. kakor buč po nicstu.
-- Vraga. — pravi nekdo za me-noj — reklo se je, da zavezne države nimajo več vojastva! Lagali so naši, zdaj naj i»ridejo. os vidijo! —
Kolona se prrtrga. Z godbo vko-rakajo Avstrijci. Zopet zaori gromovito:
—  Hura! — Pozdravljali smo mi naše domaćine!  Vojaki so krožili s čepicamr. častniki so smehljaje     pozdravljali na desno in levo in na nje se je vsul dež cvetja. Hura! hura! Tn zopet zaori mogočna pesein. V me-stu je bilo ta dan zbranih štirinajst-tisoc avstrijskih podanikov — same ženske in starčki!
Nato vkorakaio Bolgari! Tem-nega obraza in močne postave. Ko jih ugledajo Rumuni, z^išepečejo med seboj in divje sovraštvo se jim pokaže na licih.
—  Vđali smo se pod    pokojem, da Bolgari ne pridejo v mesto! Tako zagodraja star     Rumun     poleg mene.
— Reci. ko.r hočeš, pomaga ti nič, gospodar so oni, če si izkoplješ oči! —
Turska icodba zaigra. Tedaj se zganem tuđi jaz. Oprezno zrem po vrstnh. Častniki korakajo aJi jnsejo porosno in mirno. Polt iim je zamol-ka in vendar fina — orientalska. Oči temre, ? vendar mile — dobrohotne.
Nato prihaja tren. Voz za vozom se vrsti p-> široki cesti. Zasme-jem «f. ko zagledam na nekem vozu privezanoga pol odrasloga rrasica, na drugem množino govedine, na tretjern sladkor brez zavojev — vse enostavno naloženo.
In bolsrarski tren! Ga. ga-ga ga! Na vsakem vozu ista pesem. Bol-garom se je zljubilo gosie pečenice in dobro so se založili s temi živalicami. Lcpi ptički so zvedavo gledali iz cunj ter gagaje pozdravljali presenećeno ljudstvo.
Za tem oddelkom pa prihajajo čede ovac, konj, krav, telet, voiov, goneč jih vojaki z mogoenimi gorja-čami. Vojaki se ponosno ozirajo na desno in levo. meneč: »Pa pravijo, da mremo lakote!«
Konec! Ljudstvo se strne in se gnede za vojaki. Tuđi jaz in gospa rijeva naprej. Pred kraljevo palačo. Maršal je odšel že davno v palačo, a njegova garda je še stala na dvoru. Ljudstvo se je prerivalo in suvalo po dvoru, hoteč videti vsaj njegovo stražo. Toda častniku se je Je zdelo pre-več. Zaukaže, da moramo dvor iz-
prazniti. Zapovedal je ucmško, a slu-šal ga ni nihče. Kar ga prešinc dobra misel: skloni se k nc!;i gospici in jo vpraša: — Kako je pravi po rumun-sko: vsi ven? —
— Tot, afara! — mu odgovori.
—  Tot, afarra, tot afarra!    za-vpije zaporedoma.   Rumuni prasnejo v smeh.  — Glejte, glejte. ta pa že zna rumunsko! — In ko se ljudstvo še ne zmeni in se le smeje.     zopet vpraša: »Kako se pravi: hitro?«
—  Repede! — odgovori mu spet. Repete,     rrepete,     zapoveduje
glasno, nakar se smeje vse od prvega do zadnjega — in častnik sem sebi. Zvedavo ga gleda množica, pričaku-joč še kake zapovedi.
A njemu se je zdelo dovolj. Vojaki podajo roke ter počasi pritiskajo ljudstvo nazaj. Igra je bila dokončana.
Oziram se po gospej — toda za-man. Prišedši v hotel, jo zagledam na divanu. Vsedem se poleg nje in — sede" zadremljem.
Predramiva se, ko se je že tem-nilo. ćakalo nas je novo iznenađenje. Med tem Časom so prinesle gospe, po zapovedi nemške komandature perilo in nekaj najpotrebnejše obleke, katera se je razdelila v jedilnici. Nato smo se pošteno očistili in pre-oblekfi.
Kuharji so bili med tem časom tuđi pridni. Konfiscirali so po kleteh hotela vse konzerve ter nam pripravili dobro vecerjo.
Živeli smo kakor ptički — prosto in brezskrbno ter prodajali zijala po FJukarešti. V družbi »kameradov« narn ni bilo dolg čas.
Za nekaj dni. ko se je umirila kri, smo jele resno misliti na bodoče.
Domov! Grem na poveljništvo. In kaj mi odvrnejo na vprašanje. kdal da se lahko odpcljem?
— Gospodična, tri možnosti so: prvič, peš: drugič. z vozom; tretjič, čakati! Seveda mi je preostajalo samo zadnje.
Čakala sem skoro poltretji rne-sec. Med tem časom je pala Braila, kjer sem imela svoje stvari v soli. Težkim potom sem dobila košaro — a bila je izpraznjena, le nekaj malcn-kostnega so mi pustili Romuni v njej. Zalostno sem se nasmehnila in mislila: Torej to je vse! Resila sem si golo življenje!
Po dolgem trudu dobim potni list z izvanrednim dovoljernem. Veselila sem se neizrečeno — slovo od gospe Beranek pa je bil težak . . .
Prišedša na postajo, vidim same vojake, nikake civ. osebe Malo me je pogrelo ... a odpeljala sem se ž nji-mi. Sama ženska z vojaškrm transportom proti domovini! V vozu odgovorim vofaku na vprašanje, se li kaj bojim, smeje: — Kaj bi se neki bala, pustite me, da dremljem!
Vožnja je bila dolga. Ko prevozimo pri Oršovi romunsko mejo, za-mahnem z roko, rekoč: — Zbogom, bogata Romunija, za vedno 1
Straii 2.
.SLOVENSKI NAROD-,   anc 4. juli ja 1917.
ltO. stev.
Nato je prečital min. predsednik cesarjevo lastnoroeno pismo o amnestiji.
Cesarjevo velikodušno dejanje se vobče tolmači tako, da je cesar s to splošno amnestijo hotel popraviti ko-likor je mogoče in izbrisati vsako\rstne krivice, ki so se zgodile v izjeranih razmerah. Cesarjevemu srcu dela naj-večjo čast, da je z velikopotezno amnestijo poskusil dati zadoščenje pravici. O vojaški justici se je že neka j govorilo v državnem zboru in nt-povedovala so se jako važna pojasnila. Opomniti je treba, da s cesarjevo amnestijo marsikaj ni popravljeno, kar se sploh popraviti ne da: trpljenje tistih, ki so za kako malen-kostno pregreho trpeli več let v ječi, ali ki so zaradi nekaj nepreudarjenih besed morali storiti srart.
Med čitanjem cesarjeve amnestije je vladal v zbornici velik nemir.
Raz-
poioženje zbornice je postajalo vcd-no bumejše in izgledalo je, da priđe vsak trenotek do spopadov. Ko je češki poslanec R y d 1 o pokazal Wolfu košeek sladkorja (spomin na nekdanjo korupcijsko afero tega bo-jevnika), je Wolt zagrabil pred mini-strsko klopjo stoječo stenografsko mizico ter jo zavilitel, da jo vrže med slovanske poslance. Mizija je bila Wolfu se pravoCasno iztrgana iz rok. Poleg \Yolfa sta se odlikovala z divjim kričanjem tuđi poslanca Iro in Wedra. Slovanski poslanei vseh strank so na izzivanja krepko reagirali, vzdržali pa so se sami vsake provokacije in njihovi disciplini se je v prvi vrsti zahvaliti, da se je v zbornica polagoma vrnil mir. Nemci so skušaM pozneje v debati o porotnih sodišcih še enkrat izzvati nove burne prizore. Klicali so namreč pnfemu češkemu govorniku soc. dem. poslancu drju \Vinterju: »2ive-4a veleizdaja!«, toda Čehi so z zani-čevanjem zavrnili provokacijo ter se nišo dali razburiti.
Na razpravo je prišlo v današnji seji poročilo ustavnega odseka o ce-sarski naredbi glede ustavljenja po-rotnih sodišč in poročilo justič-nega odseka glede cesarske naredbe o začasni podreditvi civilnih oseb pod vojaško sodstvo.
Poročal je dr. Ofner, ki je re-kel, da Stflrgkhova vlada ni hotela parlamenta in da je namenoma zaključila zasedanje državnega zbvra. Ministrstvo Sturgkh je s pomočjo § 14 izdalo zakone, ki se nanašajo na ćelo justico, pri katerih se pa ne more govoriti, da so bile časovno potrebne. Ministrstvo Stflrgkh je trikrat obnovilo naredbo o odpravi porotnih sodišč in s tem storilo trikrat ustavolomstvo. Justični odsek predlaga, naj državni zbor ne   odobri   dotičnih naredb.
Vodja justičnega ministrstva se je ognil razpravljanju g Sturgkhovih na-redbah in izrekel pričakovanje, da za-čno kmalu zopet redna sodišča s svojim delovanjem. Potrebne so gotove omejitve. Odprava v?eh izjemnih sodišč je tuđi nemogoča. V Trstu je jako težko ali ceio nemogoče, sesta-viti imenik porotnikov, ozemlje gori-ško je večinoma zasedeno po sovraž-niku. Težave so tuđi v Dalmaciji in na Tirolskem. Sicer je pa Še vprašanje, če je dobiti porotnike, ker so moški od 30. do 50. leta skoro vsi pri voja-kih. Z ozirom na to naj zbornica odobri vladni nacrt o sestavi porotnih imenikov.
Pri razpravi je maloruski poslanec Dnistrijanskij navedel več slučajev krivičnega kaznovanja Malorusov in je zahteval odškodnino. Poljak dr. Gross je protestiral proti nastopu ne-katerih čianov gosposke zbornice, ki so hoteli poslanski zbornici lekcije dati Slovenski poslanec dr. Benko-vič je predlagal resolucijo, ki pozivlja vlado, naj izda na moderni podlagi sestavljen disciplinarni predpis za ju-stične oiicirje pri domobranstvu in naj se začne pogajati skupno vlado, da iziđe tak predpis tuđi za oiicirje skupne armaće.
V današnji seji je bilo izrečenih *eč zanimivih interpelacij.
Posl. dr. Korošec in tovariši so interpelirali zaradi obnovitve ustavnih razmer v Bosni in v Hercegovini in zaradi sklicanja deželnih zborov.
Posl. Biankini in tovariši so interpelirali glede položaja vojnih vjet-nikov iz Dalmacije, podpiranja njih svojcev, ki prebivajo v angleških ko-lonijah in glede šolskih razmer vDal-. raadji.
Posl. dr. VerstovŠek je inter-peliral   zaradi   atetovanja   nadottnih
Slovencev iz štajerske in plačila stor-
jene jim škode.
Volite* delegacije odložena.
Za včeraj je bila določena volitev delegacije. Pred sejo poslanske *bor-nice so imeli načelniki Klubov konfe-renco, na kateri so sklenih, naj se volitev delegacije odloži. Socijalni de-mokratje so zastopali staliiče, da de-legacijsko zasedanje še ni razpisano in da aio še ni treba zdaj delegacije voliti. Tuđi na Ogrskem se je volitev delegacije vršila neposredno pred de-legacijskim zasedanjem.
Prof. Masaryk
Različni listi poročajo, da je pref. Masarvk posredovanjem švicarske vlade zaprosil za svobodni prihod v Avstrijo, oziroma svobodni odhod.
Uradna rafia iiallinUi haMl Imea v slovsoskem uniji.
INTERPtLACUA
pO5fanca dr. Rybafa, dr. G r e -K o r č i č a , Fona in tovariSev na vsevkupno ministrstvo glede uradne rabe italijansklh kraievnih irnen za kraie, hribe in reke v slovenskem ozemlju.
Proti stremljenjem italijanske irredente, ki so merila na odtrganje vsega avstrijskega Primorja, je že enostavno dejstvo obstoja slovensko - hrvatske večine v prebivalstvu tvorilo naravno oviro. Da se odstrani ta ovira in da bi se mogla na narođ-nostno načelo se opirajoča irredent-ska stremljenja opravičiti pred svetom, je želela irredenta Primorsko v jtvikovnem oziru izprenarediti v ita-lijansko deželo ali pa vsaj pobuditi videz^ da je dežela taka.
Prvemu namenu je rabilo v ura-d1.!, soli in javnem življenju z vsemi silami izvrše vano poitaiijančevanie prebivalstva. zlasti mladine, dočim pa je med sredstvi v dosego drugega namena igrala veliko vlogo po nacrtu izvrševano izpodrivanje slovenskih imen krajev. rek in liribov ter njih nadomešcanje z italijanskimi, večinoma sele v zadnjih letih samovoljno skovanimi. Zlasti je bilo tako-imenovano italijansko nacijonalno-liberalno časopisje, ki je odlično pod-piralo razširjenje novih italijanskih krajevnlh imen, toća tuđi avtonorrne oblasti so podpirale njih uporabo na najizdatnejši način.
Čisto nepojmljivo pa je, da so ta prizadevanja irredemske propagande podpirale rudi oblasti. Povsod so se v urađnem občevaniu skoro tuđi za čisto slovenske kraje uporabljale izključno italijanske označbe. Ta imena se nahajajo na vseh zemljevi-ćih in v veliki meri rudi v onih. ki jih izdaia c. in kr. vojaški zemljepisni zavod.
Potemtakem se ni čuditi, če ni samo v sovražnem. tem več tuđi v nevtralnem inozemstvu vladalo mr.e-nje, da gre za itaMjanska ozemlja, to-rej ozemija, ki jih je t^eba »osvobo-diti«; saj v tem pogledu ćelo zelo važne in vplivne avstrijske in skupne oblasti nišo bile na iasnem.
2e v miru je povzrocalo to zelo neprijetne poslcclice, kakor dokazuje zgodovina pogajanj, ki so se vršila z Italijo pred izbruhom vojn^; sedaj pa, ko je veliko omenjenih krajev po junaštvih naše brezprimerne soške armade zaslovelo po vsem svetu, se mora čutiti tem bridkeje, da italiian-ska imena teh krajev vzbujaio v vsem svretu videz, kot da bi se Itali-jan; borili za -osvoboditev« oz-cmelj, v katerih bivajo njihovi rejaki. In vendar leže Doberdo, Opacciasel'a, Jamiano, Chiappovano, Auzza, Mon-te santo itd. v čisto slovenskem je-zikovnem ozcmlju, kjer ni niti enega Italijana, in jih pozna tamošnje, sedaj žal pregnano prebivalstvo samo po slovenskih imenih: Doberdob, Opat-jeselo, Jamlje, Čepovan, Avče, Sveta gora*
čisto neumljivo je. da se v pre-vodih italijanskih vojnih porocil ohranjajo po Italijanih naravnost izmišljena italijanska imena Boscoma-lo (Hudilog), Duttogliano (Dutovljc), Cominiano (Komen), Frigido (Vipa-va) itd.
Dočim se glede južne Tirolske stremi za tem, da bi se celn za čisto italijanske kraje uvedla zelo čudra nemrka imena, se v slovenskem delti goriskega Primorja prvotna slovenska imena, ki jih izključno uporabi ja prebivalstvo in so torej edino prava, nadomeščajo z italijanskimf.
Pripomniti je pri tem, da je na primer ime Doberdoba, ki se je po-vzdignil do svetovnozgodovinskega pomena, v starejših specijalnih zem-Ijevidih Se navedeno v pravilni slovenski obliki.
Pač je skrajnl čas, da ves svet
izvc že iz imen onih krajev, da gre
za slovensko ozemlje,   po   katerem
italijani stegajo svoje poželjive roke.
Zato vprašajo podpisani:
»Ali je vlada voljna ukreniti tako! vse potrebno, da se bodo za kraje. hribe m reke. nnhajajftff se v *>
venikem oaemiju Ooriike In Oradl-ščsaiske, y uradnem občevanju civilnih in vojaških oblasti uporabljala izključno slovenska imena.« Pr. Rybaf, dr. OregorCič, Fon, I. Biankini, Jaklič,Pro-
dan, B r e n či č, dr. S e sa rd i ć, dr. Fr. J a n k o v i č, Roškar, Dcmšar, dr. Bcnkovič, P o -gačnik, Spinčić, Ivčević, dr. Krek, Cingrija.
Dogodki na bojiščih.
Mi unlno pcfoBlo.
Dunaj, 3. julija. (Koresp. urad.) Uradno se razglasa:
VZHODNO   BOJIŠCE.
Ob Stohodu so biti slabejši napad! Rusov zavrnieni. Jugo - zapadno Zborova se Je posrećilo sovraž-niku, da je z masaml daleko nadmoćnih sil potisni! nazaj oinejen de! naše iror.te v pripravljeno zavetno pozicijo. Vr težkih, požrtvova!nih bojih «o tukaj avstro - ogrskd čete, umikaje se .oritisLu premoči samo korakoma, omogocile, da so posegle vmes rezerve v vzpostavltev položaja In razmerja sil. Nadaljnjih napadov tukaj ni bilo.
