Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki 1 Din.
TRGOVSKI H«*’’’
Časopis za trgovino^ industrijo in obrt. \>!%\^
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 120 D, za pol k ^ oO D, za četrt leta 30 D, mesečno 10 D, za inozemstvo 150 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VI.
LJUBLJANA, dne 10. februarja 1923.
ŠTEV. 17.
Da smo na jasnem.
Pred nekaj dnevi si je policijska oblast dovolila nasloviti na trgovino opomin, v katerem očita trgovini, da je s padcem dinarja pač zvišala cene ali jih sedaj z njegovim zopetnim povišanjem ne zniža. Na ta popolnoma neumestni opomin si dovolimo v odgovor nekaj pripomb.
Nad štiri leta smo sami svoji gospodarji. Vsa ta leta smo samo eksperimentirali v gospodarski in finančni politiki, pa smo s temi eksperimenti dovedli svoje gospodarstvo na rob propada. Namesto po-boljšanja in napredovanja, smo doživeli propadanje naše valute in če bomo še kaj eksperimentirali, tedaj lahko napovemo konkurz. Menjavali so se ministri in z njimi so se menjavale metode, ako si kateri minister ni dovolil zabave, da je svoje metode večkrat menjal. Rekli smo v nekem članku, da se vrši razprodaja Jugoslavije in pri tem ostanemo. Z vsemi sredstvi podpiramo izvoz ali zanj dobivamo vedno manj tujih valut.
Seveda pomagajo ubijati našo valuto razni špekulantje in razne propalice, katere bi rajši danes kot jutri uničile mlado Jugoslavijo.
2e dva naša na novo nastopivša finančna ministra sta trobila v svet, da njuna prednika nista bila na mestu. Sedanji finančni minister je celo klical v svet, da dinar ni toliko vreden, kakor ga notirajo, da je kurz umeten, previsok itd. Ni čuda, če je lopnilo po dinarju, da je ta revež od strahu zlezel daleč pod svojo pravo vrednost. Ako bi trgovec o svoji trgovini trdil, da ne zasluži toliko kredita, kolikor ga po-verjajo trgovski prijatelji, bi ljudje rekli, da spada v nornišnico. Seveda bi bil naenkrat ob ves kredit!
Tak uspeh je imel tudi gospod finančni minister. Drago plačujemo strankarsko strast. Najhujše je prizadeta trgovina.
Prej se je vozil okoli g. Plavčič, jc imel grozno polna usta, pretil in rotil na vse strani ter priganjal trgovce, naj se hitro iznebijo z izgubo blaga, ker pozneje bi še več izgubili itd. Trgovina je šla na lim temu širokoustnemu preroku boljše valute in prodajala v znatno izgubo v nadi, da si bo za prejete pare nabavila enako ali še večjo množino blaga. Trgovci so tudi naročevali
blago, ko je veljal dinar po 9 frankov. Ali deviz si niso mogli nabaviti po tem kurzu, pač pa morajo sedaj plačevati svoje naročbe po mnogo slabšem kurzu, frgovini je v kratkem zmanjkalo blaga, Plav-čiču pa sape. Medtem pa., ko je g. Plavčič pobral svoja šila in šel, si trgovec ni mogel nabaviti nove zaloge blaga za prejeti denar, ker je ta postal mnogo manj vreden.
Konzument z našo policijo vred ne more vživeti se v položaj trgovca. Trgovec vendar ne trži z novcem, ampak z blagom. Trgovec mora dobiti za blago najmanj toliko denarja, da si zanj lahko nabavi zopet najmanj enako množino blaga. Nesrečno izpreminjanje vrednosti denarja pa onemogoča trgovcu vsako kalkulacijo in je v vedni nevarnosti, da bo ob svoj denar. Trgovec se rad zadovolji z majhnim zaslužkom, s katerim more preživeti sebe in svojo družino. Desetletja je slovenska trgovina delovala pošteno in ščitila čast in ugled svojega stanu. Nihče si ni dovolil dvomiti o njenem poštenju. Sedaj pa si vsak šušmar domišlja, da sme grditi našo trgovino in ji očitati izkoriščanje. Naša stara in stalna trgovina najmanj potrebuje policijske opomine. Ona je brez teh opominov delala vedno solidno.
Sicer pa je dobila policija najboljši odgovor od dogodkov samih. Policija je prišla na dan s svojim opominom, ko se je dinar dvignil na 5.30. Komaj pa je zagledal opomin beli dan, je že padel dinar na 4.30 in sedaj koleba semtertja, ker g. finančni minister nima vremena, da bi se brigal za to dinarsko revše.
Radi vednih izprememb vrednosti dinarja ima ena in ista vrsta blaga različne nabavne cene in trgovec niti ni v stanu držati cene tako visoke, da bi se izognil vsaki izgubi. Radi Plavčičeve širokoustno-sti in radi neumestnega govoričenja našega finančnega ministra so izgubili in izgubljajo trgovci jako velike zneske. Da bi nadomestili izgube zadnjih mesecev, bi trebalo dobre konjunkture najmanj leto dni.
Vsem tistim, kateri vikajo na trgovino in ji predbacivajo »zarado« naj rajši vikajo na tiste činitelje, kateri vodijo našo gospodarsko in finančno politiko. Naj napravijo red v ti politiki, naj preskrbe normalne predpogoje trgovini, pa bo ta takoj krenila na normalno pot.
St. Kukla:
Kako je treba citati bilance delniških družb.
(Nadaljevanje.)
V sledečem zopet bilanca trgovske delniške družbe:
Gotovina.............
Vrednostni papirji Zaloga blaga . . . Uprava (inventar).
143.567
52.700
4,448.096
972
4,646.336 30
50
30
50
Delniška glavnica Rezervni sklad . . Pokojninski sklad .
Dividende...........
Tekoči računi . . . Dobiček.............
