KULTURNO
GLASILO

v' .

Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	P.b.b.
LETNIK XXVI / ŠTEVILKA 10	CELOVEC, DNE 7. MARCA 1974	CENA 2.50 ŠILINGA
UVODNIK

0 vrednosti šilinga
Dogodki zadnjega tedna v Veliki Britaniji, v Italiji in Franciji, malo prej pa v Bruslju kot osrčju Evropske gospodarske skupnosti odmevajo tudi v Avstriji. Mimo te ugotovitve resni opazovalec mednarodnega gospodarskega razvoja ne pride, čeprav sta omenjene dogodke notranjepolitično zameglila kongres Socialistične stranke Avstrije kot vladne stranke, za njim pa zlasti kongres Avstrijske ljudske stranke kot opozicionalne stranke.
Omenjeni dogodki v Veliki Britaniji, v Italiji in Franciji so sprožili ponoven zaplet velikega formata v osrčju Evropske gospodarske skupnosti. Sprožili pa so ga v času, ko EGS se ni prebrodila malo prej nastalih ostrih nasprotij glede zadržanja v razvoju monetarne in energetske krize v industrijskem svetu.
Vse to prizadene avstrijske gospodarske kroge tembolj, ker se je medtem @ prvič izkazalo, da mora Avstrija svoj sporazum z Evropsko gospodarsko skupnostjo iz leta 1972 čedalje dražje plačevati in ker
9 drugič izgleda, da je postala nevarnost nadaljne krize v razvoju režima EGS očividna.
Gledano z očmi avstrijskega gospodarskega opazovalca se je z dogodki pred in po vladnih krizah v Veliki Britaniji, Italiji in Franciji mednarodni gospodarski položaj Avstrije močno zaostril. Obstaja nevarnost, da bo avstrijski izvoz v te dežele v prihodnje hromel. V najbolj ugodnem primeru bo hromel tako dolgo, dokler po teh deželah ne bo odpravljena sedanja v galopu se razvijajoča inflacija in dokler te dežele ne bodo rešile svojih socialno-gospodarskih konfliktov. Spričo zapletov v Bruslju kot osrčju EGS in v mednarodni monetarni, krizi pa utegnejo avstrijske težave na področju eksporta trajati še dlje.
Avstrijsko gospodarstvo je v svoji zunanji trgovini še vedno osredotočeno na dežele Evropske gospodarske skupnosti. V tej trgovini pa avstrijska pasiva zad-nja leta vidno narašča. Povpraševanje za uvstrijskim blagom po teh deželah pričenja upadati. Nevarnost, da bo v prihodnje še bolj upadalo, postaja po zadnjih dogodkih v osrčju EGS, posebej pa se v Italiji, Veliki Britaniji in Franciji še bolj očitna, kot je bila že prej, ko je stal gospodarski razvoj v bistvu le v znamenju mednarodne energetske in surovinske krize.
Monetarna kriza, v kateri svet živi že skoraj dve leti, je Avstrijo le malo pri-zadela. Šiling je obdržal svojo medna-rodno vrednost in avstrijska vlada jo je inni lahko dvakrat zvišala. Toda svojo vrednost drži šiling lahko samo še tako dolgo, dokler bo Avstrija svoje izvozno blago plasirala na mednarodnem trgu. Tovrstne težave Avstrije vendar naraščajo. Zaradi upadanja vrednosti britan-
skega pinta, francoskega franka in italijanske lire je šiling postal predrag. Če zgubi še nemška marka na mednarodni vrednosti — kar nikakor ni izključeno — se možnosti avstrijskega izvoza lahko občutno zmanjšajo.
Istočasno pa obstaja nevarnost, da pričnejo giniti tudi možnosti avstrijskega izvoza in gospodarske kooperacije z deželami COMECON in z deželami v razvoju. Zaradi dragega šilinga že lahko v kratkem postane uvoz teh dežel iz Velike Britanije, Francije, Italije, pa tudi iz Zvezne republike Nemčije ter Amerike cenejši od uvoza iz Avstrije.
Avstrijsko gospodarstvo stoji v tem razvoju pred veliko dilemo. Njegov razvoj je na eni strani odvisen od dobav surovin iz vzhoda in dežel v razvoju. Na drugi strani pa je odvisen od konkurenčnosti šilinga nasproti drugim valutam pri izvozu finalnih izdelkov. Zaenkrat je avstrijska industrija z naročili še založena do sredi leta 1975. Koliko naročil bo v prihodnje še deležna, je odvisno od treh faktorjev in sicer:
1.	od tega, kako se bo razvijala kupna moč prebivalstva po deželah permanentnih stavk, to je v Veliki Britaniji, v Italiji in Franciji, pa tudi v Zvezni republiki Nemčiji, ki so glavne dežele Evropske gospodarske skupnosti;
2.	od tega, kako se bo razvijala konkurenčnost teh dežel nasproti Avstriji pri izvozu v dežele COMECON in v dežele v razvoju, če postane kupna moč njihovih valut nasproti funtu, franku, liri in marki, ugodnejša kot nasproti šilingu;
3.	pa od tega, če cenejše dobave finalnih izdelkov s strani Velike Britanije, Francije, Italije in Zvezne republike Nemčije dežele COMECON in dežele v razvoju ne bodo animirale k temu, da bodo omenjene evropske dežele s surovinami bolj zalagale kot Avstrijo. V takih okoliščinah ima avstrijsko gospodarstvo v bistvu le še eno izbiro, če hoče, da bo na mednarodnem trgu obdržalo sedanjo veljavo tako v trgovini z i?2dustrijskimi deželami kot z deželami v razvoju. Ta izbira obstaja med sedanjimi oblikami financiranja ekspor-tov in med odločitvijo za znižanje mednarodne vrednosti šilinga. Slednja odločitev avstrijskemu gospodarstvu lahko pripomore k dvojnemu: k povečanju konkurenčnosti nasproti ostalim industrijskim deželam na trgu dežel COMECON in na trgu dežel v razvoju ter k 5 tem povezanemu obdržanju sedanje polne zaposlitve avstrijskega prebivalstva.
Oboje pa je najtesneje povezano z vprašanjem ohranitve in utrditve nevtralnosti in neodvisnosti Avstrije, ki mora biti osnovni smoter avstrijske politike, ker je ustavno zakoreninjen. (bi)
,v
i
I
”■
■:
■.
i
s
■:
:»
.■
i
:■

Najhujša letalska nesreča
V nede!jo se je zgodila največja letalska ?®SreČ3 v zgodovini civilnega letalstva. Tur-p 0 Potniško letalo je strmoglavilo v bližini ar'2a, pri čemer je bilo mrtvih 347 potni-ov in članov posadke.
Vzroki strahovite katastrofe še niso jasni. Najbolj verjetna je trditev, da je nesrečo povzročila sabotaža, saj pravijo v Turčiji, da so letalo pred poletom natančno pregledali. V državi so proglasili ljudsko žalovanje.
Soglasni sklepi na Bistrici v Rožu
Če primerjamo razne občine, je mogoče ugotoviti, da potekajo seje občinskega sveta v rožanski Bistrici precej mirnejše kot drugod.
Podoben vtis je zbudila tudi občinska seja v torek tega tedna. Čeprav bi bilo dosti „noter“, točke dnevnega reda niso vžgale. Debata je ostala mlačna, kakor je bila občinska dvorana hladna.
So torej stvarno razpravljali? Da, seveda, tudi. Le sumiti je — če že ni očitno —, da odločajo v občinskih zadevah čisto drugje, v frakcijskih iri privatnih krogih namreč. Sklepanje na javni seji postaja tako bolj formalna stvar in dobiva malce grenak okus, „stvarnost“ je potemtakem umetna.
To velja v bistvu za vse v bistriški občini zastopane stranke, med katerimi so socialisti najmočnejši, imajo vendar 10 od vseh 19 mandatov. Opozicijske frakcije OVP, Volilna lista (Sebastian Malle in prof. Anton Feinig) ter Heimatliste v razmerju 6:2:1 bi kljub številčni šibkosti lahko imele več opozicijskega duha in čuta. Sicer se utegne zgoditi, da volilci ne vidijo več dosti razlike. Uspehi frakcijskih in privatnih dogovorov
še niso vse. Zvečine ljudje ne zvejo za nje; nastaja zategadelj velika nevarnost zamegljenih konceptov in zmedenosti med ljudstvom. Posledice čutijo najbolj boleče pripadniki slovenske narodne skupnosti v občini. Zato je želeti, da se slovenski odborniki zavedajo važnosti in pomena stališč, ki jih zavzemajo v javnosti — na občinski seji.
Brez daljše debate so soglasno sklenili odobritev zapisnika s prejšnje seje, poročila odbora za pregled blagajne in prošenj za koncesijo (Rosemarie Gabriel v Svetni vasi: kletni bar; Margarete Rieder v Rutah: gostilna). Tudi glede letnega računa za 1973 ni bilo ugovorov. Lansko leto je občina zaključila s finančnim presežkom, ker so davčna sredstva močno narasla.
Letošnji proračun — v rednem in izrednem delu — znaša domala 15,5 mil. šil. Izredni izdatki so namenjeni gradnji nove ljud-
ske šole v Bistrici, občinskim cestam, kakor tudi kopališče v Št. Janžu in vlečnici na Rute. Kulturi in športu so dodelili bolj pičlo vsoto (skupaj: 45.000 šil.). Diskusija je prinesla na dan, da občinsko vodstvo svoje načrte usmerja po neki petletki (Funfjahres-plan), katera pa občinski javnosti ni znana. Kar sta predlagala zastopnika Volilne skupnosti že v kontrolnem odboru, je občinski svet tudi odboril: občinski prispevek (25 tisoč šilingov) skupnosti za komasacijo v Podsinji vasi, Pleskarska dela za kopališče bo prevzela fa. Brandner s Celovca. Zadeva kopališča je bila predmet daljše razprave. Avstrijske dravske elektrarne (ČDK) so namreč obljubile kot odškodnino občini večjo podporo za gradnjo kopališča (700.000 šil.). Niso pa rešena še vsa pravna vprašanja pogodbe med občino in dDK.	-ki-
Hujskači obsojeni
V ponedeljek se je s pravično sodbo končala zadeva, v katero je bil zapleten slovenski občinski odbornik iz Borovelj Franc Pogan i t s c h. Peter T r a u n i g , kateri je tedaj spremljal in branil slovenskega mandatarja pred napadom treh pretepačev v Slovenjem Plajberku in je bil tudi sam ranjen, je bil namreč obdolžen, da se je tudi sam pretepal. Sodišče ga je spoznalo za nedolžnega in oprostilo. Traunig, šofer pri Pagitzu v Medborovnici, doma pa iz Otrovc (zastopal ga je dr. Grilc iz odvetniške pisarne dr. Tischlerja), je med drugim vedel povedati, da so mu omenjeni trije pretepači, dva Štajerca, eden pa domačin iz Slov. Plaj-berka, izbili dva zoba; napad pa da verjetno ni bil namenjen njemu, temveč občinskemu odborniku Poganitschu. Sodnik dr. Stot-ter, ki je Trauniga oprostil, je med drugim obrazložil sodbo s tem, da ni verjetno, da bi mogel biti ravno eden napadalen, če ga na drugi strani štirje napadalci tolčejo.
H Dva arabska gangsterja sta preusmerila britansko letalo, v katerem je bilo 100 potnikov in je letelo iz Bombaja v London, na amsterdansko letališče, kjer sta ga zažgala, Vsi potniki so se predhodno rešili iz letala.
