Naročnina mesečno 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica« Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A- Milano. SLOVENEC Izhaja viak dan z|ntra| razen ponedeljka ia dneva po praznika. S Uredništvo la npravai Kopitarjeva 6, Lfubllana. = | Redazione, Ammlnlstrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. i I Telefon 4001—4005. | Abbonamenti! Mese 12 Lire; Estero, mete 20 Lire, Edizione domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire, C. C. P.» Lubiana 10.650 per gli abbo-namenti' 10.349 per le inserzioni. Filiale« Novo mest« Concessionaria esclnsiva per la pubblicitft di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. Milano. Vojno poročilo št. 501 Angleška podmornica potopljena Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: V Severni Afriki so ugodno potekli boji na fronti pri Tobruku za naše čete. Topniški streli so zadeli motorizirane sovražne oddelke. Letalstvo je bombardiralo napravo in barako v trdnjavi. Vzhodna Afrika; Nenadni sovražni napad na postojanko Ualag (Gondar) je bil takoj odbit. Sovražnik je imel znatne izgube. Oddelki postojanke v Kulkvabertu so razpršili in prizadejali izgube sovražnim oddelkom, ki so se bližali našim izvirom vode,- da bi jih poškodovali. Na Sredozemskem morju so naše pdinice, določene za lov na podmornice potopile angleško podmornico. Boji v zunanji obrambni črti Moskve Po bitkah pri Brijansku in Vjazmi nad 560.000 ujetih, 888 tankov in 4133 topov zaplenjenih ali uničenih Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 16. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na Vzhodu se na več krajih nemške čete že vojskujejo na zunanji obrambni črti sovjetske prestolnice, ki leži približno 100 km pred Moskvo. Važni mesti Kaluga in Kalinin, 160 km jugozahodno oz. severozahodno od Moskve, sta že nekaj dni v naših rokah. Kakor je bilo že objavljeno, se bližata bitki pri Briansku in Vjazmi svojemu koncu. Včeraj so bile s krvavimi izgubami za sovražnika uničene sovražne sile, ki_ so bile obkoljene in razdeljene severno od Brianska. čiščenje gozdnatega ozemlja južno od Brianska je še v teku. Množina pri teh silovitih prodornih in ob-koljevalnih bitkah udeleženih nemških sil je že prosta za nadaljevanje operacij. Dosedaj je Duce v Bologni: Ranjenci navdušeno pozdravljajo Duceja lemški propagandni o ofenzivi Berlin, 16. oktobra. AS. Vsi včerajšnji popol-dnevniki poudarjajo izjave ministra za propagando dr. Goebbelsa, ki jih je dal ob sestanku nar.-socialističnih voditeljev v Berlinu. Zlasti poudarjajo Goebbelsove trditve, da ne bo odslej več mogla Nemčije izstradati nobena zapora in da je ■»eč kakor jasno, v koliko je Nemčija po surovi-*ah močnejša od svojih nasprotnikov. Minister je govoril: »Sovražnik se je moral polagoma na lastne stroške poučiti o tem, da Nemčije ni več mogoče napasti ne vojaško ne gospodarsko, to pa po zaslugi junaškega nemškega vojaka. Sovjetska zve- minister dr. Goehheis na vzhodu za dejansko nima zdaj So im /eč uspešnih napadalnih sil. Navzlic temu pa je možno, da bodo preostale sovjetske divizije še nekaj časa dajale obupen odpor, ki je popoinoma nekoristen. Vojna proti Sovjetski Rusiji je sicer že odločena, toda ne še končana.« V zvezi g tem je Goebbels omenil francosko-nemško vojno it leta 1871. Tudi tedaj je po udaji Sedana bil boj dejansko odločen, toda treba je bilo še nekaj časa, da se je moglo reči, da je vojna zares končana. Nemško ljudstvo pa ima zdaj jasno prepričanje, da je končno odstranjena sleherna nevarnost in sleherna grožnja, ki bi prihajala od Vzhoda. švicarska sodba o vzhodnem bojišču Bern, 16. okt. AS: Vojaški strokovnjak »Journal de Geneve« na sledeč način presoja iz tehničnega vidika boje na vzhodu. Mnogi se sprašujejo, kako je mogoče, da se v sedanji vojni ofenziva vedno konča z nekim pozitivnim rezultatom, medtem ko so se v pretekli vojni zdele defenzivne rezerve neizčrpne in so se napadalni valovi skoraj vedno razbili ob trdnem obrambnem zidu. Toda med letom 1914 in 1939 so Nemci analizirali vzroke neuspeha svojih ofenziv in tudi vzroke svojega končnega poraza na Sommi leta 1918. In Nemci so dognali, da je njihov poraz povzročilo veliko število angleških tankov in pa letal, ki so spremljali francosko pehoto. Na tem spoznanju je Nemčija zgradila svoje novo bojno orožje. Predvsem si je hotela ustvariti mogočno napadalno orožje. Presenečeni pa so bili njeni nasprotniki, katere je hipnotizirala obrambna ideja. Videli pa smo, kako so vsi nemški nasprotniki, ki niso računali z novim napadalnim orožjem, bili hitro zbrisani z bojišča in Nemci so korakali od uspeha do uspeha. Pohod proti Rusiji pa je prinesel nov element v vojskovanje. Je to udar dveh velikanskih armad, ki sta obe močno motorizirani in imata prav tako številno oklepno orožje. Sta to dve armadi, ki se poslužujeta iste strategije, namreč gibanja in premikanja ter ob-koljevanja. Sovjetske čete pa se predvsem morajo umikati in čeprav se niso osvojile Kutuzove taktike iz leta 1812 — ki se je umikal brez odločilnih bitk — se vseeno Sovjeti niso mogli obdržati na določenih položajih. Vendar se bore neprestano in tudi med umikom delajo močne protinapade. Zakaj pa je nemško orožje vseeno bolj uspešno? 1. Zato, ker je nemška vojna sila bolje organizirana in zato bolj učinkovita. 2. Zato, ker imajo Namci enotno poveljstvo, ki ga Rusom vedno bolj manjka. 3. Zato, ker Rusom manjka sposobnih poveljnikov. Stalin je dal postreliti staro gardo generalov, novo pečeni generali pa nimajo tistih izkušenj in ne tiste vojaške tradicije, ki je potrebna za uspehe. 4. Zato, ker imajo Nemca več smisla za iniciativo in osebno odgovornost. V nemški vojski si tudi podčastnik upa napraviti samostojne korake, v sovjetski vojski pa celo generali trepečejo pred političnimi komisarji, ki zopet pretečejo pred svojo strankino hierarhijo. Timošenko je preveč računal na svoje lastne moči. Koncentriral se je na obrambo Jelne in Vjazme, namesto da bi se umaknil in sistematično vsestransko kril svoj umik. Mislil je, da bo mogel maršala Bocka obkoliti p.ri Smolensku, a je nasprotno sedaj v nevarnosti sam, da bo obkoljen velik del njegovih čet. bilo naštetih 560.000 ujetih, 888 tankov in 4153 topov je bilo zaplenjenih ali pa uničenih. V boju proti Angliji so bojna letala v noči na 16. oktober bombardirala vojaško važne cilje in naprave ob izlivu reke Humbar in na angleški jugovzhodni obali. Pri angleških poletih nad nemški zaliv in nad zasedeno ozemlje ob Rokavu je bilo včeraj brez lastnih izgub sestreljenih 20 sovražnih letal. Angleška letala so ponoči v zahodni Nemčiji vrgla nekaj eksplozivnih in zažigalnih bomb, ki pa so povzročila škodo samo na hišah. Tri angleška iletala so bila sestreljena. Angleško letalstvo je v času od 8. do 14. okt. izgubilo 85 letal. V istem času smo v boju proti Angliji izgubili 10 lastnih letal. Rim, 16. okt. AS: Ko se boljševizem na vseh straneh krha in je sovjetska vojska tako rekoč skoraj že razbita, ne misli Stalin na nič drugega, kakor nn to, kako bi v Moskvi zgradil barikade, razdelil orožje vsem: starčkom, ženskam in otrokom, to se pravi, na vse načine se trudi, kako bi sovjetsko prestolnico spremenil v bojišče. Angleška propaganda se tega dejstva že zelo veseli in pripoveduje o moskovskih barikadah. Toda vse to ne bo preprečilo poraza, kajti nemški vojski ne gre za to, da zavzema posamezna mesta, ampak uničuje predvsem sovjetsko oboroženo silo. Berlin, 16. okt. AS: V Berlinu obširno obravnavajo zadeve ameriškega veleposlanika v Moskvi Sleinhardta. O njem so se že večkrat razširile novice, da je zapustil Moskvo in odpotoval proti vzhodu, nekateri pa pravijo, da je celo šel v \Vashjngton poročat. Veleposlanik Steinhnrdt je še pred vojno najel zase vilo 30 km oddaljeno od Moskve. Še pred kratkim ie za zvezo med svojo vilo in sedežem veleposlaništva v Moskvi najel avtobus, in siccr za eno leto. Berlin, lb. okt. AS: Po bojišču pri Brijansku in Vjazmi begajo sovjetski vojaki, ki so tako rekoč prepuščeni sami sebi in ne poslušajo več navodil svojih častnikov, število ujetnikov je že zelo preseglo 500.000 in še vedno narašča. Sicer pa še ni končano uničevanje sovjetskih vojsk, ki so obkoljene pri Brijansku. Sovjetske izgube v teh dveh odsekih so morale biti ogromne, kajti poleg ujetnikov je na bojišču obležalo mrtvih mnogo sovjetskih vojakov. Berlin, 16. okt. AS: Letalski oddelki so v torek sestrelili 39 sovjetskih letal v letalskih dvobojih. Protiletalsko topništvo je sestrelilo 7 letal, 6 letal pa je bilo uničenih na tleh. Celotne sovjetske letalske izgube dne 14. oktobra so bile: 22 letal. Stockholm, 16. okt. AS: Neki švedski dnevnik v Stockholmu poroča, da je vodja ameriškega zastopstva na moskovski konferenci po svojem povratku v London izjavil časnikarjem: »Anglija in Amerika stojita za sovjetsko Rusijo.« Neki časnikar pa je bil toliko duhovit, da je vprašal Harrimanna: »Toda v kakšni razdalji?« Nemške čete so zasedle Tver in Kalugo Berlin, 16. oktobra. AS. Iz pristojnega vira je bilo objavljeno, da so nemške čete že pred nekaj dnevi zasedle mesti Kalinin (Tver) iu Kalugo. Boji se sedaj že razvijajo na zunanjih obrambnih črtah Moskve. Odesa gori Bukarešta, 16. okt. AS. Vrhovno poveljstvo ro munske vojske je objavilo naslednje uradno poročilo: Naše čete so prebile sedanjo obrambno črto Odese. Sovražnik se umika na vsem bojišču. Od osmih zjutraj so Gnialacovo, Daljnik in Tartaka v naših rokah. Prodiranje se nadaljuje. Odesa gori. Nemške čete 80 km pred Moskvo Budimpešta, 16. okt. AS. Madžarski listi pišejo, da je vojska maršala Timošenka razbita in da 6e nemške čete nahajajo manj ko 80 km do Moskve. Sovjetsko poveljstvo je zaradi hitrega prodiranja nemških čet popolnoma zbegano. Obsežen letalski napad na Moskvo Berlin, 16. oktobra. AS V noči na 15. oktober so nemška letala izvedla silovit letalski napad na Moskvo, ki je bil zelo uspešen. Bombe so napravile izredno veliko škodo na vojaških ciljih v prestolnici. Ko so se letala vračala, so nemške posadke ugotovile, da je izbruhnilo v mestu izredno mnogo požarov. Vse mesto je bilo osvetljeno od plamenov. Zlasti tisti deli mesta so najbolj goreli, kjer so tovarne vojne industrije, ki so med največjimi v Rusiji. Mnogo bomb je padlo tudi v tiste dele mesta, kjer so sovjetska niinistrstva. Bombe so padale okolj Kremlja in so razdejale komisariat za narodno gospodarstvo (narkomindel) in komisariat Vostong. Uspehi nemških letal na jezeru Ladoga Berlin, 16. okt. AS. V ponedeljek, dne 12. okt so nemška letala na jezeru Ladoga potopila dva tovorna parnika 6 505 in 1000 tonami. Nemška letala so ludi napadla pristaniške naprave v Odesi, kjer so zgorela skladišča. Fronta na Kavkazu Miinchen, 16. okt. AS. »Miinchener Neueste Nachrichten« piše, o angleški nameri, ki jo je povedal Churchil: Postavite na Kavkazu obrambno črto. Toda iz vsega je jasno, da je Anglija tudi tokrat zapustila svojega zaveznika. Kajti vojaški strokovnjaki angleških listov pišejo, naj se Anglija vzdrži vsake avanture, pač pa naj okrepi 6voje jx>-zicije na bližujem vzhodu in drži te6ne 6tike z rusko fronto na Kavkazu. Ameriški list »Heroald Tribune« pa piše, da je Anglija zaprosila Ameriko za dobavo 200 lokomotiv in 20.000 tovornih vagonov ter 250 000 ton tračnic za zgradbo nove železnice preko Irana, jx> kateri bi dobavljala Sovjetom material. Toda Amerika še ni odgovorila, ker dvomi o možnosti, da bi sovjetska vojska vzdržala toliko časa, da bo nova železnica dogotovljena. Japonska vlada odstopila Pred važnimi odločitvami na Daljnem vzhodu Tokio, 16. oktobra. AS. Japonska vlada, ki ji je predsedoval knez Konoje, je danes odstopila. Ta odstop je prišel ob zelo važnem trenutku in zato se pričakujejo važne odločitve. Japonsko veleposlaništvo zapušča Moskvo Tokio, 16. okt. AS. Zunanje ministrstvo je danes prejelo od japonskega veleposlaništva v Moskvi brzojavko, ki sporoča, da je sovjetsko zunanje ministrstvo telefonično obvestilo japonsko veleposlaništvo, da naj pripravi svojo seLitev iz Moskve za sredo zvečer. Vojna m zahodu Razvoj ij krize na Pacifiku Japonsko javno mnenje zahteva razčiščenje odnošajev do Amerike Tokio, 16. okt. lp. Agencija »Domei« je objavila, da je imel predsednik japonske vlade pred svojim zadnjim sprejemom pri cesarju važne razgovore s Kidoin, čuvarjem državnega pečata in generalom Susukijem, nato pa še z notranjim ministrom. Predsednik vlade je tudi 6prejel člane zu-nanjefiolitičnega odbora parlamenta in člani odbora so predsedniku vlade nujno nasvetovali, da naj zavzame bolj ostro 6tališče proti Ameriki. Agencna »Domei« poudarja, da se jx>gajanja med Ameriko in Japonsko ne bodo mogla ugodno nadaljevati in zaključiti, če bo ameriško javno mnenje še naprej sovražno razpoloženo proti Japonski. Agencija poudarja, da je poteklo že 40 dni od tedaj, ko je predsednik vlade Konoye poslal osebno pismo predsedniku Rooseveltu. Ve6 ta čas pa ameriška vlada ni storila ničesar, da bi naf>eto6t popustila, pač pa je Amerika hitro nadaljevala 6voje priprave. 