plaćana v gotovini Leto LXXI., št. lila LJtUlaaa, ***** U. septembra 193$ LOTENS iznajs vsa* dan popoldne, izvzemSi nedelje in praznike. — Inaerau do 80 petit vrst • Dm 2. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratm davek pose Dej. — >SlovenaKJ Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 26.— Rokopiai ae na vračajo. UREDNIŠTVO Oi ORUVKUTVO LJUBLJANA, KMflJevi unca etev. 0 Telefon: 31-22, 81-23, 31-24. 31-25 in 81-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg At. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St- 26 — CELJE, celjsko uredniAtvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon At. 65; podiatPlei uprave; Kocenova uL 2. telefon At. 190 — JESENICE; Ob kolodvoru 101. Poštna Hranilnica v LJubljani AL Napetost se še stopnjuje: češkoslovaška vlada še ni izrekla končne besede Francoska in angleška vlada naj ponovno odcepitve nekaterih obmejnih krajev od proučita svoje predloge glede PRAGA, 21. sept. e. V zvezi s sno&njim službenim obv: stilom poudarjajo v mero-dajnih političnih krogrih, da odgovor Češkoslovaške vlade ne predstavlja ne sprejetja, ne odklonitve londonskega načrta. Kakor je bik> pričakovati je češkoslovaška vlada stavila svoje pogoje in formulirala proiprdloge v nadi. da 00 morda v nadaljnjih podajanjih dosegla Kake pozitivne rezultate. Iz istih krogov se nadalje doznava, da je češkoslovaška vlada v svojem govoru opozorila na to, da med češkoslovaško in N mčijo obstoji pogodba o arbitraži in se na podlagi tega sedanji spor med obema državama lahko resi z arbitražnim postopkom, tem bolj. ker po češkoslovaški ustavi ni nobenega faktorja, ki bi bil pooblaščen, da odstopi ozemlje republike. V tukajšnjih polslužbenih krogih poudarjajo, da obstoji se vedno majhno upanje, da bo v nadaljnjih diplomatskih pogajanjih prišlo do nekega kompromis. Kdaj in kako bo to doseženo, je od vino od tega ali so zahteve, ki Jih je Hitler predložil Chamberlainu in ki so služile kot predlog za londonski načrt, ultimativne nara* ve in če sploh dopuščajo možnost diplomatskih pogajanj V primeru, da te možnosti ni, kar poudarjajo mnogi organi svetovne javnosti, ki zatrjujejo, da so Hitlerjeve zahteve ultimativne, je položaj v resnici izredno kritičen. PRAGA* 21. septembra. AA. CTK: V zvezi s predlogom francoske in angleške vlade so bila včeraj ves dan posvetovanja političnega odbora ministrov. Popoldne je bila skupna seja z voditelji vladnih strank. Ena seja je bila pod predsedstvom predsednika republike dr. Benesa na Hradča-nih. Pozno ponoči je bila se ena eeja političnega odbora ministrov. Vse te seje so bile v zvezi z mednarodno krizo, ki je nastala zaradi češkoslovaškega vprašanja, Chamberlain in Hitler bosta nadaljevala razgovore Sestaneta se v četrtek ob IS* v Godesbergu, toda obravnavala ne bosta samo sudetsko-nemškega vprašanja LONDON, 21. sept. e. Snočd je bilo službeno objavljeno, da se bo predsednik vlade Chamberlain sesal s Hitlerjem v Godesbergu v četrtek ob 15. Sklep o tem je bil sprejet na včerajšnji seji ožjega kabineta. Na seji so razpravljali tudi o odgovoru praške vlade na predložene načrte. Toda še p redno jg bilo proučeno službeno besedilo odgovora, je odi že določen sestanek, kar je bilo delo angleškega poslanika v Berlinu Službeni komunike o tem se glasi: Predsednik angleške vlade in vodja Nemčije Hitler »t« sklenila nadaljevati razgovore, začete v B 'chtesgadenu, v četrtek 22. Septembra ob 15. v Godesbergu. S pristojnega mestu službeno se ni bilo izdano nobeno obvestilo o vsebini češkoslovaškega odgovora. Smatra ae. da odgovor omogoča nadaljevanje razgovorov med Chamberlainom m Hitlerjem. Iz dobro poučenih krogov doznava jo, da se je češkoslovaška vlada v svojem odgovoru sklicevala na nemSko-čeSkoslovaSko pogodbo o arbitraži iz leta 1925., ki je oila del lekarn« ke pogodbe. Čeprav locarnska pogodba danes ne velja več, je m roška vlada ob priliki podpisa locarnske pogodbe in tudi letos po »anslueu« potrdila, da ae valja pogodba o arbitraži med Nemčijo ta Češkoslovaško Ta pogodba predvideva. ds> se sporna vprašanj* prrdktibe aaaiksuaj razsodišču, aH pa po*ebuemnu odboru, ki al ga tvorili en predstavnik Nemčije, e« predstavnik če*ko*iova*ke ta trije predstavniški nevtralnih držav. Doznava «e budi, da je češkoslovaška vlada v svoji noti zahtevala, da francoska in angleška vlada ponovno obravnavata te predloge, prodne se ponovno odločita sa priključitev sudet-•kn, krajev Nemčiji. Smatrajo, da je situacija tako kočljiva, da bi daljše odlašanje Chamb rlainovega potovanja imelo posledice, ki bi ith ne bilo mogoče več popraviti. Poleg tega sudetako-nemJko vprašanje, čeprav je centralno, ni edino vprašanje, o katerem bosta raspravljala Hitler in Chamberlain. LONDON, 21. septembra. AA. Reuter: Iz Downingstreeta so uradno objavili, da sta se predsednik vlade Chamberlain m Hitler sporazumela o tem. da naj s? njuni razgovori nadaljujejo v četrtek ob 15. uri v Godesbergu. Chamberlain bo zopet vzel a seboj višja uradnika zunanjega ministrstva Horaca VVilsona in Stronga. Sestanek lorda HaliSaxa z Edenom Sestala sta se ie tretjič — Socialistična stranka zahteva takojšnje sklicanje parlamenta London, 21. sept. e. Lord Halifax je imel snoči sestanek z Edenom. To je že tretjič v sedanji krizi, da je Halifax pozval Edena na posvetovanje. Položaj so snoči presojali zelo pesimistično. Čeprav smatrajo, da odgovor Češkoslovaške ne predstavlja zavrnitve angleško-francoskega načrta in da omogoča nadaljevanje pogajanj, smatrajo, da se kriza ni zmanjšala In da se odločitev ne sme odlašati. Vesti, prispele snoči v London, o novih incidentih na meji, naprav-ljajo vtis, da je v obmejnih krajih že vojna v malem. Ravno tako tudi poudarjajo, da sedanja situacija lahko povzroči hude pretresi jaje v notranji angleški politiki. So- cialistična stranka je ločno borbo proti vladi pred diktaturo. Vodja opozicije major At-lee je poslal posebno pismo Chamberlainu, v katerem zahteva takojšnjo sklicanje [ lamenta, V pismu pravi med drugim, predlogi, stavljeni Češkoslovaški vladi, me za tem, da ae razkosa suverena država. Ker vsebujejo tudi zahtevo, da Anglija garantira za kontinentalne meje Češkoslovaške v bodočnosti, pomeni to nedvomno težko spremembo dosedanje politike Anglijo in zaradi tega zahteva brez kojšnje sklicanje parlament- češkoslovaška svari Anglijo in Francijo ČSR je potroiila za v zadnjih letih London, 21. sept. e. Ministrski predsednik Chamberlain ter ministri Halifax, Simon in Hoare so pričeli snoči posvetovanja o praških pripombah k londonskemu načrtu glede odstopa sudetsko-nemških krajev. Po informacijah diplomatskega poročevalca >Daily Telegrapha« Praga ni v naprej odklonila predlogov Londona in Pariza, temveč je samo napravila važne ta odločne pripombe z rezervami. Treba je opozoriti na to, da je prezident dr. BeneŠ poslal obema vladama prošnjo, da ne storita nobenih sklepov, ne da bi zaslišali češkoslovaško vlado toda prošnja češkoslovaške vlade je bila v nedeljo odklonjena. Dalje izjavljajo, da se je ob priliki posvetovanj v Downing Streetu razpravljalo o atmosferi, v kateri se nikakor niso upoštevali vitalni faktorji strukture Cefkoaiovaake, atrdbe In varnostne ukrepe 50 ndttlonov funtov SterL Praga v svojem odgovoru angleški m francoski vladi opozarja na to, da as vojni stroški naprav ćeškoatovaeke ▼ ■-tih zahtevali okrog 50 šterlingov, Id so bili Izdani v ukrepe, zlasti sa utrdbe ob severni meJU torej v kraju*, k) M rali odstopiti NerneljL opozarja na saoafcoei 111* sledlce, Id bodo nastale slovaško zaradi amputne _ Ških krajev. Pariška in londonaka vlada bi morali tudi vedeti, da bodo v tem primeru tekle najvažnejše prometne črte. Češkoslovaške preko Nemčije. >Deily Tele-graphc poudarja da se je obravnaval sude tski problem brez vsakih priprav. Svet četvorice ima pred seboj tudi čeasoslova-poroeUo o zahtevi Madaeiehe m Parit, 21. septembra AA (Stelani) Uradno poročilo če#ko*lov«5ke vlade s katerega se vidi da Žel« Češkoslovaška vlada zavlačevati pogajanj* s Francijo m Veliko Britanijo, je izzvalo precejšnje vznemirjenje v Parizu. Isti krosi so prepričanj, da bosta angleška in francoska vlada daaee znova posredovali v Prairi ter energično opozorili predsednika Češkoslovaške republike, dr. Bene-ša. da na i brez odlašanja sprejme londonske predJoffe. Ponovna intervencija PRAGA. 