(------------------------------------------------------x
»Psihologija raznarodovanja"
„Vsak član naroda, ki je bil v preteklosti pa je tudi še v sedanjosti v toliki meri zatiran, je dolžan, da o tem razmišlja in se trudi, da po svojih močeh odpravlja skupno žalostno usodo. Če pa govorim o tem kot psihiater, je to zato, ker pojav raznarodovanja, in posebno še narodnega zatiranja, prinaša s seboj raznovrstne nevarnosti za zdrav razvoj naše duševnosti oziroma osebnosti. Prav zaradi tega gorja, da ne omenim še vsega socialnega trpljenja, ki je običajno v zvezi z zatiranjem, je pojav raznarodovanja nekaj, kar je v popolnem nasprotju s tem, kar pojmujemo kot kulturo in humanizem."
Referent: primarij dr. Jurij Zalokar Okrajna prireditev Doma v Št. Petru (pri šolskih sestrah) pri Št. Jakobu.
V nedeljo, 10. marca, od 14.30 do 18.00
t

Slovesna razglasitev nove ustave v Jugoslaviji...
BEOGRAD. — Svet narodov zvezne skupščine je na slovesni seji pod predsedstvom Miše Špiljaka, predsednika sveta narodov, 21. februarja, proglasil novo ustavo SFRJ, ki je izraz stremljenj narodov in narodnosti Jugoslavije in rezultat triletnega procesa reforme ustavne graditve jugoslovanske socialistične skupnosti.
Miša špiljak je na začetku svojega govora obvestil navzoče, da se je predsednik Tito opravičil, da se zaradi bolezni ne more udeležiti seje. Špiljak je v svojem govoru ugotovil, da so z ustavo opravljene pomembne spremembe na vseh področjih družbeno-gospodarskega in političnega sistema. Ustvarjeni so pogoji, da delovni ljudje upravljajo z delom, z rezultati dela in s celotnimi odnosi družbene reprodukcije. Z uvedbo delegatskega sistema, je po ugotovitvi Špiljaka storjen zgodovinski korak. Delegatski sistem omogoča delavskemu razredu neposredno udeležbo pri opravljanju družbenih poslov. Z ustavnimi rešitvami na področju družbenih dejavnosti so zagotovljeni
ugodni pogoji za delovanje interesnih skupnosti in za dosledni razvoj samoupravnih odnosov v dejavnostih izven-materialne proizvodnje.
Z ustavo so potrjeni novi odnosi med zvezo in republikami in pokrajinama, ki so bili vzpostavljeni z ustavnimi spremembami leta 1971. Bistveno je spremenjena tudi struktura konstituiranja zvezne skupščine. S tem so po mnenju Špiljaka dosežena osnovna jamstva kohezije jugoslovanske večnacionalne skupnosti. Z ustavo je ponovno potrjena tudi vernost Jugoslavije politiki miru. Izražena je trdna odločnost, da se bodo jugoslovanska ljudstva zoperstavila vsakemu morebitnemu napadu na Jugoslavijo. Z ustavo so potrjena osnovna načela jugoslovanske politike (aktivna miroljubna koeksistenca, spoštovanje nacionalne suverenosti in enakopravnosti vseh držav, nevmešavanje v notranje zadeve drugih) in odločnost, da se Jugoslavija aktivno vključi v borbo vseh naprednih sil na svetu za razvoj miru in socializma.
... in v Sloveniji
• LJUBLJANA. — V petek, 28. febru-0 arja, je slovenska skupščina sloves-0 no razglasila novo ustavo SR Slove-0 nije. Prebral jo je član republiškega 0 zbora Miran Goslar.
0 Nova ustava, je dejal Goslar, po-0 meni skupaj z novo zvezno ustavo 0 važno dejanje v zgodovinskem boju 0 delavskega razreda za osvoboditev 0 človeka, v razvoju samoupravnih so-0 cialističnih odnosov in v razvoju dr-0 žavnosti slovenskega naroda, ki si 0 skupaj z drugimi narodi in narodnost-0 mi v enakopravni jugoslovanski skup-0 nosti zagotavlja svoj obstanek in svo-0 boden razvoj. Nova ustavna ureditev 0 izpolnjuje zahteve vseh naših ljudi, 0 da prevzamejo odločanje o svojem 0 življenju in delu v lastne roke in si 0 zagotovijo svoje neposredno sodelo-0 vanje pri urejanju vseh družbenih za-0 dev.
Miran Goslar je nato prebral sklep o razglasitvi nove slovenske ustave.
Na seji republiškega zbora skupščine, ki so se je udeležili poslanci vseh zborov, slovenski člani sveta federacije, člani ustavne komisije, predstavniki druž-beno-političnih organizacij in številni gostje, je o pomenu nove ustave govoril predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher, ki je bil tudi predsednik komisije, ki je pripravljala besedilo nove ustave.
Sergej Kraigher je v začetku poudaril, da je nova ustava sad triletnega dela in da so o njej dajali pripombe in predloge vsi občani v teku javne razprave. Javna razprava je pokazala, je med drugim poudaril Sergej Kraigher, kako v zavest vseh delovnih ljudi vse globlje prodira spoznanje o vsebini in pomenu suverenosti delovnega ljudstva Slovenije kot neposrednega nosilca oblasti in uprav-
ljanja vseh družbenih zadev. Javna razprava je tudi pokazala, da se delovni ljudje vedno bolj zavedajo pomena suverenosti slovenskega naroda, ki smo jo izbojevali v narodnoosvobodilnem boju in jo uresničujemo v okviru SFRJ, zavedajo se polne in neposredne odgovornosti za svoj lasten razvoj, kakor tudi za krepitev moči in samoupravni razvoj federacije v usodni povezanosti z drugimi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi.
Sergej Kraigher je poudaril, kako nova zvezna ustava in ustava slovenske republike, kot tudi ustave vseh drugih jugoslovanskih republik in avtonomnih pokrajin, pomenijo izvirno in revolucionarno dejanje, katerega pomen široko presega okvir Jugoslavije, kakor tudi današnji čas. Presega ga zato, ker kaže sodobnemu svetu pravi družbeni značaj temeljnih problemov, ki jih mora reševati ob ogromni koncentraciji gospodarske, finančne, politične in vojaške moči v osamosvojenih centrih.
Pomen nove zvezne ustave in republiških ustav je tudi v tem, ker poglabljajo in utrjujejo enotnost jugoslovanskih narodov na temeljih samoupravne demokracije, s čimer se utrjuje tudi mednarodni položaj Jugoslavije in njene neodvisne politike aktivnega sožitja ter neuvrščenosti.
0 Predsednik republiške skupščine 0 je nato obširno obrazložil vse pogla-0 vitne in bistvene značilnosti nove u-0 stave, ki opredeljujejo Slovenijo kot 0 „državo, ki temelji na suverenosti 0 slovenskega naroda in ljudstva Slo-0 venije, na oblasti in samoupravljanju 0 delavskega razreda in vseh delovnih 0 ljudi in kot socialistično samouprav-0 no skupnost delovnih ljudi in obča-0 nov slovenskega naroda ter italijan-0 ske in madžarske narodnosti".
Izraelci dokončno zapustili zahodno obalo Sueškega prekopa
Po 129 dnevih zasedbe so izraelske oborožene sile dokončno zapustile zahodni breg Sueškega prekopa. Tako se je zaključila četrta faza umika v spoštovanju sporazuma o ločitvi med izraelskimi in egiptovskimi silami. Zadnja je zapustila egiptovsko ozemlje zahodno od prekopa enota padalcev. Umik je potekal v veselem vzdušju, ob petju in plesu. Opoldne so ozemlje, s katerega so se Izraelci umaknili, zasedle mirovne sile OZN, nato pa so se vrnile na svoje položaje egiptovske čete.
Izraelske sile so sedaj začele umik proti
vzhodu, ki se bo moral zaključiti do 5. marca, ko bodo egiptovski položaji ločeni od izraelskih z varnostnim pasom, ki gre od obale Sredozemskega morja na severu, do Sueškega zaliva na jugu. V teku današnje tiskovne konference je predstavnik Organizacije združenih narodov v Kairu Rudolf Štajduhar izjavil, da je prispelo zadnjih 140 nepalskih vojakov in da so mednarodne mirovne sile dosegle število 6.973 vojakov. Štajduhar je tudi sporočil, da so si Izraelci in Egipčani izmenjali še nekatera trupla padlih vojakov.
Koordinacijski odbor le politično orožje?
Po sklepu sinode bodo v vsaki župniji Avstrije ustanovljeni tako imenovani koordinacijski odbori. Namen teh odborov naj bi bil podpirati duhovno delo na krščanskih načelih in skrbeti za bratsko sožitje ter medsebojno spoštovanje. Tu so mišljeni predvsem dvojezični kraji, v krščanskem duhu.
Tudi v ziljski župniji Gorjane je duhovnik Z i 11 e r e r preteklo nedeljo sklical sejo, na kateri bi izvolili tako imenovani pripravljalni odbor, ki bi pripravljal ooznejšo volitev koordinacijskega odbora. S predlogom gospoda župnika, da bi izbral nekatere po njegovem mnenju za to delo sposobne ljudi, se večina ni strinjala. Napačno bi namreč bilo, če bi bil Slovenec sposoben za takšno delo. Vzroki so bili v tem, ker prvič niso bili nekateri sami imenovani, in ker drugič niso bili zmožni razumeti, da je bil to le predlog in nobena slovenska kampanja. Potem, ko so nekateri „vindišarji“ ostudno napadli duhovnika, so takoj ustanovili protilisto (!) s „teitschgesinntom“ na čelu.
Prišlo je torej veliko pristašev k seji, ki so s svojimi glasovi močno podprli nanovo ustanovljeno protilisto (!). Dobili so sicer večino, a s tem je bilo jasno izpričano, da je bilo vse to dogovorjeno. Kljub temu pa so bili presenečeni, da je tudi mož, ki je še Slovenec, dobil precej glasov. Toda bilo jih je premalo.
Dosegli so, kar so hoteli. Saj je tudi razumljivo. Kako more biti nekdo v odboru, če pa ne zataji materinščine in lastnega naroda? Mi nismo tisti, ki bi bili nevoščljivi, ki bi takoj zamerili, če se kdo drugi eksponira za cerkvena dela. Ostanemo pri cerkvenem delu. Ali je res sovraštvo do slovenskega naroda in končno do samega sebe, ker smo vendar vsi Slovenci, v skladu s krščansko vero, ki jo hočejo predstavljati prav sovražniki slovenske besede? Po mojem grda hinavščina!	pjotr
Nova koalicijska vlada na Južnem Tirolskem
Po večmesečni krizi, ki je trajala od novembra — medtem je bila na Južnem Tirolskem na krmilu dežele samo nekako začasna vlada krščanskih demokratov in pristašev Južno-tirolske ljudske stranke — je ta dežela dobila koalicijsko vlado, ki jo poleg omenjenih dveh strank sestavljajo še republikanci in socialni demokrati. V vlado še niso stopili socialisti. Po dogovoru je predsednik nove vlade Bruno Kessler, pristaš krščanskodemokratske stranke iz Trenta, medtem ko zastopajo Južnotirolsko ljudsko stranko Erich Miiller, Klaus Dubis in Luis Durmvvalder. Da bi lahko prišlo do takšne koalicijske vlade, je krščanska demokracija sprejela zahtevo, da se tudi v manjših občinah uvede proporcionalni volilni sistem; doslej je bil ta dovoljen samo v občinah, ki
so dosegle prebivalstvo 4.000 ljudi, medtem ko bo odslej dopuščen tudi v občinah s 1.000 prebivalci.
Hkrati sta se vodilni stranki, to je krščanska demokracija in Južnotirolska ljudska stranka dogovorili tudi glede sestave pokrajinske vlade bozenske pokrajine, ki uživa avtonomijo v smislu „paketa". Deželni glavar južnotirolske pokrajinske vlade ostane še naprej dr. Silvius Magnago. V pokrajinski vladi so bili doslej pristaši Južnotirolske ljudske stranke, krščanske demokracije in Socialistične stranke. Po vsej verjetnosti se bodo tej koaliciji pridružili še socialni demokrati. Položaj Južnotirolske ljudske stranke se je v pokrajini utrdil spričo večjega prirastka nemškega prebivalstva.
