PRVI
MAJ
Piše: BRANKO ZADRAVEC
PREDSEDNIK OKR. SIND. SVETA
Zopet nam bodo zaplapolale zastave v pozdrav mednarodnega praznika dela, v pozdrav našim delovnim ljudem, ki v svobodni socialistični domovini že sedemnajsto leto zapovrstjo v radostnem vzdušju praznujejo 1. maj. V teh dneh se v razmišljanju in razgovorih vnovič, kot vsako leto ob delavskem prazniku radi oziramo nazaj na prehojeno pot, na mnoge težave in velike napore v dosedanjih etapah izgradnje in ponosni ocenjujemo ogromne dosežke na gospodarskem, kulturnem, socialnem ter ostalih področjih. Radujemo se rezultatov svojega dela na vseh toriščih družbenega razvoja, kujemo nove načrte, istočasno pa se z vso resnostjo spoprijemamo s slabostmi in novimi težavami, katere poraja hiter tempo razvoja.
Vsi napori in stvaritve družbene skupnosti so namenjene človeku, dvigu njegove ekonomske in kulturne ravni. V tem cilju imajo tudi delovni kolektivi in občinske skupnosti v Pomurju zastavljen svoj program razvoja, ki ga z elanom in vztrajnostjo izpolnjujejo, pri čemer so zlasti uspehi izvajanja petletnega plana zelo vidni, s tem pa tudi ustvarjeni temelji za še hitrejši vzpon gospodarstva, in sredstev za ostale družbene potre-
be. Sedanji perspektivni program razvoja okraja, komun in dolgoročnejši načrti posameznih proizvodnih in drugih
delovnih organizacij težijo za tem, da bi relativno manj razvito Pomurje v tem petletnem obdobju čimbolj izkoristilo svoje gospodarske osnove in se povzpelo na mnogo višjo
raven, izkoriščajoč pri tem v maksimalni meri vse proizvodne zmogljivosti ob pravilni razporeditvi ljudskih sil. Že
večkrat je bilo povedano, da imamo, glede tega največ možnosti in s tem najvažnejše naloge na področju kmetijstva, kjer bo treba smeleje kreniti dalje, dosegati boljše kvantitetne rezultate in dalje razvijati kvalitetne družbene odnose na vasi. Odvisno od tega so dani pogoji širše predelovalne industrije oz. predelovalnih kmetijskih obratov. Vzporedno s skrbjo za razvoj kmetijstva v okraju ne moremo in ne smemo zanemarjati tudi ostalih gospodarskih dejavnosti, ki predstavljajo v skupnem gospodarskem potencialu izredno pomemben delež in ki v usklajenem razvoju lahko najugodneje vplivajo na vsestranski napredek.
Pri izvajanju naših programov, ki morajo biti usklajeni z družbenimi plani širše skupi nosti, moramo v prvi vrsti in v glavnem izhajati iz lastnih zmogljivosti, razvijati z lastnimi ustvarjalnimi sredstvi ker le tako smo lahko deležni pomoči širše skupnosti. Zaradi tega svojih sil ne smemo precenjevati in prehitevati v zahtevah samega sebe, ampak je treba čimbolj smotrno vlagati ustvarjena sredstva v tiste objekte in dejavnosti, ki lahko v najkrajšem času dajejo nove in večje proizvodne rezultate. Sedanje gospodarske težave, nastale zaradi izredno naglega razvoja in nekaterih subjektivnih slabosti naše družbe, niti najmanj ne morejo zasenčiti uspehov naše družbe, zahtevajo pa določenih ukrepov, da ne bi v resnici zašli predaleč, kar bi lahko imelo zelo resne posledice. Zaradi tega je dolžnost vseh naših gospodarskih in drugih delovnih organizacij, zlasti pa vseh družbeno političnih in samoupravnih organov, da z vsemi silami podprejo ter izvajajo ukrepe za stabilizacijo gospodarstva. Bolj kot kdaj koli, morajo biti danes komune in delovne skupnosti obrnjene k samemu sebi, k reševanju svojih problemov, k odpravljanju lastnih slabosti, vse v skrbi za nenehno večanje proizvodnje, rasti produktivnosti dela, racionalnega gospodarjenja in vskladitve svojega razvoja, svojih potreb v prvi vrsti z lastnimi dosežki dela in uspehov poslovanja. Od hitrejše rasti obsega proizvodnje, zniževanja proizvodnih in poslovnih stroškov, od boljše kvalitete proizvodov in uslug ter od skrbne in gospodarne razporeditve ustvarjenih sredstev, je v največji meri odvis-
na prebroditev prehodnih problemov.
Ne samo gospodarske organizacije, prav tako so se tudi zavodi, proračunske ustanove in na splošno vse negospodarske dejavnosti dolžne ravnati po postavljenih načelih o dobrem gospodarjenju, ki veljajo za gospodarstvo.
Nadalnje izpolnjevanje načel in predpisov izpopolnjenega družbeno-ekonomskega sistema, v katerem zavzema osrednje mesto ustvarjanje in delitev dohodka po kolektivih ter vzpodbudna delitev osebnih dohodkov po delu, je odvisna od izvajanja principov smotrnega gospodarjenja.
Kdo je poklican, da usmerja in ureja vsa ta in še mnoga druga vprašanja v gospodarskih organizacijah in na vseh drugih področjih, kdo naj ureja odnose v komuni, krajevnih skupnostih, odnose znotraj delovnih kolektivov in kdo je končno moralno politično odgovoren za boljše ali slabše stanje, za slabosti, družbeno nemoralne in nezakonite postopke ter ukrepe? Odgovorne za notranje družbene odnose, v okraju in komuni so v prvi vrsti politične organizacije: Socialistična zveza delovnega ljudstva, Zveza komunistov, Sindikati, Ljudska mladina in druge, ki so dolžne poleg politične mobilizacije množic, tolmačenja sistema, razvoja in ukrepov, brezkompromisno boriti se zoper nazadnjaštvo, lokalizem, oportunizem, brezbrižen odnos, samovoljo, razsipništvo, slabo gospodarjenje, nepravilno delitev itd., ter se zavzemati vedno in povsod za najnaprednejša in najkoristnejša stališča z vidika družbene skupnosti kot celote, kakor tudi v interesu komune ter delovnega kolektiva. Interesi poedinca ali posameznega kolek tiva morajo biti usklajeni z interesi širše družbene skupnosti, za take principe pa so se dolžne boriti vse politične organizacije in njihova vodstva. Neposredno za vodenje take politike in za izpolnjevanje prej navedenih načel odgovorni organi družbenega samoupravljanja v komuni in v vseh delovnih organizacijah. Dejansko gre za silno razvejan demokratični mehanizem, ki pa ne pride povsod do popolne veljave, ki tu in tam ni dorasel odgovornim nalogam u-pravljanja, ki ga često dušijo birokratične sile in samovolja poedincev. Zavedati se moramo, da brez čimbolj izpopolnjenega demokratičnega samoupravljanja v gospodarstvu, v negospodarskih službah in komuni, ne more biti dobrih e-konomsk'h rezultatov in kar je bistveno, ne more biti zdravih družbenih odnosov med ljudmi.
V polgedu upravljanja, s tem pa tudi resničnega gospodarjenja in odločanja o rezultatih svojega dela, morajo kolektivi težiti k nadalnji decentralizaciji, ali prenašanju pravic in odgovornosti čim bliže proizvajalcem, da bo imel tako ves kolektiv neposredno možnost vplivati na proizvodni proces in celotno poslovanje.
Politične sile so odgovorne za družbeno usposabljanje samoupravnih organov in za pravilno usmerjanje njihovega dela.
Poznamo še tretjo vrsto organov, ki imajo v tem mehanizmu svoje pravice in zelo odgovorne dolžnosti. To so vodstveni strokovni in upravni kadri, ki bi po svojem položaju morali biti povsod ljudje z zadostno gospodarsko in strokovno usposobljenostjo in (Nadaljevanje na 5. strani)
OB LETOŠNJEM PRVEM MAJU
ZBOROVANJA, AKADEMIJE IN IZLETI
V vseh večjih krajih, posebno še v občinskih središčih Pomurja se že več dni temeljito pripravljajo na praznovanje 1. maja. Značilno je, da pri pripravah sodelujejo letos v vse večji meri tudi delovni kolektivi, oziroma sindikalne podružnice, ki bodo ponekod organizirali še interne proslave in izlete v bližnjo in daljnjo okolico.
V	Murski Soboti bodo organizirali 30. aprila zvečer na Trgu zmage veliko zborovanje, na katerem bo govoril predsednik občinskega sindikalnega sveta, Rudi Horvat. Sodelovala bo tudi godba na pihala, v programu pa imajo še ognjemet. Za ureditev slavnostne tribune in za okrasitev zborovalnega prostora so poskrbele nekatere sindikalne podružnice. Nekatere sindikalne podružnice bodo razen sodelovanja na osrednji proslavi priredile še manjše interne proslave. Takšne proslave pripravljajo SP v obratih Kmetijskega kombinata Pomurka«, primerno svečanost pripravljajo tudi v Pomurskem tisku, k er bodo ob tej priložnosti odprli klubske prostore, ter še v nekaterih drugih podjetjih Sindikalne podružnice soboških podjetij in ustanov bodo med prazniki priredile izlete v bližnjo in daljnjo okolico. Tako se odpravljajo člani SP Komunalne banke v Logarsko dolino., nekatera člani sindikalnih podružnic »Pomurke« imajo predviden izlet na delovišče KG v Mačkovce, sindikalno vodstvo »Mure« pa je pripravilo izlete kar v štiri bližnje kraje. Na izlete se pripravljajo tudi v nekaterih drugih podjetjih. Tudi v Lendavi bodo imeli večer pred praznikom na križišču pri občinskem ljudskem odboru večje zborovanje, na katerem bo govoril ing. Miran Mejak, v madžarščini pa. Štefan Györfi. Sodelovali bodo: pihalna godba, recitatorji Tehnične srednje šole, pevski zbor obeh šol, madžarska folklorna skupina in recitatorji iz Mehanike ter duet iz Tovarne dežnikov in pletenin.
Razen osrednje proslave v Lendavi bodo imeli večje prireditve v počastitev 1. maja tudi v Dobrovniku, Turnišču, V. Polani in ostalih krajih. V manjših krajih pa pripravljajo kresovanja.
V	Ljutomeru bodo imeli 30. aprila zvečer večje zborovanje na Glavnem trgu. Sodelovala bo tudi godba na pihala. Organizacije SZDL in delovni kolektivi po bodo ta. večer po hriboviti kurili kresove. Na proslave ,se pripravljajo tudi v Križevcih pri Ljutomeru, Bučkovcih, na Razkrižju, Cvenu in drugod. Na Cvenu bodo imeli praznovanje 1. maja povezano z obletnico gasilskega društva.
Na praznovanje 1. maja se pripravljajo tudi v petrovsko-
šalovski občini. Razen krajevnih proslav in kresovanj bodo na večer pred praznikom organizirali pri turističnem domu v Petrovcih osrednjo proslavo z govorom in kulturnim programom.
Iz Beltinec so nam sporočili, da bodo imeli osrednjo proslavo 1. maja večer pred praznikom v tamkajšnjem parku, katerega so primerno uredili. Zborovalni prostor bodo ozvočili in osvetlili. Nastopili bodo recitatorji, pevski zbori in godba, izstrelili pa bodo tudi nekaj raket. 1. maja zjutraj bo godba igrala budnico, nato pa imajo na sporedu še nogometno tekmo, suhih in debelih.
Tudi v gornjeradgonski običini so se na praznovanje 1. maja temeljito pripravili. V G. Radgoni bodo imeli 30. aprila zvečer svečano akademijo, na kateri bo govoril predsednik občinskega sindikalnega sveta Stanko Ribič, zatem pa bodo nastopili mešani pevski zbor DPD, pionirski pevski zbor, recitatorji, godba na pihala ter orkester. Isti večer bodo imeli pri gradu kresovanje. 1. maja bodo v dvorani LU organizirali skupen ogled televizijskega prenosa iz prvomajskih prireditev v Beogradu. Organizirali bodo tudi izlete na obrate KG Radgona. VG na Kapeli bo. proslavo 1. maja povezala z volitvami v novi delavski svet. Na proslave se pripravljajo tudi v Apačah, pri Vidmu, V Radencih in še nekaterih drugih krajih.
BORBENE
PRVOMAJSKE
POZDRAVE
VSEM
DELOVNIM
KOLEKTIVOM
POMURJA
OKRAJNI
SINDIKALNI SVET Murska Sobota
NAJ ŽIVI 1. MAJI
VREMENSKA NAPOVED za čas od 26. aprila do 6. maja
Okrog 26. aprila prehodne padavine z osvežitvijo, drugače bo lepo vreme trajalo približno do 2. maja. Nekako od 3. maja dalje nestalno s pogostimi padavinami in ohladitvijo.
Dr. V. M.
Stane Kavčič na posvetovanju sindikalnih voditeljev
Družbena merila za nagrajevanje
V torek je bilo v Murski Soboti širše posvetovanje, ki so se ga udeležili predstavniki okrajnega in občinskih sindikalnih svetov, predstavniki nekaterih večjih podjetij, poleg njih pa še predsednik republiškega odbora ZSJ za Slovenijo Stane Kavčič, sekretar OK ZKS Ivan Ros, predsednik OLO Rudi Čačinovič in drugi. Glavna tema posvetovanja: izvajanje Navodil Zveznega izvršnega sveta o delitvi osebnih dohodkov v naših gospodarskih organizacijah.
Tovariš Stane Kavčič je v uvodu k posvetovanju govoril o nekaterih značilnost:h novega ukrepa Zveznega izvršnega sveta in pri tem poudaril, da je spričo sedanjega gospodarskega položaja odveč razpravljati o tem, ali je Navodilo prišlo o pravem času ali ne. Sindikalne organizacije se morajo učinkovito angažirati pri izvajanju teh Navodil, pri tem pa ne smejo dopustiti, da bi se sprevrglo v administrativno-birokratsko ukrepanje
nasproti gospodarskim organizacijam, marveč morajo poskrbeti za to, da bo uresničevanje novih ukrepov potekalo življenjsko, elastično in praktično. Vloga sindikata naj bi se odrazila predvsem v tem, da bo družbeno spremljal izvajanje Navodil in tudi ustrezno reagiral na posamezne napake. Če pa družbeno in gospodarsko sprejemamo te ukrepe — je nadaljeval tovariš Kavčič — potem je po(Nadaljevanje na 6. strani)
Pomurskim proizvajalcem in upravljalcem naš iskren pozdrav in čestitka !
Delovni kolektiv ČZP »POMURSKI TISK« Murska Sobota
Pomurski
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 28. APRILA 1962 Leto XIV. — Štev. 16 Cena 20 din
LETEČA ANKETA — MED PREDSEDNIKI DELAVSKIH SVETOV — LETEČA ANKETA — MED PREDSEDNIKI DELAVSKIH SVETOV — LETEČA ANKETA — MED PREDSEDNIKI DELAV
NA TIRNICAH:
PROIZVAJALEC - EE - PODJETJE
V naši »leteči« anketi so sodelovali: Ivan Nemec, predsednik Skupščinskega delavskega sveta Kombinata Pomurka Murska Sobota, Ludvik Slavič, predsednik Centralnega delavskega sveta podjetja Agroservis Ljutomer, Jože Štukelj, predsednik delavskega sveta Avtoremont Gornja Radgona, Jože Habjanič, predsednik Centralnega delavskega sveta ČZP Pomurski tisk Murska Sobota, Ivan Matko, predsednik delavskega sveta podjetja Mehanika Lendava, Alojz Pukšič, predsednik Obratnega delavskega sveta MTT Ljutomer, Ivan Polanec, predsednik UO Zdravilišča Slatina Radenci, Franc Žličar, predsednik osrednjega sindikalnega vodstva Kmetijskega gospodarstva Ljutomer, Franc Obal, predsednik Osrednjega delavskega sveta Tovarne perila in težke konfekcije Murska Sobota, Julij Galičič, predsednik Osrednjega delavskega sveta Kmetijskega gospodarstva Gornja Radgona in Jože Sobočan, predsednik Centralnega delavskega sveta Tovarne dežnikov in pletenin Lendava.
Svojstvenost večje gospodarske tvorbe — kombinata »Pomurka« v Murski Soboti je narekovala tudi nekatere specifične oblike upravljanja: pri vseh obratih, proizvodnih in predelovalnih, obstajajo obratni delavski sveti in upravni odbori, pri kombinatu kot združenju vseh obratov pa skupščinski delavski svet, v katerem je zastopan vsak obrat s sedmimi člani in UO.
In še nekaj značilnosti novega kombinata! V njem včlanjena kmetijska gospodarstva Rakičan in Beltinci zagotovijo prodajo svojih pridelkov na tržišču, predelovalna industrija pa surovine, ki jih potem predela v končne izdelke in višje ovrednoti. Za kombinat je značilna tudi enotna Investicijska politika. Čeprav so vsi skladi pri obratih, je skupščinski delavski svet prismojen, da na področju investiranja usmerja in vsklajuje interese posameznih obratov. Obrati posojajo drug drugemu investicijska sredstva. Pri vodstvu kombinata deluje tudi gospodarski odbor, ki proučuje ekonomičnost posameznih investicijskih naložb in predlaga SDS ustrezne gospodarske rešitve. V okviru kombinata predvidevamo tudi enotno komercialno službo, ki bo imela tudi izvozna pooblastila.
Kot sem že dejal, imajo naši obrati svoj obračun. V obratih so tudi samostojne ekonomske enote, ki sprejemajo svoje proizvodne načrte, samostojno nabavljajo in prodajajo, odločajo o delitvi osebnih dohodkov itd.
O odločitvah skupščinskega delavskega sveta obveščamo obratne delavske svete na njihovih sejah.
Sindikalna organizacija v obratu pa skrbi za to, da se vsaj enkrat na mesec zbere na množičnem sestanku ves kolektiv in razpravlja o svojih gospodarskih dosežkih kakor tudi o sklepih organov upravljanja v okviru kombinata.
Vsekakor bi bilo prav, če bi se pravice in dolžnosti obratov in ekonomskih enot tudi pravno uredili; ob tem, da že imajo vse pravice na področju delitve osebnih dohodkov, bi kazalo zaostriti zlasti njihovo odgovornost za dosledno uresničevanje zakonskih predpisov, za svojo ekonomičnost in rentabilnost.
Menim, da bo uresničevanje Navodil ZIS o delitvi osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah prikazalo naše kolektive kot dobre ali pa tudi kot slabe gospodarje. Če primrejamo lanski položaj obrata Agromerkur z načeli teh Navodil, ugotovimo, da bi si ta kolektiv lahko razdelil še 6 milijonov din osebnih dohodkov iz lanskega leta; toda ta sredstva smo dali za investicijske naložbe, iz perspektivnega zornega kota gledano: tudi v našo korist. Vendar pri vseh podjetjih, tudi v okviru kombinata, ni tako: ponekod so razdelili več kot bi smeli, ker razdeljeni osebin dohodki niso bili povsem rezultat prizadevanja kolektivov, marveč tudi stanja na tržišču, ugodnejših cen izdelkov zaradi konjunkture itd. Sicer pa sem prepričan, da kolektivi niso vsega sami krivi; če bi jim pravočasno in izčrpno prikazali gospodarski položaj v podjetju, bi prav gotovo tudi drugače ocenjevali gospodarske rezultate in zasluge.
V lendavski Tovarni dežnikov in pletenin imamo dva obratna delavska sveta, medtem ko nameravamo obračunske enote dokončno formirati po preselitvi dežnikarne v nove proivodne prostore.
V našem sistemu decentraliziranega upravljanja posvečamo veliko pozornost obveščanju kolektivov v ekonomskih enotah. Ne samo, da redno izobešamo zapisnike na določenem mestu — to bi bilo vsekakor premalo! — člani osrednjega delavskega sveta so vzpostavili zelo dober stik tudi z neposrednimi proizvajalci v delovnem okolju. Da bi le slišali, kako živahne razprave so večkrat v času malic: proizvajalci ne zahtevajo od svojih voljenih predstavnikov samo to, da jim poročajo o čem in kako so organi delavskega upravljanja odločali, marveč tudi, da jim že pred samimi sejami povedo, o čem bodo razpravljali, da lahko o predvidevani problematiki že pred sejo posredujejo tudi svoje predloge. To pa jim omogočamo tako, da člani delavskega sveta dobijo dnevni red in potrebno gradivo najmanj štiri dni pred sejo, da se lahko potem s sodelavci pogovorijo in temeljito pripravijo! Izjeme so le takrat, ko je treba hitro odločati.
Obratna delavska sveta v podjetju že imata določene pristojnosti: tako povsem samostojno odločata o delitvi osebnih dohodkov, pa o sprejemanju in odpuščanju delavcev, kar je med seboj tudi tesno povezano. Poudarim naj, da je uveljavljen v ekonomskih enotah močan vpliv sindikalne organizacije, ki je bila najprej pobudnik za decentralizacijo delavskega upravljanja, sedaj pa si prizadeva, da bi to upravljanje dobilo tudi ustrezno družbeno vsebino. Če povem še bolj konkretno: na pobudo sindikata smo imeli doslej že več koristnih razprav o pomembnejših problemih!
Nagrajujemo po enoti proizvoda. Osnova temu nagrajevanju so norme. Prizadevamo sl tudi, da bi dosegli čimvečjo kakovost svojih izdelkov, zato bomo poleg končne kontrole uvedli tudi medfazno, saj menimo, da se nam bo to vsekakor izplačalo. Proizvajalci so z uveljavljenim sistemom nagrajevanja, ki ga seveda še dopoljnjujemo, zadovoljni, saj že kar težko dobiš človeka za režijsko delo, pri katerem delavčevega učinka ne merimo.
Ni moč mimo tega, da se je lendavska Mehanika že razvila v večje podjetje z okrog 270 zaposlenimi. V podjetju smo se odločili za morda nekoliko svojevrstno, vendar našim razmeram ustrezno decentralizacijo: imamo samo en delavski svet, v štirih ekonomskih enotah pa tričlanske komisije, ki so jih izvolili kolektivi EE. Te komisije imajo podobno vlogo kot drugod sveti ekonomskih enot; vsi predlogi in pripombe delavcev gredo najprej skozi te komisije in šele potem na delavski svet, če so seveda takega značaja, da jih komisije ali kolektivi EE v okviru svojih pristojnosti ne morejo sami rešiti. Pri nas smo tudi odločno uveljavili načelo, da mora vsak delavec na svoje vprašanje, pripombo ali predlog dobiti pismeni odgovor, pa čeprav gre za probleme čisto tehničnega značaja. Vsaka delovna izmena ima svojo sindikalno podružnico, medtem ko delovanje obeh podružnic vsklajuje in usmerja osrednje sindikalno vodstvo. Za tako organizacijsko strukturo sindikata smo se odločili zategadelj, da bi se izognili nepotrebnim zamudam časa v proizvodnji zaradi sklicevanja skupnih sestankov obeh izmen, saj smo ugotovili, da bi lahko ob takem skupnem sestanku izgubili urno tudi do 200.000 din dohodka. Sindikalno delo po izmenah pa je lahko tudi bolj uspešno.
Kolektivi naših ekonomskih enot že samostojno razpravljajo in odločajo o deltvi osebnih dohodkov, sprejemanju in odpuščanju delavcev, proizvodnih problemih in določajo tudi ceno za novo osvojene izdelke. V zadnjem času se nam je pojavil v podjetju zanimiv primer: strojni odsek, ki je bil osnova sedanjemu večjemu podjetju in je praktično postavil na noge vse ostale dejavnosti, se pojavlja v novih razmerah vse bolj v vlogi servisa, ki posreduje usluge drugim ekonomskim enotam. Ob koncu leta j® zaradi pre-
malo obračunanih uslug drugim EE zabredel v težave in so mu zaradi tega druge ekonomske enote priskočile na pomoč, da je lahko izplačal osbene dohodke svojim zaposlenim. Kolektivi so v tem primeru povsem sami odločili, koliko bodo prispevali strojnikom, da zaradi prenizko obračunanih postavk ne bodo prikrajšani. Novi delavski svet bo, kot predvidevamo, že na prvi redni seji določil status strojnega oddelka; bržčas bo postal servis drugih ekonomskih enot v podjetju, medtem ko bomo v prihodnosti ustanovili še eno EE — kovinsko galanterijo.
V radenskem Zdravilišču imamo na področju delavskega upravljanja določene specifičnosti: zdraviliški svet kot organ družbenega upravljanja, v katerem je po svojih predstavnikih zastopan tudi delovni kolektiv, upravni odbor podjetja in pet obratnih delavskih svetov.
