THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
PRVI SLOVENSKI LIST yA AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO
— ZAPADNE SLOV. ZVEZ E V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/ VAH.
Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 25D.
CHICAGO, ILL., PETEK, 30. DECEMBRA — FRIDAY, DECEMBER 30, 1927.
LETNIK XXXVI.
Spor z Mehiko Končan.- Italijani za pakt z
w
ZEDINJENE DRŽAVE SO PRIŠLE KOT ZMAGOVALKE IZ BOJA Z MEHIŠKO VLADO, KI JE TRAJAL NAD DVE LETI. — K TEMU JE NAJVEČ PRIPOMOGEL LINDY. — KATOLIŠKO ŽENSTVO V ZED. DRŽ., PROTI PREGANJANJU KATOLIČANOV.
Washington, D. C. — Coo-lidjreova administracija deluje uspešno na polju sporazuma in prijateljstva s sosednimi republikami. Radi nove zemljiške postave v Mehiki, s katero je mehiški predsednik Calles močno udaril pripadnike Zed. drž., ki imajo tam svoja posestva in oljna polja, je prišlo pred nekako dvemi leti do velikega nesporazuma med obema državama. V Zed. drž. sta se pojavili dve skupini, ena, naj bi se prekinilo diplomatske odnošaje z Mehiko, ali celo z orožjem v rokah jo vstrahova-lo. druga, h kateri je spadal tudi predsednik Coolidgo. pa za mirovno spravo. Slednja je zmagala. K temu je veliko pripomogel novi poslanik Zod. drž. v Mehiki, Dwight Morrow in Lindyjev polet v Mehiko.
Znano je, da je vlada v Wa-shingtonu pošiljala noto za noto mehiški vladi, kateri pa se niti ni zdelo vredno odgovarjati. Zgledalo je, kot da se bost.n Mehika in Z<d Mr? . spoprijeli. Na to je tudi huj-skal bivši poslanik Zed. drž. za Mehiko, Sheffield, ni mu pa uspelo, zato je rajše odšel iz Mehike, kakor se je takrat re klo, na dopust, ki pa je trajen. Na njegovo mesto je bil pozneje imenovan Morrow, a šele po preteku več mesecev, ko so bili Mehikanci že v skrbeh, in mislili, da vlada v Zed. drž. sploh ne namerava imenovati novega poslanika. Poslanik Morrow je mož, ki je znal spretno pogladiti pot do sporazuma. Kar ni on zmogel, je pripomogel Lindyjev polet., tako je predsednik Calles priporočil poslanski zbornici naj glasuje za amendment nove oljne in zemljiške postave, ki je povzročila veliko nesporazuma med Zed. drž. in Mehiko.
Po zadnjih vesteh je bil predsednika Callesa predlog za amendment v poslanski zbornici sprejet in predložen senatu.
Kakor je že bilo poročano, je poletela Mrs. Lindbergh v Fordovem letalu v Mehiko, kjer se je sestala s svojim sinom. To letalo namerava mehiška vlada kupiti.
Washington, D. C. — "National Council of Catholic Women" protestira proti preganjanju katoličanov v Mehiki, ki postavlja mehiško republiko v slabo luč. Mary G. Hawks, predsednica sveta prosi, naj vlada v Washingtonu podvzame zato potrebne korake in pokaže svetu, da ne odobrava tiranstva ,katero se izvaja nad katoliškimi duhovniki in vsemu kar je katoliškega. Sedaj se bratijo Zed. drž. z Mehiko, katere vlada je uničila svobodo vere, tiska in svobodo izobrazbe. Nihče ne more reči, da niso baš katoliški zavodi dali Mehiki najbolj izobražene ljudi, zahvalo zato jim sedaj skazujejo s tiran-stvom in preganjanjem. -o-
AMER. SLOVENCA!

GRŠKI ZUNANJI MINISTER V RIMU.
Turčija vznemirjena, ker se snuje zveza med Italijo in Grčijo, kateri bo gotovo tudi sledil prijateljski pakt med Italijo in Bolgarijo.
Carigrad, Turčija. — Grški zunanji minister Michalopo-poulus, se mudi v Rimu, kjer ima razgovore z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem. o sredozemskih problemih. To pa dela velike skrbi Turčiji, ker turški politiki so mnenja, da se kuje načrt za prijateljsko zvezo med Italijo in Grčijo, ki bi bila v prvi vrsti namenjena proti Turčiji. Ako se bo italijansko-grški pakt med obema državama v resnici podpisal, potem ne bo dolgo, ko bo Italija sklenila enaki pakt tudi z Bolgarijo. To imenujejo Mussolinijevo prodiranje n;i Balkanu mirnim potom. Italij; nsko-grško zveza •bi pomenila za Jugoslavijo toliko, kar pomeni zveza, ki jo ima Italija z Albanijo in Ogrsko, torej proti Jugoslaviji. --o-
HICKMAN BO VZTRAJAL PRI SVOJI IZPOVEDI,
Hickmana bo zagovarjal advokat iz Kansas City. — Boje se, da bi ljudstvo ne dobilo mladeniča v pest, ker bi ga linčalo.
Los Angeles, Cal. — William Edward Hickman,' ki je priznal, da je umoril 1*2 letno Mariano Parker, pravi, da sluti, da se bo njegova obsodba glasila — smrt na vešalih. Mati nesrečnega mladeniča je poslala iz Kansas City advokata, Jerome Walsha, ki bo zagovarjal njenega sina. Hickman je skesano priznal zločin in ne bo svoje izpovedi preklical, kar je izpovedal, to je resnica. Ko je časniški poročevalec o-biskal v ječi Hickmana, mu je te-ta rekel, da si želi govoriti z Mr. Parker j em, očetom deklice, katero je umoril, da bi mu povedal zakaj je umoril njegovo hčerko. Ko ga je poročevalec vprašal, kaj misli o tem, da je njegova mati naročila za njega advokata, je rekel, da bi to ne bilo potreba, ker stane veliko denarja. Ko ga je vprašal dalje poročevalec, kaj bo storil, ako mu bo advokat svetoval, naj reče, da se ne čuti krivega, je odgovoril, da svoje izpovedi ne bo spremenil. Pristavil je še, da si želi, da bi se vse to naglo končalo, nato pa je nekoliko na-kremžil obraz in rekel: — a vendar ne prenaglo.
Hickman je popolnoma sam v celici in mu ni dovoljeno priti v dotiko z drugimi jetniki. Boji se silno, da bi ga ne dobilo v pest ljudstvo, ker ve, da bi ga linčalo. Od tega strahu je
WILLIAM E. HICKMAN.
Slika nam predstavlja William E. Hickmana, starega devetnajst let, ki je priznal, da je umoril 12 let staro deklico Marian Parker in se sedaj nahaja v ječi v Los Angelesu, Kalifornija.
KOLIZIJA NA MORJU MNOGO MRTVIH.
fTDva turška parnika sta skupaj trčila; pet in devetdeset oseb je prišlo ob življenje; kpnit(»na obeh parnikov So zaprli.
Carigrad, Turčija. — Turška parnika Sevindj in Marmora, sta v gosti megli trčila skupaj; pet in devetdeset oseb je prišlo ob življenje, ostale so se rešile. Na krovu je bilo ob času nesreče 135 potnikov, med temi tudi dve ameriške učiteljice.
Nesreča se je zgodila radi goste megle in nekoliko tudi radi neprevidnosti, vsled tega so oblasti aretirale kapitana obeh parnikov, ki se bosta morala zagovarjati.
Takoj po koliziji, so na par-niku Marmora mislili, da je Sevindj le malo poškodovan, ker se v megli ni videlo, zato so pluli dalje. Šele, ko je Sevindj pošiljal signale za pomoč, se je Marmora, ki ni bil poškodovan, vrnil. Ko je pri-plul do ponesrečenega parnika, je že bil skoro ves pod vodo. Štirideset potnikov so takoj rešili, vsi drugi so utonili.
KRIŽEM SVETA.
—	Red Lodge, Mont. — Mrs. A. Pollard, je našla v purano-vem želodcu, ko ga je čistila za božično kosilo, zlato zrno, ki tehta 30 gramov in je vredno $3.00. Puran je bi iz farme Paula Cartrighta, oddaljene dve milji od Red Lodge, kjer so pred davnim časom našli veliko zlate rude.
—	Chirago, 111. — V enajstih mesecih t. L so v Chicagi in v bližini mesta, prohibicij-ski agenti zaplenili kršiteljem Volsteadovega zakona 3 milijone galonov žganja in aretirali 4,593 oseb. 200 avtomobilov so zaplenili, v vrednosti $135,-080. Celokupna vrednost zaplenjenega blaga od januarja do decembra znaša $674,-583.62.
—	Boston, Mass. — V tukajšnjem mestu se bo prihodnji mesec pričelo gradbeno delo poslopja, ki bo največje na svetu. Stalo bo 21 milijonov dolarjev, visoko bo 25 nadstropij.
—	New York, N. Y. — Božične praznike so nekateri v tukajšnjem mestu obhajali na ta način, da so pili strupeno žganje. 14 oseb je umrlo in 65 se jih nahaja v bolnišnici.
—	Chicago, 111. — Naše mesto šteje po zadnjem štetju 3,-102,800 duš. Leta 1920, je bilo v Chicagi 2,701,705 prebivalcev. Letno se je pomnožilo za 54,800 duš.
—	St. Louis, Mo. — Joseph Fazio, star 20 let, je dobil kot božično darilo puško, katero je preiskušal in se mu je po nesreči sprožila. Strel je zadel njegovega sedemletnega brata, ki je bil na mestu mrtev.
— Buffalo, N. Y. — V tukajšnjem mestu, v neki hiši na Genesee cesti so policisti našli j tri moške^ zadušene od plina.
tudi že padel v nezavest, a se je kmalu zopet zavedel.