KOMENTAR NEPOTREBEN!
Zastave s kljukastim križem naj bi plapolale z zahodnonemških hiš! To je želja nekaterih menedžerjev za propagando: (Wer-bemanager): Hamburška založba „John-Jahr“ je namreč pred kratkim izdala knjigo „Das Dritte Reich. Zeitgeschehen von 1933 bis 1945 in Wort, Bild und Ton“. Ker pa se bojijo, da bi ta knjiga o Hitlerjevem režimu ne povzročila zadostnega odmeva, so se odgovorni menedžerji imenovane založbe spomnili kljukastih križev. Sicer pa še niso imeli možnosti, realizirati svojega namena: razne demokratične ustanove, med njimi tudi osem zahodnonemških radijskih postaj ter „Zveza nemških antifašistov", so ostro protestirali proti načinu nameravanega propagiranja knjige o »Tretjem rajhu".
„ČUJTA, IZDAJALCA!"
Angleška agencija Reuter poroča iz Pariza, da je francoski zunanji minister Michel Jobert nekemu svojemu prijatelju telefoniral iz Bonna, kjer je bil na obisku, da bo začel pogovor z zahodnonemškim zunanjim ministrom Scheelom in angleškim zunanjim ministrom Homeom z vzklikom „Čujta, izdajalca!". Francoski parlamentarci, člani poslanskega odbora za zunanje zadeve, so Jobertovo telefonsko sporočilo v Pariz potrdili. Jobert se je tako hotel »maščevati" nad ministroma, ker se nista postavila na njegovo stran na konferenci predstavnikov držav uvoznic v VVashingtonu, ko se je protivil ameriškemu predlogu, da predstavniki teh držav ustanovijo »delovno skupino".
NA GOLANSKI PLANOTI POGREŠAJO
89 IZRAELCEV
Izraelska vlada je že večkrat zahtevala od sirske vlade, naj poskrbi za sestavo spiska izraelskih ujetnikov v Siriji. Sirska vlada ni njeni zahtevi ugodila. Zdaj poročajo iz Tel Aviva, da pogrešajo Izraelci 80 izraelskih vojakov, ki so izginili v bojih na Golanski planoti od oktobra 1973, ko se je začela vojna. Med pogrešanimi vojaki so vojaški piloti, topničarji in navadni vojaki.
PALESTINCI ZAHTEVAJO
ZASEDENO OZEMLJE
Te dni je v Bejrutu zborovala organizacija za osvoboditev Palestine. Prisostvovali so predstavniki treh velikih palestinskih organizacij: Al Fa-tah, Al Saika in FDPLP. Samo FPLP, ki jo vodi Habach, ni poslala svojega predstavnika na zborovanje. Zborovalci so sprejeli sklep, da se Cis-jordanija in Gaza po umiku Izraelcev ne smeta izročiti Jordaniji. Na tem ozemlju naj se ustanovi neodvisna palestinska država.
IDEOLOŠKA GONJA NA KITAJSKEM
PEKING. — Po vsej Kitajski se gonja proti Lin Piau in Konfuciju hitro stopnjuje. V tem okviru so nedaleč od prestolnice razstavili vrsto karikatur, ki pripisujejo bivšemu Mao-cetungovemu nasledniku vrsto prevratniških naklepov. Kitajski tisk dan za dnem poroča o raznih tazibao (dobesedno pomeni časniki z velikimi črkami, to je plakati napisani na roko), na katere delavci pišejo osnovne teze politične diskusije v teku. Če ne manjkajo tazibao s citati iz Maocetungovih del, ne manjka tudi takih, s katerimi delavci obravnavajo specifične probleme svojega delovnega mesta in kritizirajo, včasih tudi zelo ostro, svoje direktorje.
SPOR ZDA — IZRAEL
DAMASK/BEIRUT. — Ameriški zunanji minister je prispel na Bližnji vzhod v misiji dobre volje za rešitev bližnjevzhodne krize. Kot je znano, sta Sirija in Izrael še zmerom v vojnem stanju. Medtem pa se je izvedelo, da je vodja ameriškega zastopstva Scotes v Damasku izjavil, da se Združene države Amerike ne strinjajo z izjavo gospe Golde Meirjeve, češ da je Golansko višavje del izraelskega ozemlja, ter da je ta zanj življenjskega pomena.
Koroška stvarnost -
v NAŠEM TEDNIKU
Pevski festival v Celovcu
Več kot veselo prepevanje, pevski koncert ali pevsko srečanje je bila že tradicionalna kulturna prireditev, katero smo doživeli zadnjo nedeljo v Domu glasbe v Celovcu, in katero je priredila Krščanska kulturna zveza v Celovcu. Da, celo več kot prijetno popoldne, je bilo to izvanredno srečanje zvokov, pesmi, besede, pevcev, pevskih zborov iz dveh dežel! Nastop mešanega zbora „Lojze Bratuž11 iz Gorice, moškega akademskega zbora graških študentov in salzburških bogoslovcev ter mešanega zbora „Jakob Petelin-Gallus" iz Celovca, je bil praznik slovenske pesmi in nepričakovano prijetno presenečenje za številne poslušalce, ki so prišli kljub slabim vremenskim razmeram iz vseh koroških slovenskih dolin.
Pevski koncert so otvorili graški študentje in salzburški bogoslovci pod vodstvom Aleša Schusterja z „Zdravico“ — slovensko himno Franceta Prešerna — pozdrav Slovencem in vsem narodom. Ta pesem, Prva izmed dvanajstih prvega dela koncerta, je bila uvod v venec pesmi, ki so segale od Mozarta preko Gallusa do koroške narodne pesmi. Naš akademski pevski zbor, številčno in kvalitativno razširjen, je kar s prvo pesmijo presenetil s čistimi glasovi iz mladih grl. Potem nastop mešanega pevskega zbora „Lojze Bratuž" s pevkami v ži-vorumeni garderobi in pevci, pod vodstvom Stanka Jericija, ki niso le na zunaj harmo-nizirali med seboj, temveč tudi garantirali za petje z aplavzom najbolj nagrajenega zbora srečanja. Pozdrav z latinsko „Ad te, Domine" Italijana Scarlattija in Gallusovo »Confirma hoc Deus“ je pokazal visoko raven zborovskega petja goričkega zbora: posebna subtilnost ženskih glasov in tehnična izpiljenost, posebno v pianu in pianissimu.
Nato je stopil na oder predsednik Krščanske kulturne zveze, Lovro Kašelj, in orisal dva važna pomena prireditve: spomin
SLOVENSKA MLADINA IZ ARGENTINE POZDRAVLJA KOROŠKE SLOVENCE Naš tednik je prejel pismo, v katerem »Slovenska mladina v Argentini, zbrana v koloniji v Počitniškem domu dr. Hanželiča v Kordobskih hribih, želi koroškim Slovencem srečno novo leto ter prisrčne pozdrave!" Sledi nad devetdeset podpisov.
—= Kratke kulturne
ROK ZA »DOKTORAT"
NA LJUBLJANSKI UNIVERZI
Na dnevni red seje univerzitetnega sveta ■jubljanske univerze je prišlo tudi vprašanje izpolnitve zadnjega roka (28. marec letos), določenega po zakonu o visokem šolstvu, do katerega morajo fakultetni učitelji, ki nimajo doktorata znanosti, opraviti doktorat, s'cer ne morejo več ostati na svojih delovnih mestih oziroma, ne morejo več oprav-'iati učiteljskega dela. Zadevo je rektor ljubljanske univerze, prof. dr. Janez Milčinski, 'menoval »osrednje vprašanje univerze".
dvema skladateljema: zaslužnega ustvarjalca in gojitelja koroške slovenske pesmi, ustanovitelja pevskega zbora »Petelin-Gallus", dr. Franceta Cigana in velikega prijatelja naše pesmi in harmonizatorja, profesorja Luke Kramolca, ki je pred kratkim za zmerom odšel od nas.
V dokaz spoštovaja dveh skladateljev in obljube, da jih koroški Slovenci ne bodo nikdar pozabili, so se vsi spomnili z enominutnim molkom. Drugi važni namen popoldneva pa je bilo srečanje med zamejci, pevcev in pevk, Slovencev in Slovenk iz Goriškega s koroškimi Slovenci. Lepi pozdravi pa niso veljali samo nastopajočim gostom, temveč tudi visokim gostom-poslu-šalcem, med njimi jugoslovanskemu konzulu SFRJ Branku Čopu in prvemu slovenskemu kulturnemu referentu, dr. Pavlu Apovniku. Kulturna izmenjava med Slovenci naj bi v glavnem morala ojačiti medsebojno samozavest in življenjsko voljo, je zaključil govornik.
Odgovoril mu je podpredsednik Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici dr. Pavlin. (Njegove besede prinašamo na 4. strani.)
Po pozdravu je nastopil koroški zbor »Petelin-Gallus" z Mozartovo »Ave verum cor-pus", ki verjetno tudi zboru ni ugajala, če vrhu tega še upoštevamo, da bi kakšna Gallusova stvaritev brezdvomno odgovarjala programu in seveda tudi imenu zbora, ki se tokrat sploh ni oziral na pesmi iz Gallusove umetne zakladnice. Muzikalni izlet v klasiko je zaključil akademski zbor z (zdaj originalno) Gallusovo »Guam gallina" in se za prvi del koncerta poslovil z »Oj Triglav moj dom" (J. Aljaž), s čimer je zapustil še kar prijeten vtis.
Z »Jutranjo pesmijo" iz katekizma Primoža Trubarja, katero je harmoniziral M. Tomc, je »Lojze Bratuž" nadaljeval spored in dokazal svojo homogenost zlasti v »Belokranjski baladi" V. Vodopivca, dočim so čisti ženski glasovi presenetili v Skroupovi pesmi »Kje dom je moj". S koroško narodno »Vušt-nejša ja ni" se je Gallus vpel v srca poslušalcev, ki so se potem tudi prisrčno zahvalili za »Sva z lubco na jarmak hodiva" in »V Celovcu lepo pavkajo" — dve ziljski narodni pesmi po zapisu F. Marolta priredil R. Gobec — saj sta dve pesmi rariteti v repertoarju naših zborov.
V	skladu s koncilskimi nauki, naj bodo narodnostne manjšine deležne verskih obredov v svojem jeziku, so prebivalci iz Ukev v Kanalski dolini poslali videmskemu nadškofu msgr. Battistiju pismo, v katerem ga opozarjajo, da bo v kratkem času verjetno prosto mesto župnika v njihovi vasi in da kot Slovenci želijo, da bi ga nasledil slovenski župnik.
V	videmski pokrajini se je pod poprejšnjim nadškofom in žal že tudi pod sedanjim dogajalo, da so zaradi nepoučenosti premeščali slovenske duhovnike v furlanske fare, slovenske fare v Beneški Sloveniji pa so zasedli italijanski duhovniki.
Po odmoru so se zopet predstavili Goričani s štirimi pesmimi, tematično globoko povezane z idilično ljubeznijo, pesmi, ki so na odru »zaživele": »Rožici" (J. Laharnar), narodna v priredbi M. Fileja »Kaj pa ti, fantič" v odlični harmonizaciji, »Bleda luna" in »Stoji na bregu dekle" po B. Ščeku.
Kot poklon mojstroma koroške slovenske pesmi je nato »Jakob Petelin-Gallus" zapel koroško narodno »Oj, te mlinar" v priredbi prof. L. Kramolca, torej pesem, ki je vžgala — posebno po zaslugi solista Janeza Kampuša — in libuško narodno v priredbi F. Cigana »Rožmarin — spomin".
