144. številka. Ljubljana, v ponedeljek 28. junija 1897 XXX. leto ;ih»ja vsak dan uveter, izimSi nedelje in prasnike ter velja po po&t i prejem »n za a v b t ro-o pe r sk e -iciole ca vse leto lf> gld., en pol leta S gld., za četrt let;* 4 gld., sa jeden VMM 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brei poftJjanja na dom sa vse leto 13 gld,, sa Četrt Ida .'J prid. 30 kr . ta jeden meneč 1 gld. 10 k, Za pošiljanje na dum računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko veC kolikor poštnina znana. Za oinisi la plačaje se od fitiristopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedeukrat tiska, po 5 kr., fte eo dvakrat in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se isvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniftt-so je na KorifreRnetu trgu st. 12. Upravnistvu naj se bl&govoliio pošiljati naročnine, reklamacije, osr.anila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi praznika Sv. Petra in Pavla izidu prihodnji list v sredo, dne 30 junija 1897. Taki smo bili vedno! Nada navada ni, da bi ztbeleževali vsako, pohvalo ali somišljenstvo izrazujočo besedo, na katero naletimo v drog h slovansk h listih; rajši se bavimo, kadar treba, s tem, kar si o ms p ša neugodnega in sicer zato, da pojasnimo dotičnikom svoje stališče in opravičimo svojo politiko. Naj to pot naredimo izjemo ! Spletsko „ J e • din.'i t v u", s katerim smo se zadnji čas večkrat bavili, piše na nada pojasnila glede „zvezo" z veleposestniki : „„Slovenski Narod" bez jedne primjedbe prenio je radosno, kako on kaže, što rekosmo o odnošajima megja Slovencima, gdje smo priznali značaj i rodo-Ijnbje prvaka jedne i droge stranke, i zato b&s i jednu i drugu prekorili što ee megju m pregone. S ovim »Slov, Narcd", kad rado prenosi i ono što smo zamjerili i njemu, dokazuje da je spra van na slogu. Plemenito!" Ta izjava ,Jedinstva", izrazujoča resnično naklonjenost do Slovencev in iskreno željo, da bi se narodni stranki na Kranjskem združili, nas je jako presenetila. Presenetil nas je namreč zadnji stavek, kateri pravi, da je „Jedinstvo" zdaj prepričano, đa smo pripravljeni na slogo. Mi nismo še le zdaj pripravljeni na slogo. Narodna stranka na Kranjskem je bila vedno in vselej pripravljena na složno in solidarno postopanje s klerikalno stranko. To ve vsakdo, kdor količkaj pozna zgodovino političnega življenja na Kranjskem v zadnjih desetih letih in kdor je zasledoval postanek in razvoj razpora mej naredao in klerikalno stranko. Razpor je postal, Čim so klerikalci v narednih vprašanjih postajali mlačni, in v svojih lietih širili poguben narodnosten indiferentizem, zajedno pa jeli siliti s specifično klerikalnimi tendencami na dan. To se ju začelo, ko je zasedal škofijsko mesto v naši deželi sedanji knezoškof. Koj po njegovem pri hodu je v klerikalni stranki zavladal potolnoma nov duh, s katerim se narodna stranka ni mogla, in v interesu naroda ni smela sprijazniti. Navzlic vsemu naspiotstvu mej narode o in klerikalno stranko, navzlic temu, da je bjj postajal čedalje ostrtjši, se je naredna stranka vedno trudila, da doseže nekak modus vivendi s klerikalno stranko, zlasti, da jo pridobi za skupno delovanje vsaj v narodnih rečeh. D je bilo na klerikalni strani količkaj dobre volje, do-segel bi se bil tak modus vivendi prav lahko, ali vsi dotični poskusi so bili brez uspehu. Narodna stranka je klerikalni neštevilnokrat ponujala kompromis in to na pravi krščanski podlagi, zahl jvajoč jedino, da veljaj in dubiis libertas, — kompromis, kateri bi bil stranki približal drugo drugi in ublažil vladajoča nasprotstvo. Gradila je klerikalni stranki zlate mestove, da ji olajša prehod, šla ji je povsed pel pota nasproti, a dobila je vedno odgoi or: Nikdar! Narodna stranka ni kriva, daje nastal razpor in tudi ni kriva, da so nenajđe modus vivendi, kriva je tega jedino klerikalna strauk a. Kdor ee je udekžil I. slovenskega katoliškega shoda, se spominja, kako frenetično, silno sovraštvo preti narodni stranki razodevajoče pritrjevanje eo obe (Me načeloma vsak k o m p /n M s S moj klerikalno in narodno stranko odbijajoče besede dr. Šušteršiča: „Naredna stranka nam ponuja kompromise, Ali je Kristus sklepal kompromise? Ne! Vzel jo bič in pognftl iz tempelja svoje sovražnike, in tako storimo tudi mi". A naredna strnnka Se ni odnehala, nego se še nadalje trudila, da pridobi klerikalca za skupno delo. Shod zaupnih mož je bil tak pesku? v velikem slegn. Narodna stranka je na tistem shodu v raznih resolucijah označila skrajno mejo, do katere more iti njo popustljivost, mejo, do katere jo slogi na ljnbav pripravljena odnehsti. Klerikalci Bami oo morali priznati, d» bi se na podlagi programa sboda zaupnih mož mogla d:.seči sprava, priznali sr, da programa načeloma ne rac rajo nič ogovarjati, a navzlic temu niso hoteli ničesar slišati o spravi, nego za časa deželnozborskih vel tsv od-bivfti novic po .u 'eni ji-n kompromis z vso Ijutoatjo račeli preti narodni stranki boj in si tudi priborili vse mandate kmetskih občin. Zmc^onosno so prišli v deželne zbornico in prav nič niso prikrivali svojega namena, izolirati narodne poslance tako, da se ne bodo mogli ganiti, da bodo brez veljave En ..brez npliva v zbornic-, da ničesar ne bodo mogli izpostaviti ter vsled tfga izgub li zaupanja svojih volilcev. To je bilo po klerikalnih načrtih zadnje sredstvo, s katerim jy Škofova Btranka hotela doseči tisti namen, kateri je gojila od prvega trene tka, ko jf> Rnstf.1 razpor: Uničenje narodne stranke. To jo smoter n;euega boja, z*to ja odbijala in odbija vse kompromise, zato zahteva, naj narodna stranka sli nečastno kapitulira ali pa se bori h» nadalje. Klerikalni nameni so prisilili narodno si ranko, da jo poiskala zaveznico pri veleposestnikih, v svrho, d» te obrani klerikalcev in parali-zuje njib, preti narodni strank'', proti narednim ustanovitvam in proti gospodarskim interese m naših meat naperjena prizadevanja. Zadnji dokaz, da klerikalci nočejo kompromisa na podlagi načela in dubiis libertas in omn;-bus charitss, so pogajanja radi ustano%itve slovanske zveze v drž. zbora, ko so zahtevali, naj narodni poslanci sramotno kapitulira jo, sicer da ne vstopijo v ;eliootven klub, in ko so odnehal: le, ker so narodni poslanci slogi na ljubav in v interesa naroda se odločili na pravi pravcati .sacrifizio doli' inte-letto". S pclno pravico smemo torej reči, da je bila narodna stranka vedno pripravljena skleniti s klerikalno stisko pošten kompromis, i^ katerega bi bila lahko nastala po-po!na si->ga in jedmoat, ako bi bila vsaka stranka nekoliko odnehali od svojih načel. Taki kompromisi se sklepajo po-/sod po svetu, kajti kompromis je v življenji kr.kor v politiki podlaga vsemu delo- LISTEK. Nesreča na potu. (Humoreska. Spisal L. Ž.) Zdrnžila nas je bila kapljica dobrega terana pri Lunovi Metki! Tako smo nazivali malo vaško gostilno, kajti posebnega, imenitnfga imena, kakor se bero po mestnih hotelih, ni imela ; pa kaj bi ga neki potrebovala! Bili nmo Ie domačini, ki smo sedeli pri dolgih, rujavih mizah, in le sem ter tja potolažil je urno kak potnik svoje žejno grlo, ker je bila blizu postaje! „To presneto vreme I" začel je, kakor po navadi, debeli, širokopleči Štrukel, otresajoč pepel svoje portorike. sKaj bo to V!