Neko poročilo se tudi glasi, da sumijo Hickmana še nekega drugega umora, če je kaj resnice na tem, se bo kmalu dognalo. Oče mladega zločinca, ki je v službi pri železnici, je rekel, da ne bo pomagal svojemu sinu, pač pa, da bi ga u-bil, če bi mogel do njega. Neki zdravnik, ki je preiskal tru-. plo Mariane je rekel, da deklica ni umrla vsled zadavljen j a,' temveč vsled strahu. Ko so poročevalci vprašali Hickmana, če se ne boji bolj dosmrtne kazni, ker bi celo življenje videl pred seboj deklico, katero je umoril, je odgovoril, da bi ga to prarv nič ne vznemirjalo. Rekel je, če bi bil oproščen, bi takoj pozabil nato, kar je sto-} ril. {
UMRLA V STAROSTI 115 LET.
Juneau, Alaska, — Tukaj je preminula najstarejša Indi-janka v južno-vzhodnem delu Aljaske, v starosti 115 let. -o-
AVTO ZAHTEVA OGROMNE ŽRTVE.
Avtomobil v državi Illinois pomori več oseb, kakor sedem nalezljivih bolezni skupaj. To leto so nalezljive bolezni, kakor difterija, vrcfcinska bolezen, oslovski kašelj, koze in druge, usmrtile 1620 oseb, avto pa 1647. V osmih letih so se smrtni slučaji po avtomobilskih nezgodah pomnožili za 253 odsttokov.
DRUŽINSKA PRATIKA
je tako popularna med našim ljudstvom, da jo najdete skoro v vsaki slovenski katoliški hiši. Mi smo jih že prodali na tisoče in povpraševanje po njej še vedno narašča. Ker imamo le še nekoliko izvodov za leto 1928 v zalogi, priporočamo vsem, ki jo še žele dobiti, da si jo takoj naroče, predno zaloga poide. Cena je 25c za komad.
Knjigarna
AMER. SLOVENfC 1Q49 We«t 22ad Street, Chicago, 111.
MISS MYRTLE BROWN.
J2& ms^msu mmtam
Na sliki vidimo Miss Myrtle Brown, svakinjo Bellanca, znamenitega izumitelja za aeroplane. Rada bi poletela z letalom iz Amerike v Italijo, a nima nikogar, ki bi ji za to pot dal potrebnih sredstev.
MUČNI POLOŽAJ DUHOVNIKOV V MEHIKI.
Vatikansko glasilo se zavzema za duhovnike in redovnice, ki se nahajajo v mučnem položaju, tako v Mehiki, kakor na Kitajskem.
Iz Jugoslavije.
V VASI DOLINA PRI ŠT. JA NŽU JE BIL IZVRŠEN STRAHOVIT ROPARSKI UMO R NAD ZAKONCEMA PU-CELJ. — NOVA RAZBO JNIŠKA TOLPA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Rim, Italija. — Vatikansko glasilo Osservatore Romano, o-pisuje položaj duhovnikov in redovnic v Mehiki in na Kitajskem. V Mehiki prebivajo natlačeni skupaj v kempah, njihovo življenje je usmiljenja vredno. Tudi na Kitajskem veliko prestanejo za zahvalo, ker so navajali ljudstvo k dobrim-in pomagali ter stregli bolnikom. Glasilo poživlja vse krščanske narode, naj se zavzamejo za te nesrečneže in naj j ne dopustijo tega. Glasilo tudi priobčuje pisma, katera piše-j jo duhovniki, ki žive slabše, I kot navadni jetniki.
LINDY SREČNO PRISTAL V GUATEMALA CITY.
Guatemala City, Guatemala.
— Col. Charles Lindbergh je prispel s svojim letalom iz Mexico City v Guatemala City, razdaljo 675 milj v šestih urah in 56 minutah. Sprejet je bil veličastno od predsednika La-zaro Chacon-a' in velike množice ljudi.
TATOVI PISEM ZA NORVEŠKO.
Oslo, Norveško. — Norvežani, živeči v Ameriki, so svojcem poslali v pismih denar, kar bi seveda ne smeli storiti. Za to napako so pa bili s tem kaznovani, da je nekdo odprl okrog tisoč pisem in pobral iz njih vsebino. Kje se je tatvina izvršila ni znano. Lahko mogoče, da že v Ameriki, ali pa med potjo na parniku.
-o-
POTRES NA JAVI.
Haag, Nizozemsko. — Iz Bojolali, Java, poročajo, da so čutili silne potresne sunke in bruhanje, ognjenika Merapl se je zopet pričelo.
o
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
Roparski umor pri Št. Janžu.
V torek, 6. decembra dopoldne je orožniška postaja v Št. Janžu telefonirala ljubljanski policiji, da je bil v vasi Dolini pri Št. Janžu izvršen strahovit roparski umor nad zakoncema Pucelj. Orožniška postaja je prosila policijo za psa, s katerim je upala izslediti zločinca. Roparski* umor nad 601etnim posestnikom Francetom Puc-Ijem in njegovo enako staro ženo Terezijo je bil izvršen v noči od ponedeljka na torek. Zločin so odkrili sosedje v zgodnjih jutranjih urah, ko so našli ženo pred hišo, sedečo v bližnjem jarku, vso razmrcvarjeno po telesu in s prerezanim vratom. Pucljeva hiša je bila zaklenjena, okna pa zapahnjena in zakrita z odejami. Sosedje so udrli v hišo in zagledali v hiši posestnika Puclja ležečega na tieh, s presekanim obrazom in s številnimi ranami po vsem telesu. Toda ne samo to, da je zver v človeški podobi popolnoma razmrcvarila oba zakonca, še več: morilec je položil Puclju pod glavo pehar, na glavo pa mu je poveznil papirnat škrnicelj. Po sobi je ropar razmetal vse pohištvo 111 prebrskal v iskanju za denarjem celo pernice. Po cenitvi sosedov je morilec odnesel kakih 3000 Din, denar, ki ga je Pucelj skupil pri prodaji dveh prašičev in vina. Morilec je pobral tudi vse dragocenosti. — Orožništvo je takoj pričelo z raziskovanjem zločina. — Po mnenju sosedov in orožništva sta morala zločin izvršiti najmanj dva zločinca in sicer je eden umoril moža samega, drugi pa je čakal na straži, če kdo pride blizu. Ta čas se je vrnila domov žena Terezija in to je drugi morilec umoril že pred hišo. Po vseh znakih sta morala biti to dva moška, ki sta že v nedeljo nadlegovala oba zakonca in zahtevala od Puclja denar, vendar ju je ta prestrašil s streli iz revolverja. Oba morilca sta izvršila naj-brže že več umorov po Dolenjskem, tako onega nad trgovko Cecilijo Ivačičevo, ki je bila u-morjena in oropana dne 27. oktobra v svoji hiši v Stari vasi pri Krškem, ter nad neko starko sredi meseca maja v Črete-žu pri Krškem. Vsi trije, oziroma štirje zločini so bili izvršeni s sekiro, v lastni hiši žrtev in pod enakimi okolnostmi. Na Dolenjskem straši torej zopet nova razbojniška tolpa.
Smrt posega
v vrste mariborskih policijskih stražnikov. Ne mine v zadnjem času skoro mesec, da ne bi posegla smrt v vrste liiariborskih policijskih stražnikov. Te dni sta umrla kar dva in sicer: Avguštin Rijavec, višji policijski stražnik v pokoju v starosti 48 let. — V Gradcu je umrl na posledicah težke operacije večletni oskrbnik policijskih za-
porov g. IVlzl. ki je bil znan po Mariboru.
-o---
Otrok umrl radi opeklin.
Šestletni Hanjšič Otmar. sinček Žagarja v Selnici je bil sam v hiši pri štedilniku, v katerem je gorelo. Otrok se je približal preveč ognju, vnela mu je obleka in se je grobno obžgal po celem telesu. Vsega obranega so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer je pa umrl.
-o--
Smrtna kosa.
Na Hribu v Teineniški dolini je o. decembra izdahnil svojo blago dušo g. Janez Anton-čič. p. d. "Hribski Span", znani in ugledni posestnik in gospodar. Bil je to mož, kakršnih velika šentviška fara ne premore mnogo: izrazit krščanski značaj v besedi in dejanju, dober. usmiljen, delaven in požrtvovalen. Najboljši in najum-nejši gospodar daleč okrog je bil tudi najboljši in naiodloč-nejši delavec za krščanski napredek kmečkega stanu. Kot odbornik cestnega odbora, odbornik posojilnice v Št. Vidu. dolgoletni občinski odbornik jo deloval za gospodarsko po-vzdigo kmeta, kot izrazit katoliški mož je bil družini in vsej okolici svetal zgled krščanskega življenja. Krščansko misel v javnosti je branil z istim ognjem, kakor je z ljubeznijo vzgajal svojo številno družino v duhu katoliških resnic. Umrl je v najboljših letih, zapuščajoč številno, a nedoraslo družino. Pokojnik je bil bližnji sorodnik rajnega bogoslovnega profesorja dr. J. Ja-nežiča in pok. drž. poslanca I. Vencajza.
-o-
Požar v Beltincih.
Tukaj je požar uničil Ivko-vo hišo, ki je zgorela do tal. Zgorelo je tudi pohištvo, tako da je družina ostala čisto brez doma.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd.
. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite nase banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din .......................$ 9.40
1.000 Din .................... 18.50
2,500 Din_____________ 46.25
5,000 Din ________________ 92.00
10.000 Din____________132.00
100 Lir --------------------------$ 6.10
200 Lir ..........................$11.90
500 Lir ........................_$23.75
1000 Lir ............................$56.50
Pri večjih svotah poseben poptist. Poštnina je v teh cenah že vračunana.
Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po pošti aH pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRA-JA V AMERIKO.
Piima in poiiljke naslovite na:
' ZAKRAJŠEK A ČEŠARK, 435 42nd ST. NEW YORK, N. Y.
F*
n
AMERHCAN3K3 SjJOVMNŽG
Petek, 30. decembra 1927.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Pm in wgiUrejii slovenski list t Ameriki. Ustnovljefi lets 1891.