S »Kranjčičevim Jurijem" (solist J. Kovačič) in »Ribniško", so graški študentje in salzburški bogoslovci ponovno dokazali, da so kvalitetni pevci; dobro sta odrezala solista A. Schuster in J. Srienc, slednji je s svojim basom poskrbel za enega izmed viškov koncerta; z »Mlatiči" (K. Maše k — B. Potočnik) so naši akademiki končali svoj nastop, ki je res prijetno presenetil.
Gostje iz Gorice so nas nato popeljali najprej na lepo Gorenjsko z narodno »Na Gorenjskem je fletno" (priredil F. Močnik) in potem nazaj na Koroško s »Pojdam v Rute" in tako izrazili povezanost slovenskega naroda — tudi z zamejstvom.
Glasbeno darilo naših sosedov je »Jakob Petelin-Gallus" povrnil s primorsko »Pa se sliš" — in to še kar odlično.
Mešani zbor in favorit popoldneva, »Lojze Bratuž" si je izbral »Lipo", tisto melo-dijozno in subtilno pesmico, ki je preživela celo prepoved zaradi »okornega" besedila... — Rože, ki so bile podarjene zboru, naj bi bile izraz hvaležnosti navdušene koroške publike!
Razume se, da je domači zbor »Jakob Petelin-Gallus" zaključil koncert z Aškerčevo pesnitvijo, harmonizirana po M. Tomcu »Janičar" s solom J. Kampuša, pri čemer je samo še motilo pomanjkanje desnega krila — basistov.
Lahko sklepamo, da je tradicionalna kulturna prireditev Krščanske kulturne zveze, katero je »strokovno" povezovala Andreja Zikulnig, bila uspešna v vsakem oziru, saj je hvaležna publika izkazala svoje zadovoljstvo s pravimi viharnimi aplavzi. -herb-
Ker je v slovenskih krajih videmske pokrajine slovenski župnik edini človek, ki lahko vsaj do neke mere obvaruje slovenskega človeka pred odtujevanjem (spomnimo se samo na prepoved celo neobveznega poučevanja slovenščine v pošolskem pouku v dveh krajih Beneške Slovenije, je naš list že obširneje poročal), je korak prebivalstva Ukev zelo umesten, saj po eni strani omogoča nadškofu namestitev takšnega duhovnika, ki bo v skladu s pričakovanji ogromne večine prebivalstva, hkrati pa izraža tudi skrb prebivalcev Ukev za ohranitev svojega jezika in svoje kulture.
NOBELOVA NAGRADA SOLŽENICINU
STOCKHOLM. — Vsako leto na dan 10. decembra podeljujejo v švedskem glavnem mestu tradicioalno Nobelovo nagrado za literaturo. Pri tej slovesnosti bo navzoč tudi izgnani ruski pisatelj Aleksander S o I ž e n I c i n. To so sporočili te dni v Stockholmu. Na veliki slovesnosti bo Solženicin prejel Nobelovo nagrado za literaturo, ki so mu jo prisodili leta 1970. Tedaj je bil slavni umetnik še doma in mu sovjetske oblasti niso dale dovoljenja, da bi osebno prisostvoval svečani podelitvi. Nagrada 1,7 milijona šilingov, preračunano v našem denarju, so že tedaj naložili v neki švicarski banki.
»OTOČJE GULAK" BODO TISKALI
TUDI V JUGOSLAVIJI
BEOGRAD. — V Jugoslaviji bo najbrž izšlo delo »OTOČJE GULAK" Aleksandra Solženicin a. Za pravico izdaje te znamenite knjige, ki je v svetu dvignila toliko prahu, se potegujeta dve zagrebški založbi, in sicer »Naprijed" in »Znanje". Knjigo bi najprej tiskali v 50.000 izvodih. Kot je znano, so v Jugoslaviji tiskali doslej že vsa Solženicinova dela in to v visokih nakladah.
Scharfova lirika v slovenščini
#	Društvo slovenskih pisateljev je v poti nedeljek priredilo srečanje s koroškim
#	pisateljem in pesnikom Helmutom ® S c h a r f o m. Ob tej priložnosti so pri-
#	pravili tudi tiskovno konferenco ob izidu
#	njegove pesniške zbirke v slovenščini
5	»Beseda, ki bosa potuje" („Worte, die $ barfuB gehen").
® Knjigo sta prevedla na slovenski je-0 zik Jože Šmit in Branko Žužek.
#	Pesnika Scharfa je sprejel v Ljubljani
6	tudi avstrijski generalni konzul dr. Hein-S rich Riesenfeld. Višek bivanja koroškega S pisatelja v slovenski prestolnici pa je S bilo branje njegovih del v Domu društva
#	slovenskih pisateljev.
Kitajska umetnost na Dunaju
Do sedaj samo v Parizu in Londonu razstavljena, kot arheološka svetovna senzacija označena zbirka kitajskih izkopanin je trenutno razstavljena v dunajskem muzeju za uporabno umetnost in bo na voljo obiskovalcem do 20. aprila.
Gre za najdbe kitajskih izkopavanj, ki obsegajo časovno obdobje od leta 600.000 pred Kristusom pa do 14. stoletja. Med posebno dragocenimi razstavnimi primerki so znameniti »Leteči konj", 34,5 cm visok bronasti kipec iz groba vzhodne Han dinastije, reda (25—200 pred Kr.), lesketajoče se mrliško oblačilo iz žada princese Tu-Van iz zahodne Han dinastije, bronasti vrč za vino zahodne Ču dinastije z začetka 10. stoletja pred Kristusom itd.
Posamezne dragocenosti pojasnjujejo izčrpne stenske table, predvajanje filmov in projiciranje diapozitivov ter zajeten katalog, natisnjen v 20.000 primerkih.
Razstavo je pretekli četrtek (28. 2.) odprl sam zvezni predsednik Franz Jonas, ki je pravkar okreval. Kot je znano, je bil Jonas nekaj časa bolan.
Prebivalstvo v Kanalski dolini zahteva slovenskega duhovnika
SLOVENSKA LIRIKA V NEMŠČINI
Predsednik občine mesta Dortmunda arntlebe v Zahodni Nemčiji je na prilož-n°stni slovesnosti jugoslovanskemu gene-n®niu konzulu Vladu Miheliču izročil prav-ar izšlo zbirko sodobne slovenske lirike v nemščini. Slovesnosti je prisostvovalo več Slednih osebnosti tega mesta, pa tudi de-a9acij književnikov iz Slovenije, ki jo je vo-‘;a Predsednica slovenskega PEN-kluba '^a Mihelič. Zahodnonemški književniki 3,° 0 ^malu vrnili obisk slovenskim. Na rur-območju začasno dela okrog 10.000 e avce iz Slovenije, ki so organizirani v vrstl društev.
OMAN V LINZU IN NA DUNAJU
Nove liste in tiskano grafiko bo raz-aaVil naš koroški rojak Valentin ^ 3 n v Umetniškem domu na Du-naiu in v muzeju Gurlitt v Linzu. Oman bo odprl razstavo na Dunaju • marca, v Linzu pa 9. maja.
—i ■ ir	■ — — ■■■-■	n—-
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na premiero slovenskega barvnega filma
Cvetje v jeseni
v četrtek, 21. marca 1974, ob 20.30 v Volkskinu v Celovcu ter nadaljnje predstave:
V	PETEK, 22. marca, ob 19.30
v Št. Jakobu v Rožu, kino Janach;
V	NEDELJO, 24. marca, ob 11.30, v Železni Kapli, kino Ziegler;
V	PONEDELJEK, 25. marca, ob 20. uri na Čajni, občinski kino.
Film »Cvetje v jeseni" je nastal po istoimenski povesti pisatelja IVANA TAVČARJA, v sodelovanju filmskega podjetja Vesna film in RTV Ljubljana. Scenarij je napisal Mitja Mejak, režiral Matjaž Klopčič, glasbo je prispeval Urban Koder, kamera Žaro Tušar.
V glavnih vlogah pa nastopajo: Milena Župančič, Polde Bibič, Duša Počkaj, Bert Sotlar, Dare Ulaga in Štefka Drolc.
Ljubitelji slovenske filmske umetnosti prisrčno vabljeni!
iiinuMri imm« la—g——
Pevski koncert v Celovcu
TlUma teaUu/:________________________________
Odprto pismo ^Slovenskemu vestniku"
V zadnji številki „Slovenskega vestnika" z dne
1.	marca t. I., ste na četrti strani objavili poročilo o zadnji občinski seji in o letnem proračunu za leto 1974 v Globasnici.
Dotakniti se hočem samo postavke za kulturo v letnem proračunu, ker sem mnenja, da je pisec tega članka preveč enostransko žongliral s številkami, tako da je relacije premaknil v napačno smer. Sam sem bil na tej seji in sem pazljivo zasledoval debato o kulturnem proračunu, ki je trajala dobri dve uri. Zato mi boste dovolili, da pomaknem stvar v pravo luč, da si bo bralec napravil pravo sliko o kulturnem zapostavljanju oziroma nezapostavljanju v Globasnici.
1.	Res je, da se je postavka za kulturo od lanskega leta na letos dvignila, vendar jo ni povišal g. župan Sadjak sam, kot to piše vaš list. V predlogu za proračun 1974 je imel v začetku debate g. Sadjak samo 15.000 šilingov. Sele v debati (odbornik Volilne skupnosti Gregorič je zahteval podvojitev postavke) so se občinski odborniki zedinili na 26.500 šliingov.
2.	G. župan Sadjak je začel denar razdeljevati po sistemu, ki ga ne bo odobraval noben občan. Podpore je začel najprej razdeljevati na izvenobčinske ustanove (!) (ARBO, Rdeči križ itd.), kar sigurno ni v smislu Globašanov, ki plačujejo davke v občinsko blagajno. Sele na ugovor odbornika Volilne skupnosti Gregoriča, ki je dejal, naj najprej obravnava domače ustanove, je župan spremenil svoj sistem razdeljevanja.
3.	Odbornik Volilne skupnosti R. Greiner je predlagal, da bi razdeljevali denar po nekem ključu, s katerim bi bolj podprli tiste ustanove, ki so bolj aktivne. Vsaka ustanova naj bi predložila poročilo o delu in bi nato po tem ključu dobila podporo. Seveda večinski stranki tega predloga nista podprli, dobro vedoč, zakaj ne.
4.	Da pa bom spodbil trditev pisca, ki pravi, da ni kulturnega zapostavljanja, bom s številkami dokazal, da potvarja resnično stanje in zavestno zavaja bralca:
a)	„Nemško društvo — Landjugend" je dobilo 3000 šil. V lanskem letu je to društvo priredilo 1 (en!) ples in 1 (en!) plesni tečaj. Tako je povedal pri občinski seji odbornik (OVP), ki je tudi odbornik pri „Landjugend“. Povedal je še, da so plesni tečaj priredili izven občine, kar potrjuje, „koliko so s podporo storili za Globasnico".
b)	Gevverkschaftsjugend 3000 šil. Predstavnik GJ ni bil v stanu povedati, kaj vse so storili za javnost.
c)	Kameradschaftsbund — 1000 šil. Na vprašanje nekega odbornika Volilne skupnosti predstavniku Kameradschaftsbunda, ki je tudi odbornik SPO, kaj delajo oziroma prirejajo, je leta dejal, da so „Traditionstrager“, kar bi po njegovem mnenju, tako je vsaj zgledalo, bila že garancija in nujnost za vsako podporo.
č) Levji delež postavke pa je zasegel športni klub — Globasnica. Zakaj pa pisec članka ni omenil, koliko je dobil šport? Potem bi moral priznati zapostavljanje!
d)	Manjše dotacije (500—1000 šilingov) pa so dobile izvenobčinske ustanove in Osterreichische Jugendbevvegung.
