Pomnit pamnmiH Leto lf.v štev. 2! V LJubljani, torek dne 25. januarja f92f. Posamezna štev. t K fabaja Ob 4 zjirtraj. Stane celoletno . . 180 S eesečno. ...... 15« ca zased, ozemlje > 300 , sa Inozemstvo , • Oglasi za trsak mm vfHne stolpca (58 mm) . 2 K eali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) • t . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Uredništvo« MlldoSičevs cesta it 1«L Telefon it. 72. Upravnlštvo; Sodna ofiea it. & Telefon it 3& BaStzn fcr. poit Cek. eter.----- Ljubljana, 24. januarja. Javen škandal se je dogodil v soboto v Mariboru. Tam se ia vršila slovenska prireditev v prid lo všH deci istočasno pa v Gotzovi dvorani velik ples nemškega «Manr?r2e-sangsvereina» Grupa naših oficirjev je nekako ostentativno zapustila koroški večer kot predolgočasen ter se je podaja na rajanje «Mannerge-sangsvereina». Med Slovenci je vsled tega nastalo silno ogorčenje in nekateri vročekrvneži so hoteli prirediti pred Gotzovo dvorano demonstracijo, kar je pa policija preprečila. Prireditev «Mannergesangsve-rema» je bila bojnonacionalna. Vabila so apelirala na nemško solidarnost in res je prispelo v Maribor vse polno gostov iz Avstrije in raznih «nemških o<$sSr v Jugoslaviji. Tembolj je moralo javnost ogorčiti dejstvo, da so se jugoslovenski oficirji udeležili te nemškonacionalne demonstracije. Povrh še tisti dan, ko so v Beogradu pokopavali poveljnika armade in je bila samo po sebi umljiva dolžnost oficirjev, da se obnašajo žalostnemu dnevu primerno. V Ljubljani in povsod so bile ta dan odpovedane oficirske veselice, gledališča so bila zaprta in vsaj službeni krogi so se izognili hrupnim prireditvam. Na naši severni graniti pa so jugoslovenski oficirji smatrali za svojo dolžnost, da rajajo in plešejo. Nemškonacionalni tnumf ni mogel biti popolnejši in sramota jugoslovensk.ih ljudi ne pori ižu joče jša! Skoraj isti dan, ko so tako ob zvokih jugoslovenske vojaške godbe plesali razni graški zaupniki «Hei-matsdiensta* in so oficirji jugoslovenske armade rožljali z ostrogami pred nemškimi milostivami kot pomožni plesalci je na Koroškem deželna vlada prepovedala našim pri-prostim kmetom prireditev domače igre in izgnala koroškega rojaka Rezultati frbovelj. komisije I "^'Ke« Trbovlje, 24. jan. (Izvirno). Mini-sterijalna komisija je včeraj dokončala svoje delo v Trbovljah, izvršila vpogled v poslovne knjige ter protokola ično zaslišala poedine voditelje in druge funkcijonarje «Družbe». Kakor čujemo, je rezultat teh preiskav in poizvedb ugoden. Izkazalo se je že samo v Trbovljah, da povi-šek delavskih prejemkov ne bo bistveno vplival na ceno premoga, kčr je «Družba» navzlic višjim plačam, ki jih je obvezana ;;'.ačati delavcem še vedno v položaju — ne da bi bil voljna. Delavci jo sedaj obtožujejo, da je očividno v znak protesta pričela v vser; premogovnem revirju s pasivno rezistenco. Delavci, ki so pred stavko kopali v jamah premog, vporablja za druga dela na prostem. Večino*n; pa je zadnje dni delavcem odkazala pripravljalna dela tako, da je sedaj produkcija premoga minimalna. Pasivna rezistenca «Družbe» se vidi tudi iz dejstva, da njeni zaupniki delavstvo naravnost animirajo za počasno delo. Razpoloženje med delavstvom je mimo in mnogo zaupljivejša nego je bilo v soboto. Voditeljem stavke se je po- prof. Mišica z brutalno silo iz njegove domovine! Mariborsko vprašanje je postalo akutno. V spomin nam prihajajo nezgode, ki smo jih tam doživeli ker nimamo dovolj pravih ljudi na pravem mestu. To velja zlasti za naše oficirje. V naši armadi so ostali ljudje, ki vanjo ne spadajo in ki so le po neprevidnosti in vsled pomanjkanja pažnje smeli obleči našo uniformo. Spremenili so obleko —dragega nič. Na srečo so taki pojavi v našem oficirskem zboru redki, toda na nesrečo so razni «lancknehtovski» značaji ostali baš na eksponiranih krajih, kjer se od predstavnikov jugoslovenske armade zahteva, da se uvrstijo med vzgojitelje naroda, da so vzgled pravega rodoljubja in da s posebno vnemo pazijo na ugled m veljavo nacionalne misli. » Sobotni dogodek je dokazal, da se nekateri naši častniki te dolžnost ne zavedajo in da so proti njej gre šili na način, ki ne more ostati ne kaznovan. Mi zahtevamo in vemo da je z nami solidarna vsa jugoslc venska javnost najstrožjo preiskave mariborske afere. Težka atmosfer; se mora brezobzirno razčistiti. Čf. stniki, ki ne spadajo v težavne ra?: ^sre ob naši severni granici, ker ni tnajo nikakega razumevanja za deli-katno nalogo, ki jim je poverjena, "aJse nemudoma premestijo. Morda oodo na albanski granici lažje izpolnjevali svoie dolžnosti, nego na nemskoavstrii«id meji. Mariborsko vprašanje je postavljeno na dnevni red, s katerega ne sme biti odstavljeno predno ne bo rešeno tako, kakor zahtevajo eminentni narodni m' državni interesi. Maribor, 24. januarja. (Izv.) Ogorčenje rad> sobotnih dogodkov se še ni poleglo. Dobrovoljci sklicujejo za ju-1 ^'pršila" - t Pacati * k F? patff /hodkov.V so / bili pri j r^JfiMEPSj^S poslednjem povišanju premogovnih Borovlje, 24. januarja. Včeraj je izročil vodja celovškega okrajnega glu Brezuspešna pogajanja z Avstrijo Beograd, 24. januarja. (Izv.) Vie-rii t: je vršil prvi sestanek jugoslo- varstva dvoriti svetnih nI. Ttof/v.jvauskih in avstrijskih delegatov za prof. dr. Fr. Mišicu odM, n '•'.