Dosedanje izkušnje so obetajoče: pri neposrednih proizvajalcih je vedno bolj razvit čut za skrbno gospodarjenje, za varčevanje s potrošnim materialom in zlasti z delovno silo. Lani smo v novem obratu Boračeva nalili 13 milijonov steklenic s slatino, zato že neznaten prihranek pri steklenici prinese letno večjo vsoto. V tem obratu bo po predvidevanjih zaradi skrbnejšega gospodarjenja ostalo od lanskega leta za delitev nad 2 milijona din. In zakaj naj bi ta denar uporabili? Nabavili bomo radio in še nekatere potrebne naprave ali bomo dali eno polovico potrebnim interesentom za gradnjo novih stanovanjskih hišic, drugo polovico pa za popravilo starih ali po bomo ves znesek odrinili v centralni investicijski sklad, kajti v podjetju bodo zaradi smelega starta v prvi etapi izgradnje Slatina Radenec v priznano slovensko zdraviliško in turistično središče prav gotovo še velike potrebe. Vsekakor pa se nagibljemo k rešitvam, kjer se koristi posameznika že močno stapljajo s koristmi podjetja in cele komune.
Tej pridobitvi bi lahko dodali
še čisto gospodarski dosežek: lani smo celo presegli svoje proizvodne obveznosti iz občinskega družbenega načrta.
Velik pomen imajo v našem sistemu upravljanja tudi strokovni kolegiji, predvsem kot svetovalci in pomočniki organov upravljanja.
Čas pa bo tudi v našem podjetju prinesel nekatere novosti, ki se že kažejo v prvih obrisih: na primer to, da bomo sedanji sistem kompleksnega nagrajevanja po obratih postopoma spremenili
v sistem nagrajevanja po enoti proizvoda, saj si obetamo od tega predvsem izboljšanje kakovosti storitev v proizvodnji, da bomo dobili še šesto ekonomsko enoto — obrat za komunalno dejavnost s servisnimi delavnicami itd.
Velika večina zaposlenih v radgonskem Remontu se zavzema, da bi nagrajevanje v vseh naših obračunskih ekonomskih enotah izpeljali tako, da bi bilo nagrajevanje posameznikov čimmanj odvisno od subjektivnih ocen mojstrov, torej: da bi zasnovali čvrsta merila za nagrajevanje. Tako prizadevanje je sedaj prisotno prav v mehanični delavnici, kjer že razpravljamo o uveljavljanju norm. Gre torej za delitev osebnih dohodkov po resnično vloženem delu, o čemer tudi kolektivi naših osnovnih enot vse češče razpravljajo.
Pri podjetju je delavski svet, medtem ko v ekonomskih enotah, ki jih imamo šest, tvorijo svet EE celotni kolektivi, predvsem zaradi maloštevilnosti zaposlenih. Z odločitvami organov delavskega upravljanja se seznanjamo na različne načine: najbolj razširjeni so pogovori med sodelavci in sestanki kolektivov ekonomskih enot; ti sestanki so enkrat ali pa tudi večkrat v mesecu in na njih obravnavamo predvsem proizvodne probleme. Ekonomske enote sodelujejo s svojimi predlogi tudi pri uporabljanju sredstev investicijskega sklada in kažejo pri tem mnogo razumevanja za potrebe celotnega podjetja: tako so v EE brez pridržkov podprli nabavo dveh avtobusov za transportni oddelek.
Imam pa tudi predlog! Menim namreč, da bi bilo potrebno v naših podjetjih, zlasti manjših, prirediti vrsto predavanj ali tečajev, kjer bi upravljalce na dostopen način seznanjali z vsebino sistema novega nagrajevanja, strukturo in namenom skladov pri podjetju itd., kajti sedaj se nam še večkrat zgodi, da član delavskega sveta glasuje za ta ali oni sklep, čeprav zaradi preprostega znanja ni povsem prepričan v pravilnost svoje odločitve. Upravljanje namreč zahteva tudi družbeno in gospodarsko razgledane ljudi!
Na pol poti bi ostali, če bi decentralizirali delavsko samoupravljanje, hkrati pa ne bi prepustili novim organom upravljanja v obratih tudi nekatere pristojnosti. Na kmetijskem gospodarstvu v G. Radgoni imamo vse komisije pri obratnih delavskih svetih — tudi disciplinsko, vendar smo še obdržali tudi osrednjo disciplinsko komisijo, kateri se lahko prizadeti
pritoži, če meni, da Je bila odločitev disciplinske komisije EE pristranska ali krivična. Do ureditve ustreznih pravilnih predpisov deluje centralna komisija v poslovanju navzven kot prvostopni organ.
Ekonomske enote razpolagajo pri nas tudi z ustreznimi gmotnimi sredstvi, ki dajejo upravljanju neposrednih proizvajalcev potrebno materialno osnovo, brez katere Je pravo upravljanje nemogoče. Medtem ko so obratni delavski sveti lani dobili samo 20 odst. čistega dohodka v svoje upravljanje (čisti dohodek: brez stroškov proizvodnje, družbenih dajatev in rednih prejemkov zaposlenih), osrednjemu organu upravljanja pa Je ostalo 80 odst., je letos razmerje prav obratno. Tako smo dali obratnim delavskim svetom še ugodnejšo materialno osnovo za upravljanje, čeprav hkrati tudi večje odgovornosti in dolžnosti; ob tem, da si je osrednji organ upravljanja zadržal samo minimalna sredstva za kritje najnujnejših potreb podjetja kot celote, Je v posameznih obratih in njihovih delavskih svetih v ospredju potreba, da ob sicer vedno bolj samostojnem gospodarjenju znotraj obratov vidijo tudi koristi in potrebe podjetja kot celote. Vsaka drugačna pot bi bila v nasprotju s koristmi samih ekonomskih enot. Na teh načelih smo zasnovali gospodarske odnose med posameznimi obrati in EE tudi takrat, kadar mora gospodarsko rentabilnejši obrat pomagati tistemu, ki zaradi višje sile ali drugih opravičenih razlogov ni mogel doseči tolikšnega dohodka, da bi lahko kril svoje potrebe po osebnih dohodkih. To rešujemo s posojili, vendar pa ekonomska enota, ki je slabo gospodarila, ni upravičena do posojila od drugih partneric, marveč mora njen kolektiv sam občutiti posledice svojega slabega gospodarjenja.
Svečanost organov samoupravljanja ob otvoritvi novega obrata v lendavski Mehaniki
Stopnja decentralizacije delavskega upravljanja Je na Kmetijskem gospodarstvu Ljutomer dosegla dokajšnjo kulminacijo: osrednji delavski svet se pojavlja predvsem v vlogi vsklajevalca interesov ekonomskih enot in predstavnika skupnosti ekonomskih enot v poslovnih odnosih podjetja navzven. Vse sklade in druge pristojnosti (odločanje s področja delovnih razmerij, disciplinska kaznovalna politika itd.) je osrednji delavski svet že prenesel na ekonomske enote, ki imajo 9 do 11-članske svete in 5- članske upravne odbore.
V našem podjetju torej delujejo enote povsem na svojih gospodarskih osnovah. Na investicijskem področju čvrsto uveljavljamo načelo medsebojnega sodelovanja in uveljavljanja skupnih koristi. Kako pa to izgleda v praksi? Če se na primer v neki ekonomski enoti pojavi potreba po večji investicijski naložbi,sklene ta ekonomska enota ustrezne pogodbe z drugimi ekonomskimi enotami za kredite, ki Jih potem ta ekonomska enota vrne, brž ko druge ekonomske enote — pogodbenice — potrebujejo sredstva za lastne investicije. Odnosi med konjukturniml ekonomskimi enotami (vinogradništvo, kletarstvo) z ekonomskimi enotami, ki spričo svoje
dejavnosti (živinoreja, kmetijstvo) ne morejo doseči tolikšnega dohodka zaradi višje sile, so zasnovani na načelu medsebojne pomoči iz namenskih skladov pri konjukturnih EE, vendar to sodelovanje ne pride v poštev, če gre za zmanjšanje dohodka zaradi subjektivnih slabosti. V tem primeru mora kolektiv prizadete ekonomske enote sam čutiti posledice svojih slabosti. Sicer pa je tisti »zakaj« potrebno pred kolektivi ekonomskih enot razvozljati v vsakem primeru, saj se kolektivi šele potem odločijo, da bodo prispevali iz svojih skladov tistim EE, ki niso po svoji krivdi zabredle v težave. Pri tem pride večkrat tudi do zanimivih predlogov: da je na primer potrebno v -slabo stoječi« EE zmanjšati invnsticijske naložbe; take predloge potem vskladl osrednji delavski svet s koristmi in potrebami podjetja kot celote.
V naši notranji organizaciji Je morda zanimivo tudi to, da smo upravno in režijsko službo pri podjetju postavili v položaj servisov, ki opravljajo različne posle za ekonomske enote. Za kritje osebnih dohodkov v teh servisih zaposlenih uslužbencev prispevajo vse ekonomske enote v določenih odstotkih, ki so odvisni še od doseženega dohodka posameznih EE.
Naše osnovne proizvodne celice so brigade; sorazmerno s številom zaposlenih v posameznih brigadah izbirajo neposredni proizvajalci svoje kandidate za osrednje organe delavskega upravljanja in obratne delavske svete v brigadah. Pri obratnih delavskih svetih že delujejo tri komisije: za sprejemanje in odpuščanje delavcev, disciplinska in strokovna komisija.
Čeprav se Je v Tovarni perila in težke konfekcije »Mura« obveščenost kolektivov ekonomskih enot v zadnjem času očitno izboljšala — poleg zvočnikov smo dobili še
glasilo delovnega kolektiva -Naše delo«, v katerem lahko sodelujejo vsi člani kolektiva in obvezno dobivajo tudi odgovore na zastavljena vprašanja, pripombe in predloge —, menim, da bi tudi v našem podjetju kazalo čimprej uveljaviti zbor delavcev v ekonomski enoti kot najvišji organ neposrednega upravljanja. Ta zbor bi se moral sestati najmanj enkrat mesečno. Tako bi povečali odgovornost svetov ekonomskih enot do kolektivov ln omogočili aktiven poseg neposrednih proizvajalcev v upravljanje. Podobno Je tudi s skladi; nekatere bi lahko delno ali tudi povsem decentralizirali, izvzemši one (na primer investicijskega), ki so zaradi zaključne faze rekonstrukcije še vedno potrebni pri podjetju kot celoti.
Velike napore vlaga vodstvo podjetja in organi upravljanja zlasti v izobraževanje norih kadrov, ki šele prihajajo v naše podjetje. Pri podjetju deluje Center za strokovno izobraževanje delavcev. v ustreznem strokovnem seminarju se naenkrat izobražuje 50 mladih ljudi, ki so prišli v podjetje predvsem z dežele, zdaj pa bomo v tem centru vpeljali dve izmeni, kajti sicer se nam lahko zgodi, da bo resno ogrožena izpolnitev letošnjega proizvodnega načrta v obratu težke konfekcije.
Kolektiv obrata MTT v Ljutomeru ima 15-članski obratni delavski svet, dva člana pa zastopata kolektiv v osrednjem delavskem svetu podjetja in prenašata njegove odločitve v obratni delavski svet in sam kolektiv. Sicer pa so v našem obratu zelo udomačeni sindikalni sestanki vsega kolektiva, kar narekujejo predvsem nekateri proizvodni problemi: prvenstveno prizadevanje zb večjo kakovost izdelkov, saj v tem še znatno zaostajamo za drugimi obrati v matičnem podjetju Stvari pa se vendarle že obračajo na bolje, zlasti v storilnosti zaposlenih: medtem ko v začetku obratovanja niti v devetih urah nismo izpolnili zastavljenega proizvodnega časa, ga sedaj v osemurnem delavniku že dosegamo in celo presegamo. Temu učinku ustrežno se izboljšujejo tudi osebni prejemki: od povprečnega osebnega prejemka v znesku 10 tisoč din v začetku na 17,5 tisoč din v preteklem mesecu.
Spočetka smo delali večinoma z izposojenim strokovnim kadrom, kar pa se ni najbolje obneslo, saj ni bilo dovolj skrbi za strokóvni napredek zaposlenih. Zato smo se odločili za redno in sistematično strokovno izobraževanje domačih ljudi: imamo redno šolo za kvalificirane delavce, kjer pripravljamo zaposlene za pomočnike mojstrov in zasedbo vseh važnejših delovnih mest v obratu. Med slušatelji so večinoma ključavničarji, ki se bodo v šoli prekvalificirali, v šolanje so se vključili zelo prizadevno in pričakujemo, da bomo kmalu dobili dobre strokovnjake.
V sami poskusni dobi obratovanja kajpak ne moremo pričakovati, da bi dosegli tudi decentralizacijo skladov, bomo pa se za to potegovali, brž ko bodo ugodni pogoji. Mnogo sl obetamo tudi od ponovne usposobitve pripravljalnice, saj bomo potem lahko precej pocenili proizvodnjo.
Neposredno upravljanje po delovnih kolektivih v ljutomerskem Agroservisu se je v bistvu dobro obneslo, čeprav čutimo, da še vedno ni prave utrjenosti na relaciji centralni delavski svet — kolektivi ekonomskih enot. Čarobno palice za to seveda ni, marveč Jo odvisno od nas samih, kakšne oblike bomo poiskali in uveljavili, da bo neposredno upravljanje proizvajalcev zaživelo.
Pristojnosti okrog delitve osebnih dohodkov so v našem podjetju izključno stvar kolektivov ekonomskih enot, v tem pa Je tudi velika prednost za ureditev čvrstih medsebojnih gospodarskih odnosov, ki so v naših razmerah opravili s sleherno familiarnostjo in prerasli v višjo kakovost: sicer smo si lahko dobri prijatelji, toda ko gre za gospodarske odnose med EE, hoče vsak kolektiv biti na čistem do drugega kolektiva. Ekonomske enote pa so pristojne odločati tudi o delovnih razmerju in še nekaterih drugih zadevah.
Pri nas smo tudi uveljavili načelo, da vodilni ljudje v ekonomskih enotah naj ne bi bili člani samoupravnih organov, saj lahko že po svoji dolžnosti prisostvujejo sejam svetov in kolektivov ekonomskih enot kot svetovalci.
V podjetju so se precej uveljavili zlasti proizvodni sestanki, ki pa bi lahko še pridobili na svoji vsebini; predvsem bi lahko prerasli iz tehničnih okvirov v širšo družbeno-gospodarsko tribuno neposrednih proizvajalcev, čeprav Je tudi res, da ima to vlogo sedaj v pretežni meri sindikalni sestanek v okviru ekonomske enote in tudi kolektiva podjetja kot celote.
Napak bi bilo trditi, da nam razširjeno upravljanje kljub nekaterim slabostim prehodnega značaja ni prineslo tudi konkretnih gospodarskih rezultatov. Omenim naj samo to, da smo z boljšo organizacijo dela, nagrajevanjem po učinku in večjo storilnostjo v posameznih delavnicah dosegli v letošnjem prvem četrtletju za okrog 100 odst. večji dohodek — ob približno enakem številu zaposlenih in enakih sredstvih za proizvodnjo.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Na rob naše ankete
Spet se je obrnilo eno prvomajsko leto; ob lanskem prvem maju smo imeli komaj prve teoretične zasnove za decentralizirano upravljanje, ki smo ga v nekaterih večjih podjetjih začeli uresničevati lani v drugi polovici ali pa šele komaj v začetku letošnjega leta. To je vsekakor pomenilo smel korak naprej! Od tega pa kajpak ni daleč do druge ugotovitve, namreč, da imamo v Pomurju še vedno nekaj podjetij z več ali manj zrelimi pogoji za poglobljeno k neposrednemu proizvajalcu usmerjeno upravljanje, vendar pa do tega še vedno niso prišla.
V podjetjih, ki pa so že uspešno startala tudi na tem področju, je zaslediti spodbudna prizadevanja kolektivov za še večjo razprostranjenost neposrednega upravljanja, pa če začnemo pri njihovih zahtevah po smelejšem prenašanju nekaterih novih pristojnosti na organe upravljanja v obrath in ekonomskih enotah in končno pri zahtevah, ki so usmerjene tudi k zagotovitvi ustrezne materialne osnove temu razvejanemu upravljanju. Na radgonskem Kmetijskem posestvu so imeli doslej ekonomske enote in njihove svete, letos pa so se odločili, da bi združili ekonomske enote v obrate, ki bi jih upravljali obratni delavski sveti. Toda od spodaj, iz vrst neposrednih proizvajalcev, je prišla pobuda za to, da naj bi z volitvami novih organov delavskega upravljanja uveljavili kar oboje: večja kmetijska delovišča naj bi tvorila obrate z obratnimi delavskimi sveti, obrati pa naj bi bili spet po
posameznih kmetijskih strokah ali po deloviščih razdeljeni na ekonomske enote z ustreznimi organi upravljanja. Take težnje neposrednih proizvajalcev so vsekakor pozitivne in zaslužijo vso podporo subjektivnih sil pri njihovem uresničevanju.
Med vrsticami »leteče« ankete lahko med drugim zapišemo tudi to, da smo v naših podjetjih pravzaprav šele na začetku upravljanja neposrednih proizvajalcev, saj nas prve izkušnje navajajo k ugotovitvi, da je potrebno pot od neposrednega proizvajalca do najvišjih organov podjetja in obratno še dodobra utiriti, kajti sedaj še marsikje nastajajo brezzračni prostori med kolektivi EE in njihovimi sveti, pa zopet med sveti ekonomskih enot ali obratov in osrednjimi organi in vodstvom podjetja itd. So seveda tudi podjetja, kjer so s svojim družbenim vplivom in aktivnostjo napolnile ta brezzračni prostor sindikalne organizacije, drugod spet imajo uveljavljene zbore proizvajalcev kot najvišjo obliko neposrednega upravljanja (vprašanje je seveda, če so ti zbori tudi aktivni in se sploh redno sestajajo) itd. Nekaj dobrih oblik neposrednega sodelovanja in odločanja proizvajalcev smo torej že našli, zdaj pa je važno, da tem oblikam damo tudi globljo družbeno vsebino.
Obveščanje kolektivov o odločitvah organov upravljanja je v večini naših podjetij še poseben problem. Ponekod se še vedno zadovoljujejo z izobešenimi in kajpak napisanimi zapisniki, kar pa je še daleč od tega, kar bi morali doseči: da bo vsak delavec dodobra poučen o vsem, kar se dogaja v njegovem podjetju. Slabo obveščanje je na primer v kolektivu (tudi to smo ugotovili
v naši anketi), kjer uslužbenci niti ne vedo, kdo je v podjetju predsednik osrednjega delavskega sveta (!). V Pomurju imamo sedaj komaj tri tovarniške časopise, čeprav časovno pogojen in kakovosten tovarniški tisk lahko mnogo prispeva k pravilnemu obveščanju in informiranju kolektivov. So pa seveda še tudi druga sredstva, ki jih lahko uspešno vključimo v obveščanje, toda le pod pogojem, da resnično služijo svojemu namenu. Od dobrega obveščanja kolektiva je namreč često odvisna kakovost množičnih sestankov in sej samoupravnih organov, naposled pa bi večkrat odpadla tudi potreba po slabo pripravljenih in na hitro roko sklicanih sestankih, ki služijo večinoma bolj informiranju kot tehtnem razpravljanju o določenih problemih in zaradi katerih večkrat jedikujemo, da jih je odločno preveč.
Razvejano delavsko upravljanje z vsemi zahtevami, ki jih prinašajo ekonomske enote in njihovi kolektivi, pa terja tudi urejeno notranjo zakonodajo. Toda z notranjimi predpisi smo zelo na psu: nismo še dovolj razmejili pristojnosti, marsikje je še zavito v meglo, kakšne pravice in dolžnosti imamo itd. Mnogokrat bi namreč sploh ne mogli govoriti o slabi utirjenosti decentraliziranega upravljanja, če bi si to uredili v lastni hiši. Se važnejše pa je to, da bosta morala v nteresu naših skupnih družbenih smotrov prevladati v nekaterih vodstvih podjetij mnogo večja naklonjenost in rahločutnost do hotenj in zahtev samih kolektivov, neposrednih proizvajalcev, katerim je bogata šola poglobljenega upravljanja tudi prvenstveno namenjena.
SLAVKO KLINAR
2
POMURSKI VESTNIK, 28. APRILA
KULTURNI VRTILJAK
Minulo soboto je naše uredništvo priredilo razgovor o kulturni problematiki v Murski Soboti. Razgovora so se udeležili podpredsednik OLO Franc Šebjanič, ravnatelj gimnazije Janko Liška, predstavnik Društva glasbenih pedagogov iz Maribora Srečko Grušovnik, predstavnika pododbora Društva likovnih umetnikov iz Maribora Oto Polak in Slavko Tihec, vodja Koncertne poslovalnice iz Maribora Ferdo Filipič, predstavnik Glasbene šole iz M. Sobote, predstavnik ObLO Murska Sobota, predstavniki obeh pomurskih študentskih klubov, predstavnika ČZP »Pomurski tisk«, Pokrajinskega muzeja in še nekateri drugi. V skrajšani obliki posredujemo našim bralcem snov razgovora, prirejenega z namenom, da se že enkrat konča kulturno mrtvilo v Murski Soboti.
FRANC ŠEBJANIČ: Do neke mere sodelovanje s kulturnimi institucijami v Mariboru že teče. O tem pričajo prve predstave SNG. V načelu je rešeno tudi že vprašanje gostovanja likovnih umetnikov iz Maribora ter sodelovanje z nekaterimi ustreznimi institucijami. Pobuda »Pomurskega vestnika« je nedvomno koristna. O kulturni problematiki v Murski Soboti se je precej pisalo. Ne bi želel analizirati objavljenih sestavkov. Menim, da so nekatera izmed teh pisanj izzvenela manifestativno in ne povsem kritično. Ne strinjam se tudi z vsemi trditvami v obeh člankih, objavljenih v zadnji številki »Pomurskega vestnika«. Nekatere stvari. so očitne, ker gredo na raven spodbujanja. Vendar je treba imeti zdrav, pozitiven odnos in ne dovoljevati subjektivističnih mnenj.
Konkretno mislim planiranje, kaj kaže razvijati za Pomurje, kaj za občine. Iz centra ni moč planirati, to naj storijo odgovorni krogi v komunah. Nadalje: vprašanje adaptacije dvorane v soboškem gradu. Res je, da s to dvorano ne bomo rešili vprašanje prostora, imeti pa je treba pred očmi ekonomske možnosti Z urejeno dvorano bo že letos zamašena ogromna vrzel, saj bomo z razmeroma majhnimi sredstvi rešili dvorano propadanja in jo usposobili za komorne gledališke namene. To je važno toliko boli, ker je dvorana TVD Partizana« postala sestavni del telesnovzgojne šole. Postavlja se vprašanje, v koliko bi lahko rešili vprašanje gradnje kulturnega doma. V perspektivi bomo prešli tudi na to. Toliko o članku z naslovom »Kulturni dom brez temeljev«. Kar zadeva drugi članek, menim, da je nap san prepotentno in »ex catedra« ter obravnava kulturno problematiko patetično. Žal ni tukaj odgovorni tovarišev z ObLO, ki bi lahko materialno podkrepili to, da je nemogoče s proračunskimi sredstvi v večji meri reševati potrebe kulturno-prosvetne dejavnosti, zlasti sedaj, ob povečanih izdatkih za zdravstvo, šolstvo, itd. Sodim, da ste OLO in ObLO M. Sobota v mejah možnosti ogromno naredila. Po zaključki okrajnega in občinskih posvetovanj prehajamo v živahnejše in kvalitetnejše reševanje teh vprašanj. Dejstvo je tudi, da gospodarske organizacije na splošno vse premalo prispevajo za kultumo-prosvetno dejavnost, so pa zgledni primeri ČZP »Pomurski tisk« in »Mura«, kar kaže posnemati.
Po moji sodbi je vloga tiska ta, da vpliva mobilizatorsko. Videti je treba ostale subjektivne vzroke, materialne spremembe In strukturalne spremembe na območju Murske Sobote, kamor Je prodrl element določenega zaostajanja, primitivizma, itd. Struktura prebivalstva se je menjala v tej smeri, da prihaja v center kmečki element. To deloma vpliva na majhno število kulturno-prosvetnih delavcev, ki so se morali orientirati na izobraževalno šolstvo. Strinjam se tudi, da so zavestne sile premalo storile na kulturno-prosvetnem področju, vendar ne kaže ničesar posploševati, saj je stanje v Ljutomeru in G. Radgoni boljše. Kot anomalijo velja omeniti, da »Svoboda« v Murski Soboti sploh ne dela. Nekateri negativni pojavi so tudi drugod, a nas ne opravičujejo. Zato bo treba mobilizirati
vse činitelje, da bo moč več vlagati v kulturno-prosvetno dejavnost in da bomo smatrali kulturo kot del družbenega standarda.