1,000.000
12.560
5.000
18.800
3,455.332
154.703
4,646.336
I
30
Ta bilanca nam ne nudi za naše razmotrivanje niti ene stvari. V dosedanjih bilancah smo bili navajeni ogledati si postavki »dolžniki« in »upniki« ter smo se hudovali nad nejasnostjo ter poudarjali, da morajo naše delniške družbe te postavke bolje špecificirati. V naši sedanji bilanci pa »dolžnikov« sploh nimamo, namesto »upnikov« pa vi-
dimo na strani pasive označbo »tekoči računi«.
Sumimo, da je družba prodajala svoje blago samo proti plačilu v gotovini in da ni imela nikakih drugih dolžnikov. Mirno lahko torej trdimo, da je navedena pod označbo »tekoči računi« samo razlika med dolgovi družbe in nje terjatev, la postavka nam pravi, da znašajo
terjatve upnikov Din 3,455.322-17 več kakor pa znašajo terjatve družbe riaprarn dolžnikom. Zelo bi nas zonimalo vedeti, koliko znašajo fakiične skupne obveznosti družbe, a koliko skupna vsota terjatev! Družba bo morala te svoje obveznosti prej ali slej plačati.
Radi bi še primerjali lastni kapital družbe z njenimi skupnimi obveznostmi, kar nam pa pri tej bilanci ni mogoče. .Upniki« po odbitku »dolžnikov« še vedno izkazujejo ostanek, kateri je nad trikrat večji nego lastni kapital družbe. To razmerje se nikakor ne more smatrati povoljno, pa bi se morda iz-
boljšalo, če bi imeli pred seboj deljene vsote dolžnikov in upnikov.
Ne vemo, ali je to samo pogreška knjigovodje, ali se je pa to naredilo radi tega, da se zakrije dolgove družbe. Vsekakor pa moramo trditi, da je bilanca v tem pogledu zelo nejasna.
Nočemo se še nadalje pečati z razmoirivanjem razmerja med posameznimi postavkami, saj si lahko vsak, kateri je zasledoval naše članke, to napravi sam.
Preidemo na preiskavo bilance spredaj navedene na novo ustanovljene delniške družbe.
Gotovina v blagajni En			Glavnica 		150.000	
pri ček. uradu		8.980	60	Menice 		250.000		
Blago		48.302	50	Upniki		689.943	55
Podružnica v H		30.224	74	Tranzitne postavke . . .	6.788	—
Podružnica vi		353.873	11			
Podružnica v Z		90.675	52			
Ustanovni stroški ....	40.000	—			
Dolžniki		493.228	19			
Inventar		25.627	50			
Izguba	 \	5.819	39			
	1,096.731	55		1,096.731	55
V tej bilanci nam padejo predvsem v oči postavke, katere v dosedanjih bilancah še nismo videii. To so »podružnice«! Te dolgujejo: podružnica v H. Din 30.224-74 podružnica v ). Din 353.873 11 podružnica v Z. Din 90.675-52
skupaj Din 474.773-.37 Kaj je to podružnica? To je del družbe s sedežem v enem drugem kraju. Gornja postavka torej strogo in natančno vzeta pomeni, da dolguje družba sama sebi 474.773 Dir 37 p.
K temu imamo pred seboj bilanco, ki je skozi nejasna, skozi nepopolna in na podlagi tega nerazumljiva!
Mnogo naših delniških družb, osobito banke, imajo podružnice, ali v njih bilancah nikdar ne vidimo, da bi podružnice kdaj kaj dolgovale svoji centrali, ali pa imele pii njej kakšne terjatve. Vsaka podružnica sestavi sama zase svojo posebno bilanco, v kateri navaja vsa svoja aktiva (gotovino, vrednostne papirje, dolžnike, blago, investicije itd.) in pasiva (upnike, rezerve, terjatve centrale ali drugih podružnic itd.) Vsi ti podatki iz teh poedinih bilanc se vstavijo v centralni bilanci na odgovarjajoče račune tako, da izkazuje na podlagi tega ta centralna bilanca n. pr. gotovino centrale in vseh podružnic v skupni vsoti, ler istotako dolžnike, blago, investicije ter ostale postavke aktive m pasive. Medsebojne terjatve in dolgovi izmed centrale in podružnicami se samo po sebi izravnajo tako, da ne pridejo v objavlj. bilanci v poštev.
Pri bialnci, katero imamo pied seboj, se ni postopalo po tem običajnem in pravilnem načinu.
Družba navaja posamezno samo gotovino, dolžnike, blago in upnike v centrali ter navaja samo, namesto da^ bi dodala temu vse odgovarjajoče postavke iz bilanc podružnic, da dolgujejo podružnice centrali razne vsote skupno Din 474.773-37. V čem in v koliko je del te vsote vložen, ne moremo iz te bilance razvideti. Ne vemo tudi, ali to. ali ona podružnica izkazuje v svojem poslovanju izgubo, kakor je to slučaj pri centrali.
Morda je ta bilanca samo radi tega tako sestavljena, ker je družba ni znala drugače sestaviti. Ali pa ie morda namenoma tako sestavljena, da bi se izognila pokazati se v pravi luči, t. j. z mnogo večjo izgubo?
Družba izkazuje sedaj izgubo po Din 5.819-39, t. j. približno 4 % delniške glavnice. Kakšen bi bil poslovni uspeh pri pravilno sestavljeni bilanci?
Lastni kapital, izkazan v postavki »delniška glavnica« v iznosu 150.000 dinarjev moramo v svrho preiskave zmanjšati za izgubo ter moramo odbiti še vrhutega ustanovne stroške v višini 40.000 Din. Višina teli ustanovnih stroškov (40.000 Din) se nam zdi precej visoka, ker znaša približno 27 % delniške glavnice, medtem ko znaša pri drugih delniških družbah običajno le do 10%. Po tem odbitku znaša lastni kapital Din 104.180-61, izkazane obveznosti (menice, upniki in tranzitni poštev) pa znašajo Din 1,006.731-55, t. j. približno desetkrat več. To razmerje je povsem nezadovoljivo, in to temveč, ker ne vemo, če nimajo podružnice kake svoje obveznosti, ki bi naredile to bilanco še slabšo.