6 katerimi skuša izvajati pritisk na Japonsko. List »Asahy« piše, da ne bo mogoče premagati težav, ki 60 v zvezi z razvojem na Pacifiku, če Amerika ne bo temeljito spremenila svoje politike do Jaj>onske. Ameriška vlada še vedno nadaljuje svojo gospodarsko in vojaško ofenzivo proti Jafionski in Jajx>nska se mora zato zavedati nevarnosti, ki ji groze na Pacifiku. Japonsko vojno ministrstvo je te dni objavilo celo vrsto premestitev generalov in vodilnih vojaških osebnosti. General Tanaka je bil imenovan za poveljnika vzhodnega japionskega vojaškega okrožja, poveljstvo orožništva pa je prevzel general Ma-tamura. Polkovnik Odera je bil imenovan za načelnika tiskovnega urada pri vrhovnem vojnem poveljstvu. Vojno ministrstvo je sklenilo zahtevati, da naj 6e dijakom olajša izvajanje vojaške dolžnosti. Zato je vlada sklenila zaradi vojnega stanja, da se na šolah skrajša učni čas in bo odslej naprej šolsko leto trajalo šest mesecev. Vojno ministrstvo je tudi objavilo, da bodo diiaki lahko v frsii vojnega roka poiagali posebne izpite. Berlin, 16. okt. AS: Pri včerajšnjih dnevnih polelili angleškega letalstva na francosko in nizozemsko ozemlje je sovražnik v celoti izgubil 15 letal, in sicer 7 bombnikov vrste »Blen-heim« in 8 letal vrste »Spitfire«. 14 letal so sestrelili lovci. 1 letalo pa protiletalsko topništvo. Berlin, 16. okt. AS: Nemška brzojavna agencija objavlja, da je bilo v noči od torka na sredo sestreljenih nad Nemčijo pet sovražnih letal in ne samo dve, kakor je bilo najprej objavljeno. Berlin, 16. okt. AS. Nertiška uradna agencija objavlja, da so v noči od srede na četrtek le maloštevilna letala priletela nad zahodno Nemčijo. Angleška letala so metala eksplozivne in zažigalne bombe, ki so napravile le malo škode. Po poročilih, ki so doslej prispela, so nočni lovci in protiletalsko topništvo sestrelili tri letala. Angleške letalske izgube Po nemških poročilih so Angleži od 1. julija do 30. septembra izgubili na moštvu 717 letalcev, ki so sedaj v nemškin ujetniških taboriščih, mrtvih pa 1280. V dvanajstih tednih so torej Angleži na svojih poletih nad Nemčijo izgubili 1997 mož. Te izgube so nemške oblasti ugotovile. Koliko so Angleži izgubili letalcev nad Kanalom, ni ugotovljeno. Sneg je zapadel pri Solunu Atene, 16. oktobra. AS. V Macedoniji je nastal silen mraz. Sneg jc padci na griče okoli ooluna. Poraz francoskega letalstva Zanimiva opažanja italijanske revije sFl Tednik »Relazioni internazionali« prinaša članek bivšega francoskega letalskega ministra Pierra Cota, ki je izšel v neki ameriški reviji, v katerem pravi Pierre Cot med drugim tudi toie: Na splošno se misli, da je bilo propad Francije pripisovati 6amo njenemu slabemu letalstvu, kar pa je pretirano. Francija je bila poražena bolj zaradi oklepnih nemških divizij kot zaradi delovanja nemškega letalstva, čeprav je bilo tudi sodelovanje letalstva izredno potrebno. Isto se je pripetilo tudi na Poljskem. V začetku vojne je imela Francija dve vrsti dobrih letal: Morane 405 in Potez, nato pa je spomladi dobila še boljše Devoitine 520. Rloch 17 in V. G. 33. Kakovost teh letal je bila dobra, toda [lavna stvar je obstajala v številčni premoči nein-kega letalstva. Konec avgusta 1939 je imela Nemčija samo 2000 letal prve vrste, kar je do maja 1940 naraslo na 2500 letal, istočasno pa se je število nemških letal prve bojne vrste povečalo od 9500 na 13.000. Poleg tega je treba upoštevati, da je imela celinska Francija maja 1940 dejansko samo 15,50 letal, 600 jib je bilo v Severni Afriki in 350 jih je imela mornarica. Ce se prišteje britansko letalstvo, je imela Francija skupaj z Anglijo postaviti Nemčiji nasproti 5 nemškim letalom samo 2 zavezniški letali. Številke o proizvodnji kažejo, da je ob začetku vojne imela Francija mesečno proizvodnjo 120 letal, dočim je znašala nemška 800, do maja 1940 je francoska proizvodnja narasla na 350 mesečno, nemška pa na 1700. To se da razlagati z več dejstvi. Francija je predvsem manjša država kot Nemčija, Nemčija je imela 80, Francija samo 40 milijonov prebivalcev. Nemška industrijska proizvodnja je v zadnjih letih bolj narasla kot francoska. Tudi nemška proizvodnja jekla in aluminija, dveh najvažnejših surovin za letalsko proizvodnjo, je bila neprimerno večja v Nemčiji kot v Angliji. Nadalje je imela Nemčija več strokovno izvežbanih delavcev kot Francija. Važna pa je bila tudi razlika v gledanju med nemškimi in francoskimi vojaškimi krogi. To se vidi iz tega, da se je Nemčija pripravljala na bliskovito vojno, dočim se je Francija pripravljala na pozicijsko vojno. Na osnovi teh zamisli sta si Francija in Nemčija ustvarili dva popolnoma različna vojna stroja. Sedaj je jasno razvidno, katera zamisel je bila boljša. Razlika v mišljenjih se vidi predvsem iz dejstva, koliko je dala svojemu letalstvu Nemčija, koliko pa Francija. Ze leta 1935 je znašal-nemški vojni izdatek za letalstvo 900 milij. dolarjev, dočim je znašal francoski samo 160, a angleški 140 milijonov dolarjev. Leta 1939 je dala Nemčija za letalstvo 2550, Francija komaj 380 in Anglija 700 milijonov dolarjev. Skupno je v letih 1935—1939 dala Nemčija za letalstvo 7200 milijonov dolarjev, dočim je v istem razdobju dala Francija samo 1102, nekaj več Anglija: 2140 milijonov dolarjev. Nemčija in Anglija sta dajali za letalstvo eno tretjino svojih vojaških izdatkov, Francija pa komaj dobro četrtino. Zanimivi so tudi še nekateri neobjavljeni dokumenti Pierra Cota. Leta 1934 predlagani načrt št. I. za izdelavo 1000 letal prve vrste je bil v letu 1930 izvršen komaj z dvema tretjinama. Tudi načrt iz avgusta leta 1938 za zgradbo 1500 letal je bil premajhen, na kar je opozarjalo mmiatrstvo za letalstvo. Nazadnje sta bila napravljena še dva načrta, III. in IV., tako da hi Francija imela preko 5000 letal prve vrste in 1500 rezervnih letal. Toda vojaški krogi so dejali, da je zadosti poskrbljeno že s prejšnjimi načrti. Ministrstvo za letalstvo je naletavalo vedno na odpor ministrstva za državno obrambo in glavnega štaba. Tudi finančni minister je vedno črtal izdatke za letalstvo. Francoska letalska industrija je dejansko v zadnjih letih sicer napredovala, vendar pa ni bila popolna. Izvedba programa vseh letalskih industrij na svetu se ne more računati s 100%, vedno namreč v manjši izmeri, ker je pač ta industrijska panoga najtežja, zlasti v organizacijskem pogledu. V letih 1935—1939 je bila francoska industrija v primeri z načrtom v zaostanku za 40%. Največ vzrokov za to je iskati v večkratnem menjavanju tipov letal za zgradbo. Druga ovira je bil nezadosten način organizacije francoske letalske industrije, ker je bila proizvodnja poverjena preveč različnim tvrdkam, ki niso bile v pravilnem kontaktu. Tretji vzrok zakasnitve je bila mentaliteta francoske birokracije. Med splošnimi vzroki pa je navajati tudi splošni politični položaj Francije v letih pred vojno, ko je bila Francija politično tako razdeljena. Pierre Cot smatra, da nacionalizacija francoske letalske industrije ni bila vzrok za zakasnitev; poleg slabih strani pa je imela nacionalizacija tudi dobre strani, in sicer dvoje: omogočena je bila nova organizacija letalske industrije, saj so bile zgrajene nove delavnice, poleg tega pa je omogočila državi posvetiti najboljše sile tej industrijski panogi. Pokazalo se je, da so vsa najboljša francoska letala izvirala iz nacionaliziranih tovaren, ne pa iz zasebnih. Poleg tega tudi organizacija francoskega letalstva ni bila dobra, ker so jo vodili nestrokovni generali. Važno je tudi, da je bilo nemško letal- stvo v maju koncentrirano na zahodni fronti, dočim je bilo francosko letalstvo razdeljeno na več krajev. Velik del letalstva se je nahajal v Severni Afriki. Vichyjska vlada je izjavila, da je imela Francija dne 12. junija 1940 samo 550 letal, dočim je imela Nemčija nad 5000 letal. Nadalje Francija tudi ni imela nobenih padalskih oddelkov in so bili številni že izvežbani padalci dodeljeni pehoti. Cot zaključuje svoj članek takole: Na kratko povedano, je propad francoskega letalstva pripisovati številnim političnim, industrijskim in vojaškim napakam. Najvažnejše pa so naslednje: Kapaciteta in industrijsiia proizvodnja v Franciji je bila v zvezi z napačno gospodarsko politiko vlad od leta 1924 do 1939. Francija ni imela svoje gospodarske politike v skladu z zunanjo politiko. Francoski državni ter generalni štab sta podcenjevala važnost letalstva v sodobni vojni. Pripravljala sta se na pozicijsko vojno, ne pa na bliskovito vojno, v katero nista verjela. Francoski strategiji je manjkalo izvirnosti. dočim je imelo nem. letalstvo imaginacijo in korajžo V zraku francoski generalni štab ni mogel porabljati nikdar več kot 60% svojega efek-tiva. Končno pa je treba povedati, da francoski polom ni bil samo vojaški, temveč tudi politični in moralni. Kar se je dogodilo v Franciji, dokazuje, da vojna ni samo vprašanje letal in tankov, temveč ludi vprašanje volje in duha. V Beneški palači je Duce sprejel tajnika hrvatske ustaške stranke Blaža Lorkoviča. Italiia in volska pozimi Berlin, 16. oktobra. AS. Rimski dopisnik nemških listov Robert Borcli piše o Italiji in vojskovanju pozimi in pravi, da je dejanski položaj Italije in morala italijanskega naroda čisto drugačna, kakor pa bi hotela to sovražna propaganda. Časnikar poroča, da je bil Duce v Emiliji ob svojem zadnjem obisku deležen najbolj navdušenih ovacij in ogromnih patriotič-nih manifestacij. Že ta pojav razblinja v nič vso nasprotno propagando. »Italijanski narod,< piše omenjeni časnikar, »ima izredno dozorel političen čut in tudi smisel za čast.« Množice ljudstva v Emiliji so se zgrinjale okrog Duceja in mu zagotavljale svojo vero in zvestobo. Angleška propaganda pa samo žali čast in dostojanstvo Italijanov, čeprav časi niso lahki, vendar ljudstvo prenaša gotove žrtve z razumevanjem. Volja do zmage je v italijanskem ljudstvu trdna in nejjorušl jiva. Londonska propaganda pa ne f>ozna psihologije italijanskega naroda. Italijansko moralo je mogoče označiti z besedami, ki jih je nedavno izrekel fašistični tajnik iz Rima: »Zima je trda, a mi bomo trši od zime.« Dr. Clodius v Atenah Atene, 16. oktobra. AS. Dr. Clodius, vodja nemškega gospodarskega zastopstva v Turčiji, je prišel v Atene. Imel je prisrčne razgovore z Ghigijem, italijanskim j>ooblaščenim ministrom, in generalom Colacoglujem, predsednikom grške vlade. Filov v Budimpešti 7 Budapest, 16. okt. AS: Včeraj je prišel v Buda-pest predsednik bolgarske vlade Filov v spremstvu zunanjega ministra in mnogih višjih uradnikov. Podpisan bo kulturni sporazum med obema državama. Navodila sovjetskim poveljnikom Rim, 16. okt. AS. Sovjetski vojaški krogi poudarjajo, da se rdeče čete pred nemškim pritiskom v redu umikajo. Zaradi tega je treba opozoriti na navodila, ki jih je sovjetsko vojaško glasilo »Kras-naja zvezda« objavilo političnim komisarjem pri sovjetski vojski. Ta navodila pravijo: »Poveljniki morajo preprečiti panično razpolo-. ženje pri svojih edinicah, ki so pod sovražnim pritiskom. Na vsak način moraio poveljniki preprečiti, da bi 6e moštvo v neredu razpršilo, metalo proč orožje in kričalo: »mi smo obkoljeni«. Poveljniki morajo neusmiljeno kaznovati ubežnike.