* Take suhoparne fraze, katere človek izvleče le v največji sili in stiski na dan, in še tedaj le z nekako nevoljo . . . Pri drngi mizi tam v kotn streljali so se skoro le srnjaki, no, sem ter tje pal je tudi kak zajec, kaka raca — stiskali so se skupaj sami vročekrvni lovci . . . Pri mizi, tam pod „božjo mar tro* dirjali so kolesarji kar po sto kilometrov v jedni nri, in bogatili tako svoje slovstvo, ki že hoče tekmovati z lovskim. Sredi tega slabega vremena, sredi teh etrelov m kolesarskih dirk, pa stopi v sobico mladenič srednje viscfcoeti, malo plaScega pogleda, ozira se okoli, privid.gne slednjič malo svoj gosposki klobuček, in vpraša po gostilničarja. .Hej Metka, kako si bo zatopila v te kolesarje! LVglej no!" zakriči s svojim tenkim glasom starikavi M nič, ter kaže na tujca. wAli bi lehko tu prenočil, da počakam jutranji vlak?" pravi tujec Metki, nervozno pričakujoč odgovora. .Da, gospod, lehko; posebne sobice sicer nimamo nobene, toda tukaj vam malo posteljomo, ako ste zadovoljni?* Veselega lica vzprejel je tujec s hvaležnim „Gut!" Metkin predlog. Tujec bil je, kolikor smo videli, iz „rajhatt, govoril je torej le nemško, in naša Metka, ki se je preje kot kuharica pri Egospodi" tudi malo privadila temu blaženemu jeziku, odgovarjala mu ni prav pravilno, a toliko, da se jej jo videlo, kaj ima na jeziku, in s tem je kil tujec zadovoljen. Z mal.'m ur smehom prssde k naši mizi, in prve besede so se čuka le v najnavadnojSih oblikah; vreme je prišlo, seve, še jedenkrzt na vrsto, temperatura se je grozno znižala in burja Človekn Se sopsti ni dala. Po kratkem mclku, da si Štrukel, — teža sto in dvajsetih kil, — vendar toliko pognma, da malo strahotno vpraša tujca: „Oprcstite, gospod, moji radoveđuesti! Kak naključak van je pa pri vrl do nas?" Vprašanje, če-gar rešitev smo vsi prav že'jno pričakovali. ,Vzrok, da sena prišel v to krčmo, je kaj čuden, gospodje; tacega ne bode več v mojem življenja ! ,A-a-a|?" BRe-e-8?w — „Kej bi bilo?" ,Ali imate tn morda kake znance?" oglasi se iz jedcega kota naš učile!j, katerega jo iz resnega premišljevanja v zdramil tujec. .Nikakih!' „1, kaj pa je bilo?" „AIi Bte kolesar in potrli kolo, da ne morate dalje ?u Oglasi se hudomušni Janezek izmej kolesarjev. ,Še vse kaj več kakor kolo potrl, izgubil sem je, da, izgubil!' „Ka-aaj? Izgubili? Kolo V Jeli mogoče V" ,Da mogoče! Prosim pesluba, da vam stvar malo razložim! . . . Včeraj sem je peljal v cerkev ! ,Kaj ko'0 v cerkev? Kako to? Kaj se nor-čujote !M ,Ah, ne, ne! . . . le malo potrpljenja I Moje sr.ece S6ra peljal prod oltar. Lepšega dekleta pač ni na svetu, kakor je moja ljuba žonka! Oh, Elvira P Pri teh besedah navzol je njegov glas prav milo cbliko, slično oni jokajočega otročota, in tudi oko se mu je malo pooolzi!o tanja in nehanju, in kodar se ne doseže, tam boja ni konci, Četudi katera stranka pri kakih volitvah zmaga. Kompromisa, častnega sa obi stranki, kom- promisa na podlagi mej seboj nega spoštovanja, kompromisa, pri katerem bi n. pr. v šolskih in cerkveno* političnih vprašanjih imeli cbe stranki popolnoma svobodne roke, tacega klerikalna stranka niče. Ooa hoče popolno ia brezpogojno priznanje vseh svojih načel, popolno in brezpogojno kapitulacijo, to je pa nemogoče, to je absolutno izključeno. Ako bi narodna stranka danes kapitulirala, kar bi po našem mnenju bili velika nesreča za narod, bi jutri na imela v narodu nobene / .slomba več, in bi njeni sedanji pristaš1 ustanovili novo narodno in svobodomiselno strauko, deloma pa morda prestopili v tabor frccijnln« demokracije. Ta pojffi'ila bodo morda zadoščala tudi Eplttsienu „Jedinstvu". Iz njih razvidi, da naredna slrr.nka ni šele sedaj naklonjena porazum-Ijenju s klerikalci, nego da je v ta namen storila že premnogo poskusov, da pa so bili vsi brez-CSpečnl, ker klerikalci niso hoteli ni za laa od Behatr. Kapitulirala pa inrodan stranka ne bo, kajti boije ;e častno umreti — a na-tolni stranki še dolgo ni treba rnhliti na smrt — k .kor sramotno životariti. V IJubJJttlal, 28 junija. Različno nemške občine na Čjškem in Mo-ravtikem ustavljajo isvrievanja dol prenesenega delokroga. S tem reagajejo proti jezikovnim narudbam. S:roke, v katerih ni treba občinam vršiti agend, sestavi' je drž. posl. Funke. Radi demonstracije v Krakovskem gUda-liSCO, kier s j 'graii n?ko sntiaocijal s':ično igro, v >atjri * o h:!i kari kovani ecc: jal s luni vodje, zlasti pa pes). Daszvoski, vršil5 so se jako stroge preiti ave. Posl. D a 8 z y n » k i je obsojon po neki naredbi iz I. 1351. na 11 dnij zapora. Vlada si ni znala pomagati drugače, nego d* je s?gh v dobo najhujšega ttbsoiut'zms. Č!j m sli vlada, da bo za trli socijalistično gibanje v Galiciji in drugod 3 tem, da doveli sinošiti socijalizem, in da zapira socija* littična državne pcslauce, 30 pač istražno moti. Uspeh bc do ceia nasproten 1 Agrarnosocijaliatično vprašanje na Oger-skem ee polagoma rešuje. V »ded nemsrov, peticij in i: boj*-.-.!, da se goipod.arjem žito pokvari, dosegli so delavci že [nekaj isboijukov, zlaeti gisde plače, glede omej-tvo delavskega časa in glede sredutev ; a de'o. V op^reki zbornici pa je rcinister notranjih del, Deztder Perczel O'igovtr.1 na interpelacijo, da je vladi o vsem gibanju dobro pcu.'ena, in da se ,e to raz-irilo zlasti na 8 komifatov in 2 meati. Gihan;«? so provzrojili agitatorji, ki nimajo s krneli stvori nobenih svei, Delo se je ustavilo tikoma pred letvijo Vlada je naročila, da .ve delavci o po-e' cah fttra ka pri kmetijstvu pouče ter poskuša closeči poravnanje d ferenc rr.f j delavci in delo-d.;alci. S pes bnirii vi ,k\ Si hv?do dovažali delavci iz aevrae Ogeraks, iz poplavljenih krajev ia iz Mej tem edmecom spogledali smo drug dru zega, in radovednost zvabila je Sraklu še drugo sprašmje na jezik. „In ta vam je ponesrečila, ker je ni z vami?" ..One, ne; ne, ponesrečila, ne 1 A, nesreča je zadela njo, ubočico, in mene !• .Cujto !u ,N sreča, Ca nesreča, velika nesreča!' „Kako? na kak način?" ,Da, nesrečen sem, re*rećen!; Niša radovednost dosegla jo vrhunec ! Nervozno začeli smo g bati z nogami, in vsaka poteza na obrazu je prav živo slikala radovednost. „No, torej povejte nam dalje; ne mudite se!" zglasi se v svoji nestrpnosti vaški mitničar. ,No, in dilje ... Po običajni svatbi odpeljala sva se na potovanje, na kojem naj bi dala duška svojemu veselju In glejte nesrečo . . .!' Glas mu je pojrrr al. „Su, kako?" — „Dalje!" »Naprej, naprej!" ,Nameu;eta sva bila čes Zagreb v Pešto in od tod zopet na Dunaj! Ia z vlakom prideva do tukaj!" „No, srtčno do tukaj!