21. septembra, b. Davi ob 3» sta angleški in fiaacosk* poamnik izvršila ponovno intervencijo prf prezidentn republike dr. Benein, am ga opozorita na nujnost češkoslovaškega pristanka a* nove aagleftao-francoBke predloge. Ob 7. zjutraj se je sestala češkoslovaška vlada na sejo, ki v trenutku, ko to poročamo, še traja. čilo o kretanju čet na raadžarsko-češkoslo-vaški meji. Potem prihaja Še poročilo, da je tudi Poljska glede ftlezije pripravljena skleniti sporazum z Madžarsko, da si razdelita Češkoslovaško. Po vsem tem kaže, da se bo Hitler na poti Berlin, 21. sept. c. Štefani. Državni kancelar Hitler je zapustil . s avtomobilom Berchtesgsden in se odpeljal proti Mun-chenu, odkoder se bo od pel jal -v Godesberg na posvetovanja s Chambcrtarnom. Napetost zdaj še večja PARIZ, 21. septembra, e. Gfcdc na pisanje nernskih Matov, U naravnost zahtevajo uničenje *sjzapss?sadSM države, smatrajo v tukajanjth krogih, da bo Chamberlain v Godesbergu naletel na nove zahteve m v vsakem pakueiu domnevajo, da. Hitler ne bo sprejel onega dela angleško, francoskega načrta, ki predvideva -poroštvo za češkoslovaško neodvisnost, zaradi tega sumi rajo v Parizu položaj aa ravno tako nevaren kakor je bfl pred potovanjem Cbarnberiaina v B rchte*gadsn, - samo da Je še bolj zapleten. PRAGA, 21. sept e. CTK glede vsebine note, ki Jo je češkoslovaška vlada izročila Franciji m Angliji, doznava, da vsebuje zahtevo, naj od- vlade analizira v svoj no« motive in pripombe v zvezi s francosko - angleškim predlogom. Chamberlain proti sklicanju parlamenta . London, 21. sept e. Odgovarjajoč na zahtevo vodje opozicije majorja Attleeja je predsednic vlade Chamberlain izjavil: Zdaj smo zaposleni s težkimi in delikatnimi pogajanji v eriju, da bi se našla miroljubna rešitev problema, ki bi lebJco imel, če ne bi postopali z največjo opreznostjo, resne posledice za Anglijo. Moje potovanje je preprečilo, da akHčemo parlament v tem času m da se udeležim debat dokler so v teka pogajanja; bodite pa prepričani, da bo vse ukrenjeno sa skhoaoja p oseh neg* zasedanja periemeote, kakor hitro bodo to dovoriri dogodki. Laaiaa, 21. septembra b. Danes ss je zvedelo, da Je nazusbaks prudsednflc Chamberlain sdklsnfl salieaaje gaBjtaltg v ae. seaaam eisssu vadji spsskfj. sssjsrja Att-leJa. Rafer AtOs as v zasebni izjavi izglede da bi ne besih garaneH v srednji Za odstotke fini gre r, 21. »Potitfke« poroča hf mošnjih krogih da v da bo glavno o teza, vprašanje na prihodnjem Cbamberkmom in ko odstotkov naj krajih, ki naj se priključijo Nemčiji, ss 80 sli 51%. Na sestanku se bo našla srednja pot ssed O Po poročiki »Politike* bo svaaaaan v hotelu Drnsden, precej eddeljencsu od v Gre Nota če-v zunanji urad _ 2L sept AA. škoskyvaJke vlade je prišU snoči ob 23. uri. Kaj bo storila Poljska? Varšava, 21. septembra e* Ko je včeraj v Varšavo prjspeia vest da sta ss AngMja in Francija sporazumeli samo glede rešitve vprašanja sudetskih Nemcev, je varšavska vlada dala svojim poslanikom v Parizu, Londonu. Berlinu in Rimu navodila, da ponovno ob veste te vlade da Poljska vztraja na stališču, da ss atora vprašanje P°*Jske manjšine »• češkoslovaškem rešiti na isti nafti n kakor vprašan i« sudetskih Nemcev. V zvezi e tem pojasnjujejo tudi včerajšnje oja-cenje poljskih čet na Češkoslovaški meji kot demons traci jo in da je poljska vlada odločena, da se TeSin priključi Poljski, kakor se bodo sude tski kraji priključili rajna. Ukrepi na 2*L meji Varšava, 20. septembra. AA. (Pat). Včeraj je bilo objavljeno uradno poročilo, ki pravi: »Ker je Češkoslovaška izdala izredne ukrepe na svoji mej1 m ker vojaški begunci iz ČSR beže čez mejo, je poljska vlada okrepila straže ca češkoslovaški meji s posebnimi obmejnimi oddelki.« Lord Eden bivši angleški zunanji minister, ki gleda bistveno drugače na zahteve »udetskih Nemcev po odcepitvi od će&koslova&ke in vobce ns sedanji politični položaj v Evropi kakor njegov naslednik On pa /d 1 j nima odločilne besede Opravičevanje LONDON, 21. sept. AA. (E>N"B). Diplomatski so t rudnik agencije »Press Associa-tion« zopet piše o češkoslovaški krizi in pravi, da je angleška vlada imela popolno pravico postopati po lastni iniciativi, in se celo v tem primaru, če je s tem koga postavila pred izvršeno dejstvo. Angleški predsednik vlade je lahko izbiral samo med dvema modmostima: 1. da s.-, sudetsko vprašanje uredi na miren način, z velikanskimi žrtvami ali pa 2. da se spusti v vojno a1 iiesn«*kii- uboegoot. Ali je. k je .državnik, ki bi lahko izbral to drugo možnost, prodno našo izčrpana vsa sredstva za ohranitev miru? Grožnje poslanca Sandnerja Dresden, 21. septembra c. Ha vas. Včeraj so se vršile manifestacije sudetskih Nemcev v Dresdenu. kjer je govoril sudetski poslanec Sanidner ki je med drugim izjavil: Uničena nam je organizacija, toda mi je ne potrebujemo več. Zdaj imamo drugo. Mi smo za mir, toda smo tudi za to, da stokrat poplačamo vse, kar se nam je storilo. Stokrat se bomo maščevali za vse, kar nam je bilo storjenega. Ko je govornik končal, je množica zapela nemško in sudet-sko-nemško himno. Narodna garda moMlizira Praga, 21. sept AA. (Havas). Zveza na-.narodne garde je snoči objavila proglas prebivalstvu* v katerem poziva vse, ki so bili dosedaj oproščeni vojaške službe, da naj se prijavijo v narodno gardo. Zveza poziva tudi i ene. da naj se prijavijo oblastem za pomožno vojaško službo. Nevarnoat vojne Pariz, 21. sept. b. V listu »Epoque« podaja znani francoski publicist de Kerrilli zalo pesimistično sliko o sedanjem mednarodnem položaju in ne rzkijucuje možnosti izbruha sovražnosti. Na kakšno div]adT - Berlin. 21. sept e. V krogih, ki se smatrajo za dobro obveščene, doznava jo, da je Horttiv že dospel v vzhodno Prusijo. kamor ga je maršal Goring povabil na lov, ki bo v gozdu Romenter. Doznava se, da se bo tega lova najbrž udeležil tudi poljski zunanji minister Beck. Budimpešta. 21. sept AA MTI Objavljajo, da bo na vabilo maršala Goringa madžarski kraljevski namestnik Horthv dva dni ostal na lovu v vzhodni Pruski. Churchill odpotoval v Pariz London, 21. sept. b. Znam konservativni politik Winston Churchill je z letalom od-letel v Paria, kjer se namerava sestati z odgovornimi francoskimi politiki. Rumunija časti padle junake Bukarešta, 21. sept. e. V Maraiestiju je bila včeraj slovesna posvetitev spominske cerkve, zgrajene v spomin junakom, padlim v svetovni vojni. Svečanosti se je udeležil tudi kralj KaroJ. Ob svečanosti je imel govor transilvansiki metropolit Balan, v katerem je poudarjal zvestobo prebivalstva osvobojenih krajev kralju Karlu, poudarjajoč, da je zdaj Transilvanija popolnoma konsolidirana in zedirjena s svojo staro kraljevino Rumunijo. Kralj Karol je v svojem govoru poudarjal žrtve Rumunije med svetovno vojno. Med drugim je dejal: »Moja domovina je zdaj pripravljena za vsako eventualnost, toda ravno tako vemo, da če pridejo težki dnevi, ni samo vojska tisto, kar odloča, temveč pogum, ki prihaja iz srca vsega naroda! Danes, ko čujemo žvenket vojnega orožja, je izkazan* čast tistim, ki so žrtvovali svoje življenje za domovino na kraju, ki naj nam »ruži za zgled.« Kralj je nato izrazil upanje, da bo vna država sprejela besede transilvanskega mitropolita in da bo ta manifestacija pokazala vero in moč rumunekega duha. Sorzna poročila. CURIH, 21. septembra. BeogTad 10. — Parzs 11.935, London 21.28, New Yortc 441.75, Brus*ij 74.425, MBan 23.25, Amsterdam 238.50 Berlin 176-50. Praga 15.19, Varšava 83.10 Bukarešta 3.25. Strah loslrih domačij pod ključem Znani tat in vtotnilec Leopold Go- ta 14 19. septembra Z vfci.kim zadovoljstvom je sprejela škofjeloška javnost vest, da je sopet pod ključem znani tat hi vlomilec Leopold Debeljak. Debeljak je star znanec sodišča. Pretkan je tako, da se mu je nedavno celo posrečilo pobegniti is zaporov. Ctm je bil zunaj je takoj zašel na stara kriva pota. Vlomiti je hotel pri posaetaPjgi Francetu Jugovlcu v zabnici, pa ss ga prijeli. Potem ko je ■■■■■ odsedel, ss po stari navadi se zopet ni.poboljšal. DobU je pajdaša in ie so ga Imeli na obisku v Poljanski dolini. Toda sreče ni imel. V Logu sta namreč kdaj bo hiša posestnice Marije prazna- Ctei so domači, ki se-mogu slutiti, kaj se kuje za njihovimi hrbti, odsH aa pot je, sta Aa tatova na delo. Eden je stal sa strada, drugi pa je brskal po omarah m predalih sa denarjem, ter ga nojbral sa 907 din. Bržčas sta nepridiprava mislila, da se bosta lahko neopa-zeno ko je hotelo srečno na- ključja drugače. Oni v hi* je naenkrat za-atteal udarce po oknieah. znamenje, da zrak M čist. Nepovabljena gosta so hm namreč sosedje, ki so se hitro ta od ssjea ▼ Debeljak Je bil obsofen robije časa. da sta pobegnila. In ker druge rešitve ni bilo, sta skočila v Poljansčico. Skok v mrzle valove pa je pomagal samo pajdašu, ki je res pobegnil, dočim so Debeljaka prijeli. TJklenjenega so odvedli najprej v Poljane. Debeljak se je držal zelo trdovratno. Nikakor ni hotel izdati ničesar. »Tudi če me ubijete,« je zatrjeval, »ne povem, kdo je bil z menoj«! Nevarnega prijatelja tuje lastnine so privedli v škof j o Loko. kjer ga je sprejelo v svoje varstvo Škofjeloško sodišče. Medtem so bile izvržene hišne preiskave v Bit-nju. Kranju in na Primskovem, koder se je Debeljak tudi sem in tja zadrževal. Loško sodišče je izročilo vlomilca okrožnemu sodišču v Ljubljani, ki je odločilo tako, da bo sedel Debeljak 14 mesecev. Naložena mu je robija. Ko so privedli Debeljaka v Ljubljano, so ga tam takoj spoznali In sprejeli, če* »O. Debeljak, nal stari znanec, zopet tukaj?