Štev. 35. (Tek. račun s pošto, C. C. con la Posta) V Trfetu, petek 26. avgusta 1927. Leto V. Izhaja vsak petek dopoldne, leda ja konsoroij Malega lista. Maslo?: Mali list, Trieste, oa-sella eentro 87. — Cr»d: via Imbriani 0-111. Odgovora! urednik: dr. L. BERC&. POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NAROČNINA za oelo leto 10 L., pol leta 5 LM fietrt letafl L. - IZVEN ITALIJE oelo leto U L., pol leta 12 L., četrt leta 5 Jj. MALI LIS QC' 'H&V n v/. l»UXi jICEJSKO KNJIŽICA (Dr. Puntar) Uk LJUBLJANA (JUGOSLAVIJA) LV tratni leta) ) 50°/. TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. vadnem tiaku ; maatiio i<< stoiuiK .FrošTFTTAiiANPi VKLIK1M1 CltKAMl 60 st. beseda. Pr oglašanju primeren popus L MIHEC Mali koledar. Petek, 26. avgusta: Zefirin; Samuel; Sobota, 27.: Jožef Kalasancij; Gerhard. — Nedelja, 28.: Avguštin; Hermes. — Ponedeljek, 28.: Obglavljenje Janeza Krstnika; Sabina. — Torek, 30.: Roza Umska. — Sreda, 31.: Rajmund; Izabela. — četrtek, 7. septembra: Egidij (Tilen ali Tilh); Verena-. — Petek, 2.: Stefan (kralj); Maksima. — Sobota, 3.: Kvfemija; Tekla; Erazma; Doroteja. MALE NOVICE. Zaplemba. N. 082-7821 Prefekt tržaške dežele vidi bilo tako tiho posredovanje doseglo kak uspeh, ko ne bi bili anarhisti sami vsega razdrli. Nerodna politika. Anarhisti so hoteli ameriško vlado ustrahovati. Metali so bombe in grozili vsem krivim in nekrivim, da jih poženejo v zrak. Enemu tistih porotnikov, ki so v Bostonu obsodili v smrt Saka in Vancetija, so anarhisti razdejali hišo. Kaj je rekla na to ameriška vlada? Zlezla pod mizo, zatrepetala in prosila za zamero? Ne. Tistemu porotniku bo sama novo hišo postavila in razpisala je polno nagrad v ljubih dolarjih za tiste, ki bodo pomagali ujeti napadalce in metalce bomb. Po Evropi, ki je vsa v dolgeh, so komunisti prirejali obhode in vpitje okoli ameriških konzulatov, češ da bodo že dali popra kapitalistom. Vse to vpitje je bilo odveč. Imelo je celo nasproten učinek. Stvar dobi drugo lice. Protest proti usmrtitvi obeh obsojencev ni prihajal iz sočutja, ampak je bil izraz strankarske solidarnosti. Ni imel pred očmi namerna, rešiti dva kakršnakoli človeka nasilne smrti, ampak rešiti dva somišljenika-anarhista. Če bi se demonstrantom in bombarjem posrečilo ugnati ameriško oblast v kozji rog, tedaj bi komunistom in sličnim strankam povsod po svetu neizmerno zrastel greben in vedno bolj bi tiščali naprej in povsod hoteli strahovati in odločevali s pocestnimi obhodi in stavkami. To so imele vlade in kapitalistični krogi pred očmi in tako se ves protest ni več smatral za izraz človeškega usmiljenja, ampak za preskušnjo strankarskega pritiska. Isti vtis imeli so tudi sodniki v Ameriki. Zdelo se jim je, da jih hočejo prisiliti, da store nekaj proti paragrafom; da jih hočejo s tem ponižati. Proti temu so se v svoji notranjosti uprli in nalašč tembolj tiščali paragraf v ospredje. Sodba ae izvrši. Usmrtitev obsojencev je bila preložena do 22. t. m. Med tem je izpregovo-rila zadnja instanca. Bilo je vse zaman. Vancetijeva sestra in Sakova žena sta bili zadnji dan pri guvernerju Fullerju, da bi izprosili pomiloščenje. Odgovor je bil: Ne morem več pomagati. Ko je minil dan 22. avgusta, takoj po polnoči se je izvršila usmrtitev. V Ameriki je predpis, da se to zgodi v prvi uri po ;j<'lnoči. Usmrtitev se izvrši v Ameriki z električnim tokom. Vsakomur je znano, da močan električen tok ubije človeka (strelal). To reč uporabljajo tam namesto vislic. Obsojenca posade v nekak sedež in odpro električni tok; v par minutah je življenje končano. To jutro so usmrtili tri obsojence: nekega Madei-rosa ter Saka in Vancetija. Kapelan jim je še zadnji dan prigovarjal, naj se z Bogom spravijo, pa niso marali. Ječa je bila zastražena od 500 policajev, ki so imeli strojne puške, da bi preprečili kak anar-histovski napad. Pri usmrtitvi je bilo v celici navzočih 12 prič. Tako se je končala dolga in žalostna drama — brez Boga. Zavod dr. BOMCIHfl-FIHETTl TRST, Via FabiD Filzi 23. Tel. Int. M-Z3. v iCdravljenje SJATIKE (ishias, vnetje bedrnih živcev) * ***eh dneh zajamčeno. Zdravi se tudi trganje živcev v rokah in b'okili. Sprejema od 10-12 in od 15-17. Same lepe. Na Poljskem vlada vsemogočni maršal Pilsudski. Do moči je prišel s silo. Generala Zagorskega, ki se je brezuspešno vojskoval proti njemu, dal je maršal zapreti kot upornika. Nedavno ga je ukazal prepeljati iz Vilne v Varšavo. V Varšavi pa se je Zagorski v zemljo udrl. Ni ga, pa ga ni. Pilsudski je hud, češ da mu je ušel in da mu jo' bo že plačal, nasprotna stranka pa govori, da je maršal sam dal Zagorskega pokončati. Kaj je res? Res je, da je svet narobe. Sestanek v Monakovcm. V Monakovem na Bavarskem sta se sešla jugoslovanski kralj Aleksander in bolgarski car Boris. O sestanku se je sicer uradno molčalo, a vsi časniki so o Lem pisali in vlade niso tega tajile. Na j sestanku se je pač razpravljalo o spri-jaznenju med obema državama, objavili pa niso ničesar. Štefan Radič, ki zmerom kaj prorokuje, pa je nekje pravil, da bi se Boris rad odpovedal carski kroni, če bi se Jugoslavija in Bolgarija združili v eno državo. Radičeva blebetavost je naredila slab vtis, kajti dobra politika se z žlobudranjem pokvari. Fašlj za