BOJAN ŠINKO: Eden osnovnih namenov tega razgovora je, da bi pritegnili, h kulturnemu »mecenstvu« v socialističnem smislu vse gospodarske organizacije, ki naj bi prispevale tisto, kar proračuni, ljudskih odborov ne zmorejo, žal pa razen predstavnikov ČZP »Pomurski tisk« ni noben delovni kolektiv poslal svojega zastopnika, čeprav smo jih povabili.
ANTE NOVAK: Zadnje čase se o kulturi precej razpravlja na sestankih, a tudi »Pomurski vestnik« posveča kulturi precej prostora. Žal pa nekateri ne poznajo prilik in ne vedo, da smo zadnje čase prispevali ogromna sredstva za šolstvo. Opozarjam na načela glede razvoja socialistične kulture, ki so v statutu ZKJ. V Murski Soboti je žal tako, da je pisarna občinskega sveta »Svobod« in prosvetnih društev v osnovni šoli II, itd. Denarnih sredstev ni. Profesionalca ni niti v okrajnem merilu. Sodim, da mora vsa inteligenca reševati vprašanje kulturnega mrtvila. Zato bi bilo potrebno analizirati delo inteligence, ki pa rada kritizira, ker ni pevskega zbora. čeprav se po drugi strani nihče ni prijavil za sodelovanje. Proračunskih sredstev za kulturo ni, zato kaže dalje razvijati zglede »Pomurskega tiska« in »Mure«. Važni so tudi klubi, pri filmu pa se je treba boriti za kvaliteto filmov, ne pa proti filmu, saj bomo celo v šoli pričeli uvajati filmsko vzgojo. Tu je še televizija in marsikomu je več vredna dobra TV oddaja kot brezkončen in nepripravljen sestanek. Smatram tudi, da bi bilo treba koordinirati kulturno prosvetno delo s političnim.
Kar zadeva okrajni svet »Svobod« in prosvetnih društev, Je potreben vsaj prostor in stalno nameščen človek, saj nam še to odmira, kar se je razvilo samo po sebi. Čestitam »Pomurskemu vestniku«, da je odprl polemiko po vseh teh perečih vprašanjih, saj Je prav ta polemika pokazala na malomeščanske elemente in drobnolastnlško usmerjenost pri nas. Človeka sodimo po tem, kaj in koliko ima, ne ocenjujemo ga pa po tem, kaj nudi družbi, pri čemer je treba upoštevati prezaposlenost kadrov. Delavec, ki igra v godbi na pihala DPD »Svoboda«, mora prositi, da mu nekdo plača zamujeno uro ali pa mora delati naknadno. Kriza je tudi v pevskih zborih vkolektlvih. V »Muri« so prosili pevovodjo tov. Močana, naj organizira pevski zbor, čeprav bi se za organizacijo morale zavzeti subjektivne sile v podjetju. Sicer pa prav za kulturno delo ni dovolj strokovnjakov in morali bi misliti več na štipendiranje. Okrajni svet »Svobod« nima sredstev dovolj niti za organizacijo tečajev, nekatere občine pa ne dajo za društva nič.
FERDO FILIPIČ: Sodim, da smo se zbrali danes k neke vrste predrazgovorom o sodelovanju. Kar zadeva gledališče, je vprašanje sodelovanja, kot znano, že rešeno. Tu so še mariborski likovniki. sodelovanje in pomoč na področju resne in zabavne glasbe in morda še kaj. Potreben je stik z ljudmi, oziroma koordinacija glede sodelovanja v Murski Soboti, kjer je potrebna še mobilizacija.
SLAVKO TIHEC: Kaže, da bi dvakrat letno mariborski likovniki lahko priredili razstavo v Murski Soboti. Lahko tudi več razstav manjših skupin. Tu bo boli pereče vprašanje ustreznih prostorov, ker večja finančna sredstva niso potrebna.
FRANC ŠEBJANIČ: Najboljši pogoji so v dvorani OLO za panoje pa je že dogovorjeno. Precej neizkoriščena je tudi dvorana v drugem nadstropju Vajenske šole. Prostorom bo treba prilagoditi število eksponatov. Po adaptirani dvorani v gradu bodo spodaj prostori »Svobode«. To pomeni, da za silo prostor je.
SLAVKO TIHEC: Dogovoriti se je treba glede termina razstave v Murski Soboti, a tudi o stilni usmerjenosti razstavljajočih umetnikov.
FRANC ŠEBJANIČ: Najnovejše smeri bi manj prišle v poštev. Po moji sodbi je treba
izhajati iz pejsaža in portreta v realističnem smislu, čeprav tudi modernizma ne kaže odklanjati.
SLAVKO TIHEC: Ker tovariši pravijo, da sredstva in prostori so, hi se bilo treba dogovoriti Za kolektivno razstavo mariborskega pododbora in za termin. Kaže, da bi bilo to možno sredi maja.
FERDO FILIPIČ: Pozabiti ne bi kazalo na Ljutomer in Gornjo Radgono ter na Lendavo, kjer je prazna kinodvorana. Morda v obliki delno potujoče razstave. Povsod bi kazalo prirediti pred razstavo predavanja s skloptičnimi slikami, kar ni drago.
OTO POLAK: Primerna bi bila tudi razstava svetovnih reprodukcij. Vse skupaj je stvar politike na tem področju, za katero se bomo dogovorili glede na potrebe in drugo. Z eno razstavo ni moč rešiti vsega.
FRANC ŠEBJANIČ: Mariborski skulpturji naj bi obiskali lončarje v Filovcih, kjer je zbrano primitivno lončarstvo. Med temi lončarji bi lahko poiskali tudi talente, hkrati pa bi bilo treba ugotovltl, kaj vse je moč narediti s to črno žgano glino. To bi morda bilo najbolje takrat, ko bo razstava. Potrebna bi bila vsekakor tudi reprezentativna razstava, skupna likovna manifestacija, pri kateri bi sodelovali tudi pomurski likovniki, ki bi obiskala vse večje kraje v severnovzhodni Sloveniji.
SLAVKO TIHEC: Vsekakor Je polno možnosti za širše manifestacije. Ugotavljamo tudi problem vedno ožjega sodelovanja z industrijo. Tudi Filovci bi se lahko priključili k industrijskemu oblikovanju. Ni nujno, da je čista umetnost.
SREČKO GRUŠOVNIK: Sodim, da je moč nuditi pomoč na glasbenem področju v dveh oblikah. Prvič: posredovati resne in zabavne ansamble. Drugič: poiskati oblike sodelovanja za aktivizacijo lastnih pomurskih moči. Kar zadeva zabavno glasbo, je nastalo na tem področju mnogo ansamblov samo po sebi, so pa nekvalitetni in skomercializirani. Vendar je kvalitetna zabavna glasba velesila, česar se zavedamo tudi glasbeni pedagogi v Mariboru. Mladina oponaša tuje vzore. Dejstvo je tudi, da kvalitetna zabavna glasba kultivira delovnega človeka. Zato glasbeni pedagogi že posegajo na to pod-
Med posvetovanjem
ročje. Tu bi omenil uvedbo jazz instrumentov v glasbene šole, kar je svojevrstna prelomnica. Dalje je tudi stik s »Svobodami«, ki imajo v glavnem še čitalniški odnos do zabavne glasbe. Ta naj bi pc njihovem mnenju služila zgolj zabavi. Tudi v Mariboru je majo tovrstnih ansamblov v »Svobodah«, zato smo ustanovili samostojen klub ljubiteljev jazz glasbe v Mariboru. Ta ima vedno več članov, ukvarja pa se klub s predavanji in muziciranjem. Ansambli kot celota se ne vključujejo, njihovi člani pa.
Dalje je nastal v Mariboru veliki revijski orkester, ki šteje blizu 50 članov. Deluje pod strokovnim vodstvom. Omenil bi še naš revijski pevski zbor in harmonikarski zbor. Tudi v Mariboru se je struktura prebivalstva spremenila, v glavnem v korist delavcev in kmetov, ki jim je harmonika pravzaprav vse. Da bi dosegli čimvečjo raven v kvaliteti, smo ustanovili harmonikarski zbor.
Seveda bo treba pazljivo delati tako na področju zabavne kot resne glasbe. V Mariboru je Filharmonični orkester, orkester Srednje glasbene šole, ki je že gostoval v Pomurju in ima svoje soliste, »divji« zabavni ansambli pa v Mariboru ne uspevajo več, zato se zatekajo na vasi, zabredli pa so v primitivizem.
FRANC ŠEBJANIČ: Boriti se je treba proti prodaji »zabavne krame«. Naši ljudje bi morali takim »divjim« ansamblom in laži-artistom zapreti vrata na oder.
SREČKO GRUŠOVNIK: Pri okrajnem svetu »Svobod« v Mariboru je komisija za zabavno glsabo. Ta ima registrirano določeno število zabavnih ansamblov, ki so kvalitetni. Gojimo domači žanr (h la Avsenik), čisti jazz, imamo, kot že rečeno, revijski orkester, harmonikarski zbor in južnoameriški (po žanru) ansambel. Vse to je moč kombinirati in pokazati ljudem, da obstajajo poleg domače glasbe še druge. Tu pa je tudi priložnost za aktivizacijo lastnih pomurskih sil. Mi bi posodili orkester, ki bi spremljal domače popevkarje. Razpisati bi kazalo natečaj, poskrbeli bi za aranžmaje in nastop naštudirali.
FERDO FILIPIČ: Pripravljamo za Maribor plan Filharmonije in Koncertne poslovalnice, ki ga bomo posredovali tudi v Murski Soboti za celotno Pomurje. Za konec sezone pripravlja Filharmonični orkester pelemele, vse ostalo pa prihaja v poštev za prihodnjo sezono. Koncertna poslovalnica ima v načrtu za Maribor v kratkem nastop znanega pevskega kvarteta »4 M« in pevke zabavnih melodij Gabi Novak, vendar je ta nastop za Mursko Soboto mnogo predrag.
FRANC HAJNŠEK: Spregovoril bom o širšem delu glasbene kulture v Murski Soboti in Pomurju. Kolektiv Glasbene šole je za resno polemiko, vendar Je sestavek »Zlati časi . . objavljen pred časom v našem »Pomurskem vestniku«, na zgrešenih temeljih. Pred dejstvi pa nikakor ne kaže zapirati oči. Na soboški Glasbeni šoli poučujemo harmoniko, saksofon, kitaro. Prelomnica je nastala že pred štirimi leti Morda bi bilo moč v Murski Soboti ustanoviti orkester, če bi bil dirigent. Težave, zlasti glede pomanjkanja časa, so s pevskim zborom. Gostovanja so vsekakor zaželena, vprašanje so le finančna sredstva. Uppoštevati moramo glasbeno-vzgojni moment, razni »laži-planšarji« pa hodijo danes na vasi.
Nedvomno je res, da je Glasbena šola precej izoblikovala okus naše mladine. Mladina si želi zabavne (beri: plesne) glasbe. Na gimnaziji je tak ansambel, pogreša pa strokovnega vodstva. Nekaj strokovnjakov štipendiramo, ostal pa bo pri nas le eden. Razmišljamo tudi o učiteljsko-pedagoškem oddelku, Glasbena šola gostuje po vaseh in širi glasbeno kulturo.
FERDO FILIPIČ: Vsi nastopi naj bodo dobro organizirani. Boriti se moramo proti improvizacijam in za kvaliteto.
JOŽE OLAJ: Važno se mi zdi predvsem razvijanje domačega kulturnega življenja. Gostovanja nam lahko marsikaj nudijo pri razvijanju domače kulture. Bilo je že precej dramskih in drugih gostovanj, vendar ni kontinuirane politike, ki bi bila povezana z glasbeniki, likovniki, itd. Usmerjati bi jo moral oserdnji organ, treba pa bi jo bilo tudi popularizirati. Ob določenih kulturnih manifestacijah nismo priredili javnih tribun, zato mnoge niso »vžgale«. Tu mislim razgovor z režiserjem in dramaturgom ob dramskem gostovanju, itd. Vsekakor je treba razvijati kulturno politiko, ki bi delovnega človeka dvigala in mu občasno nudila kvalitetne prireditve. Morda bi lahko v Murski Soboti poskrbeli za stalni gledališki abonma, za poživitev festivalov, itd.
FRANC ŠEBJANIČ: Ni treba iskati novih oblik, treba je oživeti »Svobodo«. Glede na kontinuiranost in koncentrlranost te dejavnosti bi morda kazalo ustanoviti ustrezen zavod, vendar bo za to potrebno še nekaj časa. Naj-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Posebna zdravilna vrednost slatine je omogočila razvoj radenskega zdravilišča: Radenci s prikupno okolico pa so postali pomemben turistični kraj. Za prvomajske praznike nas obiščite, solidna postrežba — glasba!
Za prvomajske praznike pošiljamo iskrene čestitke vsem delovnim ljudem Jugoslavije.
KOLEKTIV ZDRAVILIŠČA RADENSKA SLATINA
KMETIJSKO INDUSTRIJSKI KOMBINAT
,,Pomurkaʻʻ
MURSKA SOBOTA
Tovarna mlečnega prahu Tovarna mesnih izdelkov Agromerkur Mlinopek KG Rakičan KG Beltinci
čestita ob 1. maju, prazniku dela vsem delovnim ljudem, kupcem in dobaviteljem, ter se še nadalje priporoča s svojimi kvalitetnimi in cenenimi izdelki.
POMURSKI VESTNIK, 28. APRILA
3
SALAN ARETIRAN
ODLOČILEN UDAREC OASOVSKIM TERORISTOM? □ ODLOČNI UKREPI PARIZA □ V ORANU SME VOJSKA STRELJATI NA TERORISTE BREZ PREDHODNEGA OPOZORILA □ DELO ZAČASNIH MEŠANIH ALŽIRSKIH OBLASTI
Predsednik de Gaulle je že prejšnji ponedeljek izročil vladno krmilo v roke novemu predsedniku Georgesu Pompidouju. Nato so sporočili, da je prevzel vrhovno poveljstvo nad francosko vojsko v Alžiru general Four-quet.
Te spremembe so kmalu pokazale, da ne gre morda samo za »rutinska« imenovanja. Že v petek so tiskovne agencije kot izredno zanimivost objavile novico, da so v Alžiru našli in zaprli bivšega generala Salana, voditelja OAS, potem ko so ga iskali brez uspeha dolge dni. Trditve začasne alžirske vlade, da bi Salan in njegova organizacija ne mogli delovati tako dolgo, če ne bi imele podpore v vojski (seveda pri vodilnem kadru), so se pokazale kot resnične.
Nekdanjega generala so skupno z nekaterimi sodelavci prepeljali v pariške zapore. Na drugi strani je prejela vojska v Oranu ukaz, da lahko brez opozorila strelja na vse pripadnike OAS, ki so doslej nemoteno krožili po ulicah in se celo norčevali iz policije Prebivalstvu pa so sporočili, da se ne sme pokazati na oknih, na balkonih in na terasah.
— Obračun z nasilneži, ki so povzročili toliko človeških in gmotnih izgub, se je torej pričel z vso resnostjo. Pred dnevi so tudi sporočili, da je bil nekdanji predsednik francoske vlade Bidault izredno aktiven član oaesovskega vodstva, vendar se je še ob pravem času »umaknil«. Zaprli so tudi Salanovo ženo, ki je slula med oaesovskimi krogi kot tigri-
ca« ter odigrala pomembno vlogo.
Za novo francosko vlado politični opazovalci v glavnem menijo, da bo vodila isto zunanjo politiko. Novi ministri so namreč člani vseh tistih strank, ki so sodelovale tudi z vlado premiera Debréja. Nekateri opozarjajo, da se utegnejo predsednikove pravice v tem drugem obdobju pete republike« še bolj okrepiti in mu celo zagotoviti popolno oblast.
Značilno je tudi, da je začasna alžirska vlada spričo nasilja teroristov nad Alžirci zahtevala od Pariza, naj pokaže odločnost v duhu sprejetih evianskih sporazumov. Predsednik de Gaulle je poslal v Rocher Noir, kjer imajo sedež začasne mešane alžirske oblasti, ministra Joxa, da se domeni o nerešenih vprašanjih. Sprejel je tudi zahtevo, naj uporabljajo proti teroristom v Oranu in Alžiru alžirske varnostne sile. Začasne oblasti smatrajo, kot vse kaže, da je prva naloga uničiti fašistične zločince in očistiti upravni aparat.
Značilno je, da divja teroristično nasilje samo v mestih Alžir, Oran in Bone, kjer je precej francoskih doseljencev, drugje pa vlada mir.
ANALIZA PA TAKA
Žena nacističnega zunanjega ministra von Ribbentropa, Annelies, sedaj lastnica tovarne šampanjca, je sporočila, da bo napisala knjigo Konspiracija proti miru«. V sporočilu o tem je rečeno, da bo to »globlja analiza zgodovinskih dogodkov, ki so pripeljali dodruge svetovne vojne.« Knjigo bo izdalo založniško podjetje Druffel v Münchertu, ki ga vodi Helmut Sündermann, bivši tiskovni načelnik von Ribbentropa.
Kaže, da vdovi ne zadošča temeljita analiza na nürnberškem procesu ...
UJETI VODJA V tej alžirski hiši so našli in aretirali voditelja podtalne vojaške organizacije OAS, bivšega generala Salana. Zanimivo je, da si je dal general obarvati sive lase v črne in pustil rasti brke, kot nam kaže slika v desnem kotu spodaj.
BOŽIČNIM OTOKOM IN OTOKU JOHNSTONU GROZE SPET ATOMSKE GOBE
NOVI JEDRSKI POISKUSI
Washington — Kakor poročajo tuje agencije, pričakujejo te dni novo serijo ameriških jedrskih poizkusov v ozračju nad Pacifikom, na območju Božičnih otokov. Nekaj tisoč ljudi
sedaj mrzlično pripravlja vse potrebno.
Ameriška komisija za atomsko energijo je določila dve pacifiški območji za poizkuse Prvo obsega Božične otoke, britansko posest kakih 2000 km južno od Honululuju, drugo pa predstavlja otok Johnston, 1440 km jugozahodno cd Havajev.
Te dni se roji letal »vojaške službe zračnega prevoza ki so jih dodelili pred tedni »osmi udarni skupini« generala Starbirda, spuščajo na letališče Božičnih otokov. Ti so ponekod podobni blazinici, v kateri je polno šivank. Tu so antene, stolpi, radarji vseh
vrst in velikosti, detektorji za ugotavljanje radioaktivnosti ter jekleni stolpi, na katere bodo montirali atomske bombe.
Na uradnem ameriškem mestu upravičujejo napovedano serijo poizkusov s tem, da je SZ lani v jeseni preizkušala v Sibiriji jedrsko orožje. ZDA so sporočile svoj namen prav v trenutku, ko so Sovjetski zvezi ponudile, naj sprejme ameriški predlog nadzorstva nad morebitnim sporazumom o prepovedi poizkusov, in obenem obljubile, da poizkusov ne bodo izvrševale, če se ta sporazum sprejme. V Moskvi so predlog zavrnili, ker bi po njihovi sodbi sprejem tega načrta pomenil uzakonitev vohunstva nad sovjetskim ozemljem. 
Američani nameravajo preizkusiti več kot 30 eksplozij, nekatere v višini več sto km. Preizkušali bodo izstrelke z jedrskimi naboji. Predvidevajo tudi poizkuse v zvezi z izdelavo tako imenovane nevtronske bombe, ki bi lahko uničilo vsako življenje na območju. ki bi ga doseglo, vendar pri tem ne bi uničilo zgradbe.
Predsednik Kennedy je tudi dovolil, da preizkusijo na Pacifiku izstrelek »Polaris«, opremljen z jedrsko glavo. Izstrelila bi ga podmornica, ko bo pod morsko površino.
Ni dvoma, da bodo pozkusi neugodno vplivali na ženevsko razorožitveno konferenco, posebno na prizadevanja, da bi dosegli sporazum o prenehanju jedrskih poizkusov.
OD TEDNA DO TEDNA
CAPE CANAVERAL — ZDA
so v ponedeljek zvečer izstrelile vesoljsko ladjo proti Mesecu. Gre za »Ranger IV«. V njem so naprave, ki naj bi zabeležile podatke o potresih, o gibanju temperature in metereoloških padavinah na Mesečevo površino ter jih posredovale na Zemljo.
Pozno ponoči so že sporočili, da so izgubili zvezo z raketo. Poročilo sicer trdi, da ladja leti po navrtani prti. vendar ne morejo ugotoviti, ali reagira na radijske ukaze Začetna hitrost ladje je znašala 40.000m na uro, pozneje pa le 20.000 m. Ne bo mogla snemati, niti ne bo pristala na površini, temveč treščila na njo.
DŽAKARTA	Indonezijski
gverilci prihajajo v vse večjem številu na ozemlje Zahodnega Iriana. Prebivalci jih navdušeno pozdravljajo. Indonezijski državljani se v vse večjem številu umikajo v večja mesta. Dopisniki agencije PIA poročajo, da celo pripad-
niki krajevne policije bežijo v vrste osvobodilnega gibanja Kolonialne enote pa ropajo. požigajo in ubijajo domačine, za katere sumijo, da podpirajo gverilce.
LONDON -- V ponedeljek se je končal z velikim zborovanjem v Hyde-park peti aldermatenski pohod, ki je po splošni oceni predstavljal doslej največji protest britanske javnosti proti, nevarnosti pred jedrsko katastrofo. Od Aldermastona, znanega britanskega jedrskega središča, je krenilo pred 18 dnevi 15.000 oseb, ob prihodu v London pa je bilo skupaj 25.000 ljudi. V Hydeparku se je sprevod zlil v ogromno množico.
O protestnih pohodih poročajo tudi iz Finske in Danske.
LONDON — Pričakujejo, da bo premier Macmillan zaradi kritik javnosti izpopolnil svojo vlado. Predvsem protestirajo proti finančni politiki, ki jo vodi minister Lloyd. Toda tudi premierov ugled vse bolj pe-
VISOKI GOST V BEOGRADU
RAZGOVORI SOVJETSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA GROMIKA Z JUGOSLOVANSKIM DRŽAVNIM SEKRETARJEM KOČO POPOVIČEM □ ENAKA ALI PODOBNA GLEDIŠČA NA SVETOVNI POLOŽAJ
Sovjetski zunanji minister Gromiko se je mudil od 16. do 21. aprila na uradnem obisku v Jugoslaviji in je tako vrnil lanskoletni obisk jugoslovanskega državnega sekretarja Popoviča v Moskvi. Razen z jugoslovanskim sekretarjem se je menil tudi s predsednikom Titom in podpredsednikom ZIS Kardeljem. Za en dan pa je obiskal tudi Dubrovnik in si ogledal njegove znamenitosti. Prav tako si je ogledal LO mesta Beograda in kmetijski kombinat »Beograd«.
□	Kakor pravi uradno poročilo, sta oba državnika ugotovila pri obravnavi perečih mednarodnih problemov istovetnost ali podobnost. Prepričana sta, da lahko samo dosledna politika miroljubnega sožitja in reševanja mednarodnih problemov s pogajanji ublaži in prebrodi mednarodno napetost ter utrdi mir na svetu.
□	Vzajemni obiski zunanjih ministrov so dali zelo plodne rezultate. Odnosi med obema državama so se z uspehom razvijali. Odprta so pota za napredek sodelovanja na gospodarskem, kulturnem in političnem področju.
□	O obisku sovjetskega zu-
nanjega ministra je obširno poročal tudi tuji tisk, pri čemer je seveda kombiniral po svoje, kakor vedno doslej. Posebno govori o vse večjem zbližanju, seveda spet stališča blokovskih ocenjevalcev Očitno je, da ima sovjetsko-jugoslovansko, sodelovanje namen okrepiti svetovni mir ne glede na razlike, ki obstajajo na. ideološkem in drugih področjih. Vse številnejši obiski ne le uradnih državnih, temveč tudi političnih, sindikalnih in mladinskih delegacij, govore o tem, da si na obeh straneh žele seznaniti se z napredkom obeh dežel, kar spet krepi mednarodno sodelovanje kot celoto in napredno gibanje še posebej.	