« Vse kaže, da je z aretacijo Debeljaka spravljen pod ključ tat, ki ima na vesti mnogo tatvin hi vlomov, o katerih smo avoječasno poročali. V loškem okraju je sdaj, kar se tiče tatvin, skoroda popom mir, dofim so hHe prej tatvine zelo po- Stran 2 SLOVENSKI NAROD«. 11. aaptembra 1938. Nujne naloge naših turističnih organizacij Iz Tanlmtvega referata ravaateQa g* LJubljana, 21. aaptembra Upoštevaje ogromni gospodarski, kulturni in aoctami pomen turizma Je nafta država z uredbo o njegovem pospeševanju, izdano 26. februarja 1936, postsjvila prve temelje na nacrtno delo na pri ju pospeševanja tairtame 3 to uredbo Je država uredila vprašanje organizacije službenega tu. rizma ter Je samem občdnatn turističnih krajev določila funkcijo temeljnih celic v delovanju na pospeševanje turizma in v ta namen predvidela ustanovitev mestnih turističnih odborov v turisti&nih mestih in krajevnih otocanakih turističnih odborov v ostalih turističnih krajih. Mestni turistični odbori so pri nas ža ustanovljeni m tudd se delujejo, za ustanovitev m delovanje kraj:Država in samoupravna, oblastva. kakor tudd javnopravne naprave morajo podpirati delo turističnih zvez in društev za pospeševanje turizma kakor tudi vseh ostalih organizacij z isto nalogo«, pravilnik o progladmju turističnih krajev ter načinu pobiranja in razdeljevanja pristojbin za bivanje obiskovalcev v teh krajih pa določa, da morajo krajevni občinski turistični odbori sestaviti vsako leto proračun in delovni program, ki obsega wda tudi skrb za krajevno turistično propagando. StroSke tega delovanja krijejo s pristojbinami za bivanje obiskovalcev, za kar mora predpisati ban v smislu omenjenega pravilnika natančne določbe po razmerah in potrebah posameznih turističnih krajev. S posebnim pravilnikom mora ban določiti tudi višino prispevka posameznh krajevnih turističnih odborov turističnim zvezam. Za izvajanja načrtu 2 turistične delavnosti v določenem turističnem območju nalaga omenjeni pravilnik tudi, da morajo biti mestni in krajevni občinski turistdčmi odbori člani turističnih zvez, v čijrh območju delujejo. Na ta način je zakonodajalec jasno nagla. sli pomen turističnih zvez in potrebo najtesnejšega sodelovanja med njimi ter mestnimi in krajevnimi občinskimi turističnimi odbori. Obseg delovanja obeh slovenskih turističnih zvez se je v zadnjih letih zelo razširil, moral pa se je tudi prilagoditi če_ darj večjim potrebam mednarodnega turizma Sedanje poslovanje naših turističnih zvez ne zaostaja za delovanjem nemških ali italijanskih sorodnih ustanov, čeprav imajo slednje precej manjši d lok rog in dosti večje denarne podpore, ki jih dajejo država ter na podlagi prisilnih odredb razne gospodarske, ustanove in podjetja. I*ri presojanju dela naSih zvez se moramo zavedati, da je ogromno delo, ki ga opravljata^ v drugih državen razdeljeno na Štiri samostojne ustanove: za propagando v inozemstvu, za notranji turizam, za posl- potovalnega urada in za čisto krajevni turizem. Vsa ta opravila izvršujeta pri nas zvezi, ki si po večini morata sami najti potrebna sredstva. To obsežno, z velikimi stroški zvezano delo, eta mogli opravljati naši zvezi, dokler je njuno komercialno poslovanje prinašalo dovolj dohodkov za kritje stroškov za propagando in drugo delovanje. Zdaj se je v tem pogledu položaj že zelo izpre-menil. Glavna panoga komercialna ga poslovanja zvez je prodaja domačih in inozemskih voznih kart, od katere imata zvezi komaj S°/o dohodkov ca proviziji. Zaradi stalnih tairlfnih izprememb in posebnosti ter komplicirane tehnike izdajanja je to delo nenavadno težavno in zahteva izborno izšolano in vse-atraunfco verzirano uradništjvo. Dohodki iz tega poslovanja krijejo komaj personalno režijo. Druga, važnej&a panoga komercialnega poslovanja: nakup in prodaja tujega denarja j3 v neprestanem nazadovanju, ker vse države iz dneva v dan izvoz lastnega denarja čedalje bolj omejujejo. Namesto prometa z efektivnim denarjem se uveljavljajo devizni promet, kreditna pisma, č ki, hotelski boni, nakazila ta podobno. To poslovanje je še prav posebno komplicirano in zamudno ter zahteva strokovno zelo izobraženo uredništvo, provizije pa so tako minimalne, da komaj krijejo izdatke za personal, ki je zarposljen pri tem delo. Tretja važna panoga: prirejanje izletov in skupinskih potovanj Je neto omejena, saj je dandanes prav majhen krog interesentov, ki zmorejo taksna potovanja. Razen tega pa je dobiček pri prirejanju taksnih izletov malenkost on, ker eo v domače kraje propagandnega, v inozemstvo pa recipročnega značaja in morajo v Obeti primerih biti cene najnižje, če hočemo računati na primeren uep h. Ostale panoge komercialnega poslovanja nasah zvez: nabava vizumov ter prodaja propagand. ne literature in drugega sta v pogledu uspeha čisto podrejenega pomena. Vse omenjeno jasno dokazuje, da naši zvezi danes ne moreta več računati, da bi iz svojega komercialnega poslovanja črpa*, dohodke za svoje propagandno in splošno turistično delo. šeJtersko poslovanje je čedalje bolj propagandnega značaja, Saltersko informativna služba pa je čedalje obsTžhejsa, ker je potokom in posebno tujcem v interesu ugleda nase države potrebno dati kulantna, vestna, izčrpna in Strokovna pojasrfea. Zaradi tega pa je poslovanje seveda vedno manj rentabilno. Z naraščajočim ofceogom poslovanja naših turističnih zvez se je pojavila tudi nujna potreba isatferjenja ta preeredlbve nju- ha morajo danjim zahti in obsega postaranja, na morajo seveda tudi dostojno paaostavljaU nas turizem ta ugled nase drse**. Obe zvest sta za primerno ureditev svojfe poslovalnic mnogo žrtvovali m sta na pat tem tudi močno ^>lr^*^'1^ Priznati pa moramo, da so vas turista« v naših krajih danes na dostatni vlomi In da v vsakem pogledu ustrenajo sodobnega turizma. Dos*, j je društvo Putnik, ki je btto novljeno leta 1923. s pomočjo države in pokrajinskih turističnih zvez, s iodatoirni prispevki v obilni meri priepemalo k propagandnim iadatkom namh zvez, toda tudi v tem pogledu se je v zadnjem času položaj zrlo izpremenil ta od Putnika ne moremo v«č pričakovati ftrtarnejaai subvencij. Spričo nenavadno visokih stroškov za vzdrževanje uradnih turističnih pisarn v Inozemstvu In na nujno potrebne Žavne propagandno edinioe ter ga, ker si mora zgraditi svoj lastni dom v Beogradu, se j3 Putnik postavil na stališče da ne more več financirati pokrajinske turistične propagande. To stališče temelji tudi na sami uredbi o pospeševanju turizma, ki prenaša skrb za pokrajinsko in krajevno propagando na banovine in občine. Putnik pa se naposled lahko sklicuje tudi na položaj sorodnih ustanov v sao-zemstvu, kakor so OrT v ItalrJI, MER v Nemčiji in dedek v Češkoslovaški, ki SO sicer na pol državne ustanove, vendar pa vrše samo opravila potovalnih uradov, a* so posebno važen del splošne turistične propagande, dočim je delokrog Putnika precej obsežne jBi in bolj vs stranski. Od našega Putnika pa kljub vsemu lahko pričakujemo, da bo ustanovil m sam vzdrževal turistične pisarne na obmejnih prehodih in v ; istih predelih, kjer to posameznim zvezam ni mogoče, prav tako pa bd moral z vso odločnostjo in razumnostjo Skrbeti za strokovno Izobrazbo urailaijlrisaja naraščaja s prirejanjem večmesečnih tečajev in studijskih potovanj. ■ Sedanje razmere ki smo jih omenili, nam jasno (kažejo, da je bil zadnji čas, da je država izdala potrebne ukrepe s katerimi želi ohraniti turistične zvez in jim zagotoviti potrebna sredstva za njihov ob. stoj in uspešno delovanje na polju našega turizma, vendar pa bi bilo potrebno, da se vse določene zakonske mere v polnem obsegu tudi izvajajo, čeprav je namreč uredba o pospe š vanju turizma že tri leta v veljavi, slovenski zvezi do danes nista prejeli še niti enega dinarja od dohodkov, ki so jima po uredbi določeni. Nujno je torej potrebno — in to smo v našem listu že večkrat poudarjali — da kr. banska uprava po uredbi določene dohodke čimprej realizira ter tudi v banovinskem proračunu določi primerne dotacije našima zvezama in jima omogoči nemoteno brezhibno delovanje za nas turizem. Že za prihodnjo sezono bi se morala končno vel javno določiti višina prispevkov mestnih in krajevnih občinskih turističnih odborov pristojni turistični zvezi. Biti nam mora jasno, da imajo od turizma neprecenljive koristi ne samo gostinska podjetja, ampak sploh vsi gospodarski krogi. Zato bi bilo pa tudi primemo in pravično, da tudi ti krogi prispevajo primeren delež za vzdrževanje propagandne službe naših turističnih zvez. V obzir pridejo poleg gostinskih podjetij tudi trgovci, obrtniki ter avtobusi in druga prevozna podjetja. Vs:m tem gospodarskim krogom bi se s povečanim turizmom njihovi mmfenaL ni prispevki bogato amortizirali. bi bilo primeren pridevek za poapeSenaaJt turizma ) * trgovine In