Nasproti vsem tem organizacijam pa bi postavil Slovensko kulturno društvo, njegovo delo in bornih 3.500 šilingov (od 26.500) podpore. Slovensko kulturno društvo že nad 70 let deluje v Globasnici. Na to bi lahko bila ponosna tudi občina, občinski svet in tudi župan. V letu 1973 je SKD priredilo v Globasnici 16 raznih predstav, ki so bile vse zelo dobro obiskane. Pevski zbor SKD je osemkrat gostoval po drugih krajih. Ob 70-letnici obstoja je SKD postavilo domačinu Francu Ledru-Lesičjaku dostojen spomenik in s proslavami opozorilo javnost na Globasnico. Samo izdatki za kulturni festival in spomenik so presegli 100.000 šilingov. Od 1. januarja 1974 naprej je SKD priredilo že 6 (šest) predstav. Vendar ves ta trud, ki ga člani SKD vlagajo za domačo publiko, očitno nič ne velja za nekatere odbornike večinskih strank (eden od odbornikov s strani SPO se je celo izrazil „Vi pojete samo en toni". Gotovo je mislil, da slovenska kultura sama ni kaj prida), ker si drugače ne morem predstavljati, da so pri podporah napram SKD tako skopi. Nerazumljivo je, kako more organizacija, ki v enem letu pripravi samo 2 (dve) prireditvi (eno celo izven občine), dobiti isto podporo kot društvo, ki je v istem časovnem obdobju priredilo neprimerno boljše predstave — 22 (dvaindvajset) doma — 8 pa drugje.
Če bi bil pisec resnicoljuben in objektiven, bi zadnji stavek v drugem odstavku omenjenega članka napisal takole: „S temi številkami so tudi spodbite trditve, če izvzamemo SKD Globasnica, ki je kulturno ogromno storilo in ni s strani občine prejelo k temu primerne podpore, da izvajajo v globaški občini kulturno zapostavljanje."
Tako, kot je pa stvar dejansko, pa moram po-
Dr. Pavlin, podpredsednik Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici, pa je v odgovoru na besede župnika Lovra Kašlja, številnemu občinstvu, zbranem na koncertu treh slovenskih pevskih zborov v Celovcu, povedal tole:
Ko prisostvujemo komemoraciji vaših pomembnih in zaslužnih mož, ki so veliko doprinesli k bogatitvi naše glasbene kulture, naj naša in vaša prisotnost izzveni kot obveznost nadaljevanja tiste poti, po kateri sta hodila profesorja Cigan in Kramolc za ohranitev slovenstva v krajih, ki so najbolj ogroženi.
Nastop pevskih zborov je obenem naj-
novno poudariti, da obstaja zapostavljanje napram SKD Globasnica, ki marljivo pripravlja za občinstvo prireditve, da bi zadovoljilo kulturne potrebe. Polne dvorane dokazujejo, da obstaja veliko zanimanje po kulturni dejavnosti. Odbornikom SPO in OVP in g. županu Sadjaku, ki je „sam zvišal podpore kulturnim in športnim organizacijam", pa v notes: Enaka plača še ne pomeni, da je pravična. Navadno je tisti, ki več stori, bolje plačan, kot tisti, ki skoraj nič. To velja še zmeraj tudi v socialistični miselnosti.
Slovenskemu vestniku pa: Čemu je brez podpisa, (s tem je prevzelo odgovornost nad člankom) objavilo ta članek, ki je naperjen (kritičen bralec bo to opazil) proti slovenski kulturni dejavnosti. Kakšne interese zastopa Slovenski vestnik? Podoben primer smo imeli tudi lani po občinskih volitvah, ko je napadel odbornike Volilne skupnosti, ker niso podprli župana Sadjaka. Zakaj? To se pa časopis ni vprašal!
Hudi Jožko, Globasnica 6
„Rolizeisternfahrt“
Die „28. internationale Polizeisternfahrt" ist 1973 nach Karnten gegangen. „4000 Polizeibe-amte aus neun Landern" haben sich ihre Karnt-ner Kollegen zum Ziel genommen, um sie, tur ihren „Einsatz“ beim jiingsten Karntner Abvvehr-kampf, zu „belobigen“. 1972 hat die Karntner Exekutive zugeschaut, als der Karntner furor teutonicus gegen offentliche slovvenische Auf-schriften stiirmte. Es war geradezu vorbildlich — auf beiden Seiten. Sie haben den Landes-hauptmann gejagt und jagen lassen und es blieb voilig offen, ob dem Bundeskanzler in Kla-genfurt ein Haar gekrummt vverden solite oder nicht. Der Aufruhr war so frei und ungeteilt und die Polizei ist zvvinkernd dabeigestangen (Anm. siehe Volkermarktl). Das hat fiir sie kein Nach-spiel gehabt, beileibe nicht, so „bedurbla“ ein solches ware, und sie hat sich auch nicht selbst in den Ruhestand geschickt.
Beitrag des Karntner Dichters und Staatspreistragers Michael Guttenbrunner, Wien
Entnommen der Kulturzeitung: „Das Ziegen-euter" 8. Jahrgang, Nr. 19. Eigentumer, Heraus-geber, Verleger und verantvvortlicher Redakteur: Michael Guttenbrunner, Wien IX, Pramergasse 6/14.
lepša prilika, da navežemo prijateljske stike, zlasti med mladimi, da utrduno sodelovanje za skupne napore in prizadevanja.
Ko nastopamo na istem odru, ko pesem sledi pesmi, še tesneje občutimo to skupno hotenje.
Ko bodo vaši pevci prihodnjo nedeljo prišli med nas, na Goriško, jih bomo sprejeli z istim navdušenjem in prijateljskim razpoloženjem, kar edino lahko pripomore, da bodo naši stiki še tesnejši, da bo naše sodelovanje še plodnejše.
S temi željami in v takem pričakovanju prinašam pozdrave in čestitke Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici.
GLOBASNICA
Pred časom je Slovensko kulturno društvo v Globasnici priredilo ..Podjunski ples". Predsednik Luka Hudi je omenil, da ta ples letos ni prvi, marveč, da ga po večletni ukinitvi zopet prirejajo. Najprej je pozdravil ansambel Toneta Ž i b r e t a in vabljene goste iz Ptuja.
Dvorana je bila v kratkem času nabito polna in plesišče se je vedno bolj polnilo.
Na programu pa je bil še nastop pevskega zbora, ki nam je zapel tri pesmi, nadalje srečolov in „licitacija" več tort. Lahko rečemo, da zabave in dobre volje ni manjkalo. Po tej poti gre pohvala Slovenskemu kulturnemu društvu za izvrstno organizacijo.
Farna mladina Pliberk vabi na igro
Cvetje v jeseni
ki jo je po povesti Ivana Tavčarja dramatiziral Osip Šest.
Gostuje farna mladina Št. Jakob v Rožu.
V nedeljo, 10. marca 1974, ob 14.30 v Pliberški farni dvorani.
Prisrčno vabljeni !
SAK IGRA DVE TEKMI
V	soboto igra Slovenski atletski klub na Košatovem igrišču v Celovcu proti Kotmari vasi. Igra se bo začela ob 15. uri.
V	nedeljo pa igra SAK proti enajsterici Pliberka v Pliberku; tekma bo ob 15. uri.
Obe tekmi imata namen, pripraviti naše nogometaše za spomladansko nogometno prvenstvo, ki se bo kmalu pričelo.
Oc/lalujte
a /talent Usta !
Za tiskovni sklad	
so darovali:	
Feliks Zadravec, Avstralija šil.	262.—
Angela VVornig, Celovec	150.—
Franc Krušic, Velinja vas	100.—
Marija Zanki, Šmohor	100.—
Ljudmila Ožgan,	
Rute nad Ločami	70.—
Alojz Zvvitter, Bistrica/Zilja	70.—
Karel iz Kanade	61.—
G. Andrej Karicelj, Št. Jakob	60,—
Franc Sukiitsch, Celovec	50.—
Viktor Antonitsch, Reka	50.—
Hanzej Groblacher, Reka	50.—
Johan Lepušic, Ravne	50.—
Gregor Piček, Št. Lambert	50.—
Neimenovani, Rožek	50.—
Marija Dovjak, Šmartin	50,—
Johan Ressman, Zg. Borovlje	50.—
Franc Arnejc, Ledince	50.—
Anton Gallob, Zagoriče	50.—
Henrik Micki, Vodiča vas	50,—
Mihael Pipp, Bistrica/Zilja	50.—
Johan VViegele, Zahomc	50.—
Franc Kreuz, Celovec	50.—
G. Peter Sticker, Pečnica	40.—
Anton Kuchling, Bistrica/Zilja	40.—
Judita Kravvanja, Malošče	40.—
Johan Mtiller, Vodiča vas	40.—
Luka Pipp, Bistrica/Zilja	40.—
Dr. Simon Hoja, Št. Jakob	30.—
Ludvik Lesjak, Breg pri Rožeku 30.—	
Simon Triesnig, Loče	30.—
Tomaž Miki, Malošče	30.—
Pavla Robič, Žužalče	30.—
Ivana Reiter, Brnca	30.—
Anton Miklavčič, Špital ob Dravi 25.—	
Neimenovani, Št. Jakob	20,—
Anton Gabriel, Leše	20.—
Franc Isop, Gorinčiče	20.—
Matevž Resmann, Reka	20.—
Johan Lederer, Reka	20.—
Greti Resmann, Reka	20.—
Tomaž Dobernik, Reka	20.—
Johan Paul, Dolinčiče	20.—
Anton Krauzer, Dolinčiče	20.—
Franc Prein, Zg. Goriče	20.—
Jožef Vaientinič, Ravne	20.—
Jožef Lepuschitz,	
Št. Janž pri Št. Jakobu	20,—
Marija Ropač, Dule pri Rožeku	20.—
Dr. Franc Kraiger, Rožek	20.—
Franc Schuster, Rožek	20.—
Martin Oblak, Podgorje	20.—
Jožef Miki, Zg. Borovlje	20.—
Martin Resman, Ledince	20.—
Johan Miki, Pečnica	20.—
Johan Graber, Sp. Borovlje	20.—
Franc Aichholzer, Sp. Dobje	20.—
Valentin Tarman, Podgorje	20.—
Peter Smole, Malošče	20.—
Marija Simonitsch, Vodiča vas	20.—
Anton Klampferer, Zagoriče	20.—
Janko VVarum, Zagoriče	20,—
Gašpar Truppe, Ločilo	20.—
Janez Miki, Ločilo	20.—
Franc Wutti, Ločilo	20.—
Elizabeta Kriegl, Zahomc	20.—
Agnes Pipp, Bistrica/Zilja	20.—
Ignac VViegele, Zahomc	20.—
Valentin Klemenc, Vodiča vas	20.—
Luka Potočnik, Bistrica/Rož	20.—
Kati Wolte, Celovec	20.—
Mirko Hajnžič, Rebrca	20.—
Johana Kulterer, Velikovec	20.—
Agnes Krainer, Gorinčiče	10.—
Terezija VVuzela, Reka	10.—
Neimenovani, Reka	10.—
Peter Mešnik,	
Gorje v Ziljski dolini	10.—
VSEM DAROVALCEM	
ISKRENA HVALA!	
VABILO NA SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU V LJUBLJANI
Jugoslavija — Avstrija
se glasi ena najzanimivejših tekem svetovnega prvenstva v hokeju na ledu skupine B v Ljubljani, ki bo na sporedu v četrtek, 21. marca 1974. Slovenska fizkulturna zveza v Celovcu bo na to vrhunsko tekmo organizirala v Ljubljano izlet z avtobusom. Vožnja iz Celovca v Ljubljano in nazaj vključno vstopnice (sedež) bo stala 120.— šil. Interesenti lahko dobijo vstopnice skupaj z vozovnico v knjigarni „Naša knjiga", Celovec, Wulfengasse. Na razpolago je omejeno število vstopnic.
