285. številka. Ljubljana, v sredo 13. decembra. XXVI. leto, 1893 'shaja vsak dan we*er, izim6i nedelje in praznike, ter volja po po! ti prejeman za avstro-ogerske deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa Be po 10 kr. na mesec, po UQ kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačoje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tibka, po ■■ kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravni Stvo je na Kongresnem trgu fit. 12. II p r n v ii i m t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. La bete humaine. Človeštvo trepeče v groznem strahu pred krdelom obupanih blaznikov, katere ju prevladal zverski inBtiokt v toliki meri, da hočejo požgati in posekati \ne, kar je zaslomba sedanjih socijalnih, kulturnih in političnih uredeb, dasi sami ne vedo, s čim naj nadomeate te uredbe. Ateutat na poHlaosko zbornicu francosko obudil je zopet vho bojazeu pred temi bestijaluirni teroristi in ves svet je v tem oziru jednih mislij, da je to prenevarno zalego zatreti in uničiti, veljaj karkoli. To »poznanje je prišlo sicer pozno, a prišlo je vender in najbolj pri/adete države se rivom pri-pravljujo na primerno korake v dosego tega smotra. Saj pa je tudi že skrajui čas za to. Zadnja leta se je število anarhistov sila hitro množilo, anarhistično gibanje pa je raslo z elementarno močjo. Zlasti na FrancoBkem in na Španskem, pa tudi v Belgiji, v Italiji, v Švici, na Nemškem, Angleškem in celo pri nas v Avstriji razširila se je anarhistična ideja in dobila mnogo privižencev, zagovornikov in razšir-jevalcev ter izvrševalcev. Koliko dinamitnih atentatov je Že bilo v zadnjih letih, sosebno v romanskih deželah! Ni minol teden, da bi anarhisti ne bili dejanski delovali za svojo idejo. Zapadlo jim je Že več tisoč ljudi] in gmotna škoda, katero so samo v nekaterih lotib prouzročili, se računa ža na milijone. Kolikor večji so njihovi uspehi, toliko bolj so pogumni, toliko predrzneje dvigaju glave. Sosebno odkar je Bavacbol izvršil svoj atentat, delajo a tako divjo strastjo, da se je bati najhujšega. Nasproti tej velikanski, naravnost nepopisni nevarnosti se morajo vsi mir in red ljubeči elementi združiti na solidaren odpor iu zastaviti vse svoje sile, da zajeze in uduše to peklensko gibanje s trdo roko. Nasproti takim elementom niso umestni nikaki pomisleki, nikako sklicevanje na humaniteto. Tu gre za boj zoper morilce in požigalce, ki delujejo načeloma, katerim je to jasen smoter, in napram takim ne sme človeška družba poznati nikakega pardona, kakor ga oni ne poznajo, ampak mora trdo in neizprosno postopati Elementa, ki se poganjajo za premembo obstoječega socijalnega reda pravičnim inzakonitim potem, zmatrati je kot poštene socijalne politike, in v tem /rni u proti njim postopati, za tiste pa , ki delujejo z bombami, ki sekajo, palijo in rušijo, sa tiste to ne velja in zato je skrajni čas, da se primorajo tudi dežele, ki so zavetišče anarhistov, kakor Anglija in Švica, da brez odlašanja začnejo delovati zoper to svojat. Kdor pa misli, da je s samimi policijskimi sredstvi kaj doseči, ta se hudo moti, Anarhizem je rak rana, katero je treba izžgati. Ne zadošča, da bo prepovedo anarhistični listi in spisi, zaustavi agitacija iu kaznujejo anarhizem na kateri koli način delujoči elementi, — seči je dalje, odpraviti je kolikor mogoče uzroke vsemu temu gibanju, namreč slabe posledice sedanjega Bocijalnega reda. Dandanes ee pa nihče več ne upa trditi, da je sedanji socijalni red dober iu pravičen. Na jedni Btrani so nakopičena velikanska imetja, na drugi pa vlada grozna revščina. Masa ljudstva je na milost in nemilost izročena velekapitalu iu ta je izseBava brez usmiljenja. Ta vneboupijoča krivica, za katere odpravo se malo ali bolje rečeno nič ne stori, ta jo rodila socijalizem in iz njega zopet anarhiBte, in doaier se ta krivica, če ne odpravi, pa vsaj premosti, dotlej ne bodo niti najobsežnejše policijske naredbo udušiie tega gibanja. Državni zbor. Na I Mi naj i. 12. decembra. Živahna in sila zanimiva je bila prva seja, v kateri se je razpravljalo o izjemnih naredbah. ltazven čeških poslancev Herolda, Blaže k a, Kuf-tana, in Gregra, govoril je zoper naredbe tudi dr. Klai in sicer jako srečno.] Vsa nizkost in neznačajnost levičarskih in poljskih poslancev zrcalila se je v govorih Grossa in Szezepanovv-skega. Debata utegne tri dni trajati. Začetkom seje naznani podpredsednik dr. K a« threin, da je češki veleposestniški poslanec Leon bar d i udložd mandat. Domobranski minister predloži zakonski načrt o zglaševaoju čruovojnikov. Ko se v tretjem branju vzprejme zakon o uvrstitvi nekaterih okraimh sodnikov v 7. čiu. razred, začne se razprava o izjemnih naredbah. Poročevalec dr. FttChl priporoča predloge pridržuje si nadalnja izvajanja za pozneje. Poročevalec manjšine dr. Herold pravi, da mora vsak objektiven sodnik spoznati, da izjemno naredbe v zakonu niso utemeljene. Te naredbe bo sklep na verigi, s katero se že toliko let ovira ves državni razvoj, zlasti glede politične svobode. Za kaznovanje tistih dogodeb, katere je uavajala vlada, zadoščali bi navadni zakoni. Silno razdraženoBt fce-škega naroda, katere nihče ne taji, je vlada sama zakrivila, ta je posledica političnega boja in češki narod ima sveto pravico boriti se zjper centralizem, zoper germanizacijo in zoper bureaukratsko samovoljnost. Vsak državljan ima pravcu in dolžnost, da izreče svoje mnenje, pa če bi bilo tudi kaznivo po § G5. a. Strankarske in osobne ambicije oškodujejo naše javno življenje, in če nimamo dovolj moči, da se popnemo sad ta nivean, potem je najbolje, da gremo vsaksebi. Nekoliko govorov in nekoliko člankov n m a pomena za borbo idej v Avstriji. Vlade in stranke, ki koncem 19. veka ne sodijo upliva javnega mnenja z nekega vzvišenega Btališča, niso spoiobue za rešitev javnih vprašanj. Ne igrajto se z ognjem, aicer bi se moglo zgoditi, da se zbere vse to, kar so vladne oblasti storile krivičnega, nezukonitega in kaznivega češkemu narodu — iu v iuteresu države želim, da bi se ta matt-rijal ne tiskal. Danes ho popolnoma molči o delavskih izgredih, dasi se v Pragi niso nikdar primerili taki izgredi, kakor pri demonstraciji tramvajskih delavcev na Dunaji. Kar se je zgodilo v Pragi, ju prava otročurija proti temu, kar se dogaja drugod, kjer se pa izhaja brez izjemnih naredeb. Jeden glavnih uzrokov za uvedenje izjemnega stanja je bilo tajno društvo „Omladina". To je nezakonito, kajti to, kar more storiti 80 mladih mož, to še ni obsežno gibanje. Obžalovati pa je, da se obravnava Še ni vršila. Zatoženci so že več kakor tri mesece v preiskovalnem zaporu, kar je proti določbam kaz. LISTEK. Iz Bohinja čez Komno v Sočo. (Daljo.) Ko so Sočani izvedeli, da so gostje srečno prišli čez Komno k ujm, zbrali so so v velikem šte vilu v vaški krčmi. Jednoglasno so razodevali svoje veselje nad tem, da se bode zaznamovala tako nevarna gorska pot in hvalili Boga, da odslej ne bodo več naši ljudje tako žaloBtuu konec jemali tam gori na planinah. Kajti če bodo pruHki gtajščaki celo naše plauine posedali in na n|ih bolj skrbeli za divje koze, nego za siromašne ljud', tedaj utegne pač kmalu priti tisti čas, ko bode zadnji Slovenec Slovogoj tam gori pod Triglavom poginili Pri tej priložnosti naj povem še, kako bo soški pastirji poprei svoje bolnike s Komne v dolino spravljali. Stlačili so namreč takega reveža v dolgo vrečo iu položili ga na nosilnice, pri katerih sta bo vedno menjavala po dva in dvu moža. Od čaBa do časa so vrečo odvezali in dali bolniku žganja piti. To ga je seveda hipno okrepčalo, ali na zadnje je oslabljenua upijanilo tako, da je zaspal in vsled velikega mrazu zmrznil. Ko so doma vrečo odvezali, izvlekli so mrtveca iz oje! Tudi os plu- nnah pouesrečene pastirje ali lovce prenašali so na ta način v dolino. Gosp. Ravhekar zaznamoval je torej pot čez Komno, in sicer nazaj grede" iz Soče v B>hioj. Pri pošti v Soči je nabil lesen i tablo z najtišom : »čez Komno v Bohinj, 10 ur hoda. Slov. plan. društvo". Pot je tako dobro zaznamovana, da tudi v najgostejši ni gli ne more nihče zaiti. Na tistih kraj h, kjer je posebno nevarno, da bi kdo pot zgrešil, napravljeni so znaki po jeden sežt-nj i;.".ia. en drug od drugega. Du<5 22 avgusta prenočila sta vrla Buhiujca v oglarski bajti vrh Korane in tretji dan zvečer ata bila zopet doma. Zaznamovana pot vodi s Kranjskega od jugo zahodne strani Bohinjskega jezera (njegova gladina atoji 526 m nad morjem), kjer stoji tabla z napi-Bom „čez Komno v Sočo", iu sicer vodi najpo-prej proti zahodu in severozahodu polagoma navzgor po jezerski kotlini, katero imenujejo Bohinjci „Ukauca", a njeno pravo ime utegne biti Loka-nica, kakor sodi dr. Menciger, najboljši poznavatelj bohinjskega narečja. Pot nas pripelje prav blizu do izvira Savice, „bčere kraljeve". Od tod pa se obrne jezdna, sedaj popravljena pot proti jugozahodu v globoko, zelo ozko debro z imenom Mala Savica. Pred planino Grovnjač dospe* se v višini 1500 m oa rob skalnate planote (tu ima baron Bom bvojo lovsko kočo), po kateri korakamo nekoliko bo'j zložno proti severozahodu mimo več dolov, ki so podobm onim na Krasu. Največji tak dol (nižji od 1G00 m nadmorske višine) se nahaja skoro ravno pod goro Kal ali Kol, 2003/// nadmorske višino. Tam je prav bibter »tudenec blizu poti, kjer