Industrijo. e» ena tietjfcae mstega ka A vale od prodaje I in brošur, dni je lOVs hrofna -nneeam vseh premij za zavarovanje I>ravnanih sredstev in se drogi dohodZa. Prsspevek as tega sklada bi Ml tem bolj upravičen, kar ravno naši afseenski iHrtstifti svezi vršita potom svojB no propagandno aa nas državni ruriiem, saj predstavljajo prav naši kraji najvažnejša vhodna vrata mednarodnega turizma v našo državo. Za nase nerodno gospodarstvo in za nas turizem hi bilo salo nevarno dopustiti možnost, da se delovanje naših turističnih zvez vsled pomanjkanja denarnih sredstev onemogoči ah tudi samo omeji ,kar je prav zaradi tega nujno potrebno, da se ne *a-mo država, banovine in občine, ampak sploh vse našv gospodarske ustanove pritegnejo k sodelovanju m prispevanju k izdatkom za propagando nanaša turizma. Ce si hočemo naposled predočiti Še obseg delovanja obeh naših turističnih zvez, moramo omeniti predvsem naslednje njune naloge: pripravljati ta izdajati pokrajinske turistične propagandne edicije, prospekte, lepake, vodnike in drugo gradivo, racionalno in načrtno razpošiljati in plasirati propagandno gradivo doma m v tu. jim, skrbeti za sadosten m praneras totfo-arhiv ter zbirko khsejev in diapozitivov, prirejati in sodelovati pri turističnih razstavah doma ta v tujini, prirejata studijska in propagandna potovanja turističnih strokovnjakov, zdravnikov m novinarjev, akubeti za izvesbanost in strokovno izobrazbo predvsem salte rske ga umdništva, nrjaredovaltl pri merodajnih oblastvih za izboijšanje naših cest, železniškega prometa in telefoneikih zve«, s poaorw>etjo zasledovati vse pojave' gospodarskega in sploh javnega življenja, ki so v kakršnikoli zvezi s turizmom, opozarjati na obstoječe ali nastale nedostatke, ki utegnejo škodovati razvoju turizma, in poskrbeti za njih odstranitev, sodelovati s občinski mi upravami ter krajevnimi turističnimi društvi in ustanovami ter jim dajati nasvete in navodila za uspešno delovanje, sestavljati, pregledovati in skrbeti sa pr . vode krajevnih turističnih edicij, vrsi i časopisno in publicistično reklamo ter zbirati in urejati statistične podatke, vršiti poročevalsko stuabo, zasledovati pravilen razvoj goettaakm in drugih turističnih pod je ti j, pomagati pri strokovni izobrazbi gostinskega osebja, skrbeti za brezhibno delovanje informacijske službe in voditi obsežno informacijsko korespondenco. Vse te važne ta nujne naloge opravljata nadi turistični zvezi, interesi našega turizma pa odločno zahtevajo, da ga opravljata še tudi v bodoče ter ga se poglobi, ta in razširita. Dinamika turizma postavlja naši zvezi pred vedno nove in težje naloge. Neprestano je treba kirarl novih poti in novih sredstev, če hočemo, da dosežemo ca j: ohraniti gospodarske koristi od turizma in povečaJtl njegov gospodarski efekt. Te naloge 90 težke in zahtevajo mnogo nesebične pozrtvovataostd ter vztrajnega dela. Ce sta zvezi te svoje naloge v preteklosti vršili iz laatath sredstev v splošno zadovoljstvo ta korist, potem je zdaj, ko so njuni lastni ven izčrpani ta usahli, dolžnost merodajnih čini tel jev hi našega gospodarstva, da v njihovem lastnem interesu našima zvezama omogočijo nadaljnji obstoj ta delovanje v korist našega turizma, ki pisedetavlja danes na samo važno gospodarsko panogo, ampak življenjsko potrebo našega gospodarstva. to obljubo mnnsU ta V več obrokih do 7. Podprimo novo sokolsko društvo Maribor IV. Kanmica kliče — V nedeljo k telovadnemu vrlili kamttišlcih Sokolov Maribor, 21. septembra V nedeljo 25. t. m. priredi na novo ustanovljeno Sokolsko društvo v Kamnini, Sokol Maribor IV., svoj prvi javni telovadni nastop. Ta najmlajša sokolska edinica, ki je vzrastia iz lastne pobude In po zaslugi vnetih ter navdušenih kamniških Sokolov, hoče v nedeljo pred javnostjo poka aa ti sadove svojega dela. Komaj par mesecev je preteklo, odkar se je zastopstvo kamniških, nacionalistov in vnetih telovadcev Sokolov zglaailo pri matičnem društvu ter hrraaflo zeljo, da se tudi v KamntrJ ,kakor Je to Že v ostalih mariborskih predmestnih naseljih, ustanovi samostojno sokolsko društvo. Ustanovitelji so neustrašeno pristopili k uresničenju te želje kanoniSkih nacionalistov. Njihovo delo Je zadpe Ce tla. Novo k se okrog 80 članov In članic, ki se že pridno vezbajo za ovoj prvi nastop Nastopa se ndolate korporativno vsa ostala mariborska in okoliška sokolska društva, tako da obeta biti ta prireditev prava iiamlfealai iju sokaiske misli najetja iia^nlsJefifB setotakega gnezda v neposredni bližini nase meje. jo udeležbo dal celotni prirodi U1 še poseben povdarek sokolske misli, ki prodlm s nevzdržno sOo tadl na anse podeželje. Ped- Prevare je bil obtožen in oproščen okrožnim »artlif em m je motni ■>govi,l«tl panki mofstet* Anton Romih iz Maribora 20. septembra Pred msrjborskkn okrožnim eOdMcam se je včeraj dopoldne končala neka zadevdči-na,. za katere izid je vladalo zlasti v obrtniških krogih precejšnje zanimanje. Zadeva se je namreč vlekla že nad leto dni in je bila Že svojca« predmet knafrajn razprave pred mariborskim okrožnem. sooV soem, pa je ^*^s. pnoJodfcena. Državni tožilec je namreč obtožil 34 letnega kleparskega mojstra Antona Romi. ha iz Maribora zaradi prevare, ker je t smislu obtožbe zavedel v zmoto Ljudm&o Uederhae, sedaj poročeno Troženak, v Mariboru z namero, dm bi si pridobil protipravno hTjpvmsJm korist z letnim predstavljanjem činjenice in sicer v mftetlra januarja 1936, da ji bo v kritje posojila cedi ral svoj zaslužek pri kleparskih delih na magdatenaki soli v Mariboru v proračunskem sneaku 110.000 din, dne 9. ali 10. marca 1987 pa, da je že ubvemtfl Spodnje štajersko ljudsko poaojlhflao v M ji je tal oettrai dotHnt svoj kritje kredita v srnama £Oj0O0 dan, naj plača od že navedenega znanka IIOjOOO imaselr 60.000 daa edtoote v rosa le Lederhes. 3 tem Je Ijetr^rhaeovo dal, da mu je tnphiraia na shodi knatka kot poaoj&o v obroidh od 1B. januarja do 29. Junija 19» skupno 69.46&AO dinarjev, od katerega zneska Ji je aved ana je res dovoHi posojilo v niiiaiii 50.099 din proti cest* vsega svojega zaslužka na Magdalenah! soli in ponottm njegove s etre, ki ima neko posestvo. Izkazalo pa se je, da vknjttba na to pose atvo ai moana, ker ebdelaaneeva sestra še ni vkn jesena kot Jaarnioa. Obdolaaneo ja dovoljeni mu kredit pri omenjen m denarnem zavodu popolnoma izčrpal in ga celo prekoračil, zaradi česar Je navedeni zavod od njega zahteval, da mu Je v varnost kredita eediral se razne svoje terjatve- Dne lO. marca 1996 obdoaVnec ni imel pri navedenem zavodu nobenega dobro-imetja, temveč je temu zavodu dolgoval 49.053 din. Lederhasova je v dobri veri, da je obdolženec Spodnjestajersko posojilnico zares obvestil o dotični cesiji, obdolžencu po tam posojala se nadaljnje sne-Zke, tako da ie bil končni računski rezultat tak, kakor Je navedeno v diapozitiv, nam delu obtoanioe. V smislu obtožnice pa obdolženec ni obvestil Spod n jesta jerske posojilnice o cesiji. Poslal je sicer v začetku iitarea 19S7 svojega takratnega službeoca z zaprto kuverto, v kateri naj bi bila peni jaka izjava Btev. 211 v omenjeni zavod ,k> pa cesijaKe izjave ni prejel in te oči vidno ni bilo v dotični kuvejtL Obdolženec Je torej I^erhaaovo Izigrat sa je, ko je zvedela, da Spodnjesta. Jeraka ljudska posojilnica ni prejela obvestila O cesiji, stavila obdolž rica na odgovor, ki ji je obljubil kritje in Ji res eediral razne svoje terjatve, ki pa so bile že itak cedirane Spodnje*ta>- rski ljudski po. sojlmici. Kljub tej dvakratni cesiji pa je obdolženec poslal svojega takratnega nameščenca k svojim dolžnikom z zahtevo, naj plačajo njemu. TI dolžniki pa so že taieB. obvestilo tega zavoda o cesiji. Kljub temu Je nameščenec denar k asi ral ta izročila obdolžencu. Obdolženčeva sestra se je nato zavezala, da bo plačala Lederha-sovi na račun svojega brata 14.000 din v mesečnih obrokih po 500 din in je res to svojo obljubo zvesto izpolnila. Tudi mestno poglavarstvo je z obdolžencem že obračunalo in je imel dobiti le nekaj nad 7.800 dinarjev. Ta znesek pa mu je bdi zadržan aa kritje n. katerih nedostatkov pri izvršenih delih, če kavcija ne bi zadostovala. Obdolženec zanika vsako krivdo in trdi, da je SpodnjeStajerski poslal ceeijske listine, če jih pa ona ni dobila, j temu kriv takratni nameščenec. Tudi Romih zanika, da bi bil svojemu nameščencu naročil, naj kasira denar pri svojih dolžnikih, »mairveč je namesc ncu le dejal, naj na stranke le pritiska, da bi Čim prej plačale, če bi kaka stranka Izročila denar njemu, pa da naj ga odpošlje v Spodnještajersko. Vsa zadeva se je, kakor onv njeno, vlekla leto dni in se je končala z oprostitvijo obdolženca Antona Romiha, ker se sodišče ni mogir> prepričati, da je imel namen L»e* derhasovo prevar - • i. Mariborske in okoliške novice življenje. V kratkem prispe v Maribor eeaki pevski zbor »Smetana«, ki nastopi dne 9. oktobra V Uni onu v okviru