Pri Koiijuhih ie bilo krvavo za-vrnjeniii več moćnih sunkov.
Na prostoru pri Brzežanih so Rusi vsled dosedanjih neusnehov in jako rnočnih izgub prisilfeni v bojni odmor.
ITALIJANSKO   BOJIŠCE.
Oddelki honvedskih po\\u>v $t. 20 in 31 so vze!i pri Kostanievld ?o-vražno po<to|anko in pripellall 2 ofl-cirjs, 270 mož in 2 strojni puški.
JUGO - VZHODNO   BOJIŠCE. Nikakih dogodkov.
Sef generalnega štaba.
ligmi orio 90ročilo.
Berolin, 3. julija. (Koresp. urad.) VVolfov urad poroča: Veliki  glavni  stan.
ZAPADNO  BOJISCE.
Šefe proti večeru ie oživelo splošno topovsko defovanie. Na vpern-skem odseku dosega znatno silo.
Pri armadni skupini prestolona-stećnika Ruprehta Bavarske-ga so imeli lastni sjnki v angleške crte severno kanala La Bassee, zapadno Lensa !n pri Bullecourtu dobre uspehe. Tuđi pri praski med spred-ni:ni! stražami pri Hargicourtu, seve-ro - zapadno St. Oueniina, smo napravili vjetnikov in vpleniii voinega orodla.
Na fronti arniadne skupine n e m-$ k e g a prestolonaslednika so skusali Francozi zopet, da b! si osvojili Izcibliene iarke na visoki planoti La Bovelle in na levem bre-gu Mas«.
Jngo - vzficdno Ccrny sta se zlomila dva napada v naši učinkoviti obrambi z velikim! iz^iibarti*. V goz-du pri Avocourt« in na visini 304 ie zabranil naš uničujočl ogenj za napad prspravlienlm napadalnlm četam zapustiti jarke s^redaj.
Na gor! Poehl v Champagni se je posrećilo lasino podiatie, kakor nameravano. Izvidniki so pripejjali vjetnikov in plena.
£est sovražnih leial je bilo se-strelienih, eno ie sestrelil ritmojster haron Rlchtholen.
VZHODNO   BOJISCE.
Armadna     skupina     gener.
[eldmaršala      princa      Le-
opolda Bavarskegi
Docira se .te med SevernLn mor-jcni in Pripjatjem bojno delovan^e stepnjevalo samo pri Figi in Smor-Komi, je bi! ognjen? boj rnočan ob srednjem toku Stohoda, kjer so se ruski delni napadi ob železnici Kove! - Luck z množini fzgubami izjalovili, in proti Jugu do Zlote Lipe. Tam se ie bitka v vzhodnji Galiciji nadaHevala.
Preko višin zapadnega brega Stripe prodirajočfm ruskim napadom ▼ masah s« je posrećilo, dm so pre-dorno mesto preBnjega dne razširttl proti severu. Naše rezerve so po-segle vmes In zadržale   sovražnika.
Pri Kontukih so se zlomifl dopol-dne in popoldne tnoćoi napadi Rusov pred norhnl pozlcllami s teiklml iz-cabunL DaHe proti jucn savnižnlk Bi imd moči, da bi ponovil svoje napade mm vlimske pockHe pri Brzežanih.
V Karpatih, v RomunIH ki na makedonski fronti |e položaj nelzpre-nteafen«
Prvi generalni kvartirni moister v. LudeadorH.
Ruska ofenziva.
Dnnai 3. julija. (Kor. urad.) Iz vojnega porocevalskega stana poročajo:
Včerajšnji dan bitke so razširili Rus! napadalni prostor svoje pehote proti severu preko Zborova. Ta odsek je stal že predvčerajšnjem pod najsilnejSim artiljerijskim ognjenu ki je popolnoma uničil naše tamošnje postojanke. Vendar so vzdržale na^e vrle čete v njih naval ruskh mas, ki se je podprt od oklopnih avtomobi-lov, tekom včerajsnjega dneva priče! z največjo silo. Stiri do petkratna premoć je tu naskakovala v neprestano sf sledečih valovih tako dolgo, da se re sovražniku posrećilo vdreti v naše jarke. S požrtvovalnostio in žilavo energijo so sprejele tu c. in kr. čete, boreč se med petjem. korak za korakom, strašni sunek, da se je posrećilo rezervam močno zavreti prodiranje Rusov.
Ta uspeh, ki so ga morali Rusi poplaćati z velikanskimi izgubami, je eden onih pri vseh ofenzivan običajnih začetnih uspehov, ki jih mora iz-siliti napadalec, če se tako brezobzir-no poslužuje človeskega materijala, kakor to dela ententa. Vedno mora tu branitelj računati s tem, da izgubi svojo naisprednio crto, zlasti ker jo večinoma razbije sovražni uničeval-ni ogenj in stori nerab^io za obrambo.
V prostoru pri Brzežanih, dru-gem gorišču bitke, se Ie vsled proti-napadov avstro - ogrskih, nemskih in otomanskih čet položaj za nas ugodno izravnah Zdi se, da so ruske divizije, ki so bile postavljene tu v boj, tako izmučene od boja, da nišo imele moči preiti v nove napade. Tu je nastopila pavza v bitki.
Rotterdam, 2. julija. Te dni je bila ruska ofenziva sklenjena v voj-nem svetu entente. Zastopniki provi-zorične vlade v Petrogradu so izjavili v tem vojnem svetu, da ne more-jo prevzeti nikakega jamstva za duh čet. Ofenziva se je morala pričeti na jugozapadni fronti, kjer so stale naj-bolj zanesljive čete in kjer je rormm-ska armada prevzela velik del napada. Angleži, Francozi in ruska artiljerija se te akcije skoraj nič ni udele-žila.
Potrjuje se. da se mude močni japonski oddelki na ruskem bojišču, kamor prihajajo neprestano tuđi an-gleski, belgijski in franeoski častniki. V ruski glavni stan, kjer poveljuje neki angleški general, so dospeli za-stopniki provizorične vlade, delav-skega in vojaškega sovjeta ter dume, ki tvorijo skupaj takozvani armadni svet, ki je obenem vrhovna vojaška oblast. Rusom se je tuđi obljubilo, da bodo dobili prvi ameriške čete. Po strategičnem nacrtu naj bi se Izvršil ruski sunek z največjo silo in največjo hitrostjo. da bo imela hiter uspeh.
KrTRENJSKU O PRICETKU OFENZIVE.
Petrograd, 2. julija. (Kor. urad.) Petrogradska brzojavna agentura: Vojni minister Kerenjskij je poslal ministrskemu predsedniku knezu Lvovu to-le brzojavko:
Dne 1. julija je pričela ruska re-volucijonarna armada z velikim na-vdušenjem z ofenzivo. Dokazala je Rusiji in vsemu svetu udanost na-pram revoluciji in ljubezen do svo-bode in domovine. Ne meneč se za male skupine zablodenih ter jih za-ničujoč potrjujejo svobodni ruski vo-jaki s svojo novo ofenzivo na čustvu Ijubezni do domovine temeljeČo disciplino. Naj priđe, kar hoće, ta dan iz-briše vse obrekljive napade na rusko demokratično armado. Prosim, da me pooblastite, da izročim v imenu svobodnega ljudstva polkom, ki so se udeležili, dne 1. julija bitke, revolucJ-ionarne rdeče zastave ter podelim vsem tem polkom ime »Polk 1. julija«.
Ministrski predsednik knez Lvov je odgovoril vojnem u ministru Ke-renjskemu v toplih besedah ter je v imenu vse Rusije in začasne vlade častital revolucionarni armadi, da je pričela z ofenzivo. Izjavil je, da si je armada lahko svesta, da se bo vsa dežela zedinila z njo, da ščiti njeno navdušenje in ji pomaga resiti mrtvi problem revolucije. Končno je rekel ministrski predsednik, da pritrjuje v imenu svobodnega ljudstva, da dobe polki, ki so se udeležili bitke 1. julija, rdeče zastave in zaželjeno ime.
Armadno povelje poveljnika zapadne fronte.
Petrosrad, 2. julija. (Kor. urad.) Petrogradska brzojavna    agentura:
Vrhovni poveljnik armad na zapadni fronti je izdal to-le dnevno povelje; Armada na jugozapadni fronti je prte-magala sovražnika ter vpognila njegove crte. Odločilni boj se je pričel. Od njega je odvisna usoda in svobo-da ruskega naroda. Naši bratje na jugozapadni fronti prodirajo zmago-vito ter pričakujejo od nas hitre po-inoči. Mi ne borno izdajice. Sovraž-nik naj sliši grmenje naših topov. Pozivijam čete na jugozapadni fronti, da naj razvijejo vse svoje sile, sicer nas bo preklinjal ruski narod, kl nam je povedi obrambo svoje svo-bode in časti.
RUSKO URADNO POROĆ1LO.
29. j u n i j a. Zapadna i n r o-munska fronta. Ogenj oušk in topov. Sedem sovražnih letal je bombardiralo mesto Tecuciu, a nišo napravila škode.
?0. j u n i j a. Zapadna f r o n-t a. V posarneznih odsek ih južno od Pripjata sta bili naša in sovražna artiljerija delavni, zlasti v smereh Zlo-čov in Brzežani. — Romunska fronta. Ogenj pušk.
Vojna z lta!ijo.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
2.  j u 1 i j a,    V noči  30. junija na 1.  t.   m.   je   razvijal   sovražnik   med Gardskim jezerom in dolino Ledro posebno delovanje.    Po  ljuti artiljerijski pripravi je napadel jeden njegovih od-del'kov,   moćan   najmanj   dve   stotniji, crto   naših   malih   stražnih   postojank med Sv. Ivanom  in Biacio. Bil je zadržan in z naglim  protinapadom prisiljen, da se je umaknil, ko je vtrpel občutne izgube. Ob istem času so na-padli drugi   oddelki   v   isti   pokrajini naše izpostavljene postojanke severno Malge   Giumelle    in   severnovzhodno Mezna  Laga.    Stalna pozornost naših čet je  zadrževala   sovražnika,   predno se je mogel približan* naši crti. Artiljerijski boj je bil včeraj v pokrajini med Gardskim jezerom in Adižo in na ne-katerih drugih odsekih fronte živahen. Posebno   je   učinkoval   v   najzgornejši Zajezerski dolini in v okolici Svete Lu-cije. Naš ogenj je zadel večkrat koncentracije in gibanje čet.   Na Mrzlera vrhu je eksplodirala velika od sovražnika   pripravljena   mina,   ne   da bi se bilo posrećilo,  omajati   našo posadko. Napravljene so bile samo precej lahke poškodbe.
V Albaniji je uničil drzen nena-den napad jedne naših albanskih čet 30. junija malo sovražno stražno po-stojanko v okolici Panareta.
3.  julija.   Včeraj običajno delovanje artiljerije in patrulj brez dogodkov večjega pomena.
ITALIJANSKl PARLAMENT. Socijalisti   za   skorajšen   mir.
Mi lan, 3. jul. (Kor. urad.) Imenom socijalistov je izjavil posl. Turati pred glasovanjem to-le : Da ostane Bo-sellijev kabinet, to pomeni likvidacijo politike intervencijonistov. Ako se pri-merja to, kar smo mogli dobiti pred dvema letoma, ko je Avstro-Ogr« ska prostovoljno stavila po-nudbe, s tem, kar imamo danes, moramo biti prav v skrbeh. Nahajamo se očitno v perijodi likvidacije, ki sicer še ni popolnoma dozorela, ali zori hitro. Trojno more biti držanje vlade v sedanjem položaju: ono, ki je želijo intervencijonisti in je za domovino najpogubonosnejše; zmerno, ki pa se vleče pasivno na povodcu zaveznikov; tretje držanje, ki bi dopadlo tuđi socijalistom, bi bilo to, da bi se iz dej-stev in razprav v tajnih sejah izvajale posledice ter se stavile sovražniku in zaveznikom vse potrebne zahteve in se vpoštevale, pred vsem pa da bi se doseglo hitro italijanski mir. Danes po treh letih vojne je jasno, da nihče ne bo zmagovalec. Ako kdo računa Še na Rusijo in Ameriko, je bolje, da se o Rusiji ne govori več. Amerika pa more dati Italiji samo moralično in linancijelno podporo, ki ne bo storila nič drugega nego da bo podaljšala in poslabšala našo utrujenost. *O vojaški podpori Amerike se ne more podati bolj uni-čujoče sodbe kakor jo je oddal mor-nariški minister v tajni seji. Socijalisti vztrajajo pri tem, da prihodnjo zimo ne srne biti več vojne.
Boj za Monte Zebio.
Gospod France S t a y e r Iz De-vice M. v p. sedaj pri nekem težkem artiljerijskem polku, piše o nedavno fereteklih bojili na Tirolskem:              j
Dne 10. junija 1917, nedelja zju-traj ob 4. in 30 minut. Krasno jutro.
Polagoma ter pretrgano so za-čele sikati italijanske krogle, polagoma pa so začeli vedno moćnije iz-strelki vseh kalibrov stopnjevaje ob-sipati naše postojanke. Navajen vsemu, — stara sablja, — sem smrčal še vedno v svojem budoarju. Kar ti priđe eden naših topničarjev ter se prav kranjsko odreže:    >GasjMid fa-
150.  Stev.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 4. julija I01T.
Stran 3.
Jerberkar, dans pa kacolino že h'di-čov fejst strela!c Mislil sem, da ne l>o sile, a predno sem mogei izraziti svojo misel, sem že zaslišal povelje* »Baterija pripravljena na streljanjeU . t-1 T^^/ani »poljski zajci«, to so Janki poljski topovi, so že začuli v sopranu cviliti, takoj nato pa smo jo udarili mi v altu. Seveda ni izostal moznarjev bas. Melodično ubrani smo streljali tako nekako do 9 ure dopoldne.
Italijanska infanterija prične na-skakovati. Strel za strelom je padal iz naše baterije, glušcče je   grmelo. Pol ure je trajal naskok.   Boj se za , trenutek poleže.                                    I
»Sovražna infanterija vdrla!« Grom in strela! Nazaj morajor Pripravlja se protinaskok, vse je mrzlič-no napeto. S podvojeno, potrojeno silo bruhajo naši topovi, — od nas je odvisno, da ustavimo potok krvi vzorne naše inianterije. Italijanska artiljerija nas vzame na piko; štiri-đesetcentimetrske sovražne mine, granate vseh kalibrov padajo v naso baterijo, mi pa odgovaramo še z večjo besnostjo. Strasno je morenje. Ves Monte Zebio je v ekrasitnem dimu; le tu in tam je videti skozi dim sinje nebo. Crni od smodnikovega dima, omočeni od sovražnih plinovih bomb, delamo avtomatiČno in brez prestanka. Srapneli švigajo nad na-mi. kosi železa lete na desno in levo. Vmes se Ču]e napol preglušeno od strašnega hrupa povelje.
Bojna sreća se je nagnila na na-5o stran. Ven s sovralnikom! Oddih, pač kratek, toda sovražnik je vržen s strašnim! izgubami. Ves dan pa ponavlja sovražnik do poznih noćnih ur svoje napade, mi pa smo zavmili vse napade kliub temu, da je bil vsak napad groznejši. Naši polki so bili kos celim sovražnim brigadam. Nemala, pač glavna zasluga, da so se sovražniku vsi poskusi ponesrečili, je pripisovati pač artiljeriji, česar ne priznava samo naša pehota, marveč tuđi italijanska infanterija.
Po noČi je prišlo nato obvestilo: »Naše postojanke neomajane, grozne sovraine izgube. Ta dan si je tukajš-nje topništvo izvojevalo novre lovorike v zgodovini. Čast in hvala vam, ljubi tovariši!« Tako nas je pohvalil naš topnisTri polkovnik - brigadir. Bil je to gjozen, a sijajen dan. Ca-dorna Je osebno nadzoroval potek boja, a tuđi njegova navzočnost ni pripomogla do iskreno zaželjenega Tridenta.
Po bitki! Brez jedi od ranega jutra v pozno noč, zraven neprestano najTorno delo in napeta paznost. Za našo baterijo je lezal sovražni zaporni ogenj. Enodnevni rezervni nado-mestek nam je moral osvežiti moči in povžili smo nekaj crne kave. Spali nismo. Prežali smo na ponovni napad ter si kratili čas s petjem. »Ni lepšega soldata, kot priden kano-nirl — c
V naše največje veselje ^e je začelo oblačiti. Rahel dež je rosil na bojno poljano, na naše razbite, a ven-dar neomajane postojanke; krvavo-vodene dežne mlakuže so pričale o prestanem besnem boju. Proti jutru je začelo liti. Nebeska artiljerija je i sodelovala; strela je tolkla po gorskih grebenih. Vriskali smo veselja. V boju smo bili porabili malone vso municijo, kar smo je imeli pri bateriji. Municije sicer ni manjkalo, dosti je je bilo v dolini in vendar nam je bil odmor dobrodošel, da se zopet bogato založimo.
