Posamezni izroH 30 grošer. tnesečna naročnin* 1 šiling
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
SAIV-JO Z DOSLEDNO BORBO ZA SVOJO OSVOBODITEV SI BOMO KOROŠKI SLOVENCI ZAGOTOVILI, DA SE NIKDAR VEt NE BO MOGEL PONOVITI 14. IN 15. APRIL 1942
letnik II.
DUNAJ, V PETEK 11. IV. 1947
ŠTEV. 21 (49)
Podpredsednik vlade FLRJ Edvard Kardelj v Moskvi:
Slovenska Koroška mora biti priključena k Jugoslaviji
Moskva, 8. aprila 1947. Posebni dopisnik Tanjuga poroča:
Podpredsednik vlade FLRJ in šef jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj je na tiskovni konferenci razložil stališče Jugoslavije do pogodbe z Avstrijo.
V začetku konference je Kardelj Prcčital izjavo, v kateri je v glavnem obrazložil razloge za stališče Jugoslavije.
»Številni glavni momenti«, je dejal Kardelj v svoji izjavi, »so bili merodajni za jugoslovansko stališče, da mora Avstrija nositi svoj del odgovornosti za udeležbo v vojni ob strani Nemčije in da popravi zgodovinske krivice in škodo, ki jo je povzročila Parodom Jugoslavije«.
Kardelj je dejal, da je prvi tak moment dejstvo, da je bila Avstrija v
preteklosti za jugoslovanske narode predstavnica nemške ekspanzije na jugovzhod in tudi danes še ni poroštva, da Avstrija ne bi imela take vloge v bodočnosti.
Drugo dejstvo je, da je bil v zadnjih 3—4 desetletjih z avstrijskega ozemlja dvakrat izvršen napad na jugoslovanske narode.
Tretje dejstvo je: 200.000 Jugoslovanov, ki žive v avstrijskih deželah, je bilo in je še zdaj podvrženih političnemu in gospodarskemu nasilju in raznarodovanju. »Današnja Avstrija«, je dejal Kardelj, »je preveč zvesta zavojevalni preteklosti in se trudi, da bi obdržala ta ostanek imperialističnega plena«.
Kot četrto dejstvo je Kardelj navedel odgovornost Avstrije za sodelovanje pri napadu in okupaciji Jugoslavije med drugo svetovno vojno.
Jugoslavija zahteva
Kardelj je nato v glavnih obrisih razložil zahteve Jugoslavije.
1.	Kot prvo zahtevo je navedel demilitarizacijo in denacifikacijo Avstri-•>e, onemogočenje političnega in ekonomskega vpliva nemških imperialističnih in pangermanskih elementov v Avstriji, to je zagotovitev resnične demokratizacije Avstrije.
2.	Avstrija se mora odreči Slovenci Koroški, ki mora biti priključena k Jugoslaviji.
3.	Jugoslovanom, ki bi ostali v Av-
striji, je treba zagotoviti narodne pravice v okviru primernega nacionalnega statuta.
4.	Avstrija mora povrniti vsaj minimalni del škode, ki jo je povzročila Jugoslaviji s svojo udeležbo v vojni.
5.	Jugoslavija zahteva demilitarizacijo avstrijskega ozemlja ob jugoslovanski meji.
6.	Avstrija mora izročiti vojne zločince in izdajalske elemente, ki so se umaknili na njeno ozemlje.
Podpredsednik vlade odgovarja novinarjem
Po izjavi je Kardelj odgovoril na več vprašanj, ki so mu jih zadali notarji.
Ali mislite, da je ponemčevalna f°Htika spremenila etnično obliko Slo-v®nske Koroške in v kakšnem obsegu?
^Predsednik, vlade FLRJ E. Kardelj
Koroška in vsa sedanja Ljudska republika Slovenija sta bili do 1. 1918 pod oblastjo avstro-ogrske monarhije. Sredi XIX. stol. je bilo slovensko etnično ozemlje mnogo večje, kakor je ozemlje, čigar priključitev zahteva danes Jugoslavija. Zaradi germanizacije je bilo ozemlje zmanjšano. Jugoslavija, ki' upošteva, da je v preteklosti germanizacija odvzela večji del ozemlja, je danes zaradi tega omejila svoje zahteve na tisto ozemlje, ki je še danes etnično strnjeno, to je. kjer jc slovensko prebivalstvo v večini.
V zgodovini so bili vedno, kadar je šlo za zatiranje nekega naroda, ljudje, ki so svoj narod izdali ali bili pasivni. To se je zgodilo tudi na Koroškem. Majhen odstotek ljudi se je pokoril zatiranju ali pa celo izdal svoj narod-Določen odstotek ljudi je bil pasiven pod pritiskom terorja in strahu, medtem ko je ostali narod, boreč se v preteklosti in .sedanjosti, dajal krvave žrtve in delal vse mogoče, da se osvobodi avstrijsko-nemškega jarma. Zato sta avstrijska vlada in govornik v britanskem spodnjem domu v Londonu Mayhew razdelila slovensko prebivalstvo na Koroškem v tri kategorije. 1, kat: Osebe slovenskega rodu, ki se
Glas Slovenske Koroške se čuje v Moskvo
Posebni dopisnik Tanjuga javlja iz Moskve:
Vprašanje priključitve Slovenske Koroške k Jugoslaviji bo eden najvažnejših problemov, ki jih bo moral obravnavati svet zunanjih ministrov v zvezi z avstrijsko mirovno pogodbo. Čeprav svet zunanjih ministrov še ni objavil, kdaj namerava vzeti v pretres poročilo namestnikov zunanjih ministrov o pogodbi z Avstrijo, se zastopniki tiska bolj in bolj zanimajo za koroško vprašanje in za stališče Jugoslavije do mirovne pogodbe z Avstrijo.
Tiskovna konferenca, ki jo jc priredil v soboto šef jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj, jc še povečala zanimanje svetovne javnosti za stališče Jugoslavije glede koroškega vprašanja.
Sovjetsko ljudstvo pozna današnji položaj na Koroškem. »Pravda« prinaša poročilo svojega posebnega dopisnika iz Koroške, ki se pričenja s temi besedami:
»Vzdolž južne avstrijske meje se razprostira tako imenovana zaporna cona. Sestavljajo jo slovenska področja, ki mejijo na Jugoslavijo. Za potovanje v Slovensko Koroško je treba imeti posebno potno dovolilnico britanskih zasedbenih oblasti. Sporna cona ni ena tistih, ki v njih mrgoli novinarjev in opazovalcev. Tisti, ki želijo podjarmljeno Slovensko Koroško, so mnenja, da svetovno javno mnenje
ne bo izvedelo resnice. Okupacijske oblasti postavljajo železno zaveso okoli Koroške. Avstrijski reakcionarji upajo, da glas Koroške ne bo prodrl skozi to zaveso do sveta zunanjih ministrov.«
Svet zunanjih ministrov prejema neprenehoma iz vasi in mest Koroške neštete resolucije in brzojavke, ki v njih slovensko prebivalstvo Koroške opisuje teror, ki ga še danes izvajajo bivši nacisti in SS-ovci nad koroškimi. Slovenci. V vseh resolucijah in brzojavkah zahteva prebivalstvo svobod' za Slovensko Koroško, svobodo, ki s jo je priborilo v borbi z orožjem > roki, in končno priključitev Slovcnsk, Koroške k Jugoslaviji.
Te brzojavke označujejo dejanski položaj na Koroškem, o čemer sc vsak nepristranski opazovalec lahko prepriča. Brzojavke dokazujejo, kako so propadli vsi poskusi, da bi bila Slovenska Koroška s terorjem in nasilji kakor tudi »zaporna cona« odrezana od sveta in da bi se ne čul glas njenega ljudstva. Glas slovenskega prebivalstva Koroške jc zelo močan argument,’ ki govori za priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji. Izkušnja je dokazala, da ni mogoče iti preko takih argumentov. Ta glas prebivalstva Slov. Koroške se čuje v Moskvo in slišali ga bodo povsod tako dolgo, dokler ne bodo izpolnjene pravične zahteve Slovenske Koroške za njeno priključitev k Jugoslaviji.
čutijo Avstrijce. 2. kat.: Tisti, ki se čutijo Slovence, vendar so za Avstrijo. 3. kat.: Tisti, ki se čutijo Slovence in ki so za Jugoslavijo. Teh po njunem mišljenju ni več ko 5000. Take trditve so popoln nesmisel. Gre za narod, ki se bori za svobodo in daje žrtve za ta boj. Mogoče je del tega naroda prestrašen zaradi terorja. Vendar pa vse to ne more spremeniti dejstva, da je ta zemlja slovenska in da se ta rod, ki na njej živi, bori za svobodo. Vsak človek, ki pošteno misli, mora priti do zaključka, da je treba temu narodu, ki je toliko trpel, priznati pravice do svobodnega življenja. Vendar pa branitelj avstrijske teze drugače misli. Ker je Nemcem uspelo spraviti v
pokornost določen odstotek Slovencev, druge pa prestrašiti, pravijo, da na Koroškem ni več slovenskega prebivalstva. 3000 koroških partizanov in žilava borba ki so jo vodili in jo vodijo, ter Dachau, dokazujejo, kako lažni so takšni argumenti. 5000—6000 zavednih Slovencev1, ki jih omenja g. Mayhew, so lahko samo tisti Slovenci, ki so bili po koncu vojne zaprti ali preganjani na Koroškem. Jasno je, če štejejo samo te za Slovence, potem bi mogla biti ta številka točna. Toda nc verjamem, da se imajo na Koroškem za Slovence samo takšni Slovenci, ki so jih sedanje oblasti ali nacisti zaprli ali preganjali.
Reparacije
Ali je točno, da se tičejo jugoslovanske reparacijske zahteve nasproti Avstriji samo nemškega imetja v Astriji?
Mislim, da mora nemško imetje v Avstriji služiti za plačilo nemških reparacij. Toda Avstrija mora plačati reparacije tudi iz lastnih virov.
Ali spadajo v te vire tudi avstrijske
naprave in avstrijski tekoči proizvodi?
Jugoslavija zahteva od Avstrije reparacije v višini 150 milijonov dolarjev. Od pogodbe bo odvisno, kako bodo te reparacije plačane. Naše mišljenje je, da Avstrija lahko plača reparacije s pomočjo naprav in tekočih proizvodov.
O gibanju za priključitev k Jugoslaviji
Ali je na koroškem ozemjju množično gibanje za priključitev k Jugoslaviji?
Da. Na Koroškem je zelo močno gibanje za priključitev k Jugoslaviji. Pričelo se je 1. 1942, istočasno s pričetkom partizanskega gibanja na Koroškem. Med vojno je bila pri koroških partizanih n. pr. britanska vojaška misija, kar pomeni, da so zavezniki tedaj to gibanje priznavali in se z njim okoriščali. Danes vlada na Koroškem nad prebivalstvom teror. Koroška je šper-cona«, to je zaprta cona. Potrebno je posebno dovoljenje za potovanje po
njej. Prepovedane so politične organizacije, ki streme po priključitvi k Jugoslaviji. Prebivalstvo težko izraža svoje mišljenje, vendar pa tudi skozi ta teror udarja močno narodno gibanje. Iz Koroške prihajajo vsak dan resolucije in brzojavke, v katerih zahtevajo priključitev k Jugoslaviji.
Kdo prepoveduje politične organizacije, ki streme po priključitvi k Jugoslaviji, avstrijske ali okupacijske oblasti?
Mislim, predvsem okupacijske oblasti; vendar pa to ne pomeni, da se avstrijska vlada s tem ne strinja.
Stališče katoliške cerkve
Kakšno je stališče katoliške cerkve do koroškega vprašanja?
Glede tega je katoliška cerkev razdeljena po narodni pripadnosti. Slovenska duhovščina podpira zahteve svojega naroda in je celo v prvih vrstah borbe za priključitev k Jugoslaviji. Na drugi strani pa je avstrijski del duhovščine zelo ostro nastopil proti priključitvi k Jugoslaviji. Hočem dodati tole: Zaradi ponemčevalne politike imajo koroški Slovenci danes v cerkvi manj nacionalnih pravic, kakor so jih imeli do anšlusa. To pomeni, da se slovenski jezik manj uporablja v cerkvi kot pred anšlusom. Skoraj vsi slovenski duhovniki so podpisali
resolucijo, v kateri zahtevajo priključitev k Jugoslaviji. Straše jih z različnimi obrekovanji o Jugoslaviji, vendar pa obrekovanjem ne posvečajo pozornosti. Med vojno je bilo 90 odstotkov slovenskih duhovnikov na Koroškem po zaporih in koncentracijskih taboriščih. 12 duhovnikov je tam dalo tudi življenje. Tisti, ki so ostali pri življenju, so te dni napisali svetu zunanjih ministrov v Moskvi resolucijo. V tej resoluciji pozivajo vse človeštvo, naj pomaga koroškim Slovencem, da se bodo priključili svojim svobodnim bratom v Ljudski republiki Sloveniji.	‘
Slovenija manifestira za priključitev Slov. Koroške k FLRJ
V začetku tega tedna so bile v vseh krajih Slovenije velike manifestacije za priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji.
Manifestacije v Ljubljani se je udeležilo preko 20 tisoč oseb. Zbrani množici je govoril tajnik mestnega odbora Osvobodilne fronte Malešič. V svojem govoru je poudaril, da avstrijske in anglo-ameriške zasedbene oblasti v Slovenski Koroški zapirajo tiste ljudi, ki se borijo za pravice slovenskega ljudstva in ki so bili najodloč-nejši borci proti Hitlerjevemu režimu. „Mi stojimo ob strani teh naših koroških borcev in odločno zahtevamo, da oblasti izpustijo osebe, ki so jih zaprle,” je dejal tajnik Malešič.
Govornik je dalje poudaril, da ..nekateri ljudje skušajo zakriti odgovornost Avstrije za sodelovanje v vojni na Hitlerjevi
strani. Ml Slovenci pa vemo, da so Av-
strijci požgali stotine vasi v Sloveniji, Bosni, Srbiji in drugih slovanskih deželah. Edini, ki so se na ozemlju predvojne Nemčije borili na strani zaveznikov proti Hitlerju, so bili koroški Slovenci."
Ob koncu velikega zborovanja so navzoči sprejeli resolucijo svetu zunanjih ministrov v Moskvi. Resolucija odločno protestira proti stanju, ki vlada na Koroškem, kjer se slovenskemu ljudstvu odvzemajo najosnovnejše človeške pravice. ..Zahteva-mo spoštovanje narodnostnih načel. Zahtevamo, da se upošteva volja ljudstva, ki ravno zaradi bridkih izkušenj s saintger-mainsko Avstrijo odločno zahteva, da se priključi k FLRJ, da bi bilo tako zajamčeno življenje vseh koroških Slovencev.”