prireditev ipav-če ve pevske župe. — Kasaške novice. Danes popoldne bo imel kozaški občinski odbor svojo sejo, na kateri bodo razpravljali o raznih popravilih občinskih poslopij v Košakih in pri Sv. Petru. Prav tako bodo govorili o davščinah onih tvornic, ki so ob meji kozaške in mestne občine. Kosaška občina zatrjuje, da ji dolguje mariborska mestna občina večji znesek na račun davščin industrijskih podjetij, ki so ob meji mariborske in kozaške občine. O zadevi bo sedaj odločila banska uprava v Ljubljani. Seveda bodo koseški občinski odborniki razpravljali tudi o velikem nezadovoljstvu košaških občanov z vodstvom sedanje občinske uprave, ki ne kaže nobene iniciativnosti in nobene prizadevnosti. — Občinstva glas. Prejeli smo s prošnjo za objavo: »Lepo je, če so mestni očetje poskrbeli za tiste številne enoram-ne, dvoramne in celo štiriramne rdeče kandelabre na Glavnem trgu. Sicer Se ne vemo, kako bo s to bajno razsvetljavo, ki je bila napovedana za proslavo 201etnice Jugoslavije, ker sveti še vedno prejSnje število svetilk. Zdi se pa, da tistih blizu 80 žarnic ne bo od muhu Ne brigam se sicer za razne analize glede tega, kaj je »hohštaplerija« in kaj ni. Lepo ter izdatno razsvetljavo pa ima vsakdo rad, zlasti pa mi vsi, ki nas je precej in ki ne stanujemo na Glavnem trgu. ampak zunaj na periferiji, kjer nas obdaja ponoči prava egiptovska tema. Radoveden sem, če bodo mestni očetje na svoji prvi prihodnji seji razpravljali tudi o tej zadevi, ki tiče pretežno večino mariborskih davkoplačevalcev.« — Mariborska opazovanja. Naročnik lista nam piše: »Stal sem v družbi prijateljev nekje sredi mesta, kjer je ob pro-menadnem času mnogo ljudi. Iz gneče se utrne nekaj belega, ki odeva spodnje okončine znanega mladeniča. V trenutku se zgrne okoli njega, kakor roj čebel, precej ljudi. Kakor bi trenil je tisto belo po nekem čudnem kemičnem procesu, povzročenem po neki tekočini, spremenilo barvo in potemnilo. Kmalu je tudi tisto temno izginilo s spodnjih okončin. Mladenič jo je ucvrlvtemo. Spremljal ga je smeh množice, ki se je pri tem do dobra pozabavala«. — Največji zvon v nafti državi bodo v kratkem potegnili v stolp tukajšnje frančiškanske cerkve. Novi zvon, ki ga je vlila tvrdka inž. Buhi v Racah, tehta 6000 kg in je za tretjino večji od prejšnjega največjega zvona frančiškanske cerkve, ki so ga med svetovno vojsko pretopili za topove. Novi zvon je uglašen na globoki g. Pri bronu, ki ga sestavlja 56 odat bakra in 22 odst. kositra, so prvič uporabili baker iz domačega rudnika v Boni. V stolpu že izdelujejo armature iz najboljšega jekla. Dosedanji veliki zvon v tukajšnji stolnici je skoraj za polovico manjši od novega velikega zvona v frančiškanski cerkvi. — Prve leieamjB predelave v aisanMhi Drama bo otvorila novo gledališko sezono s premierami Shakespearove komedije »Kar hočete«, Shawovega »Hudičevega učenca« in Nuaićevega »Pokojnika«. Pri izvajanju glasbenega raportoarnega dela bodo pričeli z »Boccacciom«, nakar sledi znamenita Verdijeva opera »Akta« v režiji g. V. Skrbinška. _ j _ _ h Stadenoev. Koncem sepesmbra bodo menda pričeli regulirati prostor pred Jožef ovo cerkvijo. Studenška občina Je že razpisala zadevno Bdtacijo za oddajo gradbenih del pri prestavitvi kapucinskega hleva ter v zvezi z restdaci jo Slomškove ufice. StudensTd občani mnogo ugibajo o tej zadevi ter jo na različne načine komentirajo. — Sicer pa kažejo na* povojni Studenci zadovoljivo sliko. To ni več tisti proshili »Brurmdorf« iz zločeste predvojne dobe, ko so v naim prijaznih Studencih pasevali znani janičarji slovenskega imena, ampak izrazito delavsko predmestje velikega Maribora, Id šteje 0990 dua. Nešteto društev skrbi za protez kulturno oblikovanje Studenča-. Nič več ni pri nas tistih pretepov, _ nJOk mesto so stopila koristna kulturna in viteška društva. Danes je konec nekdanjega »SOdmartanega Brunndorfa«. Novi Studenci vstajajo, ki jim Je treba posvečati intenzivno pozornost, zlasti de na nactoiiamo dine. — Okoti 1199, vagonov Jabolk Je Ho v Nemčijo iz savske in dravske banovine. V je. S 25. stopijo v veljavo ro novem navodilu bo dustrijske potrebe, d očim se morajo prvovrstna jabolka izvažati v zabojih. Po kalkulacijah imamo na razpolago za izvoz iz dravske banovine še okoli 1000 vagonov jabolk. — Lastnike psov v Mariboru opozarjamo, da je odredba v zvezi s pojavom slinavke in parkljevke deloma ukinjena. Radi tega ni treba več voditi psov na vrvici, pač pa morajo imeti volčjaki nagobčnik, ker jih bo sicer mestni konjač polovi!. — Mariborski strelci so se postavili ob priliki nedeljskih strelskih tekem v Beogradu. Prof. Cestnik si je priboril pri streljanju na zmagovalno tarčo sedmo mesto, pri malokalibrskem streljanj vi tretje mesto, pri kvalifikacijskem streljanju za svetovno mojstrstvo 1939 Četrto mesto. Tudi naši juniorji Hochmiiller, Krois, Mi-horko in Ribič so dosegli lepe uspehe. — Pomen k i pod Hp°- A. H., Aleksandrove cesta: V nedeljo Evečer. BatuM so sa. Na Grafekem tagnl — R. K. Dotični >v^i-možc pa ne bodo več kandidirali. So sicer užaljeni, pa kaj hoTejo, ko so mu ne*ki >^ viaji ve+moŽ namipnUi. da nič več ne vlečejo. _ Iz nameieenftkih vrst. Društvo zvinih jn avtonomnih namf^čemcev v Mariboru ima sedaj svoje tajništvo v lastmih prostorih v Sodni ulici 9, tretje nadstropje. Tam dobe društveni členi, pa tudi ostali zasebni name^oenej vsak dan od 8. do 12, in od 15. do iS. informacije ne samo v stanovsko organizacijskih zadevah, ampak tudi fflede posameznih določb socialne zakonodaje, kolikor gre za aasebne nameščence. Tajniške posle je prevzel tov. Vi. Kravom, tajnik Narodno strokovne »veze v Mariboru. — Živahno isnimanje sa blok abonmaja. Letos se opaia posebno zanimanje za at>on-maje na blok, ki je sieec nekoliko dražji, zato pa nudi to ugodnost, da blokad«i niso vezani na doiocene dni običajnega abonmaja. Biok abonma je posebno priporočljiv za gospodarske sloje, sploh za vse, ld se ne morejo vezati na obisk predstav ob določenih dm-h. — Nekaj prvovrstnih lož odtnoano posa-niea/nih sedežev v ložah je še na razpolago, zidaj je Če najlepša prilika za izbiro, kar bo lik pred otvoritvijo seaone že zelo omejeno ali pa sploh nemogoče. — Mestno poglavarstvo razglaša; Trgovci in obrtniki se opozarjajo na določila odredbe, s katero se izpreminja naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih m obrtnih obratovalnic v dravski banovini, objavljena v Služb, listu z d«ne 30. jnlija 1938. Dasrravno }e naredba stopila v veljavo 5e 15. avgusta letos, prejema mestno pog**" varstvo številne pritožbe o krSitvah te naredbe po trgove h in obrtnikih. Pogostin-ska podjetja se opozarjajo na predpise glede policijske ure. Mestno poglavarstvo opo-aarja, da bo prekrške glede odpiranja m zapiranja obratovatoie najstrožje kaznovalo ter ne bo upoštevalo nobenih izgovorov. — Gospodarskim krogom iz industrije, trgovine in obrti se letos nudi posebna pri-Uka, da se v eastnem Številu aoonmaU izkažejo kot prijatelji gledališ&a. Iz Poljčan — U obeinske pisarne. Obomski urad raeglaaa, da bo 26. t. m. na sejmišču licem-ooaanje bikov ob 16. uri. K lioesicovanju k« morajo priznati ved biki od starosti 15 mesecev neprei brez ozira na pasmo, kakor tudi oni, ai so Se liceneovani. Prignali je ttađi rodovnifike bike. — Žigosanje sodov bo 26. ii 29. L m. v Slov. Bistrici. — Po pravilniku o visini* načinu izterjevanja m kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vjp© in žganje, vinski most do 12. no-veuJbta n( trosarinala predmet. Je pa vinski moSt prodmet občinske trošarine ves čas od proizvodnje dnltje. Zato mora tudU modt hiti pod kontrolo zaradi občinske t/ro-airine. — Vinogradniki in točilci aHkohol-Pjfa pijač se opozarjajo, da Je treba vsako odtujitev vinakega mošta, vina nad 10 litrov in žganja nad 3 utre prijaviti oddeikn laienčae kontrole ali pa občini. Prevoznik vinskega mošta, vina in žganja nad navedeno koiioino mora imeti prj sebi kontrolni Hat sicer zapade kazni. Va; tonici alkoholom pajac morajo aes svoj pridelek vinake-aa rnoeta In žganja prijaviti v M urah po rjroiavodah oddelku finančne kontrole. — Živinorejci, monarh" in žrraski prekupčevalci se opozarjajo, da je naredba o zati-esnju tttnevke m parkljevke se vedno v larvi sn da se )e no njej strogo ravnati. Mariborska beležnica KSSO TJNSON: Napolj v plamenu porjn. hov« GRAJSKI KINO: laoj sen Je minister. AJefcr štev. 211 »8LOVBN8E1 WA BOO** 1036. Vaša dobra rnmnka iz prvih početkov rvočnegja filma v filmu ---- dol inrs pi«'^*^_ tST^ ODTRGANI CVET hčerke, ki stičnega zaljubila misijonarja. ▼ mladega budi- TEL. 2 njhn v avet, da pranuera popravi, pri tem pa Je sam« j^p^, kino union danes ob 16-, 1005 in 21.16 DNEVNE VESTI — I>va nova bana. Na predlog predsednika inirustJekega »veta in aunanjega ministra dr. MIlana Stojadjtaovića stn bi- ■z ukazom kraljevih names'aiikov ime-r.ovana aa bana primorske banovine minister n. r. dr. Mirko Bulć, a« bana morav. ske banovine pa pomočnik bana isU banovine Janacije Krasojević. — Mod me avtomobilske ceste v Hrvatskem Primorju. Urejevanje cest v Hrvatskem Primorju je aačeU prva savska banovina s gradnjo nove, od morja nekoliko oddaljene ceste Crikvenica—Selce. Njen namen je bil, da se stara cesta tik ob morju med obema kopališčema uredi kot ix-preha jal išče. Potem je prišel sklep o gradnji Jadranske ceste, ki so jo začeli trasirati v poodmih odsekih ob vsem Hrvatskem Primorju. Cesta Crikvenica—Selce je bila izročena prometu že lani. cesta Selce—Novi bo pa v kratkem dograjena. Cesta Crikvenica—Kraljevica Se ni dograjena. Drugi odseki so večinoma že trasirani in potreben je samo še kredit, da se bodo dela lahko pričela. V kratkem bo dobilo Hrvatsko Primorje moderno cesto od Crikvenice preko Selc do Novega. Na tem odseku grade tudi dva moderna mostova, prvega v Crikvenici preko Dubračine, drugega pa v Novem preko Vraodolčice. Stroški za cesto Selce—Novi so znašali 2,200.000 din. — NI POMOTA, pač pa je res samo 58.