Izhaja tssk dan raxun nedelj, nodeljkov m dnem po praznikih.
po-
Isdaja in tiskat EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
|849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: CANAL 0098
Naročnina:
Za celo leto ___
Za pol lets ~ Za Chicago, Za celo leto Za pol leta _
-.$5.00 _ 2.50
Kanado
m
Evropo:
___$6.00
___3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098.
Subscription:
For one year____________
For half a year ............
Chicago, Canada and
Por one year _________________
For half a year _____________
______$5.00
_______2.50
Earope:
____$6.00
____3.00
POZOR i—Številka poleg vašega naslova na listo znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker p tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, tinder the Act of March 3, 1879.
Hickmanov slučaj.
Te dni .se je dogodil v Los Angeles, Cal., nezaslišan strahovit umor, kakoršnega še ne pomnijo v omenjeni državi, niti ne kje drugje. Že 14 dni piše o njem vse časopisje, od dne, ko se je zločin odkril, pa do danes.
Na kratko pojasnjen je slučaj sledeči: Dne 15. decembra t. I. prišel je 191etni mladenič po imenu William Edward Hickman v šolo, v katero je pohajala 121etna hčerka, Marian Parker. Učiteljico nalaže, da ga je poslal po njo njen oče, kateri da se je hudo ponesrečil v avtomobilski nezgodi. JJejal je, da se piše Cooper. Učiteljica mu kajpada verjame in mu pripelje 121etno Marian, katero odpelje Hickman v svojem avtomobilu. Takoj nato je pisal grozilno pismo očetu deklice in zahteval ? 1500.00 odkupnine za hčerko od očeta. Tudi je parkrat telefoniral njenemu očetu in ga nadlegoval in grozil radi odkupnine. Par dni jo je skrival v svojem stanovanju, medtem jo je vozil okrog in deklica ni nič hudega slutila. Mislila je, ko mu bo oče poslal odkupnino, da jo izpusti. Parkrat jo je privezal na stol v svojem stanovanju. Ko jo je tretjič privezal na stol, ga je prijela neka krvoločna želja po umoru, zategnil ji je okrog vratu neko brisačo s tako silo, da se je sirota zadušila. Nato jo je raztelesil, posamezne dele njenega telesa zavil v omote in ko mu je oče izročil odkupnino, mu je izročil raztelešeno Mariano, rekoč, da spi in da naj jo odpelje domov. Ko so potem razvezali čudni in sumljivi omot, so našli umorjeno in razmesarjeno 121etno Mariano v omotu. IDletni morilec Hickman je nato še isti večer ustavil na holywoodskih ulicah nekega avtomobilista, ga oropal za svoto $15.00, mu vzel avtomobil in se z istim podal na beg proti severu.
Kakor hitro so zaznale oblasti za ta strahovit umor, je kmalu padla sumnja na mladega Hickmana. Začelo se je zasledovanje in pred par dnevi je bil prijet v državi Oregon v mestecu Pendleton, odkjer je bil pripeljan v zapore v Los Angeles, kjer bo z njim obračunala pravica po zasluženju.
Ko so ga v četrtek prijeli v Pendletonu in postavili za mreže, je prišel v ječo baptistovski pastor Rev. Robbins in je hotel izročiti mlademu morilcu biblijo. Hickman je odgovoril pastorju sledeče: "Jaz ne maram duhovnika sedaj. Treba mi ga je bilo poprej v življenju, sedaj je zame vse končano. Zdaj bi bil samo hinavec, če bi se oklepal po storjenem činu vere . .
Ta dogodek govori dovolj sam. Ni potreba komentarja; tudi naj pri proste jši si ga naredi lahko sam, če dobro premisli te besede.
Značilne so tudi njegove opazke v jetnišnici pendleton-skemu iečarju. Neprestano ga je popraševal, kaj piše o njem časopisje, če se izdajajo posebne izdaje itd. Se li piše o njem toliko, kakor sc je pisalo o chikaških morilcih Leopoldu in Loebu.
To znači, da je današnja mladina pijana in da stremi za publiciteto v javnosti. Mesto, da bi meščansko časopisje nudilo mladini stvarnega pouka, kaj sme in kaj ne sme, prinaša v svojih posebnih izdajah same senzacije o raznih umorih, razporokah in drugih zločinih. Rezultati se množe, pa jih čisto nič ne zmotlri.
Na milijone in milijone mladih fantov čita te dni senzacionalne vesti o Hickmanu
toda v kolikih tisočih mladih src podobne narav* Hickmanove- j NA NOVEC^A LETA DAN GA ga srca, pa morda na tihem občudujejo Hiekmataa in si misH- BOMO ZOPET POLOMILI jo: ko bi mu pa uspelo, bi blip pa le dobro. In kdo je porok, če ne bo kdo izmed teh, ki mu bo to ostalo v srcu, s^oj čas sam to poskusil v tej ali oni obliki, misleč, jaz bom pa izpeljal? In novi slučaji bodo, po čegavi krivdi?
Vzgoja brez Boga je vzgoja brez strahu. Saj se nimam bati.nič drugega, kakor le posvetne kazni in če tej uidem, pa sem rešen, —.tako si predstavlja take slučaje brezverski človek. Kje bi mogel Hickman umoriti nedolžnega otroka, kakor ga je, če bi v njem koreninifa globoka zavest, da bo nekoč dajal strog odgovor za ta čin pred stolom večnega sodnika? In ta vera, pravijo in pišejo še nekateri slovenski brezverci, da je prazna. Seveda je prazna za take, ki so sami prazni in nimajo ne vesti in ne srca. Za pametnega in razsodnega človeka pa ni prazna.
Ravno Hitkmanov slučaj je glasna pridiga za todobne moderne pedagoge. Ne bo jim sicer odprl oči, toda zapomnijo si naj vsi, da Hickmanovi slučaji se bodo ponavljali in to toliko časa, dokler se bo mladino vzgajalo v brezbožnem duhu in pa pitalo s takimi senzacijami o umorih in zločinih, kakor pita meščanteki tisk mladino s svojo senzacionalno pisavo o u-morih itd.
SLOVENSKI ZDRAVNIK DR. J. E. URŠIČ IMENOVAN ZA OGLEDNIŠKEGA ZDRAVNIKA.
Chicago, III.
Te clni je bil priporočen za imenovanje o g 1 e d n i š kega zdravnika, "Coroner's Physician" za okraj Cook države Illinois, po Slovencem vedno naklonjenem Mr. Charles V. Barrettu, zelo vplivnemu voditelju republikancev v 21. wardi mesta Chicage, naš slovenski zdravnik Dr. Joseph E. Ursich, ki ordinira v naši naselbini.
Dr. J. E. Ursich, slovenski zdravnik v Chicagi.
Mrliški oglednik, "Coroner", okraja Cook je pisal našemu uglednemu slov. zdravniku sledeče pismo: "My dear Doctor:—
Charles V. Barrett, Republican Committeeman for the 21st ward of the City of Chicago has recommended you for appointment on my staff as Coroner's Physician of Cook County, saying that you are a Physician and Surgeon of high standing and ability in your
D . ,	community, a graduate of
Res ,ie, da ga mora vsak obsojati,!Northwestern University Med-
ical School and instructor in medicine at Northwester^ University, a member of the staff of the Municipal Contagious Disease Hospital, and thoroughly qualified by education and experience for this important position.
It is my desire that this position be filled by a man of ability and unquestioned integrity, and having confidence in the reliability of Mr. Barrett's recommendation, I hereby tender you appointment as Coroner's Physician of Cook County, and will be pleased if you are able to accept the same.
Will you kindly let me hear from you at the earliest possible moment?
Yours very truly,
Oscar Wolff, Coroner of Cook County."
Dr. Ursich je sprejel to ponudbo v premislek in se bo v par dnevih o tem odločil, sprejme li ponudeno mu pozicijo ali ne. Zadržuje ga silno to, ker je postal kot vesten in pošten zdravnik v tej okolici nad vse popularen ne samo med svojim narodom, marveč tudi med tujci Amerikanci, ki ga kličejo na vse strani mesta, ker so iz-'vedeli ravno od njegovih prijateljev in znancev na Northwestern univerzi, da je Dr. Ursich eden izmed najboljših zdravnikov strokovnjakov v našem mestu.
K temu častnemu imenovanju Dr. Ursicha za tako važno okrajno pozicijo kot je pozicija okrajnega ogledniškega zdravnika, mu uredništvo Am. Slovenca prav iskreno čestita in upamo, da mu bo tudi vsa naša javnost, ko bo izvedela za to novico.—John Jerich.
Čas vsako stvar izboljša, le ženske ne; te so seveda že od
rojstva popolne.
* * #
V CHICAGI.
Chicago, 111.
Novo leto bomo začeli pri nas z* zabavno, koncertno in dramatično prireditvijo pevskega zbora "Jezero". Program je tako zasnovan, da bo zanimal Slovence vseh narečij. Slišali bomo celo rešto novih prekmurskih pesmi, videli eno ali dve dramatični sliki in par solistinj od "Adrije". Mr. Faj-far je obljubil, da pride na oder z novim kupletom. To pot ne bo več "vandrovc" kakor zadnjič, temveč — no, boste že videli. Okrtačil bo našo naselbino od enega konca do drugega, da bo jo j. Njemu ni treba drugega, kakor da pride na oder, malo pokašlja in se popraska za ušesi, pa se že vse smeji, da se kar dvorana trese. Koga si bo to pot še prav posebno vzel na piko, ne vem. Upam, da ne mene samega; če napravi kaj takega, ga bom ponoči počakal na "eli" z nabasano bezgovo, če ne bom dobil drugačne. Slišali bomo tudi dva petelina, ki sta tako izuče-na, da pojeta po notah in — pa morda je bolje, da ne povem vsega naprej. — Če dostavim, da bo naš "Fant od fare" (tako se sam časih podpiše) za stojoravnatelja, že veste, da naša prireditev ne bo kar tako. "Fant od fare", ki ima ne samo izredne govorniške in pisateljske zmožnosti, ampak je najbrž tudi najboljši slovenski pevec v Chicagi, zna vsako pesem s par besedami uvesti tako, da jo dvakrat tako uživamo, kakor bi jo drugače. Ker ne bomo spreminjali kulis, ne bo nobenih odmorov in nobenega čakanja.