Odhod z avtobusom bo v četrtek, 21. marca, ob 17.15 izpred Gasometergasse 10 v Celovcu.
Nastopajoči pevski zbori: mešani zbor „Lojze Bratuž" (na levi), mešani zbor „Jakob Gallus-Pe-telin", in „Moški zbor graških študentov in salzburških bogoslovcev" (v ozadju). Foto Zaletel
Seja strokovnega odbora pri Kmetijski zbornici v Celovcu
■	Predsednik strokovnega odbora, deželni
■	poslanec L a c k n e r , župan v Heiligenblutu,
■	Je uvodoma ugotovil, da javnost vse bolj spo-
■	znava, kako važen je v primerih krize KMET,
■	pridelovalec hrane, pa tudi GORSKI KMET,
■	živinorejec in gozdar ter čuvar in ohranje-
■	valeč narave.
POLOŽAJ GORSKIH KMETOV NA TIROLSKEM
B r u g g e r, dvorni svetnik deželne vlade v Innsbrucku je orisal položaj gorskih kmetov na Tirolskem. Poročal je, da dobivajo tirolski gorjanci od dežele različne podpore in ugodnosti. Ugotovili smo, da so te dokaj večje kot pri nas na Koroškem. Res je Tirolska bolj gorata dežela kot Koroška, saj je tam 74 odstotkov zemlje v gorah in 45 odstotkov vseh Tirolcev prebiva v hribih. Gorski kmetje imajo tam 62 odstotkov vse živine v deželi. Močno je razvit kmečki turizem. Ugotovili so, da je 79 odstotkov vseh nočitev na Tirolskem v gorskih predelih. V deželi je 25.000 kmetijskih obratov. V Avstriji je od vseh kmetov ena tretjina gorskih, na Tirolskem pa kar dve tretjini. Prebivalstvo je na Tirolskem v desetih letih za 16 odstotkov naraslo, in sicer najbolj v mestih, v nekaterih gorskih predelih pa se je v zadnjih desetih letih znižalo za Pet, ponekod celo do 15 odstotkov. Precej Tirolcev prebiva sicer v gorah, na delo pa hodijo v dolino. Statistike kažejo, da se je prebivalstvo v goratih predelih postaralo; mladi so odšli, stari pa so ostali in živijo od pokojnine. Delovna moč na gorski kmetiji zasluži le 20.000 šilingov na leto, industrijski delavec pa povprečno 63.000 šilingov, torej dve tretjini več. Zato ni čuda, da mnogi kmetije opuščajo in se odseljujejo.
Mnogi kmetje so opustili živinorejo. Če pa kmet opusti živino, preneha biti kmet. Če se povsem posveti turizmu, ne obdeluje več njiv in travnikov. Narava tamkaj podivja in naletimo le na grdo rjavino zapleveljenih njiv in nepokoše-nih travnikov. Za dodatnim zaslužkom hodi 40 odstotkov gorskih kmetov, ponekod celo 75 odstotkov.
Turizem prinaša Tirolski tri in polkrat več kot kmetijstvo. Vsak četrti kmet ima tujske sobe. 61 odstotkov nočitev odpade na gorske kmetije. To daje kmetom dober zaslužek, vendar je zmogljivost že dosegla svoj višek. Vsepovsod so že smučišča, ki zelo škodujejo gozdarstvu in planšarstvu. Turisti hočejo uživati naravo, te pa ni mogoče kupiti kot smučarsko opremo. Narava je nepomnožljiva in zato naj bi lastnik narave za njeno uporabo kaj več dobil. Imamo primere, kjer so cele planine obložene s servitutnimi pravicami raznih turističnih agencij, ki delajo o-gromne dobičke.
■	Ta val izkoriščanja narave v zimskošportne
■	namene se je začel v Švici, prišel preko Pred-
■	arlske na Tirolsko in se sedaj pomika že na
■	Koroško. Zato svarilo: Bodite previdni, bojte ® se za svojo zemljo in varujte jo, da boste
■	ostali njeni lastniki! Treba bo graditi v nad-
■	stropja, da bo šlo manj zemlje za gradnje.
■	To je pa mogoče samo pri stavbah, medtem ® ko električne centrale in ceste jemljejo ve-
*	like površine zemlje. Omejitev donosnosti
■	nam je mnogo škodovala: najprej je bila me-
*	ja pri 1500 metrih, sedaj je že pri 1200 metrih
*	in še niže. Kje se bo ustavila?
Tirolska deželna vlada je izdala ukrepe za °hranitev gorskih kmetov. Daje jim sredstva v okviru regionalne pomoči za odselitvene predele, kani je dala za utrditev posesti 67 milijonov ši-lin9ov, za pomoč pri gradnji stanovanj pa 44 mi-iijonov šilingov kredita. Tudi gozdni delavci so
Rutar-Center
naznanja:
© od 18. do 24. marca 1974 ® priredi RUTAR-CENTER S TEDEN SENZACIJ.
© Zanimajte se za ponudbe, © katere dobite po pošti.
• RUTAR-CENTER @ nudi vedno več!
Rutar-Center
A 9141 DOBRLA VAS — EBERNDORF
Telefon 0 42 36 - 381
dobili 8 milijonov šilingov kredita za zgraditev lastnih hiš in še 5 milijonov 800 tisoč šilingov prispevkov iz sredstev za utrditev posesti. Dolgoročna posojila daje na Tirolskem deželni kulturni fond. Ta so včasih brezobrestna ali pa po dva in pol in tudi po tri odstotke na deset let. Pripravlja pa se še posebna podpora za gorske kmete, ki naj bi znašala toliko, kolikor je razlike med zaslužkom gorskega kmeta in med zaslužkom tovarniškega delavca, to je okoli 30.000 šilingov na leto.
S temi in podobnimi ukrepi upajo na Tirolskem obdržati kmete na njihovih gorskih domovih. Ostali bodo tam kot čuvaji narave. To bo še najceneje. Vsak drug bi več računal, če bi ohranjal lepoto gorske narave tako, kot zna to le gorski kmet.
PRIMERJAVA MED TIROLSKO IN KOROŠKO
Referatu dvornega svetnika Bruggerja iz Innsbrucka je sledila razprava, v kateri so govorniki primerjali pospeševalne ukrepe za gorske kmete na Tirolskem s koroškimi. Dognali so, da na Tirolskem bolj skrbijo za ohranitev gorskih kmetov kot pri nas. Strokovni odbor je sklenil poslati resolucijo konferenci predsednikov kmetijskih zbornic in zvezni vladi. Resolucija zahteva večje podpore gorskim kmetom in zvišanje cene za mleko ter večjo podporo pri izvozu goveje živine. Vendar so si bili vsi navzoči na jasnem, da problemov gorskih kmetov s povišanjem cen ne bodo mogli dokončno rešiti. Povišanje cen bi podražilo tudi njihove proizvode tako, da bi jih potrošniki ne mogli več kupovati. Zato bo res potrebno, dajati gorjancem posebno premijo, da bodo sploh hoteli ostati v gorah in varovati naravo. Vzdrževanje številnih gorskih poti pa naj prevzamejo občine, ker ga kmetje sami ne zmorejo. Pota morajo biti v gorah zato, da bo kmet tamkaj ostal, ne pa zato, da bi po njih odšel v dolino.
V nedeljo, 3. marca, je gostovala v Globasnici dramska skupina Mežica-Prevalje z mladinsko komedijo Leopolda Suhadolčana „SREČNA HIŠA DOBERDAN". Ta igrica je bila namenjena predvsem otrokom, seveda pa so se tudi odrasli zelo zabavali. Sedeli so v ospredju, ti naši malčki in z veselim smehom spremljali Teto Melono, ki kuha najboljše slivove cmoke, pa njena nečaka Tomaža in malega Boštjana, ki si je izbiral poklic in je bil zato vsak dan kaj drugega. Vse od kuharja pa do policaja. Tu je bila tudi Barbara, ki je hotela postati plesalka in seveda tudi oče Doberdan, kapitan ladje. Tu pa so bili tudi razbojniki, grozni, strašni razbojniki: Ošpica, Ostriga in Ropotaj, ki so bili jezni na srečno hišo, kot so vsi razbojniki jezni na srečne hiše. Hoteli so jo podreti, pa jim ni uspelo.
Mladi gledalci so trepetali za srečno hišo, ko so se vanjo vtihotapili razbojniki in se veselili z njo, ko so stanovalci srečne hiše premagali razbojnike, tako da so jih spremenili v babico, branjevko in mlekarico. Na koncu pa so morali ti strašni razbojniki še zapeti in zaplesati, kar pa ni bilo lahko, saj niso znali drugega, kot biti razbojniki.
Igra je bila režijsko sestavljena, tako da so pri njej sodelovali tudi mladi gledalci. V
Hočeš z nami doživeti
Veliko noč v Rimu
Pokrajinski team kat. mladine vabi na poto-vanje-romanje v Benetke — Ravenna — As-sisi — Rim — Monte Cassino — Neapelj — Firence — Padova
od 8. do 15. aprila 1974 (velikonočni ponedeljek) Strokovno vodstvo: dr. Andrej Kajžnik
Vozi: podjetje Štefan Sienčnik Cena: 1900.— šilingov
Prijave: ker je število omejeno, prosimo, da se čimprej javite, najkasneje pa do 17. marca 1974, pri Kat. mladini, 9020 Kla-genfurt, Viktriger Ring 26.
Prijava je veljavna, ko ste vplačali 500.— šil.! Prosimo, da se prijavite s točnim naslovom, da vam pošljemo vse nadaljnje informacije. Pravočasno si priskrbite veljaven potni list!
VKLJUČITEV AVSTRIJSKEGA KMETIJSTVA V EGS
Zelo potrebno je, da takoj vključijo avstrijsko kmetijstvo v Evropsko gospodarsko skupnost (EGS). Ne gre, da bi kmetje še nadalje čakali pred zaprtimi vrati. Izkazalo se je, da vsa podpora za izvoz kmetu malo koristi, saj jo povečini vtaknejo v žep izvozniki. Italija dobiva sedaj meso iz Nemčije, ta pa iz Danske, nam pa povišujejo odtegljaj na meji sedaj že na 30 odstotkov izvozne cene. Tu ne moremo govoriti o medsebojni solidarnosti, ker je to gola sebičnost in koristoslovstvo.
V	Avstriji odtegujejo kmetu od vsakega oddanega litra mleka dva groša in jih devajo v poseben sklad za pospeševanje mlečnega gospodarstva. Lani se je v državi tako nabralo celih 42 milijonov šilingov. Koroška bo dobila za leto 1973 od tega pičlih 6 in pol odst. ali 2 milijona 900 tisoč šilingov. Del prej omenjene vsote bodo porabili za kontrolo mlečnosti krav, ki je stala skupno 9 milijonov šilingov. Kontrolorji hočejo povišanje plač za 15 odstotkov; zbornica jim je izračunala 10 odstotno povišico.
KOROŠKI KMETJE LETOS MANJ SREDSTEV
Oddelek za statistiko pri zbornici poroča, da nameravajo kataster gorskih kmetov razdeliti na gorske cone. Podlaga conam bo možnost obdelave zemlje s traktorjem. Kjer je mogoče delati s traktorjem na več kot 60 odstotkih, tam bo prva cona, kjer na 20 do 60 odstotkih druga in kjer na manj kot na 20 odstotkih, tam bo tretja cona. Posledica tega bo, da bo več gorskih kmetov dobilo podporo v znesku enega ali dveh tisočakov na obrat.