Ajdovščlno-Vlpavo. Tajnik fašistovske stranke za Ajdovščino Vipavo je dr. Furlani. Tobak In tobakarne. Trst ima največ tobakarn v Italiji, nobeno mesto se ne da ž njim primerjati, ne Rim ne Milan ne. Turin ne Napoli. Kar se tiče tobaka za nosljanje (duhana), je prva dežela v državi Benečija (Ve-nezia) in nato videmska. Kraški vodovod. Na merodajnem mestu smo čuli, da je sam prefekt komendator Fornaciari vzel prašanje kraškega vodovoda v roke in preštudiral vse akte. Od srca želimo, da bi se to prašanje, ki se vleče že desetletja kakor morska kača; končno rešilo, prašanje, ki je v pogleda na letošnjo sušo še posebej aktualno. Katoliški dnevi. Po Sloveniji zadnje čase prirejajo slavnostna zborovanja, katerih namen je pokazati nazunaj katoliško zavest. Zborovanj se udeležujejo pfedvsem moški. V sklepih se poudarja zlasti dolžnost brati in podpirati samo zavedno katoliško časopisje in sploh krščanski tisk. Katoliški dnevi imajo povsod lep uspeh in poglabljajo prave# pojmovanje verskega življenja, bude pa tudi v možeh zavednost in pogum. Slovenol na Nemikem. Duhovni svetovalec g. Kalan, ki je znaii pridigar tudi pri nas, je šel na Nemško, in sicer na Vestfalsko, da si ogleda položaj ondotnih Slovencev, ki so večinoma rudarji. O tem obisku je g. Iv-ilan spisal več pisem. Nekateri nemški duhovniki, med temi neki g. Tensundern, so se nalašč popolnoma dobro naučili slovenščine; da bi poznali tudi pravilno izgovarjavo, so bili po več mesecev med Slovenci, na primer v Vipavi. V šoli poučuje g. Tensundern otroke slovensko brati, peti. Ima pravo gledališče za otroke. Slovenci imajo svoja društva, ki živahno delujejo, prav dobre pevske zbore, urejene čitalnice in prirejajo veselice. MIH6C: Edinost piše zoper ples, ne misli pa tako zares. Ce kaže nji, za ples gori, zanj vse instance obleti. JAKČC: Če kdo pa tega ne verjame, ta Mali list naj v roke vzame, Cu glas bo čital Iz Doline in kmalu mu ves dvom izgine. \ Služba. Zdravstveni konsorcij v Idriji išče zdravnika za Spodnjo Idrijo, Čekovnik, Ledine, Dole, črni vrh, Godovič in Vojsko. Mesečna plača 1200 L. Prednost imajo prosilci, ki znajo slovenski. Pridni Lojzek. Gospa Marija Lurič iz Trsta, ki je na letovišču v Rihenberku, se je sprehajala po samotni cesti, držeč v roki torbico. Pa priteče do nje neki Lojzek Vidmar, ji šiloma zmakne torbico in zbeži. Ženske klice je čui letovičar Orest Čok, in teče za Lojzetom, da bi ga prijel. Res ga dohiti, mu skuša vzeti torbico. Ker pa je Viflniar močnejši, mora Čok odnehati, in Lojzek spet ubeži. No, kasneje so orožniki Lojzka zgrabili in ga odpeljali v hladno kamrico. Nova tatinska Iznajdba. V okolici vasi Elleri v Perugi so tatovi odnesli precej robe, ne enkrat, ampak večkrat. Kmetje so trdili, da so vse tiste noči bili v težkem spanju, kakor nikoli prej. Drugi dan so pa ugotovili, da so bili tatovi odnesli ali odpeljali to in ono: konje, vozove, jedila. Preiskava je dognala, da so bili tatovi cigani, ki so ponoči potrosili v zrak uspavalnega plina, ki ljudi nekako opijani. Ko so vsi ljudje trdno spali, so cigani izvršili svoje delo. Roka pravice jih je že zagrabila. Vojna priprava Rusije. Buška vlada dela z vso silo na to, da se vse ljudstvo oboroži. Po vseh šolah se dijaki obvezno poučujejo v streljaju, po vseh šolah imajo redne vojaške vaje. V Rusiji imajo posebno društvo, ki ima več milijonov udov, in ogromne kapi-tale. To društvo vrši samo vojno propagando. Vojaške parade so na dnevnem redu, prirejajo se vojaške veselice; pri teh se vršijo boji tudi s plini. Udeleženci dobijo vsak svojo masko. Tako se Rusija pripravlja, ker ne mara več imeti samo redne armade, ampah dela na to, da bo vse ljudstvo v orožju. Kmef dela za malo. Dva kmeta sta prišla v neko londonsko restavracijo, kjer sta si naročila kosilo. Izračunala sta, da sta za krompir, ki sta ga dobila, plačala 4 penije (1.80 L). Računala sta še dalje ter dognala, da dobi restavrater za tono krompirja 180 funtov (16.000 lir), medtem ko je dal zanj samo tri funte (270 lir).- Vsaj eden izmed njiju ga je tako prodal. Neki farmer je prodal zgodnje zelnate glave po 3V2 penija (1.60 L). Žena njegova pa je drugi dan kupila eno teh prodanih glav ter plačala zanjo 1 šiling (4.50 L.) Tudi angleški sadjerejci se pritožujejo nad slabimi cenami za svoje pridelke. Mnogo kupčij je na Angleškem, ki se ne izpačajo, a najslabša med temi je prodaja sadja in zelenjave. Nadškof-zlatomašnik. Gornji Kras, jc sklenil razdeliti ta Gornji Kras na pet delov. Za vsak del je sestanek izvolil glavni odbor za Balilo. Razdelitev in odborniki. Za Sežano, Štorje in Povir bodo v odboru: Grazioli, podešta Piovano, Alfonz Palmieri, občinski tajnik, Janez Pibernik, šolski ravnatelj, in Composti, učitelj. Za Dutovlje, Koprivo in Skopo bodo v odboru: Božidar Kompare, tajnik faši-stovske stranke, Janez Šuligoj, učitelj, Oskar Pegan, kmetovalec, Del Soglio, po-deštat, Franc Nanut, učitelj. Za Divačo, Naklo, Rodik in Lokev bodo v odboru: Palandri, politični tajnik, Ludvik Lescovi, podeštat, Palmieri, občinski tajnik, Orlando učitelj, Bobiglio, gostilničar. Za Tomaj, Avber in Štjak bodo v odboru: Serafino, podeštat, Janez Kosmi-na, učitelj, Paoluzzi, občinski tajnik, Anten Kosovel, upokojeni šolski voditelj, in Alojzij