IZHAJA VSAK ČETRTEK Poštnina plačana v gotovini GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OBMURSKIH OKRRJEV Uredništvo in oprava: Murska Sobota. Okr. odbor OP — Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota 641 - 906-030. — Naročnina: Celoletna 100 din. polletna 50 din. četrtletna 25 din. Štev. 19. — Leto I. Murska Sobota, 30. junija 1949 Cena 2 din Umrl je veliki hrvatski pesnik in borec za pravice delovnega ljudstva, predsednik Prezidija Sabora IR Hrvatske VLADIMIR NAZOR Po smrti velikega slovenskega pesnika Otona Zupančiča je izgubila naša domovina drugega velikega poeta, ki je bodril in vztrajal ob ljudstvu v njegovih najtežjih dneh. Vladimir Nazor se je rodil 30. maja 1876 v Postirami na otoku Braču. Že zgodaj se je posvetil kulturnemu delu in že leta 1900 izdal svojo prvo knjigo — pesmi: »Slavenske legende«. Njegovo delovanje je bilo plodonosno, saj je poleg pesmi pisal tudi prozo in celo romane. Tudi po osvoboditvi je izdal že celo vrsto del. Založniški zavod Hrvatske pripravlja celotno Izdajo njegovih del v 15 knjigah, od katerih je 11 že izšlo. Posebno velika vloga pripada Nazorja kot voditelja hrvatskega ljudstva Že decembra 1942 je pobegnil na osvobojeno ozemljo in ves ostali čas okupacije preživel med svojim ljudstvom, med borci za svobodo — med partizani. Četudi starček, je prebil z borci IV. in V. ofenzivo, polno nadčloveških naporov in žrtev. Hrvatski narod ni pozabil svojega učitelja in voditelja, zato mn je že med borbo in tudi po osvoboditvi dal priznanje s tem, da mu je podeljeval vedno najvišje funkcije, ker mu je zaupal in verjel. Že junija 1943 je bil izvoljen za predsednika takratnega najvišjega organa ZAVNOH-a. Po osvoboditvi pa je bil vse do svoje smrti predsednik Prezidij a Sabora LR Hrvatske. Vladimir Nazor se je uvrstil v vrsto največjih mož naših narodov, zato bo njegov spomin ostal večno v srcih hrvatskega in vseh jugoslovanskih narodov. Delo moža, ki je posvetil vse svoje življenje svojemu narodu, ne bo nikdar propadlo. Slava velikemu pesniku in narodnemu borcu Vladimirju Nazorju. Frontne brigade se vračajo po izpolnitvi gozdarskega plana Ob enajstih dopoldne je bilo, ko sta I. in II. prekmurska frontna brigada slavili delovno zmago. Obe brigadi, ki sta delali skupno na Medvedjeku, sta izpolnili plan. Skupno sta brigadi izdelali 10.049 kub. metrov lesa. Od tega I. brigada 5174 kub. m in II. brigada 4875 kub. metrov. Tekmovanje za izvršitev plana je zajelo prav vse desetine. V I. brigadi se je izmed desetin najbolje izkazala Sabotinova desetina, ali kakor so jo oni nazivali po naj starejšem brigadirju v brigadi, Makarijeva. Desetina je izdelala 736 kub. metrov lesa in devetkrat osvojila prehodno zastavico. Makarijevci: Sabotin Franjo, Pinter Miha, Idič Ernest, Makari Stefan, Marič Alojz, Celec Elek, Hajdinak Ernest, Vrečič Jožef, Lenarčič Justina, Žekš Helena in Babič Irma so znatno pripomogli k predčasni izpolnitvi plana. Poleg njih so se še posebno izkazali: Pavčič Ernest, Vontek Fr., Novak Janez, Vereš Koloman, Klanjšček Žarka in Zrinjski Helena. Druga brigada ni v ničemer zaostajala za prvo. Tudi v nji so bili dobri brigadirji in desetine. Vseskozi sta bili najresnejši kandidat za osvojitev zastavice III. in V. desetina, ki sta izdelali 777 kub. metrov, odnosno 709 kub. metrov lesa. Od brigadirjev so se najbolje izkazali: Drvarič Ludvik. Hadtler Karel, Zaplatič Štefan. Kamnik Pepca in Preči Viktorija. Kulturno-prosvetno in politično življenje ni bilo v brigadi razvito. Manjkalo Je prave vsebine. Taborne ognje so sicer imeli, vendar največkrat brez organiziranega programa ali debate. Tudi stenčas imajo, vendar so članki zelo slabi. Vsi obravnavajo plan neživljenjsko, frazersko, o brigadirjih, ki plan izvršujejo, pa ne pišejo. Skoraj vsi članki se začnejo: »Tovariši, mi se zavedamo, da smo se prišli borit za plan...«, ali pa: »Naš plan je za naše narode...« itd. Nikjer pa niso pohvalili Makarija in njegovo desetino ali Drvariča: samo Radtler je v enem članku pohvaljen. Jasno je, da tako urejen stenčas ni zanimiv in da ga brigadirji malo berejo. Kajti to, kar je bilo na stenčasu, so lahko brali, v dnevnem časopisju, in še tam se je o ljudeh več pisalo. Nikakor ne zadostuje, da je iz grafikona razvidna samo dnevna storilnost desetin, vedeti je treba predvsem, ali je bil dosežen dnevni plan, ne samo desetine, temveč celotne brigade. Iz grafikona je točno razvidna dnevna storilnost desetin, ni pa dnevno razvidno, ali je brigada dnevni plan dosegla, kar onemogoča še smotrnejšo agitacijo. Brigadna prehodna zastavica se je največkrat podeljevala neorganizirano. Čim je desetina dosegla najvišji delovni uspeh, je šel nekdo iz desetine po prehodno zastavico v desetino, ki jo je osvojila prejšnji dan. Imeli so tudi tri politična predavanja na katerih se je razvila živahna debata. Brez dvoma ni posebno težko sklicati pred večerjo zbor brigade To je tudi nujno potrebno, kajti vsakodnevno se pojavlja cel kup problemov na sečišču. in v taborišču, ki jih je treba obravnavati pred zborom brigade. Napačno bi seveda bilo, če bi se ta stvar zavlekla v nedogled. Ob taki priliki naj štab podeli prehodno zastavico najboljši desetini, obenem pa naj pohvali najboljše brigadirje. Toda tudi izven najboljše desetine je precej brigadirjev, ki niso vložili v delo nič manj napora in požrtvovalnosti, a so bili prezrti. Drugi nič manj važen problem je ocenjevanje. Napačno je bilo, da je imela pravico do prehodne zastavice samo desetina, ki je imela največ kubikov, ne upoštevajoč to, da je bilo v nji 12 fizično močnih ljudi, v drugi pa samo 8 ali 7 fizično šibkejših, ki pa so na poedince dosegli več kubikov kot pa desetina, ki jo osvojila prehodno zastavico. Napačno je misliti, da s podelitvi- jo zastavice samo tistim desetinam, ki imajo največ kubikov, pospešujemo tekmovanje! Nasprotno — zaviramo ga! Kajti s tem principom izločujemo iz tekmovanja desetine, ki niso polnoštevilne, ki že vnaprej vedo, da ne bodo dobile zastave, ker zaradi manjšega števila brigadirjev ne bodo zmožne napraviti več kubikov od polno zasedenih desetin. Na mladinskih progah je bila vsaka brigada ocenjena po delovni sposobnosti. Brigade, ki so imele skoraj samo fizično dobro razvite mladince, so dobile oceno — odlična. Z večjim številom mladincev prav dobro itd. To je treba upoštevati tudi v frontnih brigadah. Ta način ocenjevanja je edino pravilen in naleti pri brigadirjih na odobravanje. Zaradi nepravilne podelitve zastave so brigadirji večkrat upravičeno ugovarjali To pa ni samo problem I. in II. prekmurske brigade, ampak problem večine brigad. Napačno pa bi bilo misliti, da v brigadi ni bilo delovnega elana. Sami M morali videti Janoša, kako ponosno je šel po zastavico. Vsi brigadirji so mu čestitali, čeprav jo je njihova desetina osvojila šele prvič. O Janošu so mi pravili, da dela kakor parna žaga. Tudi sam sem se prepričal o tem, ko sem delal v njihovi desetini. Pri vsaki podrti smreki je zavriskal. Takrat so ostali prisluhnili in dejali: »Zopet je Janoš eno podrl!« Vriskanja je bila zadnje dni polna vsa brigada. Vsi so vriskali pri podrtih smrekah. Vozniki, ki so že prišli v Medvedjak, so se ustavljali in se spogledovali Marsikdo med njimi se je obrnil k sosedu in mu dejal: »Ali so znoreli? Saj niso pijani!« Niso še doumela prave, zagrizene borbe za plan. Zavest, da so izpolnili plan, je skoraj vse brigadirje prav močno prevzela. Pozabljen je bil dež, slabo orodje in nevšečnosti, ki so se porajale v delu. Vsem je postalo lažje, začutili so se bolj sproščene. Vedno veseli Janoš je postal še živahnejši. Joža mi je nasmejan pravil: »Vidiš, pa smo ga, prav so nekateri v začetku zatrjevali, da je previsok in da ga ne bomo iz- polnili. Vse gre, samo dobre voLje je treba in zavesti, za kaj delaš Meni je jasno! Zato bom doma na zadružni ekonomiji delal s prav takšnim veseljem. Samo nekaj me jezi«, je čez , čas pristavil, »namreč to, da so kulaki ostali doma. Nihče izmed njih ni šel. Bomo že doma na vasi poračunali. Bodo videli in občutili, kaj smo se v brigadah naučili!« Uspehi prekmurskih in ostalih brigad so pokazali, da so plani postavljeni realno, da so dosegljivi. Delovni uspeh prekmurskih brigad pa ni samo njihov uspeh, to je uspeh nas vseh, uspeh pravilnega vodstva naše Partije, ki gradi in bo kljub objektivnim težavam zgradila socializem. Frontni brigadir Frontovci se vračalo Melioracijska dela v Prekmurju napredujejo ob pomoči masovnih organizacij V Prekmurju so začeta melioracijska dela na štirih področjih: kanal Sobota— Dokležovje, dolinska pregrada v Bukovnici in poskusno namakalno polje v Žitkovci, obrambni jez v Kapci ob Muri in jez pred poplavami pri Petišovcih ob Muri. Kanal odvaja poplavno vodo iz potokov, ki poplavljajo spodnjo lendavsko dolino, v Muro. Delo na kanalu pa ie začeto na štirih krajih, v Murski Soboti na dveh krajih, kjer delajo razen plačanih delavcev, ki jih za to delo ni dovolj. Se sindikati, mladina in frontovci, ki_so dali za to delo že preko 10.000 prostovoljnih delovnih ur Tretje gradilišče na kanalu je pri Bakovcih in četrto pri Dokležovju. Na vsem tem področju je zaposlenih le 160 stalnih delavcev. Čeprav bi jih moralo biti do 2000, če poteka delo brez strojev, a s stroji, ki jih do zdaj, razen enega buldožerja majhne zmogljivosti, ni, bi bilo potrebno le 600 stalnih delavcev. Ovira delu pa ni samo pomanjkanje strojev, ki jih pričakujemo iz inozemstva, ampak tudi stalno deževno vreme, ki po več dni zaporedoma ovira delo na - kanalu. Precej pa se zalagajo tudi frontovci okoliških vasi, ki so dali že preko 2300 prostovoljnih delovnih ur. Na področju Bukovnice je ovira zadograditev jezu pomanjkanje dovoljne količine gramoza. Ta jez bo zajezil potok in iz tega bo namakano poskusno polje pri Žitkovcih. Tudi tukaj pomagajo graditi frontovci bližnjih vasi in so v delo vložili že preko 1500 prostovoljnih delovnih ur. Na vseh gradiliščih, razen na kanalu, je dovolj delovne sile in delo kljub vsemu drobro napreduje. Prav tako je tudi z gradnjo nasipa v Kapcih in Petišovcih, Tukaj pomaga v gradnji tudi mladinska organizacija Hrvatske iz okolice Središča. To so dela, ki so predvidena za leto. 1949, a pripravljajo, se že projekti za melioracijska dela v letu 1950, ki bodo zajela širši obseg (umetna jezera pri Kapci in Hotizi za osuševanje pri Turnišču in namakalni jarek mimo Dobrovnika proti Turnišču). Pripomniti