« Takšne odredbe in takšna navodila ne bi bila potrebna, če bi 6e sovjetska vojska resnično zavedno umikala. Turška generala na vzhodnem bojišču Ant :ara, 16. okt. AS: Nemška vlada je povabila na obisk ravnatelja turške vojne akademije generala Ali Fuad Akena in pa turškega vojaškega pisatelja generala emirja Erkileta. Generala sta z letalom dopotovala v Berlin, nato pa bosta odšla na vzhodno bojišče, kjer si bosta ogledala razvoj vojnih operacij. Smrt poveljnika holandske Indije Batavija, 16. okt. AS: Na letališču pri Bataviji se je pri pristajanju letala smrtno ponesrečil poveljnik nizozemske Indije, Amerika zahteva nova angleška oporišča Berlin, 16. okt. AS. Nemški listi pišejo o Roose-veltovi zahtevi, da mora Anglija odstopiti še več strateških točk svojega imperija Ameriki. Roosevelt pa je tudi zahteval, da se mora Anglija priključiti tako imenovanemu načelu o »prednostnih državah«, in sicer na korist Ameriki. Nemški listi pravijo, | da to pomeni, da bo angleški imperij gospodarstva I prešel pod ameriški pliv. To pomeni, da se bliža j konec angleškemu gospodarskemu bloku. Govor ministra Homana Budapest, 16. okt. AS: Prosvetni minister Valentin Homan je v svojem govoru o madžarski politiki izjavil, da sloni na čustvih zvestega prijateljstva do Nemčije in Italije. Madžarska je ponosna, da se na njuni strani bori proti sovjetski Rusiji. Položaj na češkem Praga, 16. okt. AS: Od 9. oktobra dalje bo zaradi zglednega zadržanja^ prebivalstva po mnogih pokrajinah odpravljena zatemnitev, ki je bila ukazana z nedavnim prekim sodom. Prevratna gibanja v Boliviji Pariz, 16. okt. DNB: Bolivijska vlada je odkrila namero splošnega štrajka. Vojaštvo in policija sta ukrenila vse potrebno. Na ukaz notranjega ministra so zaprli voditelje prevratnega gibanja. Slovaški časnikarji v Bukarešti Bukarešta, 16. okt. AS. Skupina slovaških časnikarjev je prišla v Bukarešto. Prišli eo na vabilo romunske vlade in bodo obiskali celo Romunijo. Anglija nima ladij za prevoz vojnega gradiva v Rusijo Rim, 16. okt. AS. Trgovska mornarica je za Anglijo »Ahilova peta«, to se pravi najbolj občutljiva točka angleške oblasti, »Messaggero« piše, da 60 izgube nemške mornarice izredno velike in nemški krogi cenijo, da je Anglija dosedaj izgubila približno 14 milijonov ton 6vojega trgovskega ladjevja. Angleški predsednik vlade Churchill zavrača te trditve in pravi, daje Anglija do sedaj izgubila 8 milijonov ton. Te Churchillove trditve pa je zavrnil mornariški minister lord Alexander, ki je že meseca junija poudarjal, da se angleška izgube na morju bližajo številki 12 milijonov ton. Istočasno pa je ameriški mornariški minister Knox izjavil, da 60 angleške izgube še mnogo večje. Tako je tedaj angleška trgovska mornarica izgubila 70% svojega ladjevja, ki je ob začetku vojne znašalo 18 milijonov ton. Te izgube so sicer nekoliko krite z zaplembami ladij tujih držav in z zgradbami novih ladij v angleških in ameriških ladjedelnicah. Nemško letalstvo pa zelo ovira delo po angleških ladjedelnicah, ameriške ladjedelnice pa morajo delati za lastne ameriške potrebe. Angleška admiraliteta je že računala na rusko trgovsko mornarico, toda teh ladij Anglija ne bo dobila, ker jih je uničilo nemško letalstvo. Sedaj se je treba vprašati, kako bo Anglija mogla dovažati vojno gradivo v Rusijo, ko primanjkuje Angliji iadij, poleg tega pa bi iaaje mo- rale prevoziti velike razdalje. Naloga angleške mornarice je 6edaj vedno bolj težka. Anglija se pripravlja na hudo zimo Rim, 16. okt. AS. Anglija 6e pripravlja na hudo zimo. Minister za zdravje je objavil poseben proglas, v katerem poziva družine, da naj se prijatelji in sorodniki nastanijo čimbolj 6kupaj, da bi se prihranilo kurivo. Družine bodo morale uporabljati tesnejša skupna stanovanja tudi tedaj, če bi bombni napadi porušili preveč hiš. Anglija naj se žrtvuje sama Neuyork, 16. okt. AS. List »Chicago Tribune« odgovarja londonskemu listu »Daily Sketch«, ki je pisal, da morajo Američani opustiti misel, da bi bila ztnaga na njihovi strani brez krvavega deleža ameriških vojakov. Ameriški list pravi, da so angleški vojaki doslej prelivali zelo malo krvi. Dogodki v zadnjih dveh letih — piše list — morajo ohraniti Američanom mirno kri in ne smejo verjeti angleškim klicem na pomoč. Ko je na zahodnem bojišču tekla reka krvi Francozov. Belgijcev in Nizozemcev, je angleška vojska zbežala čez Dunkerque. Angleška vlada je vrgla v vojno Grčijo in Jugoslavijo, nato pa je Anglija obe državi prepustila svoji usodi. AmeriSka kri torej ne bi tekla za obrambo Anglije, ampak za angleške posesti. Zato bo le malo Američanov nasedio angleškim klicem na pomoč. Pet vohunov usmrčenih v Novem Sadu Berlin, 16. okt. AS. »Deutsche AUgemeine Zei-tung« poroča iz Novega Sada, da so tam usmrtili pet vohunov, bi eo bili v službi sovjetskega vojaškega obveščevalnega urada. Češki »Sokol« razpuščen Praga, 16. oktobra. Protektor za Češko in Moravsko je izdal odlok, s katerim se razpušča češki Sokol z vsemi včlanjenimi društvi in priključenimi organizacijami. Praški liet »Der Neue Tag«, iz katerega posnemamo to vest, piše ob tej priložnosti: 2e od začetka vojne je bilo opaziti, da so dobivali v Sokolu vedno več vpliva ljudje, ki so skušali vzbujati nasprotstvo do Nemčije. Med osebami, ki so bile zadnje čase prijete, se je nahajalo precejšnje število vodilnih članov Sokola. Nov vitamin v špinači Texas, 16. okt. AS. Odkrili eo nov vitamin v špinači, iz katerega bodo morda mogli dognati razvoj tkiva v človeškem telesu. Odkril ga je vse-učiiiški prof. Roger Villiams. Zastopstvo slovaške mladine v Zagrebu Zagreb, 16. okt. AS. Hrvatski listi z velikim poudarkom objavljajo poročila o prihodu zastopstva slovaške mladine v Zagreb. Listi pišejo, da bo ta obisk slovaške mladine še poglobil stike med 1 Hrvatsko in Slovaško. Gospodarstvo Navodila za prodajo oblačilnih predmetov V okviru oblačilne korporacije je bil kot znano ustanovljen poseben odbor za proučevanje ukrepov za razdeljevanje oblačilnih predmetov na karte. — V sredo se je ta odbor sestal v Rimu ter izdelal svoje predloge, na osnovi katerih izdelujejo sedaj pristojni uradi dokončno besedilo navodil, ki bo predloženo korporaciji za oblačila dne 20. oktobra, t. j. v ponedeljek, ko se bo sestala. Sklicana je tudi korporacija za tekstilne proizvode, ki bo tudi razpravljala o nameravanih sklepih, v kolikor se tiče njen delokrog s posebnim ozirom na bodočnost in preskrbovalni načrt civilne potrošnje s surovinami. ♦ V Trstu s o ie zaleli trgovcem deliti tiskovine za sestavo inventarja. Tiskovine je treba izpolniti in oddati do 20. oktobra. Prodaja preje in sukanca. Ministrstvo za kor-poraoije je z brzojavom z dne 12. oktobra, kot poročajo italijanski listi, odredilo, da spadajo pod prepoved prodaje preja in sukanec, ker so to tekstilni predmeti. Prepoved prodaje oblačilnih predmetov in prodaja proti izkaznicam V »Službenem listu« z datumom 11. oktobra sta izšli dve važni odredbi Visokega Komisarja, ki smo jih objavili v našem listu z dne 16. t. m. in ki sta stopili v veljavo z dnem objave v »Službenem listu«. Glede predpisov teh odredb je treba smatrati, da je prva stopila v veljavo odredba, ki se imenuje »Predpisi o prodaji oblačilnih izdelkov in drugih predmetov«. Ta odredba določa, da se smejo oblačilni predmeti, obutev, mila in snažilna sredstva vobče, starinske umetnine in stroji ter kovinski predmeti prodajati le proti izkaznici. Naslednja pa je odredba »Predpisi o porazde-ljevanju tekstilnih izdelkov, obutve in oblačilnih predmetov«. Ta odredba uvaja v člen prepoved prodaje naštetih predmetih za nedoločen čas, kakpr smo že svoječasno objavili. Iz tega izvira, da veljajo določila o prodaji proti predložitvi izkaznic samo za starinske umetnine, mila in snažilna sredstva, stroje in kovinske predmete, odn. tudi za one predmete oblačilne stroke, ki niso pod zaporo. Za oblačilne predmete pa seveda velja zapora. Slovaški gospodarski minister v Zagrebu Zagreb, 16. okt. AS. Semkaj je dopoloval slovaški minister Poljak, ki bo daniš v imen i slovaške vlade podpisal trgovinsko pogodbo med Hrvatsko in Slovaško. Industrijski položaj v Zedinjenih državah Vprašanja vojnega gospodarstva v Zedinjenih državah so vse prej kot enostavna. Ameriški indu-strijci jekla so odbili načrte o povečanju svojih naprav. Tako ie računati, da se bo sicer jeklarska kapaciteta Zedinjenih držav povečala, toda v prvih 18 mesecih ni računati več kot z dosedanjo kapaciteto, ki znaša okoli 85 milijonov ton letno. Tako je računati, da se bo zvišanje kapacitete dalo doseči za 10 milijonov ton šele v drugi polovici 1.1944. Za svinec je veliko povpraševanje in je vprašanje, kako se bodo dale v bodočem letu kriti potrebe. Za baker uvedene omejitve potrošnje smatrajo, da bodo nezadostne. Proizvajalci cima morajo 27% svoje proizvodnje čina oddati monopolu za cin, ki je bil ustanovljen za preskrbo vojne industrije. Potreba niklja ni bila letos pokrita, primanjkljaj znaša 40 milijonov liber, v prihodnjem letu pa računajo na 60—90 milij. liber (libra ima 0.453 kg). Uvoz iz Južne Amerike se je po 1. septembru zelo povečal, vendar še ne more kriti vseh potreb. Izredno težko je vprašanje ladjedelstva. Podjetniki so se izjavili proti prevelikemu povečanju ladjedelniških naprav, kakor jih želi vlada. Sedaj se gradi 312 ladij namesto projektiranih 418. Vojna industrija lahko absorbira samo del nezaposlenih delavcev, katerih število so cenili v juliju na 5—6 milijonov po uradnem viru. Davčno breme v Zedinjenih državah je veliko in pravijo celo trgovski krogi, da je večje kot v Angliji. Proračun za 1941-42 predvideva 24.580 milijonov dolarjev izdatkov in 12.860 milijonov dolarjev dohodkov, tako da znaša primanjkljaj 11.720 milijonov dolarjev. V zadnjih treh mesecih so izdatki za oboroževanje dosegli 14% narodnega dohodka in računajo, da bo odstotek narastel na 18% v prihodnjih mesecih. (L'Awenire dTtalia«) * Poziv upnikom. Komisar za likvidacijo društva »Sokol« poziva vse one stranke, ki imajo zahtevke napram društvu »Sokol« ljubljanske pokrajine, da iste prijavijo do 30. novembra 1941-XIX na sedež urada za likvidacijo, Bleiweissova ulica št. 28 v Ljubljani. Pivo na Štajerskem. V mariborskih listih 5i-tamo, da sta graški pivovarni Puntigam in Bratje Reininghaus stavili skupno v obrat prejšnje zaloge piva pivovarne Union na Spodnjem Štajerskem iu sta prevzeli dosedanje kupce piva te pivovarne. Nove živilske nakaznice v Nemčiji. Za 20. raz-deljevalno dobo so približno ostale živilske nakaznice v Nemčiji neizpremenjene. Pri krušni karti je uvedena novost, in sicer v toliko, da dobi mladina od 10—20 let svojo posebno karto za kruh, ki bo dala v 29. dobi 1400 gramov kruha več. Karte za meso ostanejo nespremenjene. Karte za mast bodo imele odrezek za margarino, ki se ne more spremenita za mast. Otroci do 5 let dobe namesto masti 62.5 gramov kakavovega prahu. Samoprehranje-valci, t, j. kmetje, ne dobe nobenega nakazila za moko na svojo karto. Za otroke do 18 mesecev bodo dane količine raznih posebnih preparatov: pelar-gona, ultractina, ramogena, eledcma in bumene. Za starejše ljudi se dobe ti preparati proti zdravniškemu potrdilu. Nemške banke na vzhodu. V Rigi je Dresdener Bank ustanovila regionalno banko za vzhodno deželo, ki obsega Estonsko, Litvo in Letonsko. Ta ban-*?• Se,dež .v Podružnice v Revalu.Kovnu, Mins.ju, Narvi, Libavi, »aviiju in Vilai. uiavnica znaša pol milijona mark. Glavni ravnatelj ljudskega zdravja v Ljubljani EHre, 13. oktobra ob 12.10 je prispel iz Rima Glavni ravnatelj ljudskega zdravstva Eksc. gr. uff. prof. Gianni Petragnani v spremstvu comm. dr. Grisolia, dveh drugih funkcionarjev ravnateljstva in inšpektorja od O. N. M. I. Na kolodvoru so jih pozdravili in sprejeli gospod poročnik dr. Vidossi, posebni tajnik Eksc. Visokega Komisarja, dr. cav. uff. Giovenčo Luigi z Visokega Komisariata, pokrajinski zdravnik, ravnatelj sanitarne kolone in šef urada VI. di-.vizije. Eksc. Petragnani se je takoj odpeljal na Visoki Komisariat, kjer je obiskal Eksc. Graziolija, s katerim se je prisrčno razgovarjal o vsem, kar zadeva ljudsko zdravje. Ob 15 se je podal v splošno bolnišnico, kjer je pregledal razne prostore, med njimi tudi novi paviljon, kjer je nastanjena kirurška klinika. Ob 17 je odšel v Higienski zavod, kjer je pregledal razne oddelke kakor: epidemiologične-ga, bakteriološkega, kemičnega, tehničnega, sanitarnega in vse druge, ki so posvečeni ljudskemu zdravju, materinski zaščiti, novorojenčkom in mladim materam. Zvečer pa je obiskal velesejem. 14. oktobra se je podal ob 9 na šolsko polikliniko, kjer je pregledal očesni, zobni in vse druge ambulatorije. Kamor koli je Eksc. Petragnani prišel, se je prisrčno razgovarjal z ravnatelji in funkcionarji zdrastvenih zavodov in se do vseh malenkosti zanimal za delovanje ter je dajal še nova navodila, s katerimi naj se zdravstveno delo v naši pokrajini izpopolni. Potem ko je ogledal mesto, se je ponovno podal na razgovor k Visokemu Komisarju. Popoldne ob 15 je ob pozdravu Visokega Komisarja in raznih funkcionarjev odpotoval na Reko. Brezplačna mesta za Akademijo telesne vzgoje v Rimu Glavno poveljstvo GIL-a je dalo na razpolago Zveznemu Poveljstvu mladinske organizacije v Ljubljani več praznih mest za brezplačno telesno vzgojo, katera naj se podelijo mladeničem in dekletom iz dobrih in revnih družin. Mladeniči se bodo vzgajali v Moški akademiji Foro Mussolini v Rimu, dekleta pa v Ženski akademiji telesne vzgoje v Orvietto. Za sprejem v te akademije je potrebno: da 28. oktobra 1941 ni presegel starost 22 let; da je dobro in pravilno razvit; da ni bil izključen iz katerekoli šole ali zavoda; da ima za seboj že enega izmed sledečih Izpitov: 1. zrelostno spričevalo; 2. končno spričevalo učiteljišča; 3. končno spričevalo tehnične, trgovske, industrialne ali agrarne šole; 4. zrelostno spričevalo umetniške šole; 5. zrelostno spričevalo konservatorija ali kake druge glasbene šole; da je iz Ljubljanske pokrajine. Mladeniči ali dekleta,, ki se zanimajo za ta brezplačna mesta, dobijo vsa navodila pri Zveznem Poveljstvu v Via 3. Maggio 14. Notranjost ljubljanskih tržnic se lepo ureja Tudi ribarnice hitro rastejo Velike mesarske tržnice v Ljubljani na zunaj 6koraj vse poletje niso doživele pomembne spremembe. To ni tudi nič čudnega, saj 6o zunanja dela v glavnem končana in urejajo sedaj le notranjost tržnic. V vseh tržnicah 60 v lesene okenske okvire že postavili tudi okna. Prav zanimivo so izdelane okenske kljuke. So iz navadnega železa in napravljene tako, da ena kljuka praktično zapira kar dve okni. V kleteh so skoraj f>ovsod že dokončali betonski tlak, ki je moral dolgo časa čakati