Minister Gromiko (desno) v razgovoru s podpredsednikom ZIS Edvardom Kardeljem
POPOLNA ZDRUŽITEV ALI NE
ZUNANJI MINISTRI ŠESTIH DEŽEL SO SE RAZŠLI BREZ ODLOČITVE □ DE GAULLOV NAČRT O EVROPI-DOMOVINI Z NACIONALNIMI POSEBNOSTMI DEŽEL-ČLANIC □ NIZOZEMSKO-BELGIJSKA OPOZICIJA IN ITALIJANSKI KOMPROMIS
Pred dnevi so se v Parizu razšli zunanji ministri šestih dežel članic skupnega evropskega tržišča ( Francija Zahodne Nemčije, Italije, Luksemburga, Belgije in Nizozemske) brez vsakršnega uspeha. Hoteli so doseči sporazum tudi o politični združitvi Zahodne Evrope, potem ko so enotnost dosegli z zahodnim tržiščem, skupnostjo za premog in jeklo ter sporazum o Euro-Atomu.
ITALIJA
Italijanski premier Fanfani je na nemški predlog v Torinu pred nedavnim priporočal, naj takoj ustanove politično telo, ki bi ne bilo nadnacionalne narave. Tako ravnanje bi samo omogočilo Angliji, da bi se priključila sporazumu. Ko bi preteklo nekaj časa, bi sporazum dopolnili z namenom, da bi prišlo do postopnega »združevanja« organov političnih skupnosti. Najprej bi razširili oblast evropske skupščine, tako da bi se spremenila v parlament, kjer bi volili z neposrednimi glasovi.
Premier Fanfani je predložil kompromisni predlog v naslednjih vprašanjih:
Glede na to. ker general de Gaulle zahteva politično avtonomijo Evrope v odnosu na Atlantski pakt. predlaga, naj bi v sporazumu o Uniji pakta sploh ne
omenjali. De Gaulle je baje v to privolil.
Ker francoski predsednik vztraja pri tem. naj bi bile obstoječe zahodne gospodarske organizacije odvisne od političnih oblasti (od Sveta šefov vlad), je Fanfani predložil, naj bi se še bolj okrepili neodvisnost Skupnega evropskega tržišča. Skupnosti za premog in jeklo in Euro-Atoma s tem. da bi se šefi vlad občasno sestajali.
Njihovi sklepi naj ne bi vplivali na sklepe oblasti skupnega tržišča. Sporazum naj bi revidirali v času. ki bi ne bil »krajši od treh let in daljši od šest let«.
FRANCIJA
General de Gaulle nasprotuje združevanju v polnem pomenu besede in je še naprej zvest svojim tezam o Evropi - domovini , v kateri bi seveda Francija igrala vodilno vlogo. Ni naklonjen NATO. ker ta preprečuje njegove načrte za francoski vstop v »atomski klub«. V Evropski uni-
ji vidi samo orodje v službi svoje politike, orodje, s pomočjo katerega bi okrepi francoske pozicije v odnosu na Anglo-Američane. Je proti pridružitvi Velike Britanije v Unijo, ker bi ta ogrožala njegove zamisli o vodstvu Francije. Nasprotuje tudi gospodarski skupnosti, ki bi prera-
sla v politično oblast, ker bi ta z nemško podporo postala absolutna oblast. V razgovoru s Fanfanijem v Turinu je samo delno popustil.
ZAHODNA NEMČIJA
Adenauerjeve pozicije so do skrajnosti nedoločene. Rekel je pravzaprav vsem »da«. V
Baden-Badenu je rekel de Gaullu »da«., ko mu je general pojasnil svoj rožnat program »Evropske domovine«, ki bi jo vodili dve veliki naciji — Francija in Nemčija. Rekel je da ostalim deželam Skupnega tržišča, ko so ga seznanile s svojo zmedenostjo zaradi generalovega programa.
Adenauer zelo malo razmišlja o obliki bodočega zahodnoevropskega političnega združevanja. Zavzema se samo za prijateljstvo s Francijo in za bistveno strinjanje z de Gaullovim načrtom. Strinja se z nasprotovanjem pomiritvi Vzhod —Zahod, s francosko-nemškim vodstvom v okviru bodoče evropske politične in gospodarske unije, s protiameriško -in protibritansko politiko v okviru NATO. Stari kancler je v Bundestagu (zahodnonemški skupščini) neprestano trdil, da so njegova posvetovanja z italijanskim premierom Fanfanijem doprinesle rešitvi bodoče evropske unije.
BENELUKS
Luksemburg se je izjavil za kompromis, ki ga je priporočal Fanfani. Nizozemska in Belgija pa sta zavzemali bolj nepomirljivo stališče. Nizozemska se strinja s tem, naj bi najprej počakali, da se Velika Britanija vključi v Skupno tržišče, in bi šele potem krenili po težki poti evropske politične
unije. Nizozemska in Belgija so proti tezi o »evropski domovini«, v kateri bi posamezne države ohranile svojo podobo, pač pa za združevanje na »nadnacionalni podlagi«. Kritizirale so tudi italijanski predlog, naj bi se šefi držav občasno sestajali v zvezi z gospodarskimi problemi. S tem bi po njunem mnenju oslabili avtonomijo gospodarske skupnosti.
VELIKA BRITANIJA
Velika Britanija zavzema stališče do evropskega političnega združevanja kot »bodoči član skupnega tržišča«. Gospodarska skupnost naj bi predstavljala podlago politične skupnosti. Na drugi strani je znano, da je Britanija zaradi svojih posebnih obveznosti do Britanske skupnosti narodov proti popolni integraciji. Od tod tudi razlike med italijanskim in britanskim stališčem. Italija je za trenutno moralno združevanje, a ne kot Nizozemska za na nadnacionalni podlagi, samo zato, da bi se lahko pridružila tudi Anglija, ki je proti popolni združitvi. Na drugi strani si želi, da bi ustvarili nekak protiutež de Gaullovi zamisli o vodstvu Pariz Bonn.
Eno izmed srečanj »šestorice« Predsednik de Gaulle (levo) n kancler Adenauer, ki se v glavnem strinja s francosko-emškim vodstvom v bodoči združeni Evropi, seveda le zahodni.
4
POMURSKI VESTNIK, 28. APRILA
kažipot za delitev
Ukrepi, ki naj omogočijo bolj učinkovalo izvajanje našega gospodarskega sistema, natančnejej povedano načela in merila za delitve čistega dohodka v gospodarskih organizacijah so razširjena tudi na ustanove. Zdravstvene in prosvetne ustanove, kulturne ustanove, znastveni instituti in zavodi, banke, zavodi za socialno zavarovanje itd., skratka vsi tisti, ki ne določajo osebnih dohodkov po predpisih o javnih uslužbencih, pač pa dele dohodke na osebne dohodke in sklade v skladu z uspehi njihovega dela, so odslej dolžni upoštevati načela in merila za delitev osebnega dohodka, kot jih je sprejel na zadnji seji Zvezni izvršni svet. O načelih in merilih za delitev čistega in osebnega dohodka v gospodarskih organizacijah smo spregovorili že pred tednom dni, zato tokrat o nekaterih načelih in merilih za delitev osebnega dohodka.
Eno izmed načel je, da mora kolektiv usmeriti družbeno upravljanje s sredstvi ter pravico delitve ostvarjenega dohodka tako, da bo naraščala materialna osnova te ustanove. To pomeni, da velja tu, kot v gospodarskih organizacijah tesna vez med osebnimi dohodki in dohodkom ustanove, tesna vez osebnih dohodkov
z doseženimi delovnimi uspehi in da bi bila napak kakršnakoli drugačna delitev. Drugo načelo, ki naj se ga drže v ustanovah pri sprejemanju pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov, je pomerjanje osebnih dohodkov z dohodki drugih podobnih ustanov in z ravnijo osebnih dohodkov, doseženih v gospodarskih dejavnostih, s katerimi jih lahko primerjajo. Prav tako je treba upoštevati načela planov politično teritorialnih enot. Pri primerjanju mora ustanova upoštevati, na kakšni podlagi se je povečal dohodek, in če bi vse to dovoljevalo izplačati večje osebne dohodke, kot so jih dosegli v prejšnjem letu. Sredstva, ki izvirajo iz višjih cen uslug oziroma povečanih dotacij, če to povečanje ni namenjeno za osebne dohodke, je kolektiv ustanove dolžan vložiti v poslovni sklad, investicijski sklad oziroma rezervni sklad.
Kolektiv pa bo primerjal delitev tudi znotraj ustanove in sicer, kakšna je delitev recimo v letošnjem letu v primerjavi z letom prej ali z letom 1980. V skladu z narašča-
njem življenskih stroškov naj bi recimo porasli osebni dolani in letos v primerjavi z letom 1980 skupno za 25 odst.
To je seveda le nekaj načel Tovariš Ljupčo Arsov, član ZIS je v obrazložitvi omenjenih ukrepov med drugim opozoril tudi, da ob tem ne gre za preprosto računsko-tehnično izračunavanje, temveč za ukrepe, ki naj omogočijo bolj učinkovito izvajanje našega gospodarskega sistema. Med drugim je dejal:
Določeni obrazci in merila za primerjanje rezultatov v poslovanju bodisi s tistimi v prejšnjem obdobju svoje organizacije ali z rezultati organizacije sorodnih grupacij, kakor tudi primerjanje ravni osebnih dohodkov s povprečnimi osebnimi dohodki v grupaciji so kažipot, kako najti najboljše razmerje v delitvi čistega dohodka na osebne dohodke in sklade. Vsa ta primerjanja in obrazci n so preprosta računsko-tehnična izračunavanja in na to jih tudi ne smemo omejiti. Njihovi rezultati naj bodo elementi za določanje zaželenih razmerij. De-
lovni kolektivi pa bodo lahko upoštevali več drug h faktorjev, ki so morda vplivali na rezultate poslovanja Tako bomo imeli možnost, da bomo upoštevali okoliščine in specifičnosti gospodarskih organizacij, ki so vplivale na njihovo poslovanje Vse to pomeni, da so organi upravljanja delovnih kolektivov dolžni proučiti dokumentirane analize, s katerimi bodo v svojem delovnem kolektivu in družbenim faktorjem pokazali, kakšno razmerje so upostavili v delitvi in na katerih elementih so določili osnove in merila v svojih pravilnikih.
Določanje teh družbenih meri in postopkov delitve čistega dohodka ne gre v smeri nekakšnih sprememb temeljnih postavk v notranji delitvi, ki bo omejile samostojnost delovnih 'kolektivov, marveč jim daje jasnejšo orientacijo za določanje razmerij v delitvi...«
Opravila, ki so torej sedaj pred samoupravnimi organi gospodarskih organizacij in ustanov ter pred delovnimi kolektivi kot celoto, so torej izredno pomembna in terjajo tenkovestno presojo, posluh ter hkrati dobršno mero družbene odgovornosti za upravljanje s sredstvi in za delitev.
P D
OTVORITEV KOPALNIC IN PRALNIC
Za l.maj bodo na Murščaku in na Svobodnem vrhu pri Kapeli predali svojemu namenu dve novi stavbi, ki jih je zgrudilo Vinogradniško gospodarstvo Kapela. V njih so sodobno urejene kopalnice in pralnice, služile pa bodo vinogradniškim delavcem in ostalim prebivalcem teh krajev. Vinogradniško gospodarstvo Kapela si na ta način prizadeva izboljšati higienske razmere in standard svojih delavcev.	
Kolektiv tega gospodarstva si tudi prizadeva, da bi na Svobodnem vrhu uredil otroški vrtec, ki naj bi bil podružniča otroškega vrtca na Kapeli	-r-
RADGONA
V ponedeljek je ObO SZDL Gornja Radgona sklical sejo predsednikov in sekretarjev KO SZDL. Razpravljali so o nekaterih gospodarskih problemih in nalogah KO SZDL Pogovorili so se tudi o pripravah za praznovanje 1. maja in o nekaterih organizacijskih vprašanjih KO SZDL.
-j-
BELA HORVAT 60-LETNIK
Tov. Beli HORVATU, direktorju Zavoda za prosvetno pedagoško službo v Murski Soboti je vzcvetela Šestdeseta pomlad. Čeprav eden najvidnejših pedagoških delavcev Pomurja, praznuje ta lep jubilej tako tiho, skromno, kot je bil vedno skromen v svojem življenju.
Rodil se je in vzrastel v Pomurju ter vse do danes ostal veren in dosleden soustvarjalec sodobnega Šolstva v tej pokrajini. Pričel
Je pred 35. leti kot učitelj in upravitelj, deloval na mnogih šolah v Prekmurju, po osvoboditvi pa ga srečamo med prvimi graditelji socialistične Sole in njenih kadrov. Je eden, ki so takrat pričeli in vztrajali do danes na težkem mestu prosvetno-pedagoške službe v okraju. V mozaiku današnjega pomurskega šolstva in ljudske prosvete, muzeja, tiska, pedagoške in druge literature so marsikje skrite zamisli in uporno delo Bele Horvata.
Svoj jubilej je dočakal Se poln duhovne svežine, neumornega delovnega elana, v največjem tempu šolske reforme. Družba mu je za njegovo plodno delo dala več lepih priznanj, je Žagarjev nagrajenec in eden prvoimenovanih pedagoških svetnikov v Sloveniji. Najlepša priznanja pa so mu vsekakor priljubljenost in spoštovanje med šolniki ter med ljudstvom Prekmurja, saj je njegovo ime in njegov vedri optimizem znan in cenjen skoraj v vsaki prekmurski vasi.
Njegovi sodelavci mu iskreno čestitamo ob tem jubileju, želimo mu trdnega zdravja in še mnogo let tako prijetnega, tovariškega in preudarnega pedagoškega vodstva našega Zavoda ter še mnogo, mnogo lepih pomladi.
Tudi uredništvo našega lista se pridružuje iskrenim čestitkam k jubileju enega naših najstarejših sodelavcev!
POMURSKI VESTNIK ODKRIVA POMURJE
Radomerje v pomladnem objemu
Za obisk v Radomerju, prikupni vasici ob vznožju ljutomerskih goric, smo izbrali zares lep dan. Vroče aprilsko sonce je krepko pripekalo in budilo naravo, ljudje pa so v naglici opravljali zakasnela spomladanska poljska dela. Dela se je nakopičilo zares dosti, vendar pravijo, da ga bodo ob takem vremenu, kakršno je zadnjih nekaj dni, hitro opravili.
Zapisali smo, da je Radomerje vasica in to je tudi res, saj ne naštejemo niti trideset hišnih številk, moramo pa reči, da je prav ta vasica dala prve partizane v Prlekiji, kakor so Stanko Črvič-Bojan, Slavko Ivanjšič-Boris in drugi, precej vaščanov pa je zaradi napredne usmerjenosti končalo življenjsko pot pod streli in za žicami okupacijskih taborišč. Čeprav gre življenje v kraju po osvoboditvi po novi poti. vas tudi nanje ni pozabila. Na novem gasilskem domu, ki je pravzaprav zatočišče vseh organizacij, je krajevna organizacija Zveze borcev odkrila spominsko ploščo.
Skoraj malo čudno zveni, da ima Radomerje težave s kvalitetno pitno vodo, vendar je res. Se najbolj umestno bi bilo, če bi se vaščani zedinili za vodovod, ki bi ga lahko spel ali od izvira kristalnočiste vode pod Kotnikovim bregom. To ne bi bilo niti preveč drago, hkrati pa bi bilo bolj priročno. Sicer pa prepustimo razmšljanje o tem vaščanom samim.
In če v kraju povprašaš po delu organizacij in društev, ti brž pohvalijo gasilsko društvo Sicer pa imajo o tem društvu tudi drugod precej dobro mnenje, saj je na raznih nastopih vedno osvojilo vidna mesta. Pred nekaj leti so si s pomočjo ostalih vaščanov zgradili prostran gasilski dom s primerno dvorano, ki jo večkrat koristno uporabijo za razne prireditve. Kakor pravijo, bi v vasi lahko imeli več prireditev, če bi imeli za to pobudnike in organizatorje. To bi morala biti predvsem mladina, ki pa je maloštevilna. Edina rešitev bi bila v tem, da bi mladina okoliških vasi začela s skupnim delom.
In vaški načrti? Teh nimajo letos posebno dosti. Pozornost bodo posvetili predvsem vzdrževanju krajevnih cest in podobnim krajevnim vprašanjem.
Po obisku v Radomerju sem se napotil do rojstne hiše največjega slovenskega jezikoslovca 19. stoletja, Frana Miklošiča v Radomerščaka »Četrt ure je do tja,« so mi rekli v Radomerju in dodali, da je pot precej strma. Pot po strmini skozi ozeleneli gozdič je
bila pravi užitek. Na hribu bi bil skoraj izgubil orientacijo, vendar so mi kmalu pokazali nekaj smrekovih vrhov, ki so kukali izza ozelenelega bukovja. .Tamle je, ne morete zgrešiti.« Počutil sem se kot če bi se pogrezal v zeleni pekel in potem sem se spet povzpel navkreber. Rojstna hiša Frana Miklošiča je sicer že večkrat menjala lastnike, pa tudi svojo prejšnjo podobo, vendar le nekoliko. Na pročelju zgradbe so že pred desetletji vzidali spominsko ploščo, ob kateri se ustavljajo številni obiskovalci, predvsem šolarji in izletniki. Sedanji lastnik hiše Marko Vaupotič mi je pokazal tudi knjigo obiskovalcev, ki je že precej popisana.
J. Stotnik
Radomerje pri Ljutomeru
K povečanju števila naročnikov
Zaradi- tega, ker je število' članov Prešernove družbe v našem okraju znatno upadlo, so v ponedeljek sklicali v našem okraju razgovor z zastopniki občinskih sindikalnih svetov, občinskih komitejev in nekaterimi poverjeniki. Razgovoru je prisostvoval tudi predstavnik Glavnega odbora Prešernove družbe tov. Tomo Brejc.
Iz poročil nekaterih poverjenikov, ki so jih prebrali na omenjenem razgovoru, so ugotovili, da je domala v vseh krajih letos manj naročnikov zbirke Prešernove družbe. Iz poročil poverjenikov se je da-
lo razbrati, da je vzrok upada predvsem v zvišanju cene zbirki in zaradi slabega izbora knjig.
Z ozirom na to, ker je število naročnikov še majhno, so se na razgovoru zavzeli za to, da bodo v podaljšanem roku poverjeniki ukrenili vse potrebno, da se število naročnikov poveča. Ponekod se očitno opazi, da je vzrok tako malega števila naročnikov pri poverjenikih samih. Na razgovoru so pohvalili način, kakršnega je izbral poverjenik Janko Makoter iz Agrotehnike servisa iz Ljutomera, ki je uredil tako, da lahko člani od-
plačujejo v obrokih. To bo očitno potrebno uvesti tudi drugod.
Predstavnik Glavnega, odbora PD je seznanil navzoče s sklepom glavnega odbora, da je treba kar naprej formirati nove občinske odbore Prešernove družbe, pri katerih se bo odslej zbiralo 5 odstotkov na ravnine za organiziranje akcije in podobnega.
Non stop uspehi znane pevke
V bližnji prihodnosti se obeta v nekaterih središčih Pomurja nastop vrhunskih pevcev zabavnih in jazz melodij iz naše države. Med nastopajočimi bo tudi nam že znana pevka Ljiljana Petrovič, ki je v zadnjem času dosegla svojevrsten rekord. Po številnih uspelih nastopih v naši državi je gostovala v Belgiji in Holandiji, kjer je imela v 12 dneh 14 koncertov, dvakrat je nastopila na radiu in posnela tri samostojne TV oddaje. Po povratku v domovino je med drugim nastopila na več koncertih s slovitim italijanskim pevcem Johny Dorellyjem, sodelovala je z uspehom na festivalu »Beograjska pomlad«, itd.
Največji uspeh je v tujini dosegla priznana in priljubljena pevka iz Novega Sada na jazz festivalu v Rotterdamu, kjer je nastopila z nekaterimi melodijami ameriških avtorjev. Njeno turnejo v obeh omenjenih državah je organiziral znani strokovnjak za, jazz Dick van der Berg, belgijski ekspert za jazz Bob Boon pa je bil zelo navdušen z njenim načinom petja jazza. Vrh tega je Ljiljana dobila ponudbe za gostovanja v Angliji, Finski, na Danskem in ponovno v Belgiji in Holandiji.
Kako je Ljiljana Petrovič navdušila Holandčane, priča poročilo v listu »De Tijd«<: »Medtem ko je simpatična gostja pela, je bilo v dvorani takšno razpoloženje, da ni bilo moč slišati, kaj poje, no navdušenju občinstva pa je moč sklepati, da je bilo — izredno.« »Het Rotterdamskih parol« pa je med drugim zapisal: »Napredek Jugoslovanke Ljiljane Petrovič od zadnjega gostovanja preseneča, če-
grav je bilo pred tremi meseci.
e bo tako nadaljevala, ji lahko prerokujemo zares uspešno kariero na polju jazza.« In »De Hovenloods«: »Očarljiva Jugoslovanka Ljiljana Petrovič je tako navdušila občinstvo, da nismo od odobravanja mogli povsem dobro slišati, kaj poje.« Algemeen Dagblad»: «Kot zadnjič je Ljiljana Petrovič ponovno dobila zasluženo priznanje za svoje jazz petje. Nav-
dušila je občinstvo s svojim izvirnim načinom interpretiranja jazza.«
Ljiljana Petrovič je pred nedavnim nastop la z velikim uspehom kot edini vokalni solist na jazz festivalu v Bologni in z Zagrebškim jazz kvartetom prispevala k eni naj-večjih afirmacij naše glasbe v tujini. Kritika jo je osenila kot vrhunsko prvko.
B. S.
Pričelo se je ... asfaltiranje ceste M. Sobota — Lendava
PRVI MAJ
(Nadaljevanje s 1. strani)
v nič manjši meri ljudje z zadostnim političnim posluhom. Tam, kjer glede teh kadrov ni tako, — take primere pri nas imamo — in še posebno ne, če niso dovolj budne in aktivne ostale zavestne sile in organi upravljanja, se porajajo vse mogoče slabosti, do anarhičnega poslovanja, deficitov, malverzacij, podkupovanja, prilaščanja itd. Kjer ni pravilne organizacije dela in poslovanja se ustvarjajo nizki dohodki in zaradi tega samoumevno nezadovoljivi osebni prejemki delavcev.
V ostalem bi bilo sedaj v nekaterih kolektivih nujno skrbno proučiti vzroke slabšega gospodarjenja in s tem izredno nizkih osebnih dohodkov, zlasti nižjih kategorij delavcev ter podvzeti vse možne ukrepe, da se tako stanje odpravi. V enaki meri je treba odločno korigirati prevelike razpone in odpraviti nezasluženo velike osebne prejemke poedincev.
Če združimo vsa ta in še mnoga druga vprašanja v en kompleks, ki predstavlja skupek naših gospodarskih, družbenih in s tem političnih problemov, nam mora postati jasno, katere so tedaj naše skupne neposredne naloge, katerih reševanja se je treba lotiti z vso odločnostjo in doslednostjo na vseh nivojih in pri vseh organih.
Morda smatra kdo, da bi bilo v dneh, ko začenja praznično prvomajsko razpoloženje, bolje in lepše govoriti le o naših pozitivnih uspehih in s številkami dokazovati razvoj n in napredek, ki smo ga dosegli, puščati pa ob strani probleme, nove napore in razne slabosti. Prav bo, da o prvem in drugem spregovorimo ter
razmišljamo, da se ne predajemo nekakemu samozadovoljstvu ter samemu času, ki naj bi svoje doprinesel. Edini smo si lahko, da brez zavestne volje delovnih ljudi in organov upravljanja, pa tudi brez aktivne dejavnosti političnih sil, ne more biti zaželjenih niti trenutnih in tudi ne daljnosežni rezultatov.
Nova Jugoslavija si je že zdavnaj pridobila v svetu velik ugled zaradi izrednih političnih naporov v mednarodnem sodelovanju, v prav taki meri pa tudi zaradi svoje notranje demokratične ureditve in ogromnih uspehov v svojem družbenem razvoju. Ta ugled si je naša država v zadnjem obdobju še bolj utrdila s svojo odločno in konstruktivno zavzetostjo za mir v svetu, za dobre odnose z drugimi državami, s političnim in ekonomskim sodelovanjem z nerazvitimi deželami, v boju za enakopravnost med narodi in za odpravo kolonializma. S tem in s svojo notranjo socialistično izgradnjo je naša država svetel primer in zavesten tvorec povezovanja internacionalističnih naprednih gibanj ter borbe delavskega razreda vsega sveta. Tako notranjo kot zunanjo politiko naše države, na čelu katere se neumorno razdaje in jo vodi tovariš Tito, bomo z vsemi napori in enotnostjo bratskih jugoslovanskih narodov nadaljevali tudi v prihodnje. To naj bo naša obveza, ponovno izrečena ob prvomajskem prazniku.