je še, da ta dela, predvsem namakalni jarki ,in osuševalna dela ne pridejo do izraza in ne prinašajo dovoljne koristi po privatnih posestih, ki so razdrobljena in jih je tudi težko, a ponekod tudi nemogoče izvesti, dočim bodo mnogo koristila obdelovalnim zadrugam, ki združujejo velike površine in se lahko na njih delo načrtno izvede. Zato bodo ta dela, v glavnih delih, razširjena najprej na zadružno posest, kjer se bo vsa korist izrazito pokazala. Oq Delo na kanalu pri Murski Soboti Uspel zaključek predvojaške vzgoje v soboškem okraju V soboto, 11. t. m. je bil v Murski Soboti slovesen zaključek predvojaške vzgoje šolske mladine. Zaključku so prisostvovali tudi komandirji centrov predvojaške vzgoje in nastavnika vodov iz vsega okraja Obvezniki predvojaške vzgoje iz vrst srednješolske mladine so se dopoldne zbrali na Stadionu. Najboljši vod predvojaške vzgoje — 8 razred gimnazije iz Murske Sobote — je ob tej priliki prejel prehodno zastavico. S tem dnem se je zaključila predvojaška vzgoja mladine okraja Murska Sobota za letošnje leto. zato so bili ob tej priliki tudi nagrajeni in pohvaljeni najboljši mladinci in njih voditelji v predvojaški vzgoji. Zaključek slovesnosti predvojaške vzgoje je otvoril referent za predvojaške vzgojo pri Okrajnem ljudskem odboru v Murski Soboti. Zbranim mladincem so spregovorili in jim čestitali k uspelemu zaključku predvojaške vzgoje zastopniki JA, OK KPS in OK LMS. nakar je sledila podelitev prehodne zastavice, pohval in nagrad. Za vsestranski trud in požrtvovalno delo na polju predvojaške vzgoje so bili pohvaljeni in nagrajeni naslednji tovariši in tovarišice: Denarno nagrado 1500 din ie prejel nastavnik predvojaške vzgoje v soboški gimnaziji tov. Šušteršič Milan. Denarne nagrade po 1000 din so prejeli komandirji centrov; Ferčko Viktor iz Rogaševec, Vogrinčič Alojz iz Pertoče in Horvat Jože iz Mlajtinc. Z 800 din so bili nagrajeni komandirji centrov: Žižko Zoltan iz Gor Petrovec, Sukič Alojz iz Martinja, Vevč Anton iz Kroga, Kovač Franc iz Gor Lendave, Kovač Franč iz Cankove, Cifer Koloman iz Ivanovec, Karoli Janez iz Prosenjakovec in Čahuk Vladimir iz Križevec. Dalje Škraban Pavel, nastavnik voda iz Ekonomskega tehnikuma in Bedov Milan iz Kmetijske šole Rakičan. Po 600 din so prejeli komandirji centrov in nastavniki vodov; Kovačec Karel, Gor. Petrovci, Klemen Karel Tišina, Bakan Jurij, Kuzma, Mencigar Štefan, Lipovci, Avguštin Franc, Gederovci. Hauko Franc, Dankovci, Lukač Janez, Puconci, Vukan Viktor, Petanjci in Zrinski Franc, Moščanci. S 500 din so bili nagrajeni komandirji centrov in vodov: Čerpnjak Viljem. Rogaševci, Nemec Jožef, Rogaševci Kerec Koloman, Bodonci, Serec Jože, Krog, Horvat Alojz, Lipovci, Bakan Franč, Gančani, Fujs Franc. Brezovci. Lipič Ludvik, Martjanci, Kuzma Martin, Melinci, Krapec Franč, Ižakovci, Vrečič Rudolf, Strukovci. Štertak Alojz, Murska Sobota, Pozvek Štefan, Brezovci, Ovsenjak Štefan, Mlajtinci. Kerčmar Štefan, Prosenjakovci, Benko Vincenc. Martjanci, Katona Jožef, Veščica, in Slepec Alojz iz Murske Sobote. Denarne nagrade po 400 din so prejeli mladinci in mladinke, obvezniki predvojaške vzgoje po šolah in to: Kuhar Karel, Lipič Franč, Kuzmič Sida. Lejko Marija, Doma Elizabeta, Jošt Ignac in Brunec Lizika. Najboljši mladinci in mladinke obvezniki predvojaške vzgoje iz gimnazije in Ekonomskega tehnikuma pa so prejeli za svoj trud v predvojaški vzgoji knjižna darila. Nagrajeni so bili: Cvetko Štefan, Klanjšček Štefan. Lapanja Sava Čarni Ludvik. Gams Sava. Čretnik Olga Horvat Stanko, Toth Štefan, Burdja Zdenka, Romer Milica, Lah Micka, Farič Marjeta, Jaklin Terezija, Jablanec Elemir in Babic Karinilja. Vodje, komandirji centrov, nastavniki vodov in mladinci so dokazali da pravilno razumejo svoje naloge in pomen te vzgoje v socialistični izgradnji naše domovine, pokazali so svojo predanost in pripravljenost storiti za domovino vse kar je v njih močeh, pridobivati si nadaljnih moči za razvoj in procvit naše socialistične mladine v svobodni domovini Mladinci so se po končanem zaključku proslave z veselo pesmijo razšli do jih skupinah. M. Podelitev prehodne zastavice najboljši četi obveznikov predvojaške vzgoje Stran 2 LJUDSKI GLAS Murska Sobota, 30. junija 1949 Zasedanje plenuma OOF v Murski Soboti Delo frontnih organizacij v soboškem okraju je treba poživeti Letos spomladi so bili izvoljeni novi odbori osnovnih organizacij Fronte in sicer v vseh vaseh našega okraja Ljudje v novih frontnih odborih naj bi bili najboljši frontovci, ki naj bi poživeti delo frontnih organizacij; ljudje, ki bi se naj zavedali, kakšno nalogo so sprejeli in da bodo te naloge tudi zavestno izvrševali. V mnogih primerih se to tudi vrši, toda na žalost imamo tudi mnogo primerov, kjer se odbori še danes niso konstituirali. Še danes ni določeno in člani odbora ne vedo, kdo je predsednik, kdo je tajnik, kaj šele, da bi si delo razdelili tudi med ostalimi člani za posamezne gospodarske in politične naloge. Iz tega izhaja druga napaka, da se tak odbor ne sestaja, ker enostavno nikogar ni, ki bi seje skliceval; ta napaka se dela pri veliki večini naših odborov, tudi pri tistih, ki so si delo sicer na papirju razdelili. Ne sestajajo se kljub temu. da je v našem planu jasno povedano, da se morajo vršiti seje osnovnih frontnih organizacij vsak teden. Krivda za to pa ne pada samo na osnovne frontne od- bore, pač pa moramo vzrok iskati naj prej pri nas samih, to se pravi pri članih plenuma, kot najvišjega frontnega foruma, kajti v planu je rečeno, da bodo člani plenuma. Izvršnega odbora in sekretariata mesečno enkrat obiskali osnovne organizacije. Redki so med nami, ki so to svojo nalogo izvršili, razen v kolikor so. člani predavateljskega aktiva pri Okrajnem odboru OF osnovne organizacij. zaradi študija in zaradi prenosa gradiva tretjega kongresa in so obenem reševali tudi čisto organizacijska in gospodarska vprašanja. Toda tudi ti niso v celoti izvršili svojih nalog. Iz te osnovne napake, da se frontni odbori niso sestajali, izvirajo vse ostale organizacijske napake. Razširitev frontne organizacije V našem okraju je 62.257 prebivalcev, od tega približno 35.730 volivnih upravičencev, Fronta pa ima v našem okraju po stanju 1. junija 1949 le 13.463 članov t. j. 21.6% prebivalstva ali 37.9% volivnih upravičencev. Mi smo na okrajni konferenci meseca marca v delovni resoluciji sprejeli sklep, ki smo ga poslali Izvršnemu odboru OF v Ljubljani, da bomo do III. kongresa ljudske fronte dvignili članstvo OF v našem okraju za 10%. Tega sklepa nismo izvršili. Akcija se je posrečila v nekaj vaseh kot v Domanjševcih, kjer se je članstvo dvignilo za 100%, v Beltincih in nekaterih drugih vaseh pa je v veliki večini ostalo pri starem, kjer se nismo dovolj resno lotili te naloge. Pred nami stoji torej važna naloga, če hočemo dvigniti članstvo Fronte na 60 odstotkov volivnih upravičencev, kot to predvideva naš letni plan. Druga boleča točka našega okraja je plačevanje članarine. OF ni politična stranka kapitalističnih magnatov, ki bi jo lahko finansirali, OF je organizacija delovnih ljudi in se vzdržuje le iz prispevkov, ki jih ti delovni ljudje prispevajo v obliki članarine. Toda med temi danes v socialistični Jugoslaviji ni nobenega, ki ne bi imel možnosti plačati vsaj minimalni znesek 1 dinarja mesečne članarine za OF in je treba iskati vzrok tega tako nizkega stanja glede plačevanja članarine v našem okraju le v malomarnosti in neodgovornosti odborov odnosno tovarišev, ki v odbora odgovarjajo za to. So odbori, ki letos niso plačali niti dinarja članarine, kot n. pr. Bakovci, Borejci, Budinci, Cankova Dolič, Šalovci, Mur, Črnci celo od septembra 1948. leta niso plačali članarine Noršinci, Sebeborci itd. Mnogo Je takih. ki so v zaostanku za dva, tri. štiri mesece, le malo je takih, ki imajo v celoti poravnano članarino. Ker so naši frontni odbori takšni, kakor smo preje ugotovili, ker nam ni uspelo razširiti Fronte, da Fronta v našem okraju ni mogla zaktivizirati niti svojih članov, niti ostalih delovnih množic, da bi zadovoljivo lahko reševala in dajala pomoč našim KLO pri izvedbi vseh gospodarskih nalog v zvezi z izvrševanjem petletnega plana, to se Dravi v gradnji socializma, kar je druga naloga Fronte in ki smo si jih v planu zadali. Vemo, da je naša ljudska oblast, da so naši ljudski odbori v svojem bistvu zdravi in da predstavljajo res oblast ljudstva, oblast delovnih množic. Vemo pa tudi to, da sc še marsikje v nje) skrivajo ljudje, ki so se vrinili v te odbore, da namenoma sabotirajo izvajanje političnih in gospodarskih ukrepov ljudske oblasti. Te ljudi mora OF budno zasledovati, jih razkrinkovati in odstranit; Iz oblastnega aparata, ker pa tega v našem okraju ni delala, sama pa tudi ni pristopila, da bi reševala izvedbo gospodarskih akcij, se te izvršujejo le z največjo težavo in mnogimi napakami. Mobilizacija delovne sile Gradnja industrije zahteva novo delovno silo, to delovno silo mi imamo, imamo jo po naših vaseh, po naših kmetijah, kjer je je odveč in danes mnogo kje ti ljudje životarijo, ali jih izkorišča še kak kulak, ali pa so delomržneži in se hočejo preživljati s špekulacijo na račun delovnega ljudstva. Naša naloga Je torej, da naši industriji poskrbimo to delovno silo, kar nam bo omogočilo izvedbo plana, s tem pa rešimo bedo in izkoriščanja mnogo naših pridnih delovnih ljudi, obenem pa preprečimo špekulacijo. Naš okraj šteje kot smo že prej ugotovili 62.257 prebivalcev, od tega 30.402 moških in 31.855 žena, med temi je od 14. do 60 let 35.000 dela sposobnih ljudi. V okraju pa imamo 42.295 ha obdelovalne zemlje, tu so vštete njive, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi, travniki to pašniki. Tako pride na enega delosposobnega človeka od 14. do 60. let 1.3 ha zemlje, če pa odštejemo še pašnike (4.054 ha) in celo upoštevamo, da nekaj dela opravljajo tudi otroci od 10. do 14. leta in stari nad 60. let, pride povprečno na 1 človeka 1 ha obdelovalne zemlje, odnosno še manj. Vemo tudi to, da na naših državnih posestvih pride na 1 človeka 4—5 ha zemlje in je zemlja kljub temu boljše obdelana kot so naša kmečka posestva. Pa vzemimo tako, da je na račun mehanizacije, na račun strojev državnih posestev, na naših kmečkih posestvih 1 ha zemlje manj, to se pravi, če računamo 1 človeka na 3 ha, dobimo 19.902 človeka, ki jih lahko pogrešamo in naša kmetijska produkcija ne bo trpela; pa še več: vzemimo samo 