Ne moremo se spuščati v nadalj-no razmotrivanje predstoječe bilance in to ne zaradi tega, ker nam manjkajo tozadevni podatki.
2e v začetku smo izrekli svoje mnenje o tej bilanci, in sicer ie nejasna, nepopolna in nerazumljiva, ter dostavljamo še končno, da priporočamo družbi največjo opreznost!
uJalje prihodnjič.)
Krošnjarstvo.
Cesto se je že poudarjalo, da se je krošnjarstvo pri današnjem razvoju trgovine preživelo in postalo nepotrebno. Kajti v vsaki količkaj pomembni vasi najdemo že eno ali več prodajalen, vsaj z najnujnejšimi potrebščinami. Za nakup drugih potrebščin ima kmetsko ljudstvo v bližnjih mestih in trgih ali pa tudi na sejmih dovolj prilike. V mestih krošnjarstvo itak ne uspeva.
V rednih trgovinah, t. j. trgovinah s stalnim obratovališčem je konzu-
mentu možna večja izbera blaga, poočitene so mu cene in potom konkurence in primerjanja mu je dana prilika, da se prepriča o njih primernosti. Rednega trgovca sili poleg konkurence tudi predpisana dopustna mera čistega dobička, da ne pretira cen. Pri krošnjarjih pa vidimo, da prodajajo drobnarijo, ki je prav nepotrebna, posebno v sedanjih časih draginje in potrebe štedenja, n. pr. žepna ogledalca, steklene bisere, zapone in igle, južno sadje in slaščice, ali pa da imajo le malo izbero blaga, da je to blago manj vredno in poleg tega še izpostavljeno vremenskim in toplotnim izpremembam ter prahu, kar mu tudi ni v prid. 2e vsled kakovosti svoje robe, ki zahteva manj izbirčne odjemalce, je krošnjar vezan na kraje, kjer ni v bližini konkurenčnih trgovin, ali pa išče svoje klijente po gostilnah in drugih zbirališčih veselih ljudi, katerim se denar ne smili. In navzlic temu, nekako brezkonkurenčnemu trgovanju ponuja često krošnjar blago z vsiljivostjo, ki v redni trgovini ni običajna, tako da se ga je včasih že težko otresti. Pri tem opažamo (v mislih imamo krošnjarje Dalmatince), da ne pozna nikake mere dopustnega dobička. Blago ponudi n. pr. za 200 K in sedaj je stvar odjemalca, ki noče biti preveč oškodovan, da baranta. Navzlic krošnjar-jevemu jadikovanju dobi naposled isto blago lahko za 80 K ali pa še ceneje, in vendar vtakne prvi izkupiček v žep z zadovoljnim obrazom.
To bi bila nekako kritična presoja krošnjarstva s strani konzumenia. )e pa vredno ogledati si stvar tudi z drugih vidikov.
Za producenta (tvorničarja) je krošnjar brezpomemben, ne pa tako tudi za trgovca. Trgovec grosist je sicer dobavitelj krošnjarjevega blaga; a krošnjar je navadno le neznaten odjemalec, ki jemlje povrhu blago še na kredit, tako da nosi grosist na celi kupčiji precejšen ri-ziko. Trgovcu detajlistu pa pomeni krošnjarstvo občutno konkurenco, ker krošnjar ni krajevno vezan na trgovski lokal, temveč si brez posebnih potniških stroškov, ki jih ima sicer v tem primeru redni trgovec, išče odjemalce hodeč od kraja do kraja, od hiše do hiše, pri čemur ga ne more nihče ovirati, da ne bi prodajal svoje robe pred vrati rednega trgovca. Ker nima posebnega trgovskega lokala, nima nikakršnih režijskih stroškov. Navzlic temu, da je možno, da izkupi včasih več kakor podeželni kramar, plača le malenkostne davke in zanj ne veljajo predpisi glede označenja cen in višine dopustnega dobička. Tako konkurenco mora trgovec, ki se
bori za svoj obstoj že s privilegiranimi zadrugami in konzumi, odločno odklanjati.
V	narodnogospodarskem oziru pomeni krošnjarstvo za splošnost brezplodno izgubljanje delavnih moči, ki ostanejo pozitivnemu, produktivnemu delu za vedno izgubljene, ker preide krošnjarjenje in z njim združeno pohajkovanje ljudem v meso in kri, da se mu ne morejo odvaditi in se poprijeti za splošnost in zanje koristnega posla. V mnogih slučajih (n. pr. pri prodaji južnega sadja in slaščic) deluje krošnjar proti načelu toli potrebnega varčevanja, ker zavaja mladež k izdajanju prihrankov za lahko utrpljive, nekoristne predmete.
Če motrimo krošnjarstvo s stališča zdravstva, nam je ugotoviti, da pač prepoveduje krošnjarski patent izdajanje dovoljenj za krošnjarjenje ljudem, ki imajo očitno gnjusno bolezen ali tako hibo, da pa je s tem še malo pomagano. Prvič se zahteva od krošnjarja zdravniško spričevalo le ob priliki prošnje za podelitev ali podaljšanje krošnjarske-ga dovoljenja. Tako ostane krošnjar vsaj eno leto brez zdravniškega nadzorstva in ima med tem časom več kot dovolj prilke, da si nakoplje kako očitno gnjusno bolezen. Imamo pa razen teh očitnih gnms-nih bolezni šc druge, ki so človeštvu vsled nalezljivosti istotako nevarne, četudi jih ne moremo prav označevati kot očitne gnjusne bolezni, to sta n. pr. tuberkuloza in trahom. Ker teh bolezni ni prištevati k onim, ki jih omenja krošnjarski patent, bi se torej nanje ne bilo treba ozirati. In vendar krošnjar otipava svoje blago in prodaja često tudi brez nadaljnje priprave zavžitna živila, tako da je s tem dana najlepša priložnost za razširjenje teh bolezni. Tudi za razširjanje epidemij jc krošnjarstvo kaj pripravno, kajti krošnjar hodi od hiše do hiše, pride v dotiko z raznimi ljudmi, prenočuje po zapečkih in svislih in vsled načina svojega trgovanja ne more skrbeli za ptorebno snago. Opaža se dalje, da ima krošnjarjenje zelo pogosto težke posledice za zdravje in telesno konstitucijo izvrševatelja, in sicer vsled siromašnega in nerednega življenja tuberkulozo, vsled izpostavljanja vremenskim izpremembam revmatizem in vsled prenašanja težkih bremen pohabljenost (n. pr. pri Dalmatincih viseče rame).