V	letošnjem letu bomo imeli koroški kmetje 46 milijonov šilingov manj sredstev za pospeševanje kmetijstva na razpolago kot lani. Za gorske kmete je predviden prispevek 8 milijonov in 500 tisoč šilingov. Pet tisoč petsto gorskih obratov bo deležnih tega prispevka. Smernice za izplačevanje podpor bodo izšle v marcu, nakar bodo začeli subvencije izplačevati.
To je bilo poročilo zborničnega svčtnika Mirka Kumra o seji strokovnega odbora za gorsko kmetijstvo pri Kmetijski zbornici v Celovcu.
začetku je bilo to sodelovanje bolj tiho, potem pa so se mladi gledalci razvneli in zelo glasno in veselo odgovarjali igralcem. Na koncu pa so vsi igralci in mladi gledalci skupno zapeli in zaplesali pesem srečne hiše: „Srečna hiša Doberdan".
Ne ob gledanju igre, temveč ob gledanju mladih gledalcev, kako veselo in prisrčno so se smejali in zabavali, bi nas lahko tam nekje čisto na dnu zapekla vest. Veliko prireditev imamo, povsod na Koroškem. Velikih in malih, toda ob vseh teh prireditvah lahko na prste preštejemo, koliko jih pripravimo za mlade gledalce. Če še tako brskamo po spominu in štejemo, nam bo še vedno ostalo nekaj prstov praznih. Ko pa odraste ta naša mladina in nima pravega veselja za to zvrst zabave, se čudimo. Pri tem pa niti ne pomislimo, da smo tudi mi nekaj zakrivili, kajti še vedno, tudi v atomskem veku velja pravilo: „Kar se Janezek nauči, to Janez zna.“
SRD „Svoboda“ v Št. Janžu v Rožu vabi na skioptično
PREDAVANJE
O LUŽIŠKIH SRBIH	____
v soboto, dne 16. marca 1974, ob 20.00 v gostilni pri Tišlarju v Št. Janžu v Rožu.
Predavanje sta pripravila dr. Pavel Apovnik in Hanzi Weiss.
K številni udeležbi vabi odbor.
SPD „Danica“ vabi na prireditev s tamburicami, petjem in igrico
„MEDVEDEK NA OBISKU" ki bo v nedeljo, dne 10. 3., ob 14.30 pri Voglu v Št. Primožu.
Vsi otroci in prijatelji otrok prisrčno vabljeni! — Gostujejo otroci iz Železne Kaple in okolice.
Krščanska kulturna zveza v Celovcu in Katoliška mladina priredita v nedeljo, 17. 3., od 14.30 do 20.00 v Domu prosvete v Tinjah
TEČAJ ZA MLADE GOVORNIKE
Vzgoja, ki želi oblikovati dobrega govornika, terja mnogo truda, vztrajnosti in neomajnega prizadevanja; za ljubitelje lepe in žive besede traja ta šola pravzaprav vse življenje.
Referent:
dr. Reginald Vospernik
Na svidenje v Tinjah!
SPD „Bilka" vabi na uprizoritev ljudske igre
DOMEN
v nedeljo, dne 17. marca, s pričetkom ob 19.30 v dvorani pri Miklavžu v Bilčovsu.
Gostovali bodo igralci Slovenskega prosvetnega društva z Radiš.	Odbor
ČEBELARJI, POZOR!
Čebelarji v Bilčovsu vabijo na občni zbor v nedeljo, 10. marca, ob 8.30 v gostilni pri Miklavžu.
Ker bo na občnem zboru govoril tudi vodja čebelarske šole v Celovcu, g. Meier, vabimo poleg članov še druge čebelarje.
Na dnevnem redu bodo počastili tiste, ki so že 40, 30 ali 20 let člani tukajšnjega čebelarskega društva.	Odbor
Slovensko kulturno društvo v Celovcu vabi na predavanje s skioptičnimi slikami
INDIJA — DEŽELA GANDIJA ki ga bo imel primarij dr. Jurij Zalokar
Predavanje bo v petek, 8. marca, ob 20. uri v modri dvorani Doma glasbe v Celovcu.
Na ta izreden kulturni večer vas prisrčno vabimo!
ooeeeoeoeoeoooooeoeecocoooocooooooooooooeeooeoeoccaeoooeeooecsooooK

Otvoritev na novo urejene trgovine Mohorjeve knjigarne
Mohorjeva knjigarna sporoča, da se je preselila s trgovino na vogal cest Viktringer Ring 26 in 10.-Oktober-StraBe.
Nudimo vam:
RAZNOVRSTNE KNJIGE K GRAMOFONSKE PLOŠČE
g KASETNE TRAKOVE Z LEPIMI SLOVENSKIMI gg VSE PISARNIŠKE POTREBŠČINE gj DEVOCIONALIJE gg SVEČE VSEH VRST gjj RAZLIČNE SPOMINKE
Sprejemamo tudi pismena in telefonska naročila pod številko 82 6 69 (701 35), serija.
Na željo vam pošljemo naš cenik.
PESMIMI
Trgovina je odprta:
ob delavnikih: od 7.30 do 12.30 in od 14.30 do 18.00; ob sobotah: od 7.30 do 12.00
gg Za vaš cenjeni obisk se priporočamo. Osebje trgovine se bo potrudilo, 0 da boste zadovoljno postreženi.
Istočasno iščemo za našo novo trgovino dve vajenki. Nastop takoj. Interesentke naj se predstavijo v trgovini ob delovnem času.
Kar se Janezek nauči, to Janez zna!
Radijski nastop »Mladina mladini"
NAŠI ŠOLARJI SO NAS RAZVESELILI S PESTRO PRIREDITVIJO
S prvo javno radijsko oddajo, ki je bila v sredo, 6. februarja, zvečer v celovškem radiu pod naslovom „Mladina mladini", so se otroci Slovenske gimnazije kar dobro postavili.
Zamisel gospoda učitelja Jožeta H u d I a , da bi se učenci in učenke našega zavoda v Celovcu prostovoljno javili za to prireditev, je treba vsekakor hvalevredno pozdraviti.
54 šolarčkov: pevci, inštrumentalisti in deklamatorji, ki so se razvrstili na odru dvorane koroškega studia, je pokazalo posamezno, v dvojicah, trojicah oziroma v skupinah, kaj zmorejo in znajo. Pred nadvse zadovoljnim občinstvom, povečini šolska mladina naše ustanove z ravnateljem dr. Pavlom Zablatnikom, se je tekoče odvijal program, ki ga je iz te pisane palete učenčkov in učenk razporedil Jože Hudi.
Pri tem pa bi rad še nekaj omenil, kar je eminentnega pomena, namreč to, da dijaki za nastop res niso imeli veliko časa na voljo. Tako smo na primer v intervjuju s skupino osmih deklic slišali, da so imele za svojo pesem „Mrazek“ samo pet dni na razpolago do prireditve. Če odštejemo ves popoldan, ko imajo naši šolarji pouk, potem učenje dopoldne, jim za vaje ni ostalo dosti. Tako približno se je godilo tudi ostalim nastopajo-
V______________________________________________
Na prireditvi „Mladina mladini" so sodelovali tile dijaki in dijakinje Slovenske gimnazije:
Ob spremljavi klavirja in kitare so zapele pesem „Tihi večer" učenke 2. a razreda: Ingrid C e rtov, Gertrude Valen ti nič, Marija K u š e j in Krista K r u š i c.
Pesem „Pod lipico zeleno" sta peli Manuela Frantar in Brigita Zdovc, obe iz 2. a razreda.
S spremljavo klavirja so zapeli pesem „Pet zamorčkov šlo je" učenčki 1. a razreda: Andrej F e I n i g , Stanko P o I z e r, Peter Gregom, Franc Hribernik in Franc U r a k.
Četrto točko sta izvedli učenki 2. a razreda: Irena Brežjak in Mili Uran k, in sicer sta zapeli pesem „Sirota jaz okrog blodim".
Na kljunasto flavto (blok flavta) sta potem zaigrali pesem „Zajček“ učenki 2. a razreda: Gabri-jelca Lumbar (1. glas) in Beata David (2. glas).
Sledila je deklamacija Anton Medvedove pe-
čim. In vprav zategadelj ne moremo dovolj prehvaliti korajže vseh deklic in dečkov, ki so stali na odru.
PRIREDITVE VZGOJNEGA POMENA
Taki in podobni spontani nastopi teh naših otrok pa imajo tudi velik vzgojni pomen. Otroka tak uspešen nastop močno vzpodbudi za nadaljnje delo na svojem udejstvovalnem področju, njegovi nastopi postajajo pogumnejši in go-tovejši, v notranjosti pa se mu budi zavest in želja po čim pogostejšem nastopanju.
Ob tej priliki bi rad potolažil še tega ali onega, ki mu ni šlo vse po njegovi želji, to se pravi, če mu je malo spodletelo, zato se mu ni treba sramovati, kajti že s samim nastopom in pa z voljo do sodelovanja pri oddaji ..Mladina mladini", izpričuje svoj pogum, v zavesti, da bo svojo točko prihodnjič izvedel brez spodrsljaja.
® P. S.: Cenjenim bralcem našega li-® sta sporočamo, da bo Radio Celovec
#	jutri, v petek, 8. marca, ob 13.45 pre-
#	našal posnetek javne radijske odda-
#	je „Mladina mladini", in sicer tokrat
#	samo I. del te prireditve. II. del bo ® prišel na vrsto v petek, 5. aprila.
________________________________________J
srni „Mladini“, ki jo je podala učenka iz 2. a razreda Gabrijela M a r k i t z.
Pesem „Le tam, kjer je trata zelena" so zapeli učenčki 2. a razreda: Matevž Hafner, Franc Lausegger, Lorene Če rtov in Marijan S t i c k e r.
Učenec 3. b razreda Miran Breznik je na klavirju zaigral „Clementijevo etudo", opus 36.
Pesem „Mrazek“ je zapel oktet (osem) deklic iz 3. a razreda: Anka Gregorič, Marica S m rečni k, Ani Dragašnik, Marica L a m p i c h I e r, Majda Hribernik, Rezika W a k o u n i g , Ani K r u š i c in Zalka K uh -I i n g.
10. točko je izpolnila Marija Trampuš (2. a razred) z deklamacijo pesmi »Ponočna potnica" Antona Aškerca.
Hrvatsko pesem »Grad se beli", ki jo je pela Aleksandra Bradeto, so spremljale s kitarami deklice: Leni in Irena Ve rdel in Uši Kelih (vse iz 3. b razreda).
Pesem v »Dolini tihi" so pele učenke 3. b raz-
NOGOMET
Boj za prvo mesto v spomladanskem prvenstvu v nacionalni ligi — to je bilo že 2. kolo spomladanskega prvenstva — se zmerom bolj odvija v dvoboj med dvema kluboma:	med prvakom Innsbruckom in
VOEST. Medtem ko so bili tokrat Tirolci prosti, je VČEST doma premagal Admiro/ VVackra s 3:2 in tako izenačil v točkah z Innsbružani. Čeprav je dunajska Avstrija u-žugala Eisenstadt s 3:0, so še zmerom za štiri točke za prvim na lestvici (Innsbruk-kom). Sedem točk je že zaostal Ftapid, saj so igrali z Donavvitzom le 1:1. Za dve mesti nazaj je padla salzburška Avstrija, ki je v Beljaku izgubila tekmo s koroškim klubom Radenthein/Beljak z 0:1. S to zmago so se naši vrli Korošci iz Radentheina povzpeli na peto mesto. Z istim rezultatom se je končala igra v Gradcu med Sturmom in Vienno: 1:0; s to zmago so si Gradčani izboljšali položaj za tri mesta.
Poleg Vienne preti izpad tudi Predarlža-nom, ki so na domačem igrišču izgubili tekmo z GAK 1:2. Na drugi strani pa je Sim-mering gladko premagal LAS K z 2:0. Končno je doživela poraz tudi celovška Avstrija proti Sportklubu z 1:0.