2 ha na človeka in nam itak ostane 12.353 ljudi, ki jih lahko damo iz okraja v produkcijo. Sicer pa nam ni treba dokazovati s številkami. To so nam v preteklosti pokazali naši sezonski delavci, ko je šlo iz našega okraja na sezonsko delo z doma v Francijo, Nemčijo preko 12.000 ljudi vsako leto: takrat so šli, ko so delali za druge, za tujce, le danes, ko da domovina vsem dela in kruha, ko bi delali za sebe, nočejo iti na delo, to pa samo zaradi tega, ker Fronta z njimi ni delala m jih ni znala prepričati o tem, da delajo za sebe, da gradijo sebi lepše življenje, zaradi tega nam je uspelo v delo vključiti le 4—5000 ljudi. Frontne brigade Kar se tiče frontnih brigad smo pokazali nekoliko večje razumevanje kot pri mobilizaciji delovne sile za industrijo. V akciji za izpolnitev gozdarskega plana nam je uspelo mobilizirati 2021 ljudi, to je 19. brigad, ki so sodelovale pri sečnji lesa v gozdnem gospodarstvu Ribnica na Dolenjskem. Pri tej akciji se je pokazal okrajni odbor dovolj prožnega in močnega ter je znal držati situacijo v rokah, ne moremo pa tega trditi o osnovnih organizacijah, razen nekaj častnih izjem, kjer so se odborniki prijavili v brigada in tam smo tudi uspeli in plan celo presegli, pri večini primerov pa smo se mogli naslanjati na KLO-je in so bili oni iniciatorji namesto frontnih odborov Plan za to akcijo smo v okrajnem merilu dosegli, vendar pa so se poedini sektorji in vasi slabo pokazali. Tako je sektor Šalovci kot celota izpolnil plan samo 50%, ravno tako Moščanci, slab je bil tudi gornjelendavski sektor, med najslabšimi vasmi pa so Šalovci, Markovci, Budinci, Pečarovci, Mačkovci, Do. lina, Kovačevci, Vidonci itd. Med najboljšimi sektorji so bili Križevci, Prosenjakovci in Beltinci. Pri tej akciji so se zgodile tudi prerejšnje napake, ki so potem neugodne vplivale na samo akcijo. Prvo in to precej veliko napako je zagrešil naš okrajni štab za mobilizacijo. Namreč prvotno je bilo določeno, da bo akcija trajala 20 dni. Med časom same mobilizacije pa je republiški štab razpisal akcijo mesečno s 25 delovnimi dnevi in 5 nedeljami to je, skupaj 30 dni. To je naš štab spregledal in smo ljudem najprej govorili. da gremo za 20 dni, ko so pa spodaj zvedeli, da akcija traja 30 dni. je to naredilo pri nekaterih brigadah vroče kri in so vztrajali pri 20 dneh. Kljub temu pa je večina razumela In so brigade, dasi so dobile nekoliko prepozno plan, kar je krivda gozdnega gospodarstva, plan Izpolnile, nekatere brigade pa so ga celo presegle. Druga brigada si je celo enkrat prisvojila prehodno zastavico IOOF. Kljub nekoliko neurejenim razmeram, kar je popolnoma razumljivo, če vemo, da je ta mesec bilo v gozdovih nad 25.000 ljudi, da so bile težave zaradi stanovanja, zaradi vode itd., v glavnem Je lahko rečemo, da je bilo zmožno in zadovoljivo. Plana niso izpolnile le 9., 11. in 13. brigada, ker niso hotele razumeti da gre za plan in se niso v zadovoljivi meri zalagale. Predvsem velja to za 9. in 11. brigado, ki sta bili v sklopu 10. brigade, ki je pa v celoti izvršila svoj plan in so jo pustile na cedilu. •Moramo pa omeniti poleg teh uspehov, ki so jih dosegli naši zavedni brigadirji nekaj žalostnih dejstev. Že doma so se pojavljali slučaji, da so poedinci zapustili brigado, Na okrajnem štabu so se dali vpisati in so se potem že na skrivaj iz Sobote ali med potjo vrnili domov. Pri okrajnem štabu se je vpisalo 2021 ljudi, na delovna mesta pa jih je prepelo le 1977. Imeli smo pa ta pojav dezerterstva tudi med akcijo samo. Gotovim elementom, ki povsod ovirajo delo našega ljudstva v izpolnjevanju plana, je nasedlo nekaj ljudi in so zapustili (delovišče) akcijo pred iz polnitvijo plana. (Kukeč, Melinci. Lucova, Hodoš in še nekaj drugih). Melioracijska dela Tudi ta dela ne potekajo tako kot smo jih predvidevali. Dosedaj se je udeležilo te akcije 28 vasi. Sodelovalo je 841 ljudi in efekt dela 764 m3 izkopane zemlje. Ta številka nam jasno pove, da je efekt dela mnogo prenizek. Niti 1 m3 ne pride na vsakega, kljub temu, da je število ur ogromno. Če vam povem, da je iz Nemčavec delalo 15 ljudi in so v 120 delovnih urah naredili 6 m3 ali iz vasi Noršinci je delalo 26 ljudi in so v 224 urah izkopali le 11 m3 zemlje. Takih primerov je več. Nasprotno so nekatere vasi pokazale lepe uspehe, na primer Sodišinci; 21 frontovcev je v 168 urah naredilo 75 m3 To nam zopet dokazuje, da je frontna organizacija slaba, da so naši odborniki brezbrižni, da dovolijo tako potrato časa, ki je za nas več kot zlato. Ne zavedamo se, da tratimo dragoceni čas. Ti ljudje se ne zavedajo, da delajo škodo sebi, ker so izgubili in zapravili dan za sebe in za skupnost. Takemu načinu dela moramo narediti konec. To je delo odbora kot celote, še posebej pa gospodarskega aktiva, odnosno aktiva za delovno silo. Gradnja zadružnih domov V okraju imamo 32 gradilišč zadružnih domov, od tega je bilo delo začeto na 27 gradiliščih lansko leto, na 5 gradiliščih pa letos. Spomladi je bilo na vseh gradiliščih dokaj živahno, kar dokazuje otvoritev zadružnega doma v Čepincih, Prosenjakovcih, Fokovcih. Dokležovju, Černelavcih. V kratkem pa bo popolnoma dograjen zadružni dom v Ženavljah in otvorjen dom na Hodošu. V splošnem je v zadnjem času dejavnost na gradiliščih nekoliko, popustila, neka, vsled objektivnih težav, ker ni dovolj potrebnega gradbenega materiala in zaradi kmečkih del, kot je okopavanje, košnja, ki vsled neugodnega vremena nekoliko zaostaja. So pa tudi težkoče popolnoma subjektivnega značaja, kje se vaščani med seboj prepirajo, kot je to primer v Markovcih in frontna organizacija ni tako močna, da bi ta nesoglasja znala odpraviti. (O poteku grad nje zadružnih domov v soboškem okraju je bil obširen članek v štev. 16 od 9. junija 1949.) Povedal bi vam samo še to, da je bilo do sedaj opravljenih skupaj 105.518 delovnih ur, od tega 89.640 delovnih ur navadnih delavcev in 15.878 ur strokovnih delavcev, Od tega so nacedili člani OF 40.589 delovnih ur, AFŽ 18.372 delovnih ur, LMS 29.303 delovnih ur in sindikati 1367 delovnih ur. V teh številkah pa niso vštete ure, ki so jih prispevali naši pionirji kot na primer v Ženavljah, kjer so pionirji naredili preko 3000 delovnih ur in so v znak priznanja dobili zlato značko. Cesta Mačkovci—Šalovci Pri gradnji ceste Mačkovci—Šalovci je do 1. junija sodelovalo 13.114 ljudi ki so izvršili 92.335 prostovoljnih delovnih ur, izkopali in prevozili so 21.278 kubičnih metrov zemlje. Tudi to delo se v II. polletju vsekakor mora izboljšati. Nad ostalim prostovoljnim delom, ki ga frontovci opravljajo v svojih vaseh, na primer pri popravljanju in navažanju cest, urejevanju javnih poslopij itd., pa nimamo vsled slabe evidence krajevnih odborov nobenega vpogleda. Kmetijsko zadružništvo Kot ena najšibkejših, toda za naš okraj vsekakor najvažnejših nalog so pa naše kmetijske zadruge, še posebno pa ustanavljanje zadružnih ekonomij in kmetijsko obdelovalnih zadrug. V našem okraju so dani vsi pogoji, da bi se kmetijsko zadružništvo in predvsem kmetijsko obdelovalne zadruge lahko razvile. Nasprotno pa moramo ugotoviti, da je naš okraj v tem oziru eden izmed najslabših v Sloveniji, kakor tudi med vsemi sosednjimi okraji. Do sedaj imamo ustanovljenih 9 kmetijsko obdelovalnih zadrug, v katerih je vključeno 295 ha obdelovalne zemlje. Skupna površina z gozdovi in ostalimi površinami pa znaša 2195 ha, kar iznese od skupne površine okraja 3.3% Mi smo sprejeli v naš letni plan, da bomo do konca leta vključili 10% zemlje v kmetijsko obdelovalne zadruge. Moram vam pa povedati, da nas je okrajni ljudski odbor na svojem zadnjem zasedanju postavil v veliko sramoto. Tam je namreč bil sprejet sklep, kjer se odborniki ljudskega odbora obvezujejo, da bodo s svojim delom pripomogli, da bo do konca leta v našem okraju vključeno v kmetijsko obdelovalne zadruge 60% celotne površine okraja. Ne preostaja nam nič drugega, da mi kot frontovci ta sklep ljudskega odbora z vsemi silami podpremo in ga pomagamo uresničiti.. Ostale gospodarske akcije in izvajanje ekonomske politike oblasti na vasi Naloge, ki bi jih frontne organizacije v zvezi z izvajanjem gospodarskih uredb predpisov morale izvajati, bi nam Osvobodilni fronti kot gonilni sili za izvedbo teh nalog morale biti znane. Vsak frontni odbor bi moral biti točno seznanjen s tem, kako poteka v njegovi vasi setveni plan, kontrahiranje oljaric, oddaja mesa, oddaja mleka, kako je z odmero davka, zato o tem ni potrebno obširno govoriti. Če pa tega do sedaj nismo, kaže le zopet na naše slabosti. Možnosti za to je polno; razpravljanje o teh problemih na sejah frontnih odborov, ozko sodelovanje v obliki pomoči in tovariške kontrole s krajevnim ljudskim odborom, razpravljanje o tem na sestankih članstva OP in na zborih volivcev Na zborih volivcev naj bi o teh akcijah člani KLO obširno poročali; na teh zborih naj bi poročali o sklepih in o poteku teh akcij v okviru okraja člani okrajnega ljudskega odbora. Vse te akcije bi naj pripravila Fronta. Na zadnjem zasedanju OLO je izvršilni odbor podal o poteku vseh teh akcij obširno poročilo in člani OLO prineso to, če še niso, čim preje na svoje volivce. Tako bodo zvedeli, zakaj smo odmerjali dvakrat davek in ga sedal kljub temu še moramo popravljati. Krivda Je zopet na nas, ker nismo znali zainteresirati ljudskih množic, da pri tem sodelujejo, da bi se tako preprečile špekulacije velikih in špekulantov na račun poštenih, ki vse svoje obveee do države pravočasno in v polni meri izpolnjujejo. Izvedeli bi, da nismo še izpolnili plana v gozdarstvu, plana v oddaji pitanih prašičev itd. Regulacijska dela na Muri ing. Vladimir Knez Reka Mura je tako oddaljena od osrčja Slovenije, da so njena svojstva in problemi širši javnosti prav malo znani. Mura izvira na Solnograškem pod visokimi Turami v višini 1753 m nad Jadranskim morjem ter priteče s številnimi pritoki po 318 km dolgi, rečni progi preko Graza do Špilja in Ceršaka, kjer prestopi državno mejo Jugoslavije. Pri regulacijskem kilometru 129.600 teče kot mejna reka z Avstrijo mimo Sladkega vrha, Cmureka, Apaške doline, Gor. Radgone in Petajncev (km 96.200). Od ondod teče dalje po jugoslovanskem ozemlju do izliva v Dravo pri Legradu (km. 0.00). Padavinsko področje Mure do Lendave znaša 10.222 m2 in povprečna dotočna množina 206 m3 sek. Regulacijska širina ima 80 m ter ostane neizpremenjena vse do Spodnje Mote (km 74.6), od koder teče Mura kot divja reka mimo