na dovršitev kanalizacijskih del. Ta niso šla izpod rok zato, ker dolgo časa ni bilo mogoče dobiti primernih železnih cevi. Vsaka klet ima v sredi odtočni kanair tako da bo čiščenje kleti 6ilno preprosto. Pobrizgali bodo vsa tla preprosto z vodo. Jasno je, da je v kleti tudi vodovod in električna napeljava. Kleti so zelo svetle, poleg zasteklenih vrat imajo še ob stopnišču široko okno. Skozi zunanje kletno okno pada tako dovolj svetlobe v klet. V prvi in tretji tržnici, gledano e Pogačar-jevega trga, so začeli tudi že urejati posamezne mesnice. Vsa oprema mesnic bo iz umetnega kamna. Vsaka mesnica ima poseben vhod, ob katerem sta postavljena dva nizka stebriča. Takoj za vrati je vzdolž vse tržnice hodnik za stranke, nato pa ima vsaka mesnica dolgo in široko mizo iz umetnega kamna, pred katero lahko stranke obstanejo in kupujejo. Vhod v mesnico samo je vedno na desno od vrat, ki vodijo v tržnico. Vendar bo ta vhod prav tako prekrit s pridvižno mizo. Zadaj na levo ima mesnica dvojno mizo iz umetnega kamna, ob stopnicah, ki vodijo v klet pa polico za meso. V vsaki mesnici bo tudi vodovod z odtočnim lijakom, v betonskih tleh pa kanalski odtok. Tako bo čiščenje mesnic prav tako preprosto. V mesnicah ne bo nobene lesene oprave, razen velike klade za sekanje mesa. V tretji tržnici je sestavljanje posameznih mesnic iz umetnega kamna še najbolj napredovalo. Zato je pogled po tej tržnici že prav prijeten, zlasti še, ker povzdigujejo slikovitost tržnice lepi križni oboki stropa. Pri zunanjih gradbenih delih moramo še omeniti, da so svet ob tržnicah in pokritem stebrišču, pod katerim bo hodnik za pešce, že primerno nasuli ponekod skoraj za dva metra. Ob zadnji tržnici pri Zmajskem mostu pa so sedaj začeli graditi med stebri betonske robnike, ki bodo zaključevali pokriti hodnik za pešce. Poglavje zase je graditev novih ribarnic. Staro betonirano teraso, na katero vodi stopnišče s Frančiškanskega trimostovja 60 sedaj že zazidali z velikimi oboki in prekrili z železobe-tonskim strof>om, tako da je nastal pokrit hodnik, ki bo vodil s stopnic mosia proti v nabrežje pogreznjenim ribarnicam. Ribarnice same so že dosegle višino stropa in so tudi že zgrajene betonske preklade, ki bodo nosile betonske oboke stropa. Najbolj zanimivo delo pa so začeli sedaj nedaleč od prve tržnice. Na zunanji obrežni zid so naslonili železobetonske konzole, ki jih nosijo močni železobetonski nosilci, ki segajo daleč navznoter. Tako je nastal nad Ljubljanico pol-krožen balkon. Na tem balkonu gradijo 6edaj polžaste betonske stopnice, ki bodo vodile k ribarnicam s trga izpred mesarskih tržnic. Obrežje Ljubljanice pa bo nad tem mestom imelo nad vodo polkrožen nadzidek. Vsega skupaj bodo imele polžaste stopnice 25 stopnic in bodo vodile naravnost v ribarnice. Tako bo mogoč promet v obeh smereh. Gospodinje, ki bodo prihajale na trg čez trimostje, bodo mogle iti po stopnicah na mostu in naprej po pokritem hodniku na obzidju Ljubljanice naravnost v ribarnice in odtod po polžastih stopnicah, ki bodo prav učinkovito izdelane, na trg. Prav tako bo možen promet v obratni smeri ob odhodu s trga. Istočasno so začeli že graditi temelje za stebre, iz katerih bo sestavljeno učinkovito stebrišče, ki bo vezalo tržnice s trimostjem. Pet temeljev 60 že zabetonirali, šesti najbližji trimostju pa pride sedaj na vrsto. Prav ob trimostju pa bo zgrajena kot zaključek stebrišča lična cvetličarna. Proti K resi ji bo od trimostja do tržnic 14 stebrov, na Ljubljanico pa bo le deset stebrov, ker jih bo zaradi polžastih stopnic in zaključka ribarnic ob tržnicah nekaj odpadlo. Vsa dela napredujejo sedaj razmeroma hitro. Tržnice same bodo do konca leta v glavnem urejene, ribarnice pa bo mogoče končati le v surovem, je namreč malo verjetno, da ne bi že kmalu nastopil mraz, ki bo preprečil dokončna zidarska dela, zlasti pa ometavanje, katero pride na vrsto šele tedaj, ko so vsa druga zidarska dela v glavnem končana. Glede na razmere ni to nobena nesreča, saj bo začasno tudi v drugih mesarskih stojnicah dovolj prostora za ribe. Rdeči križ sporoča Pošto naj dvignejo na Tyrševi cesti 11-1: Aman Ivanka. Selo 7; Auer Fani, Knaflje-Va 8; Bobič Ferdinand, Puccinijeva ul.; Errath Ivan, Tvrševa 211; Furlan Anica, Sv. Petra 29; Grasselti Norbert, uradnik »Croatie«; Grčar Lu-sa, Kongresni trg 9; Grenko Matevž. Vzajemna zavarovalnica; Gregorc Metod, kurilnica; Grom Bogdan, Celovška cesta 30; Ham (liane) Franjo, mestno poglavarstvo; Hlojčnik Franjo, Langu-sova 29; Ivančič Ana, Pred škofijo 12; Janežič Marija, Poljanska 54; Jeras Ivan. dir. družbe »Sladkor«; Juvanec Stana, Glinška 9; Kalan vida, Miklošičeva 6; Kaluža Marica, Gosposka ulica 5; Kogej Joža, dipl. iur.; Kos dr. Franc, etnografski muzej; Košir Jožica, Tvrševa c. 75; Kovča dr. Franc, Tretenjakova 2; Lasbacher Anton; Lenarčič Ana, Poljanska 15; Lileg Milica, Slomškova 12; Mikuletič dr. Fortunat; Mikuž SI ava, Grubarjeva 2; Možina Josipina Večna pot 5; Oblak Anton, Marijin trg 4; Pečnik Mojca in Vera, Trnovska 23, Peterin dr. Stane, Cankarjevo nabrežje 10; Pilik Ivan, Pogačarjev trg, Popovič Zdravko, Križevniška 11; Procha-zka Minka, Gorupova 8; Rebec inž. Dimitrij, Tyrševa 82; Savinšek Jaka, Soteske "10, Smer-kolj Anton, Semenišče; Stojičevič dr. Aleksander, Gradišče 8; šubic inž. Josip, žel. dir.; Šu-šteršič Mirko, Mariborska ulica; Zei Zlatko, Učiteljski dom; Upravništvo Glasnika Srca Jezusovega. šveger Rezi ima nekako obvestilo o svojcih iz Šmarja pri Jelšah. Dvigne naj ga v tajništvu. Gospa Golja Katarina naj se zglasi v tajništvu prav tako zaradi nekega obvestila; ga. Šonc Silvestra, vdova, naj se zglasi v tajništvu zaradi nekih informacij. G. šonc Rino naj dvigne vrnjeno pošto na ime Šonc Zoran v tajništvu. Gospod Kavčič Vladimir, Linhartova 9, naj dvigne kovčeg iz Belgrada. V počaščenje spomina prijatelja docenta dr. Ivana Robide je daroval prof. Rudolf Grošelj Rdečemu križu 100 lir. Iskrena hvala. šport in šola »Mens sana in corpore sano!« Ljubljana, 16. oktobra. Začetek šolskega leta je pomemben tudi za športno življenje, zakaj šolska telovadba je mestoma že na tako visoki stopnji, da ima na uspehih naših najboljših tekmovalcev že precejšen delež. V naših telovadnicah je vedno manj staromodne telesne vzgoje. Medtem ko so nekdaj premlevali pri šolskih urah le vojaške redovne vaje in enotne proste vaje, je danes program mnogo bolj bogat in mikaven. Ura šolske telovadbe ni več ura suhoparnega dela, temveč ura razvedrila. Zelo dragoceno je, da imajo šolski fantje in dekleta priložnost, da se vsaj dvakrat tedensko zadostno pregibljejo, da se sistematično krepijo in utrjujejo, zlasti pa, da z vneto telovadbo preprečijo razvijanje slabih posledic dolgotrajnega sedenja v šolskih klopeh. Dejstvo je, da sedijo otroci po 4—5 ur v šoli, k temu pride še več-urno sedenje doma, to pa je nenaravno in za pravilen razvoj mladega organizma škodljivo. Ce ne bi bilo nobenega drugega razloga, ki govori za vneto nego šolske telovadbe, je razlog enostranskega in sključenega sedenja zadosten. Namen šolske telovadbe je vsestranska krepitev dozorevajoče mladine. Medtem ko formirajo predavatelji mladino duhovno, je naloga učitelja telesne vzgoje, da se briga za telesno stran dozorevanja in oblikovanja mladih učencev. Sredstva, ki so mu na izbiro, so različna: premišljeni gimnastični gibi, igre z žogo, lahka atletika, orodna telovadba in podobno. K temu pride še druga važna naloga, to je negovanje športnega viteštva in vzgoja k le^ pemu obnašanju sploh. Pri športnih vajah naj se navadijo učenci in učenke na pošteno tekmovanje, pri katerem zmaguje vselej oni, ki je nadarjenejši in marljive^ši. Mladina naj se nauči zmagovati, hkrati pa na lep način pre- nesti tudi neuspehe. Podobno kakor pri šolskih plesnih vajah, naj se vadijo učenci lepega obnašanja tudi pri šolski telovadbi. V poštev pride hiter in vljuden prihod, kadar ga pokliče starejši k sebi, primerno držanje pri pogovoru, pozdravljanje, podajanje roke, odkrivanje, lepo sedenje za mizo, spoštljivo stanje v cerkvi in mnogo podobnih malenkosti, na katere je treba mlade ljudi iz dneva v dan opozarjati. Seveda, to le mimogrede, zakaj glavni smoter šolske telesne vzgoje tiči v tem, da dozoreva mladina vzporedno z duhovno rastjo tudi telesno. Zdravje duha in zdravje telesa je smoter harmonične vzgoje! In če dajemo v zadnjih letih jx>udarka telesni vzgoji, storimo to le zato, ker se je resnično preveč zanemarjala. Precej redne pojave so bili slabotni, nerazviti in bledolični odličnjaki, ki so bili po šolskih spričevalih sicer »zreli za življenje«, manjkalo pa jim je telesnega zdravja in odpornosti, ki naj krasi najboljše med dobrimi. Povsod po svetu opažamo, da 6e metode šolske telovadne vzgoje polagoma poslavljajo od starih nemških telovadnih sistemov in da prihaja na njihovo mesto moderen šport z načeli svobodnejšega gibanja, lepoto naravnosti in s privlačno silo borbenosti. Zgolj formalna disciplina poravnanih vrst se umika stvarni disciplini mladih moštev, ki delajo z veseljem, radevolje poslušajo svojega učitelja in negujejo pravo športno tovarištvo. Tudi v naše šolske telovadnice je že prodrla lahka atletika, igre z žogo, sodobna gimnastika in tu pa tam tudi športi kot smučanje, plavanje in kolesarstvo. Največ možnosti je za enkrat za lahko atletiko. Šole bodo storile slovenskemu športu veliko uslugo, če bodo kraljici športov« posvečale pri vsaki telovadni uri Jesen v Kragujevcu Kragujevac, v začetku oktobra. Po deževnem in blatnem septembru ima-me spet lepe dneve, razmeroma tople in sončne, da nas kar vreme samo vleče v one kraje, kjer štarejsko vince zori, kjer vinogradi začenjajo rumeneti in se bliža trgatev. Tu grozdje pač vidimo na trgu, za dva kovača ga dobiš kilogram, a si ga malokdo privošči, ker je na dnevnem redu »šparanje«. Državni nameščenci 60 oni dan dobili »plačo« za mesec avgust, no, takrat smo bili že malo dobre volje in smo se tudi prav po domače vsedli za mizo! Kdo bi nam zameril zatol Naše mesto je pisano. Pravijo, da je tu srce Šumadije. Okolica je dokaj bogata, ljudje so skozi leta precej napredovali in mesto ter dežela imata dokaj živahen stik, posebno ob tržnih dneh. Na trgu dobiš vse, od krompirja, zelenjave, drv, sadja, moke pa do cigaret, ki nam jih nudi včasih zavoj savskega tobaka tudi za dvajset dinarjev — črna borza. Ta ustanova menda najrentabilnejše posluje. Česar ne dobiš, ti nudi črna borza, seveda za dva ali trikratno ceno. Cigani na trgu prodajajo vse. Od postelj, oblek, voz, sladkorja pa do najmanjših 6tarih in zarjavelih žebljičkov, vse prodajajo in bo cigan sedel na trgu celo dopoldne, a ima drugi dan prav toliko robe. Sicer pa ti ljudje niso ravno zahtevni. Da ima malo kuhane koruze, kako papriko in tobaka, pa je zadovoljen. Ciganov je tu sploh dovolj. Imajo celo predmestje, ki se imenuje Palilula. Ime .je baje nastalo od tod, ker svoje čase niso smeli v mestu nažigati pip, ko so pa prišli ven, so pa rekli: »rali lulul* Mesto ima izrecno industrijsko-trgovski značaj. V vojnotehničnem zavodu je bilo zaposlenih prejšnje čase do 14 tisoč ljudi, danes je seveda zavod v likvidaciji in je veliko vprašanje, kaj bo zdaj z mestom, saj je živelo vse od zavoda. Izseljevanje je na vse strani zelo živahno. Pa je razumljivo, kaj naj pa masa brezposelnih v mestu počne. Druge industrije namreč sploh ni, vsaj take ne. da bi nadomestila zavod. V zavodu je tudi nekaj naših ljudi dobilo začasno lep zaslužek, a služba vsem poteka. Ne vemo, kaj bomo počeli na zimo, ko so drva tako draga, živež pa tudi. Slovencev nas je tu precej. Mnogo jih je bilo že prej tu, pa tudi novih nas je čedna skupina. Precej smo se razbili, ker so nas raz-mestili po okoliških vaseh, saj so nekateri po 25 in po 30 km daleč na deželi. Razmere so zelo različne, kakor pač kdo naleti na ljudi. Nekateri so boljši, drugi slabši, saj je povsod tako. Po mestu so si mnogi poiskali vsaj zasilne službe, nekateri so nastavljeni. Prepričani smo, če hujših razmer ne bo, da bomo nekako preribali naprej, živeža tu zmanjkalo ne bo, samo če bomo imeli kaj v žepu, pa bo šlo. Svojo centralo imamo tam pri g. Blažu na dvorišču za cerkvijo. Vsakega, ki pride odko-derkoli, prva pot pelje tja, tam dobimo pisma in jih oddajamo, tam dobimo vse informacije, včasih je na razpolago še kaj več. G. Blaž se zelo trudi in ga vsi meščani že poznajo, mi pa tudi. Dozdaj smo tudi z Belgradom imeli precej pogoste in dobre stike. Samo kregajo nas v v Belgradu, ker jim ne pošljemo seznama. Hja, to ni tako lahko, če so ljudje tako razmetani. Tudi v naši cerkvi se počutimo zelo domače. Slovenski duhovnik, slovenska pridiga, slovenske molitve. Tako lepo, domače to zveni. Skoraj pozabimo za hip, da srno daleč na tu- jem. Cerkvica ni velika, preurejena stanovanjska hiša, a je kar prijetna. Ono nedeljo smo imeli v cerkvi prav lepo slovesnost, ki je ne bomo kmalu pozabili. Blagoslovili smo krasno sliko Marije Pomagaj z Brezij. Vsa slovesnost je bila s tremi duhovniki in cerkev je bila nabito polna. Pridigal je g. Pohar CM, potem smo pa imeli pete litanije, ki sta jih poleg g. Poharja pela še naš novi župnik g. Alojzij Žalar in dosedanji župni upravitelj Joža Vovk. Tako smo prepevali litanije, da je kar bučalo. Drugače pa ob nedeljah ob osmih krasno pojejo pri slovenski sveti maši naše slovenske usmiljenke iz tukajšnje banovinske bolnišnice. Dozdaj je bilo mesto, hvala Bogu, razen par izjemnih slučajev, dosti mirno. Seveda moramo računati z razmerami, ki tukaj vladajo, zato smo se pa že nekako privadili. V kratkem bomo dobili moderen kolodvor. Sicer tu na kolodvoru ni bogve kako velikega frometa, e kolodvor imajo povsod radi lep. u zdaj čistijo okolico kolodvora. Hiše p<»di-rajo, one stare, male, kjer se je zbirala vsa golazen in kvarila kolodvor. Zdaj tega ne bo več. Že nekaj dni pridno čistijo. Upamo, da bomo v kratkem s kolodvora imeli prost razgled na-leč naokrog. Iliše podirajo z miniranjem. Jesen je prišla, tista lepa uspavajoča, ko vsak zbira in se pripravlja za zimo in ureja svoj domek. Kakor bomo pač mogli, tako pa bomo. Veseli smo, da živimo in da imamo v svojih srcih neomejno vero v same sebe. J. V. Naročajte »Slov. koledar« Molitev h Kristusu (G. PaptoU IL Ali T| si oprostil vse in vedno. Ti, k| si živel sredi med nami, poznaš našo nesrečno naravo. Kakor listje smo, katero nosi veter kamor hoče, svoji lastni krvniki, rod, ki se je izvrgel, bastardi, ki smo se vdali grehu in se po njem valjamo kakor se pijanec valja v svojih izbljuvkih, kakor zabodeni v svoji krvi, kakor gobavec v gnoju svojega telesa. Zavreli smo Te, ker si bil za nas preveč čist; obsodili smo Te na smrt, ker si Ti obsojal naš način življenja. Ti sam si rekel: »Med svetom sem bil in sem se jim dal spoznati v človeški podobi, in moja duša trpi zaradi ljudi, zato ker so slepa njihova srca.