Na svidenje na novega leta dan v šolski dvorani sv. Štefana !	Ivan Račič.
-o-
KAKO SE IMAJO NAŠI FARMARJI V WISCONSINU?
Willard, Wis.
Imeli smo polnočnico. Vse je bilo lepo. Cerkveno petje zasluži vso pohvalo. Nad vse pa je bilo lepo, ker je k obhajilni mizi pristopilo mož in fantov v tako častnem številu. Le v tem duhu naprej! Snega imamo, rekel bi, preveč, a mraza pa ne prehudega.
V Springfieldu, 111., v pre-mogokopu, ponesrečil se je Valentin Jeras ml. Kakor čujem je izven nevarnosti.
Za pljučnico obolel je John Horvat ml. Stanje se mu je o-brnilo že na bolje.
Ta teden začno posipavati cesto na Gormanu s peskom, najprvo proti Mr. John Bre-gantu, tja do proge, potem pa proti postaji in dalje proti Tioga. Cesta "G" je sedaj odprta, da lahko vozijo avtomobili.
Rojake na Gormanu bom prihodnje dni obiskal in jim prinesel stenske koledarje Araer. Slovenca. Vsaka katoliško misleča družina, morala bi biti

"Razmere, kakoršne so." —
G. Molek je govoril zadnjo soboto o "razmerah'", kakoršne so. Vse prav. Vemo, da so gnile v družbi, da bolj gnile biti ne morejo. Toda vprašanje nastane, zakaj so gnile? To zahteva pa malo bolj točnega odgovora, kakor je odgovor g. Moleka. O omenjenem zdravniku, o katerem piše in če je resnično kar piše, je treba samo namigniti postavi, pa bo stvari kmalu konec. Ako je pa to samo govorica, potem je to kaj drugega. — Naš odgovor na Molekovo izvajanje je tole: Dotičm zdravnik, njegova žena, postrežnice in druga "lepa" kompanija, o kateri piše, morajo biti pač ljudje svojega posebnega tipa. Eno je gotovo, da Boga in božjih zapovedi ne vp oštevaj o. če živijo tako, marveč, kakor pravi Molek sam, "nemoralnost v predpisih". To je pa nekaj čisto drugega. V tem duhu teži naprej g. Molek, tudi morala takozva-ne svobodne ljubezni, o kateri vi tako laskavo pišete. Vera s svojimi nauki tega ne uči, pač pa uči, da je vsak človek pod grehom dolžan v svoji duši in vesti varovati se takega življenja. Vaša morala govori čisto diametralno krščanski morali. To kar uči krščanska morala, temu se vi g. Molek in drugi taki brezverski pisuni muzate in rogate. Kadar pa pride do takih "lepih" razmer, kakoršne so, pa vpijete, tla v družbi
gori, da je treba gasit, medtem pa na drugi strani sami podžigate in razpihujete. To kar priporočata Lindsey in Burnell, je produkt nepremišljenosti. G. Molek, ali si vi želite tudi zase, da bi se uvedel tak "tovariški zakon" za par "kvater" itd.? Naj bo tako ali tako, morala "svobodne ljubezni" — morala "tovariškega zakona na kvatre" ne more roditi drugega, kakor "Murčko-ve družabne razmere", To je pribito. — Vendar pa, g. Molek, vi se kaj radi šopirite in hočete v vaši tetki se kazati v pozi nekakega moralista! To pravico g. Molek vam pa naravnost odrekamo. Prvič, vi pri tem posnemate srako in se di-čite s tujim perjem, ki pa v tem oziru ni in nikdar ne bo pavo-vo, če vzamemo take neodgovorne in nepremišljene kapacitete, kakor so a la Lindsey in Burnell. Ste v tem oziru pač velik čudak. Muzate in rogate se krščanstvu in njegovi morali, kateri se ima vendar na podlagi zgodovinskih dokazov družba zahvaliti, da jo je dvigala iz blata in nižin življenja, da je naredila iz človeka kolikor se je doslej dalo, res človeka, vrednega življenja. Pravim, vi se temu muzate in rogate v svoji nepremišljenosti, kakor obcestni nagajivi paglavec, ki se ne zaveda, kaj sme in kaj ne sme. Kamenje meče-te v šipe krščanske morale — toda če pogledamo na vašo stran po substitutu, — g. Molek, kje ga imate? ! — G. Molek, vi ste dokaz če kdo, da čvekati je lahko, zapisati na potrpežljivi papir še lažje, toda vse nekaj drugega pa je delati in res kaj narediti!—n.
naročena na list A mer. Slovenec in imeli omenjeni stenski koledar.
Srečno, veselo in božjega blagoslova polno novo leto želi vsem rojakom po Ameriki, po-sebno naročnikom Amer. Slovenca,
Ludvik Perušek, zasl.
-o-
SLABE RAZMERE V PENN-SYLVANIJI.
Moon Run, Pa.
Prosim za malo prostora v priljubljenem listu Amer. SI. Najprvo se lepo zahvalim za lepi stenski koledar in vsi naročniki se pohvalno izražajo o njem, da je lep.
Tukajšnje delavske razmere so zelo slabe. Že devet mesecev smo na stavki. Poleti so stavkarji dobili kako delo na cestah ali kaj podobnega. Zdaj pa je pritisnila starka zima in ni nič-. Treba se je kar pri peči stiskat in misliti, kaj bo za naprej.
Želim vsem naročnikom in prijateljem tega lista srečno in veselo novo leto!
Jakob Drašler. --o-
Moža je treba, da denar zasluži, a treba je tudi ženske, da ga zna čuvati.
ŠIROM JUGOSLAVIJE
-o-
jjljltjNjjM
Dosmrtna obsodba.
V	Zagrebu je bil obsojen na dosmrtno ječo Tomo Konosič, ki je v noči od 12. na 13. julija t. 1. s sekiro ubil svojega nečaka Mija Konosiča.
-o-
Gabriel Jelovšek umrl.
V	nedeljo, 4. dec., je na Vrhniki nenadoma umrl g. Gabriel Jelovšek. Pokojni je bil mnogo let župan na Vrhniki in poslanec v bivšem kranjskem deželnem zboru. Znan je bil kot' vzorem gospodar in skrben družinski oče. Slovel je posebno po svoji gostoljubnosti. Bil je tudi med ustanovitelji šole in mlekarne. Pokopali so ga na vrhniškem pokopališču.
-o-
Smrt vzorne krščanske žene.
V	nedeljo, dne 4. dec., ob poltreh popoldne je izdihnila v celjski bolnici svojo dušo vzorna slovenska žena g. Pavla Savinc roj. Drnovšek, soproga klobučarja iz Radeč pri Zidanem mostu. Pokojna je bila kot dekle, pravtako pa tudi kot žena vneta sotrudnica pri vsaki krščanski akciji in je v tem pogledu svetel zgled krščanskim slovenskim ženam.

PODLISTEK *
■EViUtltfrrlMh i-MtntU^rlTVfimvlillWIHi iThTiM lUlltflVIH! IIlffMUifiifHtMItKfiM EtlflliniliniHIHTMIlItlHTUH 111! III tUTi^
Rev. K. Zakrajšek, O.F.M.:
MOJI SPOMINI.
Nikdar nisem iskal časti in je tudi dobil nisem. Ali je bil kdo v Ar»\eriki med 200,000 Slovenci bolj sramoten in bolj obrekovan od vseh strani?
V tem pa teh dvatisoč pisem, kart in br-zojavov! In vsi govore popolnoma nekaj drugega, kakor pa sc mi je kričalo od gotovih strani. In med temi tudi pismo sv. očeta po kardinalu Gaspari, brzojav kardinala Mundeleina, pismo apostolskega nuncija iz Belgrada, odlikovanje kralja. In dalje krasne besede naših odličnih slovenskih duhovnikov, kakor je velezaslužni be-nediktin Rev. Ciril Zupan, dalje Rev. M. Pakiž, Rev. Čeme, pred vsemi pa besede našega pijonirja dekana Šavsa. Ali mi kdo zameri, če sem bil vesel v drlo duše in hva-
ležen za nje iz srca?
In ko sem sedaj šele prebiral ta pisma tu v miru doma! Do solz sem bil ginjen in sem se spravil k velikemu delu. Kupil sem 2000 razglednic in začel pisati in šel pismo za pismom, vošilo za vošilom in se vsakemli osebno z roko pisano razglednico iz Lurda zahvalil za te dokaze ljubezni in udanosti.
Tem potoni se še enkrat vsem tem svojim prijateljem in znancem prav iskreno in prisrčno zahvaljujem za te njih častitke in odkrite prijateljske besede. Bog Vam plačaj! Spravil sem vse in bo to ostalo v očetovi hiši kot spomin na vas. Vsem sem pisal razglednice. Kdor mi je pisal ali kaj dal, pa bi ne bil dobil razglednice, je samo dvoje mogoče: ali nisem imel pravega naslova, aH se je pa na poti izgubilo. Hvaležen bom vsakemu, ako mi sporoči in pošlje natančen naslov, pa bom samo srečen, če se bom tudi njemu na ta skromen način mogel skazati hvaležnega hi mu pisati.
In, by golly! Dvatisoč razglednic napisati s peresom, ni bila malenkost. Se danes me roka boli. Poskusite se samo dvatisoč-
krat podpisati, pa boste videli sami.
Vendar sem vesel, da sem mogel to delo izvršiti, dasi precej pozno, skoraj dva meseca pozneje. Vendar živčno stanje moje je bilo do tedaj tako, da bi tega ne bil zmogel.
Da je to tudi precej stalo, je razumljivo, posebno v tem našem denarju, ko so razglednice po 1 Din in je poštnina za vsako Din 1.50. Pa sem vesel, da sem še to zmogel. Saj je Bog dober.