Resolucije so poslali tudi podpredsedniku vlade FLRJ Edvardu Kardelju in jugoslovanski delegaciji v MoskvL
Inozemski tisk o pripadnosti Slov. Koroške
Svetovni tisk živahno spremlja borbo koroških Slovencev za priključitev k Jugoslaviji. Tako piše n. pr. pariški list »Ordre«, da so jugoslovanske zahteve popolnoma utemeljene. Jugoslovanska vlada se opira na zgodovinska, narodnostna, zemljepisna in gospodarska dejstva, pa tudi na delež Jugoslavije in koroških Slovencev v boju proti nemškemu osvajalcu. »Ordre« tudi ugotavlja, da je v zemljepisnem pogledu južna Koroška naravno povezana z Jugoslavijo, ker vodijo preko nje vse prometne zveze z Jadranskim morjem.
Posebni dopisnik glasila KP Francije »Humanite« v Moskvi piše, da je Jugoslavija od Avstrije pretrpela prav toliko kot od nemških okupatorjev in da ne more dopustiti, da bi 200.000 Slovencev, ki so na njenih mejah, osta-
lo pod oblastjo vlade, ki še zdaleč ni pripravljena, da bi dokazala svojo privrženost k načelom resnične demokracije.
»Komu naj pripada južna Koroška?« Pod tem naslovom piše češki časopis »Slobodna Zemnje«, ki izhaja v Olomoucu, da so stoletno ponemčevanje in uničevanje koroških Slovencev hoteli končati med drugo svetovno vojno. Boj koroških Slovencev je te nakane preprečil. Njihova vztrajna borba in narodnostna, zgodovinska, gospodarska in zemljepisna načela zahtevajo, da se vprašanje Slovenske Koroške reši s priključitvijo k FLRJ.
Podobno pišejo številni časopisi tudi v drugih, zlasti pa v slovenskih deželah.
minmiiiiiiimim
GRADIŠČANSKI HRVATI SE ZAHVALJUJEJO VLADI FLRJ
Gradiščanski Hrvati, ki že štiri stoletja živijo na ozemlju med Medžimurjem in Bratislavo, so pričeli le dni izdajati svoj časopis „Naše Selo”. V prvi številki prinaša list članek, ki je posvečen konferenci zunanjih ministrov v Moskvi.
Članek poudarja, da je saintgermainska pogodba zajamčila Gradiščanskim Hrvatom iste pravice kot Avstrijcem in da bi avstrijska država te pravice morala ščititi. V tem pogledu pa ni bilo skoraj nič storjenega. Zaradi tega so se morali Gradiščanski Hrvati stalno boriti za svoje politične, kulturne in narodne pravice.
Gradiščanski Hrvati se zahvaljujejo FL
RJ, ki na vseh mednarodnih konferencah odločno brani njihove politične in narodne pravice.
BREZPOSELNOST V TRSTU
Po časopisnih vesteh je v Trstu trenutno 35.000 brezposelnih. To število raste iz dneva v dan.. Dne 2. aprila so imeli tržaški brezposelni veliko protestno zborovanje. Govorniki so poudarjali, da zavezniška vojaška uprava v preteklih dveh letih ni ukrenila ničesar, da bi razvila gospodarsko življenje Trsta, znižala cene in zmanjšala število brezposelnih. Brezposelni zahtevajo od angloameriške vojaške uprave, da ustanovi komisijo za kontrolo cen in da ukrene vse potrebno za poživitev tržaške industrije.
Dokaz trdoživosti fašizma v Avstriji
Pod tem naslovom prinaša glasilo sovjetskih sindikatov „Trud” članek o sodni ^zpravi proti Guidu Schmidtu. Članek pravi med drugim:
„Ce organizatorji sodne razprave proti Guidu Schmidtu to želijo ali ne, bo vendar ta proces obsodba celotnega avstrijskega fašizma, obsodba vseh reakcionarnih sil, ki so Avstrijo vdinjale v službo nemškega imperializma. Obtoženec se sicer skuša izogniti priznanju, da je avstrijski fašizem, katerega nosilci so bili Dollfuss, Schusch-nigg in Schmidt, okoval in hromil demokratične sile ljudstva, velikonemški propagandi pa odprl vsa vrata.
Kot priče nastopajo vsi veliki in majhni voditelji avstrijskega fašizma, aktivni in pasivni nosilci anšlusa in kolaboracije. Vendar to niso prikazni iz preteklosti, to niso ostanki grdih slik. Oni tudi ne prihajajo iz zaporov. Ali je potem morda čudno, če te priče izdajalca in kolaboracionista Schmidta še danes ogovarjajo z „gospod doktor”?
Obtožnico proti Schmidtu podpirajo tudi
nekateri aktivni zastopniki avstrijske reakcije, kakor sta Raab ali Ludwig, današnja voditelja ljudske stranke. Oni so prav radi pripravljeni, da prevalijo vso odgovornost za prejšnjo politiko avstrijskega fašizma na Schmidt, da bi tako oprali sebe in svojega tedanjega voditelja Schusch-nigga.
Sodna razprava proti Schmidtu in okoliščine, ki jo spremljajo, kaže trdoživost fašizma v Avstriji. Ta proces spominja na nedavno preteklost in ponovno dokazuje, da hočejo tisti, ki so bili včeraj grobarji avstrijske, neodvisnosti, svoje položaje za vsako ceno zadržati in utrditi, da bi tako lahko nadaljevali s protiljudsko in, protidemokratično politiko.
Napredna demokratična avstrijska javnost je zelo vznemirjena zaradi političnega položaja, ki je nastal v deželi. Ta javnost je spoznala, da politika, ki vidi blagostanje v tem, da odstdpa od denacifika-cije in demokratizacije in da zaostruje gospodarsko zmedo, ne ogroža samo demokratičnega razvoja Avstrije, marveč tudi borbo za njeno popolno neodvisnost."
Vprašanje Nemčije na konferenci v Moskvi
Mesec dni že traja moskovska konferen- času likvidirali oborožitveno industrijo I.
ca. Mnogo je tistih, ki že od prvega dne prerokujejo, da ne bo uspela. To so sile, ki so zainteresirane na tem, da bi se konferenca razbila in da bi med štirimi velesilami ne prišlo do sporazuma v nemškem vprašanju, ki je — gledano v svetovnem merilu — eno od najusodnejših za bodoči mir. Mnogi listi v Avstriji in v inozemstvu se na primer pritožujejo tudi, da pogajanja okoli Avstrije „počasi napredujejo”. Pri tem pa namenoma pozabljajo, da je svet zunanjih ministrov postavil avstrijsko vprašanje na dnevni red šele kot šesto točko. Vsa dosedanja razpravljanja namestnikov zunanjih ministrov so bila safno priprava za delo zunanjih ministrov. Zunanji ministri so sicer prejeli poročilo opolnomočencev o pripravah za pogodbo z Avstrijo, vendar Avstrija doslej še ni na dnevnem redu in razpravljanja o mirovni pogodbi še niso stopila v odločilno razdobje. Prav zaradi tega so vsa pesimistična prerokovanja brez temelja. Razpravljanje opolnomočencev za Avstrijo je imelo v glavnem namen, da ugotovi, v katerih vprašanjih se veliki štirje docela strinjajo, da zbliža različna mnenja v okviru prejetih navodil in da sistematizira točke, ki v njih ni prišlo do sporazuma.
V vprašanju Nemčije je prišlo v teku prvega meseca moskovske konference do važnih sklepov. Znani sovjetski publicist Boris Izakov ugotavlja, da je bilo po daljših razpravah rešenih enajst glavnih vprašanj in sprejeti odgovarjajoči sklepi. Zunanji ministri so sklenili, da bodo v najkrajšem
ŠPANIJA
..KRALJEVINA BREZ KRALJA"
Španski diktator Franco je v govoru, ki ga je imel v začetku preteklega tedna, oklical Španijo za kraljevino. Tako bo Španija ..kraljevina brez kralja”, ker ima Franco v načrtu, da položaj državnega poglavarja zadrži vse do svoje smrti. V primeru njegove smrti ali delanezmožnosti naj bi prevzel oblast v Španiji član kraljevske družine, ki ga bodo imenovali regentski svet, vlada in dvetretjinska večina Cortes^ (navidezni španski parlament).
Regentski svet, ki bo pomagal Francu, dokler bo državni poglavar, bodo sestavljali španski kardinal, načelnik generalnega štaba, predsednik državnega sveta, predsednik vrhovnega sodišča in član, ki ga bo imenoval Cortes.
Predsednik španske republikanske vlado Llopes je Francovo monarhijo označil kot prevaro, kateri ne bo nasedel nihče, celo monarhisti ne. Ta manever je samo poskus Franca, kako bi zavlekel padec svojega režima in kot tak sploh ne more rešiti španskega vprašanja. Špansko republikansko gibanje bo nadaljevalo s svojo borbo proti Francu.
Izvedenci Organizacije Združenih narodov so poudarili, da Francova zvijača ne bo povzročila nikakršne spremembe odno-šajev do Španije. Ukrepi OZN zoper Franca (odpoklic diplomatskih zastopnikov iz Madrida) bodo ostali v veljavL
Južnoameriški diplomati so Francov manever razkrinkali tudi kot poskus, da bi skril zmedo in korupcijo v Španiji.
kategorije (to so industrijske naprave, ki ogrožajo mir), razpustili še obstoječe nemške vojaške formacije in pospešili denacifi-kacijo v vseh štirih conah Nemčije, pri čemer bo služil kot osnova sovjetski predlog; svet zunanjih ministrov je dalje sklenil priznati načelo svobodnega razvoja in udejstvovanja demokratičnih politič. strank Nemčije, prav tako pa tudi ustanavljanje svobodnih sindikatov. Tri delegacije, iz-vzemši francoske, so priznale udejstvovanje omenjenih organizacij v vsenern-škem merilu; zadnje dni pa se je tudi francosko stališče približalo stališču drugih zaveznikov. Zunanji ministri so sklenili, da se v letu 1947 izvede agrarna reforma v vseh zasedbenih conah Nemčije, sporazumeli so se o svobodi poročanja v Nemčiji, o osnovnih človeških pravicah v Nemčiji* Naposled so se načelno sporazumeli, da se ustanovijo nemški osrednji upravni uradi za industrijo, finance, kmetijstvo in prehrano in da se .jim dodeli nemški konzultacij-'ski svet — neke vrste posvetovalni parlament. Tudi v vprašanju reparacij je opaziti zbližanje različnih stališč.
Vsakdo, ki si je na jasnem o ogromnem pomenu vprašanja Nemčije za ustvaritev svetovnega miru, bo tudi razumel pozitiven pomen tega sporazuma v Moskvi. Kar pa zadeva vprašanja, ki še niso razčiščena, bo konkretizacija mnenj pri nadaljnjih obravnavah nedvomno olajšala razpravljanje o tem važnem vprašanju.
(Po ..Oesterreichische Zeitung")
I P0UT.ČNE MdUdff

V	vsej Sloveniji so bile volitve v odbore Osvobodilne fronte. Na zborovanjih, ki so bila pred volitvami, so zlasti poudarjali naloge odborov Osvobodilne fronte v zvezi s petletnim planom.
Bivši načelnik ameriške vojne misije v Grčiji Nouvaras je objavil v „New York je sedanji grški minister za javno varnost Zervas med okupacijo sodeloval z Nemci*
Poslanik Sovjetske zveze v Grčiji kol*" tra admiral Rodionov je po navodilih svoj® vlade zapustil Atene in se vrnil v Moskvo-
Da bi zadušili upor na otoku Formozi' so kitajske oblasti pobile deset tisoč domačinov.
Najvišje poljsko ljudsko sodišče je obsodilo n,a smrt na vešalih Rudolfa Hossa, bivšega komandanta taborišča smrti v Osvd' enčinu.
V	procesu proti madžarskim zarotnik®1*1
je državni tožilec za osem obtoženih zahte val smrtno kazen.
Britanska spodnja zbornica je ratificiraj mirovno pogodbo z Italijo, Romunijo, džarsko, Bolgarijo in Finsko.
Arabski tisk obsoja Trumanove na£r j v Grčiji in Turčiji in piše, da je ozadJ Trumanovega govora želja amer. družb, si pridobijo petrolejske vrelce na Sre njem vzhodu.
V	Atenah je umrl grški kralj Jurij* ^
novega grškega kralja so postavili njetJ vega brata Pavla.
HOČEMO K JUGOSLAVIJI
kier nam je zajamčena svoboda duha in življenja
^Jndstvo Slovenske Koroške sc z n°8oštevilnimi resolucijami obrača a svet zunanjih ministrov v Moskvi. se narodne organizacije, odbori OF, posvetna društva, odbori Kmečke Veze’ zadružne organizacije pošiljajo esolucijc v Moskvo. Tudi poedinci, JUuje, ki so mnogo pretrpeli v Av-v ^-9 Po plebiscitu in v času nacizma, l ^ Preganjanja, pa tudi partizanski 0rci zahtevajo v svojih pismih, da ve uPoštcva trpljenje koroških Slo-encev in njihove žrtve za svobodo er da se jim zagotovi v bodočnosti vobodno življenje v matični državi.
.Občinski odbor Osvobodilne fronte n.°f*če piše konferenci zunanjih mi->strov v Moskvi med drugim:
»Borba za naš narodni obstoj proti asilni germanizaciji teče že od časov ^v>stro-ogrske monarhije dalje, poseb-0 Pa se je poostrila od plebiscita na-ok”" Nekdaj stoodstotna slovenska nbtina Škofiče je tako kot vse ostale a Koroškem že desetletja v vrtincu ^Vobodilne borbe. Leta 1921 je mo-, na posledicah telesnih poškodb ttireti Rudolf Perko, posestnik v Po-j^čah. Leta 1936 jc bil napaden in bJt od pripadnikov »Heimatschutza« v^kofičah Miha Habih. Lahko bi na-1še dolgo vrsto imen ljudi, ki so napadeni. Naših pritožb avstrij-^ e oblasti niso upoštevale, tako da ttio ostali popolnoma brezpravni. Po nslusu so nam Nemci vzeli naše za-ru£e in prepovedali vsako kulturno
delovanje. Izselili so 5 družin, mnogo ljudi so aretirali in zaprli in nekateri sc niso več vrnili iz koncentracijskih taborišč. Vse to nasilje nas ni preplašilo. Že leta 1942 so šli naši fantje v partizane.