--'gospodarska pogajanja. Potem, ko so od obeh strani pojasnila stalisca, cen koncedirani. Danes je odšla komisija v Hrastnik, kjer je produkcija premoga še mnogo cenejša nego v Trbovljah. Najdražja je produkcija v Zagorju, ker pa tudi ne more odločilno vplivati na splošen rezultat ki ga bo dobila komisija za določitev premogovnih cen. «Družba* je z ministrsko komisijo zelo nezado- v mnogih slučajih tudi mnogo nad 10A odstotkov, kolorslna delavska" pridobitev. Nezadovoljstvo čim d-i-Ijt- bolj gineva in n? zopetno stavko nibce več ne misii. Ko bo ministeri-jalna komisija završila svoje posle, bo delavstvo sklicalo velik shod, na katerem bodo voditelji stavke poročali o pridobljenih uspehih. Obupen položaj v Avstriji Dunaj, 24. jan. (Izv.) Iz vseh večjih mest in industrijskih centrumov prihajajo obupni klici po takojšnji odpomoči obupnim razmeram, v ka tere je prebivalstvo potisnjeno vsled splošnih gospodarskih razmer zlasti pa vsled kolosalnega padca valute. Draginja sili delavstvo, uradništvo kakor tudi že vse srednje sloje v po poln obup. Položaj se je pa zadnje dneve poostril zaradi neprestanih in vedno bolj očitnih nastopov bolj-ševiš&ih band, ki se pojavljajo v posameznih krajih. Prebivalstvo stav-lja vso nado v današnjo odločitev mirovne konference v Parizu. Ako bi odločitev izpadla proti Avstriji,je pričakovati najhujšega. Meščanstvo trepetom in z nestrpnostjo pričakuje te odločitve. Pod tem vtisom govori vse o priklopitvi Avstrije k Nemčiji, razpravlja se pa tudi o verjetnosti, da bi v tem slučaju sosedne države zasedle pceamezne dele Avstrije. Na Dunaju samem se za ta slučaj računa tudi z možnostjo, da zasedejo Dunaj Čehi in Jugoslovani. Kot zelo verjetno se smatra, da bodo jugoslovanske čete zopet zasedle Koroško in velik del štajerske Avstrije. Posebno obupne so razmere zlasti tudi na Koroškem, odkoder prihajajo poročila, da se med prebivalstvom odkrito napove-drje povratek jugoslovarskih čet. Dnnaj, 24. jan. Dunajski kore-spondenčni urad poroča iz Londona: Malone vsi listi se v nedeljskih številkah bavijo s pogajanji v Avstriji in izvajajo, da bodo britanski zastopniki pri konferenci v Parizu najprvo obravnavali avstrijsko vprašanje. «Obcerver» izjavlja, da je rešitev Avstrije velikega pomena za vse ententne države, ker gre za to, ali plavati z Avstrijo ali pa potopiti se. Razsulo Avstrije bi prejkone potegnilo za sabo tudi Češkoslovaško in Jugoslavijo (1). Dunaj ima velik pomen Z3 angleško trgovino, ker sam razpolaga z razširjenim in urejenim bančnim poslovanjem v Srednji Evropi. Pariz. 24. jan. (Izv.) Na predlog Anglije bo zavezniška konferenca dovolila Avstriji kredita v znesku 25 milijonov dolarjev za prvo polovico tekočega leta. To pa zato, ker vprašanje o izplačilu velikega kredita v znesku 250 milijonov dolarjev ne bo rešero do konca aprila. terega je za več,.o izgnan iz rtpabKh Avstrije, torej >'M<> iz rojstne z* b '»/*'• s Med Slovenci je zavladalo r:di t"gr. brutalnega čina velikansko .cz urjenje in ogorčenje. Ljudstvo pričakuje, da radi tega očitnega kršenja senžer-menske pogodbe nastopi jugoslovanska vlada, ki je dolžna, da ščiti one, ki so glasovali in delali za njo. Slovenski fantje in dekleta v Svečah so hoteli na S večni co prirediti igro ,£>omenu. Glavar Rainer pa je rekel, da mora prej igro prebrati ,Jtieimatdienst". Če bo ta dovolil, bo dovolil tudi on. Igra ni bila dovoljena. ftresadia komunistov v Beogradu £a~reb, 24. januarja (Izv.) „Ve-čer" poroča iz Beograda, da je bila zadnje dni v Beogradu aretirana cela vrsta ljudi radi boljševiške propagande. Med drugimi sta bila aretirana rumunska državljana Hriste-sen in Popovici in bivši ruski častnik Aleksij Pavlovič Nevski. Zarota je bila organizirana na temelju t. zv. „jačajke". Organiziranci so bili razdeljeni na polke po 8000 mož z revolverji. Policija je našla pri aretaciji tudi ključ za tajne radiografske spoje med Romunsko in Moskvo. Zaplenjena je bila poslanica ruskih komunistov jugoslovanskim, ki bodre naše k vztrajnosti in jih poživljajo, naj ne klonejo duhom pred srbskim buržujskun režimom. Oba Romuna sta bila odposlana preko Caribroda na Bolgarsko. Aleksij Nevski je svoječasno služboval kot častnik na solunski fronti in se poročil s hčerko srbskega strojevodje Vlaida. Ko je zapravil njeno premoženje, je stopil v mohamedansko vero in se vnovič oženil. Pri aretaciji je izjavil, da ne bo miroval toliko časa, dokler ne zmaga v Jugoslaviji republikanski sovjetski sistem. se je izkazalo, da so avstrijski delegati pooblaščeni, razgovarjati se le o dviganja. sekvestrov, pa tudi o oprostitvi depojev in ^^opravičenem zadr-žavanju depotev. O-Ugati so se razšli. Prvi prihodnji sestanek se vrši v prvi polovici meseca februarja, ko dobe avstrijski delegati pooblastilo tudi za razprave o prenosu depojev in obratov, ki imajo sedaj še svoje sedeže v Avstriji, v Jugoslaviji pa obratujejo. Pogajanja z Italijo Beograd, 24. januarja. (Izv.) Danes ie bila prva seia komisije za pripravo