Vsem delovnim ljudem v okraju čestitam v imenu okrajnega sindikalnega sveta k prazniku dela in jim žel m v dnevih praznovanja prijeten oddih ter razvedrilo.
POMURSKI VESTNIK, 28 APRILA,
5
LETNA SKUPŠČINA ObZTK MURSKA SOBOTA
V JESENI : OBČINSKE LIGE
V nedeljo je bila v Murski Soboti letna skupščina občinske zveze za telesno kulturo. Navzočih Je bilo okrog 60 delegatov iz vseh telesnovzgojnih organizacij v občini, kot gosta pa sta prisostvovala skupščini podpredsednik OZTK Boris Firm in sekretar ObO SZDL Vlado Kolmanič.
Iz poročila predsednika upravnega odbora Zveze nekaj bistvenih misli. Občinska zveza za telesno kulturo je, čeprav Se ni imela pravih izkušenj pri svojem delovanju, že znatno utrdila svojo vlogo usmerjevalca telesne vzgoje na svojem območju. Med posameznimi telesnovzgojnimi organizacijami so bila najbolj aktivna šolska športna društva in telesnovzgojni društvi Partizan v Krogu in Moščancih. Nekatera društva v občini pa sploh niso čutila potrebe po tesnejših stikih in sodelovanju s svojo telesnovzgojno zvezo.
V letošnjem delovnem programu Zveze je več pomembnih novosti. Naj navedemo samo glavne: v jeseni bodo ustanovili občinske lige v rokometu, košarki, nogometu in še nekaterih drugih športih, tekmovanja sindikalnih podružnic bodo letos izpeljali v skladu s sprejetim pravnilnikom občinskih delavskih športnih iger in prihodnje leto ustanovili posebno sindikalno ligo za vse športe, priredili bodo več seminarjev za inštruktor-
je, trenerje in sodnike, več predavanj za predstavnike vseh telesnovzgojnih organizacij v občini itd. Vzpodbuden — zlasti za aktivne športnike
— je tudi sklep, da bo zveza v okviru svojega propagandnega delovanja nagradila ob koncu leta prvouvrščene posameznike s priznanji in pokali, medtem ko bo trem najboljšim telesnovzgojnim organizacijam v občini podelila praktične nagrade.
Razburljiva nedelja na nogometnih igriščih
ZAMENJAVA MEST
1. SOBOTA II, 2. NAFTA
Značilnost desetega kola tekmovanja za prvenstvo v PNL so bile ostre borbe na vseh tekmah. Nekatere borbe so prešle že v grobost, zato je bilo to kolo rekordno tudi po številu izključenih igralcev. Igrišče so morali zapustiti kar 4 igralci! Vzrok: groba igra ali pa celo napad na sodnika. Najbolj zaskrbljujoči dogodki so bili v Murski Soboti na tekmi Grafičar : Pušča, kjer je moral sodnik izključiti tri igralce Pušče in nato predčasno zaključiti tekmo zaradi napada na njega. Ti dogodki prav gotovo niso v čast igralcem Pušče in zaslužijo vso, grajo. Sodnik je naredil grobo napako pri dosojl enajstmetrovke, vendar bi morali igralci Pušče iskati zadoščenja drugje, kjer bi verjetno tudi uspeli, ne pa, da so skušali skrajno surovo obračunati s sodnikom. Tekmovalna komisija pri NP Je že reagirala in bo ostro ukrepala; uvedla je kazenski
postopek proti Igralcem Pušče, prav tako tudi proti klubu zaradi nešportne igre in grobega vedenja vsega moštva, kakor tudi proti Grafičarju, ki kot prireditelj ni poskrbel za varnost sodnika po končani tekmi in je imel slabo rediteljsko službo. Do manjšega incidenta je prišlo tudi v Turnišču, vendar se Je po izključitvi igralca Brazde tekma končala v redu.
Če analiziramo dosežene rezultate, lahko ugotovimo, da je največje presenečenje poraz moštva Beltinec na domačih tleh. Z zmago nad moštvom Nafte se je Sobota II povzpela na čelo lestvice in je tako eden glavnih kandidatov za prvo mesto. V konkurenci pa še naprej vodi moštvo Nafte, na drugem mestu pa je enajstorica Beltinec.
Zmagi Sobote II in Radgone sta povsem zasluženi in sta se obe tekmi končali v najlepšem redu. Moštvo Planike se, kot kaže, že popravlja in je z visokim repultatom premagalo svojega nasprotnika. Moštvo Brazde je trenutno v slabi formi.
Nedelja bo prost dan za klube, ki so izpadli iz nadaljnega tekmovanja za pokal FLRJ. Tako bo v Šalovcih samo tekma med domačim moštvom in Soboto IT. Druga polfinalna tekma med Radgono In Nafto na bo zaradi turnirja v G. Radgoni 10. maja v Radgoni.
REZULTATI X. KOLA: Grafičar : Pušča 1:0 (registrirano 3:0 p. f.); Sobota II : Nafta 4:2; Beltinci : Radgona 0:1; Planika : Brazda 6:0.
Po letni skupščini Košarkarske podzveze za Pomurje
VELIK NAPREDEK
Osnovna ugotovitev na nedavni skupščini Košarkarske podzveze za Pomurje je bila, da je košarka v Pomurju preteklo leto znatno napredovala, zlasti med srednješolsko mladino, medtem ko na podeželje še ni prodrla predvsem zaradi tega, ker je ta šport razmeroma zahteven in v naših vaseh tudi še ni ustreznih košarkarskih igrišč.
V	preteklih dveh letih Je bilo izredno tesno sodelovanje med obema strokovnima odboroma ORO in KPP, to sodelovanje pa je sedaj že izgubilo svoj prvoten namen, zato ga bodo v prihodnosti omejili na vsklajevanje tekmovanj v obeh podzvezah.
V	letošnjem delovnem programu so predvideli, da bodo v času počitnic priredili več propagandnih nastopov in turnirjev, v Murski Soboti pa kakovosten turnir, na katerem bodo sodelovala tudi nekatera priznana moštva od drudod. Ugotovili so tudi, da letošnji prvak — moštvo Elana — nima ustreznih pogojev za sodelovanje v republiški ligi, zato je od tega tekmovanja tudi odstopil, so pa možnosti, da bi z nekaterimi njegovimi igralci lahko izpopolnili moštvo, ki bi sodelovalo v nižjem tekmovanju — na pr. v okviru pomursko-štajerske košarkarske lige; za ustanovitev te lige so se na skupščini tudi zavzemali.
Na skupščini so dali priznanje tudi sodniški organizaciji. Nekateri sodniki so vodili brezplačno tudi do 15 tekem za prvenstvo. Zanimivo je tudi to, da so nekatere tekme v okviru liga tekmovanja vodili celo pionirji — sodniki. Predstavnika Košarkarske zveze Slovenije sta izrekla posebno priznanje vodstvu pomurska podzveze za organizacijo lanskega pionirskega tekmovanja za 'republiško prvenstvo v Murski Soboti; pri tem sta poudarila, da je bilo to doslej najbolje organizirano tovrstno tekmovanje v Sloveniji. Na skupščini so razdelili posamezni-
kom tudi več priznanj KZS in Košarkarske podzveze za Pomurje.
Brez večjih presenečenj na rokometnih igriščih
V ZNAMENJU (p. f.)
Zadnja nedelja Je na pomurskih rokometnih igriščih minila brez večjih presenečenj, nekatera moštva so si točke razdelila, v borbi za zadetke, nekatera pa tudi ne: v nedeljo je namreč bilo v vseh ligah kar osem tekem, ki so se končale v korist nasprotnika z rezultatom 5:0 (p. f.), kar prav gotovo vpliva na zanimivost in atraktivnost samega tekmovanja, čeprav so za to nekateri razumljivi vzroki: večina odsotnih tekmovalnih moštev ni prišla na igrišča zaradi neopravljenih zdravniških pregledov tekmovalcev, prevelike oddaljenosti itd.
V prvi članski ligi so bili doseženi naslednji rezultati: Tekstilec : Sloga 30:22 (16:11), Krog : ŠCBP 32:7 (14:5). Beltinci : Elan 38:8	(16:4), Kovinar : ESŠ 21:14
LESTVICA — PIONIRKE Beltinci	8	8	0	0	117:16	16
Cankova	8	6	0	2	49:17	12
Polet	8	6	0	2	59:28	12
Črensovci	8	4	0	4	34:50	8
Lendava	8	3	0	5	24:53	6
Krog	8	2	1	5	20:47	5
Mladost	8	2	1	5	21:52	5
Ljutomer	8	0	0	8	3:64	0
PIONIRJI
Mladost	10 10 0 0 158:38 20
Polet     10 8 0 2 116:54 16
Beltinci	10	6	0	4	94:65	12
Krog	10	5	0	5	68:68	10
Cankova	10	4	0	6	34:91	8
Rogaševci	10	4	0	6	51:117	8
Lendava	10	3	0	7	44:74	6
Ljutomer	10	0	0	10	24:82	0
(12:14), ŠURS : Grafičar 0:5 (p. f.). II. članska liga: SŠTV : KSŠ 26:18, Ljutomer : Beltinci II 21:14, Turist : Agroservis 12:29, Kovinar II : Pomurje 29:11. I. liga članice: Sloga : Beltinci 0:5 (p. L), ESŠ : Elan 5:0 (p. f.), Krog : Grafičar 5:0 (p. f) II. liga — članice: ESŠ : SŠTV 0:5 (p. f.). Pionirke: Črensovci : Enotnost 1:15, Polet Mladost 8:4, Krog : Lendava 5:0 (p. f ). Ljutomer : Cankova 0:5 (p. f ). Pionirji: Polet: Krog 22:4, Rogaševci : Lendava 5:0 (p. f.), Ljutomer : Enotnost 10:14, Cankova : Mladost 0:31.
Kaže, da bodo letos začeli v M. Soboti (na stadionu NK Sobota) organizirano igrati tenis. Igrišče so v ta namen že usposobili; v teniško sekcijo želijo vključiti čimveč pionirjev, mladine in tudi starejših, slednjih predvsem za rekreativno izživljanje. Mladini ne bo potrebno plačevati nobene članarine, medtem ko bodo starejši plačevali samo skromen prispevek za redno vzdrževanje igrišča. Prijave za aktivno vključitev v sekcijo sprejemajo na soboški ESŠ (prof. Lebar).
Pred dnevi je bilo v Kranju tekmovanje športnikov dijaških internatov iz Slovenije. V konkurenci osmih tekmovalnih moštev je ekipa soboškega Internata v skupni razvrstitvi zasedla častno drugo mesto. Medtem ko so bile nekatere druge ekipe diskvalificirane zaradi sposojanja tujih igralcev, so Sobočanci nastopili s povsem lastnimi silami in bili za disciplinirano zadržanje še posebej pohvaljeni. Nekaj važnejših rezultatov: tek na 1000 m Drago Žitek 3. mesto s časom 2,57, skok v višino: Frančiška Kovačič 1. mesto — 135, Marija Sabati II. mesto — 130, v rokometu so naši predstavniki zasedli drugo mesto itd.
Moštvo beltinskega Partizana bo čez par dni nastopilo na rokometnem turnirju v Veliki Nedelji. To bo povratno srečanje beltinskih rokometašev, ki se bodo na turnirju pomerili z domačim moštvom. Tekmovanje v Veliki Nedelji prirejajo v počastitev 1. maja.
V ponedeljek zvečer se bosta v Beltincih srečali domače rokometno moštvo in rokometna reprezentanca Sobote. To bo prva nočna tekma pod reflektorji v Pomurju.
Letos 6. maja se bo pričelo tekmovanje za prvenstvo v okviru Pomurske odbojkarske lige. Za tekmovanje se je prijavilo doslej okrog 25 moštev, ki bodo nastopala v treh tekmovalnih skupinah.
Pred dnevi je bilo prijateljsko srečanje med odbojkarji soboške SŠTV in moštvom Moščanec. Zmagali so soboški srednješolci z rezultatom 3:0, kar dokazuje, da že marljivo trenirajo in se pripravljajo na bližnje tekmovanje v POL.
Sporedno z asfaltiranjem ceste bodo v Beltincih asfaltirali tudi športno igrišče Nova asfaltirana športna ploščad bo koristno služila predvsem šoli, saj bo lahko mladina tekmovala na njej tudi v zgodnji pomladi in v pozni jeseni zaradi urejenega odtoka vode. Pri gradnji bodo družno sodelovale vse množične organizacije v kraju.
Na soboški SŠTV so ustanovili strelsko družino in jo poimenovali po znanem prekmurskem revolucionarju Aliju Kardošu. Na ustanovni skupščini so sprejeli tudi delovni program, v katerem so dali prednost tekmovanju v sami strelski družini.
BLAZINF, BLAZINE...!
V nedeljo je bilo v Velenju srečanje za prvenstvo v II. slovenski ligi med ekipama judoistov soboškega in velenjskega Partizana. Zmagali so domač ni s končnim rezultatom 16:8 za Velenje.
Borbe obeh ekip so bile naporne in zelo zanimive. Nasprotniki naših judoistov so imeli očitno telesno premoč. Ekipi sta bili v glavnem enakovredni, vendar pa je tokrat prišla do veljave bolj telesna moč kot tehnika. Poraz soboških judoistov je časten, če upoštevamo, da so bili zaradi napornega potovanja že zelo utrujeni.
Najboljši iz soboške ekipe je bil tudi tokrat težkokategornik Stanko Šarkanj, ki je v 10-minutni naporni borbi premagal svojega nasprotnika herkulske moči s protimetom in končnim prijemom. Mnogo posla je imel tudi Bogomil Flisar, saj je šele v zadnjih sekundah s končnim prijemom prisilil nasprotnika k predaji. Izredno požrtvovalno se je boril tudi Milan Jagodič; doživel je sicer poraz, vendar je edini med nastopajočimi pokazal nagle kombinacije iz bočne in nožne tehnike. Te kombinacije pa zaradi visokih vstopov niso prišle do veljave pri telesno močnejšem nasprotniku. Jože Flisar, čeprav začetnik, je izvlekel neodločen rezultat.
Po triletnem obstoju judo sekcije v Murski Soboti je bila to prva resnejša preizkušnja znanja v ekipni borbi za mlade soboške judoiste, četudi so morali Velenje zapustiti poraženi.
Upoštevati je namreč potrebno, da ima soboška judo sekcija med vsemi sekcijami v Sloveniji najslabše pogoje, saj trenira na površini 8 kv. metrov, medtem ko je predpisano, da je potrebno za treninge vsaj 86 kv. metrov oblazinjene površine. Tekmovalni uspehi soboških judoistov bodo zanesljivo zagotovljeni, ko bo imela sekcija svoje, za ta šport ustrezne blazine.
KRATKE NOGOMETNE REMI SOBOTE NA RAKOVNIKU
Prva enajstorica Sobote je v nedeljo gostovala na rakovniškem igrišču v Ljubljani in se tam pomerila z moštvom Odreda-Krima. To srečanje za prvenstvo v SCL se je končalo z neodločenim rezultatom 1:1 (1:0 za Soboto), kar je za našega predstavnika vsekakor uspeh, saj je nastopal samo z desetimi igralci in na tujem igrišču. Kaže namreč, da moštvo Sobote spet prihaja v formo in se morda celo pripravlja za prihodnje »runde« v SCL tudi kakšno prijetno presenečenje. Največ zaslug za tak rezultat ima vratar Vrdjuka.
Strelca golov: v 43. minuti Puškarič za Soboto (iz enajstmetrovke) in v 60. minuti Škraba za Odred-Krim.
Mladinsko moštvo Sobote pa je v nedeljo na igrišču v Rakovniku doseglo prepričljivo zmago nad vrstniki Odreda-Krima z rezultatom 5:1 (1:1).
KONČNO: ZMAGA PLANIKE
V	nedeljo sta se v Turnišču pomerili moštvi s spodnjega dela lestvice: domača Planika in Brazda iz Dobrovnika. Končno so gledalci, ki jih je bilo ob igrišču okrog 500, spet prišli na svoj račun, saj je znano, da je doživela Planika zadnje čase celo serijo porazov. Domačini so prepričljivo premagali goste z rezultatom 6:0 (2:0).
V	prvem polčasu je bila igra mlačna in nezanimiva; šele v drugem polčasu so se igralci domačega moštva razživeli in napolnili mrežo gostov.
Sodil je dobro Bojnec, ki ni dopuščal ostre igre.
GRAFIČAR V RADKERSBURGU
V	nedeljo je gostovalo moštva soboškega Grafičarja v Radkersburgu in se pomerilo s tamkajšnjo nogometno enajstorico. V zanimivem in zares športnem srečanju so zmagali domačini z rezultatom 4:2. V moštvu Grafičarja je tokrat nastopil kot gost tudi Franc Maučec. Sodnik iz Gradca je tekmo vodil odlično.
V	nedeljo se bodo soboški Judoisti pomerili v srečanju za prvenstvo s svojimi vrstniki Drave v Ptuju. Ptujčani so po telesni moči in tehniki enakopravni našim tekmovalcem. Težje pa bo seveda opraviti s celjskimi judoisti, ki so po nesrečnem naključju izpadli iz I. slovenske lige. Srečanje s Celjani bo 6. maja v Murski Soboti.
 Družbena merila za nagrajevanje
(Nadaljevanje s 1. strani)
trebno upoštevati konkreten položaj v posameznih gospodarskih organizacijah in ga analizirati za par let nazaj, sicer se lahko zgodi, da bo ob togem izvajanju novih ukre-
pov katera gospodarska organizacija neupravičeno kaznovana, druga pa spet neupravičeno nagrajena. Važno je tudi, da podjetja, ne da bi čakala na posredovanje občinskih komisij pogumno analizi-
rajo svoj položaj in si določijo mesto v skladu z že znanimi načeli Zveznega izvršnega sveta.
Ko je tovariš Kavčič govoril o potrebi po saniranju medsebojnih terjatev med podjetji, je dejal, da se je doslej često skrivalo za neizterjanimi dolgovi in velikimi zalogami tudi slabo gospodarjenje nekaterih podjetij. Pri tem ne gre za obveznosti, ki izhajajo iz normalnih poslovnih odnosov med podjetji, marveč za tiste pojave, ki prinašajo škodljive posledice za samo podjetje in družbo.
Po uvodnih besedah tovariša Kavčiča so navzoči živahno razpravljali zlasti o specifičnih problemih, ki se kanijo pojaviti v Pomurju pri izvajanju Navodil ZIS o delitvi osebnega dohodka v podjetjih
PROIZVAJALEC—EE—PODJETJE
(Nadaljevanje z 2. strani)
Prve izkušnje decentraliziranega opravljanja so v ČZP Pomurski tisk že analizirane in so nam prinesle koristne pobude za dopolnitev pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov, o katerih je odločal dosedanji osrednji delavski svet na svoji zadnji seji.
V našem podjetju je občutno poraslo zanimanje neposrednih proizvajalcev za upravljanje v ekonomskih enotah, čeprav ugotavljamo, da so se sveti ekonomskih enot pri svojem dosedanjem delovanju premalo naslanjali na svoje kolektive kot na množičen izvor neposrednega upravljanja. Lahko bi celo rekli: preveč so upravljali v imenu svojih kolektivov. S tako njihovo usmerjenostjo se kajpak nismo zadovoljili, zato bomo tudi ukrepali, da bi sveti ekonomskih enot čutili večjo odgovornost do svojih kolektivov in da bi tako preprečili vsako možnost njihovega zbirokratizirala. To hočemo doseči z večjo družbeno aktivnostjo osrednjega vodstva sindikalne organizacije in delno decentralizacijo sindikalne organizacije.
Na pobudo osrednjega vodstva sindikalne organizacije smo letos zmanjšali število ekonomskih e-
not od enajst na šest. Do sprememb je prišlo v knjigarnah, ki bodo odslej na področju upravljanja tvorile eno ekonomsko enoto, medtem ko bodo posamezne poslovalnice še vedno obdržale dosedanji status enot s samostojnim obračunom. Izkušnje kažejo, da se delavsko upravljanje zaradi maloštevilnosti zaposlenih v knjigarnah ni moglo razviti in se je zreduciralo bolj v formalnost, prednost spremembe pa je zlasti v tem, da bo kadrovanje v petčlanski svet EE lažje rešljivo in da bodo kolektivi, zastopani v svetu EE, lahko tudi učinkoviteje odločali o nekaterih skupnih poslovnih problemih in tudi o poslovanju vsake obračunske enote posebej. Do podobne spremembe je prišlo tudi v ekonomskih enotah časopisi in založba, ki sta se v pogledu upravljanja združili v eno ekonomsko enoto.
Naše podjetje Je sedaj pred svojo najvažnejšo nalogo: pred začetkom gradnje kartonažnega obrata kot prve etape rekonstrukcije podjetja. Svet in organi upravljanja v EE se bodo zato Istočasno usmerili tudi k zagotovitvi ustreznega strokovnega kadra in nadaljnji gradnji stanovanj, saj so glede na perspektivo podjetja naložbe za uresničitev teh smotrov prav tako pomembne kot sama rekonstrukcija.
KULTURNI VRTILJAK
(Prenos s 3. strani) prej je treba poživiti dejavnost ter zagotoviti materialne in kadrovske osnove. Kvaliteta naj bo merilo za naše in gostujoče nastopajoče, a tudi za prekmurske in prleške študente. Oba kluba bi lahko v tem smislu veliko naredila in z dejanji podprla prizadevanja na kultumo-prosvetnem področju. Z naštevanjem golih možnosti ne pridemo nikamor. Sodim, da moramo iz obdobja konferiranja preiti na realizacijo.
JANKO LIŠKA: Nisem pričakoval tolikšnega odmeva v polemiki o kulturnem mrtvilu v M. Soboti. To je vsekakor pozitivno, čeprav je članek o delu glasbene šole neobjektiven in kritikasterski. Vsi ostali prispevki pa pričajo o živi kulturni zavesti. Apeliram na uredništvo »Pomurskega vestnika«, da naj da tudi v prihodnje čimveč prostora za kulturna mnenja, ocene, itd., hkrati pa odpre tudi kulturno rubriko. Posvetovanja so potrebna, javna razprava v časniku pa mnogo bolj osvešča. Smo v demokratičnem obdobju, javna razprava in kritika pa je ena izmed bistvenih značilnosti demokracije.
V preprostem delovnem ljudstvu živi dober okus in pravilen odnos do kulture. To kaže v delovnih ljudeh razvijati in poglabljati, iz »Svobode« pa moramo narediti žarišče tega življenja na naših, socialističnih temeljih. Nosilec vsega naj bo delavski razred. Nehajmo se orientirati na občino in okraj kot organizatorje. Statistični pogledi na urejanje teh vprašanj niso več aktualni. Naslonimo se na proizvajalca. Tu bodo delavci šli na prireditev, ker bo to njihova prireditev. Pogovoriti se je treba o konkretnih možnostih finansiranja. Glede na to,
ker razen predstavnikov »Pomurskega tiska« ni ostalih vabljenih predstavnikov delovnih kolektivov, predlagam, da pojdemo drugič med nje in se pri njih pogovorimo o tej skupni stvari. Sodim, da je povzročila diskusija na straneh »Pomurskega vestnika« korak naprej tudi že v konkretnem delu, kjer člani KUD »AH Kardoš« prodajajo kot nekoč vstopnice za dramske predstave od hiše do hiše, Itd.
MIRO STUBL: Svet za prosveto in kulturo pri ObLO obstaja že več let, vendar stoje stvari v slepi ulici, ker so ljudje preobremenjeni. Če se bomo stvari pravilno lotili, se bodo našli tudi milijoni. Treba bo iti v gospodarske organizacije, za kar se mora zavzeti sleherni izobražen človek. Kolektiv ČZP »Pomurski tisk« kot zgrajen kolektiv nam je že pokazal pravilno smer, po kateri Je treba organizirano nadaljevati pot k skupnemu cilju naproti.
Razgovor vodil: BOJAN SINKO
NASLEDNJA ŠTEVILKA »POMURSKEGA VESTNIKA« IZIDE 10. MAJA
REGISTRACIJA TEKEM: VIII. kolo
Grafičar : Sobota 2:7, Planika : Pušča 0:0, Beltinci : Nafta 3:3, Radgona : Brazda 3:0.