Vendar naš sedanji položaj ni prav nič izboljšan. Kljub 95-odstotni večini slovenskega prebivalstva nimamo slovenskega zastopstva v občinskem odboru. Uradni jezik je samo nemški. Slovenske napise je občinski odbor odklonil. Vse slovenske napise na javnih mestih in kažipotih, ki jih je napravila OF, so nasilno odtrgali. Kljub temu, da je 95 odstotkov otrok slovenskih staršev, se v šoli ne izvaja dovolj dosledno že itak skromna odredba o dvojezičnih šolah. Nacistični elementi nas napadajo, vdirajo v društvene prostore, pošiljajo grozilna pisma in se poslužujejo najbolj nesramnih izzivanj. Od 94 članov NSDAP sta samo dva v taborišču, od treh učiteljev sta dva nacista, vsi trije pa sovražniki Slovencev, župan je bil zaupnik NSDAP, vodja SPOe je bivši član NSDAP, vodja OeVP pa je bivši voditelj »Heimatschutza«. V kraju je še zelo očiten gospodarski vpliv nacistov, trgovcev in obrtnikov, ki izrabijo vsako priložnost za grožnje koroškim Slovencem. Zaradi vseh teh dejstev vidimo edino pravično in možno rešitev v tem, da svet zunanjih ministrov v Moskvi prizna koroškim Slovencem pravico do priključitve k Jugoslaviji.«
Odklanjamo veljavnost plebiscita
j.^aš doprinos k resnični osvobodi je tako velik, da ga rcakcionar-va avstrijska vlada z vso svojo lažni-vj. Propagando ne more zakriti«, pra-Jo v svoji resoluciji svetu zunanjih UPistrov v Moskvi slovenski antifa-„ iz Loč ob Baškem jezeru. »Mi b že pri plebiscitu leta 1920 z nad ^ glasov jasno pokazali, da hočejo0 k svoji matični državi. Med drugo jetovno vojno smo se na ozemlju Ti,rse Avstrije z orožjem v roki bo-ile' 2°Per fašizem in dali 83 žrtev. Da-s Pa nam ne dovolijo niti slovenske ti rtaye> Pod katero smo se borili pro-Ce ašizmu. Zapirajo antifašistične bor-. 'Partizane zato, ker so nosili prav 0 2astavo.«
Resolucija, ki jo je s svojega zbo-
4 uVf *
b>strov
bo in zdravilo ranjene borec. Nacisti so nas zapirali in obešali ter požigali naše domove. Tako so na primer pri «Karuru«, da ne omenjamo drugih žrtev, obesili očeta in nosečo mater, požgali domačijo in vrgli trupla v ogenj. N aše ljudstvo je doprinašalo velike žrtve za zaveznike. Naši partizani so z besedo Tito na ustih umira-
aPja poslalo svetu zunanjih mi-
prebivalstvo občine Bekštajn,
,,u Pravi:
d Yaiodločnejše zavračamo trditve, p., ,Je Plebiscit leta 1920 odločil pri-ta bost Slovenske Koroške. Da je bil Ce Plebiscit navadna potvorba resni-dokazuje izločitev popolnoma Tinskih krajev iz plebiscitne cone. ljub Ve^no na®e občine so izločili ska b	da ie popolnoma sloven-
litg °bčina. Izid prvih občinskih vo-slQv P° Plebiscitu leta 1921 je pokazal lice naše občine. Takrat vCnt,i Oob terorju in preganjanju slo-stohčC^a življa dobili Slovenci 76 od-tli Po yečino. Prav tak izid je bil tu-U29 J)r'bodnjih volitvah 1925 1. in l92o* \ abtevamo, da se plebiscit iz Vojj *■ razveljavi in da se prizna ra2ii ,s OVenskega naroda, ki jo je iz-šižrtl s svojo oboroženo borbo proti fa-1?1 v tej borbi je naša vas dala temu^v, od |.ega smrtnih. Kljub ays(. ..Pa smo tudi danes — v drugi hra^jJski ptePubliki preganjani in za-Ukre ’ Bočim, se proti nacistom ne ^loyCj? brav nič. Za svoje napade na i so ^c.0stajaj0 nekaznovani, borce, W j® ’ leta borili na strani zavezni-^Pa zapirajo.
ip, ^VaIci Djekš prav tako zahteva-!ežrijaJ^e ugodi njihovim pravičnim Pad « *dcB 1938 in 1945 letom se ?bc»ro- ant» izvajal najhujši teror. Z bataij n° borbo smo kljubovali SS-barti^0®- Vse ljudstvo je podpiralo e s hrano, poročevalsko služ-
„Tudi slovenski otroci so bili nevarni nemškemu imperializmu — mati z otrokoma zapušča rodni dom"
li samo zato, da bi tudi mi kot najsevernejša slovenska vas na Koroškem živeli združeni z ostalimi brati v FLRJ.«
O pravicah, ki jih po izjavah avstrijskih oblasti uživajo koroški Slovenci, pa poleg drugih dokazov govori tudi spomenica slovenskih antifašistov iz Globasnice:	»Predvojna
Avstrija nam ni dala pravic, ki nam jih je obljubila. Nobenih pravic nismo imeli v letih 1938—1945, ko jc vladal nemški fašizem, naših pravic pa nam ne da tudi nova »demokratična« Avstrija. Kakor so izvajali nasil je nad nami prej, tako ga izvajajo tudi danes, skoro dve leti po končani vojni.
Slovenske antifašiste zapirajo ali pa preiskujejo njihove domove. Tako je imela družina Sadjak v Podjuni, ki jc dala dva sinova-partizana ter sama tesno sodelovala z osvobodilno vojsko, sedaj po zlomu fašizma že sedem hišnih preiskav. Gospodar Karel
Sadjak in njegova dva sinova France in Peter so bili zaprti, sina Janeza pa so kar trikrat aretirali. Na drugi strani pa nacisti, ki so ovajali partizane, uživajo polno svobodo in imajo povsod prednosti.«
»Odklanjamo avstrijske obljube, ker so prazne in hočemo k svojemu materinskemu narodu, hočemo k FLRJ, kjer nam je zajamčena svoboda duha in življenja.« Tako pišejo zunanjim ministrom Slovenci iz Vern-berga in Lipe nad Vrbo. To zahtevajo vsi koroški Slovenci, ves slovenski narod.
Protestiramo proti krivičnim obsodbam
Poleg številnih resolucij, ki jih koroški Slovenci pošiljajo svetu zunanjih ministrov v Moskvo in v katerih tako odločno zahtevajo pravično rešitev svojih teženj, pošilja antifašistično prebivalstvo Slovanske Koroške tudi resolucije, ki obsojajo krivične razsodbe britanskih vojaških sodišč nad slovenskimi antifašisti. Tako so antifašisti iz Loč poslali britanski Vojaški vladi v Celovcu in zavezniškemu kontrolnemu svetu za Avstrijo odločen protest proti obsodbi devetih članov OF zaradi izgredov v Železni Kapli. Borce za svobodo, ki so sc štiri leta borili na strani zavezni-
kov za zmago demokracije, kaznujejo za to, ker so ostali zvesti zastavi, pod katero so sc borili. Fašisti, organizatorji napada na Slovence, pa so ostali nekaznovani. Vsa Slovenska Koroška sc zgraža nad to razsodbo in zahteva, da jo višje britanske oblasti razveljavijo. Prav tako protestirajo številne resolucije proti obsodbi slovenskih mladincčv, ki jih obsojajo zaradi tega. ker so izobešali napise in postavljali kažipote v materinem jeziku. Podobne proteste so poslali številni krajevni odbori Zveze mladine za Slovensko Koroško.
Danes obtožujemo vse krivce izselitve
V	nepregledno vrsto zločinov nemškega imperializma spada tudi množična izselitev koroških slovenskih družin 14. in 15. aprila leta 1942.
V	dobi, ki nas loči od zloma nacističnega vojaškega gospostva na Koroškem, smo lahko dobili vsaj površno sliko o tem zločinu. Vidno je postalo tudi doslej skrbno prikrivano ozadje, razkrili so se povzročitelji in krivci tega edinstvenega nasilja nad malim slovenskim narodom v osrčju Evrope.
Slehernemu, ki mu vprašanje koroških Slovencev ni popolnoma tuje, je jasno, da izselitev ni slučajni izrodek samovolje poljubnega nacističnega mogotca, niti posledica ukrepov nekega posameznika, temveč je samo sklepno dejanje dosledne germaniza-cijske in uničevalne politike proti slovenskemu narodu. To dokazuje že obseg izselitve in njena do podrobnosti organizirana izvedba.
Germanizacijsko politiko prve avstrijske republike na Koroškem je svet že davno razkrinkal. Šovinistični lažni znanstveniki in politiki si že desetletja prizadevajo, da bi dokazali, kako je Koroška popolnoma nemška dežela, tako rekoč »klasična nemška zemlja«. Načrtno in nasilno so skušali zmanjšati število in pomen koroških Slovencev. Pri tem je lažna znanost nudila germanizacijski politiki vso podporo, uradna oblast pa je s praktičnimi ukrepi ta stremljenja uresničevala. Zato med težnjami šovinističnih znanstvenikov in med koroško uradno politiko ter med ugotovitvami uradnih statistik dejansko ni razlik. Vsako novo »dognanje« znanstvenikov je rodilo nove »uradne« ugotovitve. Tem so sledili novi ukrepi, ki so skušali uzakoniti lažne izsledke »znanosti«.
»Plebiscit je odločil za nemštvo Koroške« — tako so modrovali koroški »znanstveniki« leta 1920. To odkritje pa naj bi se tudi uradno potrdilo. In res jc sledilo leta 1923 ljudsko štetje pod vodstvom istih šovinističnih plasti, ki so si lastile glavne zasluge za plebiscitno zmago. Našteli so tedaj toliko Slovencev, kolikor so jih po teh »znanstvenih« teorijah še potrebovali. In temu štetju sc je prilagodila vsa avstrijska politika nasproti koroškim Slovencem. Ljudsko štetje leta 1934 je nesporen dokaz za pravilnost te trditve. Izvajala ga jc ista šovinistična klika, ki je vse do priključitve Avstrije k Nemčiji obvladala politični položaj v deželi, nc glede na notranjc-politič-ne spremembe v državi.
»Anšlus« je pomenil za koroško nemštvo nov, odločilen dogodek. Vera v večnost rajha nikjer ni našla tako
navdušenih pripadnikov in zagovornikov kot ravno na Koroškem. Enoduš-nost izjav v tem smislu je nenadkri-Ijiva. Samo pri takšni miselnosti lahko razumemo divje sovraštvo, ki ga je bilo deležno vse, kar ni imelo razumevanja za »veliki trenutek v zgodovini Velikonemškega rajha«. Sliko o, zadržanju koroških Slovencev do te nemške odločitve naj bi podalo novo ljudsko štetje v maju 1939, ki so ga koroški šovinisti sami javno imenovali »zadnji opomin vsem Slovencem«.
V nasprotju z vsemi računi celovških mogotcev, ki v svojem zmagoslavju niso poznali nobenih meja več. tudi ta »zadnji opomin« ni mogel streti odporne sile slovenske veje na Koroškem. Zato so jo obsodili na smrt. »Ob mogočnosti nemškega naroda bi bil ozir na neznatno manjšino nekaj tisočev, ki se je priznavala k jugoslovanski narodnosti in škilila v Ljubljano, naravnost smešen pojav!« Tako se jc glasil sklep nacističnega veljaka dr. Rainerja, Ta ugotovitev jc bila razumljiva vsem, ki so se strinjali s tem, da nemški imperializem zatre koroške Slovence. Kako bi moglo »nekaj tisoč Slovencev« še nadalje kvariti nemško lice dežele, ki jc gledala pred seboj »velikanske nove naloge«, katere ji je nalagal Hitlerjev imperializem?
Zato ob peti obletnici množične izselitve sloveskih družin ne vprašujemo samo, kdo je dal povelja za transporte 14. in 15. aprila 1942. Množična izselitev onih dni jc brez dvoma naj večji zločin nad koroškimi Slovenci. Vendar pa je samo člen neskončne verige trpljenja in gorja, ki že desetletja priklepa naš narod na steber mučeništva. Politika zatiranja in uničevanja Slovencev na Koroškem j c šla dosledno pot v dobi stare Avstrije preko borb za »nemštvo Koroške« v letu 1920, preko dela Heimatbunda in Sudmarke do ilegalnega nacizma in »anšlusa« in do »novih nalog« v veliki Nemčiji. Hodili so jo vsi koroški režimi in vsi pomembni Nemci brez izjeme.
Ne iščemo samo tistih, ki so izvrševali sklepe za akcijo v aprilu 1942 in poznejše zločinske deportacije. Nič bistvenega ni v tem, da so bili v načrtu nadaljnji množični odgoni koroških Slovencev. Mnogo tehtnejše za naš narod in za ves svet je spoznanje, da je množično uničevanje slovenskega življa na Koroškem naravni sad dolgotrajne politike narodnega zatiranja in mržnje, ki jo je v celoti podpirala prva avstrijska republika. Nacizem pa je kot stopnjevani izrodek narodnega
(Nadaljevanje na A. strani)
V svobodi zadihala zemlja bo naša in narod junaški slavil bo svoj dan — iz temnih dni suženjstva v novo življenje bo Sel vriskajoč preko cvetnih poljan.
Čast in slava žrtvam fašizma!
V nedeljo, 13. L m., bodo v spomin na žrtve nemškega fašizma na Koroškem tri velike proslave v Hodišah, St. Jakobu v Rožu in v Dobrli vasi, ki se jih bo udeležilo ljudstvo vse Slovenske Koroške. Pokažimo, da nam je svet spomin na naše žrtve in da hočemo ostati zvesti ciljem, za katere so padle.
Slovenski mladinci obsojeni
Dne 3. aprila je bila pred britanskim vojaškim sodiščem v Celovcu razprava proti slovenskima antifašističnimi mladincema Janku Ogrisu ml. in Francu Gasserju iz Bilčovsa. V obtožnici se obema očita, da „sta 13. marca 1947 odstranila občinsko tablo v Bilčovsu ter jo zamenjala z dvojezično in da sta v Potoku nabila poleg nemške še 'slovensko napisno tablo ter s tem zagrešila dejanje, ki moti javni mir".
Na razpravi je hotel sodnik obtoženima mladincema dokazati, da je njuno dejanje povzročilo zgražanje prebivalstva. Toda avstrijski orožnik, ki je bil poklican za pričo, je izjavil, da je kvečjemu 20 odstotkov oseb proti slovenskim napisom, 80 odstotkov pa jih odobrava, ker je občina Bilčovs, razen nekaj družin, popolnoma slovenska. Avstrijski orožnik je nadalje izpovedal, da je predsednik občinskega odbora OF za Slovensko Koroško Kropivnik že pred časom predlagal županu, naj občina sama postavi dvojezične napise na zahtevo slovenskega prebivalstva. Takrat je bil predlog zavrnjen, češ da deželna vlada še ni izdala nobenega takega naloga.
Obtoženi Janko Ogris je poudaril, da je
ZAPIRANJE PREDSTAVNIKOV OF NA KOROŠKEM SE NADALJUJE
Prve dni aprila je britansko vojaško sodišče v Celovcu sodilo organizacijskemu sekretarju OF Borovlje tov. Janku Maku. Obtožnica mu je očitala, da bi kot sekretar okrajnega odbora OF moral prepovedati nošenje zastav in transparentov na prireditvi, ki je bila 9. marca tega leta v Borovljah. Ker tega ni storil, je prišel pred sodišče. Sodišče obsodbe še ni izreklo in je Janko Mak še vedno v zaporu.
Antifašistično prebivalstvo Slov. Koroške se zgraža nad številnimi procesi, ki jih zadnje čase uprizarjajo na Koroškem. Britanske zasedbene oblasti na Koroškem ne ukrenejo ničesar proti rastočemu delovanju podtalnih nacističnih organizacij, n. pr. „Wurfkommandi". Te organizacije napadajo in terorizirajo slovensko antifašistično ljudstvo. Zapirajo in preganjajo se predstavniki slovenskih antifašističnih organizacij, kar je v popolnem nasprotju z načeli prave demokracije, za katero je tudi koroško ljudstvo dalo toliko žrtev. Taka politika predstavlja odkrite poskuse, da bi se zatrle svobodoljubne sile slovenskega ljudstva na Koroškem. Koroških Slovencev ni strlo niti Hitlerjevo nasilje in tudi sedaj ne bodo odstopili od pravičnih zahtev po svobodi in združitvi z brati v Jugoslaviji.