trgovske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo. Za predsednika je bil postavljen bivšj finančni minister Srbije Miho Popovii. Za naSe obrtnike Beograd, 24. januarja. (Izv.) V tf* govinskem ministrstvu se pripravlja naredba glede splošnega obrtnokredit-nega zavoda, ki naj bi s pomočjo fonda iz državnih sredstev dajal brezobrestna posojila obrtnim sirovinskitn in produktivnim zadrugam. Beograd, 24. januarja. (Izv.) Minister za trgovno dr. Kukovec je naročit svojemu ministrstvu, da izdela načri zakona o zavarovanju samostojnih obrtnikov za bolezen in starost sakono* Prifetek pariške Hcnfsrencs Pariz; 24. jan. Danes dopoldne .a je pričela konferenca min. pred-ednikov. Prva točka je bila razorožitev Nemčije. Posebna komisija pod maršalom Fochom izdela predloge. Vato se je razpravljalo o pomoči vstriji. Pariz, 24. januarja. (Izv.) „Matin!l ie: Pariška konferenca ima odgo-oriti na najresnej. vprašanja, ki so ae-iai na dnevnem redu. V programu nahajajo točke, ki bodo dale konferenci opravka cel teden in ki so silno težavne. Na prvem mestu je vprašanje razorožitve Nemčije. Angleži, katerih mornariški izvedenci niso z Nemčijo nič preveč zadovoljni, se bodo pokazali nam nasproti v tem oziru prijazne. Gre v glavnem za sledeče: Prvič, kateri rok za razorožitev nai se postavi Nemčiji, ki naj bi razorožitev izvršila najkasneje do konca junija. Drugič, koliko časa naj še ostanejo v Nemčiji medzevezniške kontrolne komisije. V teh glavnih vprašanjih in v drugih, zelo važnih zadevah se bo dal sporazum brez težav doseči. Mogoč; je, da bodo zavezniki že danes opoldne mo- tri sestanek rezervnih častnikov, da1 gli podati Nemčiji precizen ultimat, zavzamejo stališče napram tei mučni; Nato bo konferenca prešla k vpraša-fiferi. nju dobave nremotra. Pariz, 24. jan. (Izv.) Zavezniški konferenci v Parizu je italijanski zunanji minister Sforza predložil načrt o rešitvi problema o Orijentu. Po italijanskih načrtih naj bi bila Smir-na svobodna luka pod protektora-tom Anglije, Francije in Italije. Za izvršitev rapallske pogo&be Beograd, 24. jan. (Izv.) Zemljo-radniki so včeraj sklenili, da bodo vložili na notranjega ministra interpelacijo, zakaj se ne izvrši rapall-ska pogodba in zakaj Italijani ne izpraznijo zasedenega ozemlja BCsrenski napoveduje konec boljševizma Pariz, 24. jan. (Izv.) Po šestih sejah je bilo končano zasedanje članov ruske konstituante. Sejo je zaključil Kerenski z govorom, v katerem je povdarjal, da se približuje konec boljševizma, ker se pripravlja sam ruski narod, da se osvobi težke roke. Izvoljen je bil odboi de-vetorice, ki bo izvršil vse sklepe konstituante. Madrid. 24. januarja. Kabinet je podal svoio demisiio. Prihodnja seja konstituante Beograd, 24. jan. (Izv.) Jutri, ob 16. uri se bo vršila šesta redna seja ustavotvorne skupščine, na kateri se bo razdelilo poslancem poročilo poslovniškega odbora o reviziji poslovnika, o katerem se bo glasovalo brez debate. Za prihodnjo sejo je določen sledeči dnevni red: 1.) Poročilo verfikacijskega odbora. 2.) Poročilo poslovniškega odbora. 3.) Volitev ustavnega odbora. Beograd, 24. januarja. (Izv.) Ker se slovenski in bosanski zeraljoradniki še niso vrnili v Beograd, ni v Zemlio-radnjškem klubu še nobene od'ocitvc. Kmečki poslanci so sporočili Pašiču, da naj se pogajanja za nekaj dni odložijo. V Zemljoradniškem klubu je položaj kritičen. Voditelj negativne politike Avramanovič, ki je izvoljen v Bosni, je prišel v konflikt z lastnimi volilci. Večina v klubu vztraja na stališču, da je treba sodelovati v vladi. Beograd, 24. jan. (Izv.) Danes popoldne se je vršila zadnja seja poslovniškega odbora, na kateri so vsi člani podpisali zapisnik o izpremem-bah poslovnika v končni redakciji. Beograd, 24. januarja (Izv.) Protič hoče vztrajati na svojem dosedanjem stališču kljub temu, da je poslovniški odbor sklenil, da ostane člen 8 neiz- premenjen. in zato tudi ne bo prise-_______ _ ______________ gel. Vsled tega bo odložil menda man- j^0vanju' v Nemčijo/Zorko Fakin in dat. Rudolf Juvan. Deputadia zatrjuje, da je prišla navezat stike s češkimi narodnimi socijalisti. Provizorična dala Beograd, 24. januarja. (Izv.) Po na«-ročilu demokratskega kluba se je danes popoldne sestala posebna komisija, obstoječa fz poslancev Kumanudija, Tomljenoviča in Žerjava, katere naloga je, sestaviti načrt zakona, s kate« rim naj konstituanta za dobo, ko bo pripravljala nstavo pa do sestanka kasnejšega normalnega _ parlamentaj prenese zakonodajno moč na posebni odbor, obstoječ iz 20 članov, ki naj M v sporazumu z tlado sklepal provizo> rične zakone, veljavne toliko časa, dot kler jih bodoči redni parlament ne iz-premeni. Pri tem se misli na to, da naj bi se za silo in provizorično brez dolgotrajnega zavlačevanja ustvarilo za celo državo enotne gospodarske, kulturne in socijalne zakone. Posi. Roje častni doktor zagr. tehnike Zagreb, 24. januarja. (Izv.) Profe< soreki zbor tukajšnje tehniške visok« šole je na seji dne 13. t. m. soglasno sklenil, podeliti dr. Milanu Rojcu, narodnemu poslancu, v priznanje njegovih zaslug za ustanovitev in uredite* tehnike, častni doktorski naslov. Promocija se bo vršila dne 29. t. m. opoldne. Kakor znano, je bil dr. Roje nedavno promoviran za častnega doktorja medicine. SC©nsekver?ce volitev Zagreb, 24. januarja (Izv.) Organ radikalcev ..Narodno Delo", ki ga iz' daja takozvani Mn-klub, je pričei izhajati kot tednik, organ klerikalcev „Na-rodna Politika", ki je bil do sedaj jutranjik, pa je od danes naprej kot popoldanski dnevnik. Nar.