Slednjič je treba krošnjarjenje presojati tudi z vidika varnostne policije. Bistvo krošnjarjema je pohajanje od kraja do kraja, od hiše do hiše. Od vagabundiranja se razlikuje le v tem, da je pohajkovanje tukaj oblastveno dovoljeno, da predstavlja krošnjarsko blago neko
vrednost, t. j. sredstvo, iz katerega se more krošnjar vsaj nekaj časa preživljati, in da je pohajanje združeno z gotovim namenom, t. j. namenom prodati blago. Istotako se približuje beračenju, kajti donos krošnjarjema je včasih tako pičel, da ne zadostuje izvrševatelju za preživljanje, posebno, če si hoče še kaj prihraniti za rodbino ali za poznejše čase. Zato je navezan, da si izprosi enkrat kosilo, drugič večerjo ali prenočišče. Vsled te okoliščine so krošnjarji v inozemstvu slaba reklama za ugled naše države. Krošnjarjenje je dalje zelo prikladno za veriženje in pospeševanje tihotapstva, pa tudi za pripravljanje in izvršitev tavin ter nakup sumljivega blaga. Sicer zahteva krošnjarski patent od krošnjarja zanesljivost, vendar tozadevne poizvedbe včasih niso popolne pa tudi ne dajo zadostne garancije za bodočnost. Dejstvo je, da je po vojni, ko je vse prevajal nagon po lahkem in hitrem zaslužku, nastal velik naval na krošnjarjenje, da so se pogosto čule pritožbe varnostnih oblastev napram krošnjarjem in da so se stavili nujni predlogi za omejitev izdajanja krošnjarskih dovoljenj.
(Dalje prihodnjič.)
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
Ogromne množine premoga bodo omogočile snovanje steklarn in keramičnih tovarn pri premogovnikih. Zanje bi bilo treba preiskati zemljo ali in kje se nahaja kremenčev pesek, kremene, razne vrste gline, kaolina itd.
Veliko vprašanje Lubije je treba rešiti na ta način, da jo prevzame država izključno v zvezi z domačim kapitalom ali ako noče država potem domači kapital, izključivši vsak tuj kapital. Ako ravno sedaj nimamo denarja, naj se počaka in naj se za nobeno ceno ne daje tujcem in njihovim emisarjem, da bi prišli do tega našega ogromnega zaklada. V Lubiji je treba osnovati topilnice, varilnice in valjarne za jeklo in železo v palicah in za pločevino, ki bi služile domači industriji železnih izdelkov. Država bi morala že radi narodne obrambe podpirati razvoj Vareša in Zenice, da bi izdelovale železne polfabri-kate. Na vsak način pa je treba, da izkoristimo poceni premog in električni tok ter osnujemo razne tovarne za predelavo železa v železne izdelke in sicer počenši z onimi, ki potrebujejo čim več dela, premoga in toka za svojo izdelavo,
kakor žičnikov, vijakov, okovov, posod, orodja, žične mreže itd.
Nizka cena premoga in električnega toka bo omogočila tudi snovanje tekstilne industrije, posebno industrije za predelavo bombaža in volne. Take industrije bi se lahko osnovale v Mostaru, Čapljini, Tre-binju, Metkoviču in Hercegovini, ako bi se Neretva in Trebinja izkoristile za pridobivanje električnega toka in vse še baziralo na premog v Mostaru.
V	interesu zaposlenja turških žen bi bilo treba osnovati konfekcijsko industrijo.
Država mora napraviti poskuse z vrtanjem za nafto v terenu Tuzla-Brčko v majeviški planini. Ako bi se našlo nafte v izobilju, bi dalo povod k upeljavi destilacije in ona zopet za snovanje tovarn, ki bi krile njih potrebe.
Izplačala bi se tudi ena tovarna cementa, ako bi se našel primeren lapor v sredini dežele, kakor Sarajevo, Travnik, Jajce. Taka tovarna bi oskrbovala Bosno in Srbijo na progi Sarajevo—Stalač. Izplačalo bi se tudi, ako bi se izkoristila ugodna ležišča mavca, za izdelavo pečenega mavca ter izdelkov iz mavca.
Enako bi prinesla mnogo koristi eksploatacija primernega kamenja, ki leži ugodno ali je blizu Save.
Država bi morala, ako noče, da bodo privatniki, zgraditi tovarno za žvepleno kislino na Visokem, da bi izkoristila žvepleni kršeč iz Fojnice dalje tovarno cianimida v Jajcu, kakor tudi tovarno amonijaka in azot-ne kisline v jajcu in tovarne za raz-streljiva nekje na progi Sarajevo — Užice. To je potrebno že radi sigurnosti v mirnih dobah in radi obrambe države ob času vojne.
Država bi morala zgraditi tovarno za puške in topove v Zenici in Lubiji in velike železniške delavnice na progi Beograd—Jadransko morje in sicer na onem delu, kjer gre proga preko Bosne.
Samoniklo usnjarsko industrijo na Visokem je treba podpirati, dh se razvije in modernizira; na Visokem in v Mostaru je treba osnovati usnjarske industrije, v Sarajevu pa čevljarsko tovarno.
Posebno bi imela predpogoje za uspeh predelave surovih kož drobnice v strojeno usnje ter izdelave raznih torbarskih in galanterijskih izdelkov iz njega.
S pomočjo moderniziranih državnih delavnic za umetne obrti bi se dale v Sarajevu osnovati izdelave galanterijskih izdelkov iz različnih kovin, kakor tudi svetilke, lestenci in podobni izdelki.