..DANES OBTOŽUJEMO VSE KRIVCE IZSELITVE"
(Nadaljevanje s 3. strani)
šovinizma prevzel dokončno izvedbo tega koroškega programa.
Pet let mineva, odkar se je dogodil na ozemlju bivše Avstrije velik zločin izseljevanja. Danes obtožujemo vse krivce izselitve. Obtožujemo vse predstavnike in zagovornike nasilnega ponemčevanja in narodnega zatiranja na Koroškem! Obtožujemo vse, ki so z lažjo in zvijačo dokazovali nemštvo koroške zemlje in njenega prebivalstva! Obtožujemo krivde predvsem Avstrijo, njeno politiko dolgotrajnega zatiranja in lažnivih statistik! Ona in njeni politični predstavniki nosijo namreč poglavitno odgovornost za poznejši nacistični sklep, da bo s preselitvijo »nekaj tisočev nepoboljšljivih elementov« za vedno rešeno koroško vprašanje v smislu velikonem-škega imperializma.
zaradi dvojezičnih napisov
v vsej občini samo 8 družin, ki se tudi v domačem razgovoru poslužujejo nemščine, in da je v kraju Potok, kjer sta postavila poleg nemškega še slovenski kažipot, sploh le ena sama priseljena nemška družina.
Sodnik jfc nato vprašal mladinca: „Ali smatrate, da bi ljudje ne našli poti brez slovenskega napisa?"
Janko Ogris je odgovoril: „Morda tudi to. Toda predvsem smatram, da imamo absolutno pravico do slovenskih napisov v občini, ki je popolnoma slovenska."
Franc Gasser pa je na isto vprašanje odgovoril: „Piesch je v Londonu izjavil, da imamo koroški Slovenci vse pravice. Smatral sem, da Imamo pravico tudi do dvojezičnih napisov. Občinarje slovenska, toda vseeno smo postavili napis v obeh jezikih in ne samo v slovenskem."
Sodnik je končno formuliral obsodbo takole: ..Obtoženca se pri dejanju nista zavedala krivde. Kljub temu bi pa njuno dejanje lahko povzročilo nemire, čeprav se to v tem primeru ni zgodilo. Zato se smatrata za kriva." Oba sta bila obsojena na en mesec zapora, pogojno za tri mesece in plačilo 20 šilingov denarne kazni ali en teden, zapora.
Uspele kulturne prireditve
Na velikonočni ponedeljek so bile ▼ Kolmari vasi, Bilčovsu, Globasnici in Ločah uspele antifašistične prireditve koroških Slovencev. V Kotmari vasi so uprizorili partizansko igro ..Raztrganci” v Bilčovsu igro ..Begunka”, v Globasnici igro „Tež-ka ura” in v Ločah ,.Rojstvo v nevihti”. Vse te igre obravnavajo snovi iz velike borbe jugoslovanskih narodov. Na vseh prireditvah so udeleženci manifestirali svojo narodno zavednost in zahtevo po priključitvi Slovenske Koroške k Jugoslaviji. S prireditev so bile poslane pozdravne brzojavke šefu jugoslovanske delegacije Edvardu Kardelju in resolucije konferenci sveta zunanjih ministrov v Moskvi z zahtevo po osvoboditvi koroških Slovencev in priključitvi k FLRJ.
ANTIFAŠISTIČNE ORGANIZACIJE PROTESTIRAJO PROTI OBSODBI BRITANSKEGA SODISCA
•
Mnoge organizacije koroških Slovencev so poslale britanski vojaški vladi v Celovcu protestne resolucije zaradi obsodb, ki jih je izreklo britansko vojaško sodišče nad slovenskimi antifašisti. Občinski odbor OF Podklošter je poslal britanskim zasedbenim oblastem naslednjo protestno resolucijo:
„V imenu vseh antifašistov naše občine odločno protestiramo proti razsodbi britanskega vojaškega sodišča v Velikovcu. Namesto da bi kaznovalo člane nacističnih tolp, je obsodilo slovenske antifašiste, ki so se pod slovensko zastavo dolga leta vojne borili ob strani zaveznikov proti Hitlerju.
Med vojno smo sledili klicem zavezniških radijskih oddaj In pozivom njihovih letakov. Tedaj so nam obljubljali po zmagi nad fašizmom svobodo. Borili smo se ne pod avstrijsko, marveč pod slovensko zastavo In vodstvom maršala Tita.
Zdi se, da britanske oblasti danes ščitijo naše sovražnike, saj zapirajo svoje zaveznike v vojni zaradi tega, ker nosijo Isto zastavo, pod katero so se tako dolgo borili.
Odločno zahtevamo, da se obsodba britanskega vojaškega sodišča razveljavi, da se slovenski antifašisti izpustijo in da se jim da zadoščenje. Prav tako zahtevamo, da se obsodijo in strogo kaznujejo vsi tisti fašistični elementi, ki organizirajo ln Izvajajo napade na koroške Slovence."
Pogovor z dopisniki
G. M., izseljenka iz Borovelj. — Veseli nas, da ste zadovoljni s ..Slovenskim vestnikom". Urednik se bo trudil tudi dalje, da bo glasilo Slovenske Koroške čim več prispevalo k naši skupni borbi za osvoboditev naše dežele, O izjavah avstrijskih predstavnikov, po katerih naj bi bilo na Koroškem ..stoletno mirno in bratsko sožitje Nemcev in Slovencev" smo svoje mnenje podali že v različnih člankih in se k temu vprašanju vračamo zelo pogosto. Skoraj v vsaki številki lahko najdete kakšen primer, ki takšne izjave postavlja na laž. Jasno je, da mi v Avstriji ne moremo pričakovati
enakopravnosti. Tam, kjer vlada še nad’ stični duh, ne more biti govora o človeških in državljanskih pravicah. Najboljše p**’ znanje našim žrtvam bomo dali vsi, če s® bomo pogumno borili za to, da pridemo v državo svobode in napredka, v ljudsko dr* žavo maršala Tita, novo Jugoslavijo. " Vašega dopisa nismo mogli objaviti, k®* smo o tem že pisali in tudi pišemo v tej številki. Prosimo Vas pa, da se še oglasit® in nam poročate o življenju v Vašem kr®' ju. Ali bi nam morda kaj poročali o Vaš* AFŽ in njenem delu? Urednik pričakuje Vašega odgovora. Dotlej pa pozdravljen*1
Zakaj jih še niso kaznovali ?
Iz Bistrice v Rožu nam pišejo:
Prav je, da ohranimo v spominu največji zločinski dogodek, ki ga je doživel slovenski narod na Koroškem v svoji zgodovini, izseljevanje. 2e leta 1920 je koroški ..Heimatbund” pod vodstvom Maier-Kaibi-tscha načrtno pripravljal ta zločin. Vse stranke brez razlike, tudi škofijstvo in cerkveni predstavniki so se v tem pogledu strinjali s ..Heimatbundom", Hitlerjevim tolpam je pripadla samo naloga, da to delo opravijo. Isti duh še danes živi in nič novega ni grožnja, da hočejo izseliti vse pripadnike OF. Znano je, da so imeli nacisti načrt, da v treh dneh izselijo vse koroške Slovence. Iz naše občine bi jih morali izseliti 14. aprila 1942, vendar je bila izvedba iz neznanih vzrokov opuščena. Vsi Slovenci smo bili na to že pripravljeni, ker so domači nacisti kar javno označili družine, ki bodo izseljene.
Takoj prve dni po izselitvi smo se morali na povelje organizacijskega vodje NSDAP, bivšega šolskega ravnatelja Lu-dovika Krismanna, zbrati pod lipo na Bistrici. Skoraj vse ljudstvo je bilo zbrano, za red pa je skrbela SA-četa, katere člani so še danes nastavljeni pri železnici. Prišel je sam okrajni vodja NSDAP Pototschnik iz Celovca. Udrihal je na nacističen način po koroških Slovencih, domači nacisti pa
so dali svojemu razpoloženju duška s te***’ da so pljuvali na nas, pri čemer se je sebno izkazala žena bivšega tukajšnjega zdravnika Klimbacherja. Pototschnik se j® dotaknil tudi plebiscita in poudaril, da j® bil plebiscit že priprava za „Anschluss'■ Zanikal je tudi vest, da bi bil tukajšnj® izselitev preprečil župan in tedanji šols*®* ravnatelj Marinitsch ter izjavil, da je t° sklenila edino le stranka.
Potem je govoril o izselitvi zavednih Sle* vencev v Borovljah, ki jo je on sam vodih Kaj vse so našli v hišah izseljencev? O P*** Škarju Boštjanu Borovniku je dobil iz B0" rovelj poročilo, da je izredno vesten, mar' Ijiv in pošten obrtnik. Celo noč je baj® presojal izselitev Borovnika in naposled sklenil, da tudi njega izseli. „ln prav j® bilo," je dejal Kreisleiter, „da sem ga *2' selil! Kaj mislite, da smo dobili pri hiš*1* preiskavi? Veliko jugoslovansko zastav^ ki sem jo izročil celovškemu muzeju." * nedvoumnim opozorilom: „Wer gegen ***** ist, wird heuer keine Garben binden" (Kdo* je proti nam, letos ne bo vezal snopov) j® sklenil Krismann zborovanje.
Vprašamo merodajne oblasti, zakaj teh zločincev še do danes niso postavili pred sodišče? Dolgo zavlačevanje je samo de* kaz, kako sploh nimajo poštene volje, d® kaznujejo nacistične zločince. Vsi zakol* nič ne pomagajo, če se ne izvajajo.
>W»IMIlmHIMHW«tHIMIItlWWMWmilHHIIIIimHt
KULTURNOPOLITIČNI MITING V ST. ILJU
V	nedeljo 23. marca je bil v Št. liju kul-turno-politični miting, ki se ga je udeležilo nad tri sto ljudi. Po pozdravnem govoru tov. Pavleta so nastopili naši najmlajši — pionirčki — in pokazali, koliko so se doslej naučili. Igro ..Raztrganci”, ki kaže veliko trpljenje slovenskega ljudstva med fašistično okupacijo, so ljudje spremljali z veliko pozornostjo. Malokdo se pri tem ni spominjal grenke dobe, ki smo jo komaj preživeli in ki bi jo nekateri spet radi dočakali. Toda besede slovenskega mlinarja Rutarja izdajalcu Ferležu »Hoteli ste nas spremeniti v pse, a spremenili ste nas v volkove!" so izražale tudi mnenje gledalcev. Igra, ki je bila prav dobro podana, je utrdila v nas vero v moč našega ljudstva. Za konec so nam naši pevci dodali nekaj partizanskih in narodnih pesmi. S koračnico „Na juriš!” je bil miting končan. A. Z.
IZ HODIŠ
Ko. so se Hodišani vračali 30. marca iz Kotmare vasi, kjer so bili na pogrebu partizanskih borcev, so jih s kamenjem napadli neznanci, skriti v gozdu. Ta gozd leži kakih deset minut hoda od vasi Vrda. Ranjen sicer ni bil nihče, toda lahko si je ustvariti sodbo o ljudeh, ki pri belem dnevu iz skrivališča napadajo — ženske in otroke. Človek se mora vprašati, čemu Avstrijci toliko gostolijo o svojem deležu pri osvoboditvi, ko pa še vse mrgoli nestrpnežev, ki jim ni svet niti pogreb padlih žrtev za svobodo.	T. K.
STARSE TREH PADLIH PARTIZANOV
ŽIVAHNO DELOVANJE V SPODNJEM ROŽU
V	spodnjem Rožu je v zadnjem času zelo živahno. Skoraj vsak dan so sestanki večjega ali manjšega obsega, na katerih se pogovarjamo o današnjem političnem
položaju. Zanimanje vlada predvsem moskovsko konferenco ter za življenje *° ustvarjanje v novi Jugoslaviji. Celo žene so se zbudile in prav pridno delaj0'
V nedeljo, 23. marca 1947, je nastop**0 prosvetno društvo „Vertača" s Finžgar)® vo igro „Razvalina življenja" v delavska^ domu v Podljubelju. Okoli 200 ljudi se J zbralo, ki so na koncu navdušeni odposl®* resolucije v Moskvo in maršalu Titu, v k®, terih zahtevajo priključitev Slovenske roške k FLRJ.
Posebno razveseljiv dogodek Je bil čni zbor prosvetnega društva v Šmarj®^ na katerem je govoril o nalogah in cilj*’1 napredne ljudske prosvete tajnik SPZ to ! dr. Mirt Zwitter. Pričakujemo, da bo t*°' bremu začetku sledilo uspešno dela
30 ŠILINGOV MESEČNE PODPORE STARŠE TEH PADLIH PARTIZANO^
i
Zakonca Georg in Barbara Zupan® Obirskega sta bila do poloma nacistični* rajha v koncentracijskem taborišču, od > der sta se rešila v visoki starosti in sposobna za delo. Njuna otroka, sina haela in hčerko Marijo, so leta 1943 h*®, rili nacisti. Sin Janez pa je šel k part**, nom že leta 1941, kjer je padel leta Okrajno glavarstvo je dovolilo stare®1*13, ki ne moreta opravljati nobenega del® ki sta v boju proti hitlerjevskemu tei°f^, toliko žrtvovala, mesečno podporo v 1 & sku 30 šilingov, s katero ne moreta n® gy veti ne umreti. Medtem pa prejemajo^ ci padlih nacistov po 45 in še več šili**0 podpore na mesec!
Službo dobi izučen	,
USNJARSKI POMOČNIK (Gerberg®1*1^
za že vpeljano usnjarsko obrt. — Por*u B-poslati na Miklavčič Tevže, Gorinčič®' p šta Št. Jakob v Rožu.
Koroški Slovenci v Ločah manifestirajo za priključitev k FLRJ
*^nc ?• aprila popoldne je bila v Ločah °h Baškem jezeru antifašistična prireditev,
so se je udeležili v velikem številu prebivalci Loč, Ledenic in. Malošč ter deleči iz vse občine Bekštajn.
Prireditev je otvoril sekretar okrajnega odbora OF Beljak tov. Simej Martinjak, ki je zaradi svojega antifašističnega prepriča-nja prestal 7 let trpljenja v koncentracijskih taboriščih Dachau in Buchenwald. Govornik je med drugim opozoril, da bo v kratkem obletnica strašnih dni preseljevala koroških Slovencev — 14. in 15. april lf)42. Spomin na trpljenje, ki so ga predali tisoči zavednih Slovencev v preselje-ništvu in koncentracijskih taboriščih nas yedno znova opozarja na borbo proti fašizmu in proti vsem poskusom oživljanja novega nacizma.