stoji na gladki skali zapisano „voda" iu ,Slov. plan. društvo 1 8 9 3a. Od njega vodi proti vzbodu pot v planino Komno ali na Kalu (1G07 m) ter dalje v peščeno dolino sedmerih triglavskih jezer. Naša steza pa nas pelje po severnem obronku dola proti zahodu in severozahodu zopet strmo mej Bkalovjem navzgjr do s» dla Mala vrata, okoli 1850 m Tukaj na meji mej Kranjskim in Goriškim se malo odpočuno iu oglejmo si našo najbližjo okolico. Ki\im nad našo glavo oa desni roki moli proti nebu pramidi podobni Kal, ki pa ne obeta pose bi. o lepega razgleda. Njemu nasproti na naši levi strani vzdiga se nekoliko bolj oddaljeno L a u -ševi ca, ki je le za jeden meter višja od Kala. Južno od nje zapazi se mogočen greben Malega in Velikega Bogatina (1978 —-2008 m), ki je nekoliko bolj na kranjsko stran potisnjen. Se dalje proti jugu se nam prikazuje mogočni Kuk, za katerim se nahaja sedlo Škrbina. Iimej vseh teb vrhuncev je pač najimenitnejši prav. reda. Zatožba je tako plitva, da spozna vsak pravnik, da bodo k večjemu trije ali štirje zatoženct obsojeni. Za sistirunje porot pa celo ni bilo uzroka. Kdor h■' dotakne porot, ta oškoduje frivolno državno podlago. Vlada je izdala tajno okrožnico na državno pravdništvo, v kateri je vprašala, če bi imela zatožba radi gotovih hudodelstev pred poroto povoljni uspeh ali ne. To je nečuven čin kabinetne justice. Državni pravdniki, ki so na to vladno vprašanje sploh odgovorili, bi se morali disciplinarno kaznovati. Čuditi se ni, da porotniki časih koga oproste, katerega bi vlada rada obsodila, saj so tudi zatožbe po tem. Nekdo je bil rekel: „ Vedno se spominjamo obljube Nj. Velečanstva, s katero so se priznale pravice kraljestva Češkega in prosimo vladarja, naj se da v zmislu reskripta z dne 12. septembra 1871. kronati". Dotičnik je bil zaradi tega izreka zatožen — radi razžaljenja VeleČauBtva. (Čujte! Čujte!) Kdo je v tem tdučaju razžalil Velečanstvo, zatoženec ali državni pravdnik? Ko bi imeli povsod take porotnike in take sodnike, kakor v Pragi, bi pravica ne bila slepa. (Poil. Spinčić: Na Primorskem je drugače!) Če je parlament prepričan, da je vsakogar postaviti pred rednega sodnika, potem mora glasovati za mi-noritetni predlog. Ako bi čuli, kaj se v krogih Praških sodnikov in advokatov govori o uplivu upravnih oblastev na razsodbe, potem bi prišli do žalostnega spoznanja, da je za justična vprašanja odločilnega pomena le policijski red. Podpredsednik, ki me tako pa/no posluša, rekel je I. 1888., da bi bila nesreča za državo, ko bi levičarji zopet prišli na krmilo. Levica uaj pokaže pri tej priliki, da jej je Katbrein storil krivico. Ne silite naroda, da prikriva svojo nezadovoljnost. Sovraštva polno molčanje Id bolj nevarno, nego glasno klicanje na ljudskih shodih. Razburjenosti mej Čehi je kriv politični sistem; ta je premeniti in potem nebo treba izjemnih nuredeb. češka mladina dvomi, da bi se češkemu narodu v tej državi kdaj dobro godilo in tako zaide časih na kriva pota. Upajmo, da ne bo ponavljati avstrijskega „Prepozno!" Razveljavite izjemne naredbe in pokažite, da niste sovražni narodu češkemu. (Viharno odobravanje in ploskanje.) PobI. dr. Blažek dokazuje, da je vseh do-godeb v Pragi kriva samo vlada. Sedaj se dela »amo zoper Mladočehe. „Narodni Listy" so vladi trn v peti, ker izražajo narodova Čutila. S pomočjo izjemnih naredeb je hotela uničiti list, a prav od tedaj se je število naročnikov izdatno pomnožilo. Narod jo pokazal, da je s svojim glasilom solidaren. MladočeŠka stranka ne sme nobenega shoda sklicati, pa vender je pri zadnjih občinskih volitvah sijajno zmagala. Češki narod bi ae z Nemci rad porazumel, a samo na podlagi ravnopravnosti in državnega prava. Sedanja vlada se poteguje za izjemne naredbe, dasi je v njej mož, ki se jim je pred kratkim upiral. Narod češki se ne da pomiriti z izjemnimi naredbami, ampak zahteva svojo pravico. PobI. dr. Klaič se izreče v imenu jugoslovanskega kluba zoper krivico, storjeno češkemu narodu. Kar je vlada navedla, nikakor ne opravičuje uvedenja izjemnih naredeb. O kakem veleizdajskem gibanji na Češkem še govoriti ni. Naš vladar je že Bogatin, v katerem leže baje neizmerni zakladi zlata, kakor poje Baurubach v .Zlatorogu* (prevel Funtek): liog kozlov namreč doli v Bogatinu Odpru duplino, kjer leže zakladi Tako obilni, da će pride ponje Voz sodom sto, ni iiioc jih razpuljati. Po Baumbachovi verziji odpira Zlatorogov zlati rog zaklade v B >gatiuu. Bohinjci pa trde, da odpira vrata do Bogatinovih zakladov aroža mogota", ki rase visoko gori pod Triglavom. Tudi Baumbach pozna „triglavsko čudotvorno rožo", ali po njegovem razlaganji vzraae ta iz krvnih kapelj ranjenega Zlatoroga, ki ga hipno ozdravi, ako jo poje. Do Dogatinovega zaklada je zelo težko priti. Če odpreš vrata do njega s pomočjo „rože mogote", zazija pred teboj velikanBk prepad, čez katerega drži zelo strm in omoticev moBt (primeri moBt .čina Vend" v iranski mitologiji) Onstran mostu se nahaja velikanska shramba, v kateri je zaklad spravljen. Okoli njega je ovita ostudna kača, ki ima tri glave in skopo čuva zaklad. Kdor jej odseka Brednjo glavo, dobi cel zaklad. Vender sme vsakdo od zaklada le toliko vzeti, kolikor zares potrebuje, če bi kdo vzel res čez bvojo potrebo, tedaj mu postane zlato na umotičevena mostu pretežko in prevrne ga v brezmeruo brezno, da v njem žaloBtno pogine. (Konec prib.) opetovano izdal amnestijo, ali mej pomiloŠČenci še nikdar ni bilo češkega rodoljuba, ker tak še nikdar ni zakrivil veleizdaje. Z izjemnimi naredbami ni smeti vladati. Češki plemenitaši, Clami in Schwar-zenbargi, so 1. 1868 proti izjemnim naredbam vse drugače postopali, kakor dandanes njihovi nasledniki. (Burno pritrjevanje.) Obžalovati je, da se ti gospodje ne morejo povzpeti do višine češkega pa-trijotizma. le malenkostnih uzrokov ne store tega, kar je angleško in ogersko plemstvo vedno storilo, postaviti ho na čelo narodu. Želeti in upati je, da izgine razloček mej Staročebi in Mladočehi, potem bo uspeh letošnjih izjemnih naredeb tis ti, kakor onih 1. 1868. Mej Češko in Avstrijo je tisto razmerje, kakor mej Irsko in Angleško. Na Angleškem je razsvitljen državnik dokazal, da je moči združiti ljubezen do domovine z ljubeznijo do pravice. Izdelal je home-rule predlogo in upati je, da jo tudi dožene. Pot, na katero je krenil Gladstone napram Angleški, to je tudi pot, po kateri je postopati napram Češki. Sila ali piruzumljeuje, to je vprašanje. Mi smo za porazumljenje, za home rule in budemo glasovali za minoritetni predlog. (Burno odobravanje in živahni Živio-klici.) PobI. Kaftttn pravi, da na Češkem ue gre več za pravično sodbo, ampak le za obsodbo. Namestnik se vedno na Dunaj vozi, pa še ni izpoBloval nijedne gospodarske koncesije, ampak samo izjemne naredbe. Pri nas se zmntra lojalnost in bvzantioi-zem za jedno in isto. Veleposestniki naj ne delujejo zoper narod, Poljaki naj se pa spominjajo starih zvez, naj ne prezrejo, da se hočejo nemški liberalci in nacijonalci združiti, in naj gledajo, da ne obsede" mej dvema stoloma Posl. dr. GroBS (levičar) očita Mladočehom, da govore v zbornici drugače kakor doma, da bojkotirajo Nemci in je preganjajo na vse mogoče načine. Dokler so bili izgredi naperjeni samo zoper Nemce, ni vlada nič storila, šele ko so postali revolucionarni in protidmastični, razglasila je izjemne naredbe. Nemcem se očita, da so premenili svoje mnenje glede izjemnih naredeb. Govornik prizna, da je to res in pravi, da se je zgodilo, ker sedi sedaj v ministerstvu njih vodja. Zato hočejo g'asovati za naredbe. Posl. dr. Gregr ne taji, da so se v Pragi in eploh na Češkem primerile kaznive dogodbe. To bo zgodi celo tam, kjer so uarodi srečni in zadovoljni, kaj šele drugod. Vesten zdravnik pa ne leči, da bi prej ne spoznat uzroke bolezni. Tudi pravi državnik se v slučaji izgredov ne sme zadovoljiti s tem, da zapre nekaj oseb in razglasi izjemne naredbe. To zua vsak oamestniški pisar odrediti. Vesten državnik preišče uzroke izgredov. Če točno in jasno opišemo mišljenje narodovo, ustrežemo vladarju bolje, kakor mu je ustreženo s policijskimi raporti. Tisti n ho pravi prijatelji dinastije, ki po bviantinski klečeplazijo, ampak tisti, ki o pravem času .Mene tekel" na zid zapišejo. Položaj na Češkem karakte-rizuje rastoči odpor zoper avstrijski rćgime in pa ginevanje dinastičnih čutil. (Podpredsednik dr. Kathrein: Ne morem dovoliti, da se govori o gi-nevanji dinastičnih čutil.) Proti dinastiji nisem rekel ničesar in tega tudi storiti ne mislim. Govorim samo o simptomih. Očita se nam, da so se primerile demonstracije zoper avstrijske grbe. Mudjari so državne orle s stolpnih vrhov postrelili. Tam ni bil nihče zaprt in tudi izjemno stanje bo ni razglasilo. To je čudno pri nas, da iata stvar, ki se na jedni strani imenuje patrijotizem, se na drugi zove veleizdajstvo. Demonstracije zoper grbe pomenijo, da je češki narod prepričan, da v Avstriji ne bo nikdar srečen. S sabljo in batino se je narodu to prepričanje uteplo. Nekoč jo največji sovražnik Avstrije, Pruaija, razglasila v Pragi izjemno Btanje, Bedaj pa je to storila avstrijska vlada. Tako bo časi spreminjajo in tako more slaba vlada premeniti kak narod in oškoditi njegova dinaatična čutila. Podpredsednik dr. Katbrein: Že zopet govorite o pojemanji dinastičnih