(Dalje sledi.)
LISTEK.
Gustav Frevtag.
Oati - Imeti.
(Nadaljevanje.)
Anton odide s svojim spremljevalcem nekoliko stopnjic navzdol, in gospod Jordan je ravno nameraval potrkati na neka vrata, kar se ista odpro, in iz sobe stopi lep, vitek mož, srednje postave; njegova zunanjost je našemu znancu na prvi pogled zelo imponirala. Oblečen je bil v kratke hlače s škornji, športni jopič, s čepico na glavi in jezdnim bičem v roki, katerega je živahno vihtel po zraku.
»Ali že vodite svoje žrebe ria vrvici?« pravi mladenič in smehljaje pogleda vodnika. Gospod Jordan se svečano postavi pred oba gospoda in ju predstavi: »Gospod Wohlfart, novi učenec, ravnokar prispel, — gospod pl. Fink, sin velike tvrdke Fink in Becker v Hamburgu«.
»Dedič največje svetovne zaloge trana, in tako dalje«, dostavi gospod Fink z malomarnim glasom. »Jordan, dajte mi deset tolarjev, da plačam konjskega hlapca; pripišite jih k prejšnjim svotam. Jordan vzame takoj iz listnice blagajniško nakazilo in ga izroči Finku, ki ga v roki zmečka in vtakne v žep telov-
nika; nato se obrne k Antonu in mu pravi nekoliko vljudno: »če ste me hoteli obiskati, kakor domnevam iz vašega obraza, potem obžalujem, da me ni danes doma, ker grem kupovat novega koma. Vaš obisk smatram kot izvršen, se vam z vso svečanostjo zahvaljujem zanj in vam dajem svoj blagoslov k vašemu vstopu v službo«. Po teh besedah pokima z glavo in odide po stopnji-cah navzdol.
Antonovi dobri volji je zadalo gospodovo mrzlo obnašanje hud udarec; postal je malodušen in si mislil: »Če so drugi gospodje tudi taki bom pač težko izhajal z njimi«. Tudi gospodu Jordanu se je zdelo potrebno, pojasniti Antonu čudno obnašanje gospoda Finka, in mu zaupno pravi: »Fink spada le na pol k naši tvrdki in je šele malo časa tu; njegov oče ga je poslal iz New-Vorka semkaj, da bi postal pri nas pameten«.
»Ali ni pameten?« vpraša Anton radovedno.
»Predivji ie, hubi samo šport, drugače pa je dober družabnik. — Ostale gospode sem povabil na skodelico čaja v svojo sobo, da vas tam seznanim z njimi. Jutri jim napravite posamezne obiske v njih sobah«.
Jordanova soba je bila največja med malimi stanovanji v zadnjem
delu hiše, v katerem so stanovali pisarniški gospodje posamezno ali po dva skupaj; uporabljali so jo vsled tega, in pa zaradi priljubljenosti njenega stanovalca, večkrat kot salon. Imela jc tudi to prednost, da se je v njej nahajal poleg nekoliko naslonjačev tudi glasovir. lu so se zbrali gospodje in pričakovali novinca. V spremstvu gospoda Jordana vstopi Anton v sobo, stisne vsakemu posameznemu roko in naposled zaprosi vse skupaj za njih dobrohotnost in prijazno pomoč, ker je v trgovini popolnoma neizkušen ter le malo pozna svet in ljudi. Ta odkritost je napravila na zbrane zelo dober vtis in ni ostala brez učinka. Nato se je razvila mirna zabava, osoljena s šalami, dovtipi in namigavanji, ki so bila za Antona popolnoma nerazumljiva; zato je skoraj celi čas molčal in se zabaval z opazovanjem in študira-njem posameznih gospodov. Njemu najbližji jc sedel knjigovodja, gospod Liebold, starejši, majhen možakar z nežnim glasom in skromnim nasmehom, kakor bi hotel celi svet prositi odpuščanja za predrznost, da se je rodil. Dalje se jc nahajal tu gospod Pix, odločen mož, kakršnega je imel Anton priliko spoznati že ob svojem prihodu, ko je vihtel v veži črni čopič v roki. Ker je manjkalo v sobi enega stola, pri-
me malo mizo, jo zaničljivo primakne v bližino čaja, se zavihti na njo in ostane celi večer v tem položaju. Antonu na levo je sedel gospod Spccht, ki je veliko govoril in trdil take stvari, da so mu morali vsi ugovarjati. Po njegovem trdnem prepričanju se ustava kitajske države le malo razlikuje od angleške; strastno je tudi dokazoval, da je bila polžja juha najljubša jed blaženega cesarja Napoleona. Popolnoma nasproten s Spechtovim pa je bil temperament njegovega soseda, gospoda Baumanna, slabotnega moža, kratkoostriženih las; hodil je vsako nedeljo, večkrat tudi delavne dni v cerkev; bil član vseh misijonskih društev in imel namen, kot so ga dražili njegovi tovariši, pozneje sam postati misijonar; za zdaj, da to odlaša le še iz otroške vdanosti do tvrdke, v katere dobrobit dela.
7. veseljem je opazil Anton, da vlada med gospodi lepa sloga, in da se vedejo drug proti drugemu vljudno in obzirno. Ker je bil utrujen se je na kratko poslovil in odšel k počitku. Po njegovem odhodu so vsi gospodje enoglasno izjavili, da bo Anton, sodeč ga po njegovem obnašanju, postal izvrsten tovariš.
(Dalje prihodnjič.)
Izvoz in uvoz.