Žvokelj, veleposestnik v Branici. Za Zgonik in Repentabor bodo v odboru: Coscio, politični fašistovski tajnik, Ludvik Mahorčič, Pavel Madeo, učitelj, Julko Tercinovič, občinski tajnik, Vinko Furlan, učitelj. Naloga novi odborov. Pravkar imenovani odbori bodo uredili Balilo. Dečki dobijo v kratkem uniformo in se bodo po vojaško organizirali. V začetku šolskega leta bo že narejen program za poučevanje, za telovadbo in za razne vaje. Politični tajniki pa so dobili nalogo, da imenujejo šarže za poveljstvo v Balili. Sicilija rešena mafje. Kaj je maffia? Maffia ali mafja je tajna družba zločincev v Siciliji v spodnji Italiji. Ker bo naše bravce zanimala ta družba, zato priobčujemo nekaj podatkov. Mafja je zločinska družba, ki ima pravila, vojaško disciplino, svoje poglavarje, ki jih udje mafje volijo, na glavnih zborih, ki se vršijo v gorskih gozdovih. Kaj so delali ti zloiinci ? Bili so v prvi vrsti roparji, tolovaji, ki so blago kradli, ropali. Naropano blago je bilo last družbe mafje. Kako so ma-fisti delali, evo nekaj zgledov. Veletrgovec N. je dobil pismen poziv: V teku treh dni položi za to in to skalo, pod tem in tem drevesom 10 tisoč lir; ako ne — smrt ti bo. Maffia. In veletrgovec ni pomišljal; molčal jc, nesel 10 tisočakov na določeno mesto in trpel. Bil je sejem. Veleposestnik, ki je na sejmu prodal za 30.000 lir konjev, se je vračal na vozu domov. Kar skoči iz grmovja 10 oboroženih mož, ki mu nastavijo puške, in mu zakličejo: Mafja! Daj vse denarje. Revež mirno dovoli, da mu vse pobero, kar ima pri sebi. Posest- nik gre potem domov, molči in nikomur ne zine, kar se je bilo pripetilo. Ali pa: grof jaha na sprehod. Izza drevja se prikaže šest oboroženih mafi-stov, ki ga ustavijo, poveljnik pa mu veli: jutri ob 5. uri popoldne pripelješ ti osebno 4 svoje najlepše konje prav na to mesto. Nihče ne sme za to znati! Drugi dan grof prižene 4 najboljše konje, jih izroči in molči. Zakaj so molčali ? Zakaj so molčali veletrgovec, posestnik in grof. Ker poznajo postavo mafje. Če bi na pr. šel avizirat orožnike, bi ti ma-fistov ne vjeli, ker ti imajo vsepovsod straže in vohune, ampak bi se nekaj drugega zgodilo: v par dneh bi bil posestnik, grof, \eletrgovec, gotovo — ubit; nele on, ampak i žena i otroci. Druge hudobije. če je policija zasledovala kakega mestnega hudodelca, tatu ali kaj tacega, se je zasledovani obrnil do mafje, plačal visoko vsoto, in nato ga je mafja vzela v zaščito. Policija ni mogla donj. Veleposestnik in milijonar P. je hotel biti za vse življenje mafje prost. In res mu je mafja dala mir; seveda je moral prej odšteti par stotisočakov. Mussolini re&itelj. Mafja je bila za Sicilija strašna šiba, pred katero se je vse treslo razen tistih mogočnikov, ki so se bili s težkimi denarji odkupili. Vsi napori policije in vseh vlad, da bi mafjo ukrotili, so bili zaman. Predlanskim je minister Mussolini v parlamentu govoril o Siciliji in o niafji. Obljubil je, da bo mafjo, ki ima še več stotin udov, v doglednem času ugonobil. In Mussolini je držal besedo. Prefektu Moriju je dal obširno oblast, naredil za boj zoper mafjo poseben načrt, pomnožil milicijo. Mafiste je dal ali zapreti ali usmrtiti. Sicilijansko ljudstvo se je prav te dni zahvalilo vladi, ki ga je rešila stoletne šibe. Socialni vestnik. Koliko jih je ravno prav ? Najbolj globoka rana sodobnega socialnega življenja je družinski rak, samovoljno preprečevanje porodov. Ta rak razjeda srečo družinskega življenja, ubija veselje in zadovoljnost, samemu življenju jemlje smisel in pomen. Pravijo, da ^gospodarske razmere, revščina in pomanjkanje ne dopuščajo večjega števila družinskih članov. Majhna družina da živi dobro, številna pa da bi morala stradati. Recimo,* da bi ne bilo drugih razlogov, ki brtz priziva zabranjujejo, kar samo po sebi ni prav: ali je tako resnično, da številne družine žive slabše? Otroci so blagoslov. Palrijarhu Jakobu se je narodilo že desetero sinov, toda nobeden izmed njih, nego šele enajsti, Jožef, je bil od -Boga določen, da je postal rešitelj cclega Egipta, pa tudi svoje družine, svojega očeta in svojih bratov in njihovih družin. Jese je imel že sedem sinov, pa nobeden od njih, ampak šele osmi, David, je bil od Boga odbran, da je postal slaven judovski kralj, Odrešenikov praded, po katerem je prišel blagoslov na ves svet. Pa zakaj naj iščemo dokazov tako daleč v davnini? Vsi veliki možje, z malimi izjemami, državniki, pesniki, učenjaki vseh časov so bili sinovi številnih družin, to se pravi družin z mnogimi otroki. Tudi o mnogih svetnikih beremo, da so bili iz družin, ki so imele številne otroke. Spomnimo se na Makabejsko mater, sv. Felicito, sv. Simfarozo, kj so imele po sedem sinov, a vse svetnike-mučenike; pomislimo na sv. Bernarda, sv. Bazilija, da sta izšla izmed mnogih bratov in sester; pa tudi novodobni svetniki, kakor sv. Mala Terezika je bila doma v hiši, kjer so bili številni otroci pravi blagoslov. Kdo bo skrbel za starftef lil iz čisto vsakdanjega življenja lahko povem, da poznam osebo, ki je izmed dvanajsterih otrok enajsta. Zaradi dolgotrajne očetove bolezni in radi raznih drugih nezgod je ta številna in premožna družina obubožala, nekaj, bratov in sester je v najboljših letih umrlo, drugi so se izselili, da je končno temu enajstemu otroku ostala skrb za očeta in mater. Če bi ne bilo tega, po današnjih pojmih nadštevilnega, otroka, bi bili starši svoja zadnja leta morali preživeti pri tujih ljudeh. Koliko staršem bi se v poznejšem življenju lahko bolje godilo, če bi ne bili s svojim nedovoljenim ravnanjem posegli v roke božji Previdnosti, če ne bi bili ovirali božjih namenov, si samolastno predpisali število otrok in si tako sami onemogočili podpore za stara leta. Žal, da ni baš malo število staršev, ki se dajo zapeljati bodisi iz lakomnosti, bodisi iz ničemurnosti ali iz podobnih grešnih vzrokov, da greše proti božji zapovedi, ki pravi: «Ne ubijaj!