Brez spati ja, lačni, od boja teles-no in duševno izmučeni, toda z za-vestjo, da smo se hrabro borili in dosegli uspeh, smo, dasiravno mokri do kože prenašali municijo, da je žila baterije udarjala bolj živo. Tepeči dež, neprodirna megla je ovirala so-vražne zrakoplove in sovražno akcijo, mi pa smo se restavrirali.
Tako je pretekel dan, potekla je noč; danes, jutri pričakujemo nov napad, vsi znaki pa kažejo, da so-vražnika ne skomina veČ po podobnih lekcijah.
Vse moštvo pri topovih je pred-tegano v odlikovanje enako tirdi po-veljnik in prvi častnik dr. Čemer, koroški Slovenec.
Za enkrat smo prestali, vedno pa smo pripravljeni na nove boje.
Grška v vojni.
GRŠKA   PREKINILA   STfKE   Z BOLGARSKO.
Sofija, 2. juli ja. (Kor. urad.) Gr-3ki poslanik Naum je izročil danes dopoldne zunanjemu ministru dr. Ra-doslavovu noto o pretrganju stikov, identično z noto, oddano na Dunaju in v Berlinu.
Sedanja grška vlada.
Solun, 1. julija. (Kor. ur.) Za-časna vlada se je izprenienila v pravo /lađo zedinjene Grške. Storili so se koraki, da se vlada vrne v Atene. — Častniki in generali v Peloponezu so zagotovili Venizelosa svoje vdanosti J novi vlarfi.                                               1
Grfkl mobUzacflskl kredit | Rotterdara, 30. junija. »Daily Mailr poroća iz Aten: Kabinet Veni-zelos je zahteval od skiicane zbornice kredit 500 milijenov drahem za izdatke mobilizacije.
IPeloponftz. Atene, 2. julija. General Popu-los, poveljnik 5. zbora na Peloponezu, je zaprosil za svoj odpust. General Populos ni hotel priznati kralja Aleksandra ter je hotel izklicati lastno re-pubhko Tripolitso. Posebne podrobnosti nišo znane.
Dogoifki na morju.
UNIĆEN   GRŠK! TORPEDNI RUŠILEC
Pariz, 2. julija. (Kor. urad.) Dne 28. junija se je neki grški torpedni rušilec s franeoskim štabom in fran-cosko posadko po dvojni eksploziji v Sredozemskem morju potopil. Ruši-lec se je nahajal kafcih 100 metrov od neke trgovske ladje, katero je spremljal; 29 mož, vštev$i častntke, pogreSajo.
DELO    PODiMORSKIH    ČOLNOV.
Berolln, 2. julija. (Koresp. urad.) Wolffnv urad poroća:
Vsled delovanja naših podmorskih čolnov je bilo v Severnem Le-denem morju in v zapornem okolišu okrog Anglije zopet potopljenih .M.200 ton.
Berolin, 3. julija. (Kor. urad.) \VoIffov urad poroča:
V Atlantskem oceanu so naši podmorski čolni zopet potopili večje število parnikov in jadernic.
Sef adm. štaba mornarice.
Z ostalih bo'isč.
TURSKO   L'RADNO  POROČILO.
1. julija. Kavkaska fron-t a. Na obeh straneh le malo strelskc-ga in patruljskega delovanja. Vplenili smo sovražno letalo. Letalca in opa-zovalca smo \1eli. Sicer nobenih po-
Isebnih dogodkov. Ameriška pomoč.                  I
Preko 2eneve poročajo, da je do sedaj na Francosko dospela že ena divizija ameriških čet.
Kitajsko cesarstvo.
Peking, 2. julija, (Kor. urad,) Agence Havas. Včeraj so bili raz^Ia-šeni cesarski dekreti, ki razglašajo zopetno ustanovitev cesarstva s kon-stitucijonalno obliko.
Peking, 2. julija. (Kor. urad.) Glasom Reuterjevega poročila vlada v mestu mir, dasiravno je del prebi-valst\ra razburjen. NTa ukaz policije so se po celem mestu razobesile zastave z zmaji.
Amsterdam, 3. julija. (Kor. urad.) »Allgemeen Handelsblad« poroča po »iMorningpost« iz Tiencina, da je dr-žavljanska vojna neizo^ibna, Če se novi cesar zopet ne odpove.
Politične vesti.
= »Morala opozicije.« Češki >NanxU piše v svoji II. številki: »V današnji dobi, ko je zrak poln sveto vnozgodovinskih pričakovanj, se je zdelo jasno, da se tuđi češka delegacija resi drobečega politikarjenja, ki je vedno obteževalo svobodo po-slancevr, in da se postavi z vsemi si-lami v službo velikega cilja naših narodnih stremljenj. V tem smislu so bili storjeni politični sklepi, ki so se glasili jasno in odkrito . . . Zato na-vdaja z grozo, da se hoče i dancs brez rednesra naloga Češkcga svaza izvajati prosilno antišan;brovanjc poedinih poslancev v ministrskih dvoranah in vežah. Češki poslanec ne sme v današnji dobi z nobenim članom vlade govoriti v pozi prosil-ca, ampak samo kot interpelint ali obtožitelj. Ako je v minulosti to ohromovalo samostalnost poclancev napram vladi in ako se je pa pravici očitalo, da se dela dvojrta politika, opozicijonalna zunaj na Češkem, dru-gačna v zaupnih konventikljih du-najskih, je dandanes vsak tvk čin kršenje narodne morale. Zalost-na karikatura pa se zdi, če si poslanec v svojem organu za tak čin od-tfsne vljudnostni dopis, tuđi če gre pri tem za tako veliko stvar, kakor je pridobitev  vagona krompirja! ...
= Rusija !n narodnostno vpra-šanie. Petr. brz. ag. Vseruski kongres delavskih in vojaSkih sovjetov je sprejel sklep glede ruskega na-rodnostnega vprašanja, v katerem pravi: Resitev tega vprašanja je stvar ustavodajnega zbora. Med tem pa naj vlada takoj izda provizorične zakone, ki priztiavajo vsem v Rusij! živećim narodom pravico odločati o svoji politični prihodnosti ter naj jim dajo možnost za organizacijo. Vlada naj u gotovi tuđi enakopravnost jezi-kov, pri čemer pa se naj obdrži ruski I tiradni Ježile                                         I
| Mablianskl občlnski svet.
[                      L j u b 1 j a n a, 3. julija.
Župan g. dr. Ivan     Tavčar
otvori ob 6. popoldne sejo občinske-
ga sveta,     imenuje za overovatelia
zapisnika občinska svetnika gg. » Smolcta in M a r i n k a ter na-' znani, da so svojo odsotnost opravi-' čili občinski svetniki gij. B e 1 i č, '     B o u a č,      L i !! e &      M a 1 1 y      in
Staudachcr.      Nato      nadaljuje
župan;
Cesar in cesartea v IJubljanL
S i a v n i m e s t n i svet! Pred    kratkim    sta    bivala v našem   mestu     pre-svitli cesar    in    pres vitla
f cesarica. Dasiravno Njl Ju obisknibilnanienjen našemu mestu same ni u, nar-v e č v o j a š k i ni n a p r a v a m 1 n humanitarnim zavodom, je prebi valstvo       Ljubljane
: sprejelo cesarsko dvojico spontano z n a j v c č j i ni veseljem in velikanskim na-vdušenjem. Zlasti presvit la cesarica je imela priliko videti prekip cvajoCo Ijubezen     prebivalstva.
Oh tej priliki mi je dalo Njeno Veličanstvo cesarica po grofu Hunvadiju te-lefonicno sporočiti Svojo zahvalo za prisrčni spre-jem ter mi naročila, da sp oročim to zahvalo ob-č i n s k e m u   svet?i.
Amnestija.
Dne 2. julija je prazno val naš cesarjevič svoj god.
Njegov presvitli oče je porabil to priliko, da je razveselil in osrećil državo s činom, ki mora ganiti vsa-kosrar na dno srca. Izdal je ob tej priliki amnestijo za čine, ki so v se-danjem vojnem času kažnjivi, glede katerih kazni pa se zdi navadnemu človeku. da so prekrute In preostre.
Predlagam, da me občinski svet pooblasti, da odpošljem na cesarjevo I kabinetno pisarno primerno zahval-I no izjavo ter da se obenem spominjani tuđi prestolonasednika, ki ga je Njegov presvitli oče tako simpatično vpeljal med Svoje narode.
Brzojavka, odposlana kabinetni pisarni. se glasi:
Občinski svet najvda-nejšega deželnega stolne-gamesta Ljubljane fe v svoji seji so glasno sklenil predložiti Njegovemu Veličanstvu najglobeje vda-n o zahvalo za N a j v i š j i plemeniti akt amnestije ter obenem zaprositi, da sme izraziti najsrčnejša vo-š č i 1 a Njegovi c e s a r s k i vi-sokosti cesarjeviču nadvojvodi Oton u. Prosim, da sporočite to odkritosrčno patriot i eno manifestacijo Njegovemu        Veličanstvu.
2upan: dr. Tvan  T a v č a r.
Pismo generahiesa polkovnfka pl. Boroevica.
2upan    g. dr. Tavčar nadaljuje:
Povodom zavmitve zadnje ita-lijanslce ofenzive sem poslal gene-ralnemu polkovniku pl. Boroeviću zahvalo, nakar sem prejel to-le zahvalno pismo:
Visokocenjeni gospod župan!
Prisrcno se zahvaljujem Vam in mestu Ljubljani za tako laskave ča-stitke k zadnjim dr>frođ!cnm. Tem bolj me navdajajo z zadovoljstvom, ker bodo imeli najbrže za posledico. da je kriza napram Italiji premagana in je izključena mo/nost. da bi kdaj stopil Itallirm na kranjska tla ali cc-lo na tla Ljubljane, ražen če je vjet. Tega se najbolj veseli Vas prisrčno pozdravljajoči, vdani
B o r o e v i ć, generalni polkovnik.
Povodom sporočila o imenovanju bivšega ministra za javna dela Trnke častnim mesčanom, sem prejel to-le zahvalno pismo:
Vaše visokorodje!
Vclespoštovani    gospod   župan!
Vest, da me je imenoval občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane v svoji seji dne 8. maja 1917 za častnega meščana, me navdaja z živim veseljem in odkritim zadošče-njem. Prosim Vaše visokorodje. da posredujete spoštovanemu občin-skemu svetu mojo najtoplejšo in naj-prisrčnejšo zahvalo za čast, ki mi jo je izkazal
Veseli me odkrito, da se smem šteti med meččane VaSega prekras-nega deželnega stolnega me«ta, ki koraka pod razumnim vodstvom svojih nalog polno se zavedajočega mestnega zastopa nasproti vse dobro obetajoči prihodnjosti.
Prosim še, da bodite prepričani, da se bom slej kot prej živahno     in
i trajno zanimal za dobrobit    Vašega I uiii la sa smotreno izsraAo nji- *
nih naprav in da sem vedno in bom vedno pripravljen podpirati toza-devne težnje častitega občinskega sveta ter beležim z izrazom odlične-ga spoštovanja vdani
Trnka.
Umri je v Splitu odličen župan Vicko K a t a 1 i n i ć ter sem ob tej priliki izrazil sožalje mestne občine ljubljanske mestnemu zastopu in vdovi.
Občinski svetnik dr. Pipen-b a c h e r se zahvaljuje za izraženo mu sožalje povodom smrti njegove gospe soproge.
Dne 30. junija je umri tovarnar Albert S a m a s s a, ki je bil v letih 1860. do 1875. član ljubljanskega občinskega sveta. Spominjani se ga kot nekdanjega našega tovarila ter sem izrazil njegovemu sinu sožalje in se udeležil pogreba. Obranili borno moža, ki je svojo industrijo tako po-vzdignil, v trajnem in hvulcžnem spominu.
Padel je 14. junija na visoki Ha-noti Sette Communi 18!etni pro5to-voljec Ivo L i 1 1 e g, sin našega de-lavnega tovariša. Očetu .^ern izrcket svoje iskreno sožalje. !:i je ponovim na tem mestu.
Naš tovariš g. Ivan Ronac je obhajal dne 24. junija svojo sedem-desetlctnico. Je to redka prilika, da
I se moremo v občinskcm svetu spominjati moža, ki kljub tej starosti so-deluje v nabili vrstah. Zato r.am tuđi prihajajo besede iz srca, ko mu na tem mestu izrekamo čestitke. Obenem naznanjam, da bom tovarišu g. Bonacu pismeno sporoČil čestitke občinskega sveta.
Župan naznani nato, da se je ustanovilo Kranjsko deželno društvo avstrijskega zaklada za voiaške vdove in sirote v Ljubljani, katerega se bo mestna občina udeležila z usla-novnino 1000 kron, da se je ustanovil Odbor za vojaške domove v Ljubljani, kateremu nakloni mesto 500 K ter je naročilo za take domove že tuđi dva gramofona. Župnik g. A'r-hovnik se zahvaljuje za udeležbo ni procesiji in pri slavi patrocinila. Upravno sodišče je zavrnilo neko pritožbo glede obrtarinc v prehod-nem času, ko se je pričetek poslovnega leta preložil na juli. Ustanovilo se je v Ljubljani generalno varuštvo. katero je prevzel g. Albert pl. Lc-vičnik. Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb je razširilo svoj delokrog tuđi na okoličanske občine, vendar vzdržuje mestna cbčina svoj obljubljeni prispevek. ^' kr.itkem bo mogoče pričeti z gradbo nove ulice preko sveta predil-nice; dela so v tiru, odkup bo stal 30,000 kron. Župan preCita nadalie došla darila, ki pa so bila že vsa objavljena v našem listu, ter končno od^ovarja na nekatere interpelacije. Vodstvo električne cestne železnice naznanja. da je dalo svojim uslužben-cem velike vojne doklade. Treb-lienje jarkovvčmivasi se ne more izvršiti zaradi prevelikih stroškov in pomanjkanja delavcev. Glede var-stva nasadov so vplivala šolska vodstva na mladino.
Vzdrževalnine mestnim usluž* bencem.
Župan g. dr. T a v č a r si izprosi nato besedo za nujni predlecr. Prcd-seduje podžupan g. dr. T r i 11 e r.
Država je s posebno naredbo dovolila vsem svojim uradnikom in nastavljencem enkratno doklado od 1. julija 1917. do 1. januaria 1918. Ze predno se je to zgodilo, sem dal \z-delati od knjigovodstva natančen nacrt glede take doklade za mestne uslužbence. Stojim na stališču, da mesto ne sme zaostati za državo. Po izdelanem nacrtu bi stala taka enkratna vzdrževalnina za mestne uslužbence 43.700 kron. O natančni porazdelltvi sicer v vseh podrebno-stih danes šc ne morem poročati, gibala pa bi se nekako v obsegu dr-žavnega nacrta. Tuđi sem bil mne-nja, da je pritegniti k te! dokladi vse uslužbence mestne občine. izv^zemši one, ki so mobilizirani. (Nujnost je bila sprejeta.) V meritornem oziru predlaga župan, da naj obsega dokla-da tuđi one, ki bi po državnem ključu s prejemki od 1600 K do 4800 K bili izključeni. V proračun naj se postavi v ta namen vsaj 40.000 K. De-ležni pa naj bodo te doklade tuđi vsi vpokojenci. Na tozadevne predloge občinskega svetnika g. M a f i n k a zavrne župan, da delavcem ne gre dati v istem razmeriu doklad. da pa bo premislil, kako bi se dala tuđi za delavce doseći kaka olaJSava. Glede užitnfnskega zakupa pa je merodajen kuratorij. Ce bi morala mestna občina dati doklado sedaj tuli delavcem, bi morala zvišati doklade, po-tem pa bi vsi taki predlagatelji glasovali proti. 2upanov predlog je bil sprejet.
Župan zopet prevzame predsed-stvo ter prečita samostojne predloge občinskega svetnika g. M1 i n a r j a, lti zahtevajo:
1.) zgradbo stanovanjskih hiš za neimovite sloje,
2.) revizijo malih stanovanj in odpravo nedostatkov,
3.) nakup večjih stavbišč za de-lavske hiše,
4.) zopetno otvoritev sole za obrtne vajence in vajenke s prihod-niim Solskim letom,
5.) zopetno uvedbo popolnega poduka na ljudskih šolah in
6.) demokratičen volilni red s splosno in enako volilno pravico po proporcijonalnem sistemu za oba spola.
Župan odkaže predloge tozadev-nim odsekom.