Razkrižja, Murskega Središča proti Legradu v Dravo. Na našem teritoriju nima Mura nobenih večjih pritokov razen Ščavnice in Lendave, ki pa nimata bistvenega vpliva na odtočne vodne množine v glavnem recipientu. Med Špiljem in Cmurekom, v razdalji 13 km teče Mura ob strmem pobočju Slovenskih goric, ki tvorijo obenem desno obrežje. Od Cmureka do Gornje Radgone teče reka po rodovitni ravnici — Apaški kotlini in zadene nato Radgonski hrib, odkoder se dolina ponovno razširi do izliva v Dravo. V celotni ravnici je povprečno 90% obdelovalne zemlje, njiv in travnikov ter 20% gozda v pretežni večini listov- cev. Letno povprečje padavin znaša 760 mm. Višina obrežja v srednjem toku se giblje med 1 do 3 m. v spodnjem toku po samo 0.40 do 2.50 m. Poplave so v nereguliranem toku neizbežne, odpornost obrežja pa je zaradi aluvijalnih tvorb zelo majhna. Najnižje vodno stanje je v letnem in zimskem času, ko je bila izmerjena naj- manjša vodna količina s 50 m3 sek., medtem ko je bila ocenjena največja vodna množina dne 23. maja 1938 na 400 m3 sek. Večji dotok vodnih množin povzročajo pomladni nalivi in odjuge v višjih legah padavinskega področja, kar nastopa običajno meseca maja. Izredne vodne množine dvignejo vodno glad.no v 3 do 4 dnevih v srednjem toku do 4 m, kar ima za posledico poplavo obrežnega pasu, v spodnjem rečnem toku pa poplave celih kompleksov in vasi, ki so včasih popolnoma odtrgane od cestnega prometa. Sledovi takih poplav se opazijo zlasti na hišah, zgrajenih iz phane zemlje, pri katerih zmehča poplavna voda temelje nosilnih sten tako zelo, da se vsa stavba nagne ali celo podre. Vaški promet se v takem času razvija — samo 6 čolni. Zaradi sistematično izvedene regulacije, se je Mura na progi Špilje-Petanjci poglobila, medtem ko se opaža na spodnjem toku vedno večje zaprodenje korita in s tem v zvezi zvišanje nizke vode. Z regulacijskimi deli se je pričelo leta 1875. Po zakonu o regulaciji Mure z dne 24. marca 1875, izdanega od stare Avstrije za progo Graz-Sp. Mota, je bil za navedena dela določen gradbeni rok 20 let. Spodnji regulacijski odsek od Štratovcev do Spodnje Mote je prevzela takratna Madžarska uprava, ki pa je izvedla regulacijo samo do Ižakovcev. Med obema upravama so bili vedno spori glede nivelete regulacijskih zgradb, ki so bile projektirane do višine sredo je vode. Med prvo svetovno vojno regulacijska dela niso bila vzdrževana, kar je povzročilo ponovno podivjanje rečne proge. Poseben sporazum z bivšo Zvezno državo Avstrijo in Jugoslavijo je uredil vprašanje obnove regulacije samo na obmejni Muri na ta način, da je prevzela Jugoslavija v oskrbovanje 33 km desnega brega, Avstrija pa ves levi breg Generalni predračun za obnovo regulacije našega obrežja je znašal takrat 30 milijonov dinarjev, od katere vsote se je v 16 letih porabilo 24,800.000 din, ali letno okrog 1,550.000 din. Kakšne vrste dela pa se opravljajo pri sistematičnih regulacijah? Predvsem se mora določiti regulacijska trasa, ki ima vijugasto liiijo, v enakomernih lokih in protilokih. Ti ne smejo biti niti premajhni niti preveliki, ampak se morajo prilegati naravnim zahtevam vsake reke, kajti nasilja ne prenaša nobena voda, sicer se kruto maščuje. Od pravilnega rečnega padca sta odvisni regulacijska širina in globina. Omogočiti je treba prirodno odnašanje donešenega prodca, da se korito preveč ne poglobi ali pa naplavi. Vse te pogoje, ki so bili ugotovljeni po večletnem opazovanju, mora upošte-vati projektant in opraviti v sklad s programi del. Ker trajajo regulacijska dela več let, se mora izrabiti najbolj racionalno razpoložljiv naravni gradbeni material. predvsem vrbovina in prod. Dovažanje na večje razdalje zelo podmaži taka dela, čemur se je treba torej izogibati. Usmerjevalne zgradbe in prekopi se določijo na takih mestih, da se pri prvi večji vodi izkoristijo naravne transport-ne sposobnosti reke same. Hidrotehnik mora izvajati vsa dela v trajnem sporazumu s samo vodo. Upoštevati moramo rečno muhavost, pa tudi njene dobre lastnosti. Vse to imenujemo z eno besedo rečni režim. Čim bolje ga poznaš tem uspešneje in ceneje lahko gradiš Povrh tega moraš seveda upoštevati še čas, vodno stanje in razpoložljivo delov no silo. Vsaka voda vedno ruši, zato moraš biti pripravljen tudi svoje planske naloge in smotrne regulacije urediti z ozirom na borbo ki terja tudi svoje žrtve. Dokončna trasa se utrdi z vodilna: zgradbami, ki usmerjajo vodo v regulacijsko črto: s prečnimi zgradbami ali traverzami pa se zapirajo stara korita. Večina teh zgradb naj bo v začetku nizka da se omogoči pretok velike vode in odlaga na mirnejših mestih veliko množine proda. Z zasajevanjem nizkih terenov se pospeši naplavlanje z drobnim peskom in humusom: razen tega se poepešuje rast vrbovine, ki je po nekaj letih že sposobna za vzgradnjo. Tako se zvišujeta naplavina in obrežni pas, glavni tok pa leze v globino. Zgradbe na Muri so sestavljene iz fašinske podlage, to je iz 6 m dolgih. 90 cm debelih tonjač ali fašin, to je iz vrbovih snopov, z žico povezanih klobas. napolnjenih z debelim rečnim prodom. Podlaga se obteži z debelim betonskim kamenjem, ki ga zaradi pomanjkanja kamnolomov v bližini Mure nadomešča naravni kamen. Vsaka zgradba se prva leta polega, čim pa se posedanje ustali se izoblikuje v normalni profil. V enem letu se je vgradilo do 20.000 m tonjač in 2.500 m3 betonskih kvadrov. Dela vodijo posebne gradbene uprave pod vodstvom glavne uprave za vodo pri Ministrstvu za gradnje v Ljubljani. Z uvedbo načrtnega gospodarstva je nastopila tudi za regulacijo notranje Mure nova doba. Od Veržeja navzdol do Spodnje Bistrice, kjer je naravni redni tok še docela podivjan, je rušenje obrežja in premikanje rečne natice zlasti v odseku Gor. Bistrice-Razkrižje. v zadnjih letih tako poslabšalo, da je reka odnesla okrajno cesto, ki vodi na brod v Razkrižju in potrgala cesto Razkrižje-Ljutomer Obdelana polja se pogrezalo v vodo in rečni tok se usmerja proti sam vasi Razkrižju. Ljudska oblast je takoj priskočila na pomoč in sprejela med svoje planske naloge, izvedbo smotrne regulacije najbolj podivjanega rečnega odseka od 74.3 km do 68 km. Številni stranski rokavi povzročajo tukaj stalno cepljenje glavnega korita in premetavanje rečne matice iz brega na breg Na tem odseku ni nobenih regulacijskih objektov. Zaradi tega se mora glavni tok usmeriti v regulacijsko traso z dvema prekopoma v skupni dolžim 1350 m Od lanskega decembra naprej rujejo in kopljejo tam kar štirje buldožerji izkopno gmoto blatu in snegu do bodoče regulacijske linije tako da se bo skrajšal rečni tok pri prvem prekopu od 1800 na 660 m pri drugem pa od 1000 na 600 m Vsega se bo skrajšala Mura za 1540m. kar imelo za posledico zvišanje padca in po globitev rečnega korita Preden pa se bo spustil glavni tok v prekop, se bo zavarovalo bodoče obrežje z močnim kamenopotom, ki se bo ukopal v obrežni teren. Brž, ko bodo izkopna dela v prvem prekopu gotova, se bodo premestiti buldožerji do drugega prekopa, da tudi tam opravijo svoje delo. Za naše Prekmurce so ti stroji pravcata senzacija. Ne morejo se jih nagledati, kadar odrivajo ob ugodnem vremenu do 500 m3 na dan, zraven pa ne opešajo, čeprav rinejo pod zmrznjeno zem. skorjo ali pa se pogrezajo nekoliko v vodo ali pa postavijo celo na glavo. Takoj priskoči okretni mali buldožer na pomoč in porine velikana s 16 tonami na varno. Vsi orjejo in plešejo po jarkih kakor za šalo. Stroje vodijo izvežbani mehaniki, ki z različnimi prijemi krotijo nebrzdano konjsko silo za najtežja koristna dela Stroški za prvo etapo del regulacija Mure v Razkrižju so predračunani na 10 milijonov dinarjev, medtem ko bodo znašali gradbeni stroški za regulacijo Vsega odseka v dožini 6 km okrog 10 milijonov dinarjev. Jasno je, da bodo trajala vsa dela nekaj let. Izrabiti mora tudi koristno delo velike vode, Ki bo sama napolnila stranske rokave in staro korito z naplavinami, prinesenimi iz gornjega toka Do tedaj bo preko prvega prekopa v trasi cestnega nasipa namestiti še en pomožni brod kot nadomestilo za cestni mostiček, ki ji bo treba po končanem izkopu odstraniti. Ko si bo Mura izdelala svoje bodoče korito, bo potrebno nadomestiti brodova z leseno mostno konstrukcijo. Tako se je v Titovi Jugoslaviji uresničila želja Razkrižja, Gornje, Srednja in Dolnje Bistrice. po regulaciji Mure, ki je bila v razpravi že v stari Jugoslaviji na neštetih sestankih takratnih občinskih in okrajnih funkcionarjev med katerimi pa ni nikoli prišlo do sporazuma glede regulacije trase, češ naj teče po občinski meji. da ne bomo izgubili zemlje, če bo Mura tvorila državno mejo med Jugoslavijo in Madžarsko. S to rešitvijo se niso strinjali strokovnjaki in regulacijska dela so takrat padla v vodo. Politično vzgojno delo Tretja važna naloga, toda izmed vseh najtežja je pa vzgoja socialističnega človeka. Mi bomo zgradili socializem (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje s 2. strani) v našem gospodarstvu, predvidoma vsekakor že v prvi petletki, ne bomo zgradili v tem času že socialističnega človeka Na tem polju smo do sedaj storili tudi najmanj, kljub temu. da bi nam to v vseh ostalih nalogah mnogo koristilo Ne zavedamo se, kako ogromnega pomena je za nas politično vzgojno delo med našimi člani, kako velikega pomena je dnevna agitacija in širjenje našega socialističnega tiska v miselni preobrazbi in socialistični preobrazbi naše vasi sploh. Pretekle zimo smo imel sicer nekaj študijskih krožkov in bralnih skupin, ki so se pa le sestajale slučajno in so sčasoma popolnoma zamrle Ustanovili smo tudi precejšnje število izobraževalnih krožkov, ki so pa vsleč popolne ignorance od strani frontnih odborov in od strani stalnih množičnih organizacij doživeli popoln neuspeh, niti en tečaj ni ostal do konca, vsi so se predčasno razšli Da bi to delo poživeli, se je pri okrajnem odboru ustanovila komisija za politično vzgojno delo. katere naloga je ustanoviti pri frontnih odborih krožki v vseh vaseh K temu delu smo pritegnili kot organizatorje in za vodstvo študija nekaj naših najboljših učiteljev Vendar so nekateri izmed njih vzeli nalogo za neresno, odnosno za prelahko in tako se je studii poživel, in uvedel le približno v polovico vaseh našega okraja Vsekakor moram pohvaliti tukaj tovariša ki je zadolžen za sektor Pucinci. ki je svojo nalogo pravočasno in v celoti izvršil Dobro so se lotili tega dela tudi na sektorju Prosenjakovci in v nekaterih