* „In kje imate ljubko ženico?" ,Prosim, potrpite mtlo . . . Pridemo terej in moja ženica, moj srček, pravi: „Zlato moje srčice, dragi moj A.turček, žejna sem; bodi tako prijazen, skoči tukaj doli in prineyi mi kozarec limonade ali Avstrijske, ki bodo izvrševali nujno žetev. V slučaju potrebe porabili se bodo tadi kaznjenci. Ž»n-darmerijske postaje so dobile povsod pomoč in vojaštvo je pripravljeno, da zaduši vse nemire. Ko je še dejal minister, da sa bo strogo postopalo proti agitatorjem, bila je zbornica zadovoljna. Vidi st, da bodo glavna sredstva pri reševanju ogerakega agrarnega vprašanja zopet — puške in bodala. Dj-lavei sa brutalno zatirajo, odvzema sa jim krah s tujimi nbožnimi delavci, ki bodo delali za najmanjšo ceno. Tako bodo ogerski kmetijski delavci obžalovanja vredne žrtve fanatičnih, pa neusmiljenih Bocijalistič lili agitatorjev, ki bodo pahnili neštevilo družin v največjo bedo. Nemadjarske narodnosti so imsle v Badim-pesti konferenco, katere so je uieleždo 12 zastopnikov narodnega olbora. Posvetovanja so trajala dva dni ter hj se udeležili K.muni, Slovaki in Srbi. N«.man seji je bd potrditi skupni program narodnostij, ki je bi sklenjen na kongresa L 18J5. V izboljšanje neznosnih razmer lačno vas nemadjarske narodnosti skupno akejo. Na jesen skličejo v Budimpešto kongres narodov ter izroče potom velike deputacije cesarja skupno spomenico. Pri tej seji složili sta bo zopet obe stranki Rimunov ter se je sklenilo, d 1 pišotA gUsila dosedanjih strank odslej Bporazuano. Vprizori naj se tudi veliko narodno gibanje za dosego federalizma. — Kulturno in politično zatirani nemadjarski narodi, kateri žive oprav suženjsko življenje, oe torej iz nova krepko gtb'jejo. Proti oholi mogočnosti M uljar o v ni upati sicer, da dosežsjo kakih popolnih uspehov, a žo moralen utisk na tlačeno narode je velikega pomena, kateri se doseže s složnim in odločnim nastopom. Albanci v Macodoniji, v Epiru in v Tesalji so postali zopet jako nemirni. Njihovi voditelji zahtevajo, da TarČija zas^dj Tes*lijo, ker noč .jo biti več gcaki podaniki. Zahtevajo tudi, da se ustanovi samostojna albanska provincija s pokro viteljstvon sultana. Več tisoč Albancev in Arnautov je estalo v Epira, ki hočejo s silo doseči, kar zahtevajo. Bati se je torej na Baikana novih nemirov. Postopanje Ircev napram Angliji ob času jubileja kraljice odobrava s konstitucijo oaluoga sta ličča „Novcje Vreiaj«" do cela. M aisierstva, ki so bila od I. 1837. nadalje na krmilu, niso storila za Irsko v resnici prav ničoaar, piši ,N. Vr.". aFran-oozji v Kinadi ia: I jo ji ifc^jo mci.d» povoda dovolj, da se jubileja udjleže. V sedanji Kanadi se je obrt-nija toli razvila, kakor sa za časa krMjicanega prednika nit', sanjati ni moglo. Iadi so sicer še ved'jo politični zelotje, a položaj je veuder dosti boljši, kakor v nekdanji vzhodnoindij Ud koloniji. Kcem pa se ni nič izbol|šalo.a Njihov otok je ubog in zapu^čsin. Nade, katera so dobili % Gladstonejeuo, so se razlile v nič, in tega se vesele vsi angleški Člani zbornice. Pristaši Diilona in Riiaooda so povsem osamljeni. Ćuliti se torej ni, da so Irci proteatovali. pa vsaj vode!" Z največjim veseljem hitim po limonado, katero je zaželel moj metuljček, iščem gostilno, toda, ko je ne najdem, dobim k Breči na postaji kozarec vode, in dirjam k vlaka. Toda glej! \ . . V mojo največjo žalost se pomika vlak že urno naprej ... in njena ročica skozi okno knpeja in njen glas: „Arturček, dragi moj Arturček lu spravila sta mo končno v tako zmešnjavo, da vržem kozarec ob tla in tečem, kar najbolj morem za vlakom, in za menoj — železniški čuvaj, meneč da sem zblaznel. Pa zastonj . . . jednakemerno pnbanje hla-pona odneslo mi jo je . . . moje vse! . . .' Izraz sočutja, ki smo ga do sedaj im--li v resnc-milib potezah na obrazih, začel se je polagoma topiti v smeh. .l'>c g ve kje in kudaj jo vidim, rožico l — (>j ti nesrečna limonada! Iv vira, zlata moja lil vira!1 d jal je z ginljivim, ihtečim glasom. J 1.1 ha, Lil- zasmeblja se Janezek, vesel, da se njemu ni primerila ta nezgoda. „To je pa hujše, kakor če se kolo zlomi!" dostavi ves srečen. Štrukel je pa dejal učitelju: „Vidiš, Tine, midva sva stvar dosti bolj praktično napravila, kakor ta gospodski svet, ki po svatbi potaje!" „Tako je!" opomni učitelj in sprazni v svojem samozadovoljstva kapico terana . . . Velika narodna slavnost v Ljubljani. I z vestno ni nikdo bolj vesel krasnega iaida včerajšnje slavnosti, kakor mi. Bila L;ablj*na je zopet jedenkrat pokazala sveta svoje naroiao lice ter s prejel a svoje slovanske goste a toliko prisrčnostjo ter s takim sijajem, da ostane ta prelepi daa v neizbrisnem spomina vsakomur izmej adsležeacev. Včeraj sa je dokazalo, da je L ubijana še vedno od vseh Slovencev ljubljeno središJe, pa tadi dejstvo, da živi v nas narodna idaja in načelo slovanske vzajemnosti neoslabljeno krepko. Po preteka včerajšnje slavnosti se veselimo, da ee ni posrečilo oi-komar, skaliti lepe sloge, ki je vladala mej nami. Vepričo ogromnega števila dičnih hrvatskih, primorskih, štajarskih, čeških in dr. gostov se je moralo umakniti vsako i srabljevanje slavno iti v kaka strankarske ali celo osobna napade, in s rezano slavlje blagoslavljanja krasne zastave „Ljubljana" se ja završilo toli d h'ojno in umestno, da mladeota pevskemu društva prav prisrčno čestitamo. O sprejemih slovanskih gostov, ki so došli v/ soboto zvečer in ponoči, naj omenimo le kratko, da so bili praidkreni. „Ljubljana", godba in velik t množica odličnega in priprostoga občinstva je pri-čaktla in posdravila H-vate, Dolenje* ia duge. Govorila sta: predsednik „Ljubljane" in preds9dnik Jvola" I. pl. K a kal je vid. Naki dahovaik pa, kije ostal v brzo vlaka, vsklikail j \ ko se je za3el vla< >m-mikati, v latinskem jezika: „B agoilovi V is vsegt mogočai Bjgl — Vaš brat sem. Ž veli!" — Ta prizor je mpravil na občinstvo velik vtisk. Društva so odkorakala skapao z godbo na čelu v „Nindni dom". — Zvečer je bila serenaia gispei Mlici Hribarjevi, zaatctvini kumici in g. župnika Verhov-m ku, pri kateri je pila „Ljubljana" prav dobro po tri zbore. Občinstva se je udeležilo sereaada velikansko. Po sereaadi se je zbrala večina gostov , N »•-<» 1 m n domu, kjer so pričakali hivatsks gjste i« Sašaka. V nedeljo zjutraj pa si je nadnk Ljubljana praznično obleko. Z mnogih hiš so vihrale troboj-nice. Ob 8. uri se je pripeljalo 380 gostov iz Trata, okolica, iz Goriške in s Krasa. Sprejem je bil ne-pop sno prisrčen. Govorila sta g. Trstenjak in g. prof. Man d i č. Maj došleci je b>lo veliko Število kmetov in kmetic v narodni noš«, sin) krepke, lepe in samosvestao nastop ijoče nsstave, katerim je občinitvo navdušeno klicalo: „Zvio!* — Po deveti uri zbn?'* iu rilVMtila so 89 dru štva e 8?oj:mi zastavami v „Narodnem domu" za sprevod. H In jo 65 društev z 21 zastavami. Pred vsakim društvom je nosil dač^k društvo00 ime na deščici. Sprevod ee je vršil po naznanjenem programu. Po ulicah se je nab.alo toliko ljudstva, kakor že davno ne. S biš so vihrale zastave, z oken so sipale gospice na goste cvetje in šopke, ljudstvo pa je spoštljivo pozdravljalo vsako društvo. Posebno lep vtisk je napravila truma doki*t v pečah ia dolga vrsta slovenskih d iavcav. Tadi slovensko Sokolstvo je bilo prav vrlo zistopano. P.