Izvoz svinj in svinjine. Nove določbe :za izvozno carinjenje zaklanih svinjskega mesa, slanine in mesnatih izdelkov. Finančni minister je z odlokom št. 33 od 31. januarja v sporazumu z ministrstvom za poljedelstvo ter za trgovino in industrijo izdal nastopna podrobna pojasnila: 1.1 Pod za svinjam, iz tarifne št. 9/2 (ki se »nje plača 400 dinarjev od 100 kg carine), se razumeio zak	•
očiščene od ščetin ali odrte, v c.eliti kosih ali pa v polovicah, cez 60 kg zaklane težine, z glavo in nogami ter s slanino, če se zaklane svinje izvozijo brez glav in nog, se doda njihovi te-žini v svrho ugotovitve, ali so pod ali čez 60 kg, težina glav in nog. Pri tem se mora računati, da tehta glava ene svinje pod 60 kg težine 3 kg, noge pa 1 kg. — 2.) Pod svežim mesom v smislu tar. št. 9/3 (izvozna carina 150 Din od 100 kg) se razumejo zaklane svinje tio vštevši 60 kg zaklane težine z glavo in nogami brez notranjih organov, nadalje zaklane svinje čez 60 kg zaklane težine, očiščene od ščetin ali odrte, ki je z njih odstranjena slanina in salo, naj bodo v celih kosih ali polovicah ali pa v manjših kosih. Za zaklane svinje, ki se izvozijo brez glave m nog, veljajo odločbe iz 1. točke. Kot soljeno meso (izvozna carina 150 Din od 100 kg) se ima cariniti samo meso, ki je površno nasoljeno, tako, da s tem ne izgubi svežosti niti v notranjosti in ki se s kako ponovno manipulacijo, n. pr. z izpiranjem v vodi, lahko zopet povrne v sveže meso. — 3.) Pod predelanim mesom v smislu tar. št. 11 (izvozna carina 150 Din od 100 kg) se razume vse ono meso, ki je podvrženo kaki manipulaciji, ki je zaradi nje izgubilo svojstvo sVežega mesa tudi v njegovih notranjih sestavinah in bi s kako ponovno manipulacijo ne moglo dobiti zopet svojstva svežega mesa. Semkaj spada meso v razsolu, (salamuri), soljeno meso (v večji meri), pečeno ali kuhano meso, soljeno in povojeno meso, soljena in povojena slanina, šunke, rebra, tudi z mesnimi deli, klobase, mortadele, salame itd. — 4.) Pod slanino iz tar. št. 10/1 (izvozna carina 600 dinarjev od 100 kg) se razume sveža ali pa soljena slanina, če pa je slanina soljena in povojena, se carini kot mesni izdelek po tar. št. 11. — 5.) S tem odlokom se ukinja odlok št. 252 od 25. septembra 1922 in 4. točka odloka • št. 1 od 1 januarja t. 1.
Izvoz cementa. Iz Beograda poročajo, da je finančno ministrstvo dovolilo svoboden izvoz cementa iz naše države. Tvomice cementa se nahajajo pri nas večinoma v Dalmaciji in Sremu. Istočasno pa je tudi finančno ministrstvo stavilo zahtevo, da se morajo vse devize, dobljene od prodaje cementa, prodajati samo na beograjski in zagrebški borzi. Narodna banka ima pravico kupiti tretjino vseh deviz.
Pošiljke v Španijo. Vsaka pošiljka naslovljena iz naše države v Španijo, mora biti opremljena s spričevalom o izvozu, ki mora biti vidirano od kr. španskega konzulata v čegar delokrog
spada tudi Slovenija. Za pošiljke, ki ne bodo odgovarjale tem predpisom, se ne bodo uporabile pri uvozu v Španijo olajšave predvidene za pogodbene države.
Madžarski izvoz sladkorja in vina.
Madžarska vlada je odobrila kontingent 2000 vagonov sladkorja za izvoz.
V	kratkem se bo izvozilo 500 vagonov, in sicer v glavnem v Rumunijo. Madžarska vlada pa bi rada omogočila tudi izvoz vina. V ta namen je naprosila francosko vlado, da naj carini madžarsko vino pri uvozu po minimalni tarifi (30 frankov za hi). Tudi Avstrija je bila naprošena, da zniža uvozno carino na madžarsko vino od 60 na 25 kron v zlatu za mtc.
»»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< Družba JURIJA", Ljubljana
Kralja Petra trg 8.	Telefon	št.	220.
Nakup gozdov. Prodaja vsakovrstnega lesa.
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Sejmi za živino in blago v čermoš-njicah pri Semiču se vrše dne 24. februarja, 24. junija in 29. septembra vsako leto. Sejma dne 12. marca in dne 9. septembra se ne vršita več.
Velesejm za dragulje v Stutgarhi.
Nemški konzulat v Zagrebu naznanja, tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, da se vrši osmi velesejm za dragulje, ure, zlate in srebrne izdelke v Stut-gartu od 22. do 28. februarja 1923.
Permanentna razstava fabrikatov naše države v Splitu. Trgovska in obrtniška zbornica v Splitu želi osnovati permanentno razstavo naše države. Razstava bi imela namen, da pokaže interesentom tamkajšnjega zborničnega okrožja vse predmete, ki se izdelujejo v naši državi, ker naročajo mnogi, zbog nepoznanja domače produkcije, v inozemstvu predmete, ki se izdelujejo tudi v naši državi. Interesenti so naprošeni, da vpošljejo Trgovski in obrtniški zbornici v Splitu vzorce svojih izdelkov.
Zunanja trgovina Združenih držav.
Leta 1922 so izvozile Združene države blaga v vrednosti dolarjev 3.831,516.735 to je za 653,514.621 dolarjev manj kot le la 1921.
Francosko-češka trgovska pogajanja. Pogajanja za spremembo trgovinske pogodbe med češkoslovaško in Francijo se bodo pričela prih. mesec.
Industrija.
Impregniranje železniških pragov v Bosni. Ministrstvo za promet je odločilo, da sc v Bosni instalira nov zavod za impregniranje, ker je bila dosedanja tovarna prenešena v Srbijo (Obiličevo.
Industrija krompirja. V češkoslovaški se pridela letno preko 70 mil. stotov krompirja. Škrobove tvomice, ki jih je 142, so izdelale za 5000 vagonov škroba. Tvornic za sirup in sladkor je 20, za dekslrin in gumi pa 11. Češki
pridelovalci krompirja nameravajo u-stanoviti veliko zadružno organizacijo v zaščito svojih interesov.