Zapisnik zadnje seje se odobrf. Za finančni odsik poroča podžupan g. di*. Karei T r i 11 e r glede podpisa VI. vojnega posojila za mest-iio občino. Mestna občina je podpi-sala VI. vojnega posojila 432.000 K iz kontokorenta deželne banke. Odobreno.
Glede d o 1 o č i t v e p r i s p e v-ka raznih mestnih podjetij k upravnim troškom mestnega magistrata poroda podžupan, da naj prispevajo pridobitna podjetja, ki rabijo poinoi, zlasti knji-govodsko pomoč magistrata, to so elcktrarna* vodovod, plinarna, klav-nica, pogrebni zavod, užitninski zakup in priprema po 10?ć, incščanj?ka imovina pa 1 % Čistega dobička. Sprejeto.
Društvo hišnlh posestnikov je vložilo prošnjo glede pobiranja pri-stojbine za vojaško nastanitev v Spodnii ŠiŠki ter za sprcnienibo načina porazđclitve te pristojbine na posamezne hišne posestnike. Poroci občinski svetnik g. Hudovernlk. Odkloni F.e, da bi so taksa v Spodnji Si5.ki pobirala od 1. januarja 1915., ker je bilo sklenjeno pobiranje od 1. januarja 1917 naprej, pač pa naj se vzame za podlago odmere pr:sto!bT-ne v modcrnem duhu naicmščina in ne ploskev lokala. Sprejeto.
Mestniin slugam, šolskim slu-gam, tržnim stražnikom itd. na] bi se napravile s-užber.e obleke. kar bi stalo za oseho v mirnem ča^u kakih 200 K, sedaj pa žc samo bla^o 990 K in z delom vred r.ajmp.nj 1140 kron. Vsega skupaj bi znašali stroski 21.000 kron. Drug;i uradi so si pomagali s tem. da ne n.ibavlfajo novih oblek, inarveč dn popravljajo stare obleke, oziroma nakažejo za poprnvo pav-šal. Zato rredtaga občinski svetnik ?. Hudovernik, da se izplača pav-sal za one, ki bi dobili zimsko službeno obleko 400 K. za druge 350 K. službeno čepico dobe od mesta. za obuvala pn naj se nakaze po 60 K, tržnim organom r>3 :;e obuvala na-bavjjo. Nf/jim uslužbe-icem se zvi-sa pavša« od 150 K na ?00 K. oziroma od 100 K na ISO K. Sprejeto.
Računski s.klop Mestne hranilni-ce ljubljanske se po porocilu občinskega svetnika £. L i k o z a r i a odobri, enako tuđi računski sklep Krcititnega društva Mestne liranilni-ce. Obrcstna mera posor'lu Dn'žbe sv. Cirilci in Metoda na šolskem po-slonju v Trstu se zr.iža od 4*/4% na 4:/4rć. Glede nndalnie prep^-stitve mestnega ^dirkališča^ Lj'ubljcnskeniu Sokolu se meritorno sklene. da mestna občina tega ne stori. ker si hoče obdržati proste roke za nadaHno vporabo tega zemljiščn.
V nekaterih prodajnih zadevah poroča občinski svetnik g. Smole. Ponudba Janlca C e p o n a za dve parceli ob Cesti na Rožnik se kot prenizka zavrne. Mariji K o ž e 1 j e -v i se proda del mestne parcele po 9 K za stirjaški meter. Antonu S 1 o v š i se ponudi za njegovo seno-žet na ljubljanskem Oradu, kjer je poveljnik karantenske postaje speljal cesto. 1000 kron.
Fo poročilu občinskega svetnik?. g. dr. Novaka soglasa občinski svet z dolocbo pravil Društva za olepšavanje deželnega stolnega mesta Ljubljane, da pripade imovina društva v slučaju razdružitve ali razpusta meslni občini.
Enako sprejme občinski svet predlog istega^ poročevalca glede iz-premembe § 6$. disciplinarnega predpis^, damora disciplinarna komisija izreci odpust uslužbenca, če je kriv tat vine ali goljufije ali trajno zanemarja kljub opominom^ in kaznim dolžnosti ter določbe § S0., da sine župan podati, ko izroča tćiko zadevo občinskemu svetu, oziroma odseku, svoje mnenje.
Na oriporočilo občinskega svetnika g. dr. Nova k a se določi zh stavbišča ob Dunajski cesti severno od proge Južne železnice odprt stavbni sistem, pri Hranilnični cesti pa stmjeni sistem, enako se izpre-meni regulacijski nacrt za cesto se-verno od c. kr. gozdnega vrta ter se določi za betonski mostič ob pomeri-jalni meji mestne občine v Rožni dolini 605 K, če prispeva občina Vic drugo polovico. Zadevo Ljubiian-skega športnega kluba, temeljito utemeljeno od občinskega svetoval-ca g. dr. Novaka, odstavi podžupan g. dr. Triller z dnevnega reda, ker bi lahko nastal spor. ati ie treba
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD", dne 3.  julija 1917.
149. štev.
za to odloČItev kvalificirane vcčine ali ne.
PREMOG 1N DRVA.
Ob koncu javne seje se oglasi podžupan g. dr. Triller k besedi, da razjasni najtežavnejše vprašanje, pred katero je postavljena ljubljanska mestna občina. Podžupan iz-vaja:
Slavni občinski svet!
V zadnjem tednu se je pojavilo novo aprovizacijsko vprašanje, ki je tako velikanske važnosti in tako nujno, da stopajo pred njim v ozadja vsa druga vprašanja. Za*o mi do-volite, da preidem preko vseh drugih, gotovo tuđi zelo važnih vprašanj samo na to vprasanjc. Dovoljeno mi bodi rudi, da izrazim jasno in od-krfto vso zadevo, ker gTe za vitalne interese mesta in njegovega prebi-valstva, kiima pravico, da izve po Ino in neprikrito resnfco, da ji lahko zre po-gumno v oči.
Pravi patriotizem ne obstoja v tem, da tiščimo z glavo v pesek, ka-kor ptič noi. in da nas potem nevar-nost preseneti. Tako mi ne moremo pripustiti, da bi prebivalstvo prese-netila nevarnost; ker je o b č i n -skemu zašto p u poverjena skrb za vse prebivalstvo, noče innemore prevzeti na svoja ramena odgovornosti za grehe. katere za-greše eventualno tuji faktor j i.
Gre za kurivo. Gre za nad vsc va^no vprašanje, kje bo ljubljansko prebivalstvo dobilo zadostne množine premoga. ne samo za kuho. mar-več pred vsem za zimski čas. V tem pogledu je danes
položaj vec kot kriticen.
2e koncem zadnje izredno trde zime se je pojavila marsikje huda za-dresa za premca in za drva. Mestna občina je bila takrat v prijetnem položaju, da je bila še preskrbljena. Imela je nad sto vagonov prernoga fn tuđi večjo množino ćrv. Takrat je mestna občina prepreeila. da prebivalstvo ni prtzebalo in da je imelo tuđi še kurivo za kuhinje. Danes so se pa
razmere   neprieakovano   poMabŠale.
Prvi pojav, ki je prišel širši javnosti na znanje, je bilo dejstvo, da je morala koivem maja plinarna ustaviti obrat. To ni ostalo brez pesledic. Prenehala je vsa javna razsvetljava, kar pa še ni najhnjše^zlo. Toda ćela vrsta industrijskih podjetij je morala ustaviti delo. Velika zadrega je zavladala tuđi v bomišnicah in je bil pri tem žal tuđi marsikateri ranjenee prizadet, ker se mu ni mogla nuditi hitra pomoč.
Tu naj se dotaknem javnega napada na upravo mestne občine v nekem tukajšnjem dnevniku. Reklo se je, da je bilo dosti časa preskrbeti se s premogom, da pa je plinarna ta čas zamudila, ker se ji je denar smili!. Jaz sem za popolnoma svobodno kritiko, dclžnost onega, ki kritizira, pa je, da se prej informira o resnič-nih razmerah. Ljubljanska plinarna je imela že dve leti največje težive glede dobave potrebne množine če-škega premoga. Le z osebno intervencijo je bilo z največjo silo mogo-če kaj doseći. Kdor pa trdi, da se plinarna ni ob pravem času pobriga-la za premogr, je popnlen nevednež. Da bi se pa katero koli podjetje že pred vojno založilo za 3 ali 4 leta, vendar nikdo resno ne bo hotel za-htevatL Zato pa prosim javnost, da naj se vsakdo, predno javno kritizira, natančno poduči, da se javnost rte bo begala z neutemeljeno kritiko, ki more v občinstvu izzvati le s'abo in nevarno razpoloženje. To pa tu lakho rečemo, da je plinarna 1c s pomočjo Južne železnice prebila le-tošnjo zimo, pozneje pa so usa!inili vsi viri ter je morala ustaviti obrat.
Isti čas, kakor glede rremoga za plmarno, pa so nostale tuđi razmere glede našega kuriva
katastrofalne.
Mesto je hotelo naročiti od Tr-boveljske premogokopne družbe 200 vagonov premoga ter je name-ravalo nabaviti si tuđi velike množine drv. Toda Trboveljska premogokopna družba je kategorično          odklonila
vsako naročilo tuđi mestni aprovizaciji. Mestna aprovi-zacija je o tem poročala ministrstvu za javna dela ter je nato prejela z a mesec april in maj borih 15 vagonov    premota.
Položaj je tak, da Je imela lani v istem času v rezervi še 180 vagonov premoga, poleg tega so imeli v Ljubljani še trgovci precej premoga in tuđi privatniki so ga še imeli, tako da je bilo lani me ::a maja v Ljubljani še najmanj S00 vagonov premoga.
Letos pa je imela koncem maja mestna aprovizacija 15 vagonov premoga, noben trgr -ec ga ni ime! v?č ls galone frjfl ™h«n criY9rnflfr
Spričo tega dejstva je delegirala mestna občina mene, da se odpeljem na Dunaj, da osebno interveniram na
merodajnih mestih in skušam doseči, kar se da doseči. Prispcl sem 8. ju-nija na Dunaj ter sem si izprosil av-dijenco pri našem najintajšem east-nem meščanu ministru za javna dela Trnki. Minister je bil lojalen dosti, da mi je natočil, — kakor se je sam izrazil, — čisto vino ter mi povedal, da
ne   smemo   upati na noben preraog niti za kurivo,
da bi pa mogla plinarna z o -pet pričeti z d e I c ni, na to niti misliti ni. Edini nasvet, ki mi ga je mosre! dati, je bil, da raj se skušamo preskrbeti z đrvmi, da borno mogli izhajati brez premoga ter je obenem obljubil, da bo morda za revnejše sloje skrbe! v zelo ponizni meri.
Par dni pozneje pa sem izvedel na tukajšnji deželni vladi za nacrt vlade, po ka tereni je bilo za najrev-nešje sloje obljubljenih za rodbino in mesec 90 kg premoga, tako, da si bodo mogle te rodbine pri 3 kg premoga skuhati pao polento, fižola pa žene v e č, kaj še, da bi se o g r e 1 e.
Isti čas je sklicala deželna vlada, — to moram lojalno priznati, — z vso vnemo dve enketi, in sicer za 11. in za 12. junij.
Na enketi, ki se je vršila pri deželni vladi dne 11. juniia, se je raz-mctrivala
dobava drv.
Zastopano je bilo tuđi armadno poveljniStvo. Zraeunalo se je, da bi se morala mestna občina ljubljanska preskrbeti z
najmanj 69.000 m" drv,
k?T pa bi bilo tem težje izvedljivo, ker zahteva istocasno
annada 120.000 m\
in armada ima naravno vedno prednost.
Prosili snio, da bi se dali mestni občini na razpolago sekači, delavci. ker civilnih delavcev ni na razpola-ga, in transportna sredstva ter priprema, ker civilne pripreme ni in mestna občina s svojo pripremo tega dela tuđi ne zmore. Prosili smo, da naj se rajonira dobava, da se prepuste gotovi okraji popolnoma mestni občini, tako ljubljanska okolica, kaniniški okraj, kočevski okraj in del Iltijskega okraja. Na to prošnjo še ni mamo odgovora, pač pa je armadno poveljništvo že razpisalo dobavo že napravljenih drv po ćeli de-ž e 1 i   brez   i z j e m e.
Kaj bo ostalo mestni občini, je jasno.
Pač so nam davolili 200 ruskih vjetnikov; dokler pa ni priprege, ne moremo storiti ničesar. Naj stori župan, ki si je sam pridržal to zadevo, katerekoli korake hoče, pri najboljši volji in pri vsef energiji je
izkliučeno,   da   bi   Ljubljana dobila 60.000 m3 drv.
Zato pa se tuđi ne moremo od-povedati premogu, če nočemo, da nam bo začelo vsled prezebavanja prebivalstvo  izumirati.
Pruga konferenca, ki se je vršila 12. junija, je pokazala, da se-danje mizerije glede premoga ni krivo morda pomanjkanje, marveč
nedostatnost organizacije,
birokratični duh na vodilnih mestih, ki Ka v naši državi, na pragu novega življenja, še vedno nismo mogli premazati. Te konference se je udeležil tuđi oficijalni zastopnik Trboveljske premogokopne družbe, ki je z vso '^otovostjo zatrjeval, da družba lahko dvigne produkcijo z a
15,000 ton na mesec,
če dobi 900 delavcevin zatc delavce prehrano. Za tako veliko produkcijo ima dražba premoga še nad zemljo ter torej ni treba niti izučenih rudarjev. Rekel pa je tuđi. če bi se dobilo 200 delavcev za Kočevje tuđi na odkriti premogov-nik, da bi se
produkcija v Kočevju dvignila za 5000 ton na mesec.
Tam pa je položaj tak, da ima ves premog v rokah državna želez-nica, ki pa danes tuđi ne dobi delavcev, ker laborira na istem nedostatku in trpi vsled istega birokratizma, Če bi dobili za Kočevje 200 delavcev, bi se produkcija dvignila za 5000 ton ter bi dobila lahko državna železnica 2"0 vagonov in mestna občina 250 vacronov na mesec fn to od 1. septembra naprej. Će se nam to posreći, smo rešeni najhujsega. Toda jaz imam, žal, vtis, da teh
200 delavcev ne bo na razpotago!
Odkrito rečem, da je to zagonetka. VJetnifta taborlica so Doiaa yiet-
nikov, med njimi mora biti na tisoče zdravih, krepkih delavcev, zlasti ker ne gre za izučene premogarje. Toda
delavcev ni in ni. In tako pote-kajo dragoceni dne vi drug za drugim. V centralan na Dunaju papremišljajo.ane priđejo do nobenega sklepa, ker nimajo poguma naših junaških vola kov, našega neznosnega birokratizma.
ZakajbMjudje še več trpeli, če to ni treba, če je kriva samo slaba organizacija? Ker vlada ta ni, k j e r sede v to poklicuni, neod-ločnost! Tojetrebajasno in jr 1 a s n o povedati. Ne župan, ne njegovi pcmočniki, nočejonositi odgovornost i z a
strašne posledice
pomanjkanja uvide vnosti i n poguma v vodilnih k r o -gih. To odgovornost naj nosi j o oni, ki so krivi in
javnost nal Izve, da ji mi nismo prikrivali   resnice.
Maribor je danes brez vode, Oradec nima kuriva, naj ne bo naš glas, glas vpijočega v puščavi, da ne bo zaman vse ugodno stanje naše armade na fronti, ker
Roma   deHberante   Saguntum perik.
Župan g. dr. T a v č a r doda podžupanovim besedam, ki jih je občinski svet z resno molčečnostjo sprejel. še, da se trudi na vse strani kupiti drva in da nakupi takoj 20.000 kubikmetro^" drv, če dobi le sredstva. Nakupljenih ima pri Auersper-gu 300 m3, ki jih vozijo mestni konji že 14 dni ter so zvoziH sele 8 sež-njev. ker se potrebujejo sedaj konji, da vozijo seno. 600 mr' drv je mesto samo nasekalo v Cerkljah, zvoziti pa jih ni mosročc. Ce delavcev ne bo. ne bo mestna občina spravila skupaj niti sto vagonov drv. Vojaška oblast je pretesnosrčna zlasti tflede kočev-ske^a premota. Absofutno gotovo pa je, č e m e s t o n e dobi v s a j 1500 vagonov   premoga,
Je katastrofa tu,
ker 4000 vagonov'drv ne spravimo   v   L j u b I j a n o.
Podžupan %. dr. T r i 11 e r odgovori na tozadevno opoz-^rilo, da je filijalka Kreditanstalt dobila dva va-jjona ostravske^a koksa namesto treh, ki jin patrebuje, a le ker ima sama premogovni!-, da pa je naročite višja deželna sodnija v Oradcu z \Vesti2.Iskcga iz čehe Aachen po 160n mark za vavron koksa, a ga ne more spraviti v fjradec.