-ed Tr.iovako cerkvijo je bil p.s.av'.jen lep šotor. Tu je b la sv. m-iša, pri kateri je izborno pela „Ljubljana". Po maši ee je vršil slovesni obred blag o slo vijenja zastave. Gospa kuma, g. žipan in zastopniki vseh društev tet posamezne rodoljubke, ki so si pridobila zaslug za društveno zastavo, so zabili » oj žebelj, d očim 80 \> k li topiči in je donelo raz novih stolpov lepe Trnovske cerkve ubrano zvonenje. Prad i»- i/i. tratem 80 pričakali sprevod g. žap^n Hribar z cbč. svetniki ia kuma — g. županja z družicami. Predsednik „L-ubljane" je pozdravil župana, izražajoč mu imenom društva tjubazen do motita ter svoje veliko »poštovanje do njega, gosp. župana samega. G. župan se je zahvalil na pozdrav ter toplo pozdravil v hrvatskem in v češkem jeziku došle slovanske brate in sestre. Gospa kuma je čestitala društva ter v znak svoje ljubezni do narodnega društva „Ljubljana" pripela na zastavo krušen trak. Družice so okrasile na to vse zastave z selenimi venci. Na to se je pomikal sprovod me) neprestanim klicanjem in pozdravljanjem občinstva pred „Narodni dom", kjer se je nova zastava posestrila z drugimi. Pri banketa je bila velika telovadna dvorana oprav dubkam polna. G. Trstenjak, predsednik „Ljubljani" je pred vsem po vdajal lojalnost Slovencev do svojega carja ter pozval občinstvo, da zakliče trikratni: slava mu! Oočinatvo se je dvignilo ter klicalo „Ž.viu!" Na to je nazdravil predsednik vsem dragim bratom, zlasti pa Hrvatom in Čehom, (poslednji zastopani po pooblaščencih) povdarjajoč, da smo ž njimi jedna duša in da je želoti, da smo zopet tudi jedno telo, jeden narod. Napijajoč solidarnosti slovanski vzklik oil je: „ Živela slovanska vzajemnost I* — V jo občinstvo, — mej tem veliko število dam — je zapelo a spremljevanjem godbe: „Naprej ...!" — Končno je napil še Tržačankam in TržaČanons kot neustrašenim braniteljem slovanske „AJri;e". — G. Laka S v e t e c ie mej živahnim pozdravljanjem občinstva napil beli Ljubljani, ki se je skazala VSikdar vstrajno, katere ni mogel skloniti niti grozni potres, kateri se dviga is razvalin mlada in lepa in ki bo ostala vedno središča Slovenije. — G. Božidar K a k u 1 j e v i ć pl. Sakcinski, ces. kralj, kamornik in predsednik BKola" je nazdravil bratsvn Hrvatov s Slovenci in s čahi ter napil slogi, jedinstva mej nami. — Društvo „Kolo" je zapelo na to pod ft/Čtr Dalj« v prilogi. ""^SBBI Priloga »Slovenskemu Narodu'1 St. 144, dnć 28. junija 1897. vodstvom opernega ravnatelja zagrebškega gledališča g. F a I i e r j a jako fi ;o F. V. Novaka zbor „Hrvatskoj". To pevsko društvo ioia zares izborne pevce, ki so občinstvo občarali Dodati so 0MB 1 se Eissnhuthovo „Ustaj rode I- Za krasno petje za hvalilo jih je ob instvo z burnim pleskanjem in s klici: „ Živeli Hrvatje!u — Župan, g. Hribar je dejal, da bo csta'a Ljubljana vedno kar je bila: zavedno narodno mesto ter ku'tumo in politično središče Slovencev. Koliko navdušenosti je Se mej našim narodom, se je pokazalo danes. Treba je bilo Ia iskrice, in švignil je k viiki zubelj narodnega oduševljenja. Zato je ponosen, da nacaljuje takemu mestu. Ljubljana je sprejela slovensko goste kakor sp.ejme mati svoje otroke. Ko pa jo je zadala nesreča, tekmovali bo tudi naši s.ovan.ki bratje v bratoljubjn ter nam prihiteli na pomoč. Zahvalje-vajoč jih, želi, da pesoani slovanska pesem ona ve/, ki spaja trajno vs$ Slovane v složnem delu. — G Matko M a d d i ć se je zahvalil predsednika 7.» pozdrav. Bes je Trst važna slavonska poslajanka, k a turo treba obdržati. Ako pademo m i, pravi govornik, potim pridete na vrsto v i. Budimo zato složni, ne cepimo se v čiste in nečisto, nego bodimo pošteni Slovenci in Hrvatje 1 Ako se potopimo, zadene prokletstvo središči i Hrvatov i Slovnu-;?/, ker sta pozabili preveč na svoje brate ob Adriji. Govornik napija s;egi in boljši slovanski bodočnosti. S tem je bil banket izvršen in društvu so od kornkala e svojimi zantavami in z godbo na Čelu na okrašeni Koslerjev vrt, kjer se je vidita pevska alavnost 'Korice prih.) Dopisi. Iz zilJHke doline, 25. junija. Gospod urednik, ko sem slučajno dobil v roke „Slovenski List" od poslednjo soboto, sklenil sem vam takoj sporočiti nekaj mislij. Povod mi je dal dopis s Koroškega v zadnji številki tega lista, v katerem so hoče tudi iz našega slovenskega Korotana uplivati na že itak jako napete kranjsko razmere, kakor da bi tudi koroški Slovenci odobravali pisarjenje, ali pravo za pravo napadanje zlasti zaslužene osebe gospoda dra. Ivana Tavčarja in narodno stranke. Dvomimo, da bi bil ta dopis prišel s Koroškega, marveč ga je najbrž iztuhtala „slavna" redakcija „Slovonskega Lista", posebno, ker se vedno in vedno le prav po nepotrebnem jako surovo napada gosp. dr, Tavčar. Dopis je popolnoma ustrojen po metodi, po kateri se navadno blati v omenjenem listu ta gospod. In če je morebiti slučajno kdo se drznil vendarle pisati ono v imenu nas koroških Slovencev to nič kaj hvalevredno očitanje temu možu, tedaj bi mogli v drugi vrsti potem soditi kakega popolnoma politično neveščega in naše koroške razmero prav malo poznavajočega hujskača, ki si upa vmešavati tudi nas v to pravcato „zgago". Tedaj kar najodločneje zavračamo vsa jednaka eventuvalna sumni-čenja in podtikanja nasproti g. dru. Ivanu Tavčarju in nasproti narodni stranki. Kdor lo nekoliko pogleda dosedanjo dr. Tavčarjevo delovanje na političnem polju, mora pao zapaziti, ela si je ta gospod za nas koioške Slovence stekel tolikih zaslug, da mu moramo biti jedino le od srca hvaležni za to, kar jo on dosedaj storil za nas. Prav nepošteno in nehvaležno bi tedaj ravnali, če bi so družili e tistimi, ki hočejo po vsej sili kam-njati tega narodovega borilen. Kdo se ne spominja, kako sta pomagala ravno g. dr. Tavčar, in sedanji ljubljanski župan, g. Ivan Hribar, podpirati misel, da bi se našemu jedinemu slovenskemu časniku na Koroškem „Miru" tudi zunaj naše deželo po možnosti priskočilo na pomoč? Oba gospoda sta v gmotnem oziru skoro največ pripomogla, da more ta list ostati dandanes na tem stališču, nlar ni dr. Tavčar vsikdar z možato besedo branil, kadar je šlo za naše narodne pravice, se jo li morebiti katerikrat izrazil, kakor smo čitali nekoč v tem listu: „Nur nicht tibor Krain hinausl" Ne, dr. Tavčar in sploh vsi pristaši narodne stranke so bili vedno prvi na mestu, ki so dvigali glas za nas, skoro utapljajoče se koroške Slovence. Nobenega poveda tedaj nima pisatelj dopisa v zadnjem „Slovenskom Listu" se zaletavati v g. dra. Ivana Tavčarja in ga celo pitati s „samoglavnežom", kajti dr. Tavčar si je najmanj trikrat toliko zaslug pridobil za nas, kakor pa si jih bo »Slovenski List", ako tudi bi utegnil životariti celih petdeset let. Kaj nam mar kranjske razmere I Nas koroških Slovencev menda vendar ne bodo klicali na boj proti možem, ki so si izza svojega večletnega delovanja priborili čas.no mesto v zgodovini celega Slovanstva Mi želimo le, da bi naši nosročni bratje na Kranjskem kmalu srečno izvojevali to žalostno bitko. Ali jo morebiti ravno dr. Tavčar kriv tega vojevanja ali kdo drugi, tega mi ne moremo soditi. Mi lo toliko vemo, da se od strani narodne stranke ni nikdar sleparilo ali pa Ijndij za nos vodilo, kakor Be je delalo do zadnjega od drugih strani. Že večkrat je ponujala narodna stranka oni drugi roko v spravo, delala vedno na to, da bi bili kranjski bratje jedini, ali tega gospodje „Slovenčevei" niso marali. Tudi zastran „deka" se očita narodni stranki, da nekako spi, namesto da bi „delala*. Pred očmi nam je oni velikanski škandal, katerega so uprizorili nahujskani ljudje leta 1893. v Starem Trgu pri Ložu. Tu ni treba nobenega komentara več, kajti dobro