vaseh sektorja Gornja Lendava. Bodonci. Tišina, dočim so po drugih sektorjih in vaseh izgovarjajoč se na delo to razne druge ovire, v kolikor so delo izvršili, izvedli to nalogo doka j površno Krivda pa ni samo na njih, ampak na nas vseh, ker od vrha zapostavljamo ideološko vzgojno delo med našimi množicami. Murska Sobota, 30. junija 1949 LJUDSKI GLAS« Stran 3 Protestno zborovanje za Slov. Koroško v Soboti V petek zvečer se je zbrala v dvorani fizkulturnega doma v Murski Soboti množica ljudi. Bili so tukaj člani vseli masovnih organizacij, da s svojim prelestnim zborovanjem povedo vsemu svetu, da se ne strinjajo s sklepom, ki so ga potrdile štiri velesile in nam krati Slovensko Koroško, da povedo, da je ta sklep krivičen in da se v njem proti pričakovanju kaže ost Informbiroja, da pa ne odstopamo od svojih pravic kljub vsemu. Krivičen sklep, ki nam odtrguje Slovensko Koroško, je prizadel slehernega. To se je videlo v razgibanosti množice, ki je izredno burno in mnogo aplavdirala k ugotovitvam, ki jih je iznašal v svojem referatu član komiteja KPS tov. Barbarič. Svojo ogorčenost so prikazali prisotni z dolgotrajnim klicanjem tov. Titu, Partiji in Slovenski Koroški, ki je dala toliko svojih sinov in hčera v borbi proti fašizmu za osvoboditev S tega protestnega zborovanja so udeleženci poslali resolucije Pokrajinskemu odboru OF za Slovensko Koroško, Centralnemu komiteju KPJ in Svetu ministrov za zunanje zadeve v Pariz. Obvezniki ob zaključku predvojaške vzgoje Zasedanje okrajnega ljudskega odbora v Murski Soboti V nedeljo 19. junija je bilo v Murski Soboti 6. redno zasedanje okrajnega ljudskega odbora. Zasedanju sta prisostvovala tudi ljudska poslanca tov. Miško Kranjec in Tone Zupančič. Iz poročila izvršilnega odbora OLO Murska Sobota, ki ga je podal tajnik OLO tov. Ficko, je razvidno delo izvršilnega odbora od zadnjega zasedanja Izvršilni odbor je vložil veliko pažnje predvsem v izgradnjo kadra, tako strokovnega kot upravnega. Izvedenih je bilo več tečajev za poročevalce po krajevnih ljudskih odborih Teh tečajev so se udeležili 104 zastopniki raznih krajevnih ljudskih odborov. Izveden je bil tudi seminarij za administrativne uslužbence, katerega je posečalo okrog 300 uslužbencev Administrativni tečaj je obiskovalo 25 nameščencev Ta tečaj beleži še posebno dober uspeh in so tečajniki že vsi zaposleni Tudi trgovski tečaj je Obiskovalo 25 tečajnikov. To je bil trimesečni tečaj za trgovske pomočnike. Pregled storjenih sklepov zadnjega zasedanja pa ugotavlja še vedno dejstvo, da nudi okrajni ljudski odbor kot celota še vedno vse premalo pomoči samemu izvršilnemu odboru, kar pride do izraza v nepopolni izpolnitvi nekaterih sklepov, ker leži teža dela večidel le na Članih izvršilnega odbora in ne zajema zaželene in potrebne širine. Tako ugotavlja okrajna ljudska skupščina, da je gozdarski plan dosežen komaj 80 odstotno, a plan prevozov le 50 odstotno, kar vsekakor ni zadovoljiva ugotovitev. Vključevanje frontovcev v frontovske gozdne brigade je bilo doseženo celo nekaj čez predvideni plan, a to po zaslugi večine okrajnih aktivistov, ki so s pravilnimi prijemi dela pristopali k prebivalstvu vasi z agitacijo za vstop v frontne brigade. Opaža se pa še vedno tudi pri tem stara slabost krajevnih aktivistov, krajevnih odborov. Vključevanje delovne sile v frontne brigade je najbolj uspelo v vaseh, kjer so s svojim aktivističnim delom na mestu krajevni ljudski odbori, t j. vaški aktivisti. V sektorjih, kjer je KLO prvenstveno stremel za tem, da se ljudem pravilno objasni potreba in pomen vključevanja frontovcev v brigade, pomen važnosti izvedbe gozdarskega plana in veliko pomoč, ki jo pri tem lahko nudijo frontovci, v takih vaseh je vključevanje poteklo brez večjih neprilik; ljudje so pravilno razumeli vso stvar. Graje vredno je pa tu Še posebej stališče predstavnikov KLO Šalovci, oziroma v splošnem večine krajevnih odborov v tem sektorju. Posebno v Šalovcih KLO ni nudil nobene pomoči okrajnim aktivistom. ki so prišli na teren v svrho pomoči in lažje izvedbe vključevanja frontovcev v brigade. Za- to pa je bila v teh krajih tudi najslabša udeležba. Premalo pažnje se je posvečalo tudi izvrševanju sklepov o raziskovanju novih surovinskih možnosti za izkoriščanje na področju okraja Čeprav so prihajala o teh virih razna poročila, se ta sklep ni v celoti in dosledno izvršil. Glavni del diskusije po poročilu izvršilnega odbora je zajelo vprašanje zadružništva v soboškem okraju, predvsem razvoj obdelovalnega zadružništva. Porast zadružnikov je močno viden tudi v soboškem okraju, vendar pa še vedno ne ustreza zaželeni stopnji. Vzrok za to je tudi v tem, da ponekod predstavniki krajevnih oblasti še vedno ne uvidevajo v dovoljni meri nujnost vključevanja kmetov v zadružništvo in do neke mere skoraj zaostajajo za množico kmetovalcev, ki v danih primerih na lastno pobudo pristopajo k ustanavljanju kmetijskih obdelovalnih zadrug; skratka. Še vedno je močno viden odraz preslabega političnega dela po vaseh okraja. Ravno v zvezi z vprašanji zadružništva ljudje še vedno kaj hitro nasedajo raznim reakcionarnim parolam, katerih namen je jasen: zavreti proces socialistične preobrazbe prekmurskih vasi. Zato bo treba v bodoče tudi tem pojavom posvetiti veliko več pažnje in budnosti, kajti le s pojačanim političnim delom na vasi se bo pojačal tudi tempo socializacije vasi in bodo zadružništvu dani nadaljni pogoji za uspešen dvig, razvoj in utrditev Ob zaključku so bili na podlagi diskusij sprejeti sklepi ki bodo izhodišče za nadalnje delo okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota. V murskosoboškem okraju obsega socialistični sektor gospodarstva do sedaj le 4,26% celotne obdelovalne površine in od tega zadružni 2,60%, a državni 1.66%. Na zasedanju je bil sprejet sklep, da bodo odborniki osebno sodelovali pri pregledu nujno potrebne delovne sile na področjih vseh krajevnih ljudskih odborov in tako dosegli, da se vsa de- lovna sila. ki res ni neobhodno potrebna za obdelavo zemlje, vključi v industrijo ali kako drugo gospodarsko delovno področje. lzmikačem dela ali premalo zaposlenim se ne bo prizanašalo in bodo proti takim pojavom podvzeti odločni administrativni ukrepi odvzema živilskih nakaznic in garantirane preskrbe. Okrajni ljudski odbor bo v bodoče moral posvečati več pažnje tudi kulturno-prosvetnemu delu in dvigu vaških množic v tem pogledu. Kulturni dvig kmečkih množic je nujen pogoj pri gradnji socializma na vasi, zato bo okrajni ljudski odbor kot celota, kakor tudi izvršilni odbor polagal več pažnje ustanavljanju kulturno-izobraževalnih društev, jih podpiral, predvsem pa bo podprl organizacijo , izobraževalnih tečajev. Sprejet je bil tudi sklep o vzgoji strokovnih kadrov za novonastale kmetijsko-obdelovalne zadruge. Odborniki so se zavezali, da bodo povsod usmerjali skupno z mladinsko organizacijo našo mladino v strokovne kmetijske šole, predvsem mladino iz obdelovalnih zadrug. Odborniki okrajnega ljudskega odbora bodo povsod sodelovali pri komasaciji krajevnih ljudskih odborov. Kot še posebno obvezo pa so sprejeli sklep, sodelovati in kontrolirati po terenu pravočasno in pravilno izvedbo vseh gospodarskih akcij, ki jih bo organiziral Izvršilni odbor. Po sprejetju sklepov je bil izvoljen novi predsednik okrajnega sodišča. Le ta je v svojem poročilu nakazal borbo sodišča s protiljudskimi elementi in podčrtal vlogo pravosodja. Stroge ukrepe bo sodišče podvzemalo predvsem proti prekupčevalcem kmetijskih proizvodov, ki še vedno ponekod hočejo živeti in bogateti na račun drugih. kakor tudi napram posestnikom, ki namerno ne izpolnjujejo svojih obveznosti. Z doslednim izvajanjem sprejetih sklepov se bo stanje v okraju prav gotovo zboljšalo in bo le ta krenil s hitrejšimi koraki po poti socialistične preobrazbe vasi in pri tem beležil še več uspehov. —a— Napoved tekmovanja OOOF M. Sobota Na zasedanju plenuma okrajnega odbora OF v murski Soboti, ki se je vršilo dne 26 junija 1949, je plenum sprejel soglasni sklep napovedati tekmovanje vsem odborom OF v Sloveniji slede ideološkega dviga članstva. 1. Katera komisija za ideološko vzgojno delo pri OOF bo najbolj seznanjena z vsemi problemi ideološkovzgojnega dela v okraju. 2. Kateri okraj bo najboljše organiziral seminarje za predavateljski aktiv in sestavil zn te seminarje najboljši načrt za študij. 3. Kateri okraj bo preje postavil in utrdil aktive za Ideološkovzgojno delo v vseh VOOF. 4. Kateri okraj bo organiziral več odgovarjajočih študijskih krožkov (bralnih skupin, krožkov s predavanji, krožkov individualnega študija s konsultacijami) po VOOF 5. Kateri okraj bo pri tem delu ubral najboljše metode in oblike dela, tako glede na čas v poletnih mesecih in glede snovi za študij. 6. Katera komisija za ideološko vzgojno delo si bo ustvarila točnejšo evidenco nad študijem, nad člani, ki obiskujeta študij in nad člani, ki ne posečajo in niso vključeni v študij po nobeni liniji (sindikalni, mladinski, AFŽ, itd.) 7. Kateri okraj bo vključil v študij večji odstotek doslej še ne vključenih članov OF. 8. Katera komisija za ideološko-vzgojno delo bo nudila stalno in več pomoči voditeljem krožkov pri VOOF (predavanja, 1-dnevni seminarji, obiski itd.) 9. Kateremu okraju bo uspelo bolj poživeti politično-vzgojno delo z medsebojnim napovedovanjem tekmovanj VOOF. 10. Kateremu okraju bo uspelo obdržati več in boljša predavanja preko LU po terenu, predavanja naj bi bili politična, strokovna in poljudno znanstvena. 11. Kateri okraj bo ustanovil več Kulturno izobraževalnih društev (z več panogami). 12. Kateremu okraju bo uspelo pripraviti boljši teren za prirejanje političnih tečajev v jesenskem in zimskem času (pripraviti načrte, določiti prednva-telje, preskrbeti prostor in zbrati čim večje število prijavljencev tečaja). 