Glavno pa, za kar sem svojim prijateljem hvaležen, so pa številna sv. obhajila, ki so bila po vseh slov. naselbinah darovana zame. Vsem, ki ste to storili, kakor ste mi sporočili, da boste: stoterni Bog plačaj I Veliko bivših otrok mojih s "kornerja" pri "Našem sfcrieku", sedaj že mladeničevJn deklet, ml je pisalo kot "Stričku" in to storilo, kar sem jih takrat učil lla "Korner-ju", da so vsi šli k sv. obhajilu zame. God bless you!«
* * *
Kako je pa z denarjem v Jugoslaviji?
Kakor znano je fanes valuta v Jugosla-
viji še jako nizka, morda prenizka za razmere v državi. Danes dajo banke za $1.00 56 dinarjev in 60 par. Pred dvemi leti so dajale samo 54, večinoma še po 53. Toraj se je denar poslabšal az tri dinarje pri dolarju. Imajo tudi že kovani denar, katerega pred dvemi leti še niso imeli. Izginili so tisti tako zvani "metulji", t. j. papirnati dinarji in pol dinarji. Mesto njih imajo kovane dinarje, ki so prav tako veliki kakor so naši kvodri. Tudi drugače so jim jako podobni. Jako ličen denar. Škoda le, da so iz tako slabega materijala, ozir. da je tako malo srebra v njih, da ne zvene tako lepo in tudi hitro črni postanejo. En dinar bi bil tako nekoliko manj kakor ameriška dva centa. Zato pa moramo devati na razglednice izven države po en dinar in pol. Tako plačamo skoraj tri cente, kakor vi sem k nam. In za pisma v inozemstvo moramo dati tri dinarje, skoraj 6c, vi pa za nas samo 5c. No, smo pač bogatejša (?) drŽava kakor vi tam.
Polega kovanega dinarja imajo tudi pol dinarje, ali 50 para, nekateri pravijo pa-
rov, drugi par, ne vem, kaj je bolj prav. Ta denar ima popolnoma obliko naših daj-mov. Tudi jako ličen denar, izvzemši isto slabost, kakršno ima dinar. Najnižji denar je 10 par, ki je popolnoma naš nikel. Manjšega, bakrenega denarja, nimajo. Saj se tudi ne izplača, ker bi se itak ne rabil nikjer drugje, kakor v cerkvi za vbogajme, in pa berači bi jih dobivali.'Morda jih niso kovali samo iz obzira na cerkev in na berače, kar je gotovo vse hvale vredno.
Dva dinarja sta v velikosti našega pol dolarja.
Ostali denar je, kakor je bil, višnjevi po deset dinarjev, katere so Slovenci krstili za "kovače", na prvih izdajah je bila na njih namreč slika kovača, ki kuje, Sedaj ga po vsej Jugoslaviji že tako imenujejo.
"Koliko stane to?" vprašaš v prodajalni.
"Dva kovača", odgovori trgovec.
Za tujca se to nekako smešno čuje. Za domačine je že to v navadi.
(Dalje prih.)
-o--
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!

30. decembra 1927.


Stran 3
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VST AN O VL JEN A 29. NOVEMBRA 1914.
Mtajccfe Državah Stvernc Amerike
SEDEŽ1JOLIET ILL
Nafte geslo: "Vse za vsro, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik....................GEORGE STONICH, 31S N. Chicago St, Jofitft, I1L
X. podpredsednik......JOHN N, PASDERTZ, 1425 N. Center St, JoUst. I1L
II. podpredsednik__JOS. PAVLAKOVICH, 39 WincheU St., Sharpburg, Pa.
Glavni tajnik_______________JOS. SLAPNIČAR. 311 Sumimt St., joliet, HI.
Zapisnikar______________PAUL J. LAURICK, 512 N. Broadway. JoBet. UL
3jtagajnik_______________SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St, JoKet, UL
duhovni vodja___REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1941 W. 22nd St., CHicago, UL JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, Ifl. JOSEPH MEDIC, 1128 Sigamore St., Ottawa, I1L
POROTNI ODBOR: F^ \ MK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. AN ION ŠTRUKEL. 1240 Third St, La Salle, III. JOSEPH KLEMENČIČH, 1212 N. Broadway St., Jofiet, Ifl.
o-<
Do dne 1. jan. 1927 je D. S. D. izplačala svojim članom in glanirpy? ter njihovim dedičem raznih podpor, poSkodnin in posmrtnin v znesku $46,481.91.
-o-
Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v »to |Ri naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov(ic). Sprejemajo se moftki in žen- ke od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta.
Zavaruie se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, se ■viša zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. Poleg smrrnine se zavaruie tudi za razne poškodbe in operacije.
»v O TAKI. PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE!
ZDRAYSTYO.
OKLIC NA ČLANSTVO D.S.D.
Joliet, 111.
Zadnji teden sem poročal cenjenim društvom, da se z novim letom začne NOVA DOBA za našo dično organizacijo D.S.D.
Danes pa poživljam vse glavne uradnike in uradnice kra-1€ vnih društev, kakor tudi vse člane in članice, da, ko bo prihodnji petek prvič izšla številka Glasila na vse članstvo, da nam bo Glasilo služilo za velik napredek nase slavne D.S.D., in je potreba, da se naš duh oživi in da bo v vsaki številki veliko dopisov od strani glavnih uradnikov in uradnic, kakor tudi od celokupnega članstva. Če tega ne bo> potem je naše Glasilo mrtvo za nas.
Glede na to si štejem v dolžnost, da apeliram na Vas, cenjeni sobratje in sosestre, da boste redno priobčevali lepe članke in samo takšne, ki bodo zanimivi in koristni za našo dično organizacijo irf njena krajevna društva. Jaz poznam zmožnosti naših članov in članic, ki so zmožni v dopisih in bi jih lahko z imeni označil, kateri imajo sposobnost za dopisovanje v list, samo če so pri volji.
Pa saj ni treba nobene posebne izobrazbe za pisanje dopisov. Napišite jih s črnilom razločno, da se bodo lahko čitali in to samo na eno stran papirja. To je vse. Slovnično pa jih popravijo v uredništvu. Treba je le dobre volje pa gre. Nobenemu se ni treba pri dopisovanju ničesar bati, teš, ne bo prav, pa ne bo. Vse bo prav, samo pišite.
Marsikateri se izrazi, da bi rad kaj pisal v list, pa nima zmožnosti, ali da so mu roke trde. To so le boječi izgovori, saj se tako ve, da smo mi, tukajšnji Slovenci, le navadni delavci, na kar smo tudi ponosni. Naše organizacije obstojijo le iz delavskega razreda našega naroda. Torej še enkrat, pospešimo naše moči in delujmo neumorno za napredek naše dične podporne organizacije D.S.D.!
Z bratskim pozdravom,
Geo. Stonich, gl. predsednik DSD.
DRUŠTVENE VESTI IN NAZNANILA.
NAZNANILO OD DRUŠTVA SV. DRUŽINE ST. 6.
Waukegan, 111.
Sobratje in sosestre, v nedeljo je novo leto in vam članom in članicam naznanjam, da bo imelo društvo svojo redno mesečno sejo na ta dan. Prosim vas vse, da se udeležite v obilnem številu, ker na tej seji bodo tudi vpeljani novoizvoljeni odborniki za leto 1928. Tudi druge točke bodo na dnevnem redu.
Zatorej prosim vse članstvo, da se udeleži te seje. To bo prva društvena seja v 1. 1928 in pričnite novo leto z dobrim na-
menom v tem, da se udeležite te seje.
Novoizvoljeni odbor za leto 1928 je pa sledeči: Frank Še-benik, predsednik; Fr. Grom, podpredsednik; Joseph L. Drašler Jr., tajnik; Anton Ma-rinčič, zapisnikar; Jos. Drašler Sr., blagajnik. — Nadzornik in nadzornice so sledeči: John Gerčar, Anna Kuzman in Mary Jappel.
Zdaj pa ko končam, voščim vsem društvenikom te naše družbe in gl. odboru veselo in prospevajoče Novo leto!
Z bratskim pozdravom, Joseph DraŠler Jr., tajnik.
Dr. V. Sptifn:
O SRČNIH NAPAKAH.
Srce ima nalogo, da poganja kri kot majhna črpalka po vsem omrežju žil. Ta nad vse važen organ mora zalivati z zadostno hitrostjo, pa tudi s primerno množino krvi samega sebe in vse telo do najmanjše žive celice, ki dobi tem potom hraniva in kisika, oddaja pa tudi krvi vse mogoče koristne in škodljive produkte presnove. Svojo nalogo vrši brezhibno le, če je zdravo. Če pa svojega dela ne zmore, začno bolniki kaj kmalu tožiti o različnih težavah. Slabo spijo, sapa jim nagaja, srce jim močno in nemirno utriplje. Nazadnje se jih loti pogosto tudi vodenica. Tako bolno srce je vedno spremenjeno in te spremembe lahko ugotovimo na različne načine pri živem človeku. Posebno jasno vidimo razliko med bolnim in zdravim srcem pri sekciji. Kar se pa še skriva prostim očem in tipu, se nam odkrije pod drobnogledom. Te bolezenske spremembe so raznovrstne, težje in lažje, odvisne od tega, koliko časa in na katerih mestih je divjal proces. Imamo vsled vnetja zra-ščene srčne ovojnice, ki kot o-klep ovirajo raztezanje in krčenje srca, z brazgotinami posejano srčno mišico, propušča-joče lopute, zožene predore med preddvori in prekati, trde, ozke srčne žile, skozi katere ne more zadostna množina krvi, da bi hranila srčno mišico. Razumemo, odkod vse težave, o katerih nam tožijo taki bolniki.