čutil. Posl. dr. Gregr: Saj aein ponavljal samoto, kar je rekel poročevalec. Podpredsednik dr. Kathrein: Ne dovolim, da bi se samo namignilo kaj o protidinastičnem gibanju. Posl. dr. Gregr: Saj je poročevalec v svojem govoru s u m dokazoval, da obstoji tako protidina-stično gibanje. Podpredsednik dr. Kathrein: To je nekaj drugega. (Glasni posmehovanje.) PobI. dr. Gregr: Pri razglašanju reskripta bilo je dinastično čustvo najživabnejše. Sedaj pa je na mesto navdušenosti stopilo razočaranje. Čudni veleizdajnici pa so tisti, ki imajo samo jedno željo, da bi B« njihov kralj dal kronati. Vlade delajo z vsemi sredstvi na to, da uduše dinastična čustva. Ko bi bili ministri prikriti republikanci, bi ne mogli drugače delati. Govornik pojasnjuje potem kukavno vedenje? levičarjev. Najprej so levičarski listi zahtevali, naj se razglasi izjemno Btanje in ko se je to zgodilo, zavladala je nepopisna radoBt v nemškem taboru. Potem je prišla Taafi^ova volilna predloga in v nemškem taboru je nastal grozen strah. To je naravnost zoper nas naperjeno, kričali so levičarski prvaki in hitro sklenili, da glasuje stranka zoper izjemne naredbe, ako vlada ne prekliče volilne predloge. Izjemne naredbe so bile mešetarski objekt za 20 ali 30 mandatov ali celo za dva miniBterska sedeža in tako ravnanje se gnusi vsakemu poštenemu človeku. Govornik zavrača potem zopet očitanja poročevalca o protidinastičnem gibanju. (Podpredsednik Kathrein ugovarja vedno) Ali smem sploh še izgovoriti besedo cesar ali kralj. Podpredsednik Kathrein: Ne dopuščam, da bi se govorilo o pogojni lojalnosti napram kruua-nemu kralju. Posl. Bf ezaovsk y , silno razburjen: Torej nimamo krone, torej smo republikanci. (Velikanska senzacija.) Posl. dr. Gregr apelira na stranke, naj glasujejo zoper izjemne naredbe, se zahvali poslancu Klaiću za njegov govor in pravi: Češka je za Avstrijo res nekaka Irska iu si bo kakor Irska priborila svojo neodvisnost. (Viharno odobravanje in velik nemir mej koaliranci.) Posl. Szczepanowaki protestu je proti temu, da se Češka primerja Irski. Koliko čeških poBlancev pa je v zaporu? (Klici: Vi to sami želite! — Posl. Bfeznovsky: Glejte poljskega demokrata!) Nobeden. (Klici: Zil mu je!) D. tega vidite, kakšen je razloček mej (' ško in Irsko. Pravi narodni zastopnik mora imeti pogum, da reče svojemu narodu resuico in mu pokaže pot, kako doseči ideale. Pri današnji politični konstelaciji me ni strah, glasovati za izjemne naredbe, ker je izvrševanje v rokah zaupanja vrednih mož. (Klici: Plener!) Poslanec dr. Paca k polemizuje, proti Grossu jn S«Czepanowskemu, h ker ni prav zdrav, prosi, da govori v prihodnji seji. Razprava se potem zauBtavi, na vrsto pridejo interpelacije. Biankini interpelira radi zlorabu orožnikov v Dalmaciji, dr. Laginja pa radi na-sprotstva oblastev napram Slovanom na Primorskem in radi isterske trgovinske zbornice, da bi se iz Rovinja premestila v Pulj. Prihodnja Beja jutri. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 13. decembra. Slovanska koalicija. Slovenski in hrvatski secesijouiBti razposlali bo sledeči komunike: .Klub slovenBko-hrvatski priznava korist slovanske koalicije na obranu ravnopravnosti in slovanskih interesov v obče in jo na temelju Že obelodanjeno bvojo izjavo voljan stopiti po dveh svojih odjioslancih v skupno parlamentarno komisijo." — Kakor javljajo dauašnji „Narodni Listv" Praški, volil je klub dr. Ferjan-Čiča in dr. Klaića za Člana parlamentarne komisije. Češki veleposestniki. Eksekutivnl komite kluba čeških veleposestnikov posvetoval se ju te dni o položaju in vzpro-jel resolucijo, v kateri zahteva, naj goje veleposestniški poslanci s oeŠkimi poslanci iz Češke in Morave prijateljske odnoiaje in Daj skrbe, da se bo vlada ozirala na češke želje. Zajedno ju komito izrekel obžalovanje, da se ni sklical shod volilcev, kakor jo bilo dogovorjeno mosoca julija. Kaže se, da takozvani neplomenitaški etameiiti mej češkimi veleposestniki niso zadovoljni h postopanjem njib poslancev. Njih vodja, baron Leonhardi, je tudi v klubu izjavil, da hoče glasovati zoper izjemno naredbo in iz Holiamvartovega kluba izstopiti. Grofa I)eym in Ilohemvart sta ga nagovarjala, naj tega ne stori, češ da bi potem izstopilo š« več poslancev in bi prišla koalicija v največjo nevarnost. Leonhardi se jo udal vsestranskemu pritisku in ker kot pošten rodoljub ni hotel zatajiti prepričanja, odložil je svoj mandat. %HanJe u njihovi zavezniki so zoper vse trgovimke pogodbe in usoda teh pogodeb je odvisna od oentruma Ta je pač /a pogodbo s Srbijo ia s Špansko, gloda pogodbe z Rumunsko pa se je razcepil. Dobra po lovica je zoper pogodbo in vsled tega je tudi usoda pogodba z Rumunsko jako dvomljiva. Anarhisti. Pariška policija lovi noč in dan anarhiste in jih je že lepo število spravila pod ključ. Tudi ljubico storilca atentata ženo mehanika Marechala je zaprla, ker sa ja dognalo, da je vedela za Vaillan-tovo namero. Nje mož, Marechal, ja brez sledu zginil in sodi se, da ho ga anarhisti na skrivnem umorili. Protisemitski list „Libre Parole" je javil, da se pripravljajo anarhisti na nov atentat in policija sama priznava, da se je tega bati ter nadzoruje vsa sumne elemente kar najstrožja. Na veliko večino prebivalstva jo odločnost, s katero je zbornica odobrila zoper anarhiste naperjene zakone, naredila jako dober utis, radikalci in socijalisti seveda ž njimi niso zadovoljni. Socijalisti so celo na nekem shodu izjavili, da ni njih naloga, obsojati atentate, glasilo bivšega ministarskega predsednika Gobleta pa pravi, da je vlada izkoristila atentat v to, da je začela reakcijo in si zagotovila parlamentarno večino, katere bi sicer ne imela. Dopisi; Ta Dolt>iijsKa, dne 6. decembra. [Izv. dop.] (O naši umetnosti.) »Slovenec" priobčil je v svoji 273. številki naznanilo, da misli njegova stranka ustanoviti neko društvo za krščansko umetnost. Smoter temu društvu bi bil povzdiga »katoliške" umetnosti v slovenskih deželah. — Ne mislim Be prepirati o tem, Če je mogoče govoriti o kaki »katoliški umetnosti", prepričan pa sem, da umetnost niti na vero niti na narodnost ni vezana in, Če ima sploh kako stremljenju človeškega duha kozmopolitične lastnosti — da je to umetnost. — V tem smo pač vsi jedini, da bodo naši »katoliki" ustanovili omenjeno društvo, kakor vsa druga, po njih ustanovljena društva, da dobe novo bojno sred-Btvo proti nam drugim v roke in da bodo, kakor gospodje trdijo, tudi na tem polju vzeli skrb za slovensko ljudstvo v svoje roke. Če je le v čem boj naših klerikalcev proti posvetnjakom koriBten — tedaj je gotovo ustanovitev društva za povzdigo umetnosti prav srečna misel, bodi potem že »katoliška" ali „liberalna". Slovenci smo premajbeu narod, da bi mogli svoje umetnike, bodisi podobarje, slikarje ali Bkladatelje tako izdatno podpirati, kakor jim je treba, da se v svoji stroki popolnoma izobrazijo. O tem, kako plačujemo njihova dela, niti govoriti ni. Do malega vsi umetniki, kar jih je izišlo iz našega naroda, so Be morali podati v tujino in si ondu služiti svoj kruh. Če tudi vsi Slovenci združeno podpiramo svoje umetnike, jim vender ne moremo nabrati toliko sredstev, kolikor jih morajo imeti, da jim je omogočeno uspešno delovati. Pa morebiti bi se dalo v tej stvari vsaj toliko dognati, da bi se umetnikom — začetnikom, ki so navadno ubogi, s primerno podporo odprla pot do višje Btopinje umetnosti, da se jim ne bo treba boriti s tako velikimi težavami, kakor n. pr. nad Gangl in drugi. Z ozirom na to okolnost moramo z veseljem pozdraviti namero naših klerikalcev, v tej stroki začeti reorganizacijo. — Kar se doseže, bo dobro. Skrajni čas je res že, da bo tudi pri nas Slovencih za pastorko umetnost nekaj zgodi, če obiščemo naše cerkve, vidimo, da bi smeli z lahko vestjo vse podobe in kipe svetnikov, z malimi izjemami — iz cerkve odstraniti in sežgati. Po-tovalec po naših slovenskih pokrajinah bo zagledal večkrat podobe Križanoga v tako strašno ponesrečenem posnetku, da so že bolj onečaščenje, satire na Križanega, kakor podoba Božanstva. Z Marijinimi podobami in kipi ni nič bolje in kar groza je videti, kako so čaBih barve na podobah in kipih svetnikov sestavljene! Bolj upijočih in grdih barv skorej ni mogoče z najhujšim rafinizmum skupaj spraviti, kakor jih je pogostokrat v naših cerkvah najti. Deloma je temu kriva okolnost, da imamo pred seboj ponajveč dela neumetnikov, večkrat pa je temu kriv tudi slabi ukus naših ljudij in tudi gg. župnikov, ki so merodajni v tem, kaj ho naj za cerkev preskrbi, če pa ima dotični župnik dober ukus, tedaj je pa obžalovati, če v tej zadevi odneha in uBtreže ukusu priprostega ljudstva, katero tako rado vidi podobe svojih svetnikov v kolikor mogoče živih barvah. Na duhovščini je torej veliko ležeče. Znan mi je slučaj, ki dovolj jasno priča o Bila slabem ukusu. Pred kakimi 15 leti sem videl v neki cerkvi altarje, na katerih so stale podobe svetnikov, izklesane iz marmorja in spadajoče v kako prejšnje Stoletje. Izdelal jih je pravi umetnik najbrž kak Italijan. Dotični oltarji so bili znabiti najlepši, kar lih imamo na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem Takratni župnik v tistem kraju je pustil one kraBne kipe tak" kakeršne je bil prevzel. Za njim je prišel tja drug duhovnik in ta je dal lepe marmornate kipe svetnikov