13. Kateri okraj bo dal boljše predloge za izboljšanje politično-vzgojnega dela pri VOOF. Tekmovanje traja od dne 1. julija do 1. oktobra 1949. Poročilo o doseženih uspehih je treba mesečno pošiljati do vsakega 5. v mesecu na izvršni odbor OF v Ljubljano. Končno poročilo je treba poslati do 10. oktobra na IOOF ki bo na podlagi teh poročil razglasil Izid tekmovanja. Hiter razvoj težke industrije zahteva več delovne sile Nagel porast naše težke industrije terja vedno več delovne sile, ki je itak že primanjkuje. Vsled tega se je pristopilo tudi k reševanju tega problema načrtno in so v tem angažirane, poleg uprav za delovno silo pri okrajih, vse množične organizacije, ki morajo dati mobilizaciji delovne sile politično globino in poudariti potrebo po delovni sil; prebivalstvu naših vasi, da bo odhod v težko industrijo zavesten in ne morda nekako diktiran, kot je vladalo ponekod mišljenje do danes. Po tem vprašanju je bilo do zdaj storjenih precej ukrepov v soboškem okraju, vendar je uspeh še vedno premajhen Temu je kriva v prvi vrsti slaba pripravljenost terencev; dejstvo, da je vse delo ležalo do nedavnega na upravi za delovno silo in na posameznih KLO-jih in ni bilo dovoljne agitacije in pravilnega prikazovanja mobilizacije. Vsled tega se je tudi dogajalo, da so nekateri aktivisti mobilizirali noseče žene in nerazvito mladino, kar je skrajno napačno Vse nepravilnosti in pomanjkljivosti so se razkrile na seji okrajnega štaba za mobilizacijo delovne sile in da se jih odpravi, so bili sprejeti sklepi, da je pomembna pomoč Fronte in da bo mobilizaciji delovne sile dan dobršen del časa. frontnih, sektorskih konferenc in plenumov, da bodo povsod, kjer ie potrebno, množični sestanki Fronte, žena in mladine, na katerih se bodo preglede vse možnosti in ko bodo izbrani sposobni za težko industrijo, ki niso zaposleni v vasi ali kjerkoli potrebni in po tem bodo sestanki posebej s temi, da še vprašanje odhoda v težko industrijo pravilno in dokončno reši. Tudi po podjetjih bo potrebno pregledati personal in ga skrčiti na nujen del. saj je marsikje še vedno zaposlenih več, kot pa je potrebno. Da pa se reši to vprašanje na več načinov. Predvsem je potrebno zaposliti žene dnevno po štiri ure. To vprašanje bo rešil v Murski Soboti mestni odbor AFŽ na množičnem sestanku. Žene mesta Murske So- bote, ki imajo za to možnost lahko delajo na Državnem posestvu v Rakičanu in s štiriumim dnevnim delom zamenja jo sezonske delavke, ki se lahko zaposlijo v industriji. Slično se lahko podvzame tudi v nekaterih podjetjih, kjer lahko žene zamenjajo marsikaterega moškega. Posebno razumevanje do te akcije je pokazal upravitelj okrajnega magazina, ki je ponudil pomoč Perutnini v nakupu jajc, katera lahko nakupujejo poslovalnice okrajnega magazina in tako se lahko zniža število zdravih nakupovalcev Perutnine, ki jih je 50% od vseh zaposlenih, a ostala polovica nakupova cev so invalidi. Tudi OZKZ bo utrdil akcijo nakupovanja jajc, da se dosedanji nakup jajc ne bo znižal. Upravitelj okrajnega magazina pa je pokazal razumevanje tudi v tem, da ne zaposluje več personala čeprav ima finančna možnosti za to. Pa tudi zamenjavi moške delovne sile z žensko se ne protivi. ampak jo še podpira, v kolikor je možna Grajati pa je vredno poedine zdravnike. ki izdajajo ptrdila o delanezmož-nosti tudi tistim. ki so del, zmožni Vsekakor se s takim početjem mora končati. Pa tudi sprejemanje obrtnikov-pomočnikov se ne sme vršiti v času mobilizacije kot tudi mobiliziranje obrtnikov-pomočnikov za težko industrijo Dogajajo pa se tudi primeri, da se poedinci sami zaposlujejo v podjetjih, ki so v bližini in jim ugajajo iz kakršnih koli razlogov V tekih primerih mora poseči vmes uprava za delovno silo in izposlovati pri dotičnih podjetjih, da take ljudi stavijo na razpoloženje upravi za delovno silo. seveda če niso zaposleni v prioritetnih ali superprioritetnih podjetjih Pripomniti je da ti ljudje, ki se brez vednosti uprave za delovno silo zaposlujejo niso upravičeni na potrdila za izdajo delovne knjižice. V akciji mobilizacije delovne sile pa je poudariti potrebo večje aktivnosti terencev, kot tudi njihovo večjo pripravljenost ob odhodu na teren Pa tudi večji krog aktivistov mora zajeti ta akcija da bo pravilno rešena! Velik poudarek v uspehu mobilizacije delovne sile pa imajo prav množične organizacije brez katerih si ne moremo zamisliti pravilne odbire in uspeha Brigadirji radgonske frontne brigade „Jožeta Ke- renčičaʻʻ tekmujejo in dosegajo vedno večje uspehe Tud iz Radgone so odšli frontovci v gozdove, na sečnjo lesa. V brigadi »Jožeta Kerenčiča« je bilo precej mladincev in mladink, ko so že tekmovali v brigadah na gradnji prog in mest ter avtoceste Tekmovalni polet mladinskih brigad so prenesli tudi v koroške gozdove, kjer je začela v tekmovanju izpolnjevati svoj plan brigada »Kerenčiča«. Kmalu po prihodu brigade je brigadirje zajel tekmovalni duh. Tekmovale so skupine med seboj, pa tudi poedinci Tekmovali so za prehodno zastavico in prva si jo ie priborila I. četa komandirja Leskovca Romana iz Žepovske kmetijsko obdelovalne zadruge Roman ni prvič zmagoval v brigadi Preizkušen je on, saj je sodeloval v neštetih mladinskih delovnih akcijah! Po prvem tekmovanju so bili vidni prvi lepi rezultati V prvem tednu je dosegla prva četa tedenski plan s 104% Za to delo je prejela prehodno zastavico na svečanem mitingu brigade Pripomniti je k temu še dejstvo, da so prišli v gozdove ljudje, ki niso bili va- jeni gozdnega dela, a so bili organizacijsko čvrsti in samoiniciativni ter so iznajdljivo izboljševali način dela. V drugem tednu se je tekmovanje zaostrilo. 11. četa se je borila za prehodno zastavico Pa v tej borbi ni bilo odločilno delo samo, ampak reorganizacija dela, ki so jo izvedli. Razdelili so se v štiri desetine in tako v manjših skupinah dosezali vedno večje uspehe. Že prvega dne se je uspeh izrazito pokazal četa je dnevno normo presegla za 11 odstotkov Pet dni pozneje pa so dosegli svoj največji uspeh — presegli so dnevno normo za celih 183% Tako je dobila druga četa prehodno zastavico. Komandant brigade tov Klemenčič Milan je čestital drugi četi. ki je presegla tedenski plan za 155% Pohvalil pa je v imenu štaba tudi najbolj požrtvovalne brigadirje. Tako se še nadaljuje. Vsakega dne je borba za prehodno zastavico ostrejša Delovni uspehi so vedno večji Kubiki pa se množijo in so v zadovoljstvo marljivim brigadirjem. Ivo Pomoč in kontrola nad delom KLO - naloga masovnih organizacij vasi ! Velike so naloge krajevnih ljudskih odborov v današnjih časih in Jih težko Izvršujejo brez pomoči množičnih organizacij, še težje pa takrat, če jih izvršujeta samo predsednik In tajnik, kot se je to godilo dokaj časa v Vanča vasi. Prav gotovo je takšno delo vaščanom škodljivo, predvsem zato, ker so funkcionar! KLO-ja prepuščeni samim sebi in si vsled tega lahko dovoljujejo marsikaj poleg tega, da marsikaj zgrešijo iz nevednosti. Tako se je zgodilo v Vanča vasi niz nepravilnosti pri odmeri davka, v zvezi s katero se je zakrilo precej površin posesti nekaterih gospodarjev, nekaterim pa je bilo prikazano več kot pa je v resnici posedujejo. Tako ima bivši tajnik KLO-ja zatajene 2.58 ha površine zemlje, vsled česar ima predpisanega davka le 3350 din, dočim imajo ostali, ki imajo isto površino zemlje kot Podlesek Ludvik, predpisanega davka 10.500 din in Stevančec Jožef 14.550 din Prav tako ima zatajene zemlje 1.9 ha Gider Josip. Prav tako je bilo s tržnim viškom. Bivši tajnik Gider Alojz je imel skupni pridelek žitaric 3611 kg. Skupni odbitki znašajo 3123 kg. Tržnega viška ostane 448 kg, a v seznamu le prikazanih le 200 kg. Prav tako znaša skupni pridelek žitaric Vrečiča Mihaela 3399 kg, od tega so skupni odbitki 3026 kg. Tržnega viška ostane 923 kg, a vnešenega v seznamu je vsega 873 kg. Za prehrano štirih družinskih članov mu le puščenih 1342 kg, čeprav mu pripada le 1000 kg Sršen Jožef pa ima prikazane 1,01 površine zemlje več, kot pa le dejanske poseduje. Davka ima torej izračunanega za 1050 din preveč. Takih primerov je še več. V seznamu odmere dohodnine je 37 primerov kjer je prikazano premalo zemlje, kot pa je kmetje dejansko posedujejo, In to: od 0,06 pa do 2 58 ha In zopet nasprotno 5 primerov, kjer je prikazano za poedine kmete, da imajo več zemlje, kol pa Je res posedujejo, in to za 1.77 ha. Zatajena zemlja 37 primerih znaša 25.19 ha kar ie vsekakor občutna razlika. Za vse navedene nepravilnosti odgovarjata predvsem tajnik in predsednik, pa tudi ves krajevni ljudski odbor, ki je dopušča) poedincem možnost nepravilnega delovanja ki se ne more v vseh primerih zagovarjati z zmoto ali nevednostjo. kajti vsak ve vsaj za površino svoje zemlje in je ne zakriva »pomotoma«. Vse to se ne bi moglo zgoditi, če bi v delu kraj ljudskega odb. sodelovale množične organizacije in nudile organom KLO-ja pomoč in jih v njihovem delu obenem kontrolirale. Dp Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 30. junija 1949 Več pažnje izobraževalno umetniškim društvom Nekateri kraji, posebej pa tisti, kjer so že zgrajeni ali so v gradnji zadružni domovi, kjer je šola, so dobili navodila glede ustanovitve izobraževalno umetniških društev. Opozorili smo šolska upraviteljstva na Cankovi, Tišini, v Beltincih, Tešanovcih, Križevcih, Bodoncih, Sebeborcih, Kuzmi, Prosenjakovcih, Rogaševcih, Mačkovcih, Krogu, Dokležovju, Ižakovcih, Melincih, Gančanih, opozorili smo Ženavlje, kjer stoji mogočen zadružni dom in šola pa tudi Brezovce in Puconec na ugodne pogoje za ustanovitev društev In kakšen je uspeh? Zdaj se gibljejo v Krogu, kjer bo v ponedeljek ustanovni občni zbor in v Bodoncih kjer še niso določili datuma ustanovitve društva. Kaj je bila njihova naloga? Razgibati mladinsko organizacijo, kakor so to naredili v Tešanovcih in Križevcih. kjer že izpolnjujejo društva svoj enoletni plan, razgibati vse masovne organizacije, kakor so to izvršili v Beltincih, ki so imeli na občnem zboru 150 ljudi, mobilizirati zadružnike, kakor so jih v Gornji Lendavi, zbrati ljudi, ki so željni izobrazbe in jih združiti v njihovem delu, kakor so to naredili v Mačkovcih Saj tudi v omenjenih vaseh ni šlo delo kar tako samo od sebe, spontano. Beltinci so napovedali tekmovanje vsemu okraju, ko so se razgibali in so dokazali, da z dobro voljo in z delom gre vsako delo. Zato jih je treba posnemati. Če so dani objektivni pogoji za ustanovitev društva, tedaj je napaka pri voditeljih kulturno prosvetnega življenja na vasi. torej v zadrugah, v masovnih organizacijah, na šolah, pri posameznikih. ki imajo organizacijske zmožnosti, pa ne pokrenejo ničesar. Vsekakor je nujno potrebno, da gospodarski preobrazbi naše vasi sledi tudi kulturna preobrazba našega človeka, ker v nasprotnem smo zgrešili pot, namenoma se izognili navodilom Partije, izogibamo se delu za preobrazbo ljudstva v smislu sklepov našega CK KPJ in KPS in se podajamo osebnemu ugodju, ki nam ga nudi današnji položaj delavca v Jugoslaviji. Dosedanje naše delo na vasi. kjer so dani pogoji dela in delo ni