vemo, kdo je kriv, da narodna stranka ne more na kmetih „delatia, ker so ji tako vezane roke. Pa vsaj tolažimo se s tem, da vedno ne pojde tako dalje, ko pravi latinski pregovor: „Tempora mu-tantur, et nos mutamur in illis'*. Samo na nekaj bi še opozorili vse napadalce in zgago delajoče ljubljanske gospode. Pustimo moža v miru, ne grenimo mu z nezasluženimi napadi veselja do nadaljnega narodovega borenja! Baš sedaj bi morali mi pri-zanesti gospodu dru Ivanu Tavčarju — če ima sploh kaj na vesti — ko je ta gospod, kakor obče znano, angaževan pri nas hkratn v dveh važnih političnih pravdah; v jedni zastopa gospoda župnika dra. J. Amšla v Vetrinjah. v drugi pa našega zaslužnega prvoboritelja g. V. Legata, katerega je Vaš nezmotljivi „Slovenec" nedavno v pravi svoji „kršćanski ljubezni" brez vsakega povoda tako kruto in nesramno napa!, da so je^raoralo gabiti vsakemu poštenemu človeku. Ako omenjamo ie našo staro-veške politične pravde, katera so jo pred leti vršila v Podkloštru in poznejo v Celovcu, in pri kateri je nase korenjaško slovenske možo zastopal nesebično in brezplačno tudi g, dr. Tavčar, dokazali smo, da ima dovolj zaslug že samo na tem polju. On hodi k nam, da zastopa pretežavno stališče zagovornika pri naših „slavnih" sodiščih, i n to bode storil, kar je treba pribiti, in kakor se je sam izrazil, rado v olj no in brezplačno vsikdar, kedar ga bomo potrebovali, in mi naj bi ga pa obirali zato? Tedaj pravi neltvaležneži bi morali biti, če bi mi sami pomagali grditi in kri-tikovati tega zaslužnega moža. „Slovenskemu Listu" bi pa svetovali, naj v prihodnje na prinaša iz Korotna nepotrebnih podtikanj ; če ne ve dražega, naj rajše molči in za njim stoječim gospođom bi veleli: Pomirite se razjarjeni duhovi, ne k a m n a j t e zasluženih mož, drugače boste še prezgodaj obžalovali svoje he-rostratsko postopanje! A. Dnevne vesti. VLuibhani, 28. junija. — (Občinski svet) imel bo v sredo, dne 30 junija ob šestih zvečer v telovadnici prve mostne drške šole v Komenskega ulicah izredno sejo na katere dnevnem redu je kot jedina točka: Personalnega in pravnega odseka poročilo o c. kr. dež. vlad« za Kranjsko razpisu Stav. 8269 z dne 15. junija 1897, zadevajočem rešitev Viljem Treotovega priziva proti skiepu občinskega sveta z dne 16. marca 1803, ki mu {s bi! naznanjen s pripisom mestnega magistrata št. 9715 z dne 25 marca 1897. — (Imenovanja) Višjimi okrajnimi komisarji -o imenovani gg. za S. deželnovladni tajnik Jo8. Orešek in okr. komisarji gg. Viktor Parma, Leopold vitel Roth in Ivan Tekavčič. — Gosp. Fran Stanislav je imenovan pošinim asistentom v Ljubljani. — (Ne zlorabljajte družbe sv. Cirila in Metoda!) Izvedeli smo prav neljubo stvar, katero moramo v mtetesu družbo sv. Cirila in Metoda spraviti v javnost, s;cor ae je bati, da zadene to prevažno iihšo dmibo velika Ckcda. Prijatelj našega lista nam poroča, da se zlorablja družba s v. Cirila in Meto i a za agitacijo za „Slovenski List", da izvestoi gospedje agitujejo za .Slovenski List" 8 tem, da je ta list gla silo družbe sv. Cirila in Metoda. Nam se ne more očitati, da lomimo naročnike. Mi je dini smo tako tolerantni, da priporočamo vsa-k mu : Čitaj in naroči kolikor moreš raznovrstnih listov, čitaj in naio.i vsaj vse važnejše slovenske lista in potem sodi sam! Nikdar ne pojdemo tako daleč, da bi naročnike lovili in pristaše cvarili Nikar ne čitajte „Slovencaa, nikar ne naročajte „Slovenskoga Liata" ! Tako umazano počenjanje radi prepuščamo našim nasprotnikom, vedoč, da vsi ljudje pač nimamo j dnakih pojmov, o tem kaj j*-- honetr.o in pož£?ro. Toda, da bi te ime družbe sv, Cirila in Metoda zlorabljalo za, agitacij o, h di za „Slovenski List* ali v katero koli stran karski m*men, proti temu protestu jemo z vso odločnostjo. Tisti, ki so so t ko dileč spozabili, da vpletajo družbo sv C rila in Matod* v našo atran kjtrske boje, naj nik,;.r ne pozabijo, da je družbo sv. Cirila in Metrda ustanovila narodna stranka, đa naredna stranka za družbo največ stori, če ne že vsega, in da bi družba imela veliko materijalno škode, al'o bi se količkaj utikala v strankarske bojo. Družba sv. Cirila i n M e t o d a mora stati nad strankami. To stališče smo mi vedno zastopali, dasi družbo skoro sami vzdržuj«mo, z' stopali smo jo v času, ko se j? klerikalna stranka ljuto zaga.-jala v družbo ia jo skušala uničiti, a najsijajnejsi dokaz, da žaii naredna stranka, naj ostane diužba nad vsemi strankami je to, da je dr. Ivan Tavčar prostovoljno izstopil iz drnžbinega odbora, kakor hitro se ja reklo, naj ne bodo v odboru političnu prononsirani možje. Na tem stališča stojimo še danes, na stališču, da mora družba biti nad strankami, in da v odbor poltično prononsirani ali v posebne boje zapleteni možje ne sodijo, nego le možje, ki uživajo pri vseh strankah zaupanje in spoštovanje. Vest, da agitatorji izdajajo „Slovenski List" za glasilo dražbe sv. Cirila in Metoda, in da love na te limanice naročnikov, nas je močno spekia, nas je resnično zabolela, dasi mislimo, da tega ni kriv ne cdbor, niti direktno kateri posamezni cdbornik. Pustite v miru vsaj tisto jedino društvo, katero še ni kompromitirano, to društvo, ki je sijajen dokaz, spravljivosti inpe-žrtvovalnosti narodne stranke, in katero je bolj kakor vsako drugo vezano na simpatije vseh strank, pred vsem pa narodne stranke! Srčno želimo da bi te na^e svarilne bessde našle prijazen odmev, n da bi tisti, na katere so naslovljene, iz njih izvajali vse konsekvence, da sa tako v kali udaši vse, kar bi moglo roditi prepir in družbi škodovati. — (Nedostojno natoloevanje) Na našo notico, katero smo pod tem zaglavjem priobčili v sobotni številki, dobili sme od nadzornika samostojne dež. naklade, g. Zora, pojasnilo, katero je vredno, da je zabeležimo. Nadzorništvo dež. naklade uraduje od početka izključno slovenski in samo v Kcčevj« nemški. Tudi pokojni Labey, dasi mu je ■V .'V. ' .io uradovanje delalo velikih težav, je uradoval dosledno in jedino v slovenskem jeziku, dasi je bil primoran delati s — slovarjem v roki, a delal je tako, ker mu je dež. odbor ukazal, uradovati iz-vzeaoši za kočevski okraj, jedino v slovenskem jeziku. Bil je v tem oziru tako strog, da je necega d"carja odslovil iz službe, ker ni bil zmožen, slo-veueki uradovati. Tiskovine, katere rabi nadzorništvo, so samoslovecske (ne dvojezične) in takisto tudi vse knjige. Dotično rešitev, katera je dala povod tej kontroverzi, je spisal Lubaj, ko je ležal na smrt bolan v postelji, najbrž kar v naglici, a vsakdo se lahko praptiča pri nadzorništvn, da je to jedini akt, kateri je rešil nemški. Morda se je bil kaj zmotil, ali gotovo jo. da se je ta nemška rešitev lo Blačajno primerila, in najbrž le vsled bolezni. Končno bodi omenjeno, da je bil Lubey rodom štajerski Slovenec in da je do svoje smrti vedno radodarno podpiral znane mu slovenske dijake v Celji. — (Na južni železnioi) vladajo v jezikovnem oziru prav čudnef razmere, in nekateri uslužbenci postopajo časih že tako, da moramo proti temn odločno protestirati. Tako je včeraj zjutraj pri mešanem vlaku iz Trsta v Ljublano posloval neki kor.dakter, kateri nikakor ni hotel slovenski govoriti, dasi je jezika menda nekoliko