Poznamo pa tudi ljudi, ki jih vedno vznemirja srce, pa nam nobena, še tako vestna preiskava ne razkrije niti bolezenskih sprememb, niti nezadostnega krvnega obtoka. In če iščemo vzroke teh tožb tudi v izrezanem srcu in žilju, bo naš trud zaman/ Odkod torej ti bolestni občutki pri srcu, to nemirno bitje, odkod ta neprijetna, grozo vzbujajoča tesnoba v prsih, ki seže včasih kot železna pest do goltanca? Odkod to sumljivo spodtikanje in mučno zastajanje srca, ki spravi bolnika skoro v obup, to silno valovanje krvi, da čuti utripanje sleherne žilice, kovanje v sencih, tema pred očmi, nezavest? Že se začne v obrisih prikazovati nad glavo bolnika Damoklejev meč, strah pred kapjo. Tedaj se začne njihov križev pot. Povprašujejo znance, svetujejo jim tete, romajo k čudodelnikom, menjavajo zdravnike. Nemirni brskajo po strokovnih knjigah, stikajo po leksikonih in iščejo povsod miru. Začno si očitati vse mladostne grehe, obžalujejo vse vesele urice, vsako kupico vina, vsako cigareto. Vse, kar jih. je veselilo na tem svetu, jim zagreni moreča skrb, da so bolni na srcu.
Zaman pa iščemo pri teh bolnikih bolezenskih sprememb na srcu. Vzrok težavam mora biti drugod in je predvsem v oslabelem živčevju. Zanimivo je, čemu nastajajo ravno krog srca različne živčne
motnje. Vsebina srca se od u-darea do udarca menjava, to utripanje srca čutimo pri vsakem večjem naporu in imamo zato o legi srca tudi brez medicinskega študija vsaj nejasen pojem. Okolica srca je prepre-žena z mnogimi čutnimi živci, ki nam neprestano privažajo dražljaje ter poročajo o polnjenju prekatov, o sili udarca, legi itd. Na te dražljaje se navadimo tako, da jih pri svojem običajnem delu ne čutimo. Če se pa spremeni srce radi bolezni v svoji velikosti, svoji obliki ali legi, če postane udar srčne konice jačji, nam prihajajo nenavadni dražljaji do zavesti, vznemirjati nas začne nadležno utripanje srca, čutimo nenavadno tesnobo v prsih. Ni pa treba, da bi srce obolelo, spremeni se lahko živčevje, ki vodi te dražljaje. Preobčutljivo živčevje poveča normalne dražljaje, imamo potem isto sliko, iste težave, dasiravno je srce zdravo.	> ^
Srce samo ima tudi svoje posebne naprave in omrežja, ki upravljajo redovito krčenje in širjenje preddvorov in prekatov, poleg tega pa je na vajetih perifernega živčevja zvezano z možgani. Saj čutimo, da nam v strahu, jezi ali žalosti srce hitreje, oziroma počasneje bije. Tudi to živčevje zgubi mnogokrat ravnotežje, in vsi dražljaji iz srca in okolice ne odgovarjajo več dejanskemu stanju. Poročevalska služba je zbegana, do zavesti prihajajo pretirane vesti brez kritike, vsevprek, mnoge se pa med potom zgubijo.
Dovolite, da vam predstavim nekaj slučajev namišljenih srčnih napak.
Gospod X. želi, da bi ga vsestransko preiskal. Vedno je bil popolnoma zdrav in nima nobenih težav. Je razumen gospod, rad posluša zdravstvena predavanja, ogleda si vsako hi-gijensko razstavo, spoštuje o: četa Kneippa in pogleda tudi včasih v Bilza. Rabi pa po svojih principih potrdila o svojem zdravju, da lahko spet pol leta pije mirno zvečer četrt cvička in pokadi dvoje slabih cigar. Ko mu po končani preiskavi svečano zatrdim, da ne morem odkriti nobene bolezni, je bil naenkrat ves razočaran. I "Med vojno mi je vojaški zdravnik konštatiral srčno napako. Sicer mi res ni nikdar delala nadlege in sem zdrav, srčno napako pa vendar imam."
Gospod se je čudno razvnel za svojo napako. Po pravici, zakaj bila je pohlevna, nikoli ni imel ž njo neprilik. In postala mu je sčasoma ljuba in potrebna. Kdo ve, koliko mučnih zadreg in neljubih poslov ga je že rešila. Zato jo je tako vestno hranil in čuval, da mu
je kdo ne odvzame.
Pred več leti so me poklicali k bolniku, ki je baje že dolgo bolehal na srcu. Imel je vse mogoče bolečine krog srca, romal je od zdravnika do zdravnika, zbral si še prav lepo apo-jteko, bolestnih senzacij pa ni tbilo konca. Nekoč je naletel na dobrega znanca, ki gd je ljubeznivo opozoril, da ga lahko vsak čas zadene kap. Imel je dovolj. Brž se je odpeljal domov, legel v posteljo, napravil testament in se pripravil na večnost. No, smrti pa le ni bilo od nikoder, bilo mu je odveč tega zopernega čakanja in poslal je še pome.
V tem slučaju ni bilo težko
UTRINKI.
Mnogo mož je, ki ne mislijo napraviti žene iz svoje kuharice, ampak kuharico iz svoje
žene.	vlililM
* * #
Veliko je ljudi, ki delajo dolgove, ker mislijo, da se jih bodo lahko iznebili; so pa tudi taki, ki lezejo zato še dalje v dolgove, ker vedo, da nikoli iz
njih izlezli ne bodo.
• * *
Člbvek, ki le malo ve, navadno največ govori.
* * *
Nekateri ljudje so tako simpatični, da bi delili vaš zadnji dolar z vami.
Ako se pripravljaš, da boš koga kritiziral, stopi poprej
pred ogledalo.
* * *
Resnica se nikoli ne ukloni, ne glede na to, kdo jo obme-
tuje z blatom.
* * *
Ne dobi vedno tisti človek največ sadja, kateri drevo trese.
* * *
Govori vedno resnico, da ti
ne bo treba iskati izgovorov., • * *
Optimist je tisti človek, ki misli, da je vsaki človek zadovoljen, ee je on.
VSEM DEKLETOM MORA BITI ZNANO TO.
The Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS
Frsjama rummto de* •araa vloge, tor poSU> I Mtt>
"N,
AJVAŽNEJŠE za 'zdravje je, da se varujemo zaprtja. — Primerne vaje in navadna hrana je proti zaprtju. Če &a že je potreba po služiti se odvajalnega sredstva, je najbolje, ra rabite nujol, ker popolnoma nič ne škoduje. Zlasti dekletom se nujol priporoča. Vzemite eno žličko nujola vsaki •;' večer, predrto ležete k počitku." Nujol lahko" jemljete vedno, neglede na to, kako se počutite. Vsaka žena ga mora sneti doma eno steklenico.
UGODNA PRILIKA
ZA SLOV. DRUŽINO!
Iz nujnih razlogov imam na prodaj svojo hišo, ki se nahaja samo pol bloka od slovenske cerkve in šole, kar je zelo pripravno za kako slovensko družino z otroci, ki jih pošiljajo v slovensko šolo. Hiša je zidana v dva nadstropja, vsako stanovanje po pet sob, z vsemi udobnostmi: elektrika, plin in pod hišo izvrstna cementira-na klet. Eno stanovanje je ravno prazno in se kupec lahko takoj v stanovanje priseli. Ako se priglasi kupec takoj, se bo prodala po ugodni ceni. Za nakup je potreba polovico v gotovini, drugo polovico rad pustim na prvi vknjižbi. Slovencem je na razpolago najprvo! Za ceno in podrobnosti se je obrniti na lastnika: John Jerich, 1925 West 22nd Pl.f Chicago, 111.
IŠČEM SLUŽKINJO,
bodisi mlado dekle ali starejšo žensko, za lahka domača dela.Hrana in stanovanje v hiši. Dobri dom. Plača po dogovoru. Za pojasnila vprašajte v upravništvu tega lista ali na domu: 1941 Orchard Str., Chicago, 111.
ITALIJANSKE HARMONIKE
Mi izdelujemo in importiramo vse /rste harmonike, prvovrstne, na roko lelane ITALIAN ACCORDEONS, ci so najboljše na svetu, jamčene za 10 let. Naše cene so najnižje. Vsak :upec dobi brezplačen pouk. Pišite »o cenik.
*UATTA SERENELLI & CO.
1014 Blue Island Ave., Dept. 30 CHICAGO, ILL.
odkriti vzroka te srčne napake, tudi ni bilo težko pomiriti njegovega živčevja in mu vrniti veselje do življenja. Še danes hodi z lahkoto po hribih, vlači hlode, na srčno napako je pa bržčas že pozabil.
Nekoč so pripeljali v bolnico 161etnega dijaka. Ves obupan je sedel na klop, tiščal se z o-bema rokama za srce, oči je imel široko odprte. Neznana groza mu je spačila obraz, tresel se je po vsem životu.
"Srce mi zastaja . . Mrzel pot mu je orosil bledo čelo, obupni, smrtni krik se je razlegal po hodnikih ven v pozno noč, njegova mati je stala poleg njega, ga mirila, božala in jokala.
In vendar je utripalo njegovo srce mirno in pokojno svoj enakomeren takt, nikjer nisem mogel opaziti najmanjše bolezenske spremembe tega organa, ki se pač ni menil za prikazni bolnega živčevja.
Poznamo torej poleg težkih srčnih bolezni z organskimi spremembami tudi srčne napa-ke, pri katerih je srce nespremenjeno. Ker pa so nekateri znaki srčnih bolezni podobni znakom teh namišljenih na-
pajc, se pogosto po krivici ob-dolžuje srce. Živčne bolezni te vrste so neprijetne, vendar življenju niso nevarne, dočim se o srčnih boleznih kaj takega ne more trditi. Seveda je tudi zdravljenje v enem in drugem slučaju popolnoma drugo. -o-
NI SE MU POSREČILO.
Carlisle, Pa. — George W. Starner, star 19 let, je v tukajšnji okrajni ječi čakal o-bravnave proti njemu, ker je imel na vesti več sleparij. Zahotelo se pa mu je po svobodi, zato je hotel skozi okno uiti. Do pasu se je spravil skozi med omrežjem, in sicer tako, da ni mogel naprej in ne nazaj. Iz mučnega položaja so ga rešili, ko je začel klicati na pomoč. Zadobil pa je tako težke poškodbe, da je nevarnost za njegovo življenje.