izvršeno. nam ne daje pravice, da se trkamo na prsi in da besedičimo da smo graditelji novega življenja, da smo graditelji socializma, ker takšno delo pomeni, da smo pripravljeni le uživati sadove našega delovnega ljudstva, za katere se ono tako vestno in zavedno bori po naših tovarnah, po gradiliščih, delavnicah itd. Kdo naj gradi človeka, ki se ie včeraj, ki se danes vključuje v zadrugo, ki se je vključil v gozdno brigado, kdo naj gradi človeka, ki se bo jutri vključil v našo industrijo, človeka, ki še ima veliko ostankov kapitalistične vzgoje, kdo naj gradi ljudi za socialistični kolektiv? To je naloga naših šol, masovnih organizacij, to je naloga izobraževalno umetniških društev, katera tvorijo naši delovni ljudi, to je naloga vsakega posameznika, ki razpolaga z izobrazbo, ki razpolaga z zmožnostjo, katere še nimajo ljudje, ki se nahajajo v naši neposredni okolici. Sramota je za nas, da ne znamo dati organizacijske oblike delu, ki obstoji in ki je zajelo nas same. Pomeni, da smo sami premalo politično zgrajeni, da ne vemo v pravem momentu izkoriščati pogojev za delo, ki usmerja in mora usmerjati vse delovno ljudstvo k skupnemu cilju. Mi moramo ustanavljati izobraževalno umetniška društva že zaradi samih sebe, ker ona nam nudijo možnost za lastno izobrazbo, nudijo nam možnost za tesno sodelovanje z ostalimi kolektivi, ki bijejo isti boj kot mi, nudijo nam možnost da razumemo borbo, ki jo vodimo v svetu, nudijo možnost, da s svojo politično in umetniško izgrajenostjo izgradimo tovariše in borce, ki blizu nas in daleč od nas bijejo z nami skupen boj. Če se tega ne zavedamo, potem pomeni, da ne razumemo življenja v katerem se nahajamo, da ne razumemo dela, v katero smo vključeni, pomeni da ne razumemo in ne vemo za naloge, ki stoje pred nami. Ne razumemo ali nočemo razumeti naporov naše Partije in našega ljudstva, da živimo izven mej gospodarske preobrazbe, ki se vrši v našem neposrednem okolju in se nočemo vključiti v borbo, ker smo strahopetni ali komodni. Naša dolžnost je, takoj pristopiti k organizaciji društev, izdelati načrte za delo in načrtno izvajati delo. ki smo si ga začrtali v planu. Ne smemo dovoliti, da nas prehitijo gospodarske spremembe, da capljamo na repu dogodkov, da dogodki ravnajo z nami, ampak da smo mi gospodarji situacije, dela in uspehov. S takšnim delom bomo dosegli vzgojo, ki jo predvideva naša Partija, dosegli bomo patriotično vzgojo našega ljudstva in nas samih, in ta nam je in bo garancija za naše nadaljnje delo doma in v delu, naporih in borbi vsega delovnega ljudstva sveta. N. Ante. Tudi v Kobilju so stopili na pot napredka Veliko in močno obdelovalno zadrugo so ustanovili kmetovalci v Kobilju. V zadrugo je stopilo 34 družin; celotna površina zadružne posesti pa zajema nad 200 hektarjev zemlje. Ustanovnemu zboru zadruge so poleg novih zadružnikov prisostvovali še zastopnik Okrajnega komiteja KPS in zastopniki Okrajnega ljudskega odbora. Že sam ustanovni zbor zadruge je bil nadvse živahen in zanimiv. Zadružniki so na zboru razpravljali o vseh perečih zadevah, ki bodo nastale z novim načinom skupnega dela. razpravljali še o poslednjih nejasnostih in dajali svoje pripombe in predloge. Veliko se je razpravljalo o bodočem načinu gospodarjenja v zadrugi, o vodstvu zadruge, upravljanju, preskrbi starejših in dela nezmožnih zadružnikov, o plačilu, ohišnicah in slično. Ker zadruga še ne razpolaga z lastnimi kosilnimi stroji, so na zboru sklenili, da si bodo stroje izposodili pri sosednji zadrugi v Motvarjevcih. Živino, za katero prav tako še ne obstoje skupni hlevi, bodo začasno namestili v hlevih večjih kmetovalcev, kjer je več prostora. Na zboru so tudi sklenili, da bosta glavni panogi gospodarstva v zadrugi poljedelstvo in živinoreja. Zadruga pa ima vse pogoje tudi za razroj čebelarstva, ker je v območju zadruge veliko akacijeve in ajdove paše za čebele, kar omogoča gojenje čebel na veliko. V upravni odbor zadruge so bili izvoljeni najuglednejši zadružniki. V uporavnem odboru sta tudi dva zadnižnika, ki sta uspešno zaključila kmetijsko in živinorejsko šolo in bosta tako s svojim strokovnim znancem lahko veliko pomagala uspešnemu razvoju in notranji organizaciji zadruge. Zadrugo so imenovali »Kmetijska obdelovalna zadruga Edvard Kardelj«. V pozdravni brzojavki, katero so poslali tov. Kardelju, obljubljajo, da bodo storil vse, da bo zadruga postala ena najboljših v lendavskem okraju. I. P. Rabimo več gospodarstvenikov »Kadri odločajo vse«, pravi tov. Stalin. Tudi naša petletka postavlja kot eno osnovnih nalog izobrazbo potrebnih kadrov, predvsem za vodstvo našega gospodarstva. Samo v LR Sloveniji predvideva plan 8000 novih srednjih strokovnih moči. Veliki uspehi v izgradnji naše industrije in dvigu tehnike zahtevajo vedno več kvalificiranih moči, med drugim tudi ekonomistov-gospodarstvenikov. Te odgajajo ekonomski tehnikumi. Ekonomski tehnikum je višja srednja strokovna šola Študij traja 4 leta. V Sloveniji imamo ekonomske tehnikume v Ljubljani, Mariboru, Celju, Trbovljah, Novem mestu, Kranju, Murski Soboti in v Kopru (cona B). V prvi razred se lahko vpiše vsakdo, ki je dovšil nižjo srednjo šolo z zaključnim izpitom. Sprejemnega izpita ni Tekom šolanja dobi dijak popolno splošno-izobraževalno in strokovno znanje. Splošno-izobraževalni predmeti so slovenščina, ruščina, angleščina, matematika, zemljepis in zgodovina; strokovni predmeti so pa knjigovodstvo, korespondenca, blagoznanstvo, kemija, politična ekonomija, pravo, poslovno računstvo, finančna matematika, organizacija in tehnika gospodarstva, ekonomski sistem FLRJ, planiranje, statistika itd. Obenem dobi dijak tudi temeljito znanje iz strojepisja in stenografije. Goji se tudi fizkultura in predvojaška vzgoja. Po dokončanem šolanju opravi dijak zaključni izpit (veliko maturo), s katero se lahko vpiše na ekonomsko in pravno fakulteto univerze, izjemoma pa tudi na druge fakultete. Lahko, pa tudi vstopi takoj v službo n. pr. v industrijska trgovska in druga podjetja, v banke in v razne urade ter ustanove Ker je povpraševanje po ekonomskih strokovnjakih zelo veliko in bo še vedno večje z napredkom gospodarstva, je vsakomur služba zasigurana. Potrebni in marljivi dijaki dobivajo štipendije v znesku 800 do 1600 din mesečno. Ekonomski tehnikum v Murski Soboti vabi vse absolvente nižje srednje šole, ki imajo veselje do gospodarskega študija, da se vpišejo v šolo Predvsem pridejo v poštev absolventi iz okrajev Murska Sobota, Dolnja Lendava, Ljutomer in Radgona. Vpisovanje v prvi razred se vrši vključno do 30. junija, pa tudi še po zneje dnevno od 8. do 12. ure v rav- nateljevi pisarni v Murski Soboti, Ti- tova ulica št. 4. Prošnji za vpis, napi sani na obrazcu DZS in kolkovani z din 10.— mora biti priložen še rojstni list, spričevalo o nižjem tečajnem izpitu potrdilo o državljanstvu, potrdilo o volivna pravici (za nad 18 let stare) in kratek življenjepis. Dijaki, ki želijo prejemati štipendije, oddajo ob vpisu tudi vprašalno polo za štipendiste, kol- kovano z din 10.— in opremljeno s potrdilom o imovinskem stanju. Ob priliki Tedna tehnike so v izložbah trgovin v Murski Soboti razstavljali svoje izdelke tudi naši učenci v gospodarstvu. Nekaj izložbenih oken je bilo dokaj okusno opremljenih z raznimi predmeti. To so bili najboljši izdelki in dela naših učencev v gospodarstvu, ki so pa že bila pred tem razstavljena na veliki prvomajski razstavi. K. I. OBJAVA Obveščamo vse člane Letalskega društva in vse, ki jih letalstvo, kot padalstvo zanima, da se bo v bližnji prihodnosti vršil v Murski Soboti PADALSKI TEČAJ. Prijave v ta tečaj pošiljajte na naslov: Uprava letalskega društva »Mirana Šumenjaka« v Murski Soboti. — Kdor še ni član, na) se obenem včlani. Prijave za padalski tečaj je poslati najkasneje do 15. julija 1949. Prijavi naj priloži vsak prijavljenec življenjepis, karakteristiko množične organizacije, v kateri je včlanjen in se- veda tudi točen naslov. Vsa nadaljnja navodila bodo objavljena pravočasno. Uprava Letalskega društva »Mirana Šumenjaka«. Murska Sobota Si že poravnal naročnino? Pred rokom je izpolnjen plan popravila kmetijskih strojev v soboškem okraju Mehaniki glavne mehanične delavnice v Murski Soboti so pregledali in popravili vse zadružne in državne kmetijske stroje za žetev in mlačvo in jih tako usposobili za delo. Plan popravila je bil izveden 15 dni prej, kot je predviden začetek žetve. Mehaniki, ki so bili zaposleni pri teh opravkih, so delali zelo požrtvovalno in iznajdljivo. Rezervne dele za traktorje so predelali iz star h delov neuporabnih kmetijskih strojev. Traktoristi kmetijsko strojne postaje »Ustroj« v Murski Soboti so prav tako pred rokom končali priprave za žetev in mlačvo. Že v začetku junija so bili vsi stroji pripravljeni za delo. Z zadrugami, ekonomijami in posameznimi kmeti sklepajo pogodbe za žetev in mlačvo. Poleg tega popravljajo kmetje svoje stroje v lokalnih mehaničnih delavnicah. Tako se vrše zadnje priprave in popravila strojev za bližajočo se žetev in kasnejšo mlačvo. Uspehi prirodoslovnega krožka soboške gimnazije v zaključnem šolskem letu Prirodoslovni krožek na državni gimnaziji v Murski Soboti deluje že od osvoboditve naprej, toda takega uspeha, kot ga je dosegel prav v tem letu. še ni bilo. Pomembna je predvsem povezava med profesorji in dijaki, ki so s skupnim delom dosegli večje kvaliteto predavanj in zajeli sicer težke a zanimive teme. Veliko pomoč sta nudili krožku predvsem tov. profesor Anka Vresner in Ivanka Levec. Vodstvu krožka je uspelo na ta način pridobiti 65 novih članov, izmed katerih je pozneje črpalo tudi predavatelje. Bilo je vsega 28 predavanj po najrazličnejših temah. Tako so bila predavanja o seciranju žabe. o atomski bombi, o penicilinu, o infrardečih žarkih, o vremenu na slovenskem ozemlju, o določevanju rastlin, o katalizatorjih in slično. Krožek je izdal tudi osemnajst okusno opremljenih stenčasov s 60 članki in 15 slikami različnih tem. Izvedene so bile tudi ekskurzije: na državno posestvo Rakičan, v opekarno Puconci, v Železne dveri in obenem na Cven, kjer so bile konjske dirke. Prav tako je skrbel krožek tudi za učne pripomočke s tem, da so člani narisali 20 velikih slik iz prirodopisa. V istem smislu se je vodstvo krožka povezalo s kemičnimi tovarnami in od njih dobilo poedine primere njihovih produktov. V smislu povezave z delavsko in kmečko mladino je priredil krožek poljudno znanstveno