-soc. dspMtacija v Pragi Pr?ga, 24. januarja (Izv.) Včeraj st je tu pričel shod zaupnikov nar. soc stranke. Na shod so prispeli kot delegati slov. nar. soc. stranke tudi gg. Anton Pesek, ki se nahaja na kvpčiiskcm Novi fin. minister Beograd. 24. januarja. (Izv.) Danes dopoldne je bila seja demokratskega kluba, na kateri je bilo rešeno vprašanje finančnega ministra. Poslanec Vo-ja Marinkovič je v poslednjem trenot-ku odklonil ponudeno mu mesto, nakar je kfub sklenil, kandidirati vseuči-liškega profesorja poslanca Kosto Kumanudija. V prihodnjih dneh se bo njegovo imenovanje že izvršilo. Zwickan. 24. jan. V tukajšnjem rudniku so se vneli strupeni plini, kar je provzročilo veliko eksplozijo in požar. Rudnik je v ognju, število žrtev je še neznano, a bo ogromno. Praga, 24. januarja. (Izv.) Češkoslovaška republika demobilizira seda; tudi letnik 1898. „NJfva". 2e hal bi bife morala pričeti izha-isij nova revija pod imenom .Razmah*. Vendar se neugodne prilike v tiskarni ia pri papirju preprečile izdajanje. Sedaj so te težave četudi z žrtvami odpravljene. in nameravana revija prične izhajati !. februaria pod imenom MNjiva". Ali je revija potrebna? Slovensko razumništvo nima organa, ki bi izven dnevnih borb opazoval naš slovenski, naš jugoslovanski, naš svetovni položaj; nima torišča, kjer bi se izven dnevne borbe razpravljalo zgolj stvarno m kritično o javnem življenju in o vprašanjih naše sedanjosti in bodočnosti. Gotovo ie. da nima demokratičen in napreden slovenski inteligent dovolj prilike, seznaniti se s političnimi in socialnimi prilikami drugih jugoslovanskih rodov m naše evropske okolice. Revija hoče vršiti pozitivna delo. Postavila si je za nalogo, da bo skušala odgovarjati na sodobna vprašanja ki jih postavljajo na dnevni red svetovno naziranje, zgodovina našega političnega življenja, naloge države in občine, socialni problemi m borbe, temelji demokracije, prosveta. Iskati hoče potov in ciljev. Za onimi, k! čutijo polrebd revije, pridejo gotovo še drugi. Ko bomo cez leta gledali na vrsto letnikov, upam, da nas bo navdajalo zadoščenje, kakor ga čutimo vsi iz kroga nekdanje „Vede" ob pogledu na njenih pet letnikov. „Njivo" smo nazvali svojo revijo. Naša sedanjost je niiva. Nasa zemlja, naša družba, naža država, so naša njiva. Biti hočemo nje orači. Pridelati liočemo sadu za slovenskega demokrat' ta-naprednjaka, ki izvaja ta svoj častni naziv. Z imenom hočemo dokumentirati, da bomo korakali zajedno z ,,Jugo6loven-sko obnovo — Njivo" v Zagrebu-Beo- gradu. Uredništvo „ Njive" je prevzel bivši urednik „Vede" dr. Vladimir Knaflič. Vrsta odličnih sotrucinikov je zasigu rana. „Njiva" bo izhajala 14dnevno, letno izide 20 številk, vsaka po poldrugo tiskovno polo (24 strani), v prijetnem formatu in lične zunanjosti. Stala bo letno 120 K, jioedine številke S K. Za naročnike jutra? static uNjiva" letno le 60 K. Naroča se »Njiva" pri upravi „Ju-tra", Ljubljana, Sodna ulica 6. Politične beležite SohoisM mMl -r Jcžne meje med Jugoslavijo in sv Sokol I. Sestanek članstva za Italijo. Iz Beograda se cjutarnjema določitev kandidatne liste za dru- listu:* poroča, da se meseca aprila štveoi redni občni zbor se vrši dne sestane" mednarodna komisija, ki bo 27- t m. ob 20. uri v društvenem Io- uredila meie med našo kraljevino, kalu Trg Tabor. — Redni občni Italijo in Albanijo. zbor se vrši dne 30. L m. ob 9. uri 4- Bolgarija in Ruinunaja. Iz Buka- dopoldne v veliki dvorani Mestnega teste javljajo: Povodom svojega se- doma. Z ozirom na važnost tega obstanka z rumunskro krajem v Sinaji, čnega zbora kjer se bo sklepalo o ie podal bolgarski ministrski predsed- zelo dalekosežnih predlogih in delu nik Stambohjski jako dalekosežne iz- v letošnjem letu vabi na obilno ude- jave o stališču bolgarske politike napram Rumunski. V romunskih politič nih krogih se sklepa, da želi Bolgarija zvezo z Rumunijo. Sedaj tudi verujejo, da je smatrati izjavo Bolgarije o njenem desinteresmentu na Dcbrud-ži za resna Stoiki komunisti. Na pred krat I* Iežbo. — Odbor. ipopf in turistih. st Vremensko poročilo iz Bohinjske Bistrice 21. januarja. Barometer 740 j.jcu ^ai- o-darško pa v Avstriji. Tudi posamezne vasi so raztrgane: šolo imajo v naši državi, cerkev pa v Avstriji, ali pa obratno. Ponekod je bila potegnjena meja kar preko njiv in vinogradov. Pogreb Luke Svetca. V nedeljo ob pol štirih popoldne je bil v Litiji pri-prost, a velelep pogreb narodnega starine notarja Ltskc Svetca Na trgu pred hišo žalosti so se zhiali odbor CMdružbe ter razna narodna, kultnr-na in politična društva, med njimi Sokol iz Ljubljane, Litije, Zagorja in rbovelj z zastavami iu is starešinstvom Saveza na čelu, dalje pevski zbori Glasbene Matice, litijske „Lipe" m šmartenskega ..Zvona" ta dva vinarja od vsake polne