z najpiBanejšimi barvami pomazati I — Če poslušamo petje v naših cerkvah na deželi, moramo tudi s tega stališča radostuo pozdraviti vest, da hočejo naši »katoliki" tudi tukai boljšati. Cerkveno petje na deželi je le prepogoBtokrat tako, da mora človek bežati, če mu je le količkaj na zdravju njegovih ušes. Res je, da se po novem šolskem zakonu učitelii ne morejo več siliti, izvrševati posle orga-nimi a ; tudi se po sedanjih predpis h na učiteljiščih igranje orgelj ne poučuje obligatorično. Obžalovati je, da se to več ne zgodi, kajti ravno iz učiteljskega io."no bi se dali dobri godbeniki vzgojiti. V tem oziru moramo pač poprejšnjo čase hvaliti, kajti ljudski učitelj si ja v čast štel, da je izvežbal dobre cerkvene pevce. — Zdaj pa bb nastavi in žal, nastaviti mora, ker boljših sil ni, — poljuben organist, ki vzame svojo ženo in še par takozvanih pevk in ti trpinčijo potem orgije in ušesa jioslušalcev, da je neznosno. — Pozdraviti moramo torej z zadoščenjem omenjeno napoved naših »katolikov" in jim želeti veliko uspeha. To je polje, na katerem bi Bi duhovščina lahko pridobila nevenljivih zaslug, polje, na katerem bi prav za prav delati morala, ker je v tcuni zvezi z njenimi stanovskimi opravili. Če bo naša duhovščina na tem polju porabila toliko dela in truda in toliko denarja, kakor ga porabi zdaj za politikovanje, bi lahko že v uekaterih letih lepe uspehe doBegla. Toda bati bo je, da to stremljenje naših klerikalcev za umetnoBtjo ne bo imelo posebnega uspeha, ker ima naša duhovščina v prvi vrsti denar samo v politične svrhe na razpolaganje. Mož, kakor je biskup StroBsmayer, ni pri nas tudi v najmanjšem merilu ne, našega kmeta pa je težko pridobiti za to, da bi da! od sebe kak krajcar v povzdigo umetnosti. Zadelo bo pa to stremljenje za umetnostjo na velike težave tudi zato, ker se naša Bemenišča prav malo, ali nič ne ozirajo na to, da bi se gojenci navzeli pravega pojma o umetniški lepoti. Na drugi strani se bo zopet po obliki umotvora, ki se bo zahtevala, j.odobarju postavila neprestop-ljiva meja, ker se bo gotovo že v naprej perhore-Bciral vsak živ model. — Toda zakaj precej na vse negativno opozarjati 1 Jedno vsaj je mogoče, da bodo namreč naši kleriki pridobili boljši ukus, da bodo na podlagi istega kot merodajue osebe uplivali na okrašenje naših cerkva, in da bodo tudi priproBtemu ljudstvu pripomogli do boljših pojmov o umetnosti iu lepoti. Tudi s tem jo že prav veliko storjeno. Če bo omenjeno stremljenje naših klerikalcev tudi cerkveno petje korenito reorganizovalo, potem bomo gospodom radi marsikater pogrešek odpustili, ki ga sicer Btord. Še veliko več pa bi se dalo doseči, če bi duhovščina ne smatrala ljudskih učiteljev za in-ferijorne, temveč sebi jednake ljudi, ker mora ravno ljudski učitelj duhovščino pri prizadevanju, vzgojiti pri priprostera ljudstvu boljši ukus in zlasti glede" petja najuBpešueje podpirati. Iz občinskega sveta Ljubljanskega. V Ljubljani, 13. decembra. Občinski svet Ljubljanski imel je sinoči javno sejo. KonBtatujoč eklepčuost, otvoril je predsednik župan Grasselli sejo, ter imenoval poverjenikoma zapisnika te seje obč. svet. Hribarja in dr. Tavčarja. Predsednik naznanil je potem, da je povodom cesarjevega godu v imenu mestne občine sporočil najudanejše čeBtitanje na najvišje mesto, ter da je Njegovu Veličanstvo cesar mestni občini izrazil svojo zahvalo. Občinski Bvet vzel je to naznanilo stoječ na znanje. Župan Grasselli še poroča, da 80 ga novoimenovani mestni uradniki povodom prisege uapro-Bili, da občinskemu svetu sporoči njihovo zahvalo za novo uredbo magistratnih uradov. Župau Grasselli nazuanil je nadalje, da mu je obč. svet. J. V. Hraskv poslal dopis, v katerem pravi, da mu z ozirom na mnoge druge posle ni mogoče, vršiti dolžnosti občinskega BVctovalca tako, kakor bi želel, da vsled tega odloži svoj mandat, ter prosi, naj občinski svet ta njegov korak odobri. Obč. svetovalec Hribar uj>a, da utegne goBp. llias v vkljub njegovim mnogobrojnim poslom ven-dar-le vztrajati kot občinski svetovalec, ako ga za to naproHi občinski svet. To bilo bi tembolj želeti, ker je goBp. Hraskv izredno delaven, ter izvedeu v tehničnih vprašanjih, kar je za občinski svet pogosto velike važnosti. Take izvrstne moči pogrešali bi posebno težko sedaj, ko se mora konečno rešiti vprašanje o električni razsvetljavi. Govornik torej predlaga, naj mestni zbor ne sprejme odpovedi gosp. Hraskega, gospod župan pa naj ga naprosi, da tudi v bodoče obdrži svu) mandat. Občinski svet pritrdil je temu predlogu. Potem prestopilo se je na dnevni red, ter je najprej obč. svet. Šubic poročal v imenu stavbin-skega odseka glede stavišča za novo gimnazijsko poslopje. Kakor znano, ponudil je bil lani občinski svet učni upravi nekoliko prostorov za zidanje novega gimnazijskega poslopja, mej drugimi prostora poleg Vollheimove vile ob Latermanovem drevoredu in pa mestno drevesnico poleg kolizeja. Mestni svet pa je stavil učni upravi tu li dva pogoja, namreč, da se ima zgraditi novo poslopje za obe tukajšnji gimnaziji, ter da prepusti vlada jioslopje, v katerem se sedaj nahajati gimnaziji, v učne namena tako dolgo mestu Ljubljanskemu, dokler bi je sama ne rabila. Z ozirom na to ponudbo mestnega sveta odgovorila je vlada, da Lamerava zidati uovo poslopje le za višjo gimnazijo, za nižjo gimnazijo pa da se bode dosedanje gimnazijsko po-Blopje primerno adaptiralo. Obeh gimnazij, pravi vlada, ne kaže 8 pedngogiških in higijeničnih obzi-rov spravljati pod jedno streho; vsled tega da tudi ne more prepustiti starega poslopja mestu Ljubljanskemu v porabo. Vlada izraža konečno željo, naj bi mesto prejiustilo potrebno stavišče brazplačno in brezpogojno, ter pristavlja, da smatra primernim le stavišče, kjer se nahaja mestna drevesnica, in pa ono poleg Vollheimove vile. Ker je novo gimnazijsko poslopje v Ljubljani toli potrebuo, predlaga poročevalec v imenu stavbinBkega odseka, naj se ugodi želji učne uprave, ter odstopi t rezplačn« in brezpogojno v ta namen mestna drevesnica. Obč. svet. vitez Zitterer opozarja na 1'iklovo hišo za frančiškansko cerkvijo, ki bi se po njegovih informacijah dobila za 24 000 gld.; to mesto da bi bilo za novo gimnazijo kaj primerno. Poročevalec Šubic naglasa, da bi v tem h!ura u bilo treba šteti gotov denar, kar pa bi bilo za mestne finance preobčutljivo, zatorej priporoča še jedenkrat odsekov predlog, ki je bil z veliko večino vzprejet. Podžupan Petnčic izrazil je k ti točki še željo, naj bi se vlada glede" stavišča kmalu odločila, da občinski svet dobi proBte roke gledo stavišča poleg Vollheimove vile. Obč. svet. Šubic poročal je uadalje v imenu stavbinskega odseka glede prodaje zemljišča kranjski stavbinski družbi ob cesti na Rožnika in sicer poleg hiše učitelja Ludwiga, kjer namerava stavbinska družba zidati novo hiso v tri nadstropja. V to svrho pa potrebuje košček ceste na Rožniku v obsegu 40 kvadratnih sežnjev, katero bi bilo treba preložiti. Občinski Bvet je skleniti, da proda stavbinski družbi dotični košček ceBte po 7 gld. kvadratni sezoni, da pa mora družba cesto na svoje stroške preložiti v isti širini, kakor je sedaj. Obč. svet. Zabukovec poročal je v imenu policijskega odseka o določitvi imen novim cestam okoli deželnega muzeja. Tivolsko posestvo izločilo se je — kakor znano — iz Spodniešišenske občine in se inkorporiralo Ljubljanskemu mestu. Na tem zemliišči stoji 13 poslopij, katera še nimajo mestnih hišnih številk. Ker je c. kr. deželno sodišče zahtevalo, da naj se mu naznanijo te hišne številke zaradi upisanja v zeml|iško knjigo, morajo se najjirej dati imena vsem že obstoječim in projektovanim ulicam. V imenu odseka stavil je poročevalec sledeče predloge: Ker so bo Knafeljeve ulice iu Franja Josipa cesta podaljšale naravnost do tira južne železnice, naj Begajo po tem sistemu tudi vse druge ulice do južne železnice in sicer: Kolizejske ulice, Erjavčeva cesta in Nunske ulice. Ulice mej muzejem in novo Zbubrovo hišo do južne železmce naj se imenujejo „Šubičeve ulice", za nove ulice mej Sa-masovo in Korsikovn hišo do ceste na Rožnik pa naj se ohrani staro ime »Na Vrtači" ; novo projekto-vane ulice iz ulic »Na Vrtači" ob južni železnici do Latermanovega drevoreda naj se imenujejo »Levstikove ulice", ulice mej »Narodnim domom" in vojaškim Hkladiščem ob Franje Josipa ceste do Koli** zejskih ulic pa »Tomanove ulice"; na tivolskem zemljišči raztresena poslopja pa naj dobe kolektivno ime »Tivoli". O teh predlogih vnela se je precej obširna podrobna debata, katere so se udeležili občinski svetovalci Kune, Hribar, dr. vitez Blei-w e i s in poročevalec, konečno pa so bili predlogi stavbinskega odseka vzprejeti brez vsako premembe. Obč. Bvet. Hribar poročal je v imenu vodovodnega ravnateljstva o draalskega društva prošnji za podaljšanje vodovodnih cevij do drsališča. Stroški za podal|šanje proračunjeni so na 804 gld. in ker se drsalsko društvo obveže, dati prispevek 200 gld., znašali bi stroški, katere bi trebalo prevzeti na račun vodovodnega inveBtičnega kajiitaln, 604 gld. Z ozirom na domnevno precejšnjo porabo vode, sklenil je mestni svet, naj se podaljšajo vodovodne cevi do drsališča s pogojem, da drsalsko društvo da prispevek 200 gld. Voda zaračnnila se bode društvu po obstoječih taritih in sicer jednako za napolnjevanje basina