® In vendar bi v nasprotnem slučaju prišli do blagostanja, dobrega stališča, mnogega veselja, ki bi se stopnjevalo tolikokrat, kolikokrat bi se oče in mati v ljubezni sklanjala nad zibelko novega družinskega člana. Bogu se ne uide> Kakor vsak greh zoper naravo že narava sama kaznuje, tako tudi tega in baš s tistimi kaznimi, katerih sta se zakonca hotela izogniti s tem, da sta ravnala proti naravi. O tem bi vedeli marsikaj povedati prizadeti starši sami, pa tudi zdravniki in bolnišnice, kjer naj bi umetna zdravila popravila to, kar se je grešilo proti naravi. m i "■* ■ gr« Goriška nadškofija slavi v teh dneh redko cerkveno slavje: častitljivi nadškof dr. Frančišek Sedej praznuje pede--setletnico mašništva. Frančišek Borja Sedej bil je rojen 10. oktobra 1854. v Cerknem. V mašnika je bil posvečen 26. avgusta 1877. Postal je doktor in profesor bogoslovja, pozneje kanonik in župnik stolne cerkve sv. Hi-larija in Tacijana v Gorici. Za goriškega kneza-nadškofa je bil imenovan 20. januarja 1906. ter od papeža potrjen 21. februarja istega leta. Dne 26. avgusta letos preteče torej 50 let, odkar je bil slavljenec v mašnika posvečen. Nadškofijska duhovščina mu ,ie pripravila jubileju primerno slovesnost. Čestitkam se pridružuje katoliško ljudstvo iz vseh podrejenih škofij in prosi Boga, naj bi Prevzvišenemu nakla-njal vsevdilj obilno milost in pomoč, «da bo s čredo, ki mu je izročena, dosegel večno življenje«. ZLATOMAŠNIKU — NADŠKOFU: NA MNOGA LETA! Balila na Krasu. Sežana, 17. avgusta. V Sežani so se sestali gornjekraški po-deštati, fašistovski tajniki in razni veljaki, bivši pripadniki narodno liberalne stranke Edinosti. Dnevni red je bil organizacija Balila na Krasu. Fašistovska stranka, ki je organizirala odrasle v političnih strokovnih in gospodarskih zvezah, si hoče umljivo zagotoviti tudi naraščaj, in v ta namen organizira šolske dečke v takoimejjovani Balili. Organizacija Balila na Krasu. Sestanek, ki ga je vodil poročnik Emil Grazioli kot glavni fašistovski tajnik za PODLISTEK. _________________ Jindrich Š. Baar Nova maša. 1 (Prevedel Orušenjka) I. Slavna občina Bakovno je sicer med svojimi rojaki že imela advokate, zdravnike in učitelje; oni, ki so šli v svet, so postali inženerji, uradniki in oskrbniki; Benešov sin je na vojni celo dosegel čast polkovnika: toda odkar Rakovno stoji in dokainor sega najsta-irejši ljudski spomin, nikdar ni noben njenih sinov postal — duhovnik. Nekdaj — pred leti — je sicer poskusil to Vahov pokvarjen študent; stopil je v samostan usmiljenih bratov in se pokazal v redovni obleki z usnjatim pasom okoli ledij in z dolgim škapulir-jem, ko pa je spet po enem letu prišel v rojstno vas, je že imel na sebi uniformo finančnega stražnika z zelenimi vložki in sabljico ob pasu.... Drugače pa je bilo, ko je to »občutno luknjo« v krogu rakovniških rojakov izpolnil Vaclav Jonaš. Že od mladih nog so ga vodili k temu. Njegov oče je cerk-venil pri župni cerkvi in tako je sinek že v nežni dobi vzljubil cerkveno ozračje. Igral se je »duhovnika«, postavljal oltarje in vodil otroške procesije. Na vprašanje: «Kaj pa boš, Vašek«, je odgovarjal jasno in* odločno: «častiti gospod«. Komaj je začel hoditi v šolo, ko še misala ni mogel nesti in na oltar dobro seči, pa je že služil k maši. Ko je tako klečal ob nedeljah na stopnjicah oltarja v beli srajčki in s sklenjenimi rokami, je marsikatero oko pobožnih župljanov ljubko počivalo na njem in vsi so imeli le to misel: «Moj Bog, ta lepi otrok je kakor angelček....« Steklena vrčka za vino in vodo v rokah, pod pazduho pa meden krožnik: tako je hodil mali ministrant v župnišče in nazaj, vedno čist in umit, počesan in obut. Nosil je, tudi častitemu gospodu pisma na pošto in cigare iz prodajalne. Tu pa tam ga je poslal h krojaču in čevljarju, tako da je bil v župnišču kakor doma in ne da bi bil vprašan, si jc sam sebi v duhu zatrjeval, da ne odjenja, dokler ne postane tudi sam nekdaj «častiti gospod*. Ta močna želja ga je pripeljala tudi v mesto na gimnazijo in pozneje v dijaški konvikt, kamor mu je pripomoglo priporočilo domačega župnika; to je vplivalo zelo na njegov značaj. Ko so dijaki prihajali o počitnicah domov v Rakovno, je Jonašova postava najprej pala v oči: bil je moški in resen, vedno lepo počesan, čevlji osnaženi — zato so mu tudi lastni sošolci v šoli nadeli priimek «župnik». Tako je ž njim zrasel ta lepi cilj postati kdaj duhovnik, da se je le nasmehnil, ko mu je ta in oni po maturi prigovarjal naj si ne pokvari življenja in naj se ne zapira v semenišče; on ki je talentiran, naj se zapiše na univerzo; drugačna