krone. Opominjevalne in rubežne pristojbine zadenejo torej vsako zakasnitev v občutnem znesku. V primeru zakasnelega plačila zadene stranko trdo novo oreme. * Bosanski poštni uradniki na Slovenskem? Dopisni urad poroča: V ministrstvu za pošto iu brzojav se izdeluje ukaz o premeščenju bosenskih uradnikov v Slovenijo. Največ jih bo prestavljenih v Maribor in Ljubljano. * Slovenska gimnazija v Ajdovščini. Kakor se iz Gorice poroča, je italijanska vlada sklenila, da se slovenska gimnazija za Primorje otvo-ri v Ajdovščini. Posebna komisija je že pregledala prostore za gimnazijo, ki se otvori baje v najkrajšem času. * Zvišanje poštarine. Kakor se nam iz Beograda poroča, stopi s prvim februarjem v prometa z Avstrijo, Bolgarijo in Madžarsko v veljavo nova tarifa za mednarodni pi-semsko-poštni promet Frankatura za navadna pisma se za omenjene države zviša od 1 na dve kroni. * Opozarjamo svoje gg. naročnike in bralce na današnji članek «Njiva->. * Notarji iz Notranjske in Primorske. Pišejo nam: Notarji iz Notranjske in Primorske po vrsti prosilo za notarska mesta v Jugoslaviji in kakor čujemo, se ilm res obetajo noiarslra mesta. Stvar pa ni tako enostavna. Našemu narodu v neodreseni domovini se ne sme odvzeti iz srede glavno oporo in moči Kje je potem tista zaklete/, da ne bo Primorje nikoli izgubljeno? Tudi se ne sme to zgoditi na račun starejšega notarskega naraščaja, ki bi moral na ta način čakati morda še deset let ali več. Za rojake noiarie, ki morajo iz neodrešene domovina, naj se kreirajo nova mesta, kar nikakor nebo težko in tudi ne v škodo tistih, ki že imajo; saj poznamo pisarne, iz katerih bi se dale napraviti najmanj tri dobre pisarne. Naj vzamejo ti gotovi krogi to resno zadev o v pretres, da ne pride do neljubih in neprijetnih sporov. U Dravograda uam pišejo: V nedeljo dne 16. r. m. se je vršil občni zbor sati ravnanje njegovih ljudi. Zadovolj ni smo, da smo jih spoznali. Firmi SLS in NSS sta razkrinkani in osamljeni. delali bomo preko nfih. Vsak njih napad je bi! energično in s fakti zavržen na veliko zadovoljstvo večine, resno in trezno mislečih članov. Vodstvo čitalnice je ostalo v rekah ljudi, ki jim je na srcu izobrazba ljudstva. H koncu je bil izvoljen častnim članom pristav j. ž., Slavko Lukanc, za njegove zasluge in kot zadoščenje za njegovo preganjanje od strani merodainib činiteljev. kateri ne znajo ali nočejo upoštevati narodnega delovanja cb periferiji naše države. Ta občni zbor je pokazal komur je za pošteno delo. Poudarjamo, da je naša čitalnica zgolj kulturno društvo in je ne bomo pripustili, da bf se jo izrabljalo v strankarske namene. Danes poseduje nad 200 vezanih knjig in 2800 kron v gotovini — v teku dobrega leta. In ljudje, ki niso niti s prstom ganili, hočejo ugonobiti to. kar se je s tiudom napravilo v teku enega leta. Za ».oje razdiralno delo so dobili zasluženo plačilo pri ebčnem zboru. Mi jih prav lahko pogrešamo iu uverjeni smo. da brez njih nam bo lažje napredovati po programu, ki smo si ga začrtaH oh ustanovitvi čitalnice. Da bo ustreženo članom si s !. februar jem naročimo na sledeče časopise: Jutro', .Naprej' in .Slovenca' ter revije: .Njiva' .Naši zapiski' in .Ljubljanski Zvon'. Ob enetr se je naročilo pri Zvezni knjigarni okoli 30 najnovejših knijg. Toliko v odgovor onlai, ki sc jih tiče. * Uradnikj-poslanci. Na eni jvosled-njih sej veriSkacijskega odbora konstituante se ie razpravljalo o uradniških službenih mestih narodnih poslancev. Sklenilo se je. da se mera dotični član volilnega zakona striktno izvrševati, tc je, da pcslanri, ki obdrze mandat izgube uradniško službo. Sprejeto je bilo tolmačenje ministra pravde, po katerem se uradniki, ki imajo nad 10 službenih let, upokoie, onim, ki Še te služijo 10 let, se pa odobri izstop iz državne službe. Revizija uradniških kvalifikacij. Iz Beograda nam poročajo: V soboto je pričel svoje delovanje odbor za revizijo uradniških kvalifikacij. V odboru so zastopani načelniki vseli ministrstev, ki pa bodo imeli samo posvetovalni značaj. Uradnikom, ti zavzemajo višja mesta, kakor jim pripadajo po njihovi kvalifikaciji, ponudijo se nižje službe, za katere so opravičeni po svoji kvalifikaciji. V nasprotnem slučaju bodo iz služi* odpuščeni. * Za mir ia red v južnih delih države. Ministrstvo za notranje zadeve je naročilo podrejenim obla^em v južnih delih države, naj pezoveto vse odmetnikc k predaji tekom sk-seca dni. Vsem, ki se bodo predali, bo odpuščena smrtna kazen, ostale tukajšnje čitalnice. Narodni socialisti oapuseeiia buu.mi t»uut v objemu klerikalcev so hoteli na- kazni, ki bi jih zadele za njihova ..... ' zločine, pa jim bodo olajšane. Poleg tega se oproste vseh kazni za pasti čitalnico, kar so drugi preprečili, zavedajoč se. da Stalnica mora ostati nad strankami in vršiti nemoteno svoje kulturno delo med nezavednim ljudstvom. Namen narodne socialistične in klerikalne klike je bil, ustanovitelje čitalnice popolnoma odstraniti, a to se jim ni jKisrečilc, ker dani znajo upoštevati njih delo. Vodja klerikalcev, dravograški poštar Krivec, se je poka-zal s svojim neolikanim nastopom napram društvu in posameznim odbornikom, da nima