kakor tudi za polivanje ledu Vzprejet pa je bil jednoglasno tudi obč. Bvet. dr. Tavčarja pristavek, da sa ugodi prošnji drsalskega društva s pogojem, da se imajo vsi napisi omenjenega društva napraviti v obeh deželnih jezikih. Obč. svet. Valentinčič poročal je o načrtu naredbe glede postopanja o povračilu pristojbine pri izvažanju piva iz Ljubljane. Ravnatelj užitninskega zakupa, g. Vilhar, proučil je dotično, po finančnem ministerstvu nameravano naredbo in ker mestnim interesom di neugodna, odobril jo je tudi občinski svet. ' » > jedoem dalo se )e ravnatelju užitninskega zakupa pooblastilo, da sme 8 finančnim ravnatelj-atvom direktno dopisovati. Konečno dovolil je občinski svet administraciji v Solnogradu izhajajočega lista »Fremdeu Zeitung", ki bode delal reklamo tudi za Kranjsko in posebno za Ljubljano, 75 gld. subvencije in 50 gld. za napravo elichd-jev a pogojem, da tudi kranjski deželni odbor dovoli jednako svoto. Clicbeji pa ostanejo last deželnega odbora kranjskega. Zaradi pozne ure odloži se posvetovanje o meBtne občine proračunu za leto 1894 do prihodnje seje; isto tako odloži se posvetovale o prodaji sta-višča poleg Vollheimove vile dotle, dokler se ne odloči učna uprava glede stavišča za novo gimnazijsko poslopje. Potem zaključil je predsednik javno sejo. V tajni seji sprejeti so bili v občinsko zvezo deželnega stolnega mesta Ljubljana: Rok An-tončič, c. kr. poštnega in brzojavnega urada sluga; Janez Rutar, pomožni uradni sluga pri c. kr. za mesto delt govanem sodišču v Liubl|ani; Frančiška Ekert, zasebnika udova in Terezi|a Precca-Do d m a s se i, unjenka pri Uršuhnkah; meščanstvo pa se je podelilo: Antouu Gor Se tu. kautioerju v novi mestni vojašnici; pasariu Henriku Zadni kar -ju iu sodarju Avgustu Repiču. Domače stvari. — (Slovensko gledališče.) Danes poje se drugikrat Kreutzerjova ojiera v 2 dejanjih »Prenočišče v G ran adi". Besede k operi dole se pri g Čcšarku v start čitalniški trafiki, kjer se prodajalo gledališke vstopnice, dalj • pri g. Zagorja nu in g. Giontiniju in zvečer pri gledališki blagajnici pO 20 novč'Čev. — (XCVII o d borova skupščina „Slovenske Matice",) boiie v četrtek dne 21. decembra t. i. ob 5. uri popnludne v društvenih pisarniških prostorih ua Kongresnem trgu It 7. Doevni red: 1 Potrdilo zapisnika o XCVI. odborovi sej. 2. Naznanila prt dsedirštva1 3. Poročilo gospodar Bkega odseka. 4 Poročilo književnega odseka. 5. Poročilo tajnikovo. 6. Posameznosti. — ( »R a d o g o j u" ) je pristopil kot ustanovnik z doueukom 100 kron velečast'ti gospod Ivan F a j diga, upokojeni c. in kr. žujinik avstrijske mornarice v Ljubljani. Ustanovnino spremljala je srčna želja, da bi obudil ljubeznivi Bog muogo dobrotnikov BRl-dogoju". — Bog živi požrtvovalnega prijatelja narodnega naraščaja ! — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista poslal je kot kronski dar: »Skladu bv. Cirila in Metoda — rodoljub" 2 kioni 20 vin. — Živio! — (Narodna čitalnica Ljubljanska) priredi ženski tamburaški koncert pod vodstvom dni. Iliukota Šukbeta v društvenih prostorih v soboto dne IG. decembta 1893. 1. Pri koncertu sodeluje iz prijaznosti tudi slavni čveterospev : gospodje Pavšek, Branke, Llek in Dečman. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Pristop |fl dovoljen izključljivo le čč. p. n. društvenikom Čtalniškim. — (Osebne vesti.) Okrajni komisar Ivan Supauchich pl. Haberkorn imenovan |e namest-niškim tajnikom za Štajersko. — (Uradniško stavbinsko društvo v Ljubljani ) Pri osnovalnem zboru dne 16. novembra so jo sktenilo, ustanoviti uradniško stavbin-sko društvo kot zadrugo z ne o motenim poroštvom. Ker je pa veČina uradniških krogov za to, da bi bilo društvo organizovano kot zadruga z orne j e-n i m poroštvom, prepustil je pripravljalni odbor to točko razsodbi p. n. gg. uradnikov in je z okrožnico povabil, naj naznanijo svoj pmtop z opazko, so-li za omejeno ali neomejeuo poroštvo. Pripravljalni odbor uho h si tem potem prositi vse tiste, katerim sodošle pristopne pole, naj je oddajo vsaj do petka, dne 15. t. m., opoludne v društveni pisarni na Kongresnem trgu št. 17. v novem uršulinskem poslopji (v pisarni PLbnix-uvi ) Oni gg. uraduiki, katerim te pole Blučajno niso došle, naj blagovolijo do označenega časa svoj pristop zglasiti osobno ali pismeno v društveni pisarni. Ker je to društvo ne samo za uradniške kroge, ampak za vse stanovnike našega mesta emmentne važnosti in je pristop k društvu po pravnih dovoljen tudi ueuradnikom kot izrednim članom i zajamčenim obrestovanjem deležev, obrača Be pripravljalni odbor na vse prijatelje društva v ineBtu iu na deželi, kakor tudi ua vse one kroge, katerim je mari razvoj in uapredek naše lepe Ljub Ijaue, z uljudno prošnjo, da blagovolijo podpirati to podjetju z obilnimi naročili na deleže. Pravi član diuštva more postati vaak javni in zasebni uradnik moškega ali ženskega spola, bodisi v aktivni službi, ali v pokoju, a stalno plačo, z nagrado ali * častni službi. Le-sem se prištevajo: državni, deželni in občinski zastopniki; državni, deželni, občinski, tovarniški, železniški, ekonomijski, logarski, zasebni in pomožni uradniki; dalje uradniki in pomočniki denarnih, zavarovalnih, kreditnih in trgovskih zavodov in zasebnikov; častniki, duhovniki, advokati, notarji, zdravniki, profesorji, učitelji in konečno vdove in svojci navedenih kategorij. Izredni član je lahko vsakdo, ki je lastnik vsaj jednega uplačanega deleža. Deleži se glase* na ime člana in stanejo po 200 kron. — (Hripa.) Kakor poroča uradni list, bo je pokazala hripa v prisilni delavnici Ljubljanski in je zbolelo 12 prisiljencev, vender le lahko. Bolnike so odvedli v druge prostore, kjer bo sami za se, da se bolezen ne more širiti. — (Slovenskim učiteljem!) Odbor .Narodne Sile" se je v seji dne 9 decembra prav živahno razgovarjal o deželni razstavi, katera bode leta 1895. v Ljubljani. Kor se pa bode u tej točki obširno govorilo v/lasti pri letošnjem občnem zboru »Slovenskega učiteljskega društva" dne 28. decembra v Ljubljani, obrača se odbor „Narodne Šole" že sedaj do gg. učiteljev po deželi, da se letošnjega občnega zbora udeleže v kolikor mogoč > obilnem številu, da že zdaj vsestransko premišljujejo v tem, kako bode prirediti razstavo, da bode ista delala čast tako posameznikom, kakor celemu stanu učiteljskemu. Ker smo imeli v zadujih letih že več šolskih izložb ali razstav, koje so si nekateri gg. učitelji sami ogledali, drugi pa vsaj brali poročila o njih, bode torej tem ložje premišljevati, kaj naj se razstavi. Premnogo je učiteljev po deželi in po mestih, ki se prav temeljito pečajo z izdelovanjem teh ali onih učil in učnih pripomočkov. Sedaj je čas, da stopijo pred svet in svoje tovariše ter jim pokažejo, kaj znaio, kaj zmorejo tudi slovenski učitelji, da ne zaostajajo za svojimi tovariši v drugih kronovinah. Omenja se pa Že sedaj, da se bodo razstavili le lastni izdelki io ne kupljeni ali naročeni, kajti slednjih imamo na izbern v posameznih prodajalnicah in knjigotržn cah. Sedaj bode najlepša prilika pokazati, da tudi mnogoprezirani slovenski učitelj nekaj ve in /ni. sedaj je čas pokazati onim neprijateljem slovenskega šolstva, ki še vedno zauičljivo govore o učiteljih in pravijo, da uspehi ljudske šole niso v nikaki razmeri s stroški, katere plačuje dežela za šolstvo. Pridite torej dne 28. decembra mnogobrojno v Liubljano, da se skupno dogovori, kaj je ukreniti, da se reši čast slovenskega učiteljstva ! — (Nevarno pobalinstvo.) Ko je na SV. Miklavža dan gosp. župnik M. Zupan v Sostrem v Ljubljanski okolici prišel prevideti bolno Marijo Šusterjevo in je mnogo oseh kleče prisostvovalo svetemu dejanju, strelil je 15letni hlapec Miha T. v okno iz daljave kakih 80 korakov. Sreča je bila, da so takrat vse oaobe klečale in ni bil nikdo zadet, kajti drugače bi se bila gotovo zgodila nesreča, ker je bila puška nabita s šibrami. — (Dolenjsko pevsko društvo) v Novem mestu ima svoj letni občni zbor z običajnim vspo-redom dne 16. t. m. ob Va8. uri zvečer v „Narodnom domu". — (Glas iz občinstva) Že dolgo časa 86 opaža, da se popolnoma prezirajo policijske odredbe, ki določujej), da se pred 10. uro zvečer ne smejo izpraznievati skladišča raznih neizrekljivih paifumov in jih voziti v slabo zaprtih sodih po mestu. Včeraj je bil menda zopet posebno srečen večer in zlasti po Gospodskih ulicah je bilo že davno pred deseto uro toliko smradu, da je bilo upravo groza. M slii smo že trepetajo, daje Solunska kuga se ugne-zdila v Ljubljani. Mnogokrat se prevažajo taki duh -teči vozovi po mestnih ulicah ravno ob času, ko ljudje odhajajo iz gledališča domu, ki morajo potem hoditi po takem okuženem zraku. Opozarjamo toraj mero-dajne orisane, naj v tem oziru blagovolijo biti malo bolj strogi in naj zabranijo take nedostatke. — (Tatvina dinamita.) Te dni ukradli so neznani zlikovci iz skladišča dinamita, katero ima železniški stavbinski podjetnik Emil pl. Mal-berg v Trebnjem blizu Odrge v nekem gozdu, ko so odtrgali ključavnice, 11 kilogramov dinamita v vreduosti 13 gld. Orožniki zasledujejo zločince in se je stvar nazuanila okrajnemu sodišču v Trebnjem. — (Savski brod pri Z a g o r j i. ) Deželna vlada podaljšala je Martinu Ko rimi ju iz Toplic, koncesijo za brod čez Savo nad železniško po- stajo Zagorje za pet let. Čolni so novi in