Naslednji govornik se je v svojih izvajanjih med drugim dotaknil tudi obsodb, ki jih je zadnji čas izreklo britansko sodišče nad koroškimi Slovenci. Dejal je: „Spo-štujemo angleški narod kot narod zaveznikov, spoštujemo njihovo zastavo kot simbol zavezniške države. Vemo, da so pod to
Ob peti obletnici izselitve
Dogodki 14. in 15. aprila 1942 bodo večno zapisani v naši zgodovini. Slovenski pisatelj je o tem času zapisal: »Nasilje, oboroženo z barbarstvom, ki mu skoraj veki ne poznajo enakega, divja z motorji in tanki po Evropi. Slovenski ljudje, ki niso zagrešili drugega, kakor da so se kot Slovenci rodili, zapuščajo domove in zemljo. S Polja, da se ne utegnejo od voliča in krave posloviti, jih pobirajo, nakladajo na kamione in odvažajo v temo in Ptcglo. Bose, za silo oblečene, jih pošiljajo na sever. Surova sila jih strelja in ubija, trga otroka od matere,
Nasilna izselitev - nujna posledica politike
ponemčevanja
zastavo vodili borbo proti Hitlerjevi Nemčiji in dali za skupno zmago skoraj 400.000 življenje. Zavedamo se pa — in upamo, da je tudi njim znano — da so jugoslovanski narodi, katerih del smo koroški Slovenci,, dali pod vodstvom maršala Tita in jugoslovanske zastave 1,700.000 žrtev za svojo osvoboditev. Zato ne prosimo, ampak zahtevamo, da se spoštujejo naši borci partizani, ne prosimo, ampak zahtevamo, da se nam dovoli nošenje tiste zastave, pod katero smo se borilL Zato protestiramo, da se preganjajo in zapirajo slovenski antifašisti.''
Po govoru je eldia artianak c zlpss
Po govoru je sledila partizanska igra ..Rojstvo v nevihti", recitacije pionirjev, pevski zbor pa je nastopil s partizanskimi pesmimi.
Z antifašistične prireditve v Ločah so bile odposlane resolucije vodji delegacije FLRJ na zasedanju sveta zunanjih ministrov v Moskvi tov. E. Kardelju, zunanjim ministrom demokratičnih velesil v Moskvi in protestna resolucija britanski vojaški vladi v Celovcu.
moža od žene, trosi smrt kamor stopi oškomjena noga. Divja drhal ropa in krade, z avtomatično pištolo si odpira vrata. Zločin je zakon in pravica močnejšega, ki mu je vse dovoljeno — od najpodlejše kraje do najgnus-nejšega zločina.
V Podjuni in Rožu, ob Zilji in na Gurah zapušča ljudstvo polne hleve, hiše in gospodarska poslopja, postelje z belimi rjuhami pogrnjene, zemljo, na kateri so rodovi že od pamtiveka živeli. Mladeniče in može gonijo pod vislice.«
Nam vsem so še blizu vsi ti dogodki. Blizu tem bolj, čim bolj se zavedamo, da 14. in 15. april 1942 ni nič drugega kot nujen konec vseh zločinskih namer in načrtov koroških nemških šovinistov okrog celovšega »Hei-^atbunda«. Izseljevali nas namreč jdso nacisti iz rajha, temveč desetletja poznani sovražniki koroških Novencev-koroški nemški šovinisti ^ duhovnimi voditelji dr. Wuttejem, Graberjem in Perkoniggom na čelu. ^erkonigg je že 1. 1924 v dvorani in-
dustrijske palače na Dunaju končal predavanje o koroških Slovencih z gesto močnega: »Abcr es \vird ihr Trotz gebrochen werdcn, wenn nicht anders,. mit Ge\valt!« (»Toda njihovo kljubovalnost bomo zlomili, če ne drugače, s silol« Dolga je vrsta tistih, ki so nas izseljevali. Vleče se od odgovornih poveljnikov Maier-Kaibitscha, Fritza in ostalih krajevnih zločincev, od koroških policistov v SS-ovskih uniformah do tistih mnogih, ki so vse to dogajanje ali škodaželjno po-
zdravljali ali z njim samo molče soglašali.
Kje so bili takrat govorniki, ki danes nastopajo po naši Slovenski Koroški in si brez sramu prisvajajo vse tc_ žrtve, ki jih je baje doprinesla »Koroška«? Danes si brez sramu pri-sVajajo zaslugo, da so nas pripeljali nazaj na naše domove. Kje so bili ti Korošci, ko so »Korošci« po taboriščih trpeli glad in žejo? Možje, ki danes govorijo o slovenskem bratu, so tedaj molčali. Tedaj so namreč tudi zanje trpeli samo Slovenci. Ko je bil nacizem poražen, niso genili z mezincem, da bi nas poklicali v domovino — spet so pozabili na »Korošce«. Skrbeli pa so za vse tiste, ki so se s pomočjo nacistov vsedli na nam ukradena posestva.
Ostali so zvesti svojim načelom
Za vse to ne moremo najti druge razlage kakor da so soglašali s krivično izselitvijo Kdor je morda o tem še dvomil, je spregledal lani — na prvi proslavi obletnice izselitve. Veliki vihar, ki je oropal slovensko zemljo in razmetal njene prebivalec kakor še nikoli, ni koroških nemških šovinistov nič spremenil. Ostali so zvesti svojim načelom. Novi fašistični duh je zavel iz časopisja in vse propagande in nova »demokratična« policija je segla po starih metodah. Namesto da bi deželna vlada poslala svojega zastopnika, ki bi se poklonil najštevilnejšim žrtvam fašizma na Koroškem, je poslala svojo, v nacistični policijski šoli dobro izvežbano policijo z brizgalnico in koli nad ljudi. Pred letom dni so nas »demokratični« Korošci zasramovali in zapirali ter na vse načine preganjali, da bi nas ustrahovali. Niti službe božje nam niso dovolili, da bi se zahvalili za srečno vrnitev! Bili ste iz Roža, Podjune in Zilje, bili ste kmetje in delavci, moški in ženske, bili ste otroci, partizani in izseljenci, taboriščniki in zaporniki... Kljub vsemu nasilju in nastopu celotnega policijskega aparata se nas je zbralo čez tri tisoč! Tedaj smo prisegli še enkrat, da bomo delali za osvoboditev svoje lepe domovine tako dolgo, da bo svobodna prav vsa — ne samo Rož in Podjuna, temveč tudi Zilja in naše Gure!
Danes, ko gre za naše življenje, za naše vse, hočejo spet barantati z nami, lovijo nas z obljubami in celo pozivajo k pokorščini. Še zdaj mislijo, da lahko drobtinice odtehtajo vse izseljevanje in potujčevanje, vse gorje naše nevesele zgodovine. Računajo, da smo pozabili, kako so nas hoteli za
★
Koroška Q|
V BORBI
Ob obletnici celovških dogodkov .
‘z PROTESTNE SPOMENICE NA MEDZA VEZNISKI KONTROLNI SVET NA DUNA-^ V ZVEZI Z NASILJEM CELOVŠKE POLICIJE NAD SLOVENSKIMI IZSELJENCI
15. APRILA 1946
. 14./15. aprila 1946 je poteklo štiri e*a’ ko so koroški nacifašisti po dolgoletnih preganjanjih, po sramotnih obsodbah in načrtnem kratenju pra-lc hoteli zadati slovenskemu narodu j/^ftni udarec: V enem dnevu so odtr-h rodne grude nad 276 slovenskih /l^in na Koroškem in jih odvlekliv elovna in koncentracijska taborišča g ^emčiji. To je bil sad šovinistične-rl* sčuvanja in sovraštva, ki so ga od-jvY0rne oblasti v deželi skozi deset-Rojile proti slovenskemu narodi' Dd 1920 so kovali vse načrte in na-stvC u^rePe Prod slovenskemu ljudje u Pod krinko, češ da je dežela nem-štv m Idena usoda povezana z nem-Vse to se je skrivalo pod ‘‘ona »Karnten frei und ungeteilt«. nn*7^v zaradi tega so bili za množično isH i	aprila 1942 odgovorni
rili e enietiti, ki so se od 1. 1920 bo-rav 2a Vehkonemško misel. Dokazi za n° Pot od šovinističnega poudar-
janja nemštva preko velikonemštva do Hitlerjevega nacionalsocializma, ki je bil dopolnitev imperialistične osvajalne politike napram drugim narodom, se bodo pač težko našli v katerikoli drugi deželi tako jasno nakazani kakor na Koroškem. Vselej in povsod so sc na odgovornih mestih pojavljali isti možje in spremljala jih je prava povodenj velikonemške in nacistične literature.
Te razmere se na Koroškem tudi po zlomu nacizma v bistvu niso spremenile. Tako imenovana denacifika-cija se izvaja na ta način, da prinašajo listi poročila o odpustih nacionalsocialistov, nikdar pa ne poročajo o tem, da ti fašisti zasedajo druga važna mesta ali pa jih celo postavljajo na njihove stare položaje. Tako se redno dogaja, da na vseh koncih in krajih, v državnih uradih, v šolah, pri žandarmeriji in policiji srečujemo zagrizene in poznane naciste, o katerih so poročali
listi, da so bili odpuščeni, ki pa so se po ovinkih odpustu izognili. Posebno velja to za slovenski del dežele, kajti tu se oblasti prizadevajo, da gledajo na nacionaliste z drugačnimi očmi. V zadnjem času so celo delovanje gestapovskih agentov, izseljeniških komisarjev in nacističnih političnih učiteljev proglasili za tradicionalno »nemško narodno delo«, ki je varovalo enotnost in svobodo'dežele.
V takih razmerah se ni čuditi, če se na Koroškem, predvsem pa v slovenskem delu dežele, ponovno oživlja nacistična miselnost. Z geslom o »nemški, svobodni in nedeljeni Koroški« pozivajo k narodnostnemu zatiranju in nestrpnosti. Pod pretvezo nemškega narodnega delovanja se zbirajo spet iste skupine, ki so svoj čas zbirale mladino v Sudmarki, v koroškem »Heimatbundu«, v VDA (Verein fiir das Deutschtum im Ausland), v koroški »Landsmannschaft«, v »Nemškem planinskem društvu«, v nemškem »Turnverein-u« itd., ki so bila vsa le zakrite nacistične organizacije. Tako se tudi danes ustvarja na Koroškem nacionalno-šovinistična fronta proti vsemu, kar je slovenskega. Vsi nacisti se zavedajo, da se jim ni treba bati kazni, če se pregrešijo proti slovenskemu ljudstvu in ga napadajo.
Najboljši dokaz za tako stališče avstrijskih oblasti proti slovenskemu prebivalstvu so dogodki 15. anrila 1946 v Celovcu.	(Dalje)
vselej zbrisati s površja zemlje. Zgodovina jih ni ničesar naučila, izgubili so vajeti iz rok. Ko so pijani hitlerjevskih uspehov pred nami brez sramu razgalili vse svoje umazane načrte se je ponižana dežela uprla.
Nikdar več 14. -15. april 1942
Slovenski narod brez razlike svetovnega naziranja, delavec, kmet in inteligent, se je pričel osveščati. Kakor je bil videz, da bo nadaljnja usoda temna in brezupna, tako je bolj naraščala slovenska uporna zavest. Iskra je pričela tleti tudi med nami koroškimi Slovenci, ki smo vse dotlej samo služili in bili prisiljeni molčati. Narod, ki je krvavel iz vseh ran, je vstal in se prebudil v novi, silni zavesti, svest si sv-ojega življenja in prihajajoče svobode. Sklenil je, da hoče na zemlji trpljenja in strahot sam odločati o svoji usodi in o gospodarju. Ko je bilo nasilje najhujše, ko so nas streljali in pošiljali na vislice, se vendar nismo nikoli uklonili in tudi nikdar zapustili svoje zastave. Za njo se bomo tudi naprej borili, ker vemo, da se samo na ta način ne more več ponoviti 14. in 15. april 1942.
Ko letos spet obhajamo obletnico črnih dni, ne mislimo na maščevanje, zahtevamo pa pravično kazen za vse krivce izselitve, pričenši z voditeljem Maier-Kaibitschem in Fritzem pa vse tja do majhnih vaških mogotcev 1 Zahtevamo popravo celotne škode in brezkompromisno iztrebljenje novega fašizma ki se je ravno pred letom dni, pa tudi v nasiljih naslednjih mesecev in prav poslednjih dni razkrinkal v vsej svoji brezobzirnosti in nestrpnosti. Zahtevamo — in za to se bomo borili do zmage — svojo neoporečno pravico — priključitev k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. .....................
Nevzdržne razmere v koroškem šolstvu
Na zasedanju koroškega deželnega zbora 2. aprila jc poslanec KPOe Ka-zianka posegel v fazpravo o stanju šolstva na Koroškem. Na poročilo, po katerem naj bi bilo na Koroškem odstranjenih 1148 nacističnih učiteljev, je poslanec Kazianka ugotovil, da jc velika večina teh učiteljev dobila ponovno namestitev v drugih predelih dežele. Dvorni svetnik Heinzl je izjavil, da pomanjkanja slovenskih šolskih knjig ni kriva koroška deželna vlada, teihveč sovjetska zasedbena oblast, ki je zaplenila razne tiskarne na Dunaju. Nasproti tem trditvam je poslanec Kazianka ugotovil, da sovjetska zasedbena oblast ni zaplenila dunajskih tiskarn. »Če se lahko v državni tiskarni tiskajo za g. Schu-myja šovinistične brošure za hujskanje proti Jugoslaviji, smatram, da jc tam dana tudi možnost, da bi se tiskale slovenske šolske knjige.« (Kazianka je pri tem meril na brošuro, ki izzivalno zahteva priključitev mariborske kotline k Avstriji.)
Poslanec Kazianka je nato navedel primere, ki kažejo, da nekateri učitelji na dvojezičnih šolah ne obvladajo niti najosnovnejših slovniških oblik slovenskega jezika. Na drugi strani pa so bili predlagani za premestitev v popolnoma nemške kraje sposobni slovenski učitelji kot se je to zgodilo v Št. Petru na Vašinjah. Proti trditvam, da se denacifikacija med učiteljstvom uspešno izvaja, je poslanec Kazianka navedel več primerov registriranih nacistov, ki so na vodilnih mestih.
Poslanec OeVP jc .izrazil zadovoljstvo, da so na nekaterih dvojezičnih šolah zaposleni begunci iz Jugoslavije. To je imenoval »napredek«. Poslanec KPOe Tschofenig je v odgovor ostro obsodil to, da se sprejemajo v službo ljudje, ki so se borili s Hitlerjem in so zaradi tega zapustili domovino. To je ožigosal kot nadaljevanje nacizma na Koroškem. Na koncu je bil kljub tem tehtnim ugovorom pri razpravi predlog šolskega sveta sprejet z večino glasov.
6&kQufy&a Dkfojitcfis
STVARITEV IN PONOS SOVJETSKEGA LJUDSTVA
Po vsej Sovjetski zvezi se je razširila vest, ki je razveselila slehernega sovjetskega človeka. Tretjega marca ob 21.15 je znova začela obratovati Leninova Dnjeprovska hidrocentrala. Prva turbina z zmogljivostjo 72 tisoč kw že daje industrijski tok. »Sonce Ukrajine« imenujejo ukrajinski delavci in kmetje Djeproges. »Biser dežele« pravijo Dnjeprogesu narodi Sovjetske zveze. Zno^a žari čudovito sonce, znova se iskri ljubljeni biser velike socialistične domovine.