sreča in drugačna karijera ga v svetu čaka... Imel je že davno vloženo prošnjo in jamstvo, da pojde v semenišče, in je tudi takoj po počitnicah z navdušenjem stopil vanj. Tu in tam so se še čuli dvomi, da ne vzdrži, da sleče suknjo, kakor Vahov študent.... A leto za letom so ti glasovi pojemali in sumnje izginjale. Rasla pa jc vera, da postane Vaclav Jonaš duhovnik preko vseh zapeljivih mrež. Nezmotljivi znaki so kazali na to. Takoj, ko se je spomlad približala, je Cerkvenik Jonaš praševal po okoliških mlinih po račjih jajcih in mladičih, da jih podloži pod kokoš; cerkvenica pa sfc je brigala za zgodnje kokoši in gosi, tako da se je že v maju kobacalo po dvorišču in okoli hiše več drobiža nego kdaj poprej. «Prosim vas, kaj bodete delali s tem? čemu tega loliko redite?« s0 prašale Jonaško radovedne gospodinje; ta pa jim je bahavo in ponosno odgovorila: «Kaj ne veste, da bomo imeli letos novo mašo?« (.Novo mašo ? KaJ Pa .ie to, vas prosim?« «To je kakor svatba«, je uslužno razkladala cerkvenica, »naš gospod bo posvečen v duhovnika. Prvo sveto mašo bo opravil tukaj. Povabimo tega in onega, da bi to veselje delil z nami«. '«Kain pa posadite toliko gostov? Saj imate bajtico, kakor naprstnik in izbico v nji kakor luknjico«. «Scveda ne pri nas. To vam že pamet pove. V župnišču bo nova maša in jaz ponesem ta drobiž v pomoč do župnikove kuhinje«. (Se nadaljuje). Smelo trdimo, da je ta moderni greh vzrok tako številnih nesrečnih, razdrapanih zakonov, zakonov brez sreče, brez miru, zakonov brez pravega smisla. Vidimo pa tudi, da je otrok blagoslov za družino, da se ta blagoslov množi z vsakim otrokom. Tudi za to našo trditev imamo zgledov med nami. In če se ta blagoslov včasih ne kaže kar vidno in očitno, gotovo pa je blagodejna ta zavest, da sta zakonca storila, kolikor se je dalo, svojo dolžnost, ki sta jo prevzela, ko sta stopila v zakon in slej ali prej bo storil tudi Bog svojo dolžnost. Kaj nam z dežele pišejo Iz SEŽANE. Dne 19. avgusta t. 1. ob 11.30 dopoldne, zgodila se je na železniških tračnicah, na cesti, ki pelje iz Sežane v Bazovico, velika nesreča. .Voznika Josip Krt, in Ivan Ukmar, oba iz Sežane, vozila sta črez železniške tračnice ob času, ko je imel priti vlak iz Divače. Zatvornice so bile menda napol odprte. Prvi voznik je še srečno ušel, drugi pa ni imel več časa, ker je prihajajoči vlak zadel v voz in ga popolnoma razbil. Ubit je bil tudi en vol; nesrečni voznik Ivan Ukmar je bil tako poškodovan, da je umrl ob 10 uri zvečer omenjenega dne. Pogreb pokojnika, kateri zapušča mlado vdovo in petero nepreskrbljenih otrok, se je vršil v nedeljo 21. avgusta t. 1. ob veliki udeležbi občinstva. Na tem prostoru se je zgodilo že več nesreč in kakor kaže, se bodo iste še ponavljale. Dolžnost želez niške uprave je, da priskrbi tu potrebnega čuvaja, ker je na tej cesti, posebno ob semnjih veliko prometa; tudi županstvo naj bi se zato pobrigalo, da bi se preprečile nadaljne nasrecc! Tukajšnja ubožna hiša, bi morala biti po želji pok. Ostertaga, dom siromakov in onemoglih, ne pa zavetišče penzijonistov in takozvanih dohtarjev brez diplome«, kateri se obnašajo v njej kot bi bili oni gospodarji. Ubožni odbor, bi moral to stvar temeljito pregledati! Nekdanji sežanski notar Humer vulgo »striček spod kostanjev«, nas je pred kratkem zapustil. Sežancem in Kraševcem bo gotovo striček ostal v dobrem spominu! V naši vasi ni bilo letos še nobenega plesa; pač pa se je plesalo v Orleku in v Danah. Dancem je šagro pokvaril blagodejni dež, kar seveda ni bilo vsem po volji. Naša dekleta morajo hoditi dru-Sam na plese kar je jako težavno v letošnji vročini. Prav smilijo se mi! SOLJUNEC. Na 15, avgusta je bila ob 10 ih sv. maša v cerkvici na Pečah, kamor smo poromali v procesiji s podobo Marijino, ki smo jo med s. mašo postavili na altar. Bilo je mnogo ljudstva, tudi moških; pri ofru se je nabralo 220 lir za stroške, ki so bili potrebni za neke popravke cerkve, ki jo nekateri tržaški izletniki večkrat pokvarijo Pomenljive besede so zapisali tržaški skavti na velika vrata: «Chi profana questo santuario, e un vile«. (Kdor to svetišče skruni, je podel človek). Na 18. avgusta je minulo 11 let, odkar je umrl pokojni boljunški kaplan, g. An-ton Križman. Zato je bila tisti dan zanj Peta sv. maša zadušnica. Bilo je mnogo ljudi navzočih, ki ne morejo pozabiti gorečega duhovnika in so s tem pokazali lep čut hvaležnosti. ŠA PL JANE. Kakor je že znano tudi iz časnikov, so v Šapljanah ustanovljeni novi mesečni sejmi. Rečeno je bilo, da bo sejem vsak 3. dan meseca. Le-to pa so nekateyniki ili prevračat in naredili, da naj bo sejem ■ob nedeljah in sicer vsako 1. nedeljo v mesecu. Ta reč je maslo brezvernih ljudi, ki bi radi ljudstvo odvračali od •cerkve in mu božjo službo nadomestili .