-o-
Ako se ti "Amerikanski Slovenec'* dopade, povej to svo-jžm prijateljem in znancem in priporoči jim ga, da si ga na< roce!
-o-
Opozarjajte svoje prijatelje in znance na zanimive povesti v "Amerikanskem Slovencu!"
novi slovenski molitvenik z velikim tiskom
IMENUJE SE:
Urf Sestavil in priredil Rev. Kazimir Zakrajšek, O.F.M.
Molitvenik jc lično vezan v močno elegantno usnje, male žepne oblike, lin papir, mojsterski tisk, zlata obreza; na kratko: to je molitvenik, kakoršne-ga si vsakdo želi. Veseli ga bodo starejši, ker je tisk velik in razločen, veseli ga bodo mlajši, ker je priročne oblike in lahko čitljiv.
Cena $X.SO
NAROČA SE PRI:
Knjigarna A mer. Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
I
"Najboljše delo za manj denarja"
Nobenega izgovora za slabe zobe.
časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob ■o minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odla-ftajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri In zavarujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi.
C. V. McKinley, D. D. S.
naslednik Burrows zobozdravnika D* Arcf poslopje, 1 nadstropje	it*, sobe 204
te: 4854
Preiskava in nntiis
BREZPLAČNO
ženska postTožaitiia
CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL.
Odprto t od 0. zjutraj dsl.
V nedelje od 10. zjutraj do 12. epoludao.


Hiiiiiiiiiaii
mm



AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 30. decembra 1927.
POTOP
X HENRIK SIENKIEWICZ Is pi^jlH^i prerel Dr. Rndolf Mob.
Medtem se je podila Kmiticu, ki je sedel v temnem kotu izbe, misel za mislijo po glavi. Najprej se je razburila v njem duša ob pogledu na groznega pretepača in roka je nehote zagrabila za sabljo. Saj je Kmitic vedel, da je v glavnem pripomogel Jozua, da so pobili njegove tovariše, iji da je bil njegov najzagrizenejši sovražnik. Nekdanji gospod Kmitic bi ga bil dal v tem trenutku zgrabiti in vleči s konji, a sedanji gospod Babinič se je premagal. Nasprotno ga je vznemirjala misel, da bi lahko nastale različne nevarnosti za nadaljno pot in celo podjetje, če bi ga šlahta spoznala. . . Sklenil je torej, da se ne da spoznati, in se je čimdalje bolj pomikal v senco; naposled se je oprl z lakti ob mizo in se delal, kakor da bi spal.
Samo enkrat je zašepeta! Soroki, ki je sedel poleg. -
"Pojdi v stajo, da bodo konji pripravljeni.
Proti noči odrinemo!"
Soroka je vstal in odšel.
Kmitic pa se je delal, da dremlje. Pvazno-vrstni spomini so mu silili v glavo. Ljudje so ga spomnili Lavde, Vodokt in te kratke preteklosti, ki je izginila kakor sen. Ko je pred trenutkom rekel Jozua, da spadajo nekdanjemu Bilevičevemu praporu, je strepetalo gospodu Andreju srce v prsih že ob samem imenu. Tn spomnil se je, da je bil baš tak večer, ravno tako je gorel na ognjišču ogenj, ko je on kakor s snegom padel nepričakovano v Vodokte in prvikrat zagledal v družinski sobi Olenko med predicami.
Videl je sedaj skozi zaprte trepalnice, kakor bi bilo v resnici, to gospodično, jasno, mirno — spomnil se je vsega, kar je minilo, kako mu je hotela biti angel varuh, ga utrditi v dobrem, ga obvarovati zlega ter mu pokazati ravno pot poštenosti. Če bi jo bil poslušal!. . . Saj ona je vedela, kje je poštenost, pravica, dolžnost — in kar prijela bi ga bila za roko in vodila, če bi jo bil hotel poslušati.
Tu je ljubezen, podžgana od takih spominov, tako vzplamtela v srcu gospoda Andreja, da je bil pripravljen preliti svojo kri, da bi le mogel pasti tej gospodični pred noge, in v tem hipu bi bil pripravljen objeti celo tega lavdanskega medveda, ki mu je bil po-gubil njegove tovariše, le radi tega, ker je bil iz onih krajev, ker je omenil Bileviče, ker je videl Olenko.
Iz razmišljevanja ga je zbudilo šele njegovo lastno ime, katero je nekolikokrat ponovil Jozua Butrim. Najemnik iz Vonsoše ga je izpraševal o znancih, a Jozua mu je pripovedoval, kaj se je zgodilo v Kejdanih od časa, ko je hetman sklenil pogodbo s Švedi, pripovedoval je torej o stanju vojske, o zaporu polkovnikov, o njihovi odpravi v Biržo in srečni rešitvi. Ime Kmitica se je zares ponavljalo pri tem pripovedovanju, a združeno z vso grozo izdajstva in okrutnosti. O tem pa, da so se imeli gospodje Volodijovski, oba Skrzetuska in Zagloba zahvaliti Kmiticu življenje, ni vedel Jozua, zato pa je pripovedoval, kaj se je bilo pripetilo v Bilevičih:
"Naš polkovnik je ujel tega izdajalca v Bilevičih, kakor lisjaka v jami in takoj so ga ukazali odvesti v smrt. Spremil sem ga sam z velikim zadoščenjem, da ga je dosegla božja roka, in venomer sem mu svetil s svetiljko v oči, da bi zapazil, če bo pokazal kako ke-sanje. Toda ne! Šel je drzno, ne oziraje se na to, da stopi pred božjo sodbo. Tako otrpla je
TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
že ta narava. In ko sem mu svetoval, naj bi se vsaj prekrižal, mi je odgovoril: "Drži jezik za zobmi, paglavec, to ni tvoja stvar!" Postavili smo ga torej za vasjo pod neko hruško in že sem začel poveljevati, ko je ukazal gospod Zagloba, ki je šel z nami, da ga preiščemo, če nima mogoče kakih papirjev pri sebi. In res se je našlo pismo. Gospod Zagloba ukaže: 'Posveti* in takoj začne citati. Je-dva je začel čitati, ko se je zagrabil za glavo: •Jezus, Marija, odpelji ga takoj nazaj v dvor!' Sam pa je skočil na konja in odjezdil, mi pa smo ga odvedli, misleč, da ga bodo u-kazali še žgati pred smrtjo, da zvedo od njega kako novico. Toda kaj še! Izpustili so iz-dajico na svobodo. Ni moja stvar izpraševati, kaj so tam čitali, toda jaz bi ga ne bil izpustil."
"Kaj pa je bilo v tem pismu?" je vprašal najemnik iz Vonsoše.
•'Ne vem, kaj je bilo. Domišljam si pa, da so morali biti še razni oficirji v rokah kneza vojvode, ki bi jih bil takoj velel postreliti, če bi mu bili ustrelili Kmitica. Morda se je pri tem tudi naš polkovnik usmilil solz gospodične Bilevičeve, ker se je baje onesvetila, da so jo jedva mogli oživiti. . . A vseeno. . . ne smem govoriti, a ni bilo prav, zakaj ta človek je storil zlega, da bi se niti sam Lucifer ne sramoval. Vsa Litva plače radi njega, a koliko vdov, koliko sirot, koliko revežev ga preklinja! Sam Bog ve!. Kdor ga ubije, bo imel zaslugo v nebesih in pred ljudmi, kakor če bi pobil steklega psa!"
Tu je prešel razgovor zopet na gospoda Vo-lodijovskega, na oba gospoda Skrzetuska, na prapore stoječe na Podlesju.
"Za živež je težko," je pravil Butrim, "zakaj posestva kneza hetmana so že popolnoma izropana, da niti človek niti konj ničesar ne najde za pod zob, a šlahta je uboga in sedi po graščinah, kakor sploh pri nas na Zmudži. Zato so polkovniki sklenili, da se bodo razdelili po sto konj in da bodo stali po eno ali dve milji daleč narazen. Toda ko nastopi zima, ne vem, kaj bo."
Kmitic, ki je do sedaj potrpežljivo poslušal, dokler se je govorilo o njem — se je sedaj zganil in je že odprl usta, da bi povedal iz temnega kota:
"Tedaj vas tako razpostavljene hetman posamezno polovi z roko kakor rake iz saka."
Toda v tem hipu se odpro vrata in v sobo stopi Soroka, ki ga je bil poslal Kmitic, da bi pripravili konje za pot. Svetloba iz ognjišča je padla naravnost na strogi stražmojstrov obraz. Jozua Butrim je pogledal nanj, ga pazljivo opazoval, nato pa se je obrnil k Rzedzianu in rekel:
"Ali je ta človek naš, velmožni gospod?. . Jaz ga odnekod poznam."
"Ne!" je odgovoril Rzedzian, "to je šlahta, ki potuje s konji na semnje."
"Kam potujete?" je vprašal ^Tozua.
"V Soboto," je odgovoril stari Kemlič.
"Kje je to?"
"Ne daleč od Petka."
Jozua je ravnotako, kakor prej Kmitic, smatral ta odgovor za nevšečen dovtip in rekel, namršivši obrvi:
"Odgovori, če te vprašajo!"
"S kako pravico izprašuješ?"
"Lahko se ti opravičim s tem: mi smo poslani, da bi si ogledali, če ni v okolici sumljivih ljudi. In res, kakor se mi zdi, so, ker r/očejo povedati, kam gredo!"
M
DOBRO
delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nas!
Pišite nam po cene predno oddate naročilo drugam!
IZVRŠUJEMO
točno in po najnižjih cenah vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim društvam za tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem, obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL.