IX.	kolo
Pušča : Sobota II 1:2, Radgona : Grafičar 3:0, Nafta : Planika 6:0, Brazda : Beltinci 1:4.
X.	kolo
Grafičar : Pušča 3:0 (p. f ), Sobota II : Nafta 4:2, Beltinci : Radgona 0:1, Planika : Brazda 6:0.
Zaradi neredov in napadov na sodnika je uveden disciplinski postopek proti nogometnima kluboma Pušča in Grafičar.
Predlagan je tudi disciplinski postopek proti sodniku na tekmi Grafičar : Pušča.
Tekme
V	nedeljo 29. aprila 1962:
V	Šalovcih: ob 10. uri Šalovci : Sobota II (za pokal FLRJ).
V	nedeljo, 6. maja 1962
V	Murski Soboti: ob 15. uri Grafičar : Beltinci (pionirji), ob 16. uri Grafičar : Beltinci, delegat Svatina; v G. Radgoni: ob 15. url Radgona : Planika (pionirji), ob 16. uri Radgona : Planika, delegat Škraban; V Dobrovniku: ob 15. url Brazda : Sobota II, delegat Kučak; v Lendavi: ob 15. uri Nafta : Pušča (pionirji), ob 16. uri Nafta : Pušča, delegat Krajnc.
V	Bakovcih: ob 16 uri Bakovci : Puconci, del. sodnik: v Gornji Radgoni: ob 13.30 Radgona II : Nafta II, delegat Škraban; v Bogojini: ob 16. url Bogojina : Šalovci, delegat sodnik; v Lendavi: ob 10. uri Gradbenik : Ljutomer, del. Lebar.
V	četrtek, 10. maja 1962
V	Gornji Radgoni: ob 16. uri Radgona : Nafta (tekma za pokal FLRJ), delegat Koblencar (Hakl).
TK ORO M. SOBOTA Nedelja, dne 29. 4. 1962 Igrišče TVDP Murska Sobota:
8 30 ŠCBP : Grafičar, člani, Šiftar, 9.45 ESŠ : Beltinci, člani. Huzjan.
Igrišče pri gimnaziji v Murski Soboti:
9.00	Sloga : Lendava, člani, Roudi; 10.10 Elan : Krog, člani. Ambruš.
V	sredo, dne 25. 4. 1962 v domu TVDP Murska Sobota:
15 00 Pomurje : SŠTV, člani, n. liga, Ambruš.
V	nedeljo, dne 29. 4.	1962 v
Ljutomeru:
11.00	Ljutomer : Agroservis. člani, II. liga, Krenos.
OKVARA NA AVTOMOBILU
Voznik osebnega avtomobila, last podjetja »Elektro« Maribor, Jurij Anžel iz Gornje Radgone, je vozil v smeri Slatina Radenci— Gornja Radgona. V vasi Mele se je na avtomobilu zlomila prednja polosovina, zaradi česar je voznik zavozil v levo stran cestišča na travnik.
Materialna škoda znaša okrog 50 tisoč dinarjev.
VINJEN MOPEDIST
Pred dnevi je prišlo do prometne nesreče na odseku Bučečovci— Hrastje-Mota. Nesrečo je zakrivil mopedist Karel Domanjko iz Hrastja-Mote.
Do nesreče je prišlo zaradi vinjenost mopedista, ki se je z mopedom zaletel v obcestni kamen in padel. Ponesrečenec je dobil poškodbe na obrazu in bil prepeljan v soboško bolnišnico. Na mopedu pa je nastalo za okrog 35 tisoč dinarjev materialne škode.
MOPEDIST SE ZALETEL
V	AVTOBUS
Dne 16. tega meseca se je pripetila prometna nesreča na avtobusni postaji v Gornji Radgoni, kjer se je mopedist Alojz Rajter zaletel v avtobus, last Avtoremonta Gornja Radgona, katerega je v tem času opravljal Franc Petek. Mopedist je pri padcu dobil pretres možganov ter bil prepeljan v mariborsko bolnišnico.
KOLESARKA SE ZALETELA
V	OSEBNI AVTOMOBIL
Šofer Štefan Marcius iz Lendave
je pred nekaj dnevi vozil osebni avtomobil iz smeri Ižakovci—Gornia Bistrica. Ko Je privozil v vasi Melinci do hišne številke 128, Je iz stranske ceste privozila kolesarka Agata Horvat, stara 10 let in s kolesom udarila v prednji del avtomobila.
Kolesarka se ob trčenju ni poškodovala. pač pa je na avtomobilu nastalo za okrog 100 tisoč dinarjev materialne škode.
Z MOTORJEM V VPREŽNI VOZ
Na Tišinski cesti se Je v minulem tednu zaletel v vprežno vozilo, last Antona Šoštareca iz Murskih Petrovec, motorist Stefan Andrejč iz Murskih Petrovec.
Voznik vprežnega voza je vozil proti Tišini brez prepisane luči. Za njim je pripeljal nekoliko vinjen motorist, ki vprežnega voza ni takoj opazil in se je zaletel v zadnji del voza.
Na motorju je nastalo za okrog 80 tisoč dinarjev materialne škode, voznik vprege pa je polil po cesti okrog 10 litrov bučnega olja.
Z OSEBNIM AVTOMOBILOM
SE JE PREVRNIL
Avstrijski državljan Johann Krklec iz Graza je z osebnim avtomobilom v Hrastje-Moti prehiteval dva kolesarja, ki sta se peljala po sredini cestišča. Da ne bi povozil kolesarja. Je voznik avtomobila naglo zavrl, zaradi česar ga je zaneslo v obcestni jarek, kjer se je prevrnil.
Voznik je dobil lažje telesne poškodbe, dočim je nastalo na vozilu za okrog 120 tisoč dinarjev materialne škode.
DR. JOŽE PEČAN
Dne 23. aprila t. 1. je po kratki, toda hudi bolezni nenadoma preminil dr. Jože Pečan, zdravnik specialist za očesne bolezni, prvi preventivec in pionir na področju borbe proti trahomu v Pomurju.
Rodil se je dne 19. 7. 1901 v Ljubljani. Osonovno šolo kakor tudi gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Prvi dve leti je študiral v Ljubljani, ostalo pa v inozemstvu. Za doktorja medicine je promoviral leta 1926, izpit specialista za očesne bolezni je opravil 1953 leta. Leta 1927 je vstopil v državno službo in začel delati v bolnici za očesne bolezni in trahom v Prelogu (Medjimurje). Od tu se je začel seznanjati s Prekmurjem, prekmurskim ljudstvom, z bolj ali manj nujnimi zdravstvenimi prilikami in s trahomom. Prežet z idejami pokojnega dr. A. Štamparja, svetovno znanega preventivca in prvega predstavnika svetovne zdravstvene organizacije, je nastopil službo v začetku leta 1930 v Murski Soboti. Takrat v Prekmurju ni bilo nobene zdravstveno prevntivne ustanove. Vsa zdravstvena vprašanja tukajšnjega ljudstva so se reševala mali del v bolnici, v glavnem pa v privatnih ordinacijah. S polno zavestjo kaj je naloga zdravnika je začel praktično izvajati programe socialnega zdravstva. Tako je bil prvi, ki je zaoral brazdo v to ledino v Prekmurju. Tako je v prvem mesecu po prihodu uredil začasne prostore protitrahomskega ambulatorija v dveh prostorih privatne hiše in začel takoj z ordinacijami, brez vsake medicinske sestre.
Z njegovim prizadevanjem se je 8. aprila 1931 pričela graditi prva zdravstvena postojanka Zdravstveni dom v Murski Soboti. 15. novembra istega leta je bil dom dozidan in protitrahomski ambulatorij se je iz začasnih prostorov preselil v novo zgradbo. Ogromne so bile težave z opremo zgradbe. Kljub pomanjkanju kreditov je leta 1932 ustanovil šolsko polikliniko, malo pozneje še posvetovalnico za matere in dojenčke. Začel se je graditi Zdravstveni dom v Lendavi, ki je leta 1933 začel z delom šolske poliklinike, posvetovalnice za matere, dočim je protitrahomski oddelek že deloval od leta 1930 po privatnih hišah.
Leta 1935 je v Zdravstvenem domu v Murski Soboti odprl bolniški odelek za težke in operativne primere trahoma, povečal dom za večjo podstrešno sobo za bolniško strežno osebje.
Leta 1940 je ustanovil protituberkulozni dispanzer. Poleg tega je ustanovil gosto mrežo protitrahomskih postaj po Prekmurju, sam je večkrat navajal, da je prva zdravstvena propaganda prišla po raznih zdravstenih problemih ravno iz teh postaj.
Leta 1941, ko so Madžari okupirali Prekmurje, je bil razrešen službe, bilo mu je prepovedano sploh vstopiti v ambulantne prostore. Tako je zapustil Prekmurje in preživel okupacijo v Ljubljani.
Po osvoboditvi je bil od takratnega ministrstva za zdravstvo z dekretom kot upravnik zdravstvenega doma poslan v M. Soboto.
Deloval je kot upravnik Zdravstvenega doma v Murski Soboti, vodja protitrahomske službe in specialist okulist v Pomurju.
Zadnji dve leti je deloval kot upravnik Okrajne higienske postaje v Murski Soboti.
Za skoraj tridesetletno delo, ki ga je opravil za dobrobit naših ljudi mu veliko dolgujemo.
PREHITRA V02NJA Prometna nesreča se Je pred dnevi pripetila v vasi Rakičan. Do nesreče je prišlo zaradi prehitre vožnje motorista Avgusta Horvata iz Rakičana. Motorist je izgubil oblast nad volanom in se zaletel v brajde.
Motorist Je dobil poškodbe na glavi, na motorju pa je za okrog 20 tisoč dinarjev materialne škode.
SE ENA PROMETNA NESREČA V HRASTJU-MOTI Vinjeni voznik motornega vozila Vlado Budja iz Malečnika je v vasi Hrastje-Mota vozil po skrajnem robu cestišča na desni strani in zavozil v obcestni jarek. Pri padcu je obležal v nezavesti ter bil prepeljan v soboško bolnišnico. Na motorju je za okrog 5 dinarjev materialne škode.
TRČILA OSEBNI AVTOMOBIL IN MOTORIST
Na križišču v Vidmu sta trčila voznik osebnega avtomobila Milan Šimonič iz Vidma in motorist Jože Brumen iz Bakovec. Pri trčenju ni bilo nobenh telesnih poškodb, ker sta voznika vozila z majhno hitrostjo.
6
POMURSKI VESTNIK, 28 APRILA
ZAHVALA
Ob težki izgubi nepozabnega ljubega moža in očeta
Aleksandra Töröka
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje ter pismeno ali ustmeno izrazili sožalje.
Posebno se zahvaljujem Glavnemu odboru SZDL Slovenije, Okrajnemu odboru SZDL, Občinskemu odboru SZDL, godbi Svobode iz Murske Sobote ter govornikom in ostalim, za izkazano čast ob pogrebu.
Vsem prisrčna zahvala, ki ste mi v najtežjih trenutkih in bolezni pokojnega moža stali ob strani.
Žalujoča: žena Katarina in sinko Aleksander
Prikaz letenja
Aero klub v Murski Soboti bo 1. in 2. maja priredil na letališču prikaz letenja. Nastopili bodo jadralci, motorni piloti in drugi člani kluba.
Po programu bodo vožnje z letalom
Pričetek ob 16. uri.
Aero klub sporoča vsem ljubiteljem letalstva, da vrši vožnje z letalom. Vožnje so vsako nedeljo ob lepem vremenu. Cena ugodna.
Vljudo vadbljeni!
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri ČZP »Pomurski tisk« v Murski Soboti razpisuje
1.	delovno mesto kvalificirane kuharice
v delavski restavraciji ČZP »Pomurski tisk«. Plača po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov ČZP »Pomurski tisk.
Nastop službe takoj.
2.	delovno mesto kvalificirane kuharice
v Počitniškem domu podjetja na Barbatu (otok Rab). Plača po dogovoru.
Zaposlitev traja od 1. junija do 31. avgusta 1962. Prošnje je treba Vložiti pri kadrovsko-socialni službi ČZP »Pomurski tisk« v Murski Soboti, Kocljeva 7.
IZSELJENCI POZOR ! Hišo z gospodarskim poslopjem in 50 arov zemlje v Predanovcih pri Murski Soboti, prodam. Naslov v upravi lista.	M-367
Cenjeno občinstvo obveščamo, da se bo pričel tečaj za voznike motornih vozil za A in B kategorijo
Začetek tečaja bo v četrtek 3. maja 1962 na Avto moto društvu M. Sobota popoldne ob 15. uri (bivši Petrol).
0-385
1. Kmetijsko-industrijski kombinat »Pomurka« Murska Sobota, obrat Kmetijsko gospodarstvo Beltinci
RAZPISUJE NATEČAJ
za ugotavljanje sposobnosti zainteresiranih gospodarskih organizacij za izvedbo gradbenih del za gradnjo pitališč za bekone (sedem objektov) na upravi Nemščak in to
1.	gradbena dela
2.	obrtniška in inštalaterska dela
Pozivamo zainteresirana podjetja, da v roku 10 dni po objavi natečaja dostavijo sledeče podatke: o strokovnem kadru, o sredstvih in izkušnjah za gradnjo sličnih objektov.
Za informacije se obrnite na Upravo obrata Kmetijskega gospodarstva Beltinci.
2. Kmetijsko industrijski kombinat »Pomurka« Murska Sobota, obrat Kmetijsko gospodarstvo Beltinci namerava zaradi povečanja svojih obdelovalnih površin v letu 1962 kupiti več ha zemljišč v območju k. o. Motvarjevci, Dobrovnik, Radmožanci in Žitkovci.
Pozivamo vse tiste posestnike in lastnike zemljišč, ki želijo prodati svoja zemljišča v območju teh katastrskih občin, da dostavijo svoje ponudbe pri Upravi obrata Kmetijskega gospodarstva Beltinci z označbo parcel in zemljiškoknjižnih dokazil o lastništvu.
Rok prijav je deset dni po objavi tega oklica.
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 27. aprila — Ustan. OF Sobota, 28. aprila — Pavel Nedelja, 29. aprila — Robert Ponedeljek, 3u. aprila — Katarina Torek, l. maja — Praznik dela Sreda, 2. maja — Boris Četrtek, 3. maja — Sasa Petek, 4. maja — Florijan Sobota, 5. maja — Miran Nedelja, 6. maja — Janez Ponedeljek, 7. maja Stanislav Torek, 8. maja — Viktor Sreda, 9. maja — Gregor Četrtek, 10. maja — Izidor
DEŽURNA SLUŽBA
28.	aprila — dr. Udovč
29.	aprila — dr. Hajdinjak
30.	aprila — dr. Sedlaček
1.	maja	—	dr.	Sedlaček
2.	maja	—	dr.	Hajdinjak
3.	maja	—	dr.	Udovč
4.	maja	—	dr.	Sedlaček
5.	maja	—	dr.	Udovč
6.	maja	—	dr.	Udovč
7.	maja	—	dr.	Hajdinjak
8.	maja	—	dr.	Sedlaček
9.	maja — dr. Udovč
10.	maja — dr. Hajdinjak
VOJAKI ČESTITAJO
Fantje, ki služijo kadrovski rok v Pančevu, V. P. 5000-3 pozdravljajo vse znance in sorodnike, posebno pomurska dekleta, ter jim želijo ob delavskem prazniku v bodoče mnogo uspehov: Kavaš Mihael, Odranci; Belšak Franc, Kutinci; Babič Oto in Rakuša Janez iz Kroga; Vučkič Janez iz Moravec.
Vojaka Pavel Merük iz Ižakovec in Toni Kiralj iz G. Lakoša, ki služita vojaški rok v Egiptu, pozdravljata svoje starše, domača dekleta in fante. Želita jim vse najboljše ob delavskem prazniku 1. maju.
Vojak Anton Mavrin, V. P. 9756, Split, čestita delovnim ljudem Pomurja za 1. maj.
Vojak Emil Kerčmar, ki služi vojaški rok v Bihaču, V. P. 3661-53 čestita ob prazniku dela svojim staršem, fantom in dekletom Pomurja.
Avtomoto društvo Videm ob Ščavnici obvešča, da se bo pričel tečaj za šoferje amaterje A in B kategorije. Prijave sprejema do 15. maja 1962 Kmetijska zadruga Videm.	D-380
PRODAM
SOBNO zakonsko opremo, pohištvo in RADIO APARAT znamke »Nikola Tesla« UKV vse novo, ugodno prodam. Ogled od 29. aprila do 6. maja pri Jožetu Muc. Vrazova 1 (pri kanalu), Murska Sobota.	M-369
HIŠO z gospodarskim poslopjem z gradbenimi parcelami in nekaj zemlje ob prometni cesti Ljutomer—G. Radgona, ugodno prodam. Vprašati pri Leopoldini Dešnik, Križevci pri Ljutomeru št. 62.	M-370
HIŠO z gospodarskim poslopjem, po možnosti 1—3 ha zemlje v bližini železniške ali avtobusne postaje vzamem v najem. Naslov v upravi lista.	M-371
HIŠO stanovanjsko zidano z velikim vrtom, ugodno prodam. Janez Legen, Partizanska 12. M. Sobota.	M-372
Dva svinjska hleva, prodam. Čopova 8, Murska Sobota.
M-373
GOSPODINJSKO POMOČNICO, lahko tudi začetnico, sprejme Škraban, Vožarski pot 12, Ljubljana.	M-376
DIRKALNO DVOKOLO znamke Favorit, skoraj novo s tremi brzinami, prodam. Partizanska 68 Lendava.	M-377
DRVARNICO z opeko krito 5x 2.5 m, prodam. Mladinska 2, M. Sobota.	M-378
TELEVIZOR nemške znamke »Volautomatik«, ugodno prodam. Ogled v popoldanskih urah. Partizanska 4, Murska Sobota.
M-388
RADIO APARAT UKV. znamke Soča. tip RA 16. prodam. Vprašati: Uprava PV, Kocljeva 6.
ZAPOSLENI STARŠI! Ob delavnikih sprejemem v varstvo manjšega otroka. Vprašati: Uprava PV, Kocljeva 6.
Na tehnični fakulteti v Ljubljani je diplomirala za tekstilnega inženirja Erna Hojer. Čestitamo!
D-374
KINO
MURSKA SOBOTA — od 27.-29. aprila zahodnonemški barvni
film: »Ešnapurski tiger«; od 30. aprila do 1. maja nemški barvni kinemaskopski film: »Mazurka ljubezni«; od 2.-3 maja jugoslovanski barvni vistavisionski film: »Ljubezen in moda«; od
4.	-6. maja zahodnonemški barvni film: »Indijski nagrobni spomenik«; od 7,-8 maja ameriški barvni film: »Pojmo v dežju«; od 9.—10. maja jugoslovanski film: »Servisna postaja«.
GORNJA RADGONA — od 28 —29. aprila ameriški barvni kinemaskopski film: »Zakon prirode«; od 1.—2. maja ameriški film: »Davy Crocket«; od 5.-6. maja ameriški film: »Davy Crocket in pirati«; 8. maja izredni angleški film: Pot v visoko družbo«; od 9.—10. maja italijanski film: »Nezveste«.
VELIKA POLANA — od 28.-29. aprila jugoslovanski barvni film »Pop Čira in pop Spira«; od
5.	-6. maja francoski film: »Salemske čarovnice«.
ŠALOVCI — od 28.-29. aprila francoski barvni kinemaskopski film: »Noči Lukrecije Borgije«; od 5.-6. maja češki film: »Volčja jama«
VIDEM OB ŠČAVNICI — od 28.-29. prila angleški film: »Ladja, ki je umrla od sramu«; od 5,—
6.	maja poljski barvni film: »Nebo kliče«.
SLATINA RADENCI — od 28.— 29. aprila ameriški film: Vičita«; od 5.-6. maja domači film: »Veselica«.
LJUTOMER — od 28.-29. aprila francoski barvni kinemaskopski film: »Ljubezen pod nadzorstvom«; 1. maja domači kinemaskopski film: »Signali nad mestom«; od 2.-3. maja domači film: »Veter je ponehal ob zori«; od 5.-6. maja nemški vistavisionski film: »Nedokončana zgodba«; od 9.—10. maja nemški barvni film: »Ljubezenska zmešnjava«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — od 28 —29. amila francoski barvni film: »Blago z obale Durance«.
1. in 2. maja ameriški wester film »Visoki jezdec«; 5. in 6. maja nemški film »Rože za državnega topilca«; 9 maja francoski film »Črni dosije«.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju Hidromontaža Maribor, Obrat Lendava razpisuje prosto delovno mesto
blagajnika in knjigovodje osebnih dohodkov
Pogoji:
Ekonomska srednja šola z 2 letino prakso ali ustrezna strokovna usposobljenost z najmanj 5 letno prakso na sličnem delovnem mestu v gospodarski organizaciji.
Ponudbe sprejema Hidromontaža Maribor, obrat Lendava do zasedbe razpisanega delovnega mesta.
0-383
Komisija za sprejem in odpoved delavcev »Agroservis« Murska Sobota razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	2 avtomehanika
2.	Glavnega skladiščnika
Pogoji:
Pod točko 1. pomočnik avtomehanik z nekaj prakse, in pod točko 2. visokokvalificirani trgovec v železninarski stroki ali pa mojster—avtomehanik.
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po Tarifnem pravilniku podjetja. Dela se po učinku.
Sporočamo žalostno test, da nas je za vedno zapustil naš upravnik
dr. JOŽE PEČAN
specialist za očesne bolezni in požrtvovalni delavec s svojega področja Ohranili ga bomo v trajnem spominu	Kolektiv
OKRAJNE HIGIENSKE POSTAJE Murska Sobota 24. aprila 1962	Murska Sobota
Prebivalstvu Pomurja sporočamo, da je po kratkotrajni bolezni v Ljubljani preminil
dr. JOŽE PEČAN
upravnik Okrajne higienske postaje in dolgoletni antitrahomski delavec
Slava njegovemu spominu!	OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
Murska Sobota, 24. aprila 1962	Murska Sobota
ZDRAVILIŠČE »RADENSKA SLATINA« Komisija za štipendiranje Slatina Radenci
RAZPISUJE
štipendije za šolanje v šolskem letu 1962/63 na naslednjih šolah:
I.	Visoke in višje šole:
1.	medicinska fakulteta — oddelek za splošno medicino 1 štipendijo
2.	ekonomska fakulteta 1 štipendijo
3.	tehnična fakulteta — oddelek za strojništvo 1 štipendijo
4 prirodoslovna fakulteta — oddelek za farmacijo 1 štipendijo
5.	višja šola za medicinske sestre 1 štipendijo
6.	višja šola za socialne delavce 1 štipendijo
7.	višja šola za fizioterapevte 1 štipendijo
II.	Srednje strokovne šole:
8.	šola za farmacevtske tehnike 1 štipendijo
9.	ekonomska srednja šola 3 štipendije
10.	šola za zdravstvene delavce 1 štipendijo
11.	zobotehnična srednja šola 2 štipendiji
III.	Administrativne šole:
12.	Administrativna šola 2 štipendiji
IV.	Sole s praktičnim poukom:
13.	gostinska šola — kuharska smer 1 štipendijo Izbira kandidatov bo po kriterijih, ki jih določa Pravilnik o štipendiranju.
Kandidati naj priložijo k prošnji:
1.	kratek življenjepis,
2.	zadnje šolsko spričevalo,
3.	eventualna priporočila,
4.	dokazilo o premoženjskem stanju.
Pio — treba poslati do 25. maja na naslov:
Zdravilišče	»RADENSKA SLATINA«, Komisija za štipendije.	na Radenci.
