Peftaiita pavšaliraaa.
Št. 3.
Posamezna številka 2 K.
Kočevje, dne 11. februarja 1922
Leto II.
Posamezna številka 2 K.
Uredništvo:
Kočevje štev. 58.
Upravništvo: Kočevje štev. 18.
Gospodarski, politični in kulturni organ.
Izhaja vsako drugo soboto zjutraj.
—aggagts«
Naročnina :
za celo leto Din. 15, sicer sorazmerno.
Inserate:
cela stran Din. 400, sicer dogovorno.
Kdo in kaj je sv.Sava?
Največji svetnik srbske pravoslavne cerkve je sv. Sava. On je stvoritelj srbske pravoslavne cerkve in ne v majhni meri tudi prve sijajne srbske države in srbske narodne samozavesti. Njegov spomin se slavi na 27./14. januarja vsakega leta. Vsled tega ne bo odveč, ako našo slovensko javnost nekoliko pobližje seznanimo s tem čudovitim sinom bratskega nam srbskega plemena.
Odkar so zasedli Srbi Balkan, so skušali stvoriti lastno državo, v čemur so jih pa na vso moč ovirali Bizantinci, to je grška polovica starega rimskega cesarstva s sedežem v Carigradu. Ko se to gibanje vsled hrabrosti in vztrajnosti srbskega plemena ni dalo več potlačiti, je z vednostjo bizantinskega cesarja Emanuela (1143—4180) postal veliki župan čez vse srbske županije Nemanja, sin Zavide, iz stare plemenite srbske rodbine iz Raške (1170 — 1198). Njegovi nasledniki, devet po številu, so vladali v Srbiji, ki je segala od Jadranskega in Egejskega morja čez Srem v ogersko ravnino in sedanjo južno Romunijo ter sedanjo Bolgarijo tja do Marice, do 1. 1371. To je bila dinastija Nemaničev, ki je podignila Srbijo v velesilo ter stvorila na gospodarskem, kulturnem in političnem polju ustanove, katerim se zgodovinar še danes čudi (ceste, državni zakonik, krasne zgradbe, posebno
samostane in cerkve, tudi tvornice, zlasti topilnice itd.) Te stvoritve, zlasti samostani in cerkve, so za časa turške vlade obvarovale Srbe narodno in duševno sveže ter nezlomljive pod tujo vlado. Jedro vsemu temu pa je podal Nemanjin, najmlajši sin Ratislav, ki je s 15. letom odšel v samostan na goro Athos, sprejel samostansko ime Sava ter zaeno s svojim očetom sezidal tu srbski in obenem najlepši slovanski samostan Hilan-dar. Tu se je temeljito izobrazil. Ko je 1. 1207. izbruhnil med njegovima starejšima bratoma prepir radi prestola, je odpotoval v Srbijo ter dosegel spravo. Na to je ostal v Srbiji ter jel organizovati srbsko cerkev, ki je bila doslej v rokah izključno Grkov in bizantinskega patrijarha. Njegov položaj kot brata vladajočega kralja mu je dal primerno veljavo in sredstva. Med tem so vzeli 'križarji Carigrad ter mesto bizantinskega cesarstva oklicali latinsko. Sava je porabil ugodno priliko ter šel v Nicejo, kjer so se ustanovili ostanki bizantinskega cesarstva, ter izposloval za Srbijo lastno patriarhijo. Sava sam je bil imenovan za vrhovnega cerkovnega kneza (1219). Sava je šel takoj na delo: razdelil je celo državo na devet škofij, med njimi tudi v Debru in Stonu (Dalmacija), pregnal vse Grke ter jih nadomestil s Srbi, katere mu je v ta namen dobavljal gori imenovani samostan Hilandar. Sezidal je neštevilne cerkve, zlasti župne, ter jih dotiral ne samo z vsem po-
trebnim cerkvenim orodjem, ampak tudi z vsemi potrebnimi knjigami v narodnem jeziku, katere je sam pisal oziroma prestavil iz grščine. S tem je postal prvi srbski pisatelj. Cerkvene občine je organiziral tako, da vodijo vse posvetne stvari, zlasti upravo premoženja, verniki sami, ki imajo tudi velik vpliv pri oddaji duhovne službe. S tem je cerkev in narod zvezal; ko je narod zgubil državo, mu je ostala cerkev in s to tradicija na lastno samostojnost ter neomejeno zaupanje na boljšo bodočnost. V težkih časih sta postala srbstvo in pravoslavje po svojem ustroju in svoji usodi skoro identična. To dejstvo je bilo za razširjanje in ohranitev srbstva v težkih stoletjih nesvobode odločilnega pomena.
Ko je sv. Sava dovršil svoje organizacijsko delo, je poskrbel za naslednika v osebi meniha Arsenia, rojenega Sremca, ter se je sam odpovedal svoji časti. Sel je na to na božjo pot v Sveto Deželo in je na povratku umrl dne 14. (27.) januarja 1236 v Trnovem, bolgarski prestolici svojega svaka Arsena. Po smrti je postal prvi svetnik od njega ustanovljene narodne cerkve.