najmanjšega zmisla za izobraževalno delo. Posrečilo se je razliti in na občnem zboru javno ožigo- prestopke v času sovražne okupacije. Proti onim, ki se ne bodo predali, bodo oblasti ukrenile najstrožje odredbe ter uporabile vsa sredstva, ki jih je ministrski svet odobril kot najuspešnejša. • Nove realne gimnazije. Zagrebški uradni list objavlja naredbo jxweri<-ništva za prooveto, s kaiero se odrti u otvoritev nižje realne gimnazije v Otočcu in nižje realne gimnazije v Gračacu. Prosvefa. && sf§letnl!i rolsfiva Blafa lesene. Dva Slovenca sta v drugi polovici minulega stoletja odločilno vplivala na razvoj avstrijskega srednjega šolstva: matematik Fr. Močnik m kartograf Blaž Koeeu. Njuno delo je ostalo v svojih temeljih bistveno neizpremenjeno skoro do današnjih dni. Občudujemo redko žilavost in vztrajnost Kocenovo, ki se je iz preprostega kaplana kot samouk povzpel do reformatorja na polju kartografije za naše šole. Komaj petdeset Tet star je legel v grob in čez dvajset let je hiral na jetiki. Blaž Kocen se je rodil dne 24. januarja 1821. v vasi Hotunje ponkov-tare, ki nam je dala dve desetletji prej Slomška. Leta 1839. je dokončal sestrazredno celjsko gimnazijo ter nato študiral dve leti v Gradcu licej. V Celovcu je dovršil bogoslovje ter je bil leta 1845. pri Svetem Andražu v Labodski dolini posvečen v duhovnika Po petletnem kaplanovanju na južnem štajerskem je postal na celjski gimnaziji namest-ni učitelj za prirodopis in v jeseni leta 1S53. je z odličnim uspehom dosegel pri dunajski izpraševaln; ko- i misiji usposobljenost iz fizike tn pri-jrodopisa kot glavna predmeta. Kot izprašan suplent je dobil mesto na ljubljanski gimnaziji, kjer je postal 30. jan. 1854. pravi učitelj. Poučeval je leta 1855. prirodopis tudi v tedanji znameniti osmi šoli, kjer sta bila med drugimi tudi Erjavec in Tušek njegova učenca. Na zavodu je bil tudi kustos cprirodoslovno-polje-delskega kabineta*, ki ga je oskrboval z veliko vnemo. Zaradi boleha-vosti je bil 24. sept. 1855. premeščen na goriško gimnazijo. Kakor pravi njegov biograf, zaradi jetike ni nikoli predaval, ampak zaznamoval vsako uro snov, katero so se morali učenci učiti; naravno ie, da so ga učenci imenovali sitnega čudaka. Družbe se je ogibal in skoro nikoli ga ni bilo videti brez zemljevida v rokah. Že pred koncem šolskega leta 1859. je bil poklican na nemško gimnazijo v Olomuc, kjer je služboval do konca šolskega leta 1S70. Tudi tu ga je bolezen ovirala v izvrševanju "poklica; Leta 1S63. je dobil enoletni dopust. Da dokonča svoja kartografična dela, se je preselil na Dunaj v predmestje Hernals; toda sredi snovanja ga je prehitela smrt 29. maja 1871. Najznamenitejše njegovo življen-sky delo jc a tla nt. ki je izpodrinil v avstrijskih Šolah taie nemške zemljevide. Nad trideset" izdaj je doživela ta učna knjiga, dovolj glasna priča o njegovi pocabnosti. Poznejše izdaje so priredili in izpopolnili tned dnigiml dr. Bauer in dr. L'm-lauft, ki so še zdaj v rabi. Priredile so se tudi izdaje za slovanske šole. — Iv. Lapajne je poslovenil Koce-nov zemljepis za narodne šole, ki je doživel dva natfsa. — V ugodnejših življenskih razmerah bi mož izrednih zmožnosti dosegel še lepše uspehe. Vendar pa ostane Kocenovo ime na častnem mestu, ko se imenujejo naši kulturni delavci, ki so se proslavili daleč preko domačih mej. -- Giašbuia Matica naznanja, ua se od najnovejših slovenskih muzikalij v pisarni Glasbene Matice iu knjigarnah dobivajo sledeče skladbe: l.) L. M škerjanc: 7 pesmi s spremljeva-njem klavirja (Beli oblaki. Jesenska pesem, Počitek pod goro. Pred ogledalom. Vizija, Večerna impresija, Frag-r-ent de la „Chanson viotette"). 2.) Anton Lajovic: 12 pesmi za moški, mešani in ženski zbor v dveh zveskih ro •6 jjesmi. V l.zvesku: Breza in hra«t. Lan. Kroparji, Pastirčki. Ples kralja Matjaža L. Zlato v Blatni vasi; v U. zvesku: Megle, Medved z medom. Kila. Zeleni Jurij, Ples kralja Matjaža II,. ZP.bc. Qd ponatisov s? občirfcT*;' ,že na razpolago: 2 zveska slovenskih koroških narodnih pesmi, katere je zapisal Zdravko švikaršič. Matej Hubad: Slovenske narodiu-, pesmi T. zvezek. Oskar Dev: Slovenske narodni pelini iz Koroške. Marko Bajmr. Slovenske nerodne pesmi 11. zvezek. Dobiva] o ti tudi Pavčičev klavirski album slovenskih narodnih pesmi, St. Premrla tri klavirske skladbe: Ob kolovratu. Pri} otrocih in Vzdih; 3 mešani zbori, Emil Adamič: Mlad junak po vasi jezdi, St. Premrl: Slovenska govorica. Anton Fdrster: Straža ob Adriji. Nadalje 4 samospevi, Fr.Gerbič: Pojdem na prejo, Josip Pavčič: Uspavanka. Mehurčki, Ciciban-Cirifuj; Oskar Dev 3 samospevi: Zlata kangljica, Pasftrica, Snegulčiča, Jos.Michl: Človeka nikar. Posebno pa opozarjamo na najnovejše slovenske skladbe Laiovičeve in Šker-iahčeve. Mnogo izvirnih slovenskih skladb je dala Glasbena Matica natisniti. Nahajajo se v tiskarni. Ko dospejo, objavimo. — Telo in duša. Ker so nekateri poslušalci teh predavanj izrazili željo,1 da bi se o tej temi vršila javna diskusija, naznanja ..