Tajna seja.
Mestna ustanova za učence obrtne sole se podeli prosilcem : Brinovec Alojzij, Černe Feliks, Rozraan An-gela, Gartner E>oroteja. Za slugo na c. kr. višji realki se imenuje Ivan Gril, dosedanji pomožni sluga na II. drž. gimnaziji. — Josip Nabernik, ma<:. oficijant, se na lastno prošnjo s 1. julijem 1917 stalno upokoji s po-stavno določeno pokojnino. —- Vdovi nekegra magistratnega strojnika se po-de!i 1400 K vdovnine in po 200 K vzgoinine. — Podpore meščanske imovine se podele tem-le prosilcem: Ha rt manu Francu, Ferjan Fran-čiški, Matelič Mariji, Petru in Anici.
—   Ivanki   Jenko,   gostilničarki   pri „Draščeku* v Bohoričevi ulici štev. 9. se razširi   gostil ni carska   koncesijo za prodajo sodavice,   pokalic,   malinovca, kuhano kavo,  čaj in  čokolado.   Fran-čiški Gerčar se dovoli prenos gostil-ničarske koncesije iz dosedanjega obr-tovališča v Cerkveni   ulici  štev. 19, v Spodnjo Šiško, Gasilska ulica št. 219.
—   Mariji   Andlovic   se  prošnja   za podelitev koncesije za starinarsko obrt iz raznih razlogov cdklonjena.
Mi iz primorsktli deže!.
Razšfrjenjfc cemskega ^olstva v Trsiu. >Edinost^ poroča: Čisto ne-opaženo se je drža\Tio nsmško Sol-stvo v Trstu znatno izpopolnilo. Sola v ulici Fontana je zdaj urejena kot samo d e k 1 i š k a ljudska in ine-šcaiiska šola, ljudski in meščanski d e š k i razredi v hiši St. Francesco 25 so pa združeni v novo ljudsko in meščansko deško solo v ulici St. Francesco. S to novo uredbo je doseglo nemško državno šolstvo v Trstu samostojno četrto ljudsko in meščansko solo. Te Sole so: 1. dekli-ška ljudska in mcsćanska šola P. Lipsia — ravnatelj K. Stolz; 2. deška ljudska in mesčanska šola P. Lipsia
—  ravnatelj A. Endler;    3. dekiiŠka ljudska in meščanska šola, ul. ronta-na — ravnatelj A. Brunnlechner; 4. deška ljudska in meščanska šola, ul, St. Francesco — ravnatelj K. Niklas. Vse razredov je okoli 75, ki so za prve tri sole nastanjeni v državnih šolskih poslopjih P. Lipsia in ul. Fontana, za četrto pa v zasebni hiši ul. St. Francesco 25, najeti nadrfav-
ii* «^oike.>joYcacL ki aa5 je ofeot
70.000 v Trstu, imamo te - le — z a-sebne ljudske in meščanske sole: 1. Osemrazredna deška ljudska in meščanska šola v ulici Giuliani (pri Sv. Jakobu) z vzporednico na Acquedottu (12 4-5 — 17 razredov) — ravnatelj I. VršČaj; 2. osemrazredna dekliška ljudska šola v ulici Montecchi (pri Sv. Jakobu) (12 razredov) — šolska voditeljica M. En-gelman; 3. osemrazredna dekliška ljudska šola v ulici Acquedotto 20 (S razredov) — šolska voditeljica R. Goli. Prvi dve soli — izvzemši deške vzporedniee na Accjuedottu — sta nastanjeni v šolskem pcslopju d r u-ž b e s v. C i r i 1 a i n M e t o d a pri Sv. Jakobu, tretja pa in deske vzporedniee ljudske in meščanske Sole pri Sv. Jakobu se nastanjene v hiši »T r-Jjovske obrtne zadruge«, ki jo je najela Družba s v. C i-r i 1 a i n Metoda!! Vsi štirje ravnatelji, vsi učitelji in vse učiteljice in vsi šolski sluge gori omenjenih štirih nemških državnih sol so plaćani kot državni uslužbenci iz državne-g a zaklada. Ravnatelj slovenske zasebne deške ljudske in meščanske sole in voditeljici obeh osemrazred-nih slovenskih zasebnih ljudskih šol ter 16 učiteljev, oziroma učiteljic in en katehet so plačani kot učitelji oziroma učiteljice — kakor ravnatelj oziroma voditeljici pa ne — kot državni uslužbenci iz državnejara zaklada: g-ori navedeni ravnatelj in obe voditeljici v lastnosti Šolskih vodits-Jjev, potem 18 učiteljev, oziroma učiteljic. 4 pomožni katehetje in 3 šolski sluge so plačani kot zasebni uslužbenci iz zaklada družbe sv. Cirila in Metoda, ki plaču je iz svojega tuđi vse druge s troske za vse tri sole. Dostavljamo še, da se v zadnjem času mnogo govori o usta-novitvi državne ljudske sole vRojanu, ter da je pri Sv. Vidu že dve leti dozidano poslopje za nemško solo; poslopje je postavila uprava državnih želez-n i c. Da je bil razven nemškega mestnega otroškega vrtca pri Sv. Vidu otvorjen na državni deški ljudski in meščanski soli P. Lipsia državni otroški vrtec, to posnarnemo iz zadnjega. »Verordnungsblatta«, ki onjavlja imenovanje c. kr. vrtnarice M. Kulička.
Poslanec Biankini o šolstvu v Istri in Dalmaciji. V svojem govoru v parlamentu se je poslanec Biankini dotiknil tuđi šolskesra vprasanja v Istri in DrfcT;riacij[. Najprej je govori! o vplivu vojne na šolstvo Istre in Dalmacije in protestiral proti germanizaciji istrskih šol in prvim posku-som germanizacije dalmatinskih sol, pa če gre tuđi le za uvedbo vojaške telovadbe z nemškim poveljevanjem, in proti pričetku poduka nemškega jezika v prvem razredu srednjih Šol. Govornik je načelno proti privlače-vanju vojaškega duha v sole. To privlače vanje ne odgovar]a vzvišenim ciljem vzgoje. Nežne duše mladine treba razvneti za vse. kar je lepo, plemenito, vzvišeno in ne za vojne grozote, za mrzko ubijanje in zver-sko preli vanje krvi.
MJnfster za prehrano o Dalmaciji. Poslanec Biankini je imel pogovor z ministrom za prehrano Hofer-jem. Minister je kazal interes za Dalmacijo in obljubil, da stori vse, kar mu bo mojroče. v ubfaženje velike bede, ki je zavladala v tej deželi. Takoj je odredil, da se posije v Dalmacijo dvesto tisoč konservr in se poraz-dele med najpotrermejše prebivalstvo.
Več begtincev iz Bovca, ki se na-hajajo v Brucku ob Litvi, nam piše. kako so zapuščeni. Pravijo. da jih boli srce, ko vidijo, kako skrbijo za druge begunce, za njih siromake pa se prav nihče ne zmeni. Vprašujejo tuđi po svojih zastopnikih in pričaku-*jeir», da se zganejo za nje. — O zad-pjih dogodkih v tem taborišču so pristojna mesta podučena. Upamo, da se storijo koraki, da se razmere temeljito izpreniene.
Begunska nodpora in vojaška vzdrževelnina. Nova naredba notra-njega ministrstva z dne 21. junija t. 1. od št 19.300 vsebuje reformo dispo-zicij glede begunske podpore in vojaške vzdrževalnine. Naredba določa: 1) pravico do vojaške podpore imajo tuđi begunci v barakah; 2) begunci v ba-rakah, ki dobivajo vojaŠko pod poro, morejo izbirati: a) ali da odidejo iz barak in žive z vojaško podporo ali b) da ostanejo v barakah in plačujejo za hrano in stanovanje toliko, da od vojaške podpore ostane njim na prosto razpolaganje 50 vinarjev na dan za osebo; 3) beguncem, ki dobivajo vojaško podporo, se ne bo več odtego-val od begunske podpore ves vojaški prispevek, marveč samo polovica in na vsak način doklada kot begunska pod pora mora znašati najmanj 50 vinarjev na dan in za osebo. Kdor ima torej pravico do vojaške podpore, pa je ne dobiva, naj predloži prošnjo deželni vzdrževahii komisiji v kraju, kjer se nahaja.
Za mrtve so izkazani v seznamil skupne centralne izkazne pisarne St. 538: Josip Coffou (Kofol) iz Trsta. 97. pešpolka, rojen 1865., umri 12. marca t. 1, za pljucnim vnetjem v: Radgoni; Celestin Devetak, črn. bat. 151, z Nabrežine, rojen 1890, ustre-ljen v glavo dne 10. marca 1917; La-ciislav Fakin, želez. vzdrž. odsek v Prijedoru, rojen v Škrbini 1S97., umri za grižo v Prijedoru dne 29. marca 1917; liern-an Gasperini. četovodja 5. trd. artilj. polka, rojen v Gorici 1879., umri za jetiko v Mostarju dne 8. aprila 1917; Alojzij Kosovelj, 97. pešpolka, dodeljen del. oddelku na Dunaju, rojen v Črničah 1868, umri dne 18. aprila 1917 za jetiko na Dunaju: Josip Mlekuž, 27. črnov. polk, dodeljen nekemu sanitet, oddelku, rojen v Bovcu 1888., umri na legarju ćno 1. februarja t. 1. v Przemvslu; Mihael Skabar. 5. str. p., rojen v Ve-likem Repnu 18/6., umri v Lebringu za srčno bloeznijo dne 24. aprila t. L; Ivan Šorli, strel. p. 27, s Tolminske-ga, rojen 1893., umri v Ljubnem za jetiko dne 18. aprila 1917; Josip Ro-žič, 27. strel. polk, rojen v Gradnem 1898., umri dne 31. marca 1917 v Zagrebu za jetiko; Anton Zlobec, 5. str. p., rojen v Orleku na Krasu 1880., zadet v nogo, umri za srčno kapjo dne 9. aprila 1917 v Tobelbadu; Anton Zorč, delavec odd. pov. 4, rojen v Trenti 1869., umri dne 12. aprila 1917 v Knittelfeldu za naduho.
Razpuščen občinski zastop. Na-mestništvo je razpustilo občinski zastop občine Vale v političnem okra-ju puljskem. Vodstvo občinskih po-slov je poverjeno trdnjavskemu ko-misarju v Pulju, njegovo zastopstvo pa gozdarskemu nadkomisarju Ra-rniru Fasanu.
ZadosCenje. Upravitelj okrajnega glavarstva v Kotoru v Dalmaciji, na-mestništveni svetnik Vladimir plem. Budisavljević, eden najboljših političnih uradnikov na jugu monarhije, je bil začetkom vojne odpozvan s svojega mesta ter radi »srbofilstva« koniiniran na Dunaju. Vse preiskave nišo dale nic obtožilnega za Budi-savljevića, ki je preživel svoja službena leta v konzulatni in diplomatič-ni službi v Srbiji, Italiji in Crni gori. Ko so konečno merodajni krogi uvi-deli, da gre samo za politično prega-njanje, so mu ponujali razna mesta v ministrstvu ali pri dalmatinskem na-mestništvu, ali Budisavljević je za-hteval popolno zadosčenje. Konečno je izvedel cesar za to afero in na-pravil kratek konec: na direktni ukaz cesarja je dano Budisavljevicu popolno zadosčenje in vrnil se je rehabilitiran na svoje mesto v Kotoru.
Dunajski »Fischervereln« in Dalmacija. Dunajski »Fischerverein« )e dobil. kakor poroča >Naše Jedinstvo«, koncesijo in tuđi subvencijo za ribolov po Dalmaciji. »N. J.« piše: Zakaj se ni poiskalo kak dalmatinski konsorcij v to svrho? Vlada je mogla nabaviti našemu motorje, mreže, koncesije in osobje kakor dunajske-mu društvu. Kolikor vemo, imajo naši tri motorje, mrež je še po Dalmaj-ciji, pa se je moglo in se še more začeti s temi. »Fischerverein« s konee-sijarni hoče zagospodovati z našim morjem, zaposliti hoče gotovo same Nemce. da jim tukaj napravijo sole in društva (poznamo nemški kapital), naši ribiči pa mesto da bi se razvijali v obrti, bi bili le njihovi dni-narji, slični tvorniškim sužniem po velikih mestih in kar bi bilo lepše in bolje ribe, bi bila določena za izvoz, slabejša bi ostala za dalmatinske ribarnice. List pozivlja deželni odbor, občine. trgovsko in obrtniško zbornico, denarne zavode in poslance, da se takoj zavzamejo za to, da se ta akcija ne izroči društvu tujih kapita-listov, ki bi provzročilo nedogledne posledice v škodo dalmatinskih interes ov,
Kdo ve kaj? Informacijski urad v Wagni pri Lipnici išče naslov Matije Gorjanca, doma iz Deskel, ki je pro-dajal premog v Gorici.
Dnevne vesti.
— Sporocamo našim poslancem.
Ko so nedavno intervenirali naši po-slanci pri takratnem ministru For-sterju radi zlorabe tkzv. nemškega službenega jezika pri železnicah v iugoslovanskih krajih, je baron For-ster prav energično zavračal vsako krivdo in dolžil podrejene organe, da njegovo naredbo zlorabljajo. Obljubil je, da bo raznim vročeglavnežem, za-bičal, naj se vedejo korektnejše. Baron Forster je odšel v zasluženi pokoj in je menda v naprlici na svojo obljubo pozabil. Sledil mu je baron Ban-haus, član vlade, kateri so kot n e -v t r a 1 n i vladi tuđi naši poslanct votirali budgetni provizorij. V kolikor vemo, je nova vlada pač v polj-skeni ozemlju odpravila Forsterjevo prakso, njen objektiven in nevralen duh pa je ocividno preslaboten, da bi bil prodrl tuđi še na naš jusr. Tu še vedno nemoteno razsajajo razni varuhi   nemškega službenega jezika
150. Štev.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 4. julija  1917.
Stran 5.
početje tvori najlepso ilustracijo k besedam o enakopravnosti narodov ki je tuđi pri nas baje že na potu.
—  Vojno odlikovanje. Gozdarski mojster g. Fran SonnbichlerprI Sv. Katarini pri Tržiču je odlikovan z zlatim zaslužnim križem s  kroro na traku hrabrostne svetinje v priznanje posebno zasluznega    delova-r.ja v vojni službi na posestvu baro-na Borna.
—  Oprostilni oddetek v inmistr-stvu za deželno brambo.   Pa se prc-rrclijo nepotrebne zaka-nitve v raz-pravijanju oprostilnih zadev. ki spa-dajo v resort oprostilne skupine mi-nistrstva za deželno brambo. se opo-zaria. da vse službene spise in vlope je nasloviti izključno in naravnost na oprostilno skupino tega   ministrstva na    Dunaju.    15. okraj,   Goldschlag-strasse 14—16. (Enthebungsabteilung im Ministerium fur   Landesverteidi-gung.)
—  Vdove, ki dobivajo le   milo-£čino in ne redne pokojnine, so tuđi upale, da bodo deležne podpore, na-kazane uraćništvu, vđovam in širo- [ tam. Ali dobile nišo nieesar, dasi so I skrajno potrebne. Vpra^ujeioio. kako to, da se je ravno ra nje popolnoma pozabilo in prosijo rmjne odpornoči.
—  Iz pregnanstva se vrne t3 dni kranjski dekan Anton K o b I e r,   ki je pred nekaj meseci moral zapustiti svoje službeno mesro ter se nastaniti v nekem zaerebškem samostanu.
—  Utidskošolska   vest   Ker je Ijudskošolski vodja Andrej   Luna-č e k v St. Rupertu radi   bolezni   na dopustu, je nameščena na tamkaišnji soli za suplentinjo Karmen H v a 1 a.
—  »Glasfcena   Matfca«.   Odbor opozarja in vabi člane na redni letni nlčni zbor, ki se vrši jutri, v četrtek. 5. t. m. ob 8. uri zvečer   v   dvorani »Giasbene Matice'-.