Sveti Sava pa ni bil samo „narodni svetitelj“, kot ga imenuje srbski narod, ampak tudi jako izobražen človek, pisatelj ter izboren diplomat in politik. Z rimskim papežem sta si dopisovala in ga je še celo 1 obiskal v Rimu. Ker je bila srbska država
Josip Juraj Stross-mayer.
Dne 4. t. m. se je stoinsedmič ponovil dan, odkar je zagledal luč sveta prvi Jugoslovan v modernem smislu: Josip Juraj Strossmayer, poznejši škof djakovske škofije. Rojen je bil 1. 1815 v vzhodni Slavoniji kot potomec solidne kmečke rodbine. Študiral je z odliko ter s svojo nenavadno inteligenco obrnil pozornost vseh učiteljev nase. Vstopil je v seminar, odtod pa so ga poslali v Avgustineum na Dunaj, kjer so se vzgojevali nadarjeni teologi za ev. višje cerkvene službe. Nato je postal dvorni kaplan, leta 1849, v revoluci-jonarni dobi, vsled dobrih dvorskih zvez škof silno bogato dotirane škofije djakovačke v vzhodni Slavoniji.
Ko je še študiral mladi in živahni Stross-mayer, so obvladovali prebujajoča se jugoslovanska plemena v Slovencih Koseski, Prešeren in očka Bleiweis z Jeranom, v Hrvatih Gaj jn tovariši, v Srbih pa Vuk Karadžič. Pesništvo in filologija so igrali prvo vlogo, znak, da je nekaj šele nastajalo. Vmes pa
idealisti kot Stanko Vraz, Božidar Raič, Matija Majar Ziljski itd., panslavisti in utopisti.
Tem strujam in stremljenjem se ni odtegnil niti mladi pretežno v tujini vzrasli Strossmayer. Ko je nastopil svoje mesto, je javno izjavil: „Ja sam narodni biskup !“ V vse podrejene urade je uvel mesto latinščine narodni jezik. Jel je ustanavljati narodne šole ter dal podrejeni duhovščini ukaz, da gleda, da pridejo nadarjeni dečki v višje šole. Skrb za njih študije je večinoma prevzel sani ter nadarjenejše pošiljal na izobrazbo tudi v inozemstvo. Podprl je narodno knjigo, ustanavljal založništva, dajal pisateljem in umetnikom nasvete in velike nagrade za njih proizvode ter vzgojil na ta način Hrvatom številno narodno zavedno inteligenco, ki je v pokazani smeri delala dalje. Ustanavljal in vzdržaval je časopise, revije itd., z eno besedo: započel je na Hrvatskem silen duševni pokret v eminetnem kulturnem in narodnem pravcu. Krono svojem stremljenju je pa postavil z ustanovitvijo „Jugoslovanske Akademije Znanosti in Umetnosti v Zagrebu“ (1867) ter z ustanovitvijo vseučilišča v Zagrebu (1874), ideelno in gmotno. O njego-
vem umetniškem okusu pa svedoči krasna škofijska katedrala v Djakovem s hrvatskim napisom, ki jo je zgradil z lastnim denarjem, ki je brez dvoma najkrasnejša zgradba na Balkanu.
Glede jugoslovanskih plemen je zastopal stališče, da so to členi enega in istega naroda jugoslovanskega. Zal» „Jugoslovanska“ in ne narodna hrvatska akademija znanosti. Ujedinjenje vseh plemen v eni državi je smatral samoobsebi umevno posledico smotrenega razvoja bodočnosti. Versko raz-cepkanost je smatral za oviro uspešnemu ujedinjenju ter j« vsled tega delal na združitev pravoslavnih cerkva z rimsko.
Bil je odkrit svobodomiseln mož ter je na zboru škofov v Rimu 1. 1869 odločno nastopil proti proglasitvi papežke nezmotljivosti v krasnem latinskem govoru, ki je zadivil ves svet. Vsi veliki svetovni duhovi so od tedaj iskali žnjim osebne zveze; Strossmayer-jeva živahnost, podjetnost in ljubeznjivost, zlasti pa idejno bogastvo njegovega duha, so te zveze ne samo ohranile, ampak tudi poglobile. Angleški, francoski, ameriški, Skandinavski, nemški in drugi državniki, učenjaki
na ozemlju starega rimskega cesarstva in je po takrat veljavnem naziranju sveta imel pravico podeljevati kraljevo ali cesarsko krono za ta ozemlja le bizantinski cesar v Carigradu ali papež v Rimu kot posvetni naslednik rimskih cesarjev zapadne polovice, je Sveti Sava ta obisk pri papežu Ho-noriju III. vporabil, da je izposloval svojemu bratu kralju Štefanu (1198—1228), kije bil precej prijazen katoliški cerkvi, kraljevo krono. Nato je sv. Sava mazilil in okronal, svojega brata po pravoslavnem obredu za srbskega kralja, ki se imenuje vsled tega Štefan Prvovenčani.