predavanje o atomski bombi. Tega predavanja se je udeležilo 50 oseb. V tednu tehnike je krožek, priredil razstavo dela članov krožka in ostale gimnazijske mladine. Vsa predavanja je obiskalo skupaj 1313 mladine, kar povprečno znaša 47 mladine na eno predavanje. To kaže, kot tudi veliko zanimanje za prirodoslovje, da je prirodoslovni krožek bil v končanem šolskem letu največja poljudnoznanstvena organizacija na gimnaziji. ZM Fizkultura Pokalni nogometni brzoturnir v Murski Soboti Sindikalno športno društvo v Murski Soboti je v nedeljo priredilo nogometni brzoturnir, v katerem so sodelovala naslednja moštva: Sobota I, Sobota II. Moštvo JA in reprezentanca sindikatov Murske Sobote Za ta turnir je vladalo precejšnje zanimanje predvsem med člani sindikatov in vojsko, pa tudi med ostalimi meščani saj se je zbralo na igrišču preko 500 gledalcev. Sobota II ; Sindikalna reprezentanca 1:2 (1:1) Igra je bila vseskozi živahna in borbena. Požrtvovalno je zaigralo predvsem moštvo sindikalne reprezentance, ki je s tem tudi doseglo zmago nad tehnično močnejšim moštvom Sobota II. Že v prvem polčasu je bil rezultat neodločen (0:0) in tak je ostal tudi v drugem polčasu in vsled tega se je tekma tudi podaljšala za dvakrat po 10 minut. Toda že v prvem podaljšku je po prekršku obrambnega igralca Sobote II sodnik določil enajstmetrovko, katero je streljal tov. Kukonja in zadal odločilni gol. Potem sta skušali obe moštvi rezultat zvišati, vendar je ostal rezultat do konca neizpremenjen. Sobota I : moštvo JA 1:0 Igra je bila hitra in borbena in je moštvo JA bilo proti pričakovanju nevaren nasprotnik in takoj se je poznalo, da so nastopili sami novi igralci. Kljub temu, da je imelo moštvo JA več lepih prilik, jih ni znalo izkoristiti in tako je bil odločilen gol, ki ga je zadal Vertarič — desno krilo soboškega moštva. Sobota II : moštvo JA 1:6 Kljub temu, da sta obe moštvi odigrali po eno tekmo, je bila igra dokaj živahna in so mladinci Sobote 11 takoj prišli v rahlo terensko premoč in po dobro izkoriščeni enajstmetrovki tudi v vodstvo, kar pa ni trajalo dolgo, ker so igralci JA prevzeli iniciativo in pričeli s hitrimi napadi ogrožati vrata nasprotnikov. Tako so v kratkem času dosegli šesti gol m s tem postavili končni rezultat. Sobota I : Sindikalna reprezentanca 5:1 Odločilna tekma za pokal se je pričela živo in lepo ter so člani sindikalnega moštva takoj v začetku prešli v napad in posrečilo se je levi zvezi — tov. Holcmanu — z nenadnim prodorom streljati na gol iz precejšnje bližine in tako doseči prvi gol za sindikalno reprezentanco. To je vzbudilo pri gledalcih še večje zanimanje, saj so člani Sindikalnega moštva pokazali zelo lepo in borbeno igro, čeprav je bilo moštvo Sobote I tehnično mnogo boljše. Toda zmanjkalo jim je vzdržljivosti in so v igri popustili kaj kmalu, vsled česar so igralci Sobote I postali gospodarji igrišča ter so z nekaj lepimi in hitrimi napadi dosegli pet golov, kar je ostalo tudi neizpremenjeno do konca Dosegli pa bi še boljši rezultat, če ne bi bilo obramba sindikalne reprezentance tako dobra in vztrajna ter če ne bi branil odličen vratar. Po končanem turnirju je predsednik Sindikalnega športnega društva Sobote tov. Šušteršič, izročil prehodni pokal kapetanu moštva Sobote I, tov. Zelkotu ter mu čestital na lepi in zasluženi zmagi. OKVIR ZA KOLO in nekaj delov za sestavo kolesa zamenjam za ovčji kožuh (polovični) Ponudbe pismeno ali ustno pod značko »Kožuh« pošiljati na uredništvo. OBJAVA Obveščamo, da je Mestno gradbeno podjetje v Murski Soboti prešlo v likvidacijo s 1. julijem 1949. Pozivamo vse upnike, da prijavijo svoje terjatve do 31. julija 1949 likvidatorjem Mestnega gradbenega podjetja v Murski Soboti, ter vse dolžnike, da poravnajo svoje obveznosti do 31. ju-lija t. l. Vse terjatve, prijavljene po 31. juliju t. l., ne bodo izplačljive. Neporavnane obveznosti dolžnikov do 31. talija t. l. se bodo izterjale sodnijskim potom. Likvidacijski odbor Linhartov ,,Matiček se ženiʻʻ na soboškem odru Zadnjo soboto in nedeljo je gostovala v Murski Soboti dramska skupina Sindikalnega kulturno umetniškega društva »Janez Kavčič« iz Ljutomera. S tem gostovanjem je ljutomerska dramska skupina vrnila obiske soboškega SKUD-a v Ljutomeru Linhartove veseloigre »Matiček se ženi« Sobočani še niso videli na svojem odru, zato je bilo za prireditev, kot običajno za vsak sličen nastop, veliko zanimanje. Posebno za uprizoritev v soboto zvečer Lahko trdimo, da so Ljutomerčani s svojim izvajanjem osvojili gledalce iz Murske Sobote. Uprizoritev je kljub nekaterim pomanjklivostim in napakam, ki jih pa spretno zakriva skrbna in temeljita režijska obdelava in predpriprava nastopa — za našo oceno in kriterij — dobro uspela Močno viden je bil pri vseh nastopajočih odraz začetniških težav, kar pa — kot že preje omenjeno — zmanjšuje uspela tehnična obdelava in dober režiserski prijem tov Baukartove. Ponekod je motil izgovorjavo precej občutno spoznaven dialekt — prirojenost besednih prizvokov, to skoraj pri vseh nastopajočih, vendar ne v toliki meri, da bi to smeli šteti za pojav, ki bi v velikem zmanjševal uspeh uprizoritve. Od vseh vlog se je brez dvoma naj-lepše predstavila igralka v vlogi Nežike. če vzamemo njeno predvajanje v splošnem Matiček je v gotovih del h igre izgubljal svojo veljavo kot nosilec celotnega dogajanja Posebno v nekaterih scenah dobi gledalec vtis. da se Matiček kljub svoji bistroumnosti in izre- čenim besedam podreja s svojim obnašanjem in zadržanjem — gospodarju-baronu. Zelo dober je bil igralec v vlogi vrtnarja, vendar pa je proti koncu prešel v malo pretiran prikaz pijanosti. Matičkov oče — Žužek — je pravtako prikazoval v nekaterih scenah delno pretiranost. Tud študent Tonček ni dorasel svoji vlogi, ni prikazal živahnosti lahkoživega mladeniča, študenta stare razpadajoče družbe Njegovo omrtvelo podajanje, ki bi v gotovih scenah moglo priti do zraza iz zadrege pred razvojem dogodkov ga je spremljalo skozi ves potek igre. Sodnik Budala je nekoliko preveč odražal smešne karikature, dočim je bilo pri Zmešnjavi opaziti neznanje vloge, kar je močno vplivalo na celo uprizoritev Igralka v vlogi baronice ie igrala v nekaterih scenah preveč afektirano in sploh je menjavala v svoji vlogi življenjske podajanje. Isto je bilo opaziti pri baronu. Navedene pomanjkljivosti so bile opazne pri ostalih v večji ali manjši meri. Obe uprizoritvi, še posebno prva, v soboto zvečer, sta privabili v Fizkulturno dvorano številne gledalce. D. E. Literarni večer sindikatov v M. Soboti Med številne prireditve v zadnjem času se je uvrstil tudi literarni večer trgovskih sindikatov iz Murske Sobote Literarni večer, ki je bil prirejen v čast II kongresu Zveze trnovskih sindikatov prejšnjo soboto, t. j. 11 t. m., je kljub pomanjkljivostim le uspel, posebno še, če računamo s kratkim časom, v katerem je bil pripravljen in pa dejstvo, da so skoraj vsa dela izvajali člani delovnih kolektivov, ki smo jih ob tej priliki imeli prvič priliko slišati in videti na odru. Poleg šestih odlomkov iz Cankarjevega »Hlapca Jerneja« je priredtev vsebovala številne recitacije v raznih načinih podajanja. Kakor so bile začetne scene iz »Hlapca Jerneja« še dokaj dobre, tako je proti koncu vse zašlo v malo kočljiv položaj. Tov. Kager, ki je podajal vlogo Jerneja, je bil pri tem toliko prepričljiv. da je v prvih scenah precej močno prevzel prisotne z vidnim vživetjem v svojo vlogo, vendar tega ni obdržal do konca. V zadnjih scenah je najbolj motilo nezadostno znanje vloge, ki je vsekakor vplivalo na celotno dogajanje scene Poleg Jerneja je bil v osebi Lojzeta Trstenjaka dobro podan tudi Gostačev študent, dočim vlogi gospodarja in župnika nista dorasli višini prvih dveh. Številne recitacije, ki so sledile za tem, so v večji meri tudi dobro izpadle. Ugajala je posebno pesem V Brestove »Materi treh partizanov« in Kajuhova »Po tisoč letih« Pri vseh nastopajočih pa se je močno odražal prvi nastop na odru in to v nizu pomanjkljivosti in napak, vendar bi pa bilo nepravilno vsled tega podcenjevati njih zmožnosti in s tem tudi samo vrednost prireditve, ki ie vendar je dosegla svoj namen: nuditi kulturno razvedrilo in odkrit nekaj novih ljudi, ki se bodo v vrstah SKUD »Štefan Kovač« prav gotovo razvili v dobre igralce in recitatorje. Na sporedu je bila tudi bralna proza s spremljavo glasbe na klavirju To je bil odlomek iz knjige »Nova povest o stari pravdi« Ta način podajanja je vsekakor na mestu v toliko, da je dal svoj doprinos k pestremu sporedu večera. dočim spremljava s klavirjem ki bi morala vsekakor dati poseben poudarek besedilu ni bila z istim vskladena Je pa tudi ta del prireditve nekaj novega na soboškem odru in se bo v bo- doče z bolj temeljito pripravo prav gotovo bolje obnesel. Prireditev samo so ponekod motile tudi tehnične napake, osvetljava in slično. Da bi bil večer bolj pester, so bili vmesni nastopi s harmoniko in gitaro. Tu je potrebno omeniti naslednje: dobro bi bilo že enkrat prenehati s kavarniškim podajanjem partizanskih ali narodnih pesmi na odru. Napak bi bila trditev, da so bila vsa izvajanja gitarista in harmonikarja kavarniška, ker se je to bolj močno opazilo vedno šele proti koncu sporeda, vendar pa naj služi ta pripomba kot opomin za izogibanje takih napak pri bodočih sličnih prireditvah Prireditelji sami so pa podvzeli preslabe agitacijske ukrepe pri prireditvi, vsled česar je bil obisk literarnega večera proti pričakovanju majhen. V dvorani se je zbralo okrog 150 ljudi dočim jih je običajno ob drugih prireditvah najmanj trikrat toliko. B. V. Pionirska razstava v Murski Soboti Ob priliki dneva pionirjev je bila v Murski Soboti nekaj dni odprta razstava pionirskih del. Razstavljali so v Klavnem pionirji iz Murske Sobote in nekaj iz ostalih šol Precej ie bilo na razstavi pionirskih stenčasov in med njimi nekaj zelo pestrih Pa tudi večina ostalih razstavljenih predmetov so bili kaj dobri izdelki ročnih del naših najmlajših Vsekakor bi pa bila razstava lahko veliko boljša. boli pestra in večja kot so to bile vse dosedanje pionirske razstave Razstava ni zajela zaželene širine da bi tako bilo čim več razstavljenih predmetov. V bodoče bo treba tudi pionirskim razstavam posvečati več pažnje s strani prirediteljev K. Z Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik Vild Jože. — Naslov uredništva »Ljudski glas« Murska Sobota. Tiska Mariborska tiskarna. KULTURNI ZAPISKI