•s sejmarskim vpitjem. Med krščanskimi in a rodi nikjer ni navada sejmovati ob nedeljah in praznikih. Ali naj sedaj ršapljane prve dajo slab zgled? Upamo vsekakor, da bo pamet zmagala in da nedelja ostane nedelja tudi zanaprej. PREBENEG. U Prebenegu je v soboto zjutraj ob treh začela goreti mala hišica, v kateri je “Ho okrog 0 stotov sena in nekaj vinske Posode; vse je zgorelo. Sreča, da je bila siavba na samem, sicer bi se ogenj zelo razširil pri občutnem pomanjkanju vode. Kako je ogenj nastal, se ne ve; a prav gotovo je zažgal ali tait, ki je iskal pe-\ jutnino ali pa zlobna roka. Kato potrebna bi bila nočna straža, a ljudje no- 5kodoCf?a izprevideti> v SV°J° lastno °olina. zqflu*i»adn,jem plesu 17‘ J'l,liia so fantje °Ak>'°K 3000 lir. Seveda, koliko ni Škoda tniilifga’ tcRa nihče ne v{>- Ka-i denarja, ki bi se lahko porabil v kake dobrodelne namene? Ali v tej svoti m vštet tisti denar, ki je šel za pijačo, za nove svilene obleke itd Sedaj se je zvedelo, da tukajšnji pode- štat ni hotel dati dovoljenja, in tudi kvestura je bila protivna. A našel se je neki slovenski odvetnik, ki je vodil de-putacijo na kvfcsturo in toliko časa moledoval in prosil, da so dali dovoljenje. Kako naj označimo to vedenje tega odvetnika? Če bi bil imel v srcu pravo ljubezen do ljudstva, bi bil moral reči de-putaciji: «Bodite pametni, fantje; časi so slabi, pustite ples«. Kaj pomaga pisati v Edinosti proti plesu, če pa glavni, faktorji tega lista posredujejo pri oblasteh zanj! Za sedaj zamolčimo ime tega odvetnika. še neki drugi odvetnik se je te dni proslavil pri nas. Zvršila se je pravda med oljarno v Žavljah in neko družino v Dolini, ki jej je avtomobil tovarne ubil sina pred dvema letoma. Družina je dobila 0000 lir odškodine. a ravno polovico, 3000 lir, je morala dati odvetniku. Ta odvetnik res ni imel srca, a njegovo ime tudi zamolčimo. Sliši se, da se je občina zadolžila pri dolinski posojilnici; torej ni še zadosti občinskega dolga. Nekateri se odpravljajo na delo v Južno Ameriko. Želimo jim obilo sreče in napredka! AVBER. Dne 10 avgusta smo zakopali gospodarja Dominika Tomažiča, ki še ni dopolnil 41. leta. Od mladosti je bil bolan na želodcu, ki mu je prizadeval veliko trpljenje. Pri pogrebu, ki se je vršil s sv. mašo, je vrlo pel domači oktt. Po kojnik naj v miru počiva, žalostni dru žini pa iskreno sožalje. V teku desetih dni je nesreča udarila dva revna kmeta naše župnije. V Avbe-ruje je poginila krasa domačinu Orlu, pd. Ciinemu. Ko so je zaklali, so našli v njej debel kos čevlja, ki je žival za-gatil. V Ponikvah pa se je na paši v grapo zgrudila in krava Karlu Jazbecu, pd. Ženi kovemu. To so v sedanjih težavnih časih hudi udarci. SUHORJE. V Brkinih se s trudom živi. To čutimo posebno letos, ko že tri mesce ni bilo dežja, da bi pošteno namočil zemljo. Poljski pridelki, kakor krompir, koruza in drugo, so skoraj uničeni. Sadja bo malo; češplje so skoro vse popadale z drevja. O tržaškem vodovodu ni več glasu. Svoj čas smo se veselili, da bo za par let zaslužek blizu doma, ker Padež je l oddaljen od nas le 10 minut. Pa naše 1 veselje je bilo prezgodnje. Izkopali so samo- par lukenj, popustili krampe in lopate v baraki ter odšli čakat boljših časov. Naš dušni pastir, č. g. Jože Gabrovšek, nas bo zapustil, ker je premeščen za župnega upravitelja v Vreme. Deloval je med nami 7 let. poučeval cerkveno petje, ustanovil žensko Marijino družbo, pomagal, da še je poslikala cerkev in fa-rovz. Ohranili ga bomo vedno v hvaležnem spominu. Novi kurat bo č. g. Anton Piščanc, dozdaj kapelan v,. Postojni. Bog ga sprimi in ohrani mnogo let v naši sredi. OBROV. Žalostna novica. Našo mirno vas je v petek 12. avg. zadela velika nesreča, kakršne ne pomnijo že dolgo vrsto let. Okrog štirih popoldne je začelo goreti poslopje Antona Bubniča na št. 14. Vaščani so tisti čas ravno rabotali pri nekem kalu in ob izbruhu ognja ni bilo nikogar v bližini. A kmalu se je razlegel klic: Gori, gori! Vse je planilo in hitelo na kraj nesreče. Ogenj se je med tem razširil od hiše do hiše. Gorelo je šestim kmetom. Ljudje so prihiteli na pomoč tudi iz bližnjih vasi, iz Javorja, Loč. Hrušice, Gradišča in tudi od drugod. Vsi so pridno donašali vodo in pomagali kakor je kdo mogel. Posebno so se odlikovali uradniki iz Podgrada. Prišla je tudi gasilna hramba iz Materije. Tako sc .ie vsaj posrečilo zabraniti, da ni šel ogenj naprej. Sreča je bila tudi, da ni bilo vetra; ako bi pihala burja, zanesla bi ogenj po celi vasi. Prizadetim je poleg drugega zgorelo tudi nekaj živine: dve kravi, eno tele, štirje prasci in dve kozi. Zgorela je tudi obleka in orodje. Velik strah in vsaj delno ;škodo so imeli tudi sosedje, ki so v naglici odnašali iz svojih hiš, kar so hoteli obvarovati za slučaj, da bi se tudi pri njih 'unelo. Obleka, pohištvo, orodje ležalo je raztreseno po vrteli. Na pogorišču smo še drugi in tretji dan morili ogenj, ki se je ohranil pod pepelom in tu in tam švignil ven škoda je velika, prizadeti posestniki so takorekoč razdejani. Zavarovani so bili samo za majhne svote. Marsikatero oko se je solzilo ob pogledu na žalostno pogorišče. Treba bo od vseh strani pri-skošiti nesrečnikom na pomoč, čim več kdo more. Naj bi se v sili pokazala prava krščanska ljubezen. ŠEBRELJE. Strela. 