Boljševiška partija in sovjetsko ljudstvo si lahko po pravici čestitata k tej novi proizvodni zmagi, ki govori o mogočnih ustvarjalnih silah sovjetskih ljudi, ki jih navdihuje herojska Partija Lenina-Stalina za velika delovna dejanja.
Dnjeproges! Velike strani zgodovine socialistične države in Komunistične partije so povezane z zgraditvijo veličastne elektrarne na Dnjepru. Skozi stoletja je sanjarilo ljudstvo o izkoriščanju mogočnih sil Dnjepra. Toda le boljševiki so lahko uresničili te ljudske sanje. Pred 26 leti je Vrhovni sovjet narodnega gospodarstva sprejel sklep o zgraditvi dnje-provske hidrocentrale, ki je bila vključena v veliki načrt elektrifikacije Rusije. 8. novembra 1927. na dan desetletnice Oktobrske revolucije, je bil položen temelj Dnjeprogesa, ki je postal spomenik velikega ustanovitelja ip graditelja socialistične države Vladimirja Iljiča Lenina.
Pod vodstvom velikega Stalina se je gradil Dnjeproges — simbol socialistične industrializacije. Boljševiki so ukrotili besneči element dnjeprovskih valov. 10. X. 1932 je postal Dnjepro-stroj obratujoče podjetje Sovjetske zveze pod imenom »Dnjeprovska hidrocentrala Leninovega imena«. Končana je bila graditev največje hidrocentrale v Evropi. In začela se je so-
cialistična obnova industrije in poljedelstva Ukrajine na energetični bazi Dnjepra. Okrog Dnjeprogesa so zrasli giganti železarske in jeklarske industrije, njegov tok je preskrboval premogovnike Donbasa in rudnike Krivorožja, tovarne kombajnov in letalskih motorjev.
Danes je Dnjeproges obnovljen. V svoji čestitki graditeljem imenuje Stalin dnjeprovsko centralo stvaritev in ponos sovjetskega ljudstva. Dnjeproges je bil in je ljubljeno dete sovjetskih ljudi. Dnjeproges je bil eden izmed prvencev socialistične industrializacije, bil je temeljita preizkušnja sovjetskih sil na fronti socialistične graditve. Dnjeproges je bil dokaz zrelosti sovjetskih ljudi, pomemben začetek industrijskega razcveta socialistične države, ki se je začel v letih stalinskih petletk.
Med nemško okupacijo je bil Dnjeproges razdejan. Voda je pritisnila čez razstreljeni jez. Čudovito poslopje elektrarne, polno svetlobe in zraka, se je spremenilo v razvalino.
Tisoči delavcev in kolhoznikov, ki so prišli po izgonu okupatorjev k razvalinam Dnjeprogesa, so videli, da »pripisujeta Partija in vlada poseben pomen čim hitrejši obnovi dnjeprov-ske hidrocentrale«. (Stalin.) In delo sovjetskih ljudi, polno požrtvovalnosti in poguma, je zmagalo. Uresničen je velikanski obseg gradbenih, mon-terskih in hidrotehničnih del. Tez je znova zagradil pot valovom Dnjepra. Obratovati je začela prva turbina in pripravlja se montiranje naslednjih dveh turbin.
Stalin je visoko ocenil proizvodno zmago obnoviteljev Dnjeprogesa. V čestitki dnjeprograditeljem piše: »Uspešna obnova Dnjeprogesa kaže, 'da je sovjetsko ljudstvo trdno sklenilo, da bo čim prej zacelilo rane, ki jih je zasekala vojna in zagotovilo naši domovini nadaljnje uspehe.«
Zopetno obratovanje Dnjeprogesa je eden izmed velikih uspehov borbe sovjetskega ljudstva za uspešno izpolnitev nove stalinske petletke. Hkrati z Dnjeprogesom se gradijo in obnavljajo desetine elektrarn. Že letos bo začel obratovati prvi del farhadske hidrocentrale, ki jo gradi uzbeški narod in prvi del liramske hidrocentrale v Gruziji. Hkrati opremljajo še vrsto velikih hidrocentral — mingečaursko v Azcrbejdžanu, nivsko na Koljskem polotoku, gjumuško -in ozemo v Armeniji, irtisko v severnem Kazaksta-nu in druge. Hidrocentrale bodo dajale najcenejšo energijo in prihraftile velikanske množine kuriva. Samo dnjeprovska hidrocentrala bo prihranila 2.5 milijona ton premoga letno.
Zopetno obratovanje Dnjeprogesa pomeni začetek nove dobe v elektrifikaciji Sovjetske zveze. Z začetkom obratovanja prve dnjeprovske turbine je dosegla Sovjetska zveza predvojno zmogljivost elektrarn. S tem se odpirajo čudovite perspektive nadaljnje obnove in razvoja industrije, prometa in poljedelstva. Na bazi Dnjeprogesa se ustvarja mogočni industrijski center. Obnavlja se in letos bo morala začeti obratovati zaporoška metalurgična tovarna, ki je njena naloga, da preskrbuje sovjetsko drža* vo z valjanim železom in jeklom za avtomobilsko industrijo. Obnavlja se zaporoška tovarna »Komunar«, katere naloga je, da preskrbuje poljedelstvo s kombajni. Dnjeprovski tok bo tekel v Nikopol, Krivij rog, v Dnjepro-petrovsk in Donbas ter prinašal življenje desetinam in stotinam tovarn, rudnikov, strojno traktorskih postaj, kolhozov in sovhozov.
Zmaga dnjeprograditeljev kaže, da ni trdnjav, ki bi jih boljševiki ne mogli zavzeti. Zmaga dnjeprograditeljev bo navdušila vse graditelje sovjetske zemlje za nove delovne podvige.
Letošnji jugoslovanski državni proračun
Ljudska skupščina, vrhovni organ državne oblasti v Jugoslavi ji, je te dni obravnavala in sprejela občedržavni proračun FLRJ za leto 1947.
Finančni minister zvezne vlade Sretcn Žujovič je v svojem poročilu pred obema domoma Ljudske skupščine podal pregled o izpolnitvi abče-drzavnega proračuna za leto 1946 in razčlenil ter utemeljil predlog novega proračuna za leto 1947.
Iz primerjave izdatkov v lanskem letu in prejetih dohodkov v istem letu sc vidi, da je primanjkljaj, o katerem so mislili, da bo znašal 7 milijard dinarjev, manjši in je znašal samo 6 milijard dinarjev. To dokazuje uspešno izpolnitev državnega proračuna z manjšimi izdatki kakor je bilo predvideno. Količina denarja v prometu je popolnoma v skladu s potrebami jugoslovanskega gospodarstva in ni niti sledu inflacije, katero preživljajo mnoge dežele, ki so bile v ugodnejšem položaju kakor Jugoslavija.
Državni proračun za leto 1947 bo
vseboval vsa razpoložljiva finančna sredstva za financiranje vseh panog državnega gospodarstva in za obnovo razrušene in opustošene države. Zaradi tega bo najvažnejše sredstvo za izvedbo občedržavnega gospodarskega plana.
V letošnjem državnem proračunu se za razliko od vseh prejšnjih proračunov združujejo vsi državni dohodki in vsi državni izdatki, ne glede na to, katerega izvora in kake vrste so. Tako predstavljajo vsi državni dohodki eno celoto, ki bo krila vse državne izdatke, ki so tudi ena celota. Prav v tem pa je tudi poroštvo realnosti in uspeh dejanske izvedbe proračuna.
Predlog občedržavnega proračuna za leto 1947 določa ravnotežje med izdatki in dohodki v znesku 85.854 milijonov dinarjev. Od tega odpade na zvezni proračun 59.560 milijonov dinarjev, na republiške proračune 26.294 milijonov izdatkov.
Značilna poteza tega proračuna je,
da ne vsebuje samo potreb kulture in prosvete, socialnega skrbstva, upravnih potreb in narodne obrambe, ampak vsebuje tudi financiranje vsega državnega gospodarskega sektorja. Državni sektor gospodarstva se je zlasti razširil po izdaji zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij. Zaradi tega so tudi številke letošnjega državnega proračuna mnogo višje nego lani. Poleg tega so bili lani še sklad za obnovo in drugi skladi, ki niso prišli v državni proračun. Tudi zaradi tega je številka občedržavnega proračuna višja v primeri z lanskim letom.
Druga značilna poteza proračuna za letošnje leto je v tem, da je proračun uravnotežen, da se državni izdatki v celoti krijejo s pričakovanimi državnimi dohodki. To je posledica načrtnega vodstva jugoslovanskega gospodarstva, ker je država tista, ki vodi gospodarstvo in celoten finančni sistem. Jugoslavija je tako ena redkih držav na svetu, ki ima uravnotežen
proračun. Razen Sovjetske zveze, ZDA in FLRJ imajo vse druge države proračune s primanjkljajem.
Skupni izdatki za gospodarstvo po zveznem in republiških proračunih znašajo 55,24 % občedržavnega proračuna. To je v skladu z letošnjim in petletnim gospodarskim planom, ki sta usmerjena k industrializaciji in elektrifikaciji Jugoslavije. Iz tega se vidi, da je občedržavni proračun dejansko proračun narodnega gospodarstva. Ostali del proračuna je namenjen v znanstvene namene, za kulturo in prosveto, socialno zdravstveno zaščito (zakon o socialnem zavarovanju delavcev in nameščencev določa, da država sama skrbi za socialno zdravstveno zaščito), državno upravo, rezervni fond in narodno obrambo.
Osnovni vir dohodkov državnega proračuna je predvsem v državnem gospodarskem sektorju, v industriji, bodisi v obliki davka od prometa proizvodov, bodisi v obliki neposrednih vplačil dobička po državnih gospodarskih podjetjih. Več kot polovica vseh dohodkov prihaja iz državnega sektorja narodnega gospodarstva.
Predlog občedržavnega proračuna FLRJ za leto 1947 podpira gospodarsko moč Jugoslavije in predstavlja dosledno izvajanje finančne politike. Ta proračun predstavlja glavno vzmet za izvedbo gospodarskega plana, za elektrifikacijo Jugoslavije. Na ta način bo doprinesel k popolnemu ir hitrejšemu gospodarskemu razvoju, k popolnemu in hitrejšemu izboljšanju življenjskih pogojev delovnih množic.
Industrializacija Slovaške
Slovaška zelo zaostaja za industrijskim razvojem Češke in Moravske. V državnem proračunu Čehoslovaške republike je določeno za dela na Slovaškem 22 milijard kron ali okrog 31,6 odstovkov, od tega za samo industrijo strojev 4,3 milijarde kron.
Dveletni načrt določa graditev mno1 gih tovarn kovinarske stroke. Zdaj je v slovaškem kovinarstvu zaposlenih 20.000 delavcev, po izpolnjeni dve-Ictki jih bo -pa 35.000. Posebno pomembno je, da bo premeščenih okrog 60 industrijskih podjetij iz čeških obmejnih krajev, tako da bo dobilo delo še okrog deset tisoč delavcev.
Za lesno industrijo na Slovaškem so zelo ugodni pogoji. Ta industrijska stroka izvaža svoje izdelke v thjino, predvsem v Italijo, Švico, na Bližnji vzhod in Južno Afriko. Izvažajo tudi vžigalice, leseno galanterijo in prenosne lesene koče. Letos bo slovaška lesna industrija izvozila za 1400 mili jonov kron. Precej investicij je določenih tudi za industrijo celuloze in sicer 102 milijona kron.
Kemična industrija bo med dveletko modernizirana. Steklarstvo, ki zaposluje okrog 2500 delavcev, bo reorganizirano.	|
Tudi za razvoj tekstilne industrije na Slovaškem so ustvarjeni pogoji-Lani so prepeljali številne tekstilne stroje iz čeških pokrajin v vzhodno Slovaško, kjer bodo obratovale tekstilne tovarne.
Načrt obutvene industrije določa, da bodo letos izdelali 6 milijonov parov čevljev, od tega 5,5 milijonov parov v bivših tovarnah Bate.
Lani oktobra je bilo v slovaški industriji zaposlenih 162.331 delavcev, in sicer 55,8 odstavkov v podržavljenih in 44,2 odstatkov v zasebnih podjetjih-Pred vojno je bilo zaposlenih v železarstvu 14.050 delavcev, lani 25.650-Skoraj prav toliko jih je bilo lani zaposlenih v industriji strojev. Na tretjem mestu po številu zaposlenega delavstva je tekstilna industrija in papir-niče. Ostale industrijske stroke so zaposlovale manj kot 5000 delavcev. F° številu zaposlenega delavstva so sC glavne industrijske stroke, ki zaposlujejo največ delavcev, v zadnjih desetih letih zelo razvile, tako da so za-poslovale lani približno dvakrat vec delavstva kakor leta 1935. Razen podjetij lesne, rudarske in kovinarske h1' dustrije so imele ostale nacionalizirane industrijske stroke lani aktivno b!' lanco.
Veterinarske ambulante v Jugoslaviji
Okupator in vojna sta jugoslovan-«emu kmečkemu gospodarstvu prizadejala veliko škodo. Zlasti občutna je a škoda v živinoreji, kjer je okupa-or uničil in odpeljal velik del drob-'Ce in vprežne živine. Zaradi tega Posveča ljudska oblast pri načrtni ob-ovi kmetijstva veliko pozornost ob-°vi živinoreje. Pri tem ne velja skrb ani^ obnovi števila, temveč prav tako zdrave, plemenske živine. Poleg KTepoVj kj pospešujejo živinorejo v 1 Bra i ’ ^:jcr so zlasti ugodna, po-S plemenilnih postaj, selekcije živine, "ar vse služi vzgoji plemenskih pa-^c,ni' sc posveča velika skrb živino-dravstvu in živinski higieni. To je Potrebno tem bolj, ker so se zaradi djnih razmer po vsej državi razširi0 razne živalske nalezljive bolezni. ,'a ta način se zmanjšujejo živalske olezni na najmanjšo mero in se volani zdravo pleme.
'-den od ukrepov, ki omogoča živi-°zdravsko pomoč na vasi, so veteri-narske ambulante in bolnišnice.
Ze danes je v Jugoslaviji precejšnje število veterinarskih ambulant. Stare , eterinarske ambulante, ki so le pone-delovale že pred vojno, je Ijud-Saa oblast v prvih mesecih po vojni Popravila in opremila s potrebnim pri-Gradijo pa nove ambulante in bolnišnice, ki jih država opremlja z ^modernejšimi živinozdravniškimi Pflpomočki.
Veterinarske ambulancc, ki jih gradijo v večjih kmečkih središčih, skrbjo, da je živina v njihovem delokro-8u zdrava. Oskrbujejo živinorejce s Potrebnimi zdravili, opravljajo reden Pugled živine, živali cepijo in kastrirajo in dajejo v vseh vprašanjih, ki sc •oejo živinoreje in živinske higiene, strokovna navodila. Tako sc lahko Sak živinorejec uči sodobne živino-feje in dobi pouk, kako je treba živi-P° zdraviti in čuvati pred boleznimi.