Sv. Sava je torej položil srbstvu kulturen in državen temelj, isti temelj, ki je tudi nam Slovencem prinesel lastno državnost in svobodo. In zato je praznik sv. Save tudi naš praznik, praznik svobode in kulture.	S.
Razmere v finančni personalni upravi v Sloveniji.
Leta 1918 je izdalo avstrijsko ministrstvo financ ukaz, da se uradniki, ki imajo že plačo višjega razreda, jimenujejo v isti čin. Ker je bil personalni rderent v Gradcu baje bolj marljiv kot v Ljubljani, so uradnik Štajerske, večinoma nemškutarji, avanzirali dva dni pred kranjskimi tovariš', zavednimi Slovenci. Ko je prišla Jugoslavija, je pri tem ostalo, mesto da bi se bilo slovenske in ostale v službo naše države vzprejete uradnike finančne u-prave razporedilo poslužbenih letih med seboj, kar edino bi bilo pravično. Tako je pu Slovenec uradnik tudi pod Jugo slavij tepen, ker je bil pod Avstrijo svojemu narodu zvest, tembolj, ker so nemškutarji napredovali pred Slovenci izvanredno in ne po službenih letih. Kje je tu ravnopravnost, ki jo ustava zajamčuje?
V stopnje svoje avstrijske prednice se pa zdi, da stopa sedaj tudi Delegacija ministrstva financ v Ljubljani. Psdlaga vsakega rednega napredovanja so službena leta; izvanredno napredovanje se sme pripustiti le v slučajih, ki jih opravičuje državni n]ujen interes, pri čemur pa je predpogoj, da je dotični primerno kvalificiran in da se že pridobljene pravice ostalih varujejo.
Vsem prizadetim davčnim uradnikom se zdi, da je ta načela zdrave in pravične personalne uprave Delegacija ministrstva financ v Ljubljani prea j grobo prekršila z zadnjim imenovanjem davčnih upraviteljev F. 2. ter B. J. d .včmma nadupr^viteljema. Prvi je pre-
in filozofje so si šieh v čast dopisovati s tem velikim sinom jugoslovanskega naroda in marsikdo < d njih je posetil Djakovo in Hrvatsko ter odšel, obdari od rodoljubnih Stross-mayerjevih idej, zopet v veliki svet s sladkim spominom v srcu.
V merodajnih avstrijskih krogih je veljal Strossmayer za»svobodomisleca in panslavista. Zlasti odKar je telegrafično pozdravil Ruse ob tisočletnici njih polastitve, je bil pri av-tokratičnem Franc J žefu zapisan v črni knjigi. To pa je bilo Strossmayerju precej vseeno; ko ga je Franc J žif pn nekih manevrih navzlic vabilu najprvo ignoriral, nato pa nenadoma nahrulil, je Strossmayer neustrašeno reagiral: „Veličanstvo, moja vest je čista!“ In stari li-j ik si ni upal dirati dalje v škofa, dobro vedoč, da za njim ne stoji le cel ju-goslovenski narod, ampak tudi cel kulturni svet .
Leta 1905 je veliki mož zatisnil svoje oči, posvetivši vse svoje bogate dohodke le napredku svojega nan da.
Hrvatska pokrajinska vlada je odredila, da se ima letos 4 feoruarja proslaviti v vseh šolah po Hrvats^em in Slavoniji kot Stross-mayerjev šolski d m. Upamo, da so medtem tudi lokalni < zk- .srčneži, ki so bili začetkom proti odredbi, spregledali, da je bil Stross-mayer kulturni pijonirdanašnje naše zajednice ter je že vsled tega mož nas vseh.	S.
skočil 28 starejših, med njimi v vsakem oziru odlično kvalificiranih tovarišev, drugi pa kar sederp.deset! Oporeka se stvarni potrebi, glede kvalifikacije pa trdi, da zaostaja daleko pred pretiriranimi! Kako pridejo ostali do tega, da imajo zopet dva tovariša pred seboj? In kaKo naj se opraviči starejšim in boljše kvalificiranim uradnikom ta nagrada s pljusko v obraz za njih požrtvovalno delovanje? Tajništvo pri Osrednjem društvu javnih nameščencev kot ga izkazuje gospod B. ah blagajništvo pri razvpiti „Samopomoči“ menda še niso naslovi, ki bi opravičili izvanredno napredovanje na stroške države ter škodo pretiriranih tovarišev. Prepričani srni', da bo Delegacija ministrstva financ storila vse, da razprši vse dvome ter da prizadejano škodo popravi.