0-384
Upravni odbor Gradbenega podjetja Gornja Radgona razpisuje delovno mesto
računovodje
Pogoj:
Popolna srednja šola in 5 let prakse. Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Prošnje sprejema tajništvo podjetja.«
0-389
Kmetijska zadruga Puconci razpisuje javno licitacijo za prodajo odvečnih osnovnih sredstev in to:
1 tovorni avto »Csepel« D-420
1 moped TMZ
in več manjših kmetijskih strojev. Licitacija bo v nedeljo, dne 6. maja 1962 ob 8. uri v Puconcih Predonst pri nakupu ima socialistični sektor. V kolikor ne bo dovolj interesentov socialističnega sektorja se licitacije lahko udeležijo tudi zasebniki.	0-379
POMURSKI VESTNIK - List izdaja in tiska Časopisni in založniško podjetje »Pomurski tlak« v Murski Soboti - Direktor in glavni urednik JOŽE VILD - Odgovorni urednik JUŠ MAKOVEC - Urejuje uredniški odbor - List pošiljamo samo po predplačilu - Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje - Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 - Telefon 138 - Naročniški ta oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 6, tel. 215 - Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev  - Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti Št. 605-11
1—365
POMURSKI VESTNIK, 28 APRILA
7
POMURSKI FILMSKI BAROMETER
LJUBEZEN EV MODA - Jugoslovanski film režiserja Ljube Radičeviča, ki je zbral za realizacijo sicer nezahtevnega scenarija tudi ustrezno igralsko ekipo: Bebo Lončar, Dušana Bulajiča, Mijo Aleksiča, Miodraga Petroviča-Cka-IJo (kuhar Jordan iz TV oddaje »Na tajnem kanalu«), Mičo Tatiča in Janeza Vrhovca. Producent Je »Avala film« iz Beograda, ki se Je prvi z dokajšnjim finančnim uspehom podal na prej trhla tla domačega komercializma. Kot že rečeno, je to lahko in nezahtevna komedija, ki ima zgolj namen, da zabava občinstvo. Dodati velja še to, da pojeta 10 popevk v tem filmu in igrata samega sebe tudi neugonobljivi »zvezdi« domače »industrije« zabavnih popevk Ivo Robič in Gaby Novak. Vsekakor filma nikakor ne kaže ocenjevati s kakršnih koli umetniških gledišč, za praznične dni bo pa prijetno razvedrilo, kakršnega si lahko želimo še več, upoštevajoč dejstvo, da ima pač vsak svoj okus.
Film bo 2. in 3. maja na sporedu kina »Park« v M. Soboti.
DOM NA GRIČU	Ameriški
film, ki ga je ameriški Nacionalni svet za presojo filmov uvrstil med deset najboljših ameriških filmov v letu 1960. Zal je film preobložen z melodramatičnostjo, kar sicer dviga njegovo vrednost na komercialni borzi, obravnava pa nekatere kaj malo razumljene resnice o možeh. Priznati je treba, da ima dve zelo dobri igralski stvaritvi. Robert Mitchumova upodobitev sposobnega, ekstrovertiranega moža, ki ga njegova neurotična žena odbija, odkar ve za njegovega nezakonskega sina, je tako prepričljiva, da mu je skupno z neko drugo vlogo prinesla naslov »najboljši; igralec leta«. Drugi odlični igralce v tem ameriškem filmu je George Peppard kot nezakonski sin, ki postane to, kar si njegov oče želi od svojega zakonitega sina. Peppard se je po sodbi resne kritike tako izkazal, da ga je že omenjeni Svet ocenil kot najboljšega igralca v stranski vlogi leta 1960.
Film bo 11. do 13. maja na sporedu kina Park« v Murski Soboti.
DARBY O’GILL	Ameriški
film, v bistvu modernizirana pravljica. Režiral jo je Robert Stevenson, dogajanje filma pa nas popelje na Irsko, deželo ljubezni in domišljije, poezije in smeha, divjih planin, krotkih voda in hišnih duhov. Irska je tudi domovina kralja Brajana, visokega vsega pol metra in starega 5000 let. Kot že rečeno, gre za modernizirano pravljico, ki je na srečo osvobojena didaktike, prevladuje pa ozračje veselja, radosti in vedrine. Vse je podrejeno takšnim slikam in razpoloženjem, ki jih preveva duh poetičnosti in topline ter nedolžne infantilnosti. Vse je narejeno tako, tomskož:zrdgoevniard no tako, kot smo že vajeni od Walta Disneya, ki je producent tega filma, ustvarjenega tako, da pomeni doživljaj tudi za odrasle. Znano je, da ima Disney smisel in občutek za takšne motive. Modernizacija pravljice samo daje filmu pečat izvirnosti in spontanosti.
Film bo 18. do 20. maja na sporedu kina »Park« v Murski Soboti.
KOŠČEK MODREGA NEBA Jugoslovanski film režiserja Toma Janiča, po scenariju Vase Popoviča. Producent filma je »Bosna filma«, igralsko ekipo pa sestavljajo znana imena jugoslovanske
kinematografije: Olivera Markovič, Tatjana Beljakova, Petre Prličko, Pavle Vujisić, Milan Srdoč, Nada Škrinjar, Vasa Pantelić in drugi. V tem uspelem domačem filmu bomo najprej spoznali košček modrega neba med visokimi zgradbami, ki rastejo v naših industrijskih centrih ko gobe po dežju. Tu so tudi »obvezni« balkoni in tu je moč videti marsikaj, še več slišati. Na balkonih vidimo posteljl-no, na dvorišču vrvi s perilom. Stanovalka višjega nadstropja stresa cunjo na posteljino in na perilo stanovalca pod seboj. Na balkonu je tudi paralizirani fant, ki opazuje igro svojih sovrstnikov na dvorišču. Kamera nam pokaže tudi stanovalce, ki radi pregloboko pogledajo v kozarec, slikarja, ki išče navdiha v lepotici s študentskim indeksom v bikiniju (brez rumenih pikic), ki se ves dan sonči na balkonu . . . Skratka: sodoben falm z zares sodobno problematiko, saj nam govori o prebivalcih tega dvorišča, o njihovih vsakdanjih skrbeh in razpoloženjih. Film pa govori tudi o trm, kako drugi ne vidijo, kako živijo njihovi bližnji in še marsikaj, kar nam je znano in blizu.
Film bo 30. in 31. maja na sporedu kiha »Park v Murski Soboti, ki ima v maju repertoar (sodeč po nekaterih filmih, kot so »Noč«, »Parižanka«, »Vzkipelo mesto« in drugi), kakršnega bi si občinstvo s slastjo želelo nekaj mesecev prej.
POT V VISOKO DRUŽBO Angleški film, ki je dobil nagrado ameriške kritike za najboljši evropski film v letu 1959. Ni moč trditi, da režiser filma Jack Clay-ton ni dal učinkovite režije, da Lawrence Harwey (nepozabni Romeo v Castellanijevem filmu) ne igra z občutkom, vendar je ta film
ne glede na »Oscarja« malone magično povezan s Simone Signoret. Ni moč tudi trditi, da je socialni koren scenarija nezanimiv. Scenarij se norčuje iz karierizma in to zelo močno, vendar z romantično rešitvijo. Zato je Simone Signoret in njena igra največja odlika tega filma, saj je njena igra subtilna, poudarjena v sto in sto inačicah; obraz postarne ženske, zaljubljene, zapuščene, zavržene. Ni moč ugotoviti, kje je pravzaprav boljša, morda takrat, ko sedi v kavarni pred poslednjo smrtno vožnjo. Med kretnjami in pogledi (tisto stanje pred ogledalom, utrujeno glajenje lasi) in dokončnim zlomom v notranjosti, jo v tem igralskem primeru ena najboljših igralskih interpretacij. To je nedvomno življenjska vloga te igralke, ki ni bila nikdar lepotica. Zanimivo je tudi to, da je dosegla Simone Signoret ta uspeh v angleškem in ne francoskem filmu. To dokazuje, da ljudje po gosto svojih lastnih talentov in umetnikov ne znajo ali bolje: ne morejo pravilno vrednotiti, ker so jim vsakdanji. Simone Signoret je za svojo vlogo Alice dobila tudi Grand Prix na festivalu v Cannesu.
Film bo 8. maja na sporedu kina v Gornji Radgoni.
OBRAČUN NA ATLANTIKU — Ameriški film iz minule druge svetovne vojne, ki je zanimiv tudi zato, ker tokrat Američani na kažejo svojih sovražnikov kot običajno, ko so za hollywoodsko proizvodnjo le strahopetci, Američani pa kajpak heroji. Dramatična borba na Južnem Atlantiku med ameriško križarko in nemško podmornico v drugi svetovni vojni je prikazana v tem filmu avtentično kot v kakšnem filmskem vojnem tedniku, ima pa večje pretenzije od akcijskih. V tej vojni zgodbi, kjer prevladuje neusmiljena borba na življenje in smrt, najdemo tudi človeške akcente. Sovražniki so na koncu vendarle samo ljudje, ki si medsebojno pomagajo pri reševanju (čeprav so se še nekaj trenutkov prej hoteli neusmiljeno potopiti in uničiti). Film izzveni naposled z miroljubnim poudarkom in obsoja vojno kot način za medsebojno urejevanje problemov in njihovo reševanje, v tem pa je tudi njegova največja vrednost. Robert Mitchum in Curd Jürgens
sta dala vsak pod svojo zastavo zelo dobri vlogi poveljnika križarke in poveljnika podmornice, saj sta dobra vojaka, naposled pa le — človeka.
Film bo na sporedu kina v G. Radgoni 12. in 13. maja.
OB 3,10 ZA YUMO Ameriški western film režiserja Delmerja Davisa, ki je v zgodbi filma odkril možnost za dokumentarno približanje tisti dobi. To je, kot znano, zgodba iz leta 1870. Da ne bi navajali zgodbe filma, bo nedvomno mnogo bolj koristno, če omenimo, kaj je rekel o tem uspelem filmu režiser sam. Ta namreč poudarja, da ni hotel ime svetlobnih reflektorjev, da bi z njimi osvetlil preddverje hiš, kajti želel je dobiti kontrast med belino zunanjosti in črnino preddverja. V krajih, kjer se film dogaja, je resnično tako. Tisti, ki so film videli že drugod, se spominjajo tipične črne kočije in bele zemlje. To je belina, ki jo je moč najti v Salts Flatsu v Arizoni. Režiser sam priznava, da rad uporablja kontraste. V zadnjih petih svitkih filma ni akcije. To je prizor v sobi, kjer je Glenn Ford ujetnik Van Heflina. Toda tu je našel režiser priložnost za razvijanje psihološke študije osebnosti in tudi s tem je dvignil film visoško nad povprečje tovrstnih filmov.
Film bo 23. in 24. maja na sporedu kina v Gornji Radgoni.
BALADA O VOJAKU — Sovjetski film, nagrajen na festivalih v Cannesu in San Franciscu. Režiser je sloviti Grigorij Čuhraj, v glavnih vlogah pa nastopajo Vladimir Ivašov. Jevgenij Urbanski in Jana Prohrenko. Že na kratko je moč reči, da je film močna umetniška obtožba vojne in vojne dehumanizacije. Navzlic vojni temi pa je v filmu povsem pri la do izraza tipična Čuhrajeva lirična narava, bogata po svoji vsebini in zato ji tudi uspe, da do konca preobrazi vse, česar se dotakne. »Balada« nas tudi prepriča, da je Čuhraj prav tisti lirik, ki mu danes ni enakega v sovjetski kinematografiji. To toliko bolj, ker išče in najde Čuhraj najgloblji izvir lepote predvsem v enostavnosti, ki je toliko bolj očitna in prevladujoča v današnjem mehanziranem obdobju izumetničenosti. V tem svojem filmu je Čuhraj pred našimi očmi spretno, vešče in umetniško dognano izbrisal podobo vojne, vendar je zato tukaj vedno njena latentna prisotnost. Prav zato pa lahko gledalec jasno občuti vse njene tragične posledice, zaradi česar jo mora celo zasovražiti. Odličen je tudi Čuhrajev lastni scenarij, Vladimir Ivašov in Jana Prohorenko v vlogi mladega vojaka in njegovega dekleta pa na vsej črti brez rezerve osvojita vse simpatije gledalcev.
Film bo 30. in 31. maja na sporedu kina v Gornji Radgoni.
VESELICA	Slovenski film
režiserja Jožeta Babiča, ki je požel priznanje filmskih delavcev, kritikov in gledalcev Film smo že videli tudi na televizijskem zaslonu, zato je znano, da nastopajo v glavnih vlogah Miha Baleh, Mira Sardoč, Nika Juvanova-Kalanova, Iva Zupančičeva, Andrej Kurent, Lojze Rozman in Jože Gale. Producent filma je »Triglav film« iz Ljubljane. Film nam posreduje zgodbo partizanskega kurirja, ki je med vojno doživel veliko ljubezen, vendar ga je vojna vihra vrgla daleč stran od dekleta. Sele po vojni zve, da ona živi, da je rodila njegovega otroka in da je poročena z zdravnikom, ki je njemu v partizanih z opera-
cijo rešil življenje. Kurir poišče svojo nekdanjo ljubezen, toda — življenje je medtem storilo svoje, saj je teklo naprej. Dogajanje filma je prenešeno v tri dni leta 1951, ko se na sindikalni zabavi spoznamo z vrsto ljudi in njihovimi značaji, a tudi s problemi dveh glavnin junakov nekdanje bolničarke Mare in kurirja Aleša, invalida, ki je tudi po vojni kurir, zaposlen v nekem podjetju.
Aleš se šele na zabavi osvobodi svojih manjvrednostnih kompleksov . . . Film je vseskozi kvaliteten, vendar velja posebej opozoriti na doživeto igro Mihe Baloha.
Na sporedu bo 5. in 6. maja v kinu v Beltincih.
VOLČJA JAMA Čehoslovaški film, nagrajen na festivalu v Benetkah z nagrado Združenja internacionalnega filmskega tiska. Režiser je znani Jirži Weiss, ki si je izbral za film kot književno osnovo roman češke pisateljice Jarmile Glazarove. Dogajanje filma teče v časih ob koncu drugega desetletja našega stoletja in sicer v malem pokrajinskem mestecu Moravske. To mestece postane s svojimi vrlinami in napakami poprišče vznemirljive drame zakonskega trikotnika	mlade
sirote Jane, njene tete Karoline in strica, veterinarja in mestnega župana. Postarna teta je muhasta in neurotična. ravna pa z njo kot z možem kot s kosom svojega pohištva, kar je tipično za nekdanje malomeščanske kroge. Sele ko teta umre, pride do preobrata v Jani, ki odide iz osovraženega okolja novemu življenju naproti. Jirži Weiss se je včasih šolal v V. Britaniji, zato je ostal zvest načelom britanske šole dokumen-
tarnega filma. Navzlic vsemu pa nam nudi zvesto sliko malomeščanskih prilik in morale, z vso pozornostjo za detajle, ki bi mu jih lahko zavidala tudi Flaubert in Zola.
Film bo 5. in 6. maja na sporedu kina Šalovci.
SALEMSKE ČAROVNICE -Vzhodnonemško-francoski koprodukcijski film po znanem delu ameriškega književnika Arthurja Milerja. V filmu nastopa v glavnih in stranskih vlogah vrsta zvočnih imen francoskega filma z
Yvesom Montandom in Simone Sig noret na čelu. Po režiserjevi zaslugi pa je v filmu v sicer majhni vlogi zablestela tudi Milene Demongeot, ki kot zapeljivka Abigail prav tako ne uide usodi »čarovnic«. Film je zelo solidno režirano, skonstruirano in odigrano delo, ki ga velja priporočati vsem, s pripombo, da ga je treba tudi razumeti in doumeti.
Kino v Vel. Polani pa žal reklamira film z nazivom »grozljivi« in pod naslovom »Salamenske čarovnice«. Res je. da nam film oživlja zares grozljivo stran človeške zgodovine, ko so zaradi mračnjaštva in drugih vzrokov gorele na grmadah nedolžne ženske, grozljivo pa je to, da v Vel. Polani ni prosvetnega delavca, ki bi se malce zavzel za propagando filmov, saj upravlja kino organizacija Socialistične zveze. Zato velja priporočiti vodstvu te organizacije več resnosti in odgovornosti pri tem, kdo se s tem ukvarja.
Film bo na sporedu kina v Vel. Polani 5. in 6. maja. 
VETER JE PONEHAL OB ZORI Jugoslovanski film režiserja Radoša Novakoviča. Vzdušje je morda najbolj vredna režijska komponenta tega filma, katerega dogajanje se odvija med minulo vojno, v okupiranem Beogradu. Tisti, ki so doživeli okupicajo v tem mestu, bodo prepoznali v teh pustih, mračnih ulicah, v teh prepolnih železniških postajah, poli-
cijskih piščalkah, sirenah in zlo obetajočih pogledih policijskih agentov v usnjenih plaščih tisti čas, ki ga ni moč pozabiti. Režiser Radoš Novaković je pokazal že v nekaterih svojih prejšnjih filmih (bilo jih je že skupno 7), da zna prikazati čas ne samo i zunanjimi, dekorativnimi elementi, temveč z intuicijo, ki je često ni moč racionalno objasniti. Vse tudi ni odvisno od režiserja, saj scenarij pogosto ne daje režiserjem dovolj možnosti, da pokažejo vse, kar znajo. Srečen in ustrezen je v tem filmu tudi izbor likov in njihova izenačena ter prepričljiva igra. Zločinci, strahopetci, izdajalci in heroji se ne razlikujejo zgolj samo po svojih postopkih in dialogih, temveč tudi po fizionomijah in slogu igre. To velja tako za Tončija Vrdoljaka v vlogi partijskega sekretarja, za Branka Plešo v vlogi policijskega preiskovalca, za partijsko delavko Dano Čalenić, za Hermino Pipinić, v kateri spoznam izdajalko že po fizionomiji, itd. Vsekakor velja ta film dobrega vzdušja in dobre igre priporočiti vsem.
Film bo na sporedu kina v Ljutomeru 2. in 3. maja. -bš-
Prizor iz slovenskega mladinskega filma »Ti loviš«, ki bo na sporedu Kina »Park v Murski Soboti 21. in 22. maja
Mylene Demongeot je zablestela v filmu »Salemske čarovnice«
Beba Lončar — več mode kot igralskega talenta?
Drobne zanimivosti
NADA IN ANICA STA SE STEPLI
Znani jugoslovanski pevki zabavnih melodij Nada Kneževič in Anica Zubović sta se na turneji po Vzhodni Nemčiji stepli v nekem hotelu v Berlinu. Vodja pota, komponist Dragomir Ristič, je potreboval mnogo časa, da je razdvojil besni pevki.
ŽIVLJENJE NA KOCKO ZA DOLARJE
Švicar Hans Keller se pripravlja na podvig, ki mu bo prinesel 20.000 dolarjev nagrade ali — smrt. Za ameriško mornarico bo opravil poskus, za katerega sodijo, da Je »po riziku enak letu človeka na Luno«. Z navadno opremo »človeka — žabe« se bo spustil v 305 metrov globine. Do zdaj je s poizkusi v posebni celici že izdržal pritisk, ki je enak globini 208 metrov.
KAKO SO SE KAČE REŠILE PRED POPLAVO Bosansko Posavino in Semberijo je zadela te dni poplava, kakršne ne pomnijo poslednjih deset let. Poškodovane so njive s pšenico, živalska in brana za ljudi, ponekod pa so poplavljene tudi hiše. Voda je odnesla tudi mnogo zajcev. Poplava je presenetila ljudi in živali. Kaže, do so samo kače bile oprezne. Ko je začela voda poplavljati njihova prebivališča, so se vse, kot dogovorjene, splazile na drevesa. Krošnje dreves so se pretvorili v prave kačje brloge. Veje so se kar šibile pod njihovo težo in ponekod podobne grozdom, ko je v vinogradih najboljša letina.
ŠTORKLJE POGNALE
V	BEG ORLE
Nad mestom Burdur v jugozahodni Turčiji se je zagnalo okoli trideset orlov na jato, v kateri je bilo štirideset štorkelj. Trčenje je bilo grenko. Storkjle, čeravno manj močne, so se borile zelo vestno in hrabro. Ne samo, da niso imele izgub, posrečilo se jim je celo, pognati orle v beg.
ZGRADBA, V KATERI JE SODIL VUK KARAD2IC Na obali Donave v Brzi Palanki je zelo stara zgradba, ki je po nekaterih podatkih zgrajena v 17. stoletju. Zgradba pa ne privlačuje mimoidočih zato, ker je najstarejša v mestu, temveč zato, ker je v njej leta 1812 sodil Vuk Karadžič.
V	tej zgradbi je bila nekaj dni tudi turška »mezulana«, kjer so izmenjavali poštne konje na poti Negotin — Kladovo. V njej je bila tudi prva pošta v Srbiji. A najbolj zanimivo je to, da je v njej tudi pisarna današnje pošte.
NEURADNI REKORD KRUŠČIĆKEGA PISMONOŠE O kruščićkem pismonoši, petdesetletnem Joletu Jovanoviću pravijo, da je neuradni »svetovni rekorder« med svojimi tovariši. Od svoje hiše do pošte v Kruščici in do Arlija in nazaj prepešači vsak dan 54 kilometrov s poštarsko torbo na hrbtu. V desetih letih je prehodil 168.480 km.
Če bi pred desetimi leti šel na pot okoli sveta, bi Jole do danes štirikrat obšel zemljo ali 15-krat prešel Evropo in Azijo od Lisbone do Vladivostoka. V desetih letih je na svojih plečih prenesel 15.600 kg bremena, katerega bi komaj vleklo 22 parov močnih volov. Ko Je prepešačil 168.400 km, je Jole »pošvedral« 20 parov opank.
VAS, KI SE JE PODVOJILA
Vas Luga, ki je od Ivangrada oddaljena slab kilometer in pol, se je v poslednjih treh letih podvojila. Pred tremi leti Je imela 58 hiš, danes pa jih ima 123.
SODOBNI NORCI
Ameriški komik Danny Kay pojasnjuje svojo vlogo dvornega norca v nekem filmu:
»Vsak čas ima svoje dvorne norce. Mi, komiki smo dvorni norci demokracije.«
VELIKA EKSPLOZIJA KOTLA
V	»SEGESTICI«
Pred nedavnim je prebivalce Siska prebudila iz spanja močna eksplozija. V »Segestici«, tovarni špirita, likerja in kvasa, je eksplodiral parni kotel. V kritičnem trenutku sta bila v tovarni dva delavca, ki sta bila takoj mrtva. Po eksploziji je izbruhnil še požar, ki je napravil veliko škodo. Normalna proizvodnja se bo lahko začela komaj čez dve leti.
KAKTUS S STO CVETOVI
Leposlava Adamović, gospodinja iz Golubca, že trideset let goji kaktus, ki je po njenih besedah verjetno najstarejši v tem kraju. Zanimivo je, da se na kaktusu vsako leto razcvete izredno veliko cvetov. Leposlava pravi, da je enkrat preštela 200 cvetov. Te dni je zopet prinesla kakotus iz kleti na sonce in nadeja se, da bo letos njena priljubljena rastlina dosegla nov rekord.
KOZA POVRGLA PETORČKE
Ko je pred dnevi Dušan Kulić, delavec iz Uljme, rano zjutraj stopil v stajo, je bil zelo presenečen. Poleg njegove koze se je stiskalo pet kozic popolnoma bele barve, ki jih je povrgla koza ponoči.
Zanimivo je, da je imela koza do zdaj vedno po štiri mladiče. Sedaj je povrgla šestič in ima potomstvo, ki šteje 25 kozličkov, kar je v tem kraju prava redkost.
VINO ZA MIMOIDOČE
V	vaseh zapadnega dela Istre se je ohranil zanimiv običaj, da domačini, ob kakšni veliki svečanosti, postavijo pred hišo mizo, nanjo pa steklenice z vinom. Vsak mimoidoči potnik lahko tu pije na gospodarjevo zdravje. Če tega ne stori, žali gostitelja. Ta, za današnje prilike ne preveč donosen običaj je dosegel svoj višek pred nedavnim v vasi Sveti Ivan nad Umagom, ko so vaščani slavili dograditev novega vodovoda. Tega dne je bila pred vsako hišo miza in na njej steklenica z vinom. A tudi mimoidočih ni bilo malo.
Rex Stout
ZGODBA O PSU
(Nadaljevanje)
Odložil je slušalko in se obrnil k meni. Prvi sem spregovori jaz, že na nogah: Torej vas potrebujejo na sodišču, nikakor ne recite, da sem to jaz rekel, ampak ti bi radi imeli vse v zapisnisu in fasciklih, namesto da bi se posvetili iskanju. Če želijo izvedeti moje ime, vedo sami, kje naj vprašajo.«
Odkorakal sem k vratom, jih odprl in odšel.
Razveselil sem se, ko sem našel taksi, ki me je zvesto čakal. Zdelo se je, da se me je tudi Jantar razveselil in med vožnjo po 35. ulici se je stiskal k meni. Taksimeter je pokazal samo šest dolarjev im nekaj čez, vendar nisem zahteval od šoferja nikakega povračila za deset dolarjev, ki sem mu jih dal. Če me je Wolfe zapletel v umor samo zato, ker se je zapičil v nekega psa, naj ga to nekaj stane.