zmožen. N detel je na potnika, kateri ne razume nobene nemške besedo, ir ga s svojo nemščino mrcvaril na vse mogoče načine, da je presedalo vsem navzoč-nikom Neki drugi potnik je poučno kondukterja opozoril, naj vender slovenski govori, ko vidi, da ga mož ne razume, saj teče železnica po slovenski zem'ji, a sprevodnik Be ni udal, in se odrezal z besedami: BIch braneh den Mist net". To je vender Škandali — (Štiridesetletnico) svojega službovanja kot nrof*8or porodoznanstva praznuje danes gesp. vladni svetnik prof dr. Alojzij pl. Vale nt a. — (Izlet „Sokola" v Škofjo Loko.) ki bode v ncdaljo dno 4 julija, ut«gne postati prav živahen. Ljubljanskomu „Sokolu" Be pridruži tudi gorenjski Sokol". Dalje je odbor povabil svoja člana, slavna pevska društva „Ljubljana" in „SlavecB in razna narodna društva na Gorenjskem, da se pridružijo Sokoloma iz Ljubljane in Kranja in tako povzdiguejo izlet do narodne slavnosti v Škefji Loki. Ako se ta društva odzovejo poziva — česar se je nadejati — bodo v nedeljo v prijazni Skofji Loki prav vesel dan! — (Občni zbor zveze slovenskih kolesarjev ) Člane zveze slovenskih kolesarjev opozarjamo na jutrišnji občni zbor, kateri se bo vršil ob 3. uri popoldne v spodnji kavarni „Narodnoga doma". Tržaških kolesarjev smo že včeraj videli četico, katera se jo pripeljala k narodni slavnosti in počaka jutrišnjega zbora v Ljubljani. Deputaciji, kateri se odpeljeta jutri zjutraj proti Celju in Trstu zbirata se ob polu 5. uri zjutraj v kavarni „Evropa". Vzpcred občnega zbora je: ob 11. uri elopoludne pozdrav zunanjih društev in članov v „Narodnem domu", ob 1. uri popoludne skupni obed, ob polu 3. uri mala skupna vožnja po dogovoru, ob 3. uri občni zbor v „Narodnem domu", ob 6. uri skupni izlet, kakor se izreče občni zbor. Na dnevnem redu občnega zbora so jako važne točke in zategadelj priporočamo vsem članom zveze, sosebno onim, katerim je manj za skupno delovanje na startnem polju, da se tega zbora udeleže. — (Vrt „Narednoga doma') je bil v soboto otvorjen. Vrt je električno razsvetljen in v večernih nrah jeden najprijetnejših gostilniških vrtov. Ograja, katero je jako lično izdelal g. Žabkar, se že postavlja in bo kmalu gotova. — (Praprotnikov spomenik.) Slovensko učiteljsko drnštvo v Ljubljani odkrije dne 4, julija t. I. v Podbrezju na Gcrenjskem šolskemu ravnatelju, pesniku in pisatelju slovenskemu, Andreju Praprot niku spominsko ploščo. Razpor'd: 1 Ob 10. ar sv. maša. 2. Po maši odkritje spominske plošče: a) D.Jenko: .Molitev", b) Slavnostni govor (govori učitelj E Gangl) c) A. Nedvčd: „Domovina, mili kraj" 3. Skupni obed. — Kdor se udeleži slavnosti, naj blagovoli to naznaniti po dopisnici „S)ov. nčit. društvu v Ljnbfjani", da se ve pravočasno natančno itevilo udeležencev, kar je treba zlasti zaradi skupnega obeda. — Ljubljanski gostje se odpeljejo dne 4. julija i vlakom zjutraj cb 7. uri — Ker se ne isdado posebna vabila, vabi odbor „Slov. učit. dru Stva v Ljubljani s tem vae častilce prezaslu/nega Praprotnika k obilni udeležbi. — (Nemška izobraženost.) V današnji dobi^ v epohi protesta, bojkotta, lažf itd. doživimo skoro vsak dan neke čudne, smešne prikazni, ki so prav značilne za naše sovražnike, za „mili rod Odinov". Znano je, da je prinesla „Tagespost" pred kratkim sila „duhovit" članek nekega tevtonskega kričača, V katerem je trdil ta širokoustnež prav predrzno, da nima slovenska književnost niti pičice, niti črke originalnega; vse je baje ukradeno, seveda tudi — Proširen, itd. „Bindišarji" sploh nimajo slutnje, kaj da je „izvirnost!" Tako je govoril „izobraženi" (!) član kulturnega naroda. Če je PreSiren tat, kaj so potlej nemški pisatelji v starejši in — novejši dobi?? Tega preučenega junaka-Germana je hotel še daleč prekositi znani slavofag in „učenjak", Th. Vornaleken; poslal je namreč „Tagespošti" sijajno pismeno spričevalo svojih duševnih zmožnostij: „Der Sprachenstreit". Tam čitamo mej drugimi lažmi in bedarijami tudi tole; „Das Cechische ist eine lange Zeit stehen geblieben, eine abgesonderte (? smisel.) Sprache — um nicht zu sagen ein west-slavischer Dialekt (čestiti gospod je gotovo slavist ? —) ohne nennens\verte National-literatur." — Človek se mora smejati tako izborni učenosti; prav za prav pa je jako žalostno, da so še taki „izobraženci" mej avstrijskimi Nemci. Francozi, Angleži; pa nekateri zares izobraženi, pravični Nemci v „rajhu" so že mnogo prestavili iz češke književnosti, in to je spričevalo za njeno vrednost, ne pa takšne podle puhlice germanskih hujskačev. — V onem članku so še drugi imenitni stavki; n. pr. „Niemand lernt das Cechische, der nicht um die Moldau herum seinen Sitz hat". „Das Čech., Kroat nnd Windische wie auch das Poln. ist vvieder verscbieden, wenn auch ver-wandt mit dem Russ. Die Rus sen sind zumeist nur slavisierte Finno-tataren" itd. itd. Sploh priporočamo ta-le članek v „Tagesp." vsem Slovanom kot dokaz, kako izobraženi da so dragi naši sosedje. — Slava germanska ne propade, če imajo take „učenjake I'4 — (Velika nevarnost na gospodarskem polju preti primorskim Slovanom eploh, posebno pa istrskim in tržaškim. V Trstu se je namreč usta notila laška banka, ki se imenuje „Banca agricola" aa sedaj s 500000 gld. glavnice, katera se more povišati aa 1,500 000 gld. Ta banka ima očitno nevaren namen — tako vsaj cdprto pišejo laški čsaopiai za Slovence, katerim misli posojati denar, da ne bodo odvisni od slovanskih posojilnic. Tu banka bo imela sedež v Trstu, a delovanje reztegna na Trst, Istro in na Goriško. Pravila bo že predložena tiblastmjam in se pričakuje dnevoma njih potrditev. Ker je danes denar sveta vladar, to nimamo pričakovati ničesar dobrega, pač pa veliko nevarnost, ki ■am preti od laške strani. Radi tega, ako mislimo ostati popolnoma neodvisni v svoji deZeli, ustanov-ljajmo slovenske posojilnice po vseh krajih, kjer je le mogoče, da se tako pride pravočasno v okom preteči nevarnosti! Lahi imajo b svojo banko očiten politični smoter, oni hočejo doseči le to, da s izpo-sojevanjem denarja Slovanom isti postanejo od njih ćdviani. Pozor, rodoljnbi! — (Podružnica .Slovenskega planinskega društva' v Prag:.) Iz Prage se nam piše: Kakor je „Slovenski Narod" 2* parkrat poročal, se ju ustanovila v Pragi češka podružnica .Slovenskega planinskega društva". Pravila tega češkega odbora ao bila nedavno potrjena, tako da se je na kresni večer, 24. t. m., že moglo vršiti zborovanje. Ce prav so d hi precej oddaljeni od Alp, vender je bila ■deležba dosti mnogobrojna — at šli so se skupaj večinoma sami pravi tnristje, no, pa tudi nežni spol je bi zastopan. — Knj po osmi uri je otvoril zborovanje va3učili5^ni profesor dr. Kar. Chodounsk^, duša vsega podjetja. Iskreno pozdravivši navzoče prijatelje planin, je z navdušenimi besedami govoril o nnmenu češke podružnice. „Slovenskoga planin skega društva" Če prav je njen cilj, širiti znanje in podpirati potovanje po vceh alpab, vender so tn v prvi vrsti slovanske, posebno slovenske planine, za kat ro se je ustanovil češki odbor, da tako podpira in pospešuje zaslužuo delovanje „Siovenskega planinskega društva". Da pa češki odbor doseže ta namen, ne bode prirejal le izlete do naših go:a, skrbel bode