Slovenija prej ni poznala veterinarskih ambulant. Lani pa so bile ustavljene in so delovale veterinarske jdPbulantc v Sv. Lenartu, Kočevju, j^alcu, Mariboru. Prevaljah, Konjicah ? Središču. Zasluga teh ambulant je, ?.a je v kratkem času uspelo prepresti širjenje vseh nalezljivih živinskih olezni. Od garij oboleli konji so bili jdraj vsi ozdravljeni; čez 25 plinskih clic je cJeiaio noč jn jan< Slinavka in arkljevka sta bili v lanskem poletju .dpolnoma zatrta. Proti svinjski rde-v!Sl je bilo cepljenih okoli 300.000 pra-,lcev. Preiskanih je bilo 4300 jalovih in čez 80 odstotkov ozdravlje-
Poleg ambulant se gradijo tudi veterinarske bolnišnice, ki bodo imele prostore za pregled živine, za operacije, lekarno, potrebne pisarne in staje za bolne živali. Poleg bolnišnic bodo stanovanja za živinozdravnike in pomožno osebje. V Sloveniji sta veterinarski bolnišnici v Ljubljani in Celju.
Delo veterinarskih ambulant in bolnišnic se odvija večji del v samih ambulantah in bolnišnicah. Tu imajo veterinarji živino pod stalnim nadzorstvom, jo lahko operirajo in negujejo, dokler popolnoma ne ozdravi. Vendar pa veterinarji nudijo okoliškim živinorejcem pomoč tudi na domu, redno obiskujejo živino in jo zdravijo.
V veterinarskih ambulantah dobi pomoč za svojo živino tudi najrevnejši živinorejec, ki si zdravnika za živino pod drugimi pogoji ne bi mogel naročiti. Veterinarska pomoč, ki jo
živinorejcu nudijo ambulante, se močno razlikuje od živinozdravniške pomoči, ki jo more nuditi terenski živinozdravnic. Ambulante imajo vse potrebne inštrumente, zdravila, strokovno osebje, literaturo in druge pripomočke, ki dajejo popolno jamstvo za uspešno zdravljenje, medtem ko terenskemu živinozdravniku tega primanjkuje.
Delo veterinarskih ustanov temelji na socialni osnovi in zato je ljudska oblast uravnala to delo tako, da nudijo zdravniško pomoč tudi živini najrevnejšega kmeta. S posebnimi statuti je ljudska oblast uravnala delovanje, vzdrževanje, zalaganje z zdravili, instrumenti, način poslovanja in nadzorstvo nad veterinarskimi ambulantami in bolnišnicami.
Ljudstvo je podprlo oblast v njenem prizadevanju za dvig živinoreje in veterinarstva s polnim razumevanjem ker se zaveda, kako velikega pomena je skrb za zdravje domačih živali.
Kako zatiramo koloradskega hrošča
O nevarnosti krompirjevca in o njegovem razširjenju smo že pisali. Čeprav napada predvsem krompir, je nevaren tudi za druge rastline, kot je paradižnik in podobne rastline. Hrošči in starejše ličinke pa napadajo celo oves, zelje, ribez, dresen in razne osate.
Koloradski hrošč ima sicer svoje naravne sovražnike, ki pa mu ne morejo dosti do £ivega, da bi ga uničili. Ža popolno borbo proti njemu je neob-hodno potrebno, da najdemo in uničimo takoj prve hrošče, brž ko so se pojavili. Če smo to zamudili, ga navadno ne bo več mogoče popolnoma iztrebiti, ampak ga z dragimi sredstvi lahko samo zadržujemo in oviramo pri hitrem širjenju.
Za upešno zatiranje krompirjevca seveda ne bo zadostovalo delo posameznih gospodarjev. To bo mogoče dosečil le s skupnimi močmi in s pomočjo merodajnih oblasti, ki bi morale v tem primeru nujno priskočiti na pomoč, da obvarujejo narodno gospodarstvo in splošno prehrano pred neizmerno škodo.
Da se zavarujemo pred nevarnostjo, si moramo vzeti časa in skrbno pregledati krompirjeve njive, če sc ni morda pojavil hrošč na sadikah. Tam ga še lahko uničimo, če pa so se ličinke že poskrile v zemljo, jih ne bomo več iztrebili. Če smo ga na kakem mestu ugotovili, je treba podvzeti ukrepe, ki jih je priporočil mednarod-
ni raziskovalni svet za zatiranje koloradskega hrošča.
Če smo našli hrošče, ličinke ali jajčeca, jih skrbno poberemo in na mestu uničimo. Nato pa na okuženem mestu porujemo vse krompirjeve sadike, jih zmečemo v vsaj 2 m globoko jamo, polijemo s surovim bencolom in zagrebemo s 40 cm debelim slojem zemlje, ki jo po površini zopet polijemo z razkužilno tekočino. Izpraznjeno polje nato preorjemo, zemljo pa do pol metra globoko presejemo skozi dve siti ter pri tem iščemo in uničujemo v zemlji skrite hrošče, bube in ličinke. Nato pa ves okuženi prostor polijemo s surovim bencolom ali petrolejem (5 litrov na vsak kvadratni meter), ali pa vbrizgamo s posebnimi brizgalkami v zemljo ogljikov žveplec (100 gr na kv. meter). Na takem polju pustimo do pozne jeseni rasti nekaj krompirjevih grmušljev, da se na njih zbirajo še preostali zajedavci, ki jih sproti uničujemo. Vse bližnje krompirjeve nasade pa vsaj 500 m naokoli poškropimo s svinčenim ali apnenim arzeniatom v polodstotni vodni raztopini ali s kakim drugim preizkušenim pripravkom. Škropiti moramo večkrat. Vsa krompirjeva polja je treba v okolišu 5 km skrbno preiskovati. V neposredni bližini okuženega mesta je treba preiskovati vsak dan, v krogu do 2 km polmera vsake 4 dni, v krogu do 5 km vsaj vsakih 8 dni. Ker pa hrošči lahko ostanejo v zemlji živi do 18 me-
Molski
velikega pridelka
Kolhozi kijevskega okraja so v preteklem letu dosegli razmeroma visoke pridelke prosa; kljub temu da so bile skrajno slabe vremenske prilike. Tako so v Špoljanskem rajonu dosegli po 2592 kg na hektar. V kolhozu Pere-moga pa je znašal pridelek ene izmed brigad celo 4032 kg na hektar.
Te pridelke so dosegli zato, ker so se ravnali po navodilih enega najboljših ruskih kmetijskih strokovnjakov akademika Lisenka. Proso je imelo krepke korenine, ki so kljub suši našle potrebno hrano, zlasti ker so kolhozniki ves čas skrbno trebili plevel z njiv, V nekaterih kolhozih so prvič sejali proso na nov način, tako da so posejali na hektar le poldrug kilogram do dva kilograma prosa namesto običajnih 30 kg.
Ker so že jeseni odbrali seme za novo setev in bodo posevke novega prosa še bolj skrbno gojili, računajo, da bodo ti mojstri velikih pridelkov dosegli letos še večje količine.
V Ukrajini in na jugu Sovjetske zveze raste proso na milijonih hektarjev. Vsezvezna Leninova poljedelska akademija bo letos posvetila še posebno pozornost tem milijonom hektarjev prosa in podprla kolhoznike, da bodo tudi pri najslabših vremenskih pogojih dosegli povprečno 15 odstotkov prosa na hektar.
secev, moramo iskati zajedavca in škropiti polje tudi še prihodnji dve leti. Iz okuženega kraja in do kakih 20 km naokoli mora oblast prepovedati vsako odvažanje krompirja, paradižnikovega in krompirjevega listja, vseh sadik s koreninami, zemlje in gnoja.
Kjer bi se koloradski hrošč tako razširil, da bi ga tudi z navedenimi sredstvi ne mogli več popolnoma uničiti, bi mogli krompirjeve nasade vzdrževati samo z rednim iskanjem in uničevanjem zajedavcev in z neprestanim škropljenjem njiv. To pa bi nas stalo, kakor je razvidno iz navedenega, ogromno truda in denarja.
Zato je tudi pri nas na Koroškem potrebna že sedaj velika skrb za krompirjeve njive, da bi jih pravočasno obvarovali pred okuženjem s krompirjevcem, ki se širi kot nevarna kuga po Evropi in uničuje vsakdanji kruh predvsem revnemu kmetu in delavcu.
-=5:4-

i
II
PREŽIHOV VORANC
H_
ir..111
r DUNAJ
1

brvii°P-oldnc t'stc2a dne’ ko je ]a| vstaja Sehutzbunda, sem in« 0rtla. Urejal sem list, ki ga jc Wavala izdati skupina koroških i n0v T~ visokošolcev na Dunaju, je k- ^aj bi se »Punt«. Pripravi dii 11-• prva številka. Napisali si sl0v S,arni- List naj bi prikazal st Sanske narodne manjšine na K Srrtv^M.^bi, ko so se na obzorj je bj]C I i črni fašistični oblaki. »P Pj !0rej zadnji blisk pred nev: tisk k 1 ?°^nevu sem urejevanji tisk- "°neal in sem rokopise odne: MarialviV ^°Ja ulica se je steka 8laVitn-u rstrassc’ ki je ena izmcc 'fiest- '^Promenadnih žil dunajsl ki nac.' i^islil sem skočiti na trarr Pie ie P1 me pripeljal do mesta, bilo odC£lM tiskarnar. A tramvaj Poz0l. n,koder. Šele tedaj sem pi m Nekaj sc jc moralo zgc
Na progi, ne daleč stran, sta stala dva tramvajska vozova — prazna. Na bližnjem križišču sem opazil dvojno stražo z nasajenimi bajoneti. Poleg policaja je stal Volkswehrovec, vojak. Policija ni bila zanesljiva, zato je Dol-fuss poskrbel za asistenco, ki je bila nekoliko zanesljivejša.
Strme sem se oziral, kaj neki se je dogodilo. Nad mestom je ležalo neko čudno ozračje. Zdelo se mi je, da odmevajo od nekod nenavadni glasovi, toda nisem si mogel razložiti, kaj naj bi to pomenilo. Vse je bilo nekam zagonetno. Tedaj šele sem zapazil, da na ulicah skoraj ni ljudi. Kar jih je bilo, so naglo in sklonjenih glav hiteli dalje. K meni je pristopil postaran Dunajčan. Bil je brezposelni delavec. To se jc videlo na prvi pogled, po obleki in po obrazu.
»Zastonj čakate na tramvaj. Danes
ga ne bo in jutri ga tudi še ne bo«, mi je rekel skrivnostno in hotel takoj idalje.
»Kaj pa je«, sem vprašal in stopil za njim.
»Tramvajci štrajkajo. Dolfuss je zasedel delavske domove, ali nič ne slišite , kako streljajo?« mi je odgovoril in se namenil dalje.
Meni tega še ni bilo dovolj in sem spešil za njim. Tedaj mi jc delavec nalil čistega vina.
»Preki sod je, pojdite -sami svojo pot. Ljudje se na ulicah ne .smejo zbirati in pogovarjati.« Po žilah mi jc švignila slastna vročjna. Torej je le prišlo, česar ni nihče pričakoval.
Ker ni bilo tramvaja, sem stopal peš dalje. Sprva se še domislil nisem, da imam v žepu »Punt«. Pravočasno ga moram spraviti v roke tiskarnarju, ki me čaka. Ravno v teh časih je »Punt« potreben in mora iziti. Gotovo odmeva dunajska vstaja tudi na Koroškem.
Tiskarnar me je čakal na drugem koncu mesta nekje v 17. okraju. Hodil sem po bližnjici skozi Otakring in sem tako prišel v bližino delavskega doma tega okraja, ki je bil najmočnejše središče dunajskega delavstva in za časa vstaje tudi najtrša trdnjava. Niti zapazil nisem, da sem zašel v bojno cono. Nenadoma me je ustavil Volks-wehrovec in mi ukazal, naj ležem na cesto. Šele tedaj sem dognal, da okrog mene poka. Iz bližnjega delavskega doma so švigale krogle na trg, kjer sem ležal. Volkswchr je napadal delavski dom, kjer so se delavci zaba-
rikadirali. Nehote sem se torej znašel v liniji napadalcev. Kaka. ironija je bila to. Toda. pomagati se ni dalo nič. Še dobro, da mi Volkswehr ni pretresel žepov. Toda niso imeli časa za to. Iz razvoja borbe sem takoj spoznal, da napadalci nimajo za boj ni-kakega veselja. Bilo je vse bekako podobno temu, če se lačen človek spravlja na potrebo. Edino volkswehrov-ski oficir, ki je napad vodil, je bil vnet in jc ves nervozen komandiral vojakom. Opazil sem, da še več civilistov, ki so čisto po naključju prišli na bojišče, leži na trgu za cestnimi robniki. Med njimi so bile tudi ženske.
Ogenj z delavskega doma je bil hud in nekaj vojakov je bilo že ranjenih. Branilci delavskega doma so dobro obvladali trg. Kmalu sem ugotovil, da delavci ne streljajo na civiliste. Nekaj se jih je namreč že umaknilo čez cesto v stransko ulico. Volksvvehrovci so jih celo spodbujali k temu. Tedaj sem sc tudi jaz začel umikati in sem se po trebuhu preplazil čez cesto. Kmalu sem bil toliko v zavetju, da sem jo lahko pobrisal v stransko ulico in dalje na cilj, kamor sem prišel s precejšnjo zamudo...
Tiskarnar me je že ves nestrpen čakal.
Bil je dunajski debeluh, kakršni so pač v tem mestu obrtniki. To so mali tipografi, ki so izšli iz delavskega strokovnega gibanja in so se sčasoma osamosvojili. Mnogi izmed njih so se svoji stvari izneverili in postali nasprotniki napredka, nekateri pa so ostali
DRUGA OBLETNICA
sovjetsko - jugoslovanske pogodbe
Šestnajstega aprila 1945 1. je maršal Tito v imenu, jugoslovanskih narodov podpisal v Moskvi pogodbo o prijateljstvu, medsebojni pomoči in povojnem sodelovanju med ZSSR in Jugoslavijo,
Narodi Sovjetske zveze in Jugoslavije, kakor slovanski narodi sploh, so že od nekdaj stremeli po bratstvu in medsebojnem sodelovanju. Ta težnja slovanskih narodov se je med vojno tudi uresničila. V skupni borbi proti fašizmu so slovanski narodi dosegli. medsebojno bratsko in prijateljsko zvezo. Zvezo ustvarjeno med jugoslovanskimi in sovjetskimi narodi je sovjetsko-jugoslovanska pogodba samo potrdila in podčrtala stremljenje narodov obeh držav po nadaljnji krepitvi medsebojnih bratskih odnosov.
Ta pogodba pomeni tudi prispevek k utrditvi miru, pomeni močno in zanesljivo jamstvo za neoviran, miren razvoj nove Jugoslavije. Kakor v vojni, tako Sovjetska zveza tudi po vojni vsestransko pomaga pri krepitvi in
Prepir stroja
Človek in stroj sta zašla v prepir.
»Vse močnejši sem od tebe«, reče stroj človeku, »ti se že pod vrečo krompirja ves skriviš, pa poglej mene: za šalo zgrabim tudi celo lokomotivo in jo premestim, če je treba tudi celo hišo.