-Društvo slušateljev filozofske fakultete", da sc bo ia diskusija vršila v torek dne 25. t. m. ob 20. uri zvečer na univerzi. — Ji por t''. Izšla j'e četrta številka slovenske športne revije, ki prinaša poleg okusnih slik siedečo vsebino: Drsalna tekma na Bledu in naš drsalni^ šport; Plazovi: Smuči; .Srnučasfcva o- prema. V številki je nadalje razpis drsalne tekme na Bledu in sankaške tekme v Bohinju, kar bo gotovo vsakogar zanimalo. - ,,Qlas'uk projesorskega društva". Centralna uprava profesorskega uaru-c bo s 1. februarjem začela izda-uti ..Glasnik profesorskega društva", ki bo glasilo vseh sekcij (Beograd, Ljubljana, Sarajevo in Zagreb) profesorskega udruženja. Časopis, ki iz svojega programa izključuje vsako osebno polemiko, jx>litična in strankarska vprašanja, bo urejeval poseben odbor. — Jugoslovanski oceanografski institut, Dne 21. ia 22. januarja se je v Jugoslovanski aleademiji v Zagrebu vršila etiketa v svrho ustanovitve oceanografskega instituta ua Jadranu. Ljubljanska univerza je bila na enketi zastopana po gg. profesorjih Gavazzi in Hadži. Enketa je prišla do zaključka, da se oceanografski institut, ki bo služil naučnemu in praktičnemu proučevanju Jadranskega morja, more in mora takoj ustanoviti. V to svrho je bil izvoljen poseben odbor, ki naj interesi-ranim tninistiom predloži detailiraa projekt ter od centralne vlade izposlu-je potreben kredit obenem pa izda na narod proglas za zbiranje prostovoljnih prispevkov. —Drama s samimi vokali. Mladi Uolandski pevmk Jan v. Mehan je napisal dramo s Mmmi vokali in jo imenuje tragedijo prvctsel; c'as-v. Dram« ,Sur*fa* obsodba"« / 1 i 1 Italijanska nasilja aa okupiranem] tesnijo. Posamezni poslanci iz Dal-| oarije dobivajo neprestano iz okupiranih krajev pritožbe zaradi postopanja italijanskih oblasti napram našemu narodu v Še ne evakuiranih krajih. Med mnogimi pritožbami je prišlo tudi ta, da donu Josipu Gerciču s Kor-Žule, ki je moral pobegniti pred italijanskim nasiljem, niso dovolili, da bi se vrnil k umirajoči materi in so mu celo zažugali. da ga bodo aretiraii, kakor hitro prestopi demarkacijsko črto. Župniku je umrla mati, ne da bi Io videL Dalmatinski poslanci zemljarad-niškega kluba so naslovili pismeno vprašanje na ministra zunanjih zadev, čakaj ni še izvedena ratifikacija rapall-Eke pogodbe in zakaj se še ni pričeia evakuacija zasedenega ozemlja. * Srbsko društvo Rdečega križa je pričelo dne 15. t. m. izdajati svoje glasilo Glasnik srpskog društva Crvenog krpta% ki bo izhajal dvakrat mesečno. „Glasmk*' ima jako lepo vsebino ter stane na leto 15 dinarjev. Naroča se v Beogradu, Sirnina ulica 21. — Treba bo razpraviii in rešiti vprašanje enotnega državnega društva Jugosloven-fckega Rdečega križa, * Izdelovanje zakonskih načrtov. ,V ministrstvu iz. pravosodje je bil sestavljen stalen zakonodajen svetla bo strokovno izdeloval zakonske načrte. Člana tega zakonodajnega odseka sta tudi ljubljanska vseučili-Žcna profesorja Krek in Dolenc. * Za prehrano okupiranih krajev Dalmacije in Istre je odobren ministrstvu za prehrano kredit 2 milijonov dinarjev. Za prehrano siromašne južne Srbije je določen 1 mili-ion dinarjev. * Samo štirideset Iz Maribora nam pišejo: Sedaj, ko je vsakemu na prosto dano, cia si izbere dom, ki je po njegovem srcu, veri in postavi, se ie največ pezadovoljnežev skesalo in šo ostali *aje v Jugoslaviji Samo 40 naših Nemcev in nemčurjev se je poslužilo opcijske pravice. Med njimi so dr. Mravlag in vinotržec Pugel ter arhitekt Frieari-ger, drugi so po večini bivši avstrijski oficirji. * Slovenska podjetja v Mariboru. Veliko hišo vinotržca Hausmaningeria v Mariboru je kupil za 1,900.00o kron slovenski trgovec 1. Serec. Vinotržec in kavarnar I. Valjak pa pripravlja veliko vinsko klet po vzorcu dunajskega „Rat-haaskellerja". Preuredba bo stala milijon krat * Jngosfov. napr. akad. društvo «Jadran > priredi v tekočem šolskem letu socijalni tečaj v dveh oddelkih, pazporedba prvega oddelka je sledeča: V tOTek, dne 25. t m. ob 20. uri predava tov. Stane Rape: žensko vprašanje; v sredo 26. L m. ob 20. tiri predava g. dr. Milko Brezigar: problemi gospodarskega razvoja Jugoslavije; v nedeljo, 30. t m. ob 10. uri predava g. Evgen Lovšin: gorijalizem v teoriji in praksi. Predavanja se vrše vsakokrat v mali dvorani Narodnega doma. člani in članice naj se polnoštevilno udeleže. Vabljenj, 6o tudi g starešine, čiani < Preporoda* in neorganizirani akademiki naprednega mišljenja. II del tečaja se vrši meseca februarja Pazporedba se pravočasno objavi. •— Odbor. Roparski umor na Hudem pri TA Iz Kranja nam poročajo dne 22. januarja: Jera Fajfer, vdova jw bivšem zu panu kriške občine je živela od smrti svojega moža pred prilično 2 leti na svojem obširnem in lepem posestvu na Hudem popolnoma sama zase. Dasi je njeno premoženje vredno veS stotisoč kron, ni imela nikogar pri sebi — bila je brez otrok —- in je v svoji veliki, na samem stoječi hiši popolnoma sama životarila. Le sem in tja se je zglasil pri nje; I nečak, ki ji je pri delu pomagal. V zadnjem času pa je bilo videti večkrat v ujenl hiši brezposelnega sosedovega sina, čevljarja Jožeta Zupana, ki ji je pomagal prešati mošt, katerega ie pridelala mnogo hektolitrov. Jože Zapan je porabil to priliko, da se je natančno seznanil z vsemi njenimi razmerami