zlasti za steze in pota, stavil koča in zavetišča, podpiral vodnike, da se za svoj posel primerno pripravijo in izobrazijo, — izdajal pa bo tudi spiue, slike, mape, v prvem začetku „Alrna-nach" — potem pa po potrebi tudi perijodične publikacije. V zimskih večerih pa bo prirejal predavanja in zabave. Govornik je poudarjal posebno, da češki odbor nima namena, nositi narodni razpor v tihi gorski svet — kakor se nam je očitalo zadnji čas v nasprotnih listih, — z lepimi primerami je zavračal javno mnenje, kakor da bi ravno v planinah izza vsake skale smrt ali nevarnost zijala nasproti petniku. Po navdušenem, vsestransko odobravanom govoru so se Čitali telegrami, mej drugimi „Siovenskega planinskega društva" in „Planinskih Piparjev", katerim jš sledilo burno plos kanje. V imenu .Slovenskega plan. društva" je spregovoril slovenski rojak gosp. nadinženir Fran Tomšič, ki je z jedrnatimi besedami kazal na češko-slovensko vzajemnost, katere novi dejanski dokaz je češki odbor slovenskega planinskega dru štva. Zborovanje js počastil s svojo prisotnostjo kot ud društva tudi župan kraljevega glavnoga mesta Prage, dr. Jan Podlipn^, ki se je z iskrenimi besedami spominjal dnij, keje je preživel na naših domačih — slovanskih gorah. Ko je pozdravil mlado društvo še predsednik „kluba česk^ch turistu v", Pasovsk^, in so spregovorili še nekateri drugi — kakor dr. Fran t a i t. d., se je jednoglasno izvolil, dosedanji začasni cdbj; : Chodounsky, Franta, Mars s, Prachensk^ — ki taj društvo i dalje vodi in zastopa. Po zaključi ni seji so hitro tekle are pri prijetnih spominih in govorih o slovanskih planinah in zemljah. Pozno v noč stoprav ce jo razšla družba s prepričanjem, da pričeto delo ne ostane brez večih vspehov. Ulov šteje češka po-d:uznica sedaj okoli 50 — primeroma jtko lepo število, posebno če se pomisli, da so to samo taki ljudje, ki naših planin no poznajo le po imenu. Dvanajst od teh na pr. jih je žu v Alpab, kjer je ravno sedaj primeren čas za botanike in druge prirodcBlo'. c. Upati je, da število skoro naraste, posebno tedaj, ko se povest o krasotah in čurih naših planin po predajanjih in spisih razširi tudi v daljše in širše češke kroge. Bog živi novo podjetje in vrle Čohe, ki vedo, kaj bi pcavi: Svoji k svojim! _ * (Kolarjev spomenik) so odkrili 25. t. m. slovesno v Pragi. Zastopniki raznih pisateljskih in umetniških krogov in več sto ljudij jo prisostvovalo. Najprej je zapel operni zbor narodnega gledališča, potem je bil doprsni kip blagoslovljen, na kar je pesnik Vrchlicky imel slavnostni govor. Za tem so govorili še različni pisatelji in ravnatelj Šubert. * (Velika nezgoda.) VsUd dežja ao zadnje dni vse vode v Gališki močno narasle in so na raznih krajih nastale poplave. M«sto Kolomeja je nnjbolj zadeto, *rer je popoJcoina preplavljeno. Blizu mesta se jo na železnic primerila velika nezgode. Veda je rmajala stebre železniškega mostu mej Ko« i . nejo in Turko, vsled česar je peštni vlek padel v vodo, ker sa je most podrl. Rešilna dsla so so takoj začela. Vojaštvo je delalo z vso požn.voval nostjo. Poroča se, da je bilo, kolikor je doslej dognano, š"at osob ubitih, mej .->jiu»i poštni kontrolor, poštni sprevodnik, poštni sloga ter trije železniški uslužbenci, več popotnikov pa bolj ali manj nevarno ranjenih. * (Prijatelj delavcev.) Ravnatelj prjmcg^-kopa v Riziuga, Albert G.Oger, je i/s bratoveke skladnice siromašnih premogarjev, katero je upravljal, ponoveril 59000 gld. in pobegnil. Književnost. — „Matica Hrvatska" je imela 20. junija tega leta svoj redni občni zbor. Iz poslanega nam poročila posnemamo sledeče: članov je imela „Ma tiea Hrvatska" I. 189G v vsem 11.525. Ridnih dohodkov je imela 38.475 gld. in 81 kr. Za 1. 1896 je izdala 10 knjig z<\ ceno 3 gld. Ml. 27. n 7. zjntraj 2. popol. 73G7 786*1 182 88*6 si. Bvzh. ur. jzah. jasno skoro jas. 00 * U. zvečer 7364 ai i; bi. jzah. jasno 28. n 7. zjutraj V. popol. 7373 736 5 18 8 27-5 si. svzh. sr. svzh. jasno del. jasno 00 Srednja temporatura sobote in nodoljo 235° in 22*8'0 za 4*7° in 3-9° nad normalom. ID"u.ra.aosls:a, borza dne 28. junija 1897. 101 gld. 95 kr. Jkupni državni dolg 7 ircbru . . . . 102 r 10 ■ 1 15 m 1votriinka kronska renta 4°/0 , . . . . 100 i 95 ■ n 30 ■ Vgerska kronska renta 4b/0 . • , , . 100 * 10 ■ Avstro-ogorske banfine dolnioa , , — ■ &'raditne delnico...... , 870 50 „ 4 50 •'.umBki drž. backovoi aa 100 mark , 08 s 67 „ K mark......., . . . 11 i 74 »i tO frankov.......... 9 ■ 35«/, talijau»ki bankovci....... U kr. cekini.......... . 15 N 45 ■ 6 v 65 Tapetarski učenec zmožen slovenskega in nemškega jezika, 86 vzprejmo 8 I. julijem v Cel ji. (931—2) Naslov se izve" pri upravništvu „Slov. Nar.". Gostilna „Pri Majarončku" v Vodntatu. VABILO k plesni zabavi katera se bode vršila "V torek, cliiV* SO. juniju 1S97 v gostilni ,,Pri MajaronČku4' v VodmatiL Začetek ob -JL- m-i popolmlnr. Za dobro pijačo, mrziti in gorka jedila ter točno postrežbo bo kur najbolje preskrbljeno. K obilni udeležbi vabi Temej Telor^Ič; (947) gostilničar. Žunirova restavracija se p. n. turistom in obiskovalcem te sloveče divjeroman-tične soteske priporoča s «lol>ro In ceno poNlrežlio. Dobiva se \e.«■ pivo, |»ii<.inu \iim, -nirzltt iii Koritu }<>-t, nrotfnn ■, Curili, 11n .> v i, Paril, KIoln-Reifling t Hteyr, I.um. na Dunaj vi» Am.totton. — Ob T. url ft min. ajutraj osobni fUk t Trhli, Pontahel, BoUak, Calnvac, KrsnzBni-feata, LJnhno, Dunaj; čos Helathal » Holuograil, čes Kloin-Kniflintt * fitoypr, Lino, Bmlejeviee, Plzonj, Marijino vari, H (4, Krincov« vari, Karlove vari, Prann, l.irako. — Ob 11. url M min. dopoluiine oaobnf vlak v Trbli, Pontahel, Beljak, LV.otoc, Ljubno, Helathal, Dunaj. — Ob 4 url 3 min. popoluiine oaobni vl»k v Trbli, Beljak, Oelnveo, Kranzoniif«Bte, Ljubno ; ena Selithal ▼ Snlnograd, Ij*nil-Oaatein, Zeli ob jeaeru, Inomoat, Bregenc, Ourih, Oenevo, Parii ; ooa Klain-Kolrliti^ v Htt min. zjutraj t-iurhI vlak. — Ob 13. url 66 min. po-polnilne mnianl vlak, — Ob 6. uri 30 min. zvečer metani vlak. Prflio«! v Ijjnblinno (jui. kol.). Proga iz Trbiža. Ob 6 url r>9 min. ajutraj oaobul vlak a Dunaja via Amatotton, Kolnoirraila. Llnca, 8tnyra, Urnim.Iona, Ischla, Auaauoa, Pariza, Oeneve Curiha , BMganm, laomOSta , /.'Ha ob j i» z o r 11, l.jnbna , Oelovoa, Moljaka, Kranaonafeato. — Ob 7. uri M min. zjutraj dhoIhiI vlak li Lpuoo, Klela. — o; 11. uri 'jo min. dopoludr o oaunnl vlaka Dunaja via Amatotton, Karlovih varov, lloha, Marijinih vnrov, Plznja, Budojevio, Solno^rada, Linoa, Htevra, Pariza, CJtu.i—«, Curiha, Ilre^cnoa, luumoata, Zolla oh jozoru' Loni-Oantoiun, hjii'nn, Cel rVOK, taTBO*, Pontahla — Oh 4. url 57 min. popoludne oaobni vlak s Dunaja, Ljubna, Selzthala, Holjaka, Oelovoa, Franzemfeate, Pontabla. —Ob 9. uri 0 tai: . svočer oaobni vlak z Dunaja via Amatotten in Ljubno, Ia Llpskoga, Pra«e, Krancovih varov Karlovih varuv, Huba, Marijinih varuv, H/nja, Budojevio, Litica, Stcyra, S. ilnograda* Beljaka. Oelnvca, Pontabla. —Ob 10. uri 2f» minut zvecur oaulmi vlak ia Lcacc-Bleila (lo oh ..lih in nra/nikih ) Proga iz Novega mosta in iz Kočevja. Ob H. uil 19 min. ajutraj inosanl vlak. — On 3. tiri 33 min. po-poludue mešani vlak. — Ob 8. uri 