Urnejši in spretnejši sem od tebe. Poglej, še nisi prav trenil z očesom, ko sem že izvršil stotine obratov.
Ti sc često zmrduješ: »Kaj morem za to, če pa imam samo dvoje rok.« Jaz pa imam na desetine rok in hkrati opravljam deset opravkov.
Ti odhajaš spat sleherni večer. Tretjino svojega življenja preživiš v postelji Meni pa počitka skoraj ni treba, delam tudi 24 ur na dan.
Čeprav sem samo mrtva stvar — navzlic temu pa vidim, slišim in čutim bolje od tebe.
Ponosen si na svojih pet čutil — a jaz jih niman 16 pet, marveč sto. V mrki noči lahko odkrijem nad seboj oblak in ugotovim, kako visok je. Nad oblaki pa me nič ne moti, da ne bi videl pod njimi gora ter morij na zemlji. Naj bo megla še tako gosta, nič me ne ovira na poti.
Vidim tudi neviden svet in čujem
razvoju jugoslovanske države. S svojo povojno politiko je Sovjetska zveza dokazala, da ima za Jugoslavijo največje razumevanje, da je resnična za-ščitnica pravic malih narodov in glavna opora miru v Evropi.
Hkrati pa tudi jugoslovanski narodi ob vsaki priliki dokazujejo, da tudi danes stoje ob strani velike Sovjetske zveze v njenih prizadevanjih za dosego pravičnega in trajnega miru.
S podpisom pogodbe s Sovjetsko zvezo, kateri so sledile pogodbe tudi z ostalimi slovanskimi državami, so bila po besedah maršala Tita »uresničena stoletna stremljenja jugoslovanskih narodov, ki so želeli zbližan je in tesno sodelovanje z veliko slovansko deželo, kakor so bila stoletna stremljenja naših narodov, da bi se enako čim tesneje povezali z vsemi ostalimi slovanskimi narodi, ker jih je stoletja ogražal isti sovražnik, nemški osvajalec in ker vidijo v tem svojo lastno varnost in jamstvo miru«.
s človekom
zvok, ki ga ne dojame najobčutljivejše uho.
Občutim, če se na drugem koncu sveta trese zemlja in šklepetajo ter pokajo šipe v oknih.
Glej, jaz sem, ki takoj zaslutim, kje se pod zemljo skriva nafta in odkrivam gore tudi če jih pokriva morska voda.
Pa tudi tebe vidim skoz in skoz. Če želiš, ti pokažem vse tvoje kosti, da se jih nagledaš.
Mirno me lahko vprašaš, če je v tem ali onem jezeru samo drobec soli, takoj ti bom odgovoril.
Celo to naredim, da lahko vidiš zvok in čuješ svetlobo.
Morda želiš videti igro v gledališču, pa da sc niti ne premakneš jz hiše? Razmaknil ti bom stene nalik zastoru in videl ter slišal boš, kako v drugem delu mesta igrajo igralci.
Odidem na širno žitno polje, kjer požanjem in povežem klasje, ki ga tudi omlatim in ti spravim zrno v vreče, ko ti že prej zemljo zorjem in žito posejem.
Delal boš, vem — da sem samo služabnik, a ti gospodar, ki samo zapoveduješ, a jaz ubogam. A vendar, tudi jaz znam zapovedovati in nič slabše
ot ti. Urnem, da nadzorujem delo drugih strojev v tovarnah, ki jim zapovedujem, brž ko se dotaknem igle na kontrolni mizi. Tudi brez tvoje pomoči lahko opravljam delo v električni centrali ali oddelku tovarne
Šopiriš se, da imaš možgane, da veliko znaš in misliš, da umeš pisati ter računati Toda jaz s svojim peresom znam voditi točen dnevnik, v katerem najdeš na koncu leta vse: kakšno je bilo tega ali onega dne vreme, kakšno je bilo vodno stanje na rekah in kako so delali sroji v tovarnah. Sam brez tebe morem, postavljen na skalo pod oceanom, beležiti razna opazovanja iz življenja pod morsko gladino.
Nisem hodil v šolo, toda vendar — zadaj mi eno ali drugo vprašanje v
računstvu — rešil ti ga bom hitreje in točneje kot vsak človek.
Meni si dolžan hvalo za vse to, s čemer sc ponašaš. Če letaš nad oblaki, moreš to le zato, ker te nosim j«® s seboj, a ko ploveš pod vodo, po širnih morjih, sem spet jaz tisti, ki to stori. Če gledaš v zvezdah druge daljne svetove do katerih potrebuje šc svetloba na milijone Jet, sem zopet j®2 tisti, ki je oko povzdignil.
Jaz sem, ki ti odkrivam skrivnosti, ki bi jih brez mene nikoli ne rešil-Kaj bi brez mene? V meni je vsa sik in moč.
Molčiš? Kaj mi moreš odgovoriti na vse to?«
»Samo eno«, je odgovoril človek —' »da sem te ustvaril jaz.«
Dolarska mrzlica v Turčiji
Pod tem naslovom piše sovjetski novinar Zaslavski v moskovski »Pravdi«:
Očitno je, da je pričakovanje ameriškega denarja večjemu delu turškega časopisja zlezlo v glavo. Vsak časopis je prepričan, da bo prišlo v žepe turških založnikov, urednikov in časnikarjev tem več dolarjev, čim bolj vneto bo pozival k vojni. Ti gospodje so sc pred vojno in med vojno hranili pred vsem z nemškimi markami in so upali, da bo s Hitlerjevo zmago zagotovljeno tudi njihovo blagostanje. Te nade pa so splavalp po vodi. Hitler je izgubil in z njim je izgubil tudi Nemcem naklonjeni turški tisk. Po uničenju Hitlerjeve Nemčije in njenih satelitov so se prijatelji Nemcev 'v turškem tisku spremenili v britanske prijatelje. Mnogi časnikarji iz Jalčino-ve šole so opravljali svoje jutranje molitve z obrazom obrnjenim k angleškemu funtu. Ta ugašajoča zvezda pa ni dajala dovolj toplote, da bi ogrela svoje oboževalce.
Velik del turškega tiska je bil po vojni obupan. Sedaj pa so priliznjenci v Ankari postali živahni in veseli: V Turčiji diši po dolarjih. In sedaj so začeli divje tuliti o neizbežnosti vojne in tako osramotili ameriške politike, ki skušajo Ameriko in ves svet prepričati. da bo Turčiji namenjeno posojilo služilo miroljubnim, gospodarskim in kulturnim ciljem.
Razumljivo je, da plačani turški tisk nikakor ni istoveten s turškim ljudstvom. Turški verižniki vseh vrst so navajeni, da se v vojni obogatijo. Zaradi tega hočejo vojno. Turško ljudstvo pa ni dobilo niti mark niti funtov. Tudi iz ameriškega posojila ne
bo dobilo niti centa. Dolarji se boda cedili v drugo smer.
Turški listi, ki sanjajo o vojni, nc izražajo mnenja ljudstva, ki želi mit; Vendar pa sc ne more trditi, da turški tisk izraža samo svoje interese: Je tudi zvočnik, ki izraža poželenje drugih vplivnih krogov. Ti krogi pa naj sc malo ozrejo nazaj v daljno in bližnj? preteklost: Želje po vojni niso Turčiji prinesli nikoli uspeha. (TASS-)
mmmm.
SE SPOMINJAMO J
11.4.1941 je ital. vojska zasedla Ljubljano-
12.4. 1912 je v Krškem umrl pripovednih Janez Mencinger,
12. 4. 1945 je umrl prezidenl Združenih držav Amerike Franklin Roosevelt
12.	4. 1869 je bil rojen v Ljubljani Rihard
Jakopič, veliki slovenski slikar-
13.4.1945 so enote Rdeče armade zasedte Dunaj.
13.	4. 1885 je bil rojen v Poljanah nad Ško-
fjo Loko slovenski slikar Jurij Šubic.
14.4.1930 je umrl pesnik Sovjetske zveze V. V. Majakovski. Rojen je bil leta 1893.
16. 4. 1945 je bila podpisana pogodba o prijateljstvu, medsebojni pomoči i® povojnem sodelovanju med SZ in Jugoslavijo.
16. 4.1917 se je vrnil Lenin iz emigracije
v Rusijo.
16.4.1844 je bil rojen slavni francoski pisatelj Anatol France. Umrl je leta 1924.
17.4.1944 je 1200 Nemcev pričelo ofenzivo proti zapadnokoroškemu odredu.
prijatelji delovnega ljudstva in tiskali še nadalje njegove stvari. Tiskarnarja pobliže nisem poznal, le to sem vedel, da tiska njegova tiskarna napredne stvari za drag denar. A tiskarnarjeve zunanjosti sem se ustrašil. Njegov obraz ni kazal nobenih bojevnih potez. Bil je ravnodušen, tolst mož z dvema podbradkoma.
»Ali ste prinesli?« me je vprašal z vnetim glasom. Tedaj mi je odleglo.
»Imam s seboj«, sem dejal. ^ >
»Kako ste hodili? Jaz sem šel peš iz 19. okraja. Najmanj desetkrat so mc ti hudiki ustavili in pretresli.«
»Hudirja, imel sem srečo. Mene niso pretresali, čeravno sem hodil peš.« Potem sva se menila o tisku. Seveda v naglici.
»Pri nas je štrajk, mi štrajkamo vsi, kajti to je navadna svinjarija. Ali motijo se, če mislijo, da nas bodo pohodili. Delovno ljudstvo se povsod bori. Vaše stvari bomo tiskali, smo se že zmenili.« Njegove oči so se takrat bojevito zabliskale: bil je le borec. ^
Potem sva se zmenila, da bo še prihodnji dan prinesel korekture čisto na drug konec mesta. Določila sva čas sestanka in se razšla.
Odšel sem k tisti brezposelni družini, ki mc je prva vzela pod streho. Mislil sem, da bom pri njej kaj poizvedel in mogoče tudi kaj pomagal. Nujno bi bilo, da bi se človek kje vključil, ko gre za tako veliko stvar. Našel sem moža doma. Odpravljal sc 'je ravno, da gre žigosat svojo brezposelno karto v Floridsdorf. Odšel sem
z njim. Mož ni vedel ničesar drugega kakor to, da se nekje tolčejo, dasi-ravno je bil organiziran. Ko sva šla po mestu, se nama je nudila povsod ista slika: prazne ulice in tihe postave, ki so hitele po njih... Srečavala sva patrulje, ustavljale so naju in legitimirale. Toda čez most v Floridsdprf, čisto delavski okraj, naju že niso'več pustili. Morala sva se vrniti. Nazaj grede sva stopila na postajo za žigosanje v devetem okraju. Bila je zaprta in pred njo je valovila tisočgla-va množica brezposelnih delavcev, katero so skušali razgnati policaji in vojaštvo. Množica je bila razburjena, očitno pod vplivom dogodkov, ki jih je slutila. Culi so se vzkliki tudi proti lastnemu vodstvu. Žalostno je bilo poslušati diskusijo z vojaki.
»Ali vas ni sram, kar delate? Organizirani ste pri nas, pa ste orodje reakcije!« so vpili delavci.
»Kaj se boste puntali, kje so pa vaši voditelji? Potuhnili so se kakor zajci. Ali ima vse skupaj kak smisel?« so odgovarjali vojaki.
Počasi je množica splahnela.
»Izzvali so nas, zamudili smo vse skupaj«, so govorili brezposelni in odhajali. Moj tovariš je šel pobit domov in jaz z njim.
To se je godilo takrat, ko so imeli socialisti organiziranega pol Dunaja, ko bi lahko podušili z golimi rokami vsak poskus reakcije. Množica je bila vzgojena tako, da je le Schutzbund zato tu, da se tolče. In vodstvo je pustilo, da se je tolkel sam Schutzbund,
dokler ni tudi on izkrvavel. Mala peščica ljudi z Dolfussom na čelu je obvladala položaj, ker je v odločilnem trenutku vedela kaj hoče.
Schutzbund se je tolkel potem še tri dni. Delavci so si utrdili bunkerje po stanovanjskih blokih in so se bili sami dalje. Dolfuss je pripeljal topove in začel obstreljevati stanovanjske bloke. Razrušil je cede trakte in bile so žrtve med ženami in otroki. Šele čez šest dni so se vdali zadnji ostanki idelavske brambe po periferiji. Mesto jim ni pomagalo, dežela jim ni pomagala, ker je bilo na deželi seveda tudi tako kakor na Dunaju, vodstvo delavskih organizacij je odpovedalo. Dolfuss je dal ustreliti nekaj majhnih voditeljev, ki so ostali zvesti svoji stvari, na stotine borcev je pometal v ječe in dunajske februarske vstaje je bilo konec.
Poraz februarske vstaje je pomenil rojstvo fašizmu na Dunaju, ki je že v juliju istega leta dvignil glavo, dokler ni leta 1938 zagospodoval nad »rdečim Dunajem«.
Drugi dan borbe sem se spet sestal s tiskarnarjem zaradi korektur. Ta dan so že vozili avtomobili in tudi nekateri tramvaji. Vozil sem se z avtom, da bi se izognil legitimiranju. Imel sem srečo. Ko pridem na sestanek, mi pravi tiskamar:
»Presneto mi je trda predla, vozil sem se z avtomobilom, pa so me trikrat ustavili in pretresli. Toda korekture sem nosil v čevljih.«
Še tisti dan sem mu vrnil korektu-
re. Spet sem imel veliko srečo, nisCj me pretaknili. Ko šem tretji dan hote* prevzeti natiskani »Punt«, tiskarnah ni bilo na sestanek, dasiravno sem čakal eno uro čez določeni čas. Še ist dan sem zvedel, da so Dolfussovi P°' licaji vdrli v tiskarno, zaplenili vS<^ naklado natiskanega »Punta«, tiskat' sko osebje pa zaprli. Takrat je d®' najska reakcija že sistematično la z delom.
Tiskarnar me ni izdal.	v. ,
»Punt«, koroški svetilnik, ni !z§f' Zgorel je v plamenu dunajske vstar’ v kateri se je rodil. Njegovo roj 8^. je bilo lepo. Mogoče se bo v arhi* * * * v' j dunajske policije kdaj našel tfi tisk, E tudi dokazuje, da hočejo korosK Slovenci živeti.	.
Druga postaja »moskovske niče« za emigrante na Dunaju je b1 Elizabetina promenada, policijski ar j sti ob kanalu. Ime izhaja menda, tod, ker se je ob obali rada sprehaja cesarica Elizabeta.	«
Nekega jutra so potrkali na vfilj0 mojega stanovanja. Bilo je še zgodaj. Moja gospodinja je vsa gana odprla.	fDaIje)
_________________________—^
Izdajatelj, lastnik, odgovorni urednik --.p dr. Matko Scharwitzl, Wien XVI, Ottak^j
Glavni urednik: dr. Frajv,
gerstrasse 83.	__________ ,
Zvvitter. — Uredništvo in uprava: Wie® p0-VVaaggasse 6/11. Telefon B 21-5-50. družnica uprave: Celovec (Klagenfurt), v', kermarkterstrasse 21/1. — Tiska: „Gl0 ^ Zeitungs- Druck- und Verlagsanstalt b. II., Wien I, Fleischmarkt 3—5.