—  Henrik    Franzl   f    Včerai   v Ljubljani   na   Privozu    umrli    Henrik Franzl je bil znan po svoji dobrohotnosti in požrtvovalnosti daleč na okrogf. Pomagal je vsakemu, kdor ga j? prišel prosit pomoči in če sam   ni imel  dotične stvari, še! pa je za prosilca prosit drugam   ali   pa   jo   je   ćelo kupil zanj.   Nihče   ni   šel   praznih   rok od njega.   Posebno je bil požrtvovalen v narodnem oziru.   Bil je član vseb narodnih društev in njih izreden prijatelj vsak čas. V korist družbi sv. Cirila in Metoda  je   bil  zavarovan za 500   K, Dodpiral  je zlasti  narodno - napredno šentjakobsko knjižnico,  kolikor  je pa bilo narodnih in dobrodelnih prireditev v Ljubljani, morda ni bilo nobene, da bi se ne bile prodajale na njih cvetke, darovane z obširnega Franzlovega vrta. Na tisoče in tisoče kron sta na ta način darovala   blagi   pokojnik   ter njegova gospa v dobre   namene.   Ranjki Franzl je bil vedno   mladeniško   nav-dušen za naše narodne ideale in boleio ga je srce, kadar je čul ali bral o naših narodnih odpadnikih.   Pokojnik se ni nikoli silil v ospredje,   dasi   je  bil odbornik  Ciril   Metodove   podružnice šentjakobsko-trnovske, Sokola II., pre-glednik    Gospodarskega    naprednega društva za šentjakobski okraj  itd. Kot 24 leten mladenič  je   ustanovil s prijatelji gasilno društvo v Dolskem, kjer je  bil že   takrat   obdnski   svetovalec Franzl je bil skrajno   delaven   in  po-djeten človek že od mladih nog. Pred 30 leti je ustanovil s skromnimi sred-stvi pletilnico na strojc, ki spada danes med največje na   slovenskem jugu in je znana po svoji solidnosti v izdeikih n ceni.  Svoj   vrt   poln najkrasnejših cvetlic je gojil od   zore   do mraka in kadar si prišel k njemu,  ti je podaril šopek cvetja. Ljubil je   cvetlice,   ljubil ziasti ptice, katerih   je   imel   posebno eksotičnih vedno mnogo vrst. Pokojnik, ki je dosegel starost 58 let, je bil sin nekdanjega   znanega   šolskega   sluga Franzla na stari   gimnaziji  na Vodni- I kovem trgu.   Bil   je   38   let naročnik I »Slovenskoga Naro^C                          •
—  Samostojni trgovci in obrtni-
ki, ki so v vojaški službi v Ljubljani, naj se radi neke važne zadeve zgla-se od pol 12. do 12. ure ali pa od 7.
do 8. zvečer pri načelniku de^elne zveze obrtnih zadmg Engelbert Franchettiju na Dunajski cesti štev. 20.
—  Tulci za lovske patrone. Po-
ljedelskemu ministrstvu dohajajo iz krogov lovcev neprenehoma pritož-be, oziroma prošnje, za preskrbo tul-cev za lovske patrone. Vsled poročii tvornic za izddovanje lovskih patron, je izdelovanje teii sudskih izdelkov v \ cCji ineri z, ozironi na veliko potrebo s strani vojne uprave, kakor tuđi radi pomanjkanja papirja m kovin v dc^lcdnem času. nerno-goče. Pač pa je poprava že izstreije-nih tulcev v toliko mo&oča, da se kapica nanovo ustavi, tulec osnaži, kar so lovci že preje deluli in to tem boli. ker se srrelna kapica razmeronia lahko dobi. Lovski krogi se opozar-jajo, da se dobe   snelne   kapice pri
I? tvoraicah   »liirtenberjier    Patroneii-, Zundhutchen-      und       Mctalhvaren-Fabrik  in  Kirtenbcrs     in   ^Zandbiit-chen- und   Patronentabrik    vormais Seliier und Bellot in Prag - Žižkov.«
—  Christofov učni zavod priredi pod vodstvom g. pref. Robida v sv*»-iih šol^ih prostor ih. Sodna ulica 1, prlliodnji petek, dne 6. t. m. ob 6. uri zvečer tekmovalno brzupisje v nem-ški in dne 16. t. m. nb £>. uri zjuiraj v slovenski stenografiji, h kateremu tekrnovaJnenm   brzopisju se vljudno vabijo vsi, ki se zanimajo za stenografi jo.
—  Luaio mrk. V noči od 4. na 5. julij bo popolen luain mrk, ki traja od    9*5?   zvečer    do    125    č e z p o 1 n o ć.
Talila za rešJtev žfvf]en.ia. Va-lenti'i Poh iz. Podpeči je dobil od deželne vlade talijo v zneoku 52 K 50 v, ker je v nevamosti za svoje življenje Ivana Milavca iz Podpeči resil potopljenia.
Pr^memba posesti na Bledu. Hotel Tricrlav na Biedu fe kupila od lastnika Jakoba Feternela njegova hčerka Marija omožena Kenda, so-nrriia hotelirja v Sofiji. Isroćasno je kupil njen mož Ivan Kenda obširno \\ olflingrovo posestvo ter nekaj drugih vi! na Bledu. Pred rnesecom ie I pa zdražil hotel Mallncr. Tako je prišlo eno najlepših posestev zopet v domače roke.
Uro r Ja ie dne 29. jun i ja v Les-kovcu pri Krškem, po kratki iručr.i bolczni frospa Neža Butkovič, v starosti 77 let. Pogreb se je vršil 1. ?u!ija ob 4. uri popoldne ob obilni ude-ležbi.
»Hrvatska Matica«. Dne 20. ju-niia se je vršila v Zagrebu glavna ski:pščJna »Hrvatske Matice^. Dose-danji predsednik dr. Oton Kučera in tajnik dr. Albert Bazala sta odstopi-la. Pri nađomestnih volitvah si zma-gali nanredni kandidati proti oficijelni listi. Za predsednika Matice« je bil izvoljen prof. Krsto P a v I e -t i č. za podprodsednika knriže-vno-nmetniškega odbora dr. Tucan, za člane tepfa odbora pa dr. Tncomir Alaupović, dr. Milan Senoa in dr. I Viesner - Livadić; za člane srosno-darskega odseka g"rof Bombclles, ^'e!jko Tomić, Edo Markovič in fso Velikanovfć. Za b?ns:ajnika je bH zn-pe^ izvoljen Oton Bošnjak. Glavna skupščina je izrazila dosedanjemu pred-sedniku prof. Kučeri svoje priznanje s tem, da ga je izvolila za ča^tnega Čla^a »Hrvat. ATatice*.
Aprovizaciia.
i -^ Ođdaja cenejšega mesa za ursdnišk-? skupine. V četrtek, dne 5. julija se bo iz aprovizačnega skladišča v cerkvi sv. Jožefa oddajalo za vse uradniške skupine goveje inoso po znižani ceni. Doioča se naslednji red: od pol 6 do 6 ure priđe na vrsto I. skupina s štev. 1 do 200, od 6 do pol 7 ure I. skupina štev. 201 do konca; od pol 7 do 7 ure vse štev. II. skupine; od 7 do pol 8 ure vse štev. III. skupine; od pol S do 8 ure vse številke IV. skupine. Prinesti je s seboj mesne nakaznice. Pripraviti je drobiž.
-'- Oddaja cenejšega mesa na ruđeče izkaznice V četnek, dne 5. julija se bo  oddajalo  goveje   meso  a
2  kroni kilogram na vse rudeče   izkaznice   ubožne  prehrane   iz   aprovizač-nega   skladišča   v   cerkvi   sv.   Jožefa. Doioča  se naslednji  red:  od   1 — 2 popoludne  pndejo  na  vrsto  vse  one rudeče izkaznice,   ki   so   zaznamovane z veliko  Črko  A.   Nadalje   pridejo  na vrsto ostale rudeče izkaznice od 2 do V2 3 ure štev. 1  do 200,  od  '/2 3 do
3  ure štev. 201 do 400, od 3 do f 2 4 ure štev. 401 do  600,  od   \i4 do  4 ure štev. 601   do  800,  od  4  do  725 ure štev. 801  do 1000,    od  V?5 do 5 ure štev. 1001 do konca. Vsaka stranka mora prinesti s seboj mesno karto.
-f- Razgias o prodaji sladkorja se danes nalepi in pravočasno objavi v tukajšnjih listih. Trgovci dobe raz-glas in tablico s številko v sladkornž
Dan   nakazovanja  sladkorja   se   bode pravočasno objavil.
-f- Krušne komisije bodo urado-vale v petek 6. julija in v soboto 7. julija, vsakokrat od 8, do 1. ure popoldne. Izdajale se bodo: V petek 6. julija krušne in maščobne izkaznice in v soboto 7. julija sladkorne izkaznice, ki bodo numerirane.
-f- Razdelitev masti po normalni ceni za vse one, ki nišo vdeiezeni pri nobeni akciji ubozne prehrane, se prične najkasneje tekom 10 dni. Način razdelitve in kedo je upravičen dobiti mast, se v časopisih pravočasno objavi. Za to strankarn ni treba hoditi v urad mestne aprovizacije po posebna naka-ziia, ker so nepotrebna in se tuđi ne izdajajo.
-r Vojaki kot kupovale! na trgih. Armadno poveljstvo na Tirolskem je izdalo povelje, da se mnrajo vojaki, kadar kupu^ejo živila iz proste roke« na trgih in dru?od, strofo držati m ak s i m a 1 ii i h c e n. Kdor bi plučvva! več aii. sicer dra/il, Vu strogo kazno van. To je jako urnestna in potrebna odredba.
Konserviranje sad»a brez sladkoria v gospodinfstvu. C. l;r. urad ?.a ljudsko prehrano na Dunaju je izdal spis o kor.serviranju sadia hrez sladkorja v gospođinjstvu. ka-tere^a ie sestavi! Henrih Pfeiffer, profesor na c. kr. visjem uc:icm zavodu za vino in sadjerejo v Kloster-nenburgu.
Časopis   za   slovenski   jezik,   književnost in zgodovino.
(Konec.)
Mogel bi kdo šc reci, je li seda-nji čas udoben za tako podjetje? Naše prepričanjc je. da je! Saj je ven-dar žc sploh skrajni cas, da se ne za-nasamo več na dru?re ter opustimo Šc na ziianstvenem polju nepotrebno zaostajanje za vsemi svoj i mi sosedi in storimo za občno kulturo vsaj tuđi to, da znanstveno preučimo samega sebe, za kar imamo predvsem sami moralno dolžnost in česar pač ne moremo pričakovati od drugih. Narod, katerega sinove ravno* zadnje ćase tuđi tako visoko stojeća vseuei-lišča. kakor so v nemški državi, kli-čejo za učne moči nairazlicneiših strok (prim. proiesorje kakor jurista Žižka, zoologa Zarnika, slavista Mnrka, matematika Plemelja i. dr.), ima gotovo moralno doižnost, tuđi dema — ne le gojiti znanost, temveč jo tuđi podpirati. Znanost je v kultnr-nem razvitku vseh narodov prišla sicer najpozneje, ali zato tvori vrh kulture in prvi in glavni znak kultnr-rega raroda. Brcz nje tudt noben kulturen narod ne more dolgo ob-stajati. Potrebuje pa jo. da vedno nanovo oplaja vedno prenavljajoci se duševni preporod v njega stalnem napredovanju. Z druge strani je za pojav čas-ipisa v tej dobi Še posebej prlpraven ravno sedanii čas, da ob koncu vojske pred nastopom sreč-nejše dobe mini pokažemo svojo živ-Ijenjsko silo, uravnamo pot bodoce-mu mirnemu kulturnemu del« ter tako najbolje zacelimo rane, ako se s čim večjim vzmahom in poletom Intimo tuđi naše vrste kulturnega ćela, dostojnega resnično kulturncga parada in neobhodno mu potrebnega. S praktičnoga stališča časopis dobro lahko posluži zlasti tuđi znan-stvenemu naraščaju, ki je vsled visje vojne sile moral več ali manj zaostati v svojem znanstvenem razvitku, katere^a bodoci poklič pa je. prevze-ti po vojni tako odRovomo in važno nalogo, kakor je: učiti našo rnladino. naš up, poglobljenja v razumevanje inaternega jezika, a s tem tuđi spo-znanja samej^a sebe.
V prcdhodnem izražene misli nas nagibajo tedaj. da stopamo sedai ra\-no sto let po ustanovitvi prve iavne stolice slovcnskesra jezika v Ljubljani pred slovensko kulturno javnost. Vodi nas idealizem 111 opti-mizem. zato upamo v njeno razsod-nost, da se no obrne nchvaležno od nas, tcmveč da se odz^ve našemu pozivu ter nam dnknže, da se ne motimo in da smo glede nje na pra-vem potu. Potrudi!' se bnmn, da ne ^magamo, a slovenski narod naj to blagohotno sprejme ter nas podpre s svojim zaupanjem.
Fortes fortuna adrjvat!
Ljubljana - Gradec - Dunaj, spo-mladf 1917. 1.
Za uredništvo:
prof. A. Kaspret Gradec. Klostervvle^gasse 9.
dr. Fr. Kidrič
Dunaj. c. kr. dvorna knjižnica.
vseučil. prof. dr. R. NachtJgall
Gradec, vseučilišče.
Spomlnjajte se »Rdečega križa".
Suzne stvari.
*  Zaplemba krompiria v Nem-
čiji. NVrnska vlada ]?ai::Lrava na jesen zapleniti vso zalogo kromplrja in uvesti maksimalne cene in enako razdeiitcv.
*  Krotnpir po 4 krone. V Welsu je vrtnar grajščine Pernau   pripeijal na trg nov krompir in nasravil ceno 4 kronc za kilo. Tržni nadzornik mu
' ie zabranil prodajo in ga naznanil pristojni oblasti.
*  Clovek, ki ima 24 prstov.     V ;iionakuvskeiii zaraviuškem Usiu pri-poveciuje  dr. Oiiscli! o slučaju, da je neki vojak ime! na vsak roki In r.o^i po šest prstov. Ta abnormalni rojav je v ćr/ln\ že v četrtem rouu. Me-sto palca sta razvita dva povscin lc-po izraščeua in gibčna prsta.
*  Na vojni udeležeui narodi.     V otvorit\eiii seji italijanskcga    parlamenta dne 20. junija je minister Son-nino z velikim veseljem povedal.   da :*e izgledu Združenih držav sledilo še nekaj drugih in da bo teklo še več krvi. Kakšcn je danes svetovni položaj, izračunan po prebivalstvu?  Na eni strani stoji skupina centralnih držav in šteje skupaj 144,647.000 pre-bivalccv (Nemčija 67,810.000, Avstro-Ogrska 50,484.000. Turčija 21.600.000 in Bolgari.ia 4,753.000), na drugi strani stoji ententa,     ki      šteje     skupaj 1315,624.000      prcbivaleev      (Rusija 18(),67lJUK). Angleška 4t\bS7MM), an->deške kolonije z Indijo   379,300.000, F:gipt 14,770.000. Francija .19,700.000. franeoske  kolnijc 46.700.000.    Italija 36,120.000,       italiiansko       kohnije 385.0OO.      Srbija 4,600.000.      »5elsrija 7,649.000, belgijski Kongo 15.587.000, Romunijćj      7,770.000,     Portugalska 6,050.000,        portugalske       koionije 9.332.000, Crna gori 435.0fMi% Japon-ska s Korejo 77,867.000.      Združene države  severoameriške   10LOO0.O0O, Kitajska 325.000.000 in kitajske    so-sedne dežele 4.^96.000.    Evropejske države, ki so še nevtralne,     štejejo: Andora 5231  prebivaleev.      Danska 2,757,076, Orska 4,662.200,    Lichten-stein   10.716,      Luksenburg  259.891, Nizozemska 6,114.30.?. kolonije nizozemske         40.000.000.         Norveška 2.391.782, Švedska 5,63S.5S3,    švica 3,781.430,  Spanska  19.rS8.6S5  in    v kolonijah     220.000.     skupaj     torej S5.429.896 prebivalcev.      Neodvisne države v Aziji, ki so še nevtralne, Štejejo: Afganistan   -5.SWJ0O prebivalcev,     Bhutan    400.0f:0,      Nepal 5.000.000, Oman (5no.ooo)%     Perzija 9.500.000 in Sijarn 3,I49.0f>0.      I^med afriških držav ie nevtraina      samo Abesiniia z 8,000.000 prebivalci.     V Ameriki so še neviralne:    Argenli-nija,      ki ima 8.000.'rfH) prebivalcev, Chile 3,549.703. Kolumbija 5.072.613, Kostarika 410.9S1, Ekvador  1S0.OO0, Meksiko         15,445.7S7.         Para^uaj 1.000.000,  Poru  5,"S0.0.'»0.     Salvador 1.254.151, Unignav  1.225.014 in Venezuela,    ki ima 2.755.685 prebivalcev.     Tzmed ameriških držav jih je devet pretrgalo stike z Nemčijo in s tem z našo monarhijo.     Kakor je iz Sonninovih besed v italiianskem parlamentu razvidno, se zanašajo     na-sprotniki e d i n o 1 e na številno pre-bivalstvo.      Proti številu nasprotni-
kov pa stoji moralična moč centralnih držav in ta je dosil velika, da užene tuđi še par tucatov milijonov indijskih  in  kitajskih nasprotnikov.
GospolarstiHL
— Ljubljanska   kreditna  banka.