tudi vrv in ao se določile nastopne prevozne cene: Pri navadni vodi plača osoba 3 kr, pri srednji 4 kr. in pri veliki vodi 5 do 10. kr., za voz z dverai konji ali voli 40 do 60 kr., sa jednovprežni voz 20 do 25 kr., za konja, vola ali kravo 15 do 20 kr., za drobnico po 2 do 4 kr. od glave. — (Zdravstveno stanje) V Idriji, na Vojskem in v Planini je še 25 bolnikov za logarjem. V Starem trgu pri Ložu zbolelo je 15 otrok za ošpicami, v Cerknici pa 5. V Dolenjem in Gorenjem Logatcu je 25 otrok bolnih za dušljivim kašljem. V Radovljiškem okraji pa je več otrok zbolelo za da-vico, istotako v Novomeškem okraji. V črnomaljskem okraji je 15 bolnikov za leg« r jem, v Trebanjskem 4 za logarjem in 17 za dušljivim kašljem. — (Graška podružnica sv. Cirila in Metoda) priredila je dne* 11. t. m. zabavni večer, ki se je izvrstno obnese). Mimo članov došlo je tudi mnogo »Triglavanov* in članov »Hrvatsko", mej slednjimi jeden Muhamedance, pa tudi krasni spol je bil dobro zastopan. Navzočne so bile dame iz Gradca in s Slov. Štajerja, zlasti iz Konjic. K po-poloemu uspehu je mnogo pripomogel vrli kvartet in izvrstni naši tamburaši pod vodstvom gosp. Bele Stuheca, ki je sicer s svojim prekrasnim baritonom občinstvo kar očaral. Posebne zasluge za društveni večer sta si tudi pridobili odlični dami gospa Ada Dolžan in gdč. R. Zabred. — (Odrezovalec ženskih kit.) V Beljaku odrezal je nedavno necega večora sedemnajstletni hčerki knjigoveza in hišnega posestnika Rau-terja, ravno ko je hotela stopiti v vežo domaČe hiše, neki neznan človek lepi dolgi kiti in potem zginil. Policija zasačila ga je še tisti večer 'v neki gostilni in našla pri njem poleg odrezane kite še drugo žensko kito, revolver in več nabojev in ve-trihov. Spoznali so v njem nevarnega postopača, 27letnega knjigoveza J. Rumpfa iz Bavarskega ter ga izročili okrajnemu sodišču. — (Novo gledališče v Zagrebu.) Dunajski arhitekt, stavbinski svetnik 11 e l me r je predelal svoje pred leti narejene načrte za novo hrvatsko narodno gledališče in so bili načrti razstavljeni te dni pri deželni vladi v Zagrebu. Komisija veščakov konštatovala je nekatere nedostatke in izrekla nekatere pomisleke. Stroški za novo gledališče so proračunjeni na 500.000 gld. Prostora bode za 1100—1200 oseb. V prizemlji bodejo samo sedeži in stojišča, v I. in II. redu 48 lož, galerija pa bode amfiteatralično zgrajena in imela prostora za 500 ljudij (335 sedežev in do 155 stojišč). Razsvetljeno bode gledališče električno. Načrti so torej prav lepi — treba le, da se bodo tudi res oživotvorili. Čas bi že bil, ker sedanje gledališče v Zagrebu pač ne zadošča nikakor in ni staro poslopje na čast hrvatski metropoli. — (Požari v Baniji poleg Karlovca.) Že četrtič v kratki dobi nastal je v Baniji poleg Karlovca ogenj, ki ga je zanetila zlobna roka. Nekateri meščani dobdi so auonimna pisma, v katerih se izreka grožnja, da bode vsa Banija morala /goreti. — (Razpisane službe.) V Črnomaljskem šolskem okraji so razpisane nastopne učiteljske službe: 1.) Na trorazrednici v Semiču drugo učiteljsko mesto z letno plačo 500 gld. Začasno nastavi se za to mesto tudi učiteljica; 2.) isto tam tretje učiteljsko mesto z letno plačo 450 gld.; 3.) na trorazrednici v Dragatušu tretje učiteljsko mesto z letno plačo 450 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje je uložiti do dne 27. t m. pri okrajnem šolskem svetu v Ćrnomlji. — Pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Mokronogu razpisano je mesto poštarja. Letna plača je 500 gld., uradni pavšale 120 gld., plača za brzojavno službo 120 gld. Kavcije je položiti 500 gld. — V Banji-1 o k i v Kočevskem okraji je razpisano mesto poštnega odpravitelja. Letna plača je 200 gld., uradni pavšale 60 gld., selski pavšale 750 gld. za selsko pošto iz Banjeloke v Kočevje in 200 gld. za selsko pošto v Brod na Kulpi. Kavcija 200 gld. Prošnje za obe službi je vložiti do dne 25. t. m. pri poštnem in brzojavnem vodstvu v Trstu. j Prvo krono družbi sv. Cirila In Metoda! ^___«4- Bazne vesti. •(Tiskovna pravda „Zastave". V Ssegedinu bila je dne 9. t na. obravnava proti Novosadski „Zastavi" zarad članka, ki je grajal odvajanje slovaških otrok v Afolil. Obtoženi Milan Ponoviti je bil obsojen oh 8 dnij zapora in 20 gld. globe. * (Iredentarska demonstracija.) V Ruverrtu na južnem Tirolskem bila je nedavno italijanska opera in so je za slovo dala opera „Aula". A tudi v tej znali so tamošnji iredentovci najti mesta za svoje demonstracije. Pri mestih, kjer je v libretu govor o .gospodarstvu tujcev" in o boji „za kralja in domovino" čulo se je glasno demonstrativno jilos kanje, ki je se ve da merilo čez mejo, ki je dobro Železniško uro daleč Kakor se kaže, zadnji Žalostni dogodki v blaženi Italiji še v Roveretu niso imeli nobenega upliva in niso streznili tamošnjih neodređenih bratov. * (Dobrodelna ustanova.) V inozemstvu umrli grof Karol Mieroszowtki zapustil je mestu Kra kovu 170 000 nemških mark (to je nad 102 000 gld) za ustauovo pribežališča za starce. * (Kralj Milno) bode čez božične praznike na Duna|i, potem pa namerava čez zimo ostati v Niz/i. Kralj Milan je menda Pariz zapustil samo zato, da je za vsak slučaj bliže Belemu gradu. * (Trahom, ali egiptovska bolezen na očeh) s« strahovito šri na Ogerskem. Po izreku necega veščaka je več uego jeden mili|on ljudij bolnih in jih mnogo vsled te bolezni oslepi. Najbolj razširjena je bolezen mej vojaki in mej služkinjami in otroci. •(Odvedeno dekle.) V mestu Stara Beče zavladala je velka razburjeuost mej prebivalstvom. Neznani Iju 1 je odvedli so v soboto večer 16 letno krasno hčerko Milico tamošnjega občespoštova nega j>osestnika Do"oslovačkega ko je šla posetiti neko prijateljico. O deklici in njenih odvediteljih se ni zvedelo Se ničesar. * (E k s p I o z i j a ) V arseualu v Kraguievcu se je zopet pripetda eksplozija pri izpraznjevanji starih nabojev. Osem oseb |e prišlo ob živl|enje. * (Is a n a r h i s t i š k i h krogov) Londonski anarhisti dali so tiskati veliko množino man festov za francoako voisko, v katerih se pozivlje vojake, naj postreljajo svoje častnike. * (Prva zdravnica v haremu) Turški minister notranjih zadev dovolil jh amerikaonki zdravnici za žennke dr. M'ss Mary Pearson E ldy, da sme v Carigradu zdraviti. Gospodična doktorica je bila tudi že pozvana v harem. * (Strab mej železniškimi potovalci) Pri postaji Kri o t v Slavoniji prebili so te dni potovalci ne majhen strah. Ko se je namreč železniški vlak na brodu prepeljal čez Dunav in se moral odpeljati proti omenjeni postaji, bda je moč stroja preslaba iu vlak začel je drčati nazai proti reki. Le s težavo se ga je moglo zadržati toliko, da ni popolnoma prišel do konca tra in i vodo. Potovalci začeli so skakati iz vagonov in je nastala velika zmešnjava. Se le ko je prišla na pomoč druga lokomotiva, odpeljal se je vlak proti Erdutu. * (Ljubosumen starec.) V Grenier-Mon gondu na Francoskem ustrelil je 76letni kmetovalec Souller svojo 78letno ženo in potem samega sebe. Uzrok temu činu je bil, ker je bil Souller ljubosumen na svojega hoI* turna Boseda Math'era. Telegrami »Slovenskemu Narodu11: Dunaj 13. decembra. Upravno sodišče danes po skoro triurni obravnavi oziroma posvetovanji zaradi Ljubljanskih napisov izjavilo, da bode sodba publicirana dne 29. decembra. Predsedoval Belcredi, pritožbo vrlo zastopal dr. L en o c h, a ministerstvo Pascottini, kateri izjavil, da vlada sploh noče razveljaviti sklepa radi napisov, ampak s a ni o glede jezika, tako da del pritožbe odpade. Opatija 13. decembra. Bivši srbski mi-nisterski predsednik dr. Lazar Dokie je nocoj umrl. Truplo se prepelje v Beligrad. Kolonija, 13. decembra. „Kdln. Ztg." javlja, da je konflikt mej srbskim kraljem in radikalci neizogiben. Kraljica Natalija prosila je rusko carico za pomoč, in ta jej je to obljubila. Razmere na Srbskem so sila žalostne. Mnogi odlični rodoljubi so naprosili kralja, naj skrbi, da se odpravi javna nevarnost. Liberalci in naprednjaki niso varni. Samo meseca oktobra je bilo 45 osob umorjenih in mej temi 25 oro-panih. Vsi so bili ali liberalci ali naprednjaki. Tudi požari so na dnevnem redu. Požigalci ravnajo vedno iz politične mržnje. Berolin 13. decembra. Policija zasledila je tajno družbo anarhistov. Pariz 13. decembra. Policija zaprla je zopet več oseb, mej njim nekega jako nevarnega človeka z imenom Vaudau in občinskega svetnika Marziljskega, ki je javno odobraval atentat. Detektiv Agrou, ki je pregovoril Vaillanta, da je svoj zločin priznal, dobil je 100 frankov nagrade. Barcelona 13. decembra. V neki tukajšnji hiši našli so ljudje štiri dinamitne bombe. (Tiskano kot inserat.) Čestokrat so se že čule pritožbe in se vlagale prošnje na slavni mestni magistrat, da bi slednji uravnal tržni red in tako odstranil mnoge nedostatke, ki se vrše na živinskem sejmu. Kajti to, kar se godi že nekaj časa sem na živinskem trgu v Ljubljani, presega vse meje in v nobeni drugi deželni stolici ni menda tega, da bi prevladovala privilegovana dvojica ali trojica kupcev vse svinjsko sejmišče. Ti kupci namreč skrbe za to, da bi javeljne kak klavec ali krčmar ne mogel kupiti kakega pre-šička domače reje, kajti slednji izmed teli kupcev najme si kakih 10 „pomagačev", ki se postavijo okrog dospelih voz in jih stražijo in branijo toliko časa