— din posebni vlak TRST nedeljo 9. OKTOBRA. — Za one, ki so ob nedeljah zaposleni, posebni izlet — Gorico, Sv. Goro, Doberdob in Trst 5. in 6. OKTOBRA z avtobusom Din 120.— samo pri »TOUREX - SLOVENIJA Tujsko prometna gospodarska zadruga v Ljubljani. Masarvkova 12. — Nov kolorirani \\\m „ naših krajih. V RogaSko Slatino je prispel včeraj filmski operater in strokovnjak za kolorirani film tir. Konstantin Kostfć, ki ima svoj atelje v New Yorlci*. V b Poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. —c Redno llcenclranj ***** v celjskem srezu bo od 10. do 12. oktobra po naslednjem redu: v ponedeljek 10. oktobra ob 9. v st. Juriju ob Juš. Žel.. <>b 13. v Snvniei pri Celju m ob 18. na TeharJu, v torek 11. oktobra ob 9. v Vojniku in ob 14. v ftalou, v sivdo 12. oktobra pa ob 8. v Groblji pri št. Petru, ob 11. prt Sv. Juriju ob Taboru, ob 14. na Vran »kom in oh 16. v Braslov-eah SOKOL —c Kc^iiemoraoijo v počastitev žrtev 20. septembra 1908, ki jo je nameravala prirediti snoči Starešinska organizacija * Sloge« v veliki dvorani Narodnega doma, je oblast prepovedala, —c t&fno kom momci jo bo priredilo So-korsfcn društvo Celje.matica ob obletnici marse^eke tragedije na predvečer obletnice, v soboto 8. oktobra v Narodnem domu —c Umrl je v ponedeljek v škof ji vasi pri Celju v 59. letu starost ugledni posestnik g. Florijan. Vrečko, dolgoletni občinski svetovalec občine škofj vasi, član krajevnega šolskegn odbora in član uprave Posojilnice v Vojniku. Pokojni zapušča 4 hčerke in 6 sinov, izmed katerih je sin Franjo višji uradnik Cinkarne d. d. v Celju in starešina Sokolskega društva Ce- — Sokolsko društvo Maribor-matica poziva vse svoje članstvo, da se polno*tevtlno udeleži pogreba nenadno preminule sestre Marije Maistrove. Id bo danes 21. t. m. ob 17. url na PobreiJu. Zbirališče članstva v krojih je ob 16.45 pred kapelico mestnega pokopališča rta Pobretju. Ostalo Članstvo v civilu m znakom. Zdravo! _ sokolsko društvo Ljubljana-ftlška b» imelo svojo redno glavno skupščino dne 30. septembra 1938. ob 20. v dvorani Sokolskega doma v slški. Članski sestanek v svrho sestavo kandidatne bete ee vrši eno uro pred glavno skupščino, t. J. ob 19. uri. Uprava, Četrtek, 22. septsmbra 12: Orkestralna fflaaba (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Kvartet mandolm. — 18: Koncert radijskega orkestra, — 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.90: Nac. ura: Predav. min. za telesno vzgojo naroda. — 19.50: Teset minut zabav« (g. Fran Lipah). — 20: Koncert del. pevskega društva >Cankar«. — 20.40: Koncert radijskega orkestra. — 22: Nar^ovedi, poročila. — 22.15: V plesnem ritmu (plošče) — Konec ob 23. uri. fPetek, 23. »epiembra 12: Slovensko narodne pesmi (pkjftče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi. _ 18: Konocrt radijskega orkestra. — 18.40: Ženska ura: O keramiki (ga Dana Pajničeva). — 19: Napovedi, poročil«. — 19.30: Nac. ura: Naša nar. glastena kultura (Anton Dobromič) Zgb. — 19.50: Zanimivosti (g. Mirko .Favonvk). — 20: Koncert lahke glasbe — izvaja oddelek godbe Sloge. — 21: Prenos iz Prage. — 22: Napovedi, i poročila. — 22.30: Angleške plošče. — Ko- ■ nec ob 23. uri. Prov tako kakor prinosa k oprtaj obresti, loko podaljšate s pravilnim pranjem trpežnost perila in % tem prihranite v gospodinjstvu nepotrebne izdatke. Edini pogoj [e, da uporabljate za pranje milo, ki temeljito pere in pri tem varufe perilo. SCHICHT™ i TERPENTINOVO i MILO pere bleščeče belo Zjutraj sa lepoto - za zdravje! ivece Stran 4 »8LOVEN8K1 NAROD«, sreda. 21. septembra 1938. ttev. 21 1 Hitrost, vedno večja hitrost Nad 570 km na uro s avtomobilom te 6$0 tat i »Južni križ« na poti v Avstralijo. Spodaj Jean Mermoc V Ognjeni semlji je do najbližjega soseda dva dni poti na konju; v Paraguavu greš lahko po vžigalice tudi en dan daleč; karavana mrtvih v Afganistana potuje po cele mesece; od Ljubljane do Sušaka ali Beograda se voziš vso noč. Johnu Cobbu v Ameriki je bik) pa 556 km z avtomobilom na uro malo. To je bil svetovni rekord kapitana Evstooa in Cobb se je resno pripravljal prekositi ga. Pridno je treniral na znani dirkalni progi v Utahu m njegov rojak Evstoo ga je radovedno opazoval. Cobbov Napier-Raihon z 2000 HP je vozil zelo dobro in Evston ga nt mogel prehiteti z letalom. George Evston Po skrbnih pripravah se je Cobb končno odločil za dirko in takoj pri prvem poskusu je prekosil Eystonov rekord, ker je dosegel hitrost 563.592 km. Navaden človek sti sploh ne more misliti take hitrosti. Evston je pa takoj naslednji dan sedel v svoj avto s 6000 HP in prekosil Cobbov rekord s hitrostjo 575.340 km. Da, z avtomobilom nad 570 km na uro. Ali je to že blizu meje možnosti ali pa pojde človek še naprej? Italijani so dosegli s svojimi posebnimi letali hitrost nad 700 km na uro. Kmalu so jim pa sledili Angleži s svojimi lovskimi letali, najhitrejšimi na svetu. Današnji rekord je bil že jutri v rednem bojnem letalu. Normalno potniško letalo, pravi leteči Pulman, doseže zdaj hitrost 350 km na uro. Angleška in nemška prekooceanska letala bodo pa letela še hitreje. Ni še dolgo tega. ko se je vozil človek v Južno Ameriko 32 dni, zdaj pa rabi iz Evrope do Buenos Airesa 18 dni. Junak južnih morij Jean Mermoz je skrajšal to pot s svojim letalom »Južni križ« na tri dni. S tem je močno približal Južno Ameriko Evropi, a na svoje veličastne ladje ljubosumne morje ga je zato pogubilo. »Južni križ« je izginil nekje med afriško in južnoameriško obalo in njegova tajna najbrž nikoli ne bo pojasnjena. Pripravljajo se redni poleti v stratosferi in izkušnje kažejo, da bodo mogla letala v višini 13.000 m letati s povprečno hitrostjo 650 km na uro. Moderni ekspresni vlaki lahko vozijo s hitrostjo 120 km na uro. motorni vlak na progi Berlin—Ham- burg pa vozi povprečno 127 km. Specialna francoska lokomotiva s tremi vagoni je dosegla hitrost 156 km na uro, podobna lokomotiva v Angliji 173 km, Nemci so pa prevozili 10 km dolgo progo s hitrostjo 187 km in sicer pri teži vlaka. 250 ton. Italijanske električne lokomotive med Rimom in Neapljem vozijo povprečno 140 km, motorni vlak Bugatti je vozil s hitrostjo 196 km, ameriški Zehpir pa se en kilometer več. MaJcolm Campbell Sir Malcolm Campbell je dosegel na čolnu Bluebird z motorjem Rolls-Royce 2000 HP hitrost 208 km na uro, rekord vojne torpedovke 2000 ton je 83 km na uro, velik prekooceanski parnik pa vozi povprečno 59 km na uro. »Queen Mary« in »Normandie«, ta neprestana tekmeca v borbi za modri trak, bosta daleč zaostajala po hitrosti za najmodernejšo ladjo, ki bo rabila za pot čez Atlantski ocean samo tri dni. To je tempo našega časa. Hitrost, vedno večja hitrost. Deli sveta se hitro približujejo, narodi so si pa vedno bolj tuji in sovraštvo med njimi je vedno večje. Zares čudne čase preživljamo. Najlažja ločite Je najtežja Reno je ameriško mesto, kjer se zakonci najlažje ločijo. Navadno jim j? treba ostati t? m samo še«?' tedne v in zakon je ločen. So pa tudi druge države na svetu, kjer je ločitev zakona prava igrača. Taka država je Cihuaha v Mehiki, k j- r se lahko ločiš od žene v enem dnevu in sodišče ti pošlje razsodbo kar po pošti. V Danome ji v francoski zapadni Afriki so pa prišla v pogledu ločittev zakona Se na boljšo misel. će se hoče mož ločiti, postavi ženo v kot koče z obrazom k zidu. Enako stori žena, če se hoče ločiti od moža. Potem pa stopi mož ali ž na v drugI kot tudi z obrazom proti steni in ponovi trikrat na glas: Tepec sem! Iste stori žena. Potem se pa obrneta, tako da si gledata v oči in ponovita trikrat v en glas: Tepca sva! S tem je ločitveni obred končan. Potem zadostuje obvestiti o tem samo poglavarja naselbine in mu sporočiti imeni prič. ki sta obredu prisostvovali. Ta ločitev se adi zelo lahka ,v resnici j? pa izredno težka, kajti navadno počita zakonca v saneh