Poljska industrija sladkorja. Po statističnih podatkih je sedaj od 88 tvornic sladkorja, ki so obratovale v 1. 1913. do 1914. v celi Poljski, le 70 v obraiu. V 1. 1922. do 1923. je znašala celokupna produkcija sladkorja 3,332.000 siolov Za izvoz bo ostalo najbrže okoli 80 tisoč stotov.
Monopoli.
Dohodki monopolne takse na vžigalice. Naše največje tovarne vžigalic »Drava« d. d. v Osjeku je plačala meseca januarja t. 1. 3,351.600 dinarjev iz naslova monopolske pristojbine.
Dobava, prodaja.
Dobava jermenov in usnja. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Subotici se vrši dne 17. februarja t. 1. ponovna ofer-lalna licitacija glede dobave 1000 kg jermenov, 100 kg jermenov za opanke in 200 kg podplatov. Predmetni oglas je v pisarni trg. in obrh zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava pralnega mila. Pri odclenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 21. februarja t. 1. ob 11. uri dopoldne ofertalna lictacija glede dobave
10.000	kg pralnega mila. — Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava moke. Pri intendanturi IV. armijske oblasti v Zagrebu (jezuitski trg 4, soba št. 89) se bo vršila dne 20. februarja t. 1. ob 11. uri dopoldne ofertalna licitacija glede dobave 2,450.000 kilogramov pšenične moke tipa 80%. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razno.
Posvetovanje gospodarskih interesentov se je vršilo 8. t. m. v Trgovski in obrtniški zbornici za Slovenijo. Razpravljalo se je o vprašanjih, ki se tičejo ureditve plačil raznih mednarodnih plačilnih obvez. Neposredni povod sestanku je dal predlog Združene Zveze V Celju. Zastopani so bili odposlanci našega zadružništva, hranilništva, bankarsfva, industrije in trgovstva. Po vsestranski razpravi, katere so se, temeljem poročila zborničnega tajnika g. dr. V/indischerja, udeležili gg. odvetnik dr. )os. Hacin, zadružna ravnatelja gg. dr. Basaj, Janko Lesničar, ravnatelja gg. dr. Fran Pavlin in dr. Fran Černe ter načelnik g. Zebal, so se storili sogiasni sklepi, kateri se predloše v posebni predstavki pristojnim mestom v Beogradu.
Rekvizicija zlata v Grčiji. Grški revolucionarni odbor je izdal vsem ime-jiteljem zlata nalog, da ga deponirajo v državno banko, kjer se jim izplača protivrednost v papirju. Dosedaj znaša polog 4 milijone funtov šterlingov.
Brezposelnost na Češkem. Po zadnji statistiki je na češkoslovaškem
141.000	brezposelnih in sicer na Češkem 102.800, na Moravskem 27.400, na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji 10.800. Tekom enega meseca se je število brezposelnih pomnožilo za 28 tisoč.
Zakon proti borznim špekulantom v Nemčiji. V nemškem državnem zboru je napovedal notranji minister Oeser zakon proti špekulantom na berlinski
borzi.
Tovarne v Wollersdorfu naprodaj.
Na Dunaj je prišla francoska gospodarska komisija, ki proučuje tovarne v Wo!lersdorfu. Komisija bi bila pripravljena kupiti te tovarne.
Znižan davek na vino v Rumniji. Romunski finančni minister pripravlja znižanje dosedanjega davka na vino, ki znaša 1 lej pri litru.
Inozemske trgovske zbornice pri nas.
Zaradi razvoja tesnih trgovskih vezi med našo državo in inozemstvom se snujejo pri nas razne trgovske zbornice z delovanjem v omenjeno svrho. Pred kratkim se je osnovala češkoslo-vaško-jugoslovenska trgovska zbornica, sedaj se misli na angleško-jugoslo-vensko trgovsko zbornico in osnuje se najbrž tudi argentinsko-jugoslovenska zbornica. Glede trgovskih zvez med Jugoslavijo in Nemčijo se ustanovi trgovska zbornica najprvo v Berlinu, potem pa v Beogradu.
Znižanje blagovne tarife na Ogrskem.
S 1. februarjem je znižana blagovna tarifa na ogrskih železnicah za 20 do 30 odstotkov.
Seznam tvrdk v renski provinci in na Westfalskem, ki se bavijo z importom in eksportom vina, je interesentom na vpogled pri Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
Promet ob Ruhri vpostavljen. Poio-čevalec »Evening News« javlja, da ie železniški promet na vsem zasedenem ozemlju ob Ruhri zopet vpostavljen. V Essenu so tudi poštni uradniki zopet pričeli z delom. Samo rudniški lastniki se francoskim oblastem še upirajo.
Tržna poročila.
Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 437.50 Din, ječmen 312.50 Din, koruza 220—265 Din, pšenična moka št. o 662.50 Din, št. 2 637.50 Din, št. 7 450 Din, mekinje 160 Din.
Žitni trg na Poljskem. Na varšavski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: ječmen 102.000 do 109.000 p. m. oves 89.000 p. m., ržena moka 190.000 p. m., beli fižol 94.000 poljski mark.
ALEXA
The Rex Co, Ljubljana.
TRGOVSKA ZADRUGA
M1
r. z. z o. z.
UVOZ IN IZVOZ.
Prodaja vseh vrst deželnih pridelkov, ko-lonijalnega blaga in mineraln. olja.
Brzojavi: „SLOGA“. Telefon štev. 86.
11=111=111=115=111=155= j Na prodaj so jagnetovi, jelšovi, in topolovi plohi, svež les, naložen v vagone na Štajerskem. Cenjene ponudbe pod „Plohi“ na upravo „Trg. lista". = 111=111 = 111—111 = 111—11	Jr vseh vrst ^ I ČIRI** SITAR j) V* LJUBLJANA A J
	j|liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit,iiiiiil|L 1 Gradbeno podjetje | ing. Dukič in drug | j Ljitiljim, Bohiritivi ulica M 21. j I se priporoča za vsa v to § = stroko spadajoča dela. | = S '>l||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiillr
Priporočamo: in Hilli Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 Najboljši šivalni siroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam S igle, olje ter vse posamezne dele £] za vse sisteme.	