trdovratno proti mesarjem in krčmarjem, dokler ne pride njihov šef in ne sklene kupčije. Ko je takč vsa domača žival pokupljena, privedo dotični kupci svoje hrvatske iu ogerske pujske na sejm, mesar ali krčmar pa, ki prej ni mogel in ne smel blizu, da bi kupil do-mačo rejo, prisiljen je torej poseči po teh — ako noče sploh svinjino prodajati — in iz tega sledi, da se dobiva na mesnem trgu le meso hrvatskih in ogrskih prušičev, katero je v primeri z onim domačih prešičev trdo kakor usnje. V interesu tukajšnjih konsumentov, kakor tudi v interesu tujcev, ki prihajajo k nam, bilo bi želeti, da se ta nedostatek čim preje odstrani. Splošna želja je tudi, da bi na živinskem trgu pred 10. uro ne smeli kupovati vnanji, kajti tožbe o draginji v Ljubljani se pojavljajo dan na dan glasnejše. Menda bi bilo tudi prav, da se preloži svinjski trg na ono mesto, kjer bi moral po sklepu že davno biti, ne pa na zasobnem zemljišču, kakor je to baš sedaj. Mesarji in krčniarji plačujejo obilo davka v mestno blagajno, pravico imajo torej tudi, da slavni magistrat v njihov prid (in vsled tega tudi v splošno korist!) kaj stori in izrekajo nado, da se gotovo najde mož, ki bo zagovarjal to povsem opravičeno zahtevo, sicer bi si ob priliki morali sami poiskati mož, ki se potegnejo za interese mesarjev in krčmarjev ljubljanskih. Zadruga gostilničarjev, krčmarjev itd. (122-1) v Ljubljani. Franc Ferlinz, načelnik. Zadruga mesarjev v Ljubljani. Jernej Cerne, načelnik. Jos. Lenče. Ivan Škerjanec. Andrej Druško-vie. Ignacij Dru.škovič. J. Tosti. *) Za vsebino tega sestavka jo uredništvo le v toliko odgovorno, v kolikor zakon veleva. i' O H I 1111 ti. Neustein-ove posladkorjene Elizabetne kri čisteče pile, skušono iu od znamenitih zdravnikov priporočano lahko čistilno, raztapljajoče, sredstvo. — 1 đkatljica a lf> pil velja 15 kr., 1 zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — l*rt»d |Miiinre-jiiiij<-ni ne juho Hvurl. — Z ulite vaj izrecno Neu-Mlein-ove Klizubelue pile. — Pristne bo sauio, čo ima vsaka škatljic-a rudiuV tiskano našo protokolovano varstveno znamko „Sveti Leopold" in našo firmo: lekttriia ,.|ni h>. Leopoldu**. I>uu»|, mento. Kuke tler S|>t*'K«'l- uud IMMuUeuK»MM«*. — V LJubljani se dobivajo pri gosp. lekarji li. IMccoll-jl. (1112—ti) [»»»aiataif ii«**aa ..ljubljanski nor •te jI ta v t« leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; *a četrt leta 1 gld. 15 k/. Tujci: 1 2. decembru. i'r M»ll«lt l'arraine Brauu, Suhw*rs, Grtlnhut, Stranss, Kobi, Priegl z Dunaja. — Petrič is Vrhnike. Pri Nlonn: PolUk, Moucheim * Dunaja. —Schritn-mer, Polgar iz Budimpešte. — Weissenbeck iz Monakova. — Hchadinger iz Kočevja. Pri |nineui kolodvora t Lock iz Beljaka. Meteorologično poročilo. S a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo Ikrina v mm. 12. dec. 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 735 6 mm. 78»>-4 mm. 735 8 m«. 0'6» C 2 4» C 1 61 C brezv. si. jah. si. zah. obl. obl. obl. 1300aa. dežja. Srednja temperatura 1*6*. ta 2*3° nad normalom. ZD-CLm-GLjslcsi "borza. dne* 13 decembra t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 97 gld. Skupni državni dolg v srebrn .... 97 , Avstrijska zlata r. nta....... 118 , Avstrijska kronska renta 4°/0..... 96 „ Ogerska zlata renta 4°/0...... 116 „ Ogerska kronska renta 4%..... „ AvHtro-ogersko bančne delnico .... 1005 „ Kreditne delnice......... 343 „ London vista. . . ,....... 124 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark , . 61 „ 20 mark............ 12 ,, 20 frankov . . . ,....... 9 „ Italijmiski bankovci........ 43 „ C. kr. cekini........... 5 „ D <> nori iiHolmi vlak v Trbiž, 1'ontabel, Iteljak, Ce-Invui-, KrauzoiiHfitHto, l.jubnu, Dunaj, 00» Solztlial v Atiaano, lm'hl, Omunilon, Soluograd, Ijniiil-dnatnui, Zoll na jnzoru, Hteyr, Lino, Ilu-dejovioe, lMzenj, Marijino vare, Ktfor, Kranoovo varo, Karlovo vara, 1'raifo, Draailane, Dunaj via AiiiHtetlan Oh 7. uri Otl min. tjutraj uaeliui vlak v Trliiz, Pontabsl, Ueljak, Čoln ver, Kriiii/.i!iiBfestci, Ljuhuo, Dunaj, tam Solztlial v Soluograd, Dunaj via Anmtetten. ' "• //. uri miti /io/i<• . Kraiir.piitfoate, Ljubno, Dunaj Ob 4 url 'Jtt tudi /topolutlna oeobni vlak v Trbii, Iloljak, Colovoo, BolflOajradj L»nrt flailtln, /HI na Jsasra, Inomont, KroKuio, Curili, Oonavo, 1'arii, Line, laclil, Uinlejovico, lUzntij, Marijino var«, Kfror, Kranoive vam, Karlovo varo, Pra^o, Dražilauo, Dunaj via Aiuatottcn, Prihod v LJubljano Qni. kol.). Ob ti uri SS »n111 zjtitvit} oaobui vlak z Dunaja via Ainatntton, Draa-ilan, l'r.i^o, Krauoovili varov, Karlovih »arov, Kk-r.i, Marijinib viiruv, 1'lziija, Ilinlejevio, Solnourada, Linca, Stoyra, laelila, 0111 iiuiloua, /ollft na jezeru, Leiul-Oaatoina, Ljubuoga, lloljaka, Colovoa, Kranaouaroste, Trbiia. ti uri :'7 min i(it)>itlitilnt> oantnii vlak c Dunaja via Amatettoa, Dražilau, rraue, Kraneovih varov, Karlovih varov, I .ti, Marijinih varov, i'izuja, llmlujovii*, Solno«raila, lachla, (linumlotia, l.iuc.t, Ste> ra, I'ariza, Oouovo, Curiliu, III .'k'iin e, /olla na jozoru, Leuil-tiaatoiua, inu-tnonta, Ljubnega, (Vdovca, 1'oiitalda, Trloza. Ob 4 uri !i!l min jiojuiiinlDr naebni vlak z Dunaja, Ljubnoga, Iluljaka, l'eloM'.i, Ir'rau/eiiMfeHte, l'oiitahla, Trbiža Ob !l. uri :'? min tvirrr Ogabni vlak s Dunaja, Ljubncga, lloljaka, Ca-lovca, 1'oiitahla, Trbiža. Odhod lz LJubljane (juž. kol.). • <>. Kri V.T min. /ii/c.i/ v Kočovjo. ,. /'.' ,, Of> „ itpiilnillir „ n i* c m 11 »večrr „ „ Prihod v LJubljano (jnž. kol.). Ob H uri lit min. iutun ii KoAovja. ,t 1. m Iti „ in I n ■ „ H. ,, Ht „ mvrier „ „ Odhod lz LJubljane (drž. kol/ Ob 7. uri IS tnin tjutraf v Kamnik. „ S/. m OS . )-i ■ 1 "hi hi i- . n , ti , RO n ar^rVr % n „ Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob U uri M min zini ml ii Kamnika. i19_2701 a „ U . .,l,„lnr „ v ' ,, fl. h HO ,, atvrVf ,, ,, Doliro, a%' KM) lil rov l^i-. Prijatelj (1210-5) v Tržlftdu, pri Mokronogu, na Dolenjskem. 7" „Narodni Tiskarni" so izšli ter se dobivajo tudi pri gospodu Antonu Zagorjanu in pri druzih knjigo- tržcih nastopni koledarji za leto 1894: Stenski koledar* Skladni koledar> ^Dijaški hotedaf za Irfo l*f>l. *u Ido l*t» I. Kil 1. l*f»3 Ol. Cena komadu 25 kr, po pošti 28 kr. Cena komadu 50 kr., po pošti 55 kr. Cena komadu 60 kr., po pošti 65 kr. 000000000000000000000000000 o * o 00000000000000000000 Ve liko zalogo |B4) T. Leveč trgovina z deželnimi pridelki v Ljubljani, pri mesarskem mostu Kupuje vsakovrstne rastline, semena, korenine, rože za zdravila, kakor Ainiko\o rože, Seiitjanževe koreninice, l>ele kresnico, češminova /.rnja, sinro&ovo m me. trSljikovo lubje, ržetio rožičke in druge poljsko pridelke. Seno za konic in govejo živino v večjih množinah. Trgovina / raki. Ulago kupuje po najvišjih cenali Jos. Stadler Stavbeni in jralanlerijski klepar in uradno potrjeni vodovodni instalater mi >"»i«ti*«i-ii .»it. ir> priporoča bo za vsa v njegovo stroko spadajoča Btavbinika dela v mestu iu na deželi, kakor tudi M popravila. Voilo-roilnc impi .ur vsake vrste provzem-lje ter z vst> natančnostjo in poroštvom izvršuje. — TroSkovniki pošiljajo se na zahtevanje zastonj. (07* R. Ranzinger špediter na Dunajski cesti štev. 15 prevzema vsakovrstne izvožnje in do vožnje na c. kr. državni in c. kr. priv. južni železnici z zagotovilom točne in cene izvršbe. rAfii r—— — — —— — F. BILINA & KASCHl Židovske vilice št. 1 priporočata svojo bogato zalogo vseli vrst rokovlo, tako od usnja (lasten K izdelek), kakor Muli od družeča blaga Klrurglčne obveze (le lasten izde lek), jamAono naiboljAe vrste, z raznimi J.*i kirurgičuiuu pripravami. Velika izbera gi kravat, hlačnlkov, krtač, glavni- J*« kov, mila in parfumov. Vse po naj- Ea M inž lili cenah. $ f I Josip JReicli * Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4 « priporoča čast. občinstvu dobro urejeno ■ ♦♦I kemično spiralnico - v kateri se razparane in uerazparane m moške in ženske obleke lepo očedijo. Pregrinjala vsprejiuri so za pranje in ciem v pcibarvanje. V barvariji vapre-jema se svilnat.*), bombažno in mešano J blago. Barva se v najnovejših modah i 33ratcx Eberl J Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. % Slikarja napisov, * ttavbinsk* in pohištvena pleskarja. J Tovarna za oljnate barve, lak ^ in pokost. (146) ,» Glavni aastop BarfcJsoli^JeviMNi ori- j mimliK Uurl»oIin«k|K. Maščoba M konjska kopita in usnje. % S SPRAJCAR IVAN t J stavbeni in umetni ključar g • Kolodvorske ulice št. 11 • • priporoča Bvoje (15:V ss valcasta zapirala za okna in vrata • (Rollbalken) i lastni izdeb*k, prava jeklena plehovina, s tibim zaporom in trajnostjo. Popravila v tej stroki se vaprejemljojo ter J lavrlojejo natančno iu po nizki ceni. J 0t i/.ilelkii ter livrinje vaakojaka i»opri»vi|»»ii|i» točno iu po najnižjih cenah. (406) G. Tonnies v Ljubljani. Tovarna za stroje, železo in kovlno-li vnlcft. Izilnliijn kot posebnoai: vse vrste strojev za lesoreznioe in žage. (144) Prpvx»nm orlu nn,>rnvn in oHkrliiijo |inriislro|«' in koli«' po ■ i. i j I. <. 1 j A i mutavi, 111, ii > 11.. tiirliiiic in \Olllllt k«>l«*M4l. ■ ■■■■mi ■ iiiaiaair H6tel „Pri Slonu" I. vrste v sredi mesta in v bližini c. kr. J poštnega in brzojavnega urada. Sobe od 70 kr. naprej. Restavracija iu kavarna -Li v 1 ■ i■— ■ Železna in parna kopelj fi urejena po Kraneovih kopelih po c. kr. £ vladnem svetniku g. prot. dr. pl. Valenti. Vizitniee iu kuverfe s priporoča inno .Narodna Tiskarna". 