16. t. m. je udarila strela v hišo Venclja Klemenčiča. Iz hiše je šla v hlev in ubila eno kravo. Sreča je bila, da so vaščani takoj ogenj pogasili. Že več let. nas takole strela obiskuje. Pred letom je treščilo v lipo tik pred štalo Filipa Skarča; železo je potegnilo strelo nase in tako je ubila takrat eno junico. OV6JA VAS pod sv. Viiarjami. (Blagoslov kapelice). Že 2 leti ni bilo poročila iz naše vasi. Kako se nam godi tu pod sv. Višarjami? Preden se je letos otvorila božja pot, smo imeli preprosto, lepo pobožnost: blagoslov kapelice ob poti na sv. Višarje. Kapelica je stala že pred vojno. Po vojni jo je dal njen lastnik Peter Vedam nanovo pozidati. Po njegovi smrti je pa letos njegova sestra Marija vd. \Vimberska kupila lep kip Brezmadežne. Kip je blagoslovil v cerkvi č. g. župni upravitelj, ki prihaja k nam iz Ukev. Poudarjal je, naj bi nam Brezmadežna ne kazala le poti na Vi-šarski hrib, ampak tudi na prave sv. Višarje: v nebesa. V večernem mraku so v procesiji prenesli Marijo v njeno kapelico, kjer je ostalo ljudstvo še delj časa zbrano v molitvi in prepevanju Marijinih pesmi. (Lelovniki in dekleta). Letovnikov imamo leto? tu mnogo Nekateri se obnašajo prav lepo, nekateri pa hodijo tudi okrog kakor živa nesramežljivost, ki ne zmore dostojno pokriti svojih grešnih kosti. Seveda mislijo, da je to strašansko moderno, ne vedoč, da so se tako oblačili že ljudje pred vesoljnim potopom, žal, da jih domača dekleta le prerade posnemajo. Tako se zgodi, da zmanjkajo rokavi zdaj eni, zdaj drugi, ki razkazuje potem po vasi svoje feole roke. Z rokavi seveda izginja bolj in bolj tudi dekliška sramežljivost., če pa dekle te več nima, ve vsakdo, da ni več vredna 5 čentezi-mov. Vendar bodi našim dekletom v čast povedano, da razen ene izjeme vsaj svojih las doslej še nobena ni prodala. (Volki in fantje). Dolgo časa se je razpravljalo je li naša vas Ovčja vas ali Volčja vas. No, bo pač vsakega nekaj. Ko je pred leti prišel k nam neki tujec ter videl na šolskem poslopju napis: Volksschule (bral je «volkssule» mesto «folksšule») je čprašal, če morda hodijo pri nas volki v šolo. Nekdo ma je pametno odgovoril, da to ravno ne. Ko gredo otroci s 6. letom v šolo, so vsi dobri in pohlevni kakor ovčice. Pač pa postanejo nekateri, kadar s 14. letom solo zapuste, pravi volki, ker imajo vse volčje slabosti. Medtem ko matere jamrajo, ker nimajo za sol in za žajfo, se nekateri mladeniči zalivajo z vinom prav z volčjo požrešnostjo. Seveda potem tudi norijo in divjajo kot volki. Zato romarji, ki ob nedeljskih zgodnjih urah hodite tu skozi na sv. Višarje, nikar se ne čudite, ako zadenete na strahove, da vam kri v žilah zledeni ali če vas volki v človeški podobi strašijo, preganjajo in napadejo. Greste pač skozi Volčjo vas. žalostno pa je, da pride radi par divjakov brez vere in vesti vsa vas na tako slab glas. M. E. Kako je na Pivki. Deseti brat se je peljal to poletje enkrat s Krasa na Pivko in zapisal popotne vtise: Iz št. Petra sem šel v Trnje. Nedelja je bila. Iz vsake ulice je gledalo par napreženih konj: Gremo po seno. Ko vprašam, kako da v nedeljo, mi odgovarjajo: Mi plačamo duhovnika, da moli. Od tam grem na Drskovče, tam je tudi vse na polju. Hajdimo v Bač: voz za vozom na cesti, da se kar kadi, kakor da bi vas gorela. Zdaj ob suši mi je na misel prišlo, zakaj ne plačajo tudi za dež, če znajo odplačati nedeljo. Pa tudi ta misel mi je prišla, da so brez potrebe tako hiteli pred dežjem; nekam obilo suhih dni je bilo za seno spravljati, za otavo in jesenske pridelke pa menda tudi ne bo treba nedeljskega dela.... Kmečko tajništvo. Fran Iskra Zabiče. Vi zamenjujete vojno odškodnino z vojno pokojnino. Bekurza za izplačilo zaostankov vojne pokojnine se vam ne izplača delati, ker bi bil gotovo zavrnjen, če so vam poračunali pokojnino od 1. junija 1925., je likvidacija gotovo pravilna. Uršič Franc Gorjansko. Tudi konkordat za zemljišče vam je bil že izplačan in sicer pri drugi likvidaciji (Lit. 3288); tedaj vam je bilo likvidirane pol odškodnine za hišo in vsa odškodnina za zemljišče. Podrobnejša pojasnila lahko dobite pri nas osebno. Metlikovec Martin Volčjigrad. Za vas smo že tretjič posredovali, številke akta so: 4744-45-46 Mod. 1 B. oziroma 147362-63-64. Sežana. Prošnja se sedaj nahaja v rekvizieijskem oddelku, vendar se vam bo rešila kot vojna škoda. Tavčar Andrej Merče. Rekurz smo vložili v soboto 20. t. m. Alojzij Boštjančič, Harije. Za informacije potrebujemo natančnejših podatkov. Kedaj ste vložili prošnjo? Kdaj ste bili na zdravniškem pregledu? Potrebujemo tudi številko pokojninske knjižice. Najboljše je, ako se zglasite osebno pri nas. Poštni upokojenec. Iz spisov tukajšnje zakladne delegacije je razvidno, da je bil tudi za julij redno dan plačilni nalog poštnemu uradu. Obrnite se še enkrat na imenovani poštni urad. Ako plačilni nalog ni prispel, sporočite nam; posredovali bomo pri poštnem ravnateljstvu. Ivan Uršič Idrsko. Menico glede vojne odškodnine smo dvignili in vam je na razpolago. Sigmond Andrej, Gorjansko. Na finančni intendanci smo vložili rekurz, radi premajhnega poviška vojne odškodnine za hišo. Glede konkordata za premičnine se bomo informirali še v rekvizieijskem oddelku. Sučuka Leopolda, Volčjigrad. Proti likvidaciji vojne odškodnine za zemljišče smo vložili rekurz. Konkordat za premičnine se glasi na 900 L, izmed katerih odpade 650 L na hišno premičnino, ostalih 250 L na kmetijsko. Do sedaj so vam likvidirali samo 250 L za kmetijsko premičnino, ostali znesek je v likvidaciji od 27. decembra 1926. Ščuka Joief, Volčjigrad. Povišek je očividno prenizek. Radi tega smo napravili rekurz. V letu 1920 in 1921, je bil količnik 6 (od 1-10-1920. do 