V mesecu juniju vložilo se je na knjižice in na tekoči račun ^,038.062 K 84 v, dvismilo pa 6,771.724 K 98 V. Sranje vlcg koncem junija 31,005.096 kron 34 vin.                     ___________
Oarila.
Upravni>ivu  naših  listov so poslali: Za „Ciril - Metođovo drsibo" Franc Drobnič, civ. kom. iz   bojišča 2 K.,  raes..  pri-pevka in rodbina Trdina 20 K mesto venca na krsto c^e. Dcu. Sknpaj 22 K.
Za „vdove in sirote v vojni pađlUi roiaU37". Fr. Drobnič civ. kom. iz bojišča 2 K mes. prispevka in Amalija Kocmur iz Št Petra na Krasu 92 K, iz nabiral.   Skup. 94 K.
Sr^na hvala!
Umrli so v Uublfani:
Dne 30. junia: Ivann Bajt, posestnikova hč\, 21 !ct, R«ideckega c. 9. — Jul. pl. Vorbeck žcU.zni£ki višji oficijal v pok., 74 let ZatiŠka ulic? 1.
Dne 1. julija: Marija Hercog, vdova že-Iezniške^a revidenta 57 let, Frančevo nabrežje 1. Urš. Rczman, dc!av. žena, 42 1. Dolerska c. 62.
Dne 2. julija. Ana Nachtigal, bivša postrež. 71 1. Radcckega c. 9.
Dne 3. julija: Mar. Velkavrh,  žena mizar. mojstra  in posest. 34 1. Krakovska ulica   7. —-Henrik Franzl, tov. in pos. 58 1. Sredina 16. V   deželni   bolnišnici:
Dne 23. jun.: Jož. LeviČar, rejenka, 1 din.
Dne 27. jun.:  Ant. Šenica, koč. hči, 3 L
Dne 28. jun.: Ant. Obitscn. biv. kuharica 761.
Dne 29. junija: Marija ŠuštcrŠič, kamno-sekova žena, 41 1. Gašper Pogačnik, bivši cc-vljar, 75 I. — Terez Matuzelj, zaseb. 73 1. — Ernest Katzensteiner, žeiez. zavirač, 20 let.
izdajatel] in odgovorni urednik;
Valentin  Kopitar. LaMntna in tisk »Narodne tlskarnec
V okrepitev pljuc priporočamo prsno in hrbtno masažo s Fcllerjevim poživljajočirn rastlinskim esenčnim fluidom z znamko lilsafluid. Delo-vanje kože in kroženje krvi se s tem živahno pospeši, da ves organizem okrepi. 12 steklenic tega dobrega domaćega zdravila posije za 7 K 32 v franko lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg 23S, Hrvatsko. Nal bi bil vedno pri hiši. Od mnogih zdravni-kov priporočan. Nad 100.000 zahvaL Naročite obenem Fellcrjeve lagodno odvajajoče rabarbarske krogljice z znamko Elsakrogljice, 6 škatljic franko 5 K 57 v.
jvfa mnoga vnrašanja
odgovarfamo. da smo pripravljeni kontrolne   blagafne   našega   fabrikata,   kl riso več za rabo, kupovati naxa|.
i National  regisL  blsga)n   družba z o. z. Đunaji VII, Siebensterng. 31.
Proda se §%§§<a
v   Hožni   dolini   pri   Ljubljani, $
štirimi stanovanji, ter velikim zelenjad-nitn vrtom in sadnim drevjem. 1886 Naslov  pove   upravD.   »Slov.  Naroda«.
Juiii v telriek oli i. Dri pcnoldno os splaSoa zalitevo še enkrat
Nepreklicno ladnjikrat! Samo jutri samo ob 4.
uri popoldne v
lili Crnini''; a ^lmi
^                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                             -_■
Tuđi za mladino*                                                                    Tuđi za mladino«;
Zahvala.
Za obile  dokaze  iskrenega sočutja povodom prezgodnje smrti naše iskreno ljubljene  soproge,  oziroraa   dobre   matere, hčere, sestre in nećakinje, gospe arijete Bizilj
izrekamo tem potom vsem našo najprisrčnejšo zahvalo.
Osobito pa se zahvaljujemo vsem, kateri so nepozabno rajnico posečali med nje dolgotrajno boleznijo, onim, ki so ji okitili krsto s cvetjem, si. pevskemu društvu „Ljubljanski zvon", ki ji je zapelo v srce segajoče žalostinke v slovo, ter končno vsem onim, ki so spremili nepozabno pokojnico k nje pre-zgodnji, tihi grudi.
2173                                               žalujoti ostali.
Stran 6.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 4. juiija 1917.
150. itev.
Ba7Hftt6?29<?o trt*Tsfce:?a b+lniftli^a la *«f!**r-    I
aega društva v L|«bl|aai  javlja žalostno vest, da je rano-     I
I    goietni redni njegov član, gospod                                                  I
Kesirlk Franzl
posestolfe ia tovaraar
danes zjutraj ob 4. uri mirno v Gospodu zaspal.                          j
I             Pogreb bode v sredo. dne 4. julija  1917 iz hiše  žalosti,     I
Privoz št.  10t na pokopališče k Sv. Križu.                                    I
I             Dragesja pokojnika priporočamo v blag spomin.                  I
j                V LJUBLJANI, dne 3. julija 1917.                       2176    j
2                                                                                                                                                                           H
l            Slovensko lovsko društvo v LiudSJanl daje na    I
I    znanje svojim  lovsklin tovarišem in znancem, da je njegov    I
b    član in odbornik, gospod                                                           6
I J©?n*nl Kemperle I
E                 pctsestnlk in trgovec v KamniNu                 I
i                                                                                         I
I    umri v neieijo, dne 1. julija ob 10. uri zvečer v  40. letu po     |
I    dolgi in mučni bolezni.                                                                  I
I             Pogreb se vrsi dne 3. t. m. ob 5 uri popoludne na po-     i
I    kopalisče v Kamnikn.                                                                     1
I             Rajnemu časten spomin!                                                        B
I                 LJUBLJANA, 3. julija 1917.                                              I
]              Oćtor Slcveisfcesa lovskega društva v Ljubljani.    I
s                                                                                                                           a
VsUD vo!??ih razm^r faz motom; keksi na predaj!
Prvo raioo?eiŠL' vr*tn „TtotOfiaeOSCh"
IBOtor,   skorai   čisto   nov,  2   koniske i       ■  s  r:jf:)c';>o .-.r^r..   p~:--T"ia'i!co  /p
10C0 krca- D.u^i je „Uskarsulmer"
Dtofnri - konjski moći,  cvejse vrste
s    -;     >   novo    staro   pnevmatko    za
600 krSS- Motoija sta ob-i v dohrem
stanu wt se bh'^a cijledata pri
fraičiski jtontic, RomihVo pri Celju.
MA  rZBlftO poSilia tuđi na  de?elo . asr.c                                    Vft2
f I |1 m |« plaača, .opice, U I II I L krila, koštam«, Hl || f I *•**• *»•■!•, pe-III III I Hlo. mod*« prtd II L U li b mete,iaortii6klo-bnke In stezaika. /do solidna *vrdka:
M. Krištofič - Bučar
Lfvbljaaa, St&rl tr« ». Laataa Itlaa.
Fin-
otroške oblekce
i« in krstne oprave, n
zaBBssaL^—^i      MAoaaaa)    sKavsassBsas
urednika
SA ampradaal   U«!,   oziroma dobre g^
pre-ta-halca   i;   n  mSfine  in   £e*čine
Pomidfct ia 10. t m. m postiti preiil it 13, (Otavsm paata)                  216S
W  Varte i Is dobra  ""^Ni
kuharica
■0 tako) *pr«ja»e> plača do dogovoru. Naslov   po»e    uprav    »Slov.    Naroda*
2172
Prejv {H    H^(i£3| Preiv
Gorki. 1 •  I^Cilj^l Gorici.
Ljubljana, Stari trg št. 28.
Mtika iis IMi dvokolesa
s staro pnevmatiho,
Sivafni ftrolh gramofoni,
električno   žepaa   svotllko   že
k<>m 'tt<ie od 2 K.
NafbclfSe baterije.
Poi*bfio niika cena za preprodajcico
JKehanična delavnica na Starem trsu št. 11
v jlhačičevi hi$' poleg goriike kleti.
Vabilo
na
občni zbor
Mm lista" i Mm.
registr. zadr. z omejeao zavM ki se vrši
fre 18 inlija 1917 ob 8. uri zmer v ureJKi§Wa „T^cnskih Siik" v £jufcljaiii,
franciikanska ulica 10.1. a aleđočiam dneralam rodom;
1.) Poročilo o reviziji zadruge.
2.) Poročilo načelstva.
3.) Porodio nadzorstva,
4.) Bilanca za 1. 1916.
5.) Prememba pravil.
6.) Slučajnosti.
2165                               MAĆEISTVO.
V Ljubljani, dne 3. julija 1916.
Opomba: V blučau neskle. Čnosti prvega občnega zbora, se vr§i v smislu § 31. prav'.l pol ure pozneje drug občni zbor, ki sklepa brezpogojno.
Bnrieii intiiilet
ao aprofao kat aapiraat v lokaral
A. Šusteršiča v Krškem.
_______________ 2165__________________
»OBA
n ehlirana, s posebnim \hodom, ▼ sredini  mesta, se o4di stilnemii gospodu.
Naslov pove upravn    »Slov.   Naroda«. 2 63
^—   Kspln             ——
boljšo omaro
In p'salaa  mizo. — Ponudbe pod
U Omara/2279"  na  opravništvo »Slovenskega   Naroda«.        2179
SpreHne se takoi li pod ugodnim! pogoji
učenka
za ipooorllsko trgovino w ▼ečl«m moatai na ftoron|akom.
Ponudbe pod   šifro „J. B./21S411 na
uoravništvo   »Stovenskega   Naroda«.
Podiranje hiše
le od da ▼ izvriltOT In ao ▼ to BTTho proda vas porabnl atavanl
matOli|al (stresna in zidna opeka, kamenje,   deskf?   itdA   —   Ponttdnlkl
na| so oglase od 2. da 3. nro popol. da 10. lnll^a, na Sv« Petra cesti Stv. 60, v LjnaUanL     2149
Dobre britve In      !
UPIMTI   ZA  STOŽENJE LAS.   !
1. a britev iz srebrastega jekla   i K 3, 4, 5 ;   varnostnl brivskl
aparati ponikljanl K 3, 5; znamka .Perfekf z 6 klinami, K 12, 15,   20;    Dvorezne  rezervne kline tucat K 4-50,5,6.   ! Prima aparati za striženfe las 9, 11, 12 K- Premena dovolje-na ali denar nazaj.  Pošilfa po povzetju ali predplačilu
c in kr. dvorni založnik,       i Jan Sosrad. izvozna tvrdka,   1
Most Št. 1667, (Brfiz) Češko.       ■ Glavni katalog vsakomur fjratis in franko.
i          Rabim Va§ kreme                            j
VUNOMEl
ma topotlčenla, ta ker nb * tired-   i alat niegovlm nsjtehom pofolao-
:   ma   latovolfa^   prlaoroteat   ga vrotm vaaai tfaatuau ki |la% |a aa
i   sraa a(lh maaafoat.
;             ivanđOTa pl. SemČka,
i      ravnateljica Smihovskih gleda lišč".
i
',   Izdeluje -. Laboratorlf Her«, Prava-    \ ,   VrioTlca, Halak. mL SS. teL S44S.   !
Veiiki lonček 3 K, srednji  1^50 K, za 1    poskuSnjo   60   vin.  —   PoSilja se  po poSti  rroti vposlatvi   zneska z dodatkom 60 vinarjev za porto.
'         Zaloga v Ljubljani:Lekarna   | ,    V. pL Tntkoćsj.                  2084-III.    1
V pojasnilo.
▼sak argavaa, kl lakko pograia Watto-
aal olagafmo. aiora ta sagfto ta tearo»
»railatt mmrmwmomt tovmrml.
Boglatr. blaftafn dmtaa s. a. s* Dnna| vlL, Stokonatomfaaao 3L
Orna stenosrafinTa
z 6 letno prakso v slovenskem in nemškem jeziku Ufte iala od t-3. are popolaae.
Ponudbe morebtti z navedbo honorarja nm Vw Talar, SUrtlia trg at. i, Uvallana. __________________2141____________
aMT   Proda ao dobro okranjeuo
moško kolo.
Naslov  povc  upravn.   »Slov. Naroda«.
2171
Tovarna
v kateri se  obratu je, s prima   krogom
odjemalcev,   v   blizini   Ljubjane,   le
proda. — Zadnja  cena  100.000 K.
Ponudbe na uprav. »Slov.  Naroda«.
2080
mp*   liče se   ~V(
pianino ali glasovir
* na|om. Dobro obranjen se tuđi kupi.                                     2116
Naslov pove  upravn.   »Slov. Naroda«.
Krojača
za hlače Breeches, le dobro isurjenega, so sprolmo tako].                   210?
VpraŠa   se   v   trgovini   Baok   ft;
Fehl, Llnbllans, Stari trg 8.
Gospodična
z vaćletao prakso pri aotarltsta, vsača »troieplsjm, polsvedb ▼ iaaml|lakl ka|lgi in drmgilt aotsrsklk dal« ftftlt aieata ▼ aotarakl ptaaral takoj ali x 19. imllfem.
Pismene ponudbe pod „B. B. 136 2167'' na upravništvo »Slovenskega Naroda«.        2167
SOBO
meblirano, s posebnim vbodotn če mo-goče v sredini mesta z boljšo hrano, lite OttOlOt« prOSt^ potrebna ttriU, kurjavo in event. razsvetljavo preskrbi sam — Cenj. ponodbe pod ,tSialon/ Ž1G2M na upravništvo »Slov. Naroda«.
Proda se takoj
opekarna
v neposredni blizini mesta.
Naslov   pove   upravnižtvo   »Slov. Naroda«.                                            2121
I                          p^njST    ^^       o**                                 _         «aj       ^^
^13» xX TT O* 1 SU-
Za izkazano sočutie, kakor tuđi za darovano cvetje in časteče spremstvo povodom izgube naše nenadomestljive mame, hčere, sestre, svakinje in tete, gospe
JOSIPINE DEU
I    izrekamo  tem  potom   vsem  udeležnikom I    in darovale em svojo srčno zahvalo.
I                                                                                                                                  c
LJUBLJANA, dne 1. juHja 1917.
I                                        Žaluj oči.
Kostanjeve in bukove hlode
kupi vtako mnoiino franko vagon         255
Strojilna tovarna Samsa & (o. v Ljubljani.
VpoŠteva se le pismene ponudbe % navedbo een.
Samo kratek čas!
^. perzijskih preprog
■     i    todl peilcetfevane sa    |f   II  B  I    I A  I I
I     S       po nafvliiih c«nah      i\ %0   r   I J %#  X  X PoJMoil* daje JM. MUMRBK, «9101 T L|«kllud, P«« Tmte tt L
Pozor, kolesarji!
Izborno nadomestilo za pnevmatiko.
Nalnoveiii izum.
Zaloso ima Fran RorianCii, Selenburova trtica 6, Ljubljana, Mahaniftia detavnka. Vte potrebižlne.
150. štev.
•SLOVENSKI NAROD", dne 4. julija  1917,
Stran 7
"•l»««|a ••macflat                 JlajnoviSa
b   toaletna tajnosti   i
proti nagrbančtm foji. gubom tn nečistosttm poitt. Mmo pravi, naizanesUlvejšI uspeh!                        Sam tukraten Izditek!
Jnsiitut „Ackroapsia4; Dunaj Uli Atusttftgass* štov. 54, ođ<L 9.
Pri vpraianjih znamk* za odgovor.
Sijaino lepo lice
la BUadOStno   STCiO   polt   ohranijo   gospe   in   deklice do  posne   starosti,
<*e se  ooslužujejo   rru jega   t!<c.~krat   nreirk-ušaaega recepta   Vft6   B*4l*tMti
kote I pege, zajedalci, sinje izgine|O I    Proti   retur-znamki   pošljem v^ako-
mur odtis svojega recepta popolnoma  zastOf?] I  Pilite takoj  oa
Fr. Mensctiik, Dunaj 62« Preda! 1, oddeiek 20.
tai želsdta
je posebno«! ielodćntg« likerfa iz zđrsvilaili rastltn, kateri Izborne vpliva proti alabostim ▼ *?lodcu ter radi tega ▼ nobeni •rutini   ne   bi   smel   aiaa|kati.
I Zdravnik želodcar
Wilnli]> o»tte.
fSaJ<olJdneJ>t^blago.'"M
OiUneftfjrt—T,
Pttoimvll«* 1147
Tovarna DGhištva J. J. Nag as
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.      l26
sa spalne !s »e-lilac   sebe, salone  iu srosBosse
sebe.   Preproge,   zastorji,   modroo!  ue Tzaai
tiznaat! nr odro ci, otroftU tr^stSki ttd.