1 Hj- ILV£. E3cls:er 2 stavbeni klepar, konc. vodovodni instalateur % i.jiinif.tiiit (142) ^ Ikiimijnkii c«*»tti« lil. 7 iu 14 ti priporoča avojo bogi to zalogo kiopar-2 skoga dela. UdaloJ« vsa v ajegov ^obn spadajoča dela v mestu in ua g delali. [avrtevateH lesenih, oement-^ nih m klejnih streh. Zaloga streš-% uega laka, lesnega cementa in kleja. Na ^ pravitalj strelovodov po novi sistemi. i Pivovarna J. Auer-ja 0 Gledališke ulice. I jj rNtllll |H\o lasliii'.;a izilvlklt. 1 l*riMliiu Častiti duliovSčini za slikanje cerkva, y znamenj, novih stavb, sob, za barvanje h? hj| sgratito, za Hnue in dekoracijo po ^ najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah, fe, Citanov T T VTAftT A C! leta 9f ljeno J. J. NAGLAS tovarna pohi.štva v LJubljani. Turjaški trg: it. 7 in Gospodske ulico (Knežji dvoreo). Zaloga jednostavnoga in najfinejega lesenega iu oblazinjenega pohištva, zrcal, strojarskega iu ppalatarallSgS blaga, po- S bistvene robe, zaves, odej, preprog, za- ^ stiral na valjcih, polknov (žaluzij). Otro- J % ški vozički, železna in vrtna oprava, ne- »X °£ pregorne blagajnice. (159) % HI Restavracija „Pri Zvezdi" I cesarja Josipa trg. ji Velik zračni vrt, stekleni salon in kegljišče. A Priznano izvrstno jedi in pijače (j S 70) Itmm in skupno obedovauje. F. Ferlinc, r ADOLF HAUPTMANN tovarna I oljnatih barv, firnežev, 5 t lakov in kleja 5 [j v lastni hiši || |j v Ljubljani, na Resljevi cesti št. 41. W I Filijala: I jI Slonove ulice št. 10—12. |j I ♦ ♦ ♦ : Evgenij Betetto tovarna za uietlje v L]ubljasi, Florijanske ulico št. 3 priporoča čast. občinstvu iu gg. trgovcem svojo veliko /.alogo vsakovrstnih *W metel j od najfinejših do najcenejših po najnižjih cenah. Ceniki so na raspolaganje E«atonJ in franko. (1^'>) HENRIK KENDA v Ljubljani. Najbogatejša zaloga za šivilje. ( Kit i J. MTJLLER (IB3,| foto^ratlčno - artistični zavod u v Frnu«'iMl4miNUili uliealt hA. H X priporoča svoj atelier za vsa v foto^ra- jv lično stroko spadajoča dela, kakor: p »r-trete, krajepise, interieura, roproduk- M cije, vsakovrstno podobe^ pisave, načrte O itd. Momentiif. fotografijti za otroke, po- z.' vekšanja vsake vrste po najnovejših ?.j skušnjah. Vsprejeinlja vsa v fotogralično O stroko spadajoča dela po najnižji (toni. i j w »» »«»».«»..»». - Uran & Večaj ► Ljubljana.Gradišče st 8, Igriške ulicest. 3 p priporočata p. n. čast. občinstvu svojo ^ Veliko zalogo vsakovrstnih ^ pečij in glinastih snovij ^ kakor tudi ^ štedilnikov Z < < * in vseh v to stroko spadajočih ^ nizkih cenah. (1*9) il I po ^ Čast mi je naznanjati, da sem prevzela po smrti mojega moža Prana Toni K<>\ ji.-*U<> obrt katero bodem nadaljevala. t)OWO izdelujejo se po najnovejši facoiii. Angleško, francosko iu tuzemsko robo ima ua skladišču. P. Casermaiui ^158) krojač zu civilne oprave is uniforme. Podobe umrlih urednikov „Slovenskoga Naroda* (Ant.Tomšič, Jos, Jurčič, Ivan Zeleznikar) dobivajo se na Icetrtoii-jpapirjl tlsfcano komad po 2O kr. v „Narodni TiBkami", pri gospodu A. Zagorjan-u in pri druzih knjigo-tržcih. Večjo množino tirolskega in dolenjskega (874—32) le pristno blago — ponuja po primerno nizki ceni v posodah od 50 litrov više Jos. Paulin v Ljubljani, Marijin trg št. 1. Pristno Brnsko sukneno blago za obleke. OdNtrlšek m. » IO i fgl«l. 4.80 iz rA pri.Hfne «ioiK. ■« pupoiii« ) «._ iz flnn I ■ ' mnkn|», hliUo In 7.75 IZ finome ' * I" telovnik)mihii«!i« l «M. lo.— iz najfinejšo ) volne. Itliti^o ia zimske ■ukuje, Nitkno zn lovske obleke, neval|ano mikno (loilen ), Kamninam za suknje in hlače v najlepši izberi, meter po goldinarjev 2.9<) do gld tt.25, in vse vrste suknenega blaga, razpošilja proti povzetju kot recluo in solidno znano skladišče suknenoga blaga Vzorci /,;istnnj in frankovano Jamči se, da pnšiljatve vzorcem popolnoma odgovarjajo. Na nvažonje! Spoštovano p. n. občinstvo su osobito opozarja na to, da sukneno blago po pravili tovarniških eonah (Dret povišanja Istih) pošiljs zgolj tvrilku Slegel-ImlioT v 11 run. Ob sebi se torej umeje, da je vso tuko blago, če nc ulrektno nnro-enje, znatno «,iin|e, nego ono, ki se naročuje s posredovanj« m agentov. ZabtevHJ'e dakle vzorcev in na-roćujto direktno brca posredovalnih trgovcev, ki blago MD10 podražujejo. (1016—20 1» O d) Tj O (D >N N Z a želodec. te (332—67) Gognac-grenčec steklenica 50 ki1., 12 steklenic 5 ffld. Slasten! Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, vzbuja tek in pospešuje probavo. Dobiva se pri Ubaldu pl. Trnkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. ■= Pošilja ao z obratno pošto. =- i N (D M 0 p« (D O i Spreten zastopnik za Kranjsko se išče za žganjarijo, ki je na dobrem glasu. Ponudbe naj se pošiljajo pod ,,IOOO" upravnifitvn „Slov. Naroda". (11(53—II) 0 * + Na najnovejši in najboljši način l £ umetne <694—47) J ♦ *®l»e In ze^ovfa J J ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja pli»ml»o« '' r\ vnu|a in vse zohne opern.-tj.-, — odutninjii jo e • zobno holeelne z Oimrtenjeni živca 0 1 zobozdravnik A. Paichel, J J poleg čevljarskega mostu, v Kohler-jevi hiši, I. nadetr, J Koncipij enta kateri ima vsaj državne izpite, vi.prejmo t oko j |>o novem letu odvetnik na Spodnjem ŠI ajer.skem. — Naslov povd upravuištvo „Slovenskega Naroda*. il938—9) štajersko slivovko, najfinejši vinski tropinovec in tropinsko žganje prodaja (.1163-11) žganj arij a Rajimuida Wieser-ja v lloejab pri Mariboru, Mii«.l.o. Ljubljana Mestni trg št, 10. Najbolj Se in najceneje kupuje se železo, železniiia, okove, cement itd. pri v Ljubljani na ?le*tiiem lr;ii si. IO. nagrobnih križev, štedilnikov, finih žag", ledenic M (Mi-36) po najnižji ceni. f: Ljubljana Mestni trg št. 10. T7T • TI J. *-:--r^4^' rito..— I ; Tl ! 1 J Na prodaj so: 1. Fr. Gestrinova liišeu z: ■^rteran. (1 oral 178 Q sežojev) na Poljanski cesti št. 17; 2 seno žet, 33 ar 74 ni\ vlož. Bt 234 kat. občine Karlovako predmestje; 3. z;ein.lji^če, seuožet in njiva, 1 oral 827 □ sežnjev, vi. St. 270, Karlovsko predmestje; in 4 eonožiet, 909 Osežnjev, vi. fit. 1120, Trnovsko predmestje. Ponudbe vzpteiema gosp. notar .1. 4>o^ola v I,ju h I Jani li i: lekarjia Karol Fabmni; v lCa<*pnr ure« *ten*kc ure m prav lope lire S uilinloiii. nove vrsle. verlžlcej ulimie. pi^ian< . k»- peslniee in vse, kar v to stroko spada. Pase nekaj novega! [k Ig" »Slučajno sem v Švici veliko blaga in po ceni kupil, t>r jo hočem tudi po €»«kili razprodati. *~'£l4J Z-t prav obilen poset ne priporoča Fran Čuden preje Slonove ulice, zdaj O-letTrni trg* št. 25. ^1107—7) i Ferd. Bilina & Kasch f\ ituata * veliko zalogo pristno ruskih gumijevih vrhnih čevljev. PV" TV«iJl>oIj.»ii proizvod. ^BS»1 Zlasti priporočava svojo visoke, tople in nepremodljive, pristno raske čevlje za sneg krplje) za gospe in gospode. (IJ30—1) Cene vsem čevljem so kolikor možno nizko nastavljene. A A A A A 6438 St. 10.920. ♦ « m*« mm* ♦ j (i2oy—b) Za Kranjsko se razpišejo sledeče službe okrožnih zdravnikov in Ricer : a) z letno plačo MM> tfld. : 1 ) liohinjski Bistrici; 2.) v Čr notni ji; 3.) v Kočevski Meki; 4) v Senožečah; b) z letno plačo 700 s»i^* -.O (1231 — 1) Prikladno za božična darila, S a, m. o d. o 31. ćLiie decemTora IfaST znatno znižanje cen. TjgBH © ♦ ♦ L. T ^ ♦ \A7 ♦ šriear§ Stlejač v Ljubljani, Slonove ulice priporočata Zimske gospodske obleke od 14.— ti M 10-— 4-— „ i rv-11 ir>— „ H-— „ 23— „ 3-50 n IO*— n L2-- ca r S 5 E S » £3 -C/3 deške otroške vrhne suknje Menčikove z pelerinom Sacco iz lodna Kožušne sacco (oposum) Hlače Spalne suknjo Havelocke Dalj a veliko izber aijaliiijlll u »»vos h j v gospojinskih in dekliških konfekcijah, Velika zaloga (800-8) nuifov, boa, čepic za drsalce, ovratnikov itd. Najboljše izdelano perilo in kravate. ^ T ^ L.VJ o ♦ 0000000000 08 Tvrdka Frana Detter-ja! v Ljubljani, na Starem trgi št. 1 i priporoča svoja šivalne stroje in staoreznice. j j Tu se tudi produ |»«> znižani ceni samo nekoliko rabljena, tatov 1 J in ognja varna (UH8—6) ■ |^ MT večja blagajnica. | Izjemna ponudba. Od 2. do SO. decembra se zaradi velike zaloge sukneno blago za gosposke in deške obleke, menčikove in zimske suknje, sukneno blago za gospejne obleke, barhant, ki se da prati, ogrinjače in pleteno blago po jeulso znižanih, c e :n_ a, lx razprodaja. Grobe! ni k & Ihl Pred škofijo št. 2. Ljubljana. Pred škofijo št. 2. ŽDoering-ovo milo v najflneje izdelanih okusnih kartonih ki sodržujejo ter so prikladni kot jeden mijftasiu/ritrjsift, najbolj (Utmacih in tiajprilfuhljettejših }triilerkor boiičnim darilom. (Dokle? zaloga traja.) - JDobiva se povsod. - Generalno zastopstvo: (1217—a) A. M0TSCH & Cie., Dunaj, L, Lugeck Nr. 3. Zaradi in-«*i-*«ilitv« v lastno hišo v Gradišče št. 9 ki Ima vršiti v nastopnem letu, rasprodajkla borej sladčičarske in vse druge y to stroko spadajoče izdelke EW po znižani ceni Daljo i><»di*m ratprodttjala »knmltc Kit BM»>.i«'iiii (Iiticm'ii. kVoill-po(r. siiilliiK-. niiilimn in llnioiilii sok. Mploli vm', kar no iittliujti \ moji /ule^i. Za mnogobrojna naručila, koja izvršujem točno in vostne, so pi i poročam z velespoltovanjom V I^jnl>IJsi,iii. ii5*»-8) Izdajatelj ia ođgoforii uredatk: Joaip NoIIi. Ltttitnioa in tisk .Niirodue Tiskarne".