Ko sem stopil v urad, sem opazil, da je Jantar odkorakal k Wolfu za njegovo mizo brez sleduplahosti ali negotovost, kar je dokazovalo, da se mu je sinoči, ko me ni bilo doma, moral Wolfe dobrikati; verjetno mu je dal kak poslodek, mogoče ga je celo potrepljal. Prišlo mi je na misel, da bi zinil to ali ono, vendar vendar sem besede prihranil. Lahko da ne bo minilo veliko časa, kar me bodo poklicali, ker sem se predstavil za kriminalista in utajil, da sem čisto navaden zasebni detektiv.
Wolfe je vprašal: »Torej?«
Poročal sem. Položaj je zahteval popolno im podrobno poročilo in podal sem ga. medtem ko je Wolfe zleknjeno sedel z zaprtimi očmi.
Ko sem prišel do konca, ni nič vprašal. Namesto tega je odprl oči in začel: »Pokliči...«
Ustavil sem ga. »Čakaj za trenutek. Po trdem dopoldanskem delu si pridržujem pravico in zadovoljstvo, da sam predlagam. Na to sem mislil že dolgo. Poklical bom galerijo v Pittsburghu, kjer je bila razstavljena Chaffeejeva podoba.
»Res je. To je igra na golo srečo.«
»Vem, da je, ampak poklical bom vseeno.«
Segel sem po telefonski slušalki na svoji mizi in brez težav dobil galerijo, a trajalo je četrt ure, da sem preko treh ljudi končno izvedel, kar me je zanimalo. Odložil sem slušalko in se obrnil k Wolfu:
»Razstava se je končala včeraj teden. In ne bo mi treba v Pittsburgh. Podobo 'e posodil Herman Braunstein iz New Yorka, ki je njen lastnik. Pred štirimi dnevi so mu jo ekspresno vrnili. Braunsteinovega naslova mi niso mogli dati.«
»Telefonski imenik.«
Imel sam ga pri roki in že sem listal po straneh. »Imamo ga. Poslovno na Broad Street, stanovanje Park Avenue. Samo enemu je ime Herman.«
»Telefoniraj mu.«
»Rajši ne bi. Lahko bi trajalo ves dan. Zakaj ne bi šel na stanovanje, ne da bi telefoniral? Podoba je verjetno tam in če ne bom mogel noter, me lahko spodiš iz službe. Saj tako ali tako mislim, da bi odpovedal.«
Imel je svoje dvome, ker sem hotel predreti z lastno idejo, vendar je predlog sprejel. Potem ko sva se nekoliko pogovorila o nalogi, sem stopil k omari pod knjižnimi policami, vzel fotografski aparat z dodatnimi deli in si ga zavihtel čez ramo. Preden sem se odpravil, sem zavrtel Talentovo številko, da bi mu povedal, n'aj si ne dela skrbi s sestankom, a nihče se ni oglasil. Ali je bil še zmerom na sodišču ali pa se je že napotil na 35. ulico — pravzaprav pa tudi nč hudega, če pride, ko me ne bo, saj bo Jantar ostal pri Wolfu, da ga bo čuval.
Talesi me je zapeljal pod nadstrešek na pločniku v Park Avenue in mahnil sem jo mimo vratarja, ne da bi ga ošinil s pogledom. Ko me je le ustavil, sem rekel zaposleno: Braunsten, fotografiram, pozen sem,« in šel naprej. Posrečilo se mi je. Stopil sem mimo luksuzne lože proti dvigalu, ki je bilo na srečo odprto, in rekel: »Braunstein, prosim,« in boy je zaprl vrata ter pritisnil na ročico. Ustavila sva se v dvanajstem nadstropju in izstopil sem. Ena vrata so bila na desni, druga na levi. Ne da bi vprašal sem zavil na desno kar na slepo srečo ter prisluhnil, ali me bo mogoče popravil boy. ki je stal pri odprtih vratih dvigala.
Bila je ena od najpreprostejših akcij, kar sem jih kdaj izpeljal. Pozvonil sem in vrata mi je prišla odpret služkinja srednjih let, v unformi in s predpasnikom. Ko sem ji povedal, da sem prišel fotografirat, me je spust la noter in prosila, naj počakam, nato pa izginila. Čez nekaj minut je vstopila velika in dostojanstvena dama belih las in vprašala, kaj želim. Opravčil sem se, da jo motim, in rekel, da ji bom zelo hvaležen, če mi bo dovolila fotografirati neko podobo, ki je bila pred kratkim razstavljena v pittsburški galeriji in jo je posodil za ta namen gospod Braunste'n. Imenovala se je »Tri mlade kobile na paši«. Neki moj pittsburški odjemalec jo občuduje in si je želel, da bi pr šel tja in jo fotografiral zanj, vendar so podobo vrnili, preden sem utegnil oditi tja.
Želela je izvedeti to in ono o meni, kakor na primer moje ime in naslov in ime mojega pittsburškega odjemalca, s čimer sem ji brez zapiskov veselo postregel, potem pa me je odvedla skozi obok v velikansko sobano. V užitek mi je bilo, a tudi v pouk, da bi si ogledal preproge in pohištvo, zlasti pa kakih tucat podob na steni, a to sem moral odložiti.
Stopila je k podobi na drugem koncu sobane in rekla: »Tale je.« Nato se je spustila v naslanjač.
(Nadaljevanje prihodnjič)
8
POMURSKI VESTNIK, 28. APRILA
Delovni pozdrav vsem delovnim ljudem Pomurja ob prazniku dela!
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
OKRAJNI ODBOR SZDL
OKRAJNI KOMITE ZKS
OKRAJNI KOMITE LMS
OKRAJNI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV
OKRAJNI ODBOR RK
MURSKA SOBOTA
ter vse ostale družbene organizacije pošiljajo prebivalstvu Pomurja čestitke k prvemu maju.
Z novimi delavnimi zmagami k splošnemu napredku naše pokrajine!
Delovni pozdrav vsem delovnim ljudem Pomurja ob prazniku dela
ter vse ostale družbene organizacije
pošiljajo prebivalstvu Pomurja čestitke k prvemu maju.
Z novimi delovnimi zmagami k splošnemu napredku naše pokrajine.
OBČINSKI SINDIKALNI SVET M. SOBOTA
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
OBČINSKI ODBOR SZDL
OBČINSKI KOMITE ZKS
OBČINSKI ODBOR ZB NOV
OBČINSKI ODBOR RK
kot ostale družbene organizacije
ČESTITAJO VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM SOBOŠKE OBČINE K 1. MAJU KOT VSEMU OSTALEMU PREBIVALSTVU OBČINE
Komunalna banka
S PODRUŽNICO ZA KREDITIRANJE KMETIJSTVA
MURSKA SOBOTA
pošilja vsem svojim poslovnim strankam in delovnim kolektivom prvomajske pozdrave in iskrene čestitke ter želje za nadaljnji napredek našega gospodarstva.
POMNITE! Vašega otroka boste vzgojili v dobrega upravljalca in državljana, če ga boste že sedaj navajali na štednjo. Zato ne pomišljajte, marveč mu čimprej preskrbite naš hranilnik.
K prvemu maju, prazniku delovnih ljudi naše iskrene pozdrave vsemu prebivalstvu soboške občine
ZDRAVSTVENA POSTAJA
MARTJANCI
Potrošnikom električne energije — delovnim kolektivom v gospodarskih organizacijah pošiljamo naše iskrene prvomajske pozdrave!
Popravljamo vse vrste električnih aparatov po najnižjih dnevnih cenah.
Elektro Maribor okolica
obrat MURSKA SOBOTA
Če gradite, ne pozabite, da vam bo naš kolektiv opravil vsa gradbena dela solidno in poceni!
Gradbeno podjetje
,,GRADNJEʻʻ
Puconci
Kolektivom gradbenih in ostalih podjetij pošiljamo tople prvomajske pozdrave!
PROIZVODNJA KREMENČEVEGA
PESKA
PUCONCI
Tudi naš kolektiv se pridružuje k čestitkam delovnih ljudi Pomurja ob prazniku dela — 1. maju!
Kupujte naše proizvode:
kremenčev pesek za filtriranje vode, za peskanje konstrukcij, normni pesek, pesek za brušenje in poliranje ploščic, pesek pri izdelavi samotne opeke, pesek za livarne in gradbeništvo (tlaki, fasade in betonska dela) kakor vse ostale betonske izdelke.
Opravljamo vsa elektro-instalaterska dela, nameščamo vodovode in naprave za centralno gretje, nudimo kleparske usluge, strojno-ključavničarske ter ostala v to stroko spadajoča dela po najnižjih dnevnih cenah. Solidna izdelava.
Elektrotehnično podjetje
,,BLISKʻʻ
Murska Sobota
Prvi maj — praznik vseh delovnih ljudi — Čestitamo!
Izdelujemo prvovrstno opeko — našo proizvodnjo prilagajamo potrebam tržišča — na zalogi imamo opečne izdelke vseh vrst.
OPEKARNA PUCONCI
Delovnim kolektivom Pomurja prvomajski pozdrav!
Obrtno podjetje
,,OBRTNIKʻʻ
Murska Sobota
čestita delovnim ljudem Pomurja k PRAZNIKU 1. MAJA!
obrati:
soboslikarstvo, pleskarstvo, tapetništvo, kolarstvo, mizarstvo,
kovaštvo, vrvarstvo, pečarstvo ter popravilo vseh vrst glasbil.
Solidna izdelava — nizke cene!
Za cenjena naročila se priporoča kolektiv.
POMURSKI VESTNIK, 28. APRILA
9
Ob praznovanju mednarodnega praznika pozdravljamo vse delovne ljudi naše socialistične domovine, v prvi vrsti občane in jim želimo še mnogo nadaljnjih uspehov pri delu.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMiTE LMS OBČINSKI ODBOR ZB NOV LENDAVA
z vsemi ostalimi družbenimi organizacijami čestita vsem delovnim ljudem občine k prazniku dela — prvemu maju.
Vsem delovnim kolektivom k prvemu maju naš rudarski >Srečno!« delovni kolektiv
PREMOGOVNIK PRESIKA
pri LJUTOMERU
Tudi naš kolektiv si prizadeva doseči čim večje uspehe na področju delavskega samoupravljanja.
TRGOVINSKO-GOSTINSKA ZBORNICA
za okraj Morska Sobota
čestita k prvemu maju vsem delavcem v trgovini in gostinstvu, kakor tudi vsem ostalim delovnim ljudem Pomurja.
INDUSTRIJA
LAHKE
OBUTVE
TURNIŠČE
vam nudi kakovostne izdelke usnjene galanterije po konkurenčnih cenah. Solidna izdelava — moderni modeli!
K prazniku delovnih ljudi naše socialistične domovine iskrene pozdrave in čestitke!
Delovni kolektiv belih rudarjev v Lendavi čestita prebivalstvu občine in vsega Pomurja delavskemu prazniku l.maju!
Proizvodnja
NAFTE
Lendava
Se krepkeje k novim delovnim zmagam in demokratizaciji samoupravljanja v našem gospodarstvu!
KMETIJSKA ZADRUGA LENDAVA
Priključujemo se delovnim kolektivom, ki pošiljajo ob prvem maju iskrene čestitke vsem proizvajalcem in upravljalcem v gospodarstvu!
Kmetijska zadruga Lendava
Kmetovalcem nudimo usluge z našimi stroji, sklepamo pogodbe za kooperativno sodelovanje. Vsa naša prizadevanja so usmerjena v povečanje kmetijske proizvodnje.
Prvomajski pozdrav vsem delovnim kolektivom Pomurja!
HIDROMONTAŽA
MARIBOR - OBRAT LENDAVA
Proizvajamo stroje za pranje za gospodinjstvo, bolnišnice, vojsko itd. Izvajamo montažo vodovodnih in plinskih instalacij ter instalacij za centralno kurjavo.
S svojimi kvalitetnimi izdelki se priporoča kolektiv!
KMETIJSKA ZADREGA
MURSKA SOBOTA
Nudimo usluge s traktorji in kamioni. Na zalogi imamo kakovostna krmila in to po vseh poslovnih enotah ter po najnižjih dnevnih cenah. Sklepamo pogodbe za kooperacijo pri živini in vseh poljskih kulturah.
Kmetovalcem svojega okoliša kot vsem delovnim ljudem Pomurja pošiljamo iskrene prvomajske pozdrave!
KOLEKTIV ELEKTROMLINA
LENDAVA
se priporoča s kvalitetnimi mlevskimi izdelki, posebno s krmili. Potrošnikom čestitamo k prvemu maju — prazniku delovnih ljudi!
KRIŽEVSKE OPEKARNE KRIŽEVCI
PRI LJUTOMERU
nudijo cenjenim odjemalcem opečne izdelke vseh vrst, prvorazredne kvalitete in po konkurenčnih cenah.
Priporoča se delovni kolektiv
K 1. maju — prazniku dela naše čestitke in borbene pozdrave!
GRADBENO PODJETJE
,GRADBENIKʻ
Lendava
pošilja vsem delovnim ljudem naše domovine tople čestitke k 1. maju
—	prazniku dela! Potrošniki — podjetja
—	investitorji — poslužujte se naših uslug!
ZDRAVSTVENI DOM
Murska Sobota
Proizvajalcem soboške občine k prvemu maju iskrene čestitke!
Zadružnikom in vsem delovnim kolektivom našega področja pošilja prvomajske pozdrave kolektiv
KMETIJSKE ZADRUGE KRIŽEVCI
PRI LJUTOMERU
Zadružnikom nudimo vsestransko pomoč pri razvoju našega kmetijstva.
Zadružnikom našega okoliša iskrene prvomajske čestitke
KMETIJSKA
ZADRUGA
MARTJANCI
Kolektiv
Živinorejsko
veterinarskega zavoda Murska Sobota
se priključuje ostalim delovnim kolektivom k čestitkam za prvi maj.
GOSTINSKO PODJETJE
,,P AR K ”
LENDAVA
čestita k prazniku dela in se priporoča!
Naše čestitke k 1. maju!
Mopedi, motorna kolesa in nadomestni dela — vse to dobite po konkurenčnih cenah v prodajalni
FERROMOTO
uvozno-izvozno podjetje Maribor
PRODAJALNA M. SOBOTA
10
POMURSKI VESTNIK, 28. APRILA
GORNJA RADGONA
Delovni uspehi naših proizvajalcev so najboljše merilo za hitro in splošno povečanje življenjskega standarda!
1. maj naj bo kažipot k nadaljnjim uspehom!
OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE LMS
kakor ostale družbene organizacije v občini čestitajo vsem delovnim ljudem občine in Pomurja k prazniku dela!
OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE LMS PETROVCI-ŠALOVCI
kakor ostale družbene organizacije v občini čestitajo delovnim ljudem občine in kolektivom vsega Pomurja k prazniku dela — prvemu maju!
Se odločneje naprej v izgradnji Goričkega/
Vodna skupnost
za področje Mure Gornja Radgona
se uspešno vključuje v splošno izgradnjo naše pokrajine. Naša naloga tudi v bodoče: ureditev vodnega režima Pomurja!
Vsem delovnim kolektivom iskrene prvomajske pozdrave in čestitke!
Opekarna
Gornja
Radgona
Prvi maj — proslavlja tudi naš kolektiv z vsemi kolektivi socialistične domovine!
Naši izdelki so bili in bodo ostali zaradi prizadevnosti delovnega kolektiva pojem kvalitete. Če gradite, uporabljajte naše opečne izdelke.
Priporoča se kolektiv
KMETIJSKA ZADRUGA BELTINCI
se s svojo proizvodnjo uspešno vključuje v socialistično kmetijstvo. Zadružnikom nudi umetna gnojila in izvaja vse agrotehnične ukrepe.
Delovnim kolektivom in zadružnikom pošilja prvomajske pozdrave
Kolektiv
Živel 1. maj
TRGOVSKO PODJETJE
»SLOGA«
GORNJA RADGONA
Potrošniki! Kot doslej vam bomo tudi v bodeče postregli z vsem, kar želite, po najnižjih dnevnih cenah!
KUPUJTE V NAŠIH POSLOVALNICAH
Priporoča se delovni kolektiv!
Prvomajski pozdrav vsem potrošnikom in poslovnim prijateljem!
Naj živi prvi maj - mednarodni praznik dela! Prebivalstvu občine naše čestitke k 1. maju!
OBČINSKI SINDIKALNI SVET BELTINCI OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE LMS
ter ostale občinske družbene organizacije
Prebivalstvu občine naše čestitke k 1. maju!
Industrijsko podjetje za izdelovanje anten in pribora
ELRAD
GORNJA RADGONA
priporoča potrošnikom vseh vrst anten svoje kakovostne izdelke.
Pomnite! Lepa slika na TV ekranu in dober radijski sprejem samo s pomočjo naših prvovrstnih anten!
Delovnim kolektivom Pomurja pošiljamo prvomajske pozdrave!
Izdelujemo vodovodne cevi, priporočamo prevozniške usluge z avtomobili, popravljamo motorna vozila po najnižjih cenah.
Obrtno podjetje »AGROSERVIS« in komunalno podjetje Gornji Petrovci
Vsem poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom naš prvomajski pozdrav!
Delovni kolektiv kmetijske zadruge »BRAZDA«
Dobrovnik
se priključuje k čestitkam za 1. maj.
Prvomajske pozdrave in čestitke pošiljajo kolektivi poslovnih enot
Dobrovnik
Turnišče
Kobilje
Tudi v bodoče bomo z vsemi močmi težili za povečanjem kmetijske proizvodnje in kooperativnih odnosov.
GRADBENO OBRTNO PODJETJE
REMONT
Gornji
Petrovci
se priporoča s svojimi kakovostnimi uslugami, konkurenčnimi cenami ter solidno izdelavo vseh gradbenih del. Naročila sprejemamo v tekočem letu.
K prvemu maju čestitamo delovnim ljudem Pomurja. Kolektivom želimo še nadaljnje uspehe v samoupravljanju in splošnem gospodarskem napredku!
TRGOVSKO PODJETJE
»RAVENKA« Beltinci
z vsemi svojimi poslovalnicami čestita cenjenim potrošnikom k prvemu maju, prazniku dela.
Potrošniki! V naših poslovalnicah boste hitro postreženi z vsem, kar rabite v gospodinjstvu in družini.
Čestitamo k prazniku dela!
1. maj — praznik vseh delovnih ljudi! Kolektivom v Pomurju pošiljamo iskrene čestitke!
GRADBENO OBRTNO PODJETJE
»GRADITELJ« Beltinci
Izvajamo gradbena dela solidno in poceni. Če gradite, obrnite se na Gradbeno obrtno podjetje »Graditelj« Beltinci. Z našimi uslugami boste zadovoljni.
Iskrene pozdrave in čestitke za prvi maj! KOMUNALNO PODJETJE
KOMUNA
BELTINCI
s svojimi obrati:
ŽAGA
MLIN
SODARSTVO
MIZARSTVO
PEČARSTVO
MEHANIČNA
in
KOMUNALNA
DEJAVNOST
se priporoča cenjenim strankam s svojimi izdelki in uslugami. Prepričajte se o naši kvaliteti!
Kmetijsko gozdarska zadruga
PETROVCI
s samostojnim obratom »BOR« priporoča tudi v nadalje zadružnikom svoje usluge.
NAJ ŽIVI PRVI MAJ — NAS PRAZNIK!
Tudi v bodoče si bomo z vsemi močmi prizadevali uveljaviti socialistične odnose v kmetijstvu in gozdarstvu!
POMURSKI VESTNIK, 28. APRILA
11
Borbeni prvomajski pozdrav vsem delovnim kolektivom in ostalim proizvajalcem v občini!
OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE LMS
LJUTOMER
1. maj naj nam bo vzpodbuda za nadaljnje uspehe v demokratizaciji upravljanja po delovnih kolektivih!
INDUSTRIJA OBLAČIL IN PRESITIH ODEJ
 ,Indopolʻ Ljutomer
priporoča potrošnikom svoje kakovostne izdelke K 1. maju, mednarodnemu prazniku dela, čestitamo kolektivom
ZDRAVSTVENI DOM
LJUTOMER
želi vsemu prebivalstvu svojega okoliša za 1. maj, praznik dela, predvsem zdravje in zadovoljstvo.
KMETIJSKO GOSPODARSTVO GOR. RADGONA
s svojimi živinorejsko-poljedelskimi obrati:
stogovci, Črnci, Lutverci, videm in negova
ter vinogradniškimi obrati:
RADGONA, ČREŠNJEVCI in JANŽEV VRH z obratom Proizvodnja šampanjca, se priporoča cenjenim poslovnim prijateljem.
Vse za povečanje življenjskega standarda!
K 1. maju naše čestitke delovnim kolektivom Pomurja!
Zadružniki — kooperanti! Poslužujte se naših uslug. Tudi v bodoče vam bomo nudili reprodukcijski material in vse, kar potrebujete za sodobno kmetovanje!
1. maj — naš praznik Vsem državljanom iskrene prvomajske čestitke pošilja delovni kolektiv
KMETIJSKE ZADRUGE
»KMETOVALEC«
LJUTOMER
POZOR
Športniki
Lovci
Ribiči
Čebelarji
športni material in športne rekvizite - camp. oprema. Ves lovski material in velika izbira orožja. Ribiški in čebelarski material v prodajalni »LOVEC« v domu pomurskih lovcev — Murska Sobota, Grajska ulica 11.
Delovni kolektiv Tehnoprometa s svojimi prodajalnami se še v nadalje priporoča in čestita
k 1. m a j u.
INVESTITORJI — poslužujte se naših cenenih in kvalitetnih uslug!
GRADBENO PODJETJE
GORNJA RADGONA
Če gradite, ne pozabite na naš kolektiv. Z našimi uslugami boste zadovoljni!
Za 1. maj borbene delavske pozdrave vsem delovnim kolektivom!
Kolektiv
Obrtnega gradbenega podjetja
»TEMELJ«
čestita delovnim ljudem Pomurja k mednarodnemu prazniku dela ter se priporoča s svojimi kvalitetnimi gradbenimi uslugami v zidarski, tesarski ter mizarski stroki.
Obveščamo zasebne investitorje, da prevzemamo gradnje vseh vrst vsak torek od 6. do 10. ure v upravi podjetja.
Prevzemamo gradnjo vseh vrst stanovanjskih in gospodarskih poslopij po konkurenčnih cenah; prevzeta gradbena dela izvajamo hitro in kvalitetno.
se priporoča kolektiv OGP »TEMELJ«.
KMETIJSKA
ZADRUGA
ČRENSOVCI
se aktivno vključuje v našo kmetijsko proizvodnjo. Kmetovalcem nudimo agrotehnične usluge in iz leta v leto širimo krog kooperantov.
Delovnim ljudem naše domovine pošiljamo iskrene čestitke k prazniku dela 1. maju!
ZDRAVSTVENA POSTAJA BELTINCI
Kvalitetne zdravstvene usluge — naša največja naloga.
Vsem pacientom in ostalemu prebivalstvu občine čestitamo k 1. maju!
Člani kolektiva
avtobusni
promet
MARIBOR
s poslovalnicami
v Murski Soboti in Ptuju
čestitajo vsem delovnim ljudem k prazniku dela 1. maju in želijo vsem našim potnikom srečno vožnjo!
Splošno gradbeno podjetje
»POMURJE«
MURSKA SOBOTA
čestita vsem delovnim kolektivom Pomurja k prazniku 1. maja
Naš delovni kolektiv si neprestano prizadeva v doprinašanju svojega deleža k splošni izgradnji naše domovine.
Investitorji, kakovostne usluge našega kolektiva vam bodo v zadovoljstvo. Izvajamo vsa v gradbeno stroko spadajoča dela.
LESNO PREDELOVALNO PODJETJE Murska Sobota
se uspešno vključuje v lesno-predelovalno industrijo. Naši izdelki so poceni in solidno izdelani.
Za prvi maj naše čestitke vsem delovnim kolektivom!
KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA ZA POMURJE
Murska Sobota
čestita k prvemu maju vsem delovnim kolektivom kmetijskih gospodarskih organizacij!
Tudi v bodoče naša glavna naloga in skrb — večanje kakovostne kmetijske proizvodnje.
MEHANIKA LENDAVA
se s svojo proizvodnjo uspešno vključuje v prizadevanja za dvig življenjskega standarda.
Za prvi maj naš pozdrav!
Delovni kolektiv splošne bolnice
v Murski Soboti
čestita vsem delovnim ljudem k 1. maju in jim želi predvsem obilo zdravja.
12
POMURSKI VESTNIK, 28. APRILA