in osebito njenim denarnim in premoženjskim stanjem. Ker jc umrl mož Jere Fajfer brez oporoke in ker ni bilo iz zakona otrok, je prišlo med sorodniki njenega moža in njo do spora zavoljo 7apušf;ne, ki jc vredna najmanj pol milijona kron. Ta zapuščinska zadeva je delala Jc rl Fajfer veliko skrbi, in je rada < njej govorila. V četrtek dne 13. t. m je dobila proti večeru Jem Fajfer vabilo od sodnije za dan 17. t. m. Fri tem je bil navzoč tudi Jcže Zupan, ki je sedaj mešetaril zaradi r-rodaje mošta. Jta« Fajfar mu je povedala, da poj de v soboto še k svojemu odvetniku v Krap;, v nedeljo bo zaradi cerkvenih pobožnosti odsotna od doma in v ponedeljek bo imela dan v Tržiču. Tako je Jože Zupan s Živnostenska banka ...» Državno železnice . . . . I oinbarde ...«*• 1 Alpine-Moutan . . * * » Praška železna ineustr. » . levkam. papirnica .... Fraga, devize: Beograd 217 do 210, Bertin 123.75 do 125.25, Bukarešta 100.75 uo 102.25, Sofija 94.25 do - 1228.50 do 1231.50, 98-75 99 — mmm*m1 najceneje Fr.Siro, Kranj, gsiso-e radi odpotovania fiua črna obleka pripravna za plese po , . v .« zel° nizki ceni P°'ZTe *« P*! Fr- Potočniku Prave tržaške bicevnike a*ienbnrg°T*al- _™ kopriva) vse visokosti kakor ta i biče pr o- SBHBBSSBMHmB^i^BB*^^^^^^^* »rstne kakovosti, vse debelosti, ima v zalogi 7imhita co ID v nedeljo okrog7. nre „ . „.„. ..... icflllulia Sfi JE zvečer od gostilne pri IVAN N. ADAKliC, LJUBLJANA. ;.£18kem carju. (Cunder) pa do gostilne «a debelo! Telefon 441. Na debe!o ! P" Ur ančku na Ježici usnjena ročna m i torbloa. V njej je bilo: usnjena denarnica ' ' t manjšo vsoto denarja, hotelski ključ St. 20, n J_„ ■ — 221IIOl,' »Iva rolica, eno ogledalce in drugo. Dotične aTPilrrSJ CriBilUš .osebe, ki 60 šle takoj za nami, se prosijo, ui&lllu&l Uulfil lil da najdeno oddaji t upravništvu «Jntra». n vam golazen mora poginiti ko porabljat, moi« Sodna nlica 6. >rciiKn ena sr«dstva kol: za ščurke K 20 —, za ste. M^BHBBSBBBHBHSBHSHSVWH Ho* K 12'- prašek zo nSi v oblek' in perilu K ID-— m K 80-— prašek proti mrčesom B to — in K 20 —. našlo proti nšem pri iiudeb K 5 — in K 10 - td. 1 ___ rodili a po povzefn zavod ps'To -s, Slovenijo ln Dalmaoljo tvrdki DBAOO BESELJAK, Anon. In »nform. zavod, Ljabljana, Cankarjevo nabr. 6, ki prevzema izključno vsa naročila in plačila za knjigo in oglase. Almanah bo tiskan v Štirih jezikih i- več tisočih izhodih. Kniigo in oglašivanie toplo priporoča' Glavno nrcdniitvo Almanaha Kraljevina SHS 1821. Novisad. Naročajte spise o naši državi s ALBIN OGRIS, Borba za jugoslovansko driavo. Gena K 38'—, po pošti E 180 več. Dokumenti o jadranskem vprašanju. Cena K 18'—, po pošti K I 80 reč. ŠTEFAN SAGADIN, Naš sadašnji ustavni položaj. Ceni K 16'-, po poŠti K 180 Te« ANTON MELIK, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. I. del K 18 —, II. del K 42—, po poŠti oba zvezka skupaj K 5 40 več. «9$ 208 3 Naročila sprejema Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica 6. * za m kolesno 8*8 3-2 f avtomobilno • in polno pnevmatiko na drobno — na debelo Cene izredno usodne! Lepo vinogradniško posestvo z lepo biSo, gosp. poslopjem, novo so. tiranim vinogradom, sadonosnikom travniki i1 gozdom z vsemi potrebščinami za neodvisno gospodarstvo se pod Jako ugodnimi kupnimi in plačilnimi pogoji radi izselitve takoj proda. Informacije da Anon. in inf. zavod DRAG ' BESELJAK, Ljabljana, Cankarj vo nabr. o. Drago Beseljak Hakupno-prodajnl oddelek oskrb je kupce, prodajalce, zakupo emal ,e za bile, posestva, tovarne, žage, mline i. dr. P rovi ijsko posredovanj izključen >. v lastem abonementn. Naročnina po obsecu reklame. Naročajte Ljubljana, Gospcsvetska c. 14 Hitro in točno razpošiljanje! d. Z O. Z. 21 104 -45 g Ljubljana, Dunajska cesta It ima t skladišču in oddaja po najnižjih cenah fc IPSenično moko prvovrstno banaško. koruzo, oves, pšenicns L' pšenično moko za krmo, proseno kašo, ješprenj, sladkor bsli suhi & kristal, češki v kockah, kavo, olje najfinejša na-nizno, riž, južno C sadje vseh vrst, čaj Ceylon, dišave vseh vrst, slive bosanske jj zračno sušene, čebulo makovsko, orehe bosanske, petrolej salon- £ ski, belo člščen, bencin v zabojih, sveče, sol mersko in nemško \Z belo, testenine vseh vrst, kolinsko kavo in praženo ječmenovo ;'[ kavo, kolomaz jamčeno oljnati izdelek v zabo.čkth in škatlicah p vseh velikosti, milo pralna, kristalno sodo, portland cemsnt, čevlje moške, deške in ženske, trpežno ročno delo v vseh številkah, tsr raz- ^ lično drugo blago. Oddaja se le v večjih množinah. Točna postrežba, n Ljub! aski Zvon je najstarejši in najboljši slovenski leposlovni mesečnik. Novi letnik bo prinašal celo vrsto povesti in Člankov, ki bodo zanimali vsakogar. Izide t popolnoma novi opremi jf 206 7 C \ naročnina znala 180 K, polletna 90 četrtletna 45 K. Lhaja vsak mesec. Upravništvo Ljubljanskega Zvona Ljubljana, Sodna ulioa 6. Olje, lahko, za vretena; Olje za trausmisije-, olje, strojno za poljedelci., olja, strojno za te:ke stroje, olje za avtomobile, lahko; olje „ „ , izredno težko: olje za cilindre; olje proti prahu. 57 104— Glavna zaloga: Natisnila Delniška tiskarna, i d. v Ljubljani. f * / I