:  Mestna iiranilnlca v RađoTlficI  :
Kmetska hranilnica in posojilnica v Radovljici•
In                                                                       i
:    :    Posofilnica v Eađo^ljici    :    s
dovol]t!]e!o si tem notom naznanfatl, đa bodo nr!6esiš!                         j
2 dnem 1. juiija 1917 za stranks uradovr^a od 8. zlutraj do 2. popoldne razun ob nedeljah in praznikih
ter prosijo, da blagovoli p, n. občinivo vzetl to sa manje.
Ravnat   j^.tea:
Ptestne hraniinice v Radovii?cl,    Kmet hrani!, in posojimice ¥ RadaviJicU
Posojilnice v Radovijid.
AI I?IAW7 RDF7MIK' Dčitc!j G!a5*Maticc iB cdini lt?rise
A I^rv/llAL     Dl\iL^llir\   ženi sTo\-ovn!a* c. kr. đe«. sođišč:
Lfa^l^ana,  Sossrcssl  trg 15
14               (Kasprotl  nunske  eorkte.)
Največja  in   na sposebnejša   tvrdka   in   izposojcvi?ffš^a
klavfr^ev in $%?m*ml}Qv
!na jt!?Ti Avstri;e.    —   Telikanska zaloga ^ses^ ^lasltecega aradja, stran im maiikallj«
ti^rfer,  H6!2l h Hettzmann,   F^rstcr,  Efcrbar,   Gebrtder StingU Rad. Stelzhiramer,  Czipka,  Lauber^er & dloss.
Pofraann in Rofberg (amerikanski harmoniji).
Obrokl od K  15"— naprej.  NatbogatejŠa  izbira v  vseh
modernih  sloj^ih  in  lesnih  birvah   O^leite  si  klavirje z
angleško   ponav1:a}o?o   mehan;kr>.   10 letna   rastavio
obvezna  garancija.   Mafemalni   najnižja    tinent  m
ugođnejša. Cgla^tvanje t«r poirarSla str^k-^vio necn.
Ker  imam  zgoraj   navedene  prve tabtlkate Iskiic6n9 1»
|as   ra Kranjsko v zalogi,  svarim  pred  nakupom falxl*
fikatOT  in   navideznega   „pofelna*   rri   kričačib,  ki  se
drznejo  govoriti   o   „dobrem blagu*ff   dasi   nimajo  ni jednega pomer.hr.eei  f^r   3 a v za'o^i.
TI       v *
tovra pr#da|alka M^ se sprejme.
MS. ERMTH, trgovina meš. blaga v atokroa^flHp Bftlaajtk*.
2111
nsjbollie kftkovdsti po 3, IO, 12, 14 in 16 tron; Usise podloge £repp ali Py2hon 1b Ias*i8 mrežice ▼ vnzh barvah; „KSHIV liarva za lasa in brate od 3?, Drsliea rjava f temacr^ava a!l ćma po 2 In 4 K !<<t., v«e še so-lldno,  zanesllivo   blago prporoća
Štefan Strrsiols
Ljubljana, Pod Trančo §t. 1.
Pozor! Zaradi vpokllcan^a v vojaako 8taibovao{e [9 lokal odprt snmo ta prodalo blaga in eicer vsak! dan samo od 9 do : 1 in v oedeijo od 9 do 11 rre rt^ioldsn.
^f   Velika zalogu  naimudernejtih   slamnSkow. "$&& |
iilUUunM in čepiće
v najnovejših fasonah ia v veliki izberi
^aiLpriatni Panama-slamniki od  9 K do »vi K.   JHJ \
Qonokte!^ia s
J          Najnovejše, izkušeno sredstvo
proti kapavcu (triperju), belemu j   toku, črevesnemu in mehurnemu
katariu i. t. d. '          GONOKTEIN je upeljan na
češki kliniki dvor. svetnika vseuč.
prof. dr. V. Janovskega. Na praški
i   nemski kliniki vseuč. prof. dr. K.
:   Kreibicha. Toplo ^a priporočajo:
i   vseuč.   proicsor dr. J. Bukovsky,
v?euč. prof. F. Samberger, vseuč.
docent dr. J. Odstrčil i. t d. I          Vereinsrekonvalesien-
tenheim des patriotisch en
Hilfevcreins vom   wRoten
Kreuze** na Dunaj u, šef MU.
dr. F. Bara eh piše: Pošljite mi
kakor zadnjič Gonokteina.
P. S.: Ne morem si kaj, da
ne bi Vam izrazil svoje pohvalno
mnenje o rezuitatih Gonokteina. ;          MU. dr.  Ign.  Kanders  v
; Linču pi§e: Naznanjam, da sem I   z Va^im   preparatom  dosccrel iz-
vrstne uspehe in da sem z njim
popolnoma zadovoljen. |          Dobi  se po  vsch večjih le-
karnah. — Skatljica K 6*—.
Zahtevajte literaturo in prospekt!
LjuMiar-v L^ksrna Tnsk6zcy.
Zagreb Lekarna ,,Salvitor*v 3. Mit-t« »ach, Jelaićtv trg.
Split iekama tlE Bo«peJ Siaffikoi", i             i. Bacam.                            2H0
i Proizvaja: F^rrrikn^oško-kemi'ni la-!        boratorj „HERA". Pra^a-Vršovice 552.
Tiohsvi'eli vojn1*!!^ min istrči ca m Vojao - zdravstvenoga   sdrutcaia.
zgornji del dobro goveje usnje, z lesenimi podplati, z varovald usnia.
Velikosti   26—28     .    a   5 K 20 v    Velikosti   36-^38     •    a    7  ,  30 v 30—34     .    9    5 . 90 „           .         40—42     .    „    8  „ — „
dobavlja franko po  povzetju, v zavojih na  poskušnjo a 5 kg.  Tuđi  sandale z glbljlviaii lesenfzi? rođplati zelo pocenl,
Adolf Bdhm,  Gradec,  FenerUacbgasse 10.
:   v najvcčjl  Izberi priporoča                    t
MINKA HORVAT, modistka
Ljubljana,     ^tari trg $tev. 21.     Ljubljana.
Popravila najcenei«.                     904                    Popravila najeefteie.
t                                                                      .__________________________                                j
i Za dame!            Za dame!
i      ^lali^eodneiii nakup!
Proda!ara ra4< velike saloge  bltue od navadne do najHoejšega kro-a
! po  znatno   znižanih   cenah.
Specijalna trgovina za bluze
Antonija   Sitar, Ljubljana, Selenburgova ulica 1.
I
Brez konkurente!
F. L Popper čevlji
a g«spdde ta 0Mpe *> mbffm aajM) prttetmi, Wto im MJbrfjit kakorostL    Naprodaj    samo   pri
JULIJI STOR, Ljubljana
Pfeicmova oHca št S. damski tcti» m tirirte, MtfaML
Podaljšaj svoje življenje!
Mogoče je  podaljšati  si  življenje,  preprečiti   bolezni,  bolnike* ozdraviti, slabotne  pokrepčati,  nestanovitne trdne  in  nesrečne)
vesele storiti.
Kaj tili za vsako bolesnijo?
Oslabenje živčnih moči, potrtost duha, izguba dragih prijateljev, in  sorodnikov,  razočaranje,   strah   pred  boleznijo,   nepravilno živetje in drugi vzroki.                                                                                        I
Veselo srce
je najbolji zdravnik. Je neka pot, ki te privede do radosti in te pozivi z novimi upi, in ta pot je opisana v knjigi, ki jo pošljem vsakomur, kdor piše ponj
popolnoma zastonj.                  2173
V tej knjižici je pojašnjeno, kako zamore vsakdo v kratkem času, ne da bi bil oviran pri pokliču, moč živčevja in mišičevja nadomestiti, utrujenost, potrtost, raztresenost, oslabelost spomina, nevoljo do dela in druge znake bolezni pa odpraviti.    Zahtevajte   ta spis, ki vam bo prinesel vesele ure   !
Naslov:  £rnst OrsccK B«rtto S. W.t jfiarkgrafenstrasse 63, fibt 456.
1 obrestaje hranilne vlogs po čistih   ^W  |/     Q!     ' brez oBbitka rentnega žavka. | Rezervni zakUlnil 1,000.000.  "^1    I 4     /U      Ustanovljena leta 1881.
Sttan 8
.SLOVENSKI NAROD*, dne 4. julija  *»i7
150. stev.
Priporočamo našim z   gospodinjam   z
KOLINSKO CIKORIJO
iz odane slovenske g tovarne v Ljubljani
Dobra tareibaa         2134 |
^b                   A         ^M# ft     4)                                         *aa^         Alfe         I
vojaščiM prost, l*6e primorao slnltoe.
Naslov   dovc   upravn.   *S!ov.  Naroda«
I 3UU (uuil!
\   Vam plačam, ako   moj uni-'?..*..'■• -------   čevalec korentn Bla b.ltam
ne odpravi v 3 dne** brez bole*in l. a$-h kurjth oćes, brsdavic, ob!Jščaccev. Cena lončku z iamstvenim pismom i.75 S, 3  lonttd    K   4-50,   *   lončkov K T.S3.   Na
stotine zahva'T;ih r'?ern in  pri^nan;. Ktmtnj,  — Bo*fce(Kassa)   Fostfeca   I 12 307fOgrsko.                 3663

tPriporoča cmnj. damam tu in na       I
flteie/f   na   Dunaju   oscbna    obrane    I
novosti krasnih klobufav -
^= /n čep/c  I
finega okusa ja dame /n defaice.      I
SS?*    ^opravila  se sPre/emafo.       I
4a/ni   ftobufo   vedno v jaiogri.    Ifflf    I
Solidno blago — »f?>te <:•?««                I
v  17   letu s   6   razredno   solo,   iiČe
mtsim v vedfl   trgovini  v mesfa
aU aa detelL          2136
NasIoT pove upravn.   >Slov.   Naroda«.
—  l«e se  —~~
kontoristinja
ve^ča slovenskega in nemŠkega jezika, samostojna delavka in spretna racu-narica za takoj. Ponudbe ▼ nemškem ieziku   naj   sp   vpošljejo   tvrdki   8EB*
STBOH, tovara* sa liker]*, Ćelo veo.                                             2412
Pozor!                     Pozor!
Pri poro ■ a m    svofo    br-srato    zalocro    razn     St6kld9     0OrCGtan<l9
svet!l^t kt£h!fi|s?:e posodP ter gaSa^terife, ofr^S?e in   ženske   r.coa^fe,   oiroške   make,    moike
Ovratnike tU5C. K 4 »J. ^rave tržaške  biČeVnike "a debelo in na   dr. bno    Iff^.m   tildi   pristfie^a   brlafOVCa   ter   nuaa v zalomi.
OSVSIC D0BE1C, Uuhljana, Kartinova cesta 15.
__________      i
5rte!iu. notPolB. srineko, leinie ta. \Ui \ k\i. Mm Mm. liifB. oiekims io rans J
ozdravi hitro *n si^urn■»                      I
"anfarslco mazilo.
Xe urraže in  ne di5i.   Mali   lonček 3 K. veiik    1 lonČek 5 K, družinski lonček 9 K z navodilom    | ■                                                        K temu spadajoče brinovo milo   4 K.         I
Gero S&Siđor, iekarnar, Nagy Koros 30.
/uberoerJ
EEfiNSIffl
\SALBE^
Anton Bejec
, umetni  in trgovski vrtnar
'■"-rfiia s!. -. s. cbfint7i!, ti j? rakije njecrt
C¥eflici%i salon
samo Pod Tranio St« 2
>        polcg Covl!erokeqa atostn.
Velika  zaloga   suhih   vencev.
Izdeiovanje !oi>kov, vencev, trakov Ltd. Znn§!»Ja naročlln toča«.
Vrtnarija  na  TržaSki   cesti   št. 34.
Svoje častite odjemaice
vt)udno prosim, da se naj pri nafcnpu orožja in municije vsahdo izkale s posebnim dovoljenjem od c. kr. okrajvega glavarstva ah od c. kr, državne policije v I/iub?iani9 da ima pravico do ornžja in municije. Ne da bi se ukazat s tem dovot)eniem, ne smem prodati orožja ali municije, kakor ludi ne popravljati  oroija.
Za časa vojne se ceniki ne razpošiljajo.
Fran Sevčik
puškar in tnjorec z vražjem v  LijubfiaM.
■  m—        II Hl   MH1! II   «^^M^^———^B ii^IM^—1—^—^^PI^MM
destiliran   iz   vina   Usla«f&   prlđelfca
Pn oslabclosti od starosti in ZModčnin tež-kočah ;e iz vina destiliran star konjak f.e ^to'et a zrnno prei^k-.i^eno ol<rt'pč«!o 12 let Starenja v 4 pullitrskih stelclcnicah pobijem franko za 4.» K, mlajše^a 3 letnega, čudovito bolečtne tolažeče vdigavalno sredstvo zoper trvanie v ndlh^ 4 ^oilttrske stekle-nice 32 K Vino od 56 litrov naprej Beli ri^llne in rđeči    burgunder   rer  liter K  3 60.
B^nedikt Hei*tl, vclaposesrmlk,
gratttns Gotice pri Konilcah, Štajersko.
MmMMtm drogerija,
L"i3b3janaf
Selenbnrgova nllca  št 5.
oriporoča veliko  zalogo
desinfekciiskih preparatov Sakfln Lysol, Lyso!ornif Kreolin, For-malin, Formafinove pastilje, karbolovo kis!ino,karbolovo apno itd. itd.
Velika zalog* fotografskih potrcbičta in aparatov.
dobivate v
šnetllalnl trsoulni zo milo
|           Ljubljana
šv. Petra cesta 28.
i
i                              Istotam
j ovoče, kroma zm čovlfo, toaletna I       mila, pralnl praški i.tđ.
na cSebeio in drobno.
Kostanjev les
od 1 m dolgosti9  IO cm debelosti naprej v deblih In pole-nih kupi po najvišjs oeni tvrd ka:                    96
J. Pogačnik, LJnbllana, Mar. Terezlje cesta 13.
Prvi Ijijaiii za?ođ za neoovanfe lepote
^^^  in  trgovina di^av         .
Poljanska cesta št, 7, pritlicje*
Ne9ovanje obraza, kote, las, prsi, rok. Masaia telesa in parna kopelj obraza. Odpravljajo se mozoli, s»ege, zajedalci, rumene liše, rdetica koie in notu, ohlapna kota, ===== podbradek itd. ======== I
Samara z Deže'.e se Jado uvodila za nadaljnjc samozftrartjenjc
—^—-^^—^^^^' ■ - ■ —                                                                                                                                                                      i

A- & £> Sfaberne
Jrfestm trg št. 10.
I Ivan Jax & sin
v Ljubljani, Dnnajska cesta 15
I        priporcča svojo bogato zalogo          v                             ■
Veznih koics. Mi stoji
1                              "^         m               ^         «■ redkiae in obrt       I
Bmpafii kerzi za                                      '
leznjt f hiiL
; Pisalni stroji „ADLER",
pUHlni stroji
vsoh   vollkoatl
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
»«  PeinUfca glavnica 10,000-000 fcron.  n                                    Stl*itarjeV<^    llHCa    ŽtCMfa   2«                                     HegcrTOlfondlaliroglo 1,500.000 hren.
Poslovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Splitu. Celovcu. Trstu. Sarajevu. Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju.  |
I  ------------——.----------------------■                                    9fPfOv^fWel       ~~---------------------------                 —————
vio««   na  knjižice   in   ttkoii   raiun
_____________________    _________^_________           ^m. ^&^BkAM     aa^bbi^bb^ ^Ba^aaBk^BBABBBai Oj A       a1a^BBB\aaaaBkaa>ft^BkakalaB^aaBka^BkA                   ^^^^^^^^^^^ii^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKaaiiiHv^iiiii^iii^iiii^ii^i^M
i                 ■■<»i^»*M^MMaa^^^*^^pM*'ajMiiwMiiawMM»wia»wMiwaMP>         B^alamaTal     aaBBBBaaaSB^B bbbmbbb1*bhb1 aaar       B^tvBaBBB^^Ba^BaVBBa^B^BTaaalBlHBaaVA.              ^^^^^^BlB^MaM^iMaS^SCS
i                  ^t^mt^^^^a^mm^amm^^a^^a^mi^^^^tmmm^i^m^^mmlm          HbTV^bVvV       ^aBBIBJB^PVB^Pv^V^         ^■^^BP'W ^Bj^BBF^P^BBr BJ ■avajBJDaaBBJO               ^^^m^mmm^^^^^^^^
I  Ka** m prMaja v>« wit» vntfaMtaili papirl«v, floancira ararKoa dofem ia doToljnje
BBBBBBBBB^aBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBajajajajajaBBBaaa^Bi^iaaa^