in a tem je prepirov med njima konec. Pobotata se in vsaj do prihodnjega prepira je doma zopet vse v redu. 30 let \t zaman čakala V Chamoniau, v znani vasi ob vznožju Mont Rlanca, ie zdaj pripovedujejo ljudje o Ženi, ki ja dvajset let Čakala na svojega mrtvega mota. Redki so bili ljudje, s katerimi je govorila. Večinoma je zrla nepremično tja gori na vrhove velikanov, pokrita z večnim snegom in ledom. Najela je več norveških vodnikov, toda nikoli sa ni z nobenim napotila v gore. Vodniki so imeli edino In salo enostavno nalogo: opazovati so morali počasi premikajoči se boasonski ledenik. Tako ja živela vdova strogo ločeno od svata. Ta čudni način življenje je bil posledica njene brezmejne ljubezni do moža. Leta 1874 sta se napotila dva Avstrijca a švicarskimi vodniki na Mont Blanc. Priplezala sta do vrha. Na povratku sta pa strmoglavila v prepad. Dvajset let je čakala vdova enega kdaj bo led izročil truplo njenega moža. Toda čakala je zaman. Vdova je že davno mrtva, trupli ponesrečenih turistov sta pa ostali v ledu. Prozorna letala V nemški strokovni reviji »Kunststofe« so objavljeni najnovejši izsledki m izumi na polju umetnih snovi. Mnogo se razpravlja v nemških strokovnih krogih o nadomestnih snoveh sedanjega gospodarskega sitsema. tu pa tam se pa omenjajo tudi odkritja v inozemskih laboratorijih, tem zanimivejša in vredna tem večje pozornosti, ker ne izvirajo iz trenutne potrebe, temveč so zgolj posledica znanstvenega dele in prizadevanj. Nemška revija piše zdaj, da so v Angliji izdelali povsem prozorno snov čisto posebne teže, trdote in prožnosti, zelo prikladno za gradnjo letal. Gre v prvi vrsti za možnost uporabe te snovi pri gradnji nosilnih ploskev. Ze s tem bi se mnogo pripomoglo k nevidnosti letala. Podobna misel je bila sprožena že med svetovno vojno, toda takrat tehnika še ni bila tako visoko razvita, da bi bilo mogoče praktično govoriti o izdelovanju nevidnih letal. Najstarejši kondor ▼ ujetništva Moskovski živalski vrt ima kondorja, ki je v ujetništvu že od leta 1892, torej že 46 let. 2e ko so ga ujeli, jo bilo težko uganiti njegovo starost. Jasno je pa bilo, da je že precej star. V dolgih letih življenja v živalskem vrtu ee je povsem prilagodil razmeram in čudno je, da se je ekoraj odvadil letati. Navadno se dvigne samo nf. kaj metrov visoko in sede na bližnjo streho. Trikrat v letu ga sploh izpuste. Toda čez nekaj ur bivanja zunaj se prostovoljno vrne v živalski vrt. Ljudje, ki prihajajo v živalski vrt, sta-r:ga kondorja nimajo posebno radi, ker se drži preveč samozavestno in ljudi ne mara. To je edini kondor na svetu, ki se je odvadil jesti mrhovino. Krmijo ga s svežim govejim ali konjskim m«som. Kirurg kipov VVelles Bosvvorth se lahko pohvali z enim najčudovitejših poklicev. Nedavno je odpotoval v Pariz, kjer mora obnoviti nosove in ušesa Slavnih mož. Dela bo imel tam mnogo. V VcTsaillesu je izgubil cesar Nero pod vplivom dima del uhlja, dru. gemu veLmožu je dež izglodal nos. Bos-worth je nekakšen f kirurg kipov in kot tak znan po vsem svetu. Delal je v Avstriji, Zedin jenih državah, Angliji, Danskem, na švedskem. Norveškem in drugod. Njegove spretne rok^ ki se ukvarjajo že dolga leta s kiparstvom, znajo popraviti še tako poškodovane kipe tako imenitno, da ne opaziš, kje so bili poškodovana in popravljeni. Verodostojnost prič Ameriški psiholog, strokovnjak v kriminalnih zadevah, William ^Moulton Mar-ston, je objavil v chičaški reviji »Esqui-re« zanimivo razpravo o verodostojnosti prič. Zanima ga zlasti izpoved prič pred porotami in sicer zato, ker si morajo porotniki kot lajiki iz pričevanj ustvariti neposredno sliko o kaznivem dejanju. Pri poskusih na kansaski univerzi s študenti je vprizoril Marston prizor, ko žena napade svojega moža. Izpovedne so bile - tako različne, da si ni bilo mogoče ustvariti sodbe, kakšen je bil prvotni prizor. Tako so nekateri trdili, da je žena pomerila s samokresom na moža in zaklicala: Stoj, sicer ustrelim! Drugi zopet so odločno trdili, da samokresa sploh ni. so videli, a nekateri so celo zatrjevali, da žena ni izpregovorila nobene besede. Študentje niso bili pripravljeni na to, da je prizor določen za ta poskus in zato niso bili posebno pazljivi. Tako je tudi s slučajnimi pričami Zanimivejše je pa, da je vprizoril Marston drug prizor vpričo 18 ljudi večinoma pravnikov, ki so bili že vnaprej pripravljeni na poskus. V sobo je stopil mlad Tezačan in izročil Mars tonu listek papirja v obliki brzojavke. Sam je pa potegnil nož in si z njim sna-žil konce rokavic. Izmed 18 prič, pripravljenih že vnaprej, ni nihče opazil noža. Vsa njihova pozornost je bila osredotočena na brzojavko. Večinoma so se razburjali, misleč, da jih hoče Marston zapeljati h krivemu pričevanju in tako so za žive in mrtve trdili, da Texačan sploh ni imel noža pri sebi. Marston podrobno analizira ves pri- zor, ki je imel iz kriminalističnega vidika 147 podrobnosti. Najboljša priča ja opazila 41 podrobnosti in njeno pričevanje je bilo torej do 28 odst pravimo. Lahko si torej mislimo, kako je Šele z navadnimi pričami. Marston je pesimist kar se tiče možnosti ugotovitve kaznivega dejanja pred poroto potom prič. Iz izkušenj pa ve, da porota verjame najraje pričam, ki izpoved o brez razmišljanja, čeprav se navadno take priče najbolj motijo. Poleg tega uživajo največjo verodostojnost priče neomadeževane prete klosti, kar je tudi napaka. Slikar na dnu morja Angleški slikar Robert Gibbings je slikal morske živali in rastline na dnu Rdečega morja V London se je vrnil oni dan angleški slikar Robert Gibomgs s študijskega potovanja po Rdečem morju. Njegovo delo in umetniški uspehi so edinstveni in sploh prvi te vrste, kajti Gibbings je risal nepo- 1 sredno na dnu morja morske živali in rastline. Pred leti je obiskal več koralnih otočkov v Tihem oceanu in že takrat se je rad spuščal v vodo. Opazil je, da so ribe zelo boječe in da beže pred vsako najmanjšo kretnjo na površini vode, da se pa sploh ne boje. če s* jim približaš pod vodo, kjer si v enaki višini z njuni. Iz te. ga je sklepal, da bi mogel videti mnogo več, če bi se spustil na dno morja. Lani poleti je preživel Gibbings počitnice na Bermudih na Atlantskem oceanu, kjer si je ogledal biološki raziskovalni zavod. Razmišlja; je o tem. kako bi mogel umetniško izbrati svoja opazovnja in hotel je naslikati serijo slik z mc< ivom podmorskega sveta, kakor ga vidi potapljač. Slučajno je prispel na Bermude tudi njegov tovariš profsor kemije. Gibbings je učitelj umetnostnega industrijskega risa nja na angleški univerzi v Readingu. Gib-hmgs mu je pripovedoval o svojih načrtih in ga vprašal za svet glede tehnične strani. Kemik mu je predlagal, naj uporablja za slikanje pod vodo zvrolitne plošče kot n&jprikiadnejše nadomestilo za papir, svinčnike mu j? pa priporočal z gumijastim plaščem namestu lesenega. Gibbings si je preskrbel potapljaško obleko in se lotil dela. Zvrolitne plošče in svinčnki z gumijastim plaščem s^ se do. bro obn sli. Slikar je lahko delal pod vodo skoraj enako dobro, kakor v svojem ateljeju. Toda z umetniškega vidika so mu prinesli Bermudi razočaranje. Ribe še daleč niso bil? tako lepe in koralne tvorbe ne tako fantastične, kakor jih je vkrel v Tihem oceanu. Zato se ie napo1 i J letos na Rdeče morje, o katerem je slišal, da hrani v sebi izredno lepe korale. K'> se je prvič potopil v Rdeče morje pri Gharda- qu na rgiptski obali nasproti Sinajskemu polotoku, mu je bilo kakor da vidi predi seboj razstavo cvetlic. Iz morskega dna poganjajo korale najrazličnejših oblik in barv. ^Jelenji roge vi«, ki se pri Bermudih sploh ne pojavljajo, v vodah okrog Haiti.a so pa z lo redki .so v Rdečem morju mo_ gočni in bogato razpredeni kakor drevesa, visoka 10 do 12 čevljev.-Dni£e korale imajo obliko grmičev ali pa krasnih vrtnih gredic. Nekater- so rumenkaste s svp-tlo_rdečimi pikcami. druge violičaste ali modre. To je prava simfonija barv in oblik, da sd lepšv* človek ne more misliti. Člov k sirmi in kar ne more verjeti, da. je mogla ustvariti narava na dnu morja, pravljičen vrt. kakr*nee:a bi ne mogla, ustvariti niti najspretnejša vr.narjeva roka. Slikar je moral aamo pazit:, da si ni opraskal rek kar bi imelo za poledico zelo neprijetno zastruplj nje. V Rdečem morju je tudi mnogo morskih psov. Toda. Gibhin~s sodi, da so vesti o nevarnosti teh morskih pr-šasti pretirane. Sam se je v Ghardaoa seznanil z ribjem ki j-, bnal na nogah strašne brazgotine po ranah, izvi rajonih iz boibe z morskim psom na plitvini blizu obale. Ribič niu je pripovedoval, da je nenadoma zagle al pred s -boj morskega psa in ker si ni znal pomagati drugače, ga je na vso moč sunil s pestjo v oko. Presenečena morska pošast j- izpustila svoj plen in odplav-ala. Ribiči točno vedo, kdaj se pojavijo v Rdečem morju morski psi in trdijo, da so nevarni samo, če so lačni. Na dru Rdečega morja je odkril Gib. bina pravljični svet, ki ga še nobena 0!o-v.