« Vsi rodovi so tistemu podobni, ki Te je križal, in na kakršen koli način se jim približaš, Te zavračajo. TI veš, da je tako, Jezns Kristus. Veš, da so se znova dopolnili časi in da ta poživinjeni, nervozni in nemirni svet ne more pričakovati drugega kakor da ga kaznuje ognjeni potop, ali pa, da ga prideš ponovno rešit Res je, da Tvoja Cerkev, ki si jo postavil na Petrovo skalo, edina, ki zasluži ime Cerkve, ves svet obsegajoča, ki iz Rima nezmotljivo govori po Tvojem namestniku, še vedno kljubuje časom, da je kljub napadom stoletij vedno bolj čvrsta, da kljub shizmam in odpadom raste in se skozi vsa stoletja pomlaja sredi pokvarjenega in besnega sveta. Ampak Ti. ki jo s svojim Duhom varuješ, veš, koliko jih živi izven nje, čeprav so bili rojeni v njenem okrilju. Rekel si nekoč: »Če je kdo sam, jaz sem z njim. Premaknil bo kamen in me bo našel. Razcepil bo les i'n me bo dobil.« Ali če Te hoče kdo najti pod kamnom ali v lesu, Te mora iskati in mora biti sposoben, da Te vidi. Toda danes Te večina ljudi noče iskat) in Te ne more videti, če Ti sam ne položiš svoje roke na njihove glave in ne zakličeš v njihova srca, bodo še naprej iskali sam? sebe, pa se ne bodo našli, zakaj nfhče ne pozna samega sebe, kdor ne pozna Tebe. Kristus, mi Te torej prosimo, mi odpadniki, krivci, ne rojeni pravi1 čas, ki se Te še vedno spominjamo, ki se trudimo, da bi živeli 8 Teboj, pa smo vedno daleč od Tebe, mi, poslednji, obupani, ki smo se vrnili iz nevarnosti in prepadov, Te prosimo, da se še enkrat vrneš med nas, ki smo Te ubili in ki Te še vedno nbijamo, da nam daš, nbijavcem, ki tavamo v temi, luč resničnega življenja. Po svojem vstajenju si se že večkrat vrnil med žive. Po odljudenih pustinjah samujočl puščav-niki, menihi v dolgih samostanskih nočeh, svet' niki v gorovju, so Te videli in od tistega dne Te ne prosijo druge milosti, kakor da bi kmalu umrli in se za vedno združili s Teboj. Ti si bil luč in beseda na potu svetega Pavla, ogenj ta kri v Frančiškovi votlini, brezmejna in popolna ljubezen v celicah Katarine in Terezije. Če si se vrnil za enega, zakaj se ne vrneš za vse? Če so oni zaradi svojega brezmejnega in trdnega npanja zaslužili, da Te vidijo, zaslužimo mi zaradi našega žgočega obupa. Oni so Te pri-klicali z močjo svoje nedolžnosti, naše duše pa Te kličejo h. globin naših slabosti in naše nič-vrednosti; če si tešil svetnike v zamaknjenost, zakaj bi onim ne pomagal, ki jih duši jok obsojenih? Kaj nisi rekel, da si prišel na svet zaradi bolnih, ne zaradi tistih, ki so ostali zvesti1? Ti videš, da smo ljndje, kakor okuženi, da živimo v vročici, da smo iskali, pa izgubili sebe hi Tebe. Tvoja blagovest ni bila nikdar tako potrebna kakor danes, pa tudi nikdar tako zab-ljena in zaničevana. Satanovo kraljestvo je doseglo danes svoj višek, rešitve pa, za katero vsi tipljejo. ne more biti drugje, kakor v Tvojem kraljestvu. Velika izkušnja se bliža svojemu koncu. Ljudje so se oddaljili od Evangelija in našli obup in smrt. Ni izpolnjena samo ena obljuba in ne samo ena grožnja. Mi, obnpanci, nimamo drugega npanja, kakor Tvojo vrnitev. Ako ne prideš in nas ne zbudiš z ležišč našega peklenskega gnoja, pomeni, da se Ti zdi naša kazen prekratka za naše izdajstvo in da nočeš spremeniti svojih sklepov. Naj se vedno godi Tvoja volja v nebesih in na zemlji 1 posebno pozornost. Znano je namreč, da se danes lahko športno uveljavi le oni narod, ki ima na tisoče športnega naraščaja. Prepričani smo, da se da tudi s skromnim šolskim orodjem veliko doseči, če je delo usmerjeno in načrtno, Po osem let so učenci v srednjih šolah, to pa ie doba, ko se z lahkoto navadijo raznih panog lahke atletike. Razen tega pa je večletni stik z istim učiteljem pomemben zato, ker lahko ugotovi posebno nadarjenost za to ali drugo vrsto športa. SK MARS. Pozivajo 6e vsi člani, da se udeleže pogreba člana g. Jagodica Jožeta. Pogreb bo v soboto, 18. t. m. ob 3 iz Zadružne ulice št. 8 (Kodeljevo). Slovenska kolesarska iveza ▼ Ljubljani — (službeno): Redna seja upravnega odbora bo v petek, 17. t. m. ob 18 v prostorih kavarne Vo-spernik, Stari trg 34. Pozivajo se vsi odborniki in tudi predsedniki kolesarskih klubov, da se te seje sigurno in točno udeleže. Posebno pa se pozivajo gg. Schweitzer, Slibar, Gašperšič in ZerjaL Torej vsi in točno! — Tajnik SKZ Otrin. Otvoritev table-teniške sezone. III. prvenstva Most in Kodeljevega bo 18. in 19. oktobra. Table-tenis stopa v svojo sezono z velikim prvenstvenim turnirjem na Kodeljevem. V priredbi Mladike se bo vršil že tretje leto oh sodelovanju najboljših igralcev. Letos bo število res nekolike skrčeno, zato pa bodo nastopili vsi bivši »asi«, kakor tudi najmlajši in še nepoznani. Turnir ob-seča vse discipline. Glavne borbe bodo vsekakol v moštvih med Hermesom, Mladiko, Korotanom ln Slavijo ter v singlu gospodov istih klubov. —. Prav zanimiv pa bo nastop neverificiranih moštev in posameznikov, ker je v zadnjem času zelo naraslo zanimanje za ta šport Turnir, ki se ba začel v soboto z moštvi ob 5 popoldne, se bo nadaljeval v nedeljo ves dan z ostalimi disciplinami. Za zmagovalca Je razpisan lep pokal ter praktična darila. Prijave sprejema do sobote ob 5 SK Mladika na Kodeljevem. Romunija ! Slovaška 3:2. V Bukarešti sta se sestali nogometni predstavništvi Romunije in Slovaške. Pred 15.000 gledalci so si priborili domači pičlo zmago 3:2. Nov francoski plavalni reknrft v crawlu na 200 m je postavila Mayanne Jouvenel s časom 2:39.5 din. in izboljšala dosedanji francoski rekord Godardove za 2.5 sek. Dva atleta sta vrgla kladivo na jubilejni športni prireditvi v Gothi čez 56 m To sta Storch (56.26) in olimpijski zmagovalec Hein, ki je bil z. rezultatom 56.H m drugi. Koledar Petek, 17. oktobra: Marjeta Alakok, devica; Andrej, mučenec; Marijan, mučenec. Sobota, 18. oktobra: Luka, evang.; Trifonija, sveta žena; Julijan, puščavnik. Novi grobovi + Jagodic Josip, posestnik in mesarski mojster na Kodeljevem, je izdihnil svojo dušo dne 16. t. m. Bil je, dasi mlad mesarski mojster, v svoji stroki ugleden in podjeten. Pokopali ga bodo v soboto ob treh popoldne iz hiše žalosti v Zadružni ulici 8 na Kodeljevem Naj mu sveti verna luč! Njegovim svojcem izrekamo svoje sožalje! + Ivan Slana, znani in ugledni krojaški mojster na Sv. Petra cesti, je umrl. Bil je globoko prepričan katoliški mož. Pogreb bo v petek ob 4 popoldne z Žal, kapelica sv. Frančiška. Bog mu bodi plačnik za njegova dobra dela. Njegovi družini pa naj bo Bog tolažnik v tej žalosti. + Bedenk Rudolf, vlakovodja državnih železnic v pokoju, je po daljši bolezni odšel v lvoljšo večnost. Pogreb je bil v četrtek ob 4 popoldne. Njegovi družini, ki žaluje za njim, izrekamo svoje sožalje, rajniku pa naj Bog dodelj večni pokoj. Osebne novice =r Poroka. Poročila sta se g. dr. Turna Boris, industrijalec, in gdč. dr. Plesničar Vela, zdravnica nn Studencu. Priči sta bila g. Brane Turna, industrijalec in g. dr. Grapar Stane, zdravnik. Obilo sreče. .1 Ljubljana 1 Križanske moške konzreganiste vabim, da se dane6 v petek 17. t. m. udeleže pogreba enega najstarejših članov Moške Marijine družbe križanske, gosp. Ivana Slana, bivšega krojaškega mojstra, ki je v 81. letu 6tarosti j>o dolgotrajni mučni bolezni 16. t. m zjutraj zaspal v Gosfiodu. Pogreb pojde z Žal, kapelica 6V. Frančiška. — Sobratje, molimo zanj! 1 Rokodelski oder. V nedeljo, dne 10. t. m., bo začel Rokodelski oder svojo novo sezono z Jelenovo štiridejanko »Dom«. Ideja igre je grunt in ta ideja končno zmaga in zajezi razdorne sile. — Pričetek točno ob 5. Preskrbite si pravočasno vstopnice v Rokodelskem domu, 1'etrarkova ulica 12-1. I Ponovitev igre »Hasanaginira«, ki je njena uprizoritev dosegla pri razprodani dvorani popo-len uspeh, bo v nedeljo, 19. oktobra ob 5 popol- DRUGA KNJIGA »SLOVENCEVE KNJIŽNICE« Marianna Sirca - ie izila NAROČNIKI »SLOVENCEVE KNJIŽNICE« JO BODO DOBILI PO POSTI — NAROČITE SE TAKOJ NA »SLOVENCEVO KNJIŽNICO« LE ŠE DO 15. NOVEMBRA 1941 IMATE CAS — ZATO POHITITE — Zahvala. Vsi, posebno pa še dragi sosedje, kt ste mi v strašni noči med 11. in 12. oktobrom ob tako nevarnem požaru in ob tako hudem viharju z nadčloveškim naporom in izredno požrtvovalnostjo rešili hišo in gospodarsko poslopje, predvsem pa kozolec, ki stoji tik ob jx>gorelem kozolcu in ki so ga že objemali ognjeni zublji, sprejmite mojo najprisrčnejšo zalivalo! Ne bom pozabil Vaše plemenite srkbi in naklonjenosti. Bog Vam povrni tisočkrat! — Franc Kušian, posestnik v Planini pri Rakeku št. 7. ' — Darovi Rdečemu križu. Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč je darovala rodbina dr. Vo-lavškova mesto venca na grob pok. dr. Ivanu Robidi 100 lir. — V počastitev s[x>mina pok. dr. Ivana Robide je daroval g. inž. Vinko Cop iz Ljubljane 150 lir Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč. V počaščenje spomina gospoda univ. prof. dr. Metoda Dolenca mesto cvetja na njegovo krsto poklanja 300 lir Mr. Ph. Rihard Sušnik, lekarnar iz Ljubljane Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč. — Vsem darovalcem najlej>ša hvala. — Veliko povpraševanje za delavci na Kočevskem. Zadnje čase je pri nas veliko povpraševanje za delavce. Tako je Okrajni namestitveni urad v Kočevju opozoril vse občinske namestitvene urade katera podjetja ]>otrebujejo delavce. Tako potrebuje gozdna industrija Giovani Biosi, Cagliari-Sardinija 100 drvarjev in oglarjev. Delovni in plačilni pogoji: približni zaslužek bi znašal 23 lir za vsakih 100 kg pro-duciranega oglja, za delo na »slabih mestih« še 2 liri več za vsakih 100 kg. Če se oglje samo žge in nato očisti in spravi v vreče, znaša plača po 11.50 lir za vsakih 100 kg. Poleg plače priznava tvrdka še razne nagrade in doklade. Po navedbah bi zaslužil delavec pri osemmesečnem sezonskem delu, ako bi vsaka skupina po 5 mož produeirala skupno 2000 kvintalov oglja, 10.000 lir poleg bonitet in pravic, ki jim priti-čejo. — sumska uprava v Kočevju potrebuje 30 oglarjev in drvarjev. Delovni in plačilni pogoji: dnevni zaslužek od 30—40 lir. — Lesna trgovina Franc Šumi v Koprivniku potrebuje okrog 20 sekačev. Pri sekanju drv za kurjavo plača 10 lir od kubičnega metra sekanju lesa za celulozo 15 lir in sekanju hlodov 10 lir. Tvrdka bo nabavila slanino po maksimalni ceni, prav tako koruzno moko. Prav tako iščejo delavce podjetje inž. Dukič v Kočevju, rudnik v Kočevju in tudi kamnolom. Lampade elettriche di tutti -i tipi u porqualsiasi applicazione, prodotte nei grnndiosi slabili menti di Alpignano (Torino), doiali di macchinarlo modornissimo e di laboratori »perimentali perfeltl. RtcM.ii.ra ftrtlnl tli«- PHILIPR S. A.I. MILANU - via S martino. 20 lil IIP B Vsakovrstne električne Žarnica, ta razliCna uporabo, proizvod znanih, velikih tvornte « A I o i Q n a n o (Torino). dne v frančiškanski dvorani. Vstopnice se že dobijo v predprodaji v trgovini Sfiligoj, Frančiškanska ulica. 