Nasprotno pa poznamo izvrstno kvalificirane šefe davčnih obla s te v, ki opravljajo kot navadni davčni upravitelji nad vse odgovorno in važno delo, ki so veliko starejši od onih dveh, veliko boljše, da v vsakem oziru odlično kvalificirani ter imajo pod seboj v službi davčne nadupravitelje, ter zaslužijo torej tak izvanreden avanzma v vsakem oziru, sigurno pa pred gospodoma Ž. in B. pa se jih v zahvalo — preterira! Dvomimo, da se tako vceplja ljubezen do službe in domovine! Dvomimo tudi, da bi bilo to državi v korist.
Gospodarstvo
Naša i Čeho-Slovačka trgovina gradjom.
Karakterističan je fakat, da Čeho-Slovačka Republika izvozi drvenu gradju preko Austrijske t naše teritorije za Italiju i prekomorske države više nego mi.
Naša Kraljevina, a naročito njeni severo-zapadni krajevi (Hrvatska i Slavonija) raz-polažu velikim i uredjenim kompleksima šuma, vezanim saobraćajnim srestvima, i dobro ure-djeniin in orgaimovanim stružnicama i drugim potrebnim instalacijama, naš je put za Italiju i njenih morskih luka bliži za više stotina kilometara. Pa ipak Čeho-Slovačka Republika konkurira nama svojom drvenom gradjom na stranim tržištima. Zbog ovoga se i nehotice nameće pitanje: Kakav je uzrok tomu ?
Na prvom mestu, samo drvo češko je po kval'tetu bolje, nego drvo iz naše Kraljevine. Na drugom medu, stružnice i instalacije su bolje i savtšenije, a proizvodnja i obrada čistija, pravilnija, savršenija i precismja nego naša grada. Ovo čini, te se čehoslovačka građja radje traži i traži, čak i u slučaju, kad bi naša građja po kvalitetu bila kao i čehoslovačka, pa i kad bi jevtinija bila, što nije slučaj. trećem rnestu radna snaga i proizvodnja je jevtinija, nego kod nas. Na četvrtom mestu, Čeho-Slovačka Republika ima ugovorenu tarifu sa južnom zeleznicom i Austrijom, po kojoj njena građja, u transitu kroz Austrisku teritoriju, prolazi po vrlo niskoj ceni, mnogo nižoj nego na našoj teritoriji i ako je ova mnogo kraća.
Da se čeho-sluvaćka građja više troši i kupci lakše iznalaze, jedan od vrlo važnih razloga je i taj, što je Čeho-slovačka Republika, i ako agronomska država, na važnijim pomorskim tačkama tudjih država, zgodnim za njenu trgovinu, uspela stvoriti svoje sop-stvene antipote, istovarišta magacine i pristaništa, kao i svoje sopstveno pomorsko brodovje, Te tako, na svoja istovarišta isto-varuje gradju, u koliko već nije prodala, tu dolaze kupci, koji je kupuju, a za tim svojim brodovima jevtinije prenose na mesta opre-delenja i potrošnje.
Stvoriti mogućnost, da se naša drvena građja što više izvozi u inostranstvo je od većeg ekonomskog značaja u smislu pobolj-
šanja našeg trgovinskog bilansa i valute, nego od železničke vozarine dobiti što više prihoda. Zato. na prvome meetu, našu tanfska politiku u n-vgleđu izvoza đrvane gradje treba tako uraditi i imanjiti je, keo cerinsku, da se naša domaća građja na stranim pijacama može pojavili sa što manjim cenama nego strana grada i tako time konkurirati kad već nije moguće kvalitetom to činiti. Ali da bi država tarifnu politiku mogla podasiti s obzirom na svoje, privredne, ekonomske i fi-nansiske potrebe, ona mora u svojim rukama imati svo železnice na glavnim izvoznim pravcima. U prvom redu, država mora što pre u svoje ruke preuzeti od Južnih železnica pruge Št. Ilj-Rakek i Sisak-Zidani Most, jer ova južna železnica, kao država u državi, koči naš izvoz, vodeći pasivnu rezistenciju. Potrebno je ove puteve ne samona-cionalizovati, već i u državne ruke preuzeti.
Priroda našega drveta ne može se ve-štački popraviti, te da bi moglo po kvalitetu konkurirati stranom drvetu. No ako se to ne može popraviti, može se proizvodnja usavršiti. Mogu se, na primer, stružnice in druge instalacije više, bolje i savršenije instalirati, a zatim mogu se naši proizvodjači uputiti, da im proizvodi budu čistiji, bolje i pravilnije, preciznije izradjeni i obradjeni, kao što je čest« građja, čime se ona naročito baš i odlikuje, le će u tom pogledu bar time moći približiti se češkom proizvodu i bolje konkurirati.
Zatim, naša bi država morala postići sporazum sa nekim pomorskim državama, da na njihovim izvesnim morskim lukama uspostavi svoja sopstvena pristaništa i istovarišta, ili, što bi još bolje bilo, to učinila na svojim soprstveoim pomorskim tačkama. U vezi sa
ovim, naša bi država' morala uspostaviti Što bolji, jači, sigurniji pomorski trgovački saobraćaj svojim sopstvenim brodovima i ljudstvom.