	Prispevajte za »TRGOVSKI D0Mu
takojšnjo ali poznejšo dobavo posamezne vagone kak tudi cele partije. Prevzem in plačilo pri nakladni poste Ponudbe na ,Carbofag‘ d. d. Zagreb I, pošt. predal 1
S!5]rarararara[sirararara!3irai5i!S!®iai5ii5!i5ii3ii5is
§
V korist podpornemu društvu slepih!
Papirna industrija in knjigoveznica A. Janežič, Ljubljana, Florjanska ulica 14.
Izdelava in zaloga vseh vrst šolskih zvezkov, raznih map, trgovskih knjig, blokov itd.
V korist podpornemu društvu slepih! k/?lS1Sil£li£llSai2)l£lt2JlS1121121l21121t21ifilt211Sai21lStll2ll21t
Najboljše peči sedanjosti so emajlirane
LUC-ove PECI
Glavna zalega, prodaja In zastopstvo za Slovenijo in luir.e kraje pri
F. P. Vidic & Komp.
trgovina stavbnega materijala Prešernova ulica LJUBLJANA Prešernova ulica
Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnit, koks za kovače ter livarne, bencin in amerikanski petrolej vedno v zalogi. Čilski soliter, žveplo in modra galica.
r
derfttti
Tuorntca sam ccrezm c ui drugih modnih predmetov.
Točna vt
€ef/e
^SfouenifsL,
G/a v n//f£ Ji,
*?ežba.
ISII51I5IISllSlC51ISlI51ISII5II51I51C51ISl[5]fSliSlf5l[5]ISlfaiž.lISIB
Velika zaloga pohištva lastnega izdelka!
Vsakovrstnih spalnic, jedilnic, sob za gospode, salonskih garnitur, kakor kompletnih garnitur za pisarne, Vam nudi po najnižji ceni
Produktivna zadruga mizarskih mojstrov r.z.zo.z.
Solidno blago! Maribor, telefon 341. Cene zmerne! aiaiatsitsBisi ta laiatH 121 taiaia 121121121121 ta tsitsjta ta
Raznovrstne	j|j
šolske zvezke g
za srednje, obrtne in osnovne šole, kompendije, |Sj dnevnike in beležnice, raznovrsten papir in vse PSI šolske in pisar, potrebščine dobavlja najceneje m
TISKARNA „SAVA“, KRANJ. I
Pozor! Za trgovce posebno ugodne cene!
K
Maraskino Morpurgo
Čašica tega delikatnega likerja je nepopisen užitek!
Priporočamo: Cognac Dalmatia Medicinal in druge izbrane likerje, žganja, ekstrakte in sirupe.
Prva odlikovana dalmatinska parna destilacija V. MORPURGO, SPLIT.
Zastopnik: ADOLF KORDIN, Ljubljana, Zrinjskega cesta 7.
Mavec-gips
Portland- in roman-cement, apno, opeko, umetni škrilj, strešno in izolacijsko lepenko, tvatprof, karbolinej, drvoce-ment, razne žeblje
nudi po najnižji ceni
Kosta Novakovič in dr.
veletrgovina s stavbenim materijalom
LJUBLJANA,
Miklošičeva cesta štev. 13.
Prevzame se tudi izpeljava xylo-lithnih tlakov.
AVTO
bencin, pnevmatika, olje, masi, vsa popravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, krojače in šivilije, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Išče se stalnega
odjemalca premoga
dobre kakovosti s 4327 kalorij. Dobavlja se ga lahko do 20 vagonov mesečno. Nadaljna pojasnila daje I. Ferlež, Sodinci pri Veliki Nedelji.
Veletrgovina
A.Šarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
=m=m=lll=m=m=ll
Ivan Kravos
Trgovina:
MARIBOR, Aleksandrova c. 13.
Delavnica:
MARIBOR, Koroška cesta 17.
Telefon inter. 207. Konjske opreme in potrebščine za konje, kovčeki in različni torbarski izdelki, gonilni vezalni jermeni, gamaše i. t. d.
=111=111=111=111=111=||
DiiinHifiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimMitiiiiiiiiHiiiiiiiiMtiiiiiiiMiiiiiiinttiiii
PALMA
K at* čuk pofpe ir» ilce
p o t p i a t e
Prednosti!
>7
r::m
M
mraza!
limuHiiuiiiiutiiinuiu»m»mMiininmnnnnimiinniuinilili»iiiimimuniiimniiin«iammmig
EN-GROS1
EN-GROS!
Galanterija, drobno in norimberško blago, nogavice, trakovi, vezenine ter bombaži.
GASPARI & FANINGER
MARIBOR, Aleksandrova cesta 48. EN-GROS!	EN-GROS!
ir
amen-lisalni stroj sedanjosti!
mmnoMiii apant. raimnožuie slmino in roCno pisavo poleni bi~ \uMm sMitmitffr.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
The Rex Co. Ljubljana, Gradišče 10.
Moderno vrejena popravilnica vseh pisal, strojev.
F-CDČEKiC1*’
FKCIE vr H I N Tit
PTUJ'
=lll=lll=lll=lll=IU=lli=lll=lll=l||=|||=lllr=ll
JUG & ZUPANČIČ
CELJE, Narodni dom.
Manufaktur en-gros.	Manufaktur	en-gros.
Zastopstvo in tovarniška zaloga tovarn
FRANC M. RHOMBERG v Dornbirnu in J. G. ULMER v Dornbirnu.
||=|||=|||=III=III=III=|||=|||=III=I||=|||=IH=
Lastnik: »Merkur* trgovsko-mdustrijska d. d., Ljubljana. - Glavni urednik Robert Blenk. - Odgovorni urednik: Franjo Zebal. - Tisk tiskarne »Merkur« trgovsko-industrijske d. d.