31-5-1921), 5.50 (od 1-6-1921 — 30-9-1921.) in 5 (od 1-10-1921. do 15-10-1922). Lovcem naznanjam, da imam zalogo vseh vrst smodnika, šiber in sploh lovskih potrebščin, dalje vse potrebno za mine, kar prodajam po najnižjih cenah. Ivan Bizjak, urar v POSTOJNI. iDDoacsoaaiaiopoaoaoaR 0 0 0 5 o o o o o o 0 Kje pa vi kupujete obutev? U Najboljšo čevljarnico r Trstu ima ® Matija Palior Trst — Vic*. Aroata 19 — Trst LASTNA IZDELOVALNICA Čevlji delani samo na roko Tvrdka znana po vseh podeželskih sejmih. Velika izbera. w Prijazna postrežba — Zmerne cene. ■aaooooasacMaioaaaooi 4 « M A L I L I S T » MALI OGLASI DOBER SVET je zlata vreden. Proti slabosti in bolečinam v želodcu in glavi, slabemu teku in prebavi, grenkosti v grlu, zaprtju, uživajte «Gastrin». — Izkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu, navadnim pljučnim boleznim, influenci, težkemu dihanju je Prsni sirup. _________ Proti oslovskemu kašlju je preizkušeno sredstvo Sirup balsamicus. — Uspešno sredstvo proti trganju v udih in kosteh, proti bolečinam in trganju v plečih, v križu, v glavi je «Rcumazany> kot tekočina, a uLiniment LanomentoH kot mazilo. — Za kožne bolezni se rabi z gotovim učinkom — Sentjurjevov mazilo; izvrstno za rane, ture, opeklina, odr-tine; prepreči prisad, meči in celi. — Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ODREŠENIKU — Bistrica. se tiče pomanjkanja pozimi, vemo dobro, da ni v tem oziru zakona, po katerem bi se ljudstvu delila denarna ali živilska podpora, pač pa naj bi se pripravili načrti za javna dela po krasu, kakor ceste, javne stavbe, vodnjaki itd., pri čemer bi ljudstvo pošteno z delom zaslužilo toliko, da si bo moglo v času potrebe nakupovati živeža. absolvent dunajske klinike, ordinira odslej samo v IL. BISTRICI vsak dan ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*■■■■■■■■ Rajši manj pa to dobro tako reče vsaka skrbna gospodinja in kupi dobro tečno hrano, ki družini tekne ln j° re.di. Taka hrana so vPekatetev. Zanesljivo prave v V2 kg. zavojih. ACOUA DELL* ALABARDA. proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega posebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca-stellnnovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. GLYKOL CASTELLANOVICH. Izredno učinkovito brezalkoholno sredstvo proti oslabljenju živcev, spošnemu oslabljenju teka in za ženske v slučajih nerednosti v čiščenju. Cena steklenici L. 7.—. Za popolno zdravljenje 6 steklenic. Cena L. 42.—, Trst, Via dei Giuliani, 42. VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst-Via Ugo Polonio 6. Sugc. Antonio Ciclitira Lesna trgovina. : Uvoz in izvoz. : Skladišče lesa pod Skednjem =" TRST. — PRODAM popolnoma nov kmečki voz, noseč 20-30 qu. Na ogled je pri g. Rozi Sel j v Sturijah 24. Cena po dogovoru. Podpirajte tiste trgovce, podjetnike in profesioniste, ki oglašajo v Malem listu! Kamen v travo. Tržaška kmetijska družba (italijanska), ki je leta 1926. razpisala nekaj nagrade za kmetovalce, ki bodo v letu 1926-1927. spremenili kamnite pašnike v travnike, je te dni razdelila med 20 marljivih kmetov 3620 lir. Na enega je prišlo poprečno 181 L. Očistili pa so 87.300 kvadratnih metrov sveta, in sicer v Gropadi 5200 kvadratnih metrov, v Padričah 7500, v Bazovici 38.890, v Trebčah 30.385, na Opčinah 5338 kvadratnih metrov. Melloraolja Mirne.Vlada je naredila načrt za popolno melioracijo velike doline reke Mirne v Istri. V kratkem bodo z delom pričeli. Oene po Istri, črno vino: Buje 240-250, Piran 220, Kaštelir 240, Izola 240-250, Buzet 240. Belo vino: Buje 220-260, Piran 240, kaštelir 220, Izola 220, Buzet 240. Pšenica 110-130, koruza 95-100. 300 m3 jelovih krljev dolgih 4-13 m, premer 20-60. 100 m3 tramov Vs-7„> dolgih 4-10 m. Cerova debla, dolga 4-13 m, premer 20-50. Hrastova debla, dolga 4-11 m, premer 20-30. Jelševa debla, dolga 2-6 m, premer 20-40. Bukovina, sveže posekana, dolgost 2-10 m, premer 25-40. Orehovd in češnjeva debla. Andrej Puric flfH- TRST M OB Via Media it. 6 Kovaški mojster IZVRŠUJE vsakovrstna stavbena dela, železne ograje In omrežja • Takojšnja izvršitev - Štedilniki vseh vrst - Izdeluje tudi železne rolettes. Poprave spopolnitve Vipavsko vino namizno in sortirano ima naprodaj »Kmetijsko društvo1' v Vipavi (Vipacco) Naša pošta. Štanjel. Zadnji dopis dd. 16. t. m. smo prejeli prekasno za objavo. Trnje, kosec. Dve pomanjkljivosti: 1. nepodpisano, 2. osebno. Sodba: koš. Jakob Bevc urarna in zlatarna TRST, Čampo S. Giacomo št. 5 Najlepša prilika za nakup birmanskih daril! Naročajte in berite Mali list! Zahtevajte ga po razprodajalnicah! Priporočajte ga svojim znancem! Po iem je lira ? > Dne 24. avgusta si dal ali dobil: Za 100 dinarjev 32.— L » 100 čeških kron 54.— » » 100 franc, frankov 71.70 » » 100 švicarskih fr. 351.80 » » 100 nemških mark 431.50 » » 100 avstr, šilingov 255.— » » 1 dolar 18.— » » 1 angleški funt 88.80 » Cevljarnica runbts: odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo Yg+ — Via Caprin 5 pri Sv. Jakobu Tipografia Fratelli Mosettig — Trieste. Zobozdravnik Le k Force88inu vsi hite, da si obujejo noge- On šiva trdno in močno, pa elegantno in lepč. Ko pa račun vam naredi, se vam celo poceni zdi. ordinira v Trstu via M. R.lmbriani 16III (Prej via S. Giovanni)