Poznato nam je, da ima zaključenih više od hiljadu vagona drvene gradje za izvoz, ali se ne može transportovati, jer nema vagona. Nezavisno od svega, što je napred izloženo, država se najhitnije mora postarati, da se poveća vozni park i time pomogne našu izvoznu trgovinu.	M. A.
Poročnik
ing. Ivan Gosar f
Kočevje, 10. februarja 1922.
Danes obhajamo ž lostno petletnico tragične smrti jugoslovenskega junaka idealista,
I poročnika junaške srbske armade, Slovenca inž. Ivana Gosarja, katerega so 10 februarja 1917 v okolici Beograda avstrijski krvniki justificirali.
Ivan Gosar se je rodil 1. 1888. v Stari Loki na Gorenjskem. Oče in mat' sta bila poštena obrtnika, ki sta vse žrtvovala za dobro v/gojo svojih otrok. Tragike svojega sina nista več doživela. Iv^n Je 1 1900 vstopil v gimnazijo v Kranju, kjer je 1. 1908. maturiral. N to je odsluži* prostovoljsko leto pri trdnjavski artileriji v P"1*f dšel I. 1909. na visoko šolo talne kulture (Bodenkultur) na Dunaj, kjer si ie v !• 1913. pridobil diplom inženirstva. Imel je velik talent za realne vede, zlasti matematiko, kemijo in mehaniko; pr* v^eh Školčih je bil priljubljen zlasti vsled svoj ga tihega značaja, trezne sodbe, prijaznosti in kot izboren matematičar, ki se ni branil razlagati sošolcem cele ure tudi najtežje matematične probleme.
Svež panslavistični duh je objel tista leta visokošolska vrste. Toda le kot reakcija proti nesramnemu in nenasitnemu pangermanizmu, ki je čimdalje bolj brezstidno kazal, da hoče požreti celi svet. V matuški 180 milijonski Rusiji smo gledali, mi visokošolci, cvet avstro-slovanskih narodov, svoje odrešenje, a po balkanski vojni mi na jugu kot prvem tem koraku v združitvi z junaško Srbijo . . . Proslava zmag balkanskih Slovenov v zimi leta 1912.—1913. v hotelu Pošta na Dunaju ostane pač vsakemu udeležniku, od avstrijskih generalov Lavriča in Tomšeta, ki sta kot prava slovanska rodoljuba prihitela na to proslavitev, pa do zadnjega sluge in služkinje, v nepozabnem spominu, zlasti ko smo zaigrali, zapeli in zaplesali med navdušenim po-Ijubovanjem, smehom in ginjenostjo naše kolo ... A med najbolj navdušenimi in veselimi tega večera je bil naš Gosar.
In v tej navdušeni atmosferi se je porodila ideja: gremo (pet po š»evilu) kot pijonirji na Balkan in v Rusijo, da pripravimo slovanski svet za dvoboj s pangermanizmom ter za vstva-ritev slovanske države od Adrije do Baltika pa čez Carigrad do Pacifika. Leto 1916. smo označili kot izbruh svetovne vojne, torej štiri leta dela je bilo še prostega. Sklenili smo pobratimstvo in večno zavezo. Do leta 1915. bi moral biti vsak na svojem mestu. Gosar si je izbral Srbijo. Vstopil je v državno službo in sprejel srbsko državljanstvo. Med tem dobi dekret* avstrijskega vojnega ministrstva v Srbijo: imenovanje kadetom v rezervi. Vrne ga z opazko, da je srbski državljan ter da se toplo zahvaljuje na visoki časti c. kr. avstrijskega kadeta. Molk.
Izbruhne vojna. Gosar vstopi v srbske bojne vrste. Odlikuje se v številnih bojih ter postane poručnik. Pride peripetija: Beg skozi Albanijo. Gosarju pripade naloga, kriti za vsako ceno umike tam nekje za Prizrenom ter držati postojanko, neki klanec, do drugega dne opoldne. Ima 120 junakov. Od vseh strani navale Bulgari, Avstrijci, Nemci. Gosar drži in se ne gane, dasi četa gme kot sneg pri ognju. Drugo jutro opazi, da je obkoljen. Predajo odkloni in vname se boj na nož. Šele proti večeru zavzame sovražnik njegove postojanke, toda preko telesa Gosarjevega. Leži zaeno s svojimi junaki nezavesten v lastni krvi s 45 ranami na telesu ... Pobere ga nemška sanitetna patrulja. Obvežejo ga za silo ter izroče Bulgarom. Ti ga pošljejo v bolnišnico in odtod v vjetmŠKi tabor. .