1 Ko je koncertiral pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske leta 1939 v Celju, so bili na sporedu tudi samospevi celjske skladateljice Mirce Sancinove, in strokovna ocena je takrat poudarjala, da so njene pesmi dovršeno dojete v melodiji iskrene, v ritmu izvirne, akordni sestav je bogat, pester in sočen, gradnja pa logična. Klavirski stavek pri samospevih je dokazal, da je skladateljica-pianistka, ne da bi pri tem prezrla pomembnost pevskega glasu, ki je pri samospevih temeljito izdelan in zelo bogato izrabljen. Na koncertu skladb Mirce Sancinove, ki bo v ponedeljek, 20. t. m. ob 20 v mali filharmonični dvorani, bomo slišali poleg novih samospevov, ki jih bo pela operna pevka Valerija Heybalova, tudi skladbe za violino in klavir — violinist K. Sancin ter skladbe za klavir, katere bo izvajala avtorica sama. Na koncert opozarjamo. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matico Gledališče Drama. Petek, 17. okt.: Zaprto. — Sobota, 18. okt.: »Katarina Medičejskac. Izven. Znižane cene. Začetek ob 18.15 Konec ob 20.45. — Nedelja, 19. okt.: »Hamlet«. Lzven. Začetek ob 17, 30. Konec ob 21. Opera. Petek, 17. okt.: »Aida«. Red B. Začetek ob 17.30. Konec ob 21. — Sobota, 18. oktobra: »La Boheme«. Izven. Začetek ob 18.15. Konec ob 20.45. Radio Ljubljana Petek, 17. oktobra: 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — 7.45 Pisana glasba, vmes ob 8.00 napoved časa. — 8.15 Radijska poročila. — 12.15 Operetna glasba. — 12.35 Koncert pianista Marjana Lipovška. — 13.00 Napoved časa. Radijska poročila. — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Kvartet Jožek in harmonikaški duet Golob—Adamič. — 14 Radijska poročila — 14.15 Orkestralni koncert, vodi dirigent Arlandi. — 16 Oddaja koncerta iz Vevške papirnice. — 17.15 Poje ga. Lovšetova, pri klavirju M. Lipovšek. — 17.30 Pesmi in napevi — 19.00 »Parliamo 1'italianot prof. dr. Stanko Leben. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini. — 19.45 Komorna glasba. — 20.00 Napoved časa. Radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.34 Prenos iz Fil-harmonične dvorane: Koncert, komornega dueta Trost-Šlajs. — 21.25 Koncert operetne glasbe radijskega orkestra pod vodstvom Draga Marija Šijanca s sodelovanjem basista Friderika Lupše. — 22.00 Radiofonski eksperimenti Cram (št. 6) Potovanja 80%. Orkester pod vodstvom Ferrarija. Režija Guida Barbarisija. — 22.45 Radijska poročila. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Pirroli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar. Celovška 62, in mr. Gartus, Moste — Zaloška cesta 47 Poizvedovanja Izgubila se je 9. oktobra na poti iz Ljubljane do Grosupljega svetlorjava denarnica z večjo vsoto denarja, ključi, rožnim vencem, srebrno verižico in krušno karto. Poštenega najditelja prosim, naj vrne proti nagradi na upr. »Slovenca«. Iz Ribnice »Nenavaden človek« na ribniškem odrn. — Rdeči križ v Ribnici bo uprizoril v nedeljo ob 4 popoldne v cerkveni dvorani Nušičevo komedijo v 3 dejanjih »Nenavaden človek«. Ker jc čisti dobiček namenjen za zimsko pomoč hudo potrebnim rojakom, kj so prišli med nas, naj ne bo Ribničana in okoličana, ki ne bi prisostvoval tej uprizoritvi naših požrtvovalnih igralcev. V kratkem bodo gostovali v Ribnici Ljubljančani z »Ducatom rdečih rož«. Ribničane žp sedaj opozarjamo na to krasno in veliko delo, ki ga bodo lahko slišali na ribniškem odru. Iz Gorenjske Vojaški koncert v Kamniku. Te dni je bil v Kamniku velik koncert vojaške godbe nekega zunanjega oddelka. Vojaška godba se je pripeljala v Kamnik na avtomobilih. Osebje uradov v Kamniku je takoj odšlo na ceste ter se postavilo na trgu Adolfa Hitlerja, kamor je bilo postavljeno tudi prebivalstvo. Vojaška godba je igrala vojaške marše, osebje uradov pa je besedilo prepevalo. Nato so vojaki v paradi korakali skozi mesto. Politični komisar je vojake prijazno pogostil, nakar so se vojaki poslovili od Kamnika. Cesto Litija—Kresnice preurejajo, nakar se bo cesta nadaljevala do Domžal. V Črni je bilo te dni zapriseženih prvih 260 članov Koroške zveze, ki so zdaj dobili svoje izkaznice. Zaprisegli so v roke krajevnega voditelja Rudolla Pleinerja, nakar jim je v telovadnici spregovoril okrožni voditelj Grum. V Mežici so te dni imeli prvi lov, ki se ga je udeležilo 26 lovcev, kateri so uplenili 20 zajcev, 1 lisico in 8 jerebov. Štiri prste je odrezala krožna žaga bivšemu krojaškemu mojstru Francu Perku, ki zdaj dela pri tvrdki Raubal v Tržiču. Zdravi se v bolnišnici na Golniku. Kraft durch Freude v Tržiču je začela delovati v Glanzmannovi tovarni v Tržiču pod vodstvom okrožnega vodje Pečovnika. Z njim sodelujejo pri vodstvu te nemške delavske organizacije tudi inž. Sugg, uradnik Strzelba, uradnik šarabon, inž. Smolik, Elhert. Zborovanja Koroške zveze v radovljiškem okraju. Okrajni vodja Kolnic je imel celo vrsto zborovanj v tem okraju. V Ratečah v gorenji savski dolini je bilo na zborovanju 120 ljudi. Na koncu zborovanja so udeleženci, ki spadajo med moštvo, zapeli nemške pesmi. Druga zborovanja so bila v Kranjski gori, nu Jesenicah, v Lescah, Bohinjski Srednji vasi. Baje se je vseh zborovanj, kakor poročajo nemški listi, udeleževalo nič manj kakor 4000 ljudi. Na Bledu je v kinu govoril dr. Kompoš. Iz Spodnle Štajerske Celjska nemška dekleta v Gradcu. Preteklo soboto in nedeljo se je pripeljalo v Gradec 25 nemških deklet iz celjskega »Gaua«, pod vodstvom svoje voditeljice. Dopoldne so si ogledale muzej Volksbunda, popoldne pa so bile v gosteh. Nadalje pa so si ogledale gledališče, razne kine itd. 700 mož delovne službe v Slovenski Bistrici, kamor so prišli te dni, bo začelo osuševati tamkajšnja močvirja ter urejevati jx>tok. Poleg njih bo prišlo v Slovensko Bistrico še 50 do 60 ženskih delovnih moči, ki bodo prebivalstvu pomagale pri f>oklicnem delu. Nove državne živilske izkaznice bodo z 20. oktobrom uvedene tudi na Štajerskem. Nemški časnikarji na Štajerskem. Na povabilo državnega propagandnega urada v Gradcu se je te dni pripeljalo na Spodnje Štajersko več nemških časnikarjev, urednikov nemških listov. V Mariboru jih je pozdravil sedanji mariborski župan Knaus dne 12. t. m. V Mariboru so se mudili tri dni, nakar so 6e odpeljali dalje proti Celju ter si nato še ogledali Rimske Toplice, Planino, Kozje, Rogatec, Slatino, Ptuj, Ljutomer, Radence in Gorenjo Radgono. V Mariboru je umrl gluhonemi Ivan Pinterič iz Št. Uja. Slovenska Bistrica dobi novo športno igrišče poleg sedanjega kopališča. Za novo igrišče, ki naj 6luži telesni vzgoji nemške mladine v tem kraju, 6e zlasti briga sedanji župan Arzenšek. Tatovi so ga pretepli. Pri posestniku Rožiču Alojziju v Šobtu pri Mariboru so ono noč vlomili tatovi ter mu odnesli nakovalo in več drugea orodja. Rožiča je ropot prebudil. Mož je planil pokoncu in hotel tatove prijeti. Ti pa so medtem že odhajali. Brž je stekel po bližnjici za njimi ter jih za ovinkom počakal v grmovju. Tu 6e je vrgel nanje, a je slabo naletel. Tatovi so ga z noži tako obdelali, da 6e je komaj še privlekel domov, odkoder ga je potem Rdeči križ prepeljal v mariborsko bolnišnico. Krava vrgla tri teleta. V viničariji Avgusta Šlahčiča je 6 let stara krava vrgla tri teličke, in sicer enega junčka in dve telički. Vsi trije tehtajo 107 kil. Telički 6ta popolnoma enaki, le junček je malo bolj temnorjav. Ta krava je zdaj že četrtič teletila, doslej je vsakokrat vrgla dve teleti. Iz Goriške pokrajine Goriško Osrednje semenišče. V osrednjem bogoslovnem semenišču v Gorici, kjer študirajo bogoslovci goriške, tržaške in poreške škofije, se je odprlo šolsko leto dne 6. oktobra, pouk pa se je začel 13. oktobra. V prvi letnik bogoslovja je vstopilo IS dijakov. Bogoslovci reške škofije študirajo v Patriarhalnem semenišču v Benetkah. Goče nad Vipavo. Ugledno družino Kodre-tovo je zadela huda preizkušnja. V sto dneh sta ji umrla mati in oče. Dne 15. maja je zaprla oči mati Frančiška, 61 letna skrbna, od-hčna gospodinja, iz rodbine grajskih oskrbnikov Gvadijančič. Oče Franc Kodre pa je po daljšem bolehanju umrl 7. septembra. Zapustila sta šest sinov in eno hčer. Pomnoženi cerkveni pevski zbor jima je zapel domače na-grobnice. S spoštovano kmetsko družino žaluje vsa Vipavska. Večni mir! Iz Trsta Ljudsko petje latinske maše. V nedeljo, dne 12. oktobra dopoldne je bila v cerkvi Novega sv. Antona v Trstu slovesna sv. maša, ki jo je daroval škof dr. Santin. Služba božja je bila nekaj posebnega, ker je pela vsa cerkev staroslavno gregori jansko latinsko mašo »Lux et Origo«, ki je stara že nad 1000 let. Ljudsko petje številnih množic, ki so napolnile prostrano svetišče je na vse globoko delovalo. Ves teden pred to nedeljo so se vršile po tržaških cerkvah posebne vaje za ljudsko petje te maše, pri katerih so duhovniki tudi obrazlozili zgodovino in pomen te najstarejše mašne skladbe, ki se je pela v najlepših časih krscanstva. Mašo sestavlja šest delov: Kyrie, Glo-ria. Čredo, Sanctus, Benedictus in Agnus Dei. Melodije so enostavne in preproste, toda prav zaradi tega zajamejo poslušalca ter ga kar same potegnejo, da pridruži svoj glas ostalim in z njimi vred poje. Popoldne so bile v isti cerkvi pete večernice pri katerih je tudi pela vsa cerkev. Skof dr. Santin zelo pospešuje ljudsko petje po cerkvah, ki je lepo razširjeno tudi na podeželju, kjer vsi verniki prepevajo stare domače cerkvene pesmi med sv. mašo. Iz Novega mesta Avto se je prevrnil. 26-letni trgovec I. 2unič z Vrha pri Semiču se je z avtom peljal v hosto. Na slabi cesti in na klancu mu je odpovedala zavora, zaradi česar se je z avtomobilom prevrgel in si pri tem ze!o nevarno poškodoval hrbtenico. Ponesrečenega 2uniča so odpeljali v kandijsko bolnišnico Iz Srbije Borba proti špekulaciji. V okrajih izven Belgrada 6o strogo prepovedali nakupovanje življenjskih potrebščin z namenom, da bi jih prekupčevalci odpravljali v Belgrad in tam za mnogo višje cent prodajali. Posebno strogi predpisi so v ta namen izdani v okraju Mladenovac. Kaznovani mesarji. Centrala za U6nie v Belgradu je v svrho racioniranja kateri je stopal Mišek. »Trapasta mrha!« 6e je razjezil gospod Lisjak. »Upajmo, da Miška ne bo zmečkalo!« »Mišek, pazi!« je zakričala Miška razburjeno. Ko je Mišek slišal njen krik, se je ozrl kvišku. Nad seboj je zagledal skalo, ki se je valila nizdol. Kot bi trenil z očesom, je Mišek odskočil v stran. Prijel 6e je za skalo, ki je molela iz 6tene. Bil je na varnem. Toda, kako se bo vrnil, ko je skala jsorušila stezo? Gospod Lisjak je bil lakoj na mestu, da mu pomaga. Vrgel mu je vrv. »Naveži ee! Potegnil te bom kvišku!« je kričaL Mišek se je navezal na vrv. Ko pa je pričel gospod Lisjak vleči za vrv. ie zdrknil raz konja, .Teža ga je potegnila na rob'prepada. KULTURNI OBZORNIK štiristoletnica Sikstinske kapele papeža Julija II., velikega renesančnega papeža, je ' ' ' " ' ........ Te dni praznujejo v Rimu velik jubilej, ld ni samo italijanskega značaja, temveč je praznik vsega človeštva, kajti jubilej 400 letnice najveličastnejše podobe na svetu, ki jo predstavlja Miehelangelova Poslednja sodba na steni Jšikstinske kapele v Vatikanu, je jubilej vse umetnosti in cerkvene še posebej. Zato ni čudno, da se ves svet, ne samo katoliški, ki je navdahnil, rodil in omogočil pogoje za ustvaritev tako gigantične umetnine, danes spominja 400 letnice dovrhilve Sikstinske kapele, tega spomenika umetniškemu geniju sploh. .....\ f-ff 1 s• V **'Jt"X m^m-m.mk s?SZsrtip''! 