ška roka ni up~d«>bi!a. Umenostni m prirodoslovni izdelki njegovega studijskega potovanja so izredno bogati. Zdaj opisuje Gibbirura, kaj vse je videl na dnu morja in svojo kn.iigo bo izročil javnosti istočasno z zbirko svojih krasnih in zani. mivah risb. Hajko Nachtigal: Slovanska Od sedanjih živih slovanskih jezikov se je samostojno prva razvila češčina v 13« stoletju Ljubljana. 21. septembra Znanstveno društvo v Ljubljani je 'zda-lo knjigo univerzitetnega profesorja dr. Rajka Nahtigala •Slovanski jeziki«. Knjiga je nastala, kakor pravi avtor, po predavanjih, ki jih je imel na Ljudski univerzi 1. 19-36 Knjiga, kakršne slovenska Itnji-ževno&t Se nima, a ji tudi v drugih knji. že vn osinih ni podobne, naj sluzi kot Aria-dnina nit skozi labirint slovanske primerjalne slovnice. Potrebujejo jo univerzitetni slušatelji slavisti, služila bo srednješolskim profesorjem filologom in mnogim ljubiteljem študija slovanskega j zikoslov. ja in slovanske individualnosti. Sodelovali so pri sestavljanju knjige univerzitetni prof. dr. Pr. Ramovš, univ. prof. dr. X. Oštir in prof. Bizjak, asistent na naši univerzi. Avtor je knjigo posvetil spominu svojega nepozabnega sina Antona, ki se je s toliko vnemo in ljubeznijo posvetil slavističnemu študiju, iz katerega ga je smrtna nesreča dne 6. avgusta 1. 1936 iztrgala. Nahtigalovi »Slovanski j"ziki« So drago_ cena spopolnitev naše znanstvene in filološke literature, ki se je začela po prevratu in ustanovitvi slovenske univerze vprarv bohotno razvijati. Strokovnjaki bodo morali priznati, da obsega ogromno znanstveno delo. V knjigi je časovno leče. na historična doba posameznih slovanskih jezikov od predhistorične praslovansk? dobe ,v kateri je vladala dialektično razmeroma še malo diferencirana, skupnost. Po predgovoru in jezikoslovnih znakih sledi pregled slovanskih latinskih abeced, pregled slovanskih ćirilskih azbuk ter stara glagolska in ćirilska azbuka. Za vse, ne samo za filologe in strokovnjake, je zanimiv »Uvod« o slovanskih jezikih. Zdi se, da je bolj kod kdaj prej potrebno imeti v zavesti da je po številu pripadnikov slo. vanskih narodov skupaj 181.270.000, in sicer Slovencev v milijonih 1.61. Srbohrva-tov 10.60. Bolgarov 6.20. ki tvorijo skupaj prvo jezikovno skupino, likorusov 81.79, Ukrajincev 38.81. Belorusov 6.60, ki tvorijo skupaj drugo skupino, in Poljakov 2392. Lužiških Srbov 0.12, Cehov 8.72 in Slovakov 290, ki tvorijo tretjo skupino gl*de na jezikovne posebnosti. Med posameznimi skupinami in jeziki so najznačilnejši prehodi in najraznovrsrnejše vezi. Vsi ti jeziki se goje tudi književno, pa je tedaj sic vanskih književnih jezikov sedaj v rabi. ako se š'ejeta srbski in nr. vatski odtenek s celo drugačno pisavo posebej, dvanajs:. Obširno in za vsakogar razumljivo je v knjigi razloženo, kako j- nastal najstarejši slovanski jezik, tako zvani staroslo. venski ali starccerkvenoslovanski jezik, v Solunu rojenih slovanskih apostolov Konstan'ina-Cirila in Metoda, ki nam do malega lahko služi kot hastoričaii predstavnik pr asi' > va nič i n g in ki je ket tak pren hal že v 11 stoletju. Iz tega stolet. ja so še zadnji prepisi atarocerkvfnoslo-vanskih spomenikov. Od sedanjih živih slovanskih književnih jezikov se j: samostojno najprej tekom 13. stoletja razvil češki jezik v območju osred njega narečja okrog Prage. Za njim se je razvil od 14. stoletja poljski jezik v Kra. kovu, toda pod vplivom mnogo starejše staročeščine. V prvi polovici knjige Obravnava avtor predhistorično dobo slovanskih jezikov, v drugi polovici historično dobo, obakrat glede glasoslovja in glede oblikoslovja. Tu je zbrano predrageceno gradivo za filološki strokovni študij slovanskih jezikov. Knjigo zaključi zanimiva primerjava tek-sta (odlomek iz sv. pisma) v slovanskih jezikih. GEORGES OHNET: 55 s ERGEJ PRIMI Romun Ivankin pogled se je odvrnil od njega. Tako je lahko mlado ženo nemoteno opazoval. Postala je bila lepša. Njena bledica je bila zdaj toplejša, že itak bujne grudi še bolj razvite. Iz vsega njenega bitja je dihala nekakšna sladostrastna utrujenost, opajajoča človeka kakor prijeten parfum. Sergej je strastno zahrepenel po nji. Še nikoli ni čutil v sebi takega ognja strasti. Za hip so mu zadrhtele roke, grlo se mu je jelo sušiti in srce se mu je za trenutek ustavilo, polno silnega hrepenenja. Hotel se je iztrgati vplivu mlade žene, dražeče njegovo čutnost in zato je odšel v sredino salona. V tistem trenutku so prihajali gostje: Le Brede z nerazdružnim Tremblavem, spremljajočim lady Hartonovo, tisto krasno Sergejevo sestrično, ki je bila vznemirila Mihelino na poročni dan, ki se je pa zdaj ni več bala: razen teh sta prihajala princ in princesa Odescalchi iz beneškega plemstva z mladim belgijskim plemičem elementom Souve-rainom. udeležencem konjskih dirk, navdušenim strelcem golobov in strastnim prirediteljem ko-tillonov. — Ah, bože moj, milady, vi v žalni obleki? — je dejala Mihelina in pokazala na satenasto obleko dražestne Angležinje. — Da, moja draga princesa, žalovanje; — je odgovorila lady Hartonova in ji krepko stisnila roko, — plesno žalovanje: eden izmed mojih najboljših plesalcev, veste gospoda, Harry Tornwall... — Vitez v službi grofice Alberti?, — ga je označil točneje Sergej. — No, torej? — No, torej, prav kar se je ustrelil, — je dejala Angležinja. V salonu je zavladalo splošno presenečenje in družba, pri vabi jena po novici, se je zbrala okrog lady Hartonove. — Kaj? Vi tega niste vedeli?? — je nadaljevala. — Danes se v Monaku ni govorilo nič drugega. Ubogi Tornwall je izgubil pri kartah mnogo denarja, odšel je ponoči v park pred vilo grofice Alberti in si pognal pod njenim oknom kroglo v glavo. — Kakšna groza! — je vzkliknila Mihelina. — Vaš rojak je pokazal s tem korakom zelo slab okus, milady, — je pripomnil Sergej. Razjarjena grofica je zelo duhovito pripomnila, da je Tornwall s tem, da je prišel k nji končat si življenje, jasno dokazal pomanjkljivo družabno uglajenost. — Kaj hočete braniti nesrečnim kvartopircem, da bi ae streljali? — je dejal CavroL — Svetujte monaški zastavljalnici naj izplačuje po dvajset frankov za zastavljene samokrese. — No, torej, — je menil mladi Souverame, — ko zaigra še tistih dvajset frankov, se bo moral obesiti. — Da, — je pritrdil Marechal, — toda po njem bo ostala vsaj vrv drugim za srečo. — Ali veste, gospodje, da je strašno žalostno vse, kar govorite? — se je oglasila Žuzana Herzo-gova. — Kaj ko bi za izpremembo zaplesali, poskočen valček? — Oh, da, tako je prav! Na terasi! — je vzkliknil Le Brede živahno. — PomaranČevci nas bodo skrili radovednim očem. — Ah, gospodična, kakšne sanje! — je vzkliknil du Tremblay in stopil k Zuzani. — Plesati z vami ob luninem svitu! — Da, prijatelj Pierrote, se je zasmejala Zuzana. Iz sosednega salona so se razlegali zvoki klavirja pod močnimi udarci Petrovih prstov; Peter je hotel postati vsaj koristen, če ni mogel biti prijeten. Sergej se je počasi približal Ivanki. — Ali mi hočete dokazati svojo naklonjenost in zaplesati z menoj valček ?— je vprašal mehko. Mlada žena je zadrhtela, prebledela in ga vprašala osorno: — Zakaj ne prosite svoje žene? Sergej se je nasmehnil. — Bodisi z vami ali pa z nobeno. Ivanka je samozavestno dvignila oči, mu pogledala naravnost v obraz in dejala izzivajoče: — Torej z nobeno. Vstala je, prijela mimoidočega Gavrola pod roko in odšla z njim. Videč svojo ženo samo z njeno materjo je odšel Sergej na teraso. Radosten smeh se je razlegal v tiho noč. Bila je vlažna, duhteča, mračna noč. Sergeja je obšla globoka žalost in življenje se mu je zastudilo. Morje se je lesketalo v mesečini. Obšla ga je silna želja, da bi skočil k Ivanki, jo dvignil v naročje in odnesel daleč v svet po tej neizmerni tišini, ki je bila kakor ustvarjena za sladko uživanje večne ljubezni. XV. Mihelina je stopila naprej kakor da hoče oditi za svojim možem na teraso. Mati jo je pa prijela za roko, ne da bi vstala. "'— Ostani še malo pri meni, — je dejala z nežnim očitkom, — saj sva komaj izmenjali deset besed odkar sem prišla. No, povej, ali si bila kaj vesela, ko si me zagledala? — Kako me moreš kaj takega vprašati? — je odgovorila Mihelina in sedla na divan k materi. — Vprašujem te, da bi slišala iz tvojih ust, — je nadaljevala gospa Desvarennesova nežno. — Vem, da si se v duhu veselila, toda to mi ne zadostuje. In s ponižnostjo prosečega berača je pripomnila: — Poljubi me, da? Mihelina se ji je vrgla okrog vratu s krikom »draga mama!« tako da so privrele ubogi, po cele mesece trpeči materi solze v oči. Objela je hčerko m *° Priti*1**1* na srce kakor skopuh svoj zaklad. — Ze dolgo je tega, ko si me zadnjič tako nazvala. Dva meseca sta minila, odkar sem ostala zapuščena v tistem velikem domu, ki je bil nekoč poln tebe same... — Oh, mama, prosim te, kaj res ne boš nikoli pametna?. Urejuje Josip Zupančič — Za »Narodno