Že se zdi, da je rešen: potni list in legitimacija z navadnim srbskim imenom ga ščitita. Toda kedaj je še zamogel pristen Slovenec pozabiti divne slovenske planine, mehke in sanjave oči slovenskih deklet ter zatajiti bratsko ljubezen do svoje seske? Žilica ni dala Gosarju miru: pisal je sestri gospej Mariji Kalan-Kramarjevi v Ški fjoloko. In Bolgari so ga kot pridni učenci hitro ovadili in izročili svojemu mojstru Av4rijcu v Beogradu ... V najhujši 2imi igjg/n so ^ prignali preko Niša poročnika inf. Gosarja bosega, raztrganega, sestradanega m vanega med 20 drugih nesrečnikov, v Beograd na sodbo------------
Duševno in telesno visoko vzravnan je stopil vitki mladenič samozavestno pred svoje nemško-judovske krvnike. „Kdo si?“ „Poročnik inženir Gosar.“ „Kakšnega porekla?“ „Slovenec srbskega državljanstva!" „Teh ne poznamo. Ti si Avstrijec, vojak, izdajalec 1“ „Kdor brani svojo domovino ni izdajalec!“ „Molči, pes! Prideš na vislice!“ „Ubite me svobodno, toda kri nedolžnih vpije do
neba! In če ubijete mene, ne boste ubili ideje, ki govori iz mene ter milijonov okrog mene, kakor tudi vseh, ki pridejo za menoj ter se osvetij® nad Vami in Vašimi otroci!“
In obsodili so ga na smrt na vislicah. Svetovali so mu, naj prosi za pomiloščenje. „Hvala!“ In svojim sojetnikom je izjavil: „Svoboden mož ne prosjači za milost trinogov!“ Komandant je olajšal kazen, ki naj bi se izvršila z ustrelitvijo. Pride patrulja ponj za na poslednjo pot. „Hej Slovani“ je njegova popotnica. „Kaj zato, ako umrem nekaj let popre je kot bi bil sicer, da bo le moj narod prost,“ izjavi objokujočim ga sojetnikom. In svoboda ter dan plačila pride“, je povdaril še, nakar je nastopil trdnega koraka zadnjo pot. Niki Bošnjak, ki je bil pri ju-stifikaciji poleg, je povedal, da so bile zadnje negove besede: „Živela svobodna moja domovina,“ na kar so počili streli, ki pa ga niso usmrtili in da so ga morali potem od blizu dostreliti. Kje je pokopan, se ne ve — nekje v okolici Beograda sigurno. Njegovim prijateljem se navzlic ponovnim iskanjem ni posrečilo najti groba.
Trajno se šepeče, da je bil Gosar tele-grafično pomiloščen, da pa je bil na odredbo lokalnih faktorjev navzlic temu justificiran, pozneje pa da se je razglasilo, da je telegram prepozno prišel. Trdi se, da bi tozadevna točna pojasnila mogla dati takratni mestni katoliški župnik v Beogradu, neki Wagner ter mestni komandant Seifert. Vsekakor je v interesu stvari, da se to dožene. Imenujejo se tudi imena Widmann in Ante Gaber.
Spavaj sladko v bratski srbski zemlji, mladi junak, in vedi, da nisi zastonj prelil za nas svoje srčne krvi! In Tvoje besede so Tvoj in naš testament, ki se bo izvršil!
Tvoj drug.
Novi papež Pij XI.
je bil izvoljen dne 6. t. m. Doslej je bil nadškof v Milana ter se piše Ahile R«tti. Je torej Lah kot večina kardinalov. Rojen je 1. 1857 v okolici Milana. Velja za jako izobraženega moža ter dobrega politika in diplomata. Pričakovati je torej, da bo bolj političen kot verski papež, to je uspehe katoliške cerkve ne bo iskal v čudežih in molitvah, ampak predvsem v dobrih političnih odnošajih z državami sveta, predvsem onimi, ki imajo katoliško prebivalstvo, Zanj so glasovali tudi francoski kardinali, proti pa vsi nemški, dasi obvlada dobro nemščino ter je kot papežev poslanik ali nuncij na Poljskem Izkazal Nemcem velike usluge. Zlasti za časa plebiscita v Sleziji. Ameriški kardinali so pa ravno prišli v Rim, ko je bil papež že izvoljen.
Iz Radikal. Stranke.
12. februar naj bo odslej po sklepu Glavnega Odbora radikalni dan, na katerega naj priredijo strankine organizacije in člani primerne prireditve v korist stranke ter njenih podjetij. Svoje člane in prijatelje s tem prijazno vabimo, da se letos tej naredbi odzovejo s tem, da s prostovoljnimi doneski prispevajo za svoj krajevni in okrajni strankin sklad, ev. tudi za tiskovni sklad, vsak po svojih močeh. Izročajo naj se blagajniku proti potrdilu, za tiskovni sklad pa predsedstvu Okrajnega Odbora. Imena onih, ki se na ta način odkupijo za ta dan, priobčimo, ako tega izrecno ne prepovedo, v prihodnji Številki, ter naj nam jih predsedstva posameznih organizacij naznanijo.