'M -.. r A lil. t I f" j; ■ i rv\S liffil šH^Sj! f »i,- - - r s« ^^m mšmmm ; i WmSSs>z 4 C o s. % ^ | 3 Sikstinska kapela t Vatikanu. Sik»tinska kapela v Vatikanu, v kateri so predstavljeni viški italijanske umetnosti enega stoletja, nosi ime po papežu Sikstu IV., ki jo je dal postaviti leta 1473. ter je bila končana leta 1481., dve leti pozneje pa posvečena. Iz tega časa je videti če sedaj nekaj nepopolnih slik na stebrih, ki so jih napravili slikarji Pmturicchio, Botticelli, Ghir-lamdaio, .Rossetti, PerugLno itd. Leta 1508. pa je naročil papež Julij II. kiparju Michelangelu, da poslika strop s slikami iz ustvarjenja sveta, kar je dovršil do leta 1512., ko je narisal znano Ustvarjenje ter ogromne postave sedmih prerokov in petih Sibil. Tedaj se je uveljavil v Sikstini tudi mladi Baffael, lci je po naročilu papeža Leona X. napravil leta 1518. načrte za velike gobeline, ki so danes v vatikanski Pinakoteki, originalni načrti pa v Londonu. Od leta 1536. do leta 1541. pa je slikal Michelangelo svoje največje delo, ki je tudi eno največjih na svetu sploh, Poslednjo sodbo za papeža Pavla III. S to ogrorrmo stensko fresko je bila tudi Sikstinska kapela dogotovljena ter postavljena v obliko, kakršno občuduje sedaj vesoljni svet že Štiri stoletja. Michelangelo se ni z veseljem oprijel slikarske okrasitve te kapele, kajti doslej se je uveljavljal samo kot kipar, ne pa slikar. Toda na zapoved je delo prevzel ter ga z največjim telesnim in duhovnim naporom tudi izvršil po nekaj letih. Kakšen napor je bilo zanj slikati strop Sikstiue z Ustvarjenjem sveta, piše v svojem sonetu, kjer je nazorno kot pravi veliki pesnik in besedni umetnik podal občutje sključenosti in največjega telesnega napora. Sto skrbi in muk je spremljalo velikega umetnika pri tem delu: vsi slikarji, ki mu jih je dodelil papež v pomoč, so mu bili samo v nadlego ter jih je odpodil in se sam povzpel na lestvo, kjer je delal šest let neprestano. Spal je kar v cerkvi in je bil v vedni nevarnosti, da od vrtoglavice pade na tla, kar se je nekoč tudi zgodilo, pa k sreči brez 6mrtne nesreče. Tako je gledal neprestano v strop, da se mu je vrat sploh zategnil in ga ni mogel pozneje več uravnati. Dež in vlaga mu je kvarila delo, pa on je s čudovito energijo delal znova in že dogotovljene like, ki mu jih je vlaga sprala in raztopila, začel ustvarjati znova, kar je gotovo največja muka vsakega umetnika. Hotel je že večkrat prekiniti z delom, ki ni nikakor moglo napredovati. Vse mu je šlo na živce, papeža samega je zapodil iz kapele, ko ga je motil pri delu, drugič so ga trle gmotne skrbi in je ušel iz Rima, ko se je skregal s papežem zaradi denarja, toda na meji večnega mesta ga je čakal papeški glasnik, mu dal denar in ga tako privabil nazaj na delo. Tako ga je papež naravnost prisilil, da je z nadčloveško muko in nadčloveškim navdihom ustvaril tudi nadčloveško delo, ki bo ostalo večen 6pimenik Geniju in Umetnosti. Toliko let je z muko ustvarjal te ogromne like na stropu in po stenah Sikstinske kapele, pred katerimi zastane obiskovalcu dih in ga zajame groza, ustvarjenja in groza smrti ter poslednje 6odbe, ki bo donela čez vesolje. Na stotine teles in duš živi v teh podobah in diha s sten na pritlikavega človeka pod večnostnimi grozotami. Vse to je. delo Michelangelovega duha in je dalo smisel in sloves temu, kar pravimo danes in živi v vseh zgodovinah umetnosti — Sikstinska kapela. In če danes ves svet slavi 400 letni jubilej tega stvarjenja, slavi s tem svojo umetnost, večno v umetnosti, kar se je temu italijanskemu geniju posrečilo, kot nikomur v grandiozne like, polne notranjega življenja in bučanja duha. Je pa Sikstinska kapela tudi večnosten spomenik podpiranja umetnosti od strani Cerkve, v kateri je prav likovna umetnost dobila največjega •podpornika in pokrovitelja, kar je še danes. In zato ta jubilej ni samo jubilej italijanske umetnosti, ne samo umetnosti sploh, temveč tudi Cerkve, ki je postavila vse pogoje, da je človek lahko ustvaril tako veliko delo umetnosti in metafizičnega katoliškega pojmovanja sveta, njega počela in konca, Na ielio naših zastopnikov in nnilh naroinikov podaljšujemo čas za narožilo ..Slov, koledarja" nepreklicno do 5. novembra 1.1. Naročite ..Slovenčev koledar" na vsak način čimprej ! Povdar-jamo, da bomo tiskali le število naročenih izvodov. Koledar bo izšel letos v tistem obsegu kakor lansko leto, to je na 257 straneh lanske velikosti. Vsebina bo skrbno izbrana in skrbno urejena. Poleg gospodarskega dela, v katerem bo zbranih toliko imen svetnikov, kakor jih nima in ni imel še noben slovenski koledar, bodo v koledarju običajni pregledi t. j. notranje-politični, zunanje-politični, gospodarski pregled in in pregled iz življenja cerkve. Zanimiva bo študija prof. dr. Odarja o sorodstvenih zvezah ter o zakonskem pravu v Italiji. V koledarju bo nazorno pokazan namen papeževe okrožnice „Rerum novarum" o delavskem vprašanju, kar je spisal naš znani sociolog Dr. Ivan Ahčin. Nadalje bo v koledarju mnogo koristnih nasvetov za kmeta, spis o steljnik h v Belikrajini, o sadjarstvu ter o zdravilnih rožah, nešteto za gospodarja nujno potrebnih nasvetov, pripomočkov, tabel itd. Ves koledar pa bodo poživljali lepi spisi, pesmi, zlasti bo odlikoval koledar prevod 32. 33. in 34. speva Dantejeve „Divine komedije", ki bo tudi bogato ilustriran in ki ga je uspešno dovršil dr. Tine Debeljak. Vsakdo bo dobil s koledarjem lepo barvno sliko žu2emberSke Matere bo2jef kakor tudi lepe slov. jaslice, delo kiparja GorSeta. Koledar naročite takoj, ker ga boste nujno potrebovali! Le do 5. novembra t. 1. imate še čas. Zastopniki! OblKIte takoj sleherno družino v Vaii fari. Naj naroli vsak ..Slovenlev koledar. Ne odnehajte dokler ne bo koledar v vsaki družini I Zvestoba za zvestobo! 0a-nes je vale delo za naSc (aSapisje. za naSe knjige, za na! koledar nadvse valno I Zato neutrudno na delo I ki izvira od Boga Stvarnika in zanikne v Bogu Sodniku. Zato se temu jubileju najveličastnejše podobe na svetu pridružujemo tudi mi. td. V kateri starosti človek največ ustvarja Večkrat presojamo sposobnosti tega ali onega človeka po letih. Če kak športnik ne doseže tega, kar si gledalec od njega želi, bo ta pripomnil: saj je že vendar prestar za prvo moštvo! O mladih pesnikih, pisateljih ali skladateljih če-sto slišimo: saj je še premlad, da bi mogel kaj dobrega ustvariti! V zgodovini najdemo nešteto primerov, ki jasno kažejo, da je Bog obdaril človeka z neizčrpnimi darovi in da človeškemu geniju in vzponu njegovega duha skoraj ni meja. Oglejmo si nekaj primerov in 6ami se bomo prepričali, da je res tako. Wolfgang Amadeus Mozart še ni izpolnil 14 let, pa je bil že znan umetnik; pevka Angelina P a 11 i si je nabrala prvih lavorik v Newyorku Odlomek iz Michelangelove freske: Ustvarjenje sveta na stropu Sikstinske kapele kot 17-letna deklica. Aleksandru Velikemu je bilo samo dve leti več, ko je v odločilni ■ bitki, dobljeni pri Heroneji, postavil temelje svojemu poznejšemu velikemu cesarstvu. Nesmrtniki med dvajsetimi in tridesetimi leti Med 20 in 30 leti starosti so ustvarjali ter se povzpeli med nesmrtnike: V 20. letu je napisal r riedrich S c h i 11 e r svojo znano in značilno dramo »Roparji« (Die Raiiber); Marconi je v 30. letu dobil patent na svoj izum brezžičnega brzojava; Goetheju je bilo jedva 25 let, ko je napisal svojega »Wertherja«; Rafael pa je v isti starosti naslikal znano Madono. R e m -brandt je v 26. letu zamislil in prenesel na platno svetovno znano sliko »Antona dr. Tulpa«; 30 let star je nemški filozof Schopenhauer končal delo »Svet kot volja in predstava«. Med tridesetimi in štiridesetimi V 41. letu je Nikolaj Kopernik dokončal svoj sončni sestav, ko je postavil sonce v središče vsega ozvezdja, dočim je v istih letih znana pisateljica in imetnica Nobelove nagrade Selma Lagerlof napisala 6voj roman Gosta Berling, s katerim si je pridobila svetovno slavo. Danteju je bilo 35 let, ko je dokončal svojo »Božansko komedijo«. Krištof Kolumb je imel dobrih 36 let, ko se je podal na neznano morje in odkril Ameriko. V 37. letu je Francoz M o n t-g o 1 f i e r izdelal svoj prvi zrakoplov. Prav toliko let je bilo Keplerju, ko je postavil zakon o gibanju planetov. Kleopatri je bilo 40 let, ko je z razkošno lepoto zlomila Antonijev odpor in ga potegnila v ljubavno mrežo. Tudi Verdi je bil star 40 let, ko je zložil »Trubadurja« in »Traviato«. Od najzrelejših let pa do visoke starosti V 41. letu je napisal Nietzsche za nadaljnji razvoj nemške miselnosti tako pomembnega »Zaratustro«. Leonardo da V i n c i je imel 45 let, ko je narisal na steni obednice očetov do-minikancev v Santa Maria delle Grazie v Milanu znamenito »Zadnjo večerjo«. Darwin je objavil delo »Nastanek vrst« 50 let star. Juliju Cezarju je bilo 51 let, ko je postal popolni gospodar Italije. Beethoven je v 54. letu zložil znamenito IX. simfonijo. Miguelu Cervantesu je bilo 58 let, ko je napisal nesmrtnega »Don Quichota«. Eleonora Duše Je v 62 letu zadivila svet s poduhovljeno igro, in tudi P a s t e u r je imel že 62 križev. ko je iznašel zdravilo proti steklini. Richard Wagner je v 69. letu doživel prvo predstavo »Parsifala«, in Verdiju je bilo 73 let, ko je prišla iz njegovih rok opera »Othello«. Tudi slovenski velikani so ustvarjali v različnih starostih Murn je že mlad umrl. Tavčar je pisal najboljše v zreli moški dobi. Finžgar še ustvarja. Faraonov zaklad izropan V kletne prostore Egiptovskega narodnega muzeja je bilo vlomljeno. Roparji so muzej izropali vseh važnejših dragocenosti in so odnesli tudi zaklad in krono kralja Psusennesa, zadnjega faraona iz XXI. dinastije, ki so ga šele pred nekaj leti odkrili. Drago poslovilno pismo Na javni dražbi je bilo v Parizu prejšnji teden prodano pismo, ki ga je pisal Napoleon Mariji Luizi v slovo. Pismo je bilo prodano za 50.000 fr. Cesar ga je napisal 20. aprila 1814 v Fontainebleauu. Ni še dolgo tega, ko so bila prodana štiri pisma, katera je pisala Jozefina Napoleonu. Vsa ta štiri pisma so bila prodana le za 13.000 frankov. Prva partija lb »Ampak gosjjod inženir bo že v kopeli,« se brani stari Tomšik. »Pa mu nesi to v kopel in glej, da se že pobereš. Če je lahko naš stari kavalir, smo lahko tudi mi, kaj ne. In reci, da mu to pošilja prva partija.« Tomšik je torej šel in izrazil svoje globoko nesoglasje vsaj s hrbtom. »Kaj mislite,« se je oglasil tesar Martinek, ali naj ne pošljemo kozarca tudi Andresu? Kaj bi ti Adam —.« , Adam je zmignil z eno ramo. »Če je bil tam z nami —.« »Suchanek!« »No, kot paznik, seveda zasluži to,« je za-mrmral očka. »Jaz mislim, da bi mu morali izkazati to čast, ne?« »Mi se na to požvižgamo, da je paznik,« je izjavil Pepek. }Mi smo tu slučajno kot prostovoljna partija, razumeš? Paznik ali pa ne-paznik, to nam je vseeno.« »Jaz bi mu poslal,« je rekel resno tesar. »Pes je res, ampak svojo reč razume. In od strahu se tudi ni pokaka!.« »No, seveda,« je godrnjal Pepek. »Ampak tu gre za to, da bi utegnil odkloniti. In tega bi naša partija ne prenesla, no, ne?« »Saj ne bo odklonil,« je rekel mirno tesar. »Zakaj bi odklonil?« »Da bi se nekako odmikal. Ne vem, ni kar tako,« je rekel Pepek. »Kaj misliš ti, Matula?« Matula je zagodrnjal v znak protesta. »Kaj pa Stanko?« je rekel Martinek, in Stanko je bil vesel. Torej glej, tudi njega so vprašali! »Jaz mislim, Andres se je javil prav tako prostovoljno kakor mi.« »Paznik se mora javiti, ti prismoda,« ga je poučil Pepek. »Kakšen paznik pa bi bil, če bi se ne javil! To je tako rekoč njegova dolžnost, veš? Tebi na primer bi se ne bilo treba javiti, ker si samo vozač, pa tudi nisi tako plačan. — Ampak zakaj si se sploh prvi javil, to ni bilo treba,« je dodal Pepek nezadovoljno. »Ti nisi pravi rudar ali tesarski mojster, prijatelj.« _ »Stanko ni tako mislil,« se je pomirljivo oglasil Martinek. »Tudi ti si včasi stopil zraven, ko si bil tak paglavec, kakor on.« »Jaz sem delal še večje neumnosti,« je mrmral Pepek, »ampak, da bi se takole postavljal na prste pred starejšimi rudarji, to spet ne, to se ne dela. Sapra, bi bil dobil zaušnic od njih!« Stanko je bil od sramu kakor poparjen. Oglašalo se je v njem deset odgovorov, na primer, da kot izobražen človek ve, kaj je njegova dolžnost, bolj ko kdo drug, ali da tu ni šlo za kako prevzetarijo, temveč le za reševanje človeških življenj. Toda molčal je, ker mu je grlo stiskalo ponižanje. »Le kar poskusi z zaušnico!« je grozil Pepku in se globoko sklonil nad svojim čevljem, da bi 6e mu ne videle solze v očeh. Tesar je pogledal Pepka in pomignil Stanku. »Če je pa osel,« je rekel Pepek prijateljsko. »Torej Stanko je tudi za to, da pošljemo čašo pazniku. No, kakor hočete, fantje; jaz sem to reč slučajno že opravil z Andresom.« »Gospod inženir se lepo zahvaljuje,« javlja stari Tomšik že pri vratih »In je pil?« »Je. Celo čašo je izpil na dušeK.« »Iu kaj je rekel?« »Nič. Rekel je nekaj kakor sko! in je mlasknil.« »Pa je bil v kopeli?« »Da. Ravno se je drgnil z milom.« »In mu je ugajalo?« »Seveda. Dank filmas, je dejal.« »Pa si mu rekel, da ni iz tega kozarca še nihče pil?« je skrbelo Pepka. »Ne, tega mu pa nisem povedal.« »No, vidiš,« se je jezil repek. »Morda se mu je gnusilo, da pije za nami! Ti si tudi —. To bi mu bil moral povedati, prijatelj, da je kozarec čist!« »Tak nalij še enega, Vinca,« je dejal tesar. »In ga nesi Andresu! Da mu ga pošilja prva partija na njegovo zdravje.« Partija se počasi slači, ampak le tako, da bi se ne moglo nič reči; v resnici čakajo vznemirjeni kakor dečki Vse je tiho, samo voda kaplja iz prše. in Matula puha in se skoraj glasno praska po prsih. »Sem radoveden,« pravi Pepek. »Mora vendar vedeti, da ga nihče tukaj niti videti ne more.« »Kaj bi ne pil?« meni tesar po daljšem premišljevanju. »Konjak je konjak.« »Če je pa pes!« »To je. Ampak oči ima povsod.« »To je res.« »Iu šopiri se,« je pljunil Pepek. »Fantje, tega jaz nerad vidim!« Adam je že slečen in gre po tihem pod pršo, da bo pričel s svojim brezkončnim umivanjem Martinek, nag do pasu, sedi z rokami na kolenih in zapira zaspane oči. Orko Su-hanka bržkone zebe. Sedi z rokami, prekriža-nimi na prsih, kakor sramežljiva punčka — »Pil je, pil,« hiti med vrati stari Tomšik. »In kaj je rekel?« »Da se lepo zahvaljuje in da pije na zdravje prve partije.« »Se je jezil?« »Ne. Reke! je: Vincek, gotovo mi to po- »Kaj si pa ti rekel?« »Rekel sem mu: gospod paznik, partija na > zdravje. To jim je poslal sam gospod rav- šilja ^partija. Gotovo, kajne?« »Ri______ vaše zdravje. To jim je pos! nateli, tole steklenico.« »In kaj je rekel on?« »No, pomežiknil je in rekel: zares, Tomšik?« »In kaj je delal?« »Kaj bi delali Zasmejal se je, češ, ta je pa dobra —« »Pa je pil?