86 steklenic it 0'5 litra, najceneju zaračunjeno in brez stroškov na dom postavljeno, priporoča najudaneje Peter Krisch gostilna ,,Pri lovcu" Tržaška cesta št. 17 — Rimska cesta št. 20. Iltotam je lep. pojiolnoma prahu prost gostil- nj nlški vrt a kegljiščem izborna pristna dolenjska, IS nj istrUanska in itaji rska n&iaizna m butiljska vina ju sj In dobra jedila. (V2>i — x: gj Prodajalniea ■ia Starem tr^n At. odda »e ■ 1. avgu-» stoui t. I. vr nitjem. Natančneje se poizve v II. nadstropju te biša ali pa pri A. Kališ u. Jurčičev trg M. 3. (919—i) Vzprejme se takoj trgovski v trgovino z mešanim blagom, niitvn „Slovenskega Naroda". Ponudbe uprav-(9.0-1) Odda se takoj v najem s 14 mebliranirni sobami, steklenim Halonom, ledenico in hlevom. — Natančneje izve" se pri posest-nici Ani J«"k ter na Dleriu. (951 — 1) Ne vaprejme v tukiajsiifo Npoe«kPlfNle:o iin>. Imeti mora potrebno šolnko naobraže-nje. biti vešč obeh deželnih jezikov in zdrav ter imeti pole;' d t^a hrano in stanovanje pri svojih roditeljih. — Več pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenskega Naroda". (940—2) Lavn-Tenis igre Croquet igre Igre s keglji Šahove igre Domino igre Dirkalne igre Družinske igre Fr. priporoča v Ljubljani Kongresni trg Tonha I Le. (883—6) j • Prof. dr. I*. Rooalor, ravnatelj c. kr. kemično-fizijolo^jiSkcgA poskušitli-■^l sča za vino- in sadjerejo v Klosterneu* burgu pri Dunaju, je II. (508—6) železnato vino lekarnarja PICCOLI-ja v Ljubljani kemično prciskal in našel, da ima za to porubljeno taborno vino liostavek lahko prebavljivega železnega pri parata in torej v vseh onih slučajih, v katerih so mora vzeti taksen preparat, prav dobro služi. priporoča Narodna Tislsarna- Najtečnejša umetna hrana otrokom je, kakor splošno priznavujo zdravniki, i>opolu«»iiiH Nkrobn prosta Frana Oiacomolli-ja I. dunajska otroška redilna moka dobavitelja društva c. kr. državnih uradnikov i.vstrijskih 3D\axxsij, aC"\7"/l, ZESoloort Hamerling gasse 3_. e^i-oiiMiii iiiuuiiiia N|>ii(iu. JgttT Velika S kutiju 80 kr., majhna 46 kr. ~W (880—5) .■".*»!«►..» pri g. lekarnarju "»1. ^lard«>l-.«>lila('K«'r-|ii ,pri zlatem orlu" v I. j u SI j mil, 1'rcHlruov l r« hU 2. DaIjo v vso h lekarnah in drogerijah. aznanilo. Na c. kr. veliki gimnaziji v Ljubljani se vrče v poletnem obroku vzprejumni izpiti za vstop v I. razred šolskega leta 18(J7 98 dll6 16. julija, počenfii ob 8. uri zjutraj. Učenci, ki žele" delati ta izpit, naj se spremljani od svojih stariSev ali njih odgovornih zastopnikov oglasi dn, oziroma 12 let v najem oddaln. Na Vrhniki, dne 23. junija 1897. Za neko večjo tovarno se išče spreten korespondent. Zahteva se, da je kristijan, 22 — 25 let star, samec, popolnoma vešč slovenskega in nemškega jezika v besedi in pismu, temeljito in splošno trgovinsko izobražen, stenogrnf, da ima lepo pisavo, vestlje, piidnost in zmožnost za samostojno delovanje. Pozneje pride lahko do potovanja. (y44-i) Obširno izdelane ponudbe s fotografijo in prepisi spričeval pod R. G. 3636 naj se pošiljajo na Haasenstein & Vogler, Dunaj, I. 05 -v >rV >W ^tV. ] josip r!TcT~> 1 likanje sukna, barvarija l i in kemična spiralnica ► j Poljanski nasip — Ozke ulice št, 41 A M priporoča za vsa v to stroko spada- k J (M) joča dela. [ * Postrežba, točna. — Gene nizke, r A. I-CTJSTST Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval « lastnega izd.dk* za dumo, gospode in otroku jo vedno na izbero. Vsakerdna naročila izvršujejo bo točno in po nizki ceni. Vse ni ere se shranjujejo in zaznauienujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vpoBlati. h omilili Hugon Ihl v Ljubljani, Pred skotijo hiš. štev, 2. Zaloga h suknenega in manu-fakturnega blaga. /žir Alojzij Erjavec /zor i (is) čevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 ff priporoča se preoaat. duhovščini in sl.iv, ■*,> obCinstvn za obilno naročevanje razno- IL vrstnih olmvjil. katera izvr&uje ceno, <>lln«-Jtt. Maščoba za konjska kopita in usnje. rasrsisrsrsrsj~sjsrsrsrsjsra I 13 D 0 i [alojziju persche j| Pred škcfijo 22, oderci izvrstne facone, najboljši izdelek ii i« | in krepča | tu dobro voljo v/.im|u I JT. Klaucr v Ljubljani. I"V*eiMJtesi Toni 3 ••i, V t oiiiualii it« :t priporoča p. n. občinstvu, zlasti gg. po- g sest u i kom konj in vozov, svojo M kovaško obrt* izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela, t posebno priporočagg. hišnim posestnikom ^ vezi za stavbe | £ ter jamči za dobro delo in točno potrežbo. ^ O HENRIK KENDA ^Ceneni lepi klobuki za^ 1 dame. Vedno zadnje novosti. I'iiprat 11 u se urno in prav po ceni. Moilii [OTMli frmU ni UltOBJ. ^ (22) LJUBLJANA. (25) Darila za vsako priliko! Frid.Hoffmann urar v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo nuj večjo zalogo vseh vrat ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakortudi stenskih ur, budilk in salonskihur vse le dobre do najfinejše kvalitete po nizkih oonah. Novosti v žepnih, kakor tudi v stenskih nrah vedno v zalogi. y:* Popravo ae izvršnjojo najtočnejo. up =1 Puškar in prodajalec biciklov. FRAN KAISER V L ubijani Šelenburgoveulice 6. (27) Najboljšo urojena delavnica za popravljanja bloiklov ln Šivalnih strojev. Največja izker najnovejšega [svilnatega blaga ' orno in l.or* n-.<<». j za cele oblek« in l»liiz<>, priporoča po mi j o i /. {111 ci-iiii.li (35) j Alojzij Persche B , I Pred Škofijo 22, poleg mestne hiše. j Sobni slikar Poljanska cesta 72 Sobn[slikar Moste 33 lzvrsnje vsa v to stroko spadajoča dola, kolikor mogoče po najnižjih cenah. (28) Za nknsno ln trpežno delo se Jamči. Naročila pismenim potom: Mosto št. 33. . fiSSSBEDH B J. J. NAGLAS Ljubljana (20) Turjaški trg štev. 7. Poljanski nasip št. 8 (ReichoTi bila) pripon.ča hvojo bogato zalogo aŠEtedilnili ognjišč nu|priproHti'|Hlli, kakor tudi uti|fi-urjših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklada s pečnicami ali knhlam: Popravljan|a hitro ln po oeul. Vnanjii naročila se hitro izvr§6. ^ Anton X^r*€3Sli:e3r Sv. Petra cesta št, 16 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plašče v za gospe, nepre-močljivih liavelokov itd. 01>!c!l<> mori se po najnovejših OZOrcib in po najnižjih cenah aoUdno in najhitreje Izgotovljajo, (30) *±±±±±**±±.±±±±±±t.t±±±±**±±± ±±±±.±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±M}* KI e li a 11 i It (38) Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani iv.ckVliiJ«' lii poiiritvlja Nivitluo k trojo in vol i»oi-I>o*y***t*ViV»*T*' v^*T^v*^*****T**yy*^^ Pekarija Slaščičarna Fran Detter Xj3-a"blja,na-, Sts,ri trg: šte^r. 1-Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu so tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Poeebno pa priporočam svoje izvrstne Nlamo-rcziiice in mlatil niče., katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. (32) Coniki zastonj in poštnine prosto. v Ljubljani, na Starem trgu št. 21 postreza točno z najrazno vratnoj Strni štirikrat na dan svežimi, ukusnlmi, zdravimi ln slastnimi v slaščičarski (39) pekovski obrt ■padajočimi izdolkl. Tu je dobiti vsak dan domačo potvico, vseh vrst krnh na vago, ržen kruh in prepe jf čenec (Vanille Zwieback). Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 1534 15025832