Onim našim prijateljem po Sloveniji,
ki žele program naše stranke, s tem uljudno sporočamo, da ga dobe na spomlad, ko bo do-tiskana nova izdaja. Sicer naj pa prečitajo vse naše številke od oktobra 1. 1. dalje.
Politični pregled.
(Glej zadnji dve številki.)
Svetovna politika
Padec Hrianda in nastop Poenkareja kot vaditelja francoske politike ni dozdaj glede svetovne konference v Genui ničesar ipremenil. Rusija je vabilo sprejela ter imenovala svoje delegate. Priznala bo vse dolgove caristične Ri-sije, zato pa prezentirala protiterjatve iz naslova odškodnine za opustošeno Rusijo po Denikino-vib, Kolčakovik, Wratiglovih in drugih četah, ki jih je pošiljala v Rusijo antanta, vštevži odhod na zaslužku itd., ker se le vsled pustošenja Rusije po teh četah razmere niso mogle urediti ter prihaja sedaj katastrofa. Te protiterjatve n« bodo baje prav nič manjše kot stari caristični dolgovi. Tudi mirovnih pogodb Rusija ne priznava. Na velekonferenco v Genovo odpošlje cvet svojih boljševiških voditeljev. Ker se te udeleže najbrže vse države sveta, ki naj cel svet nanovo urede, zlasti v gospodarskih ozirih ter internacijonalnih stikih, bo to konferenca, kakeršne svet še ni videl.
Mala antanta nastopi najbrže z enotnim programom, predvsem glede Srednje Evrope.
Položaj
v srednji Evropi
se utrjuje od dne do dne. Novonastale država so navezale med seboj prijateljske stike, ki jih vtrjujejo zaenkrat s pogodbami in vojaškimi konvencijami. Ko bo njih obstoj tako osiguram, preidejo na ureditev medsebojnih gospodarskih stikov, katerim bodo sledili brezdvomna tudi politični. Vpliv Italije v Srednji Evropi, kot si ga je en čas lastila s pristnimi parva-nijskimi gestami, je zlomljen. V daljavi lebdi že cilj „Zveznih Držav Sred nje in Jugovzhodne Evrope.
V notranji naši politiki
je zaznamovati tišino in mir. Strankarski prepiri so vzpričo pripravljajočih se svetovnih dogodkov, predstoječe kraljeve poroke ter neraspoloženja mas proti večnemu politiziranju im praznemu strankarskemu prepiranju stopili v ozadje. Resno se razmotriva prometne težkoče in išče izhodišča. Rešitev važnih gospodarskih vprašanj sili iimdalje bolj v ospredje. Prenos težišča javnega delovanja na to polje bo tudi odgovarjalo razpoloženju širokih ljudskih mas, ki so že site politične strankarske poezije.
V zunanji politiki
vse pri starem.
Onevne novice.
Onim p. n. prejemnikom našega lista,
ki še niso poravnali naročnino, priložimo prihodnjič poštne položnice.
Pokrajinski namestnik gospod minister
Ivan Hribar v Ljubljani je zopet ozdravil. Za potek bolezni gospoda namestnika se je vse prebivalstvo brez razlike strank toplo iuteresiralm ter mu želelo naskorajšnjega okrevanja. ‘
Gospod Mihajlo Ačimovič, inšpektmr
carin ter šef ljubljanske carinarne, je imenova. za inšpektorja generalne direkcije carin v Bem-gradu. Mesto nastopi s 1. marcem t. i. Iskreno čestitamo!
Poboljševalnica za izprijene dečke se v Kočevju ne ustanovi, kot se je prvotno nameravalo. Vsak poznavalec razmer mora ta sklep vlade, ki je pokopal le težko bolno idejo, iskreno pozdraviti. V Kočevju so si oddahnili vsi meščani brez razlike narodnosti.
Stranka Nemcev v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev se bo ustanovila. Vsled pomanjkanja prostora prinesemo tozadevni članek uvodnik prihodnjič. Ker bo morala pri volitvah v parlament postaviti vsaka stranka tudi svojo državno listo, na kateri bo moralo, kot se sliši, biti pristojno gotovo število kandidatov v vsako volilno okrožje, bo s to nadaljno separatistično stranko težko kaj. Pravi voditelji te snujoče se stranke stoje v ozadju; so to zagrizeni panger-mani zlasti iz Slovenije in Rosne, ki hočejo s svojimi velenemškimi idejami napolniti tudi do-sedaj pametne in lojalne vojvodinske Švabe ter zlesti po njih ramah na politično površje.
My house, my castle! Jeftino vrelo za gradjevni materijal „Gradivo“, trgov, društvo, Zagreb, Bogovičeva ul. 3, Telefon 555.
Lepota
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote do-*eči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel »veta za lekarnarja Fellerja:
.Elsa“ lilijno mlečno milo najbolje blago, najfinejše .milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 98 K,
„Elsa“ obrazna pomada odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, zajedance, nabore itd., naredi kožo mehko, rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 K.