« »Seveda. Samo roka se mu je tresla, tako da se je po hlačah polil. In potem je dejal: povejte jim, Tomšik, da 9e zahvaljujem celi partiji. Da, potem je rekel: Vinceki fantje so delali kakor sami vragi. Gospod Hansen je dejal, da so to rudarji, ki jih je veselje pogledati.« Vsa partija se gnete okrog Tomšika; kar ne more se naveličati teh novic. Samo zidar Matula sedi, se praska in gleda krvavo v tla. In Adam pod pršo resno posluša. »In kakšen je bi! pri tem, Vincek?« Stari Tomšik ne ve, kako bi to povedal. »No, kakšen?« — Kakor da tega ni pričakoval. »In vprašal je: ali ne veste, Tomšik. kdo se je tega domislil? — Tega jaz ne vem, gospod paznik, ampak najbrž vsi « »To si dobro povedal. Vincek.« Partija je vsa oživela in se razgovorila. »No, tak vidiš!« »Glejmo Andresa! Se z rok bo iedel!« »Fantje, zdaj pa mi!« Naprodaj: enonadstrop. hiša z do bro vpeljano gostilno, z večjim suhim skladiščem, lepim senčnatim vrtom na najlepši točki Ljubljane, za 310.000 lir; — dvonadstrop. nova hiša, B minut od glavne pošte. Donos 4•/• netto. Travnik poraščen s hrastom, 39 tisoč kv. metrov, v neposredni bližini mesta. Far-celo v raznih delih mesta In razne druge nepremičnine. — Kupim: hiše za 100.000, 200.000 in 300 tisoč lir proti takojšnjemu plačilu. — Pojasnila : Realitetna pisarna Zajec Andrej, Ljubljana, Tav-čerjeva ul. 10, tel. 35-64. ^Prios^ suha drva nudi I.Pogainik Ljubljana, Bohoričeva 6 telefon 20 59 PcstreSba brezhibna g Unjciul gj Vajenka z malo maturo se sprejme. Baraga, Nebotičnik. Jabolka po 1.50 in 2 liri kilogram dobite vsako količino samo v skladišču Balkan, Tyrševa cesta 33. Naročena jabolka v trgovini Lavrlč, Toplice, dobite v skladišču Lavrlč - štrum-belj. 1 Pohištvo Spalnico orehovo in jesenovo, ter kuhinjo, prodam. Clmer-man, Dev. Mar. Polje. 6 i e » v \ v ad Zahtevajte povsod naš list) ■ Sobe g Oddalo: Majhno sobico opremljeno, poseb. vhod, oddam. - Cesta v Rožno dolino 11. s EEE3 Knjižico Hranilnice Kmečkih občin ca. 10.000 lir, ugodno prodam. - Rudolf Zore, Ljubljanai Gledališka 12. Odšel je v večnost po plačilo, previden s sv. zakramenti, gospod IVAN SLANA bivši krojaški mojster Pokopali ga bomo v petek, 17. okt. 1941, od 16. uri z Zal, kapela sv. Frančiška, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 16. oktobra 1941. Žalujoča soproga, sin, sestra, sinaha, vnuki in ostalo sorodstvo. Starost žepnega robca Večkrat beremo v listih o starosti žepnega robca. Nekateri pišejo, da je robec zelo star, da ni mnogo mlajši kakor človeštvo, v drugih listih pa lahko zopet beremo ravno nasprotno, da so žepni robci novejšega datuma in da jih še pred dvesto leti niti v najvišjih družbah niso uporabljali za to, za kar jih uporabljamo danes. Pripovedujejo, da so se dvorjaniki za časa francoskega kralja Ludovika XIV. brez sramu vsekovali v roke ali v rokave. Odličniki da so takrat sicer imeli robčke, pa le izključno za okras na obleki. Preveč zagorela koža ni zdrava Nekateri strokovnjaki menijo, da je prizadevanje za čim bolj ožgano in rjavo kožo neumna moda, ki ljudem bolj škoduje, kakor pa koristi. Lahko bi jo vzporedili zelenim očalom, tako pravijo, ki skoraj popolnoma preprečujejo vpliv sončnih žarkov. Kidor se preveč sonči, se sam vara in preveč ožgana koža ovira sončne žarke, ki sploh ne morejo vplivati na njegov organizem, čeprav sam misli, kako mu pomagajo. Hadomestilo za radij Uspešno zdravljenje raznih bolezni z radijem, posebno pobijanje raka, je napotilo učenjake, da so za zelo dragi radij iznašli nadomestilo, ki ima vse lastnosti pravega radiju,, t. j. nadomestilo je radio-aktivno. Prvi ga je iznašel profesor na kalifornijskem vseučilišču: dr. Lawrence. Njegov umetno izdelani radij ima vse zdravilne lastnosti pravega radija, ima pa to slabo stran, da po 24 urah izgubi radio-' aktivni natrij. Za praktično uporabo je umetno,-izdelani radij zelo dober, ker je zelo poceni,^ medtem ko gram pravega radija stane ogromne denarje in si ga manjši zavodi za pobijanje raka in ostalih novotvorb sploh ne morejo nabaviti. Umetno izdelani radij pa lahko vsak dan pripravijo v svojem lastnem laboratoriju in ga takoj uporabljajo. Hormoni za rastline Znanstveniki so ugotovili, da vplivajo ženski hormoni zelo blagodejno tudi na rastline in povzročajo pojačano ustvarjanje cvetov in plodov. Te poskuse so pričeli sedaj uporabljati tudi pri zdravilnih rastlinah, ki dosedaj niso mogle uspevati v mrzlejših krajih in zato tudi niso dozorevale. Poskusi so se dobro obnesli. asa:, ram Predstava ob 16. In 19. url. ob nedeljah In praznikih aa ob 10-30. 15.. 17. In 19. url Zgodba, ki jo Je ovekovečll mojster G. Pncelnl v svoji nesmrtni operi TOSCA Film o tragični ljubezni krasne pevke Toace in la mladega sllkarla Cavaradossija KINO UNION TEL. 22-21 Odlična plesalka in igralka očarljive lepote CONCHITA MONTENEGRO v prekrasnem filmu orientalske romantike in humorja SALOME V ostalih vlogah: Armando Faleonl, najboljSI karakterni igralec v državi, Luis Pena itd. KINO MATICA - TEL. 22-41 mKrnmmmmmmmmmmmmimmammi^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Danes dvojni sporedi Železna pest in Sokol zapada Fred Scott in James Cagney KINO SLOGA TEL. 27-30 DEANNA DURBIN v muiikalnem šiagerju ONA IN NJENIH STO Glasba: Verdi, Čajkovski, Liszt, VVagner, Mozart Film iz krallestva čardaša HUZAR Paul Javor, Mngda Schneider, Paul Kemp Predstave ob ID uri KINO KODELJEVO - TEL. 41-64 (j§) CORA TORINO. 1835 AMARO CORA col selz: ottimo aperitivo liscio: efficace digestivo s sodavico: najboljSi aperitiv — sam, brez sodavice: zelo učinkujoč za dobro prebavo Zahtevajte v vseh lokalih »Slovenca« Po kratki in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš preljubi soprog, skrbni atek, sin, brat, stric, svak in zet, gospod Josip Jagodic posestnih in mesarski mojster dne 16. oktobra 1941 v starosti 35 let, previden s tolažili svete vere. Na zadnji poti ga bomo spremili v soboto, dne 18. oktobra 1.1. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Zadružna ul. 8 (Kodeljevo) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Šmarje-Sap, Kranj, Besnica, Št. Pavel pri Sv. Lenartu, dne 16. oktobra 1941. Globoko žalujoči: Viktorija roj. Jaki, soproga; Nada, hčerkica; Katarina, mati; bratje in sestre ter rodbine Jagodic, Jaki in ostalo sorodstvo. Dolarske hijene Sedaj je Maud Uppertown že Grillu za hrbtom. Hitro se mu bliža in obstane za njim. Palmer ničesar ne sluti. Maud mu položi roko na ramo, nagne se k njegovemu ušesu ter zašepeče: »No, Palmer, ali vas ni prav nič strah? Kako lahko bi kdo od Grillovih znancev in prijateljev razkrinkal vašo drzno igro!« Maud je dobro občutila, čeprav le za kratek trenotek, kako se je dozdevni Orill ob njenih besedah zdrznil. Videla je, kako je nenadoma dobil napet izraz v licu, kako je za spoznanje pripri oči. To je mogla zapaziti, ker mu je gledala čisto od blizu v lice in ker mu je položila roko na ramo. Ni gotovo, če je sploh kaj od tega mogel zapaziti stari Rackley. V tem je že obrnil Palmer glavo in ji pogledal začuden v oči. >Res, ne vem, kaj pravzaprav mislite ... Ah,< se prekine, »vi ste to, Maud Uppertovvn!« Počasi so okrene k njej in s prezirljivim nasmehom reče: »Pa mi vendar ne mislite še vnovič razdreti zaroke z Gizelo Morton? Ce ne, potem si res ne znam razlagati vašega čudovitega nastopa, gospodična Maud Uppertovvn?« Maud ga gleda naravnost v oči. Iz njih ji sije hladen prezir in porogljivo zaničevanje nasproii. »Občudujem vas, Palmer!< zašepeta. >Nikdar si nisem mislila, da ste tako spretni. Res, vsi vas občudujemo, ker ste tako imenitno spodnesli Rackleya.< Palmer skomigne z rameni. Hladno reče: »Zdi se mi, da je stari Rackley pripravil nov načrt, da bi svoj prvotni poraz popravil. Dajte, no, lepo ga pozdravite, starega Rackleya, gospodična Uppertown! Povejte mu tudi, naj se nikar ne trudi za prazen nič!« Grill se še zaničljivo zasmeje in pokaže Maud Uppertown hrbet. Maud Uppertovvn sama ne ve, kaj bi. Njegovo presenečenje v prvem trenotku bi dokazovalo, da je prav za prav Rackley na pravi sledi. Toda kljub temu ji vse skupaj noče v glavo. Prepričana je, da pozna Palmerja prav dobro. Ve, namreč, da bi se Palmer v resnici nikdar ne mogel tako dovršeno obvladati in zatajiti, kakor se je prav sedaj. Ne pride pa ji na misel, da je trpljenje zadnjih tednov Palmerja silno spremenilo in da je postal neprimerno bolj okreten in samozavesten, kakor je bil. Kmalu nato se snide v veži s starim Rackle-yem. »No?« pravi Rackley. Nič ne pove, kaj je videl in kaj misli. »Ali ste se mogli prepričati, da je dozdevni Grill v resnici Palmer?« »Sama ne vem. Res, v prvem trenotku bi skoraj mislila, da stoji pred menoj Palmer... Toda kasneje, gospod Rackley...« »... kasne je vas je pošteno potegnil za nos. Tako, kot je vse druge tudi!« Stari Rackley namigne Maud Uppertown, naj mu 6ledi. Skupaj odideta iz borzne palače na cesto. Vstopita v avto in se odpeljeta k nebotičniku Južne unije. Med potjo začne Rackley pogovor: »Dobro me poslušajte, Maud Uppertown. Grill si je — za sedaj je še najbolj pametno, če računamo, da je Grill — najel neko Ellen Counter kot osebno tajnico. Vse kaže, da se za to dekle zelo zanima. Ta tipkarica je namreč od jutra do večera v njegovi pisarni. Vaša naloga. Maud Uppertown, bo sedaj ta, da se Elleni Counter približate in da čim več izvlečete iz nje.< »Kdaj pa naj vam poročam?« »Kakor hitro boste kaj dosegli.« Pred nebotičnikom Južne unije izstopita in Rackley naroči Maud Uppertovvn: »Počakajte me kar spodaj I Sporočil vam bom še naslov 6tanovanja Ellene Counter.« Rackley se odpelje z dvigalom v svojo delovno sobo in začne takoj po telefonu poizvedovati podatke o Elleni Counter. Kmalu zve naslov in nekaj drugih malenkosti. Sporoči jih po telefonu Maud Uppertovvn. Ta takoj nato odide z novo nalogo, spoznati se z Ellen Counter. Stari Rackley pa sedi medtem za široko pisalno mizo in premišlja najnovejše dogodke in novice. Skuša najti način, ki bi mu omogočil, da razvozlja vso zadevo v svojo korist. S tako možnostjo, kakršna se mu je prav sedaj ponudila, pač nikdar ni mogel računati. Saj je v resnici vse skupaj noro! Vendar ne dvomi več, da je resnici na sledu in da sta Palmer in Grill med seboj zamenjala vlogi. Seveda mu to dejstvo še ne pomaga nič, dokler ga ne more dokazati. V trenotku, ko bo imel dokaze v rokah, pa bo zopet na konju. Tedai je prišel njegov čas in VVallstreet bo doživela tak črni dan, kakor še nikdar. Važno vprašanje mori Rackleya: Ali Harley Morlon in Gizela kaj vesta o vsem tem ah vsaj slutita? Važno bi bilo vedeti, ali Palmerju pomagata pri tej vratolomni igri, ali pa sta prav tako notegnjena kot vsi drugi. In kaj je dalje 6 stricem Meesom? Vse te podrobnosti bo treba še zvedeti. Ko pa bodo nabrani tudi dokazi, tedaj bo treba udariti. Kako, o tem sedaj Rackley ne razmišlja. Saj še ni važno. Raekley 6eže po telefonu: »Halo! V Grillovi hiši stanuje njegov stric Paddy Mees. Vsi ga kličejo stric Paddy... D... da... Odslej morate nadzorovati Meesa ob vsakem koraku. Pričakujem točna poročila trikrat na dan!« Takoj nato telefonira v drugič: »Halo! Ali ste vi Oerson? Delo imam za vas. Odslej morate kakor senca slediti Grillu in ga ne 6mete nikdar izgubiti izpred oči. Najmanj V6ake tri ure hočem točno poročilo, kaj dela!« In zopet tretjemu: »Halo, Setting, lotite 6e komisarja Browna in inšpektorja Taylorja. Obema je na policiji poverjena preiskava v zadevi Palmer. Skušajta izvleči iz njih vse, kar se tiče zadeve Palmer.« Stari Rackley hoče razpresti mrežo tako temeljito, kot še nikdar, še več svojih plačancev voi v Mor por sen... Nadzorujte vse, kar počne stari Harley svojih pia vpreže v svoj voz: »Halo Caltor... Odslej pazite Vsaj več iročila«. In končno: »Halo, Cornel- na Gizelo Morton.. Da... da! Vsaj večkrat na dan hočem Izdajatefl: ini Jože Sodja Morton. Ne pozabite, da me zanimajo najbolj neznatne malenkosti.« Stari Rackley misli, da je dovolj na gosto raz-predel mrežo in da bo kljub smoli, ki jo je imel, v doglednem času lahko spravil Grillovo družbo v 6voj žep. Vesel 6e heheče starec v svoji delovni sobi in čaka, kdaj bo dobil prva obvestila... Kakor vedno, kadar se loti Rackley česa izrednega, (ako začnejo tudi sedaj brneti telefoni z V6eh strani. Poročila prihajajo. Rackley seveda ničesar ne zapiše. Niti besedice, niti datuma, niti ure. Vse, kar zve, si neizbrisno vtisne v spomin in iz podatkov, ki jih prejema, si ustvarja sliko o pioložaju. Po treh dneh se oglasi Maud Uppertovvn v Rackleyevi delavni sobi. ( »Dvakrat sem že prišla v pogovor z Ellen Counter. Toda na žalost, zvedela nisem ničesar!« Rackley o6tro opazuje Maud Uppertovvn: »Ne bodite tako kratki! ludi podrobnosti me zanimajo, Maud Uppertovvn!« Maud Uppertovvn začne: »Ellen Counter je silno zajposlena. Zato ima prav malo prostega časa. Kljub temu se mi je posrečilo, da 6em se seznanila z njo v avtobusu, ko je bila na poti v službo. Začeli sva klepetati in prav previdno in počasi sem 6pe-ljala pogovor na zadnje dogodke v Grillovi družbi. Urednik: Viktor Gsrm