Pred ognjem in tatovom.
so naše varnostne skrinjice vedno varne. V njih lahko hranite vse svoje vrednostne papirje, zavarovalne police zemljiške prepise, bon-de in sploh vse, kar je vredno hraniti. Iste so va vam vedno dostopne med uradnimi urami od 9. dop. do 3. pop proti mali najemnini za $3 na leto. Ključe hranite vi, tako da brez vašega ključa skrinjice nikdo ne more odpreti. Tudi so Vam na razpolago brezplačno privatne sobice, kjer lahko brez motenja in # vmešavanja od strani drugih pregledate svoje papirje ali pa odstrižete obrestne kupone na svojih bondih.
Xasi uradniki so vam z veseljem na razpolago pri posvetovanju radi nakupa vrednostnih papirjev, kojih obrestna mera je višja od navadnih vlog in kojih varnost Vam ne bo delala skrbi.
V vseh denarnih zadevah obrnite se z zaupanjem do nas-Naš kapital in rezervni sklad znaša več kot $740.000.00.
J0LIET NATIONAL BANK
CHICAGO & CLINTON STS.,	JOLIET, ILL.
Wm. Redmond, predsednik	Chas. G. Pierce, kasir
Joseoh Dunda, pomožni kasir
. "0000000000000000000000-0000000000000000 §>! PISANO POLJE £)
ooooooooooooo^oooooooooooooooooooooooo
Rev. J. Plaznik: KAKO POTUJEJO BREZŽIČNA POROČILA.
Treba je razumeti, da niso pravi zračni valovi, kateri pri-
velika, tedaj vidimo iskre med obema krogljama. Kadar se vidi iskra, tedaj skače odtok sem in tja. Ko sedi deček na gugalnici in nekdo drugi vleče
našajo spremebe na naša ču-. gugalnico naprej ali nazaj, bo
,H>0<K><>CKX><><K><><><><^^	-
Rojakom v Waukeganu in Ho. Chicago
priporočam svojo veliko zalogo jesenskih in zimskih oblek, sukenj, kakor tudi vsake druge vrste oblačila.
Posebna izbera treznega spodnjega oblačila takozva-nega slovečega "Coopers" izdelka, kakor tudi vse vrste praznične in za na delo sraj-se.
ZIMSKA OBUVALA
vseh vrst dobite v naši tr
.i
vini.
CENE ZMERNE, BLAGO PRVOVRSTNO, POSTREŽBA TOČNA!
Se priporočam za poset!
Frank Opeka
502 — 10th STREET, Waukegan, 111.
00<X>0000<>00<>{><XKKKKKK>0<KK><K^	<>OH3<><>0<HD<><><><H>0-0 0-j
1000000000000^000<>00000000<>0000^000<>000000000<><><>0<KK>
Veliki stenski koledarji za 1. 1928. i
Naša firma že veliko let izdaja velike stenske kole- $ darje ter iste razpošilja po naročilu na vse strani, bodisi « tukaj po Ameriki ali sirom stare domovine — na tisoče o letno.	§
Za leto 1928 imamo zopet izvanredne vrste teh kole- | darjev z raznimi slikami, bodisi iz Amerike in tako iz 9 stare domovine, katere bodo zanimive obojestransko, tukaj in doma.
Koledarji so tiskani tudi v slovenskem jeziku, velikosti 19x27 palcev, vsak mesec pa kaže druge slike, z g imeni in razlago.
Cena za enega je 20 centov, za dolar jih pa pošljemo 6 komadov s poštnino vred.
Naročite jih takoj za svojce v stari kraj. Pišite na:
A. GRDINA & SONS, 6019 St. Clair Avenue	-:-	CLEVELAND, O. §
0<KH>(>00<>0<><><><><>^^	p
tila. Zrak prinaša glasove na naše uho, kadar se trese ali valuje. Je pa zrak zelo počasno sredstvo, kakor smo že opazovali. Rekli smo, da vidimo udarec ali stvar, katera povzroči glas, katera je eno miljo oddaljena, šele pet sekund prej, predno slišimo glas. Za primer lahko vzamemo strelo. Blisk ali strelo vidimo. Strela je udarila tedaj, ko se je posvetilo. Grom slišimo šele pozneje. Pomotoma ljudstvo pričakuje, kam bo strela udarila, ko vidi blisk. Xe, strela je udarila, ko se je posvetilo. Grom čujemo šele potem, ker ga nese zrak, kateri je počasen. Če vzameš uro v roke, kadar treska, pogledaš na sekunde, ko vidiš blisk in lahko zračunaš, kako daleč od tebe je treščilo, ko veš, koliko sekund je poteklo med bliskom in gromom. Ko bi treščilo v tebe, bi ne cul nika-kega groma, ker bi udarilo in zagrmelo ob istem času, predno bi se zavedel, kaj se je zgodilo.
Je tor a j neko drugo sredstvo. katero prenaša svetlobo in luč. Ce bi bil zrak, bi solnčr.i žarki nikoli ne prišli do nas, ker se nahaja zrak samo v naši bližini. Ta tvarina. katera prenaša svetlobo in elektriko, se imenuje eter. katerega ne vidimo, slišimo, občutimo, ovohamo, ali okusimo. Postaja, ka-
padla gugalnica, kadar jo spusti, proti najnižji točki, toda, ne bo ostala tam, ampak se bo zibala sem in tja. Isto je z e-Iektriko. Kadar je ena kroglja polna pozitivne, druga negativne elektrike, tedaj skače elektrika sem in tja toliko časa, da ni nobena kroglja več polna, kakor v primeri z dečkom, ko se gugalnica ustavi na najnižji točki. Pri elektriki je mala razlika; elektrika se no ustavi, ampak skače skozi prostor toliko časa, da je krogla, katera je bila prej polna negativne elektrike, napolnjena s pozitivno in obratno. Kadar se to zgodi, se pa zopet cel proces ponovi morda okrog stokrat. Elektrika skače, dokler se polagoma ne ustavi, kakor se ustavi sčasoma gugalnica, katera je pojemala in polagoma zgubljala svojo moč. Antena je najprej napolnjena z negativno in potem s pozitivno in zopet negativno kakih stokrat. Sila gre najprej proti anteni, potem stran in zopet nazaj. Te sile razburjajo eter in povzročajo valove, kateri pa se širijo ravno tako hitro, kakor svetloba. Ti valovi, kateri prihajajo iz pošiljalne postaje, se končajo z negativno elektriko in prično s pozitivno, bodo obstali na sprejemni postaji v daljavi, kjer se bo antena najprej napolnila s pozitivno, potem z
tera pošilja električna poroči- negati\»no elektriko, kakoršni la, povzroči, da se začno tresti j so pač valovi, kateri gredo mi-eterovi valovi. Da lahko poro- j mo. Posledica je la, da teče čilo sprejmemo, je treba take-jmal električen tok gori in doli ga stroja, da bo sprejel te elek-: po anteni z enako hitrostjo, ka-trične valove in bo povzročil j kor jih pošilja pošiljalna po-enako tresenje zraka, kakor-j staja.
šno je izšlo iz pošiljalnega I Sprejemni aparat najde) te stroja. *	male toke. Pri vodnih valovih
Kakor že rečeno, tresenje' vidimo, da so vedno manjši, zraka prihaja k nam v podobi j večja je razdalja. Tok ,bo glasu. Tresenje zraka v poši-! zelo mal v veliki razdalji. Za ljalnem stroju povzroči trese-! velike razdalje je treba moč-nje električne aparata, elek- ! toka za pošiljatev in zelo trika pa tresenje ali valove y|fi»ega instrumenta za spreje-
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše
MESO IN GROCERIJO
V zalogi imam vedno vsake vrste sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt.
JOHN N. PASDERTZ
COR. CENTER & HUTCHINS STS„	JOLIET, ILL.
Chicago Telefon 2917.
kma: 2575 m 2743.
Anton Nemanftch & Son
F«VI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIRTU DV AMERIKI.
USTANOVLJEN L. 1895.
M« WBpolaiw 006 m 4u. — Najboljši avtomobili »m. pmgro-krsto in žaaitovanja. — Ceae zxaern*.
— M. CHICAGO. ST.
JOLUCT. ILL
Širite Amer. Slovenca"!
etru, kateri gredo na vse strani in jih vsakdo lahko prestreže, če ima dovolj občutljivo pripravo. Te valove sedaj lahko prestrežejo na polovico poti okrog zemlje. Pol pota pa pomeni celo pot, ker ne gredo samo v eno stran, ampak obe.
Za daljne pošiljatve rabijo visoke droge ali stolpe, med katerimi se razprostira kovina-sta žica ali antena, cele rriilje dolga. Sprejemna postaja je veliko manjša. V stroj prihaja antena, katera obsega nekaj čevljev zunaj na prostem ali pa je samo žica, katera je ovita okrog okvira, kateri meri šest čevljev v obsegu.
Deček, kateri sedi na gugalnici in se poganja z nogami, se bo zibal enakomerno, dokler se poganja; kakor hitro pa se neha poganjati, začne gugalnica iti počasneje, dokler se ne ustavi. Isto je z električnimi postajami, Postaje za pošiljatev na daljavo rabijo stalne valove, manjše pa pojemajoče.
Če češeš lase in potem približaš glavnik malim kosom papirja, boš opazil, da papir poskakuje proti glavniku. — Glavnik je poln negativne e-lektrike; stvari pa, katere privlačuje, vsebujejo pozitivno elektriko in med tema predmetoma poskakujejo električne nitke, katerih pa ne vidimo. Ce imamo anteno zvezano z drogom, kateri ima dve krogli ter je ena izmed teh zvezana z anteno, druga pa z zemljo, in napolnimo anteno z negativno elektriko, tedaj prihaja iz zemlje nevidna moč v anteno. Ako je sila negativne elektrike
manje teh valov.
(Konec prih.)
NOTARSKA DELA
kot kupne pogodbe, poobla stila, izjave, afidavite za dobiti vaSe domače iz starega kraja in vse druge notarske posle izvršuje JOHN JERICH — Notar — 1849 West 22nd Street, Chicago, III.
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom as priporočamo «a n*-tttžfla sa premog — drva in ittia pohiitva ob časti aslftv*
tttn, % rOKUCit?
Tsistec SooMTAt SBi. LOUIS STRITAR