»Elsa“ tanochina pomada za rast las krepi kožo glave, prepiečujei zpadanje, lomljenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost itd. 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 K.
Prodajalci ako naročijo najmanj 12 kosov od jed-nega predmeta dobijo popust v naravi.
Razno: Lilijno mleko 15 K; BrkomazSK; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v velikih originalnih škatu-Ijah 30 K; najfinejši Hega zobni prašek v patent ikatljah 30 K; puder za goipe v vrečicah 5 K; zobni prašek v škatljah 7 K, v vrečicah 5 K; Sachet diševa za perilo 8 K: Schampoon za lasi 5 K; rumenilo 12 listov 24 K; najfinejši parfem po 40 in 50 K; močna voda za lase 58 K. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebej računa.
EUGEN V. FELLER, lekarnar Stnbica danja, Elsatrg it. 304, Hrvaško.
Vaša želja
imeti res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako si preskrbite uro iz znane urarske tvrdke SUTTNER.
Prihranite si popravljanja in jezo.“NAJFINEJŠE URE iz nikla, srebra, tula in zlata i. t. d. NAROČNE URE. Bogata izbirka verižic, uhanov, naročnic, predmetov iz zlata in srebra vsake vrste.
Zahtevajte cenik s slikami od :
Tvorniške tvrdke H.SUTTNER, Ljubljana št.412
VELETRGOVINA
A. BUTINA
V KOČEVJU
oferira po dnevnih cenah na debelo pšenična moka št. 0
>>	>'	»i 1
„1 ' „ 2
krušna moka'j št. 5 pšeničniotrobi pšenični zdrob moka za krmljenje koruza
koruzna moka oves
nemška sol sladkor v kockah
Cene veljajo za blago v vrečah. Naročila sprejema tudi J. Kajfež v Kočevju štev. 84.
m
Reprezentablo
vertheimerico
ali sicer blagajno in dober
pisalni stroj
se ku-pi. Ponudbe na upravo lista.
Kupim dobro ohranjeno in za trgovino pripravno
hišo v Koševju
in plačam v zlatu ali z dolarji. Pojasnila daje uprava lista.
Lastnik Konzorcij „Radikal“. Izdajatelj Okrajni Odbor Radikalne Stranke v Kočevju. Odgovorni urednik Vilibald Schubitz.
Tiskarna Jos. Pavliček, Kočevje.
mmmmm
KORANIT
asbestni škriljevec, najboljše sredstvo sedanjosti za pokrivanje streh in obloženje zidov. Tovarna v Karlovcu (Hrvatska).
Glavno zastopstvo za Slovenijo:	m
Frauz Hočevar, Moste, p. Žirovnica, Gorenjsko.
Stavbeniki, podjetniki, pokrivači in vsi, ki hočete imeti dobro pokrito streho, sigurno proti dežu, toči, snegu, požaru in viharju, zahtevajte oferte.
12-5
[g!raiiig[aäiaiBiBiai[drBi5iE!rBi5iiiaa5iiaiBi^[BJ^[^iMiarei^iariaJBaHfgjf^lSffllg]Ma[Bia5iiamiaiBimcsiriiriitTiiniimiiniBiM.qiig.fHiqiia
- JADRANSKA BANKA ~
BEOGRAD:	TRST:
Delniška glavnica: 120,000.000 Kron	Delniška glavnica: 15,000.000 Lir
Rezerva: SO,000.000 Kron.	Rezerva: 5,000.000 Lir.
Podružnice:
Beograd, Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelsaš,.Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, ----------------Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb.-
Trst — Zadar — Opatija — Wien
Naslov za brzojave:	Jadranska : Bancadria Adriabank
Prejema vloge na knjižice, tekoči račun in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. — — — — Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. — — — _
Naš amerikanski oddelek stoji v zvezi z vodilnimi bankami v Ameriki in je v nepo-
srednjem stiku z našimi izseljenci.
Afiliiran zavod:	26—2
82 Cortland Street FRANK SAKSER STATE BANK New York Citty.
®(aigial^j^[gji®!gi5jg[^7äi(gtijmJi@iBjällStEiSl(EiääBllaiEnSl!siäiSli®isnSräJ(i)la®iml®iHiSlisi®®l(sleiSliHiHrajiBiBraji5isJ3llHiBrB)!
S
;
Aleks Pođvinec
tovarna usnja v Radečah pri Zidanem Mostu
priporoča
svoje prvovrstne izdelke, kakor:
I
Vache podplate	likanec
kupone	notranjke
vratove	teletine in
stranske dele	kipse
po najnižjih dnevnih cenah.
Zahtevajte ponudbe!	Zahtevajte ponudbe!
o J. KAJFEŽ
o
o
--------- Kočevje, Glavni trg 84
trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki *,■
priporoča
I vse deželne pridelke in špecerijsko blago po najnižjih cenah. |