V 2. kolu spomladanskega prvenstva je prišlo na igrišče 34.500 gledalcev, to je povprečno na tekmo 4.300 gledalcev. Na listi strelcev vodi še zmerom celovški Lothar E m m e r i c h s 17 goli, sledi mu Krankl s 15 goli, 10 golov je dal Breuer itd.
reda: Vida Krištof, Marta K r e u t z in Nada I n z k o.
Pesem »Ti domača hiša" sta pela Tatjana F e i -n i g in Hanzi Rehsmann, spremljala pa sta ju na kitaro Samo K u p p e r in Mirjam Š I e m i c ; vsi iz 2. b razreda.
Sledila je šaljiva pesem »Ta stara je umrla", ki jo je pel Peter Potočnik, na kitaro ga je spremljal Jurij P e r č, oba iz 3. a razreda.
15. točka je bila pesem »Doli v kraju", ki so jo zapeli dijaki 3. b razreda: Siegfried Lesjak, Stanko P e r č , Janko A r i c h in Marjan Ve-I i k.
S spremljavo kitare (Mili G as s er) so zapele pesem »Travniški so že zeleni" Marica VVernig, Mira Einspieler in Zofi Sadovnik; vse iz 3. b razreda.
Nato sta učenki 7. razreda Magda Koren (spremljala s kitaro) in Edit Velik zapeli popevko »Ko poštevanko sem se učila".
Kot zadnja je Sabina Z i k u I n i g (5. razred) na kitaro zaigrala zahtevno delo »Andaluza" španskega komponista Granadosa.
B. L.
ROKOMET
Na osmem svetovnem rokometnem prvenstvu v Vzhodni Nemčiji so v nedeljo končali s predtekmovanji. Znano je osem udeležencev za finale: Jugoslavija, Češkoslovaška, Danska, Romunija, Sovjetska zveza, Poljska, Vzhodna Nemčija in Madžarska. Finalni del se je začel v torek, in sicer je razdeljen v dve skupini po štiri moštva. Prva dva pa bosta igrala finale v nedeljo, 10. marca, v Vzhodnem Berlinu.
SMUČANJE
V	norveškem smučarskem letovišču Vos-su je zmagal v veleslalomu Gustav Th čini, v slalomu pa Piero Gros, oba Italijana.
V	svetovnem pokalu vodi sedaj Italijan Gros s 156 točkami, 2. Collombin (Švica) s 140, 3. Hinterseer ima 136 točk, 4. je Franz Klammer s 125 točkami, 5. Gustav Thoni (120), 6. Zvvilling 95 točk itd.
ŠAH
Sedaj so že znani vsi štirje polfinalisti dvobojev za spopad s svetovnim šahovskim prvakom Bobbijem Fischerjem. V polfinalu bo igral Petrosjan s Korčnojem, Spaski pa s Karpovim. Polfinale bo meseca aprila letos.
ALBERT ODHAJA
Florian Albert, eden ?iajboljših madžarskih igralcev vseh časov, srednji napadalec budimpestonskega Ferencvaro-sa, bo pomladi prenehal aktivno igrati nogomet. Albert je do zdaj kar 74-krat oblekel dres z državnim grbom. S svojo petinsedemdeseto tekmo se bo Albert v maju dokončno poslovil. To mu najbrž ne bo tako težko, saj že zdaj deluje kot športni novinar, v Budimpešti pa ima tudi majhen gostinski lokal.
NOGOMETNI SODNIK ODLIKOVAN
Znani angleški sodnik Burtenshaiu je pred kratkim dobil red britanskega imperija, s katerim ga je odlikovala britanska kraljica. Tako je Burtenshaiv prvi nogometni sodnik, ki je dobil tako visoko odlikovanje. Odlikovan je bil predvsem za svojo knjigo spominov, ki jo je izdal potem, ko je prenehal soditi. V njem opisuje razmere na angleških nogometnih igriščih ter ugotavlja, da je »fair-play« v britanskem profesionalnem nogometu že zdavnaj izumrl.
eeeeeeeeeeeeeoeeeeeeeeeeoeeeeeeeeeeeeoeeeeeeeceeeeeeeeoeooeeeoeeeooeeeeeeoeeeeeooooooeeoeeoeeeeeeeoeeeoeeeoeeeeeetaeeeeeeeeoeeeeeeeeeeeeeo
BORIS PAHOR :	17
Mimo je plul kuter, poskakoval na valovih, ki jih je vzdignil parnik in ki so mu klofutali dno; jadro je bilo napeto, flok pa je lovil samo tisto sapo, ki je jadru odveč. Spomnila se je, kako je zaokrenil jadrnico, ko sta prešla Debeli rtič. »Kopra ne maram," je takrat rekel. Nji pa se zdaj, ko je ob njem, še manj zdi, da je kdaj zares živel med tistimi vlažnimi zidovi.
»Nekaj pa je v spisu vsekakor napak," je kakor sam sebi rekel. »Zapor je na nepravem kraju. Moral bi priti hitro v začetku, pri opisu mesta. Na sredi otoka v kolač zgnetene hišice. Vse naokoli pa morje. Zapor bi s svojimi širokimi, čokatimi zidovi moral biti središče, tako pa je središče vsega pravzaprav poslopje internata, kar ni zgrešeno samo zemljepisno, ampak predvsem zavoljo zloglasne pomembnosti tiste jetnišnice."
Molčala je in si skušala predstavljati tisto stavbo; nikdar še ni bila v Kopru.
»Mama je ostala v svetovni vojni vdova, zato je proti svoji želji in nekako začasno sprejela ponudbo, da bi me dala v zavod. Tako sem v treh letih lahko dodobra spoznal tisto mračno ozračje." Obrnil se je k nji, kakor da potrebuje njenega soglasja. „A hočem reči, da je bilo to izkustvo omejeno na določeno število mladih ljudi, medtem ko je utrdba s svojimi podzemeljskimi prostori centrala nesreče za dolgo vrsto bojevnikov za svobodo."
»Nisem še bila v Kopru," je rekla, kakor da hoče s tem priznanjem potrditi pravilnost njegovih misli.
„Ne?“ In njegove poteze so spet živahne. „A s tabo bi šel tja, tvoj obraz bi spremenil sivino kamnov."
Nasmehnila se je in mu hotela ugovarjati, a jo je prehitel.
»Odločil pa sem se za Gradež menda zato, ker je izven naše pokrajine in je zavoljo tega močnejši tisti občutek, ki ga ima človek zvečer ob vrnitvi domov." Za trenutek je molčal. „A imam tudi neki opravek v Gradežu," je zatem rekel in naglas njegovih besed je bil prisrčen, hkrati pa je imel odtenek trdote v svoji kratki in dokončni zaokroženosti.
Imelo jo je, da bi rekla, da se zamisel izleta torej ni porodila samo nji na čast; a obenem se je zavedela, da občuduje odločnost, ki nosi sama v sebi razloge in upravičenje za svoja dejanja.
»Da, s tabo bi šel tja," je rekel. Bilo pa je, kakor da sta končala poglavje, ki se ju je tikalo samo posredno, in se zdaj vračata k njuni resničnosti. »Tiste mrke stavbe bi spremenile svojo podobo."
»Le šali se.“
»Nikaka šala ni to." Njegov obraz se je smejal, njegovo telo pa se je zravnalo. »Če je res, kakor je res, da ob-svetljujemo s svojo notranjo lučjo stvari, ki so okoli nas."
»Tudi ko pljuska dež in se mokrega ometa drži žalost?"
»Takrat je še bolj vse odvisno od notranje moči, in ne vem, kaj lahko bolj krepi zavest trdnosti kakor spoznanje, da lahko strneš v dragi osebi podobo in smisel svojega občestva. Takrat črpaš v navdušenju, ki ga čutiš do drage osebe, vir nove, do takrat neslutene navezanosti na občestvo."
Čutila je, da se je njegova roka položila na njeno desno ramo, kakor da hoče potrditi razodetje ljubezni, se za trenutek odmaknila, a se hitro potem spet, zdaj dokončno umirila.
»A ti nisi še nič povedala o sebi," je tedaj rekel.
Veter je vlekel s premca in se igral z njenimi lasmi. O sebi? O sebi bi pravzaprav ne imela kaj povedati, a
menda govori vendar tudi o sebi, če govori o sestri, o Fani, ne? A morala bi začeti od kraja, od otroških let, ko so oblaki dima in vonj po oglju prihajali iz lokomotiv do njegovih oken; onkraj Miramarskega drevoreda so bile tračnice in njun oče je odhajal tja na delo, odhajal z vlakom in se vračal, ko je dim zavalovil čez cesto do njunega okna, do njenega in njene sestre Fani. Od tukaj je treba začeti, ker bi se vse drugače razvijalo, da niso poslali očeta od tod. Preveč je imel rad svoje mesto, preveč veroval v dobroto, da ga ne bi hudodelstva fašistov trla, to, da so ga izgnali iz domačega kraja, pa je bil dokončni udarec. Saj so premestili vse, ki niso prej sami odšli v Jugoslavijo ali v pokoj, a on je bil mehke narave in si je to tam, daleč od doma, dan za dnem gnal k srcu. Ni se mogel sprijazniti s takšnim grehom. Slovenske ljudi, ki so na fronti vrgli orožje stran, ker niso hoteli več umirati za avstrijskega cesarja, podijo zdaj z doma, tistim pa, ki ostanejo doma, sežigajo kulturna društva in knjižnice, da jim je slabše kakor onim, ki so morali oditi. Kdo ve, morebiti je slutil Fanino usodo, na to možnost misli večkrat, zdaj ko ni več ne njega, ne mame, ne Fani. Najbrž je zaslutil, da bo podlegla, in mu je ta zavest vzela še poslednjo voljo do upora. Nji, Fanici, pa je izguba očeta, vrnitev v te kraje, a ne v mesto, ne v Trst, v drevored z vonjem po oglju, kjer bi se mogoče srečala s svojim otroštvom, ampak v bajtico na Kras, — nji je ta dvojna osiro-telost priklicala zahtevo po izravnavi in nadomestilu. Nagonski človek je bila, Fani, in s hvalami in nagradami, ki jih je žela na telovadnih nastopih, je menda klavrno čutila, kakor da poravnava žalitev, ki je bila storjena očetu. Morebiti je res tako čutila, ko jo je ob mimohodih deklet o uniformi liktorskih mladenk oblegalo ploskanje Rimljanov, ki so prisostvovali nastopom, posebno pa ploskanje takrat, ko so na sredi stadiona vrste telovadcev sestavile ime DUCE. Nekakšno vstajenje iz ponižanja. A potem je tudi ta nezavedni občutek izginil, ker se je najprej zagledal v oblike njenega telesa priletni poročeni črnosrajčnik, potem učitelj telovadbe. Potem? Kaj ima kakšen smisel obu-
Nevesto sem iskal...
V predpustnem času, ko se jih toliko poroča, sem si hotel privoščiti majhno šalo: nekoliko preizkusiti dekleta. Šel sem na ulico.
..Gospodična, bi šli z menoj na ohcet?“
..Kakšno ohcet? Kaj pa hočete?"
„Ja ohcet, takšno fino, vi in jaz!"
„A z menoj bi se radi oženili? Pa ste čisto pri pravi? Kaj pa bledete!"
„Sem mislil, da imate malo časa?"
„Čas že imam, ampak vi bi bili zadnji na spisku, s katerim bi šla k poroki!"
„Ali nisem čisto v redu?"
„Veste kaj, zoprn ste in grd kot spaka! Najdite sebi podobno za vašo poroko!"
Globoko užaljen po prvem poskusu sem hotel akcijo že nehati, čisto zares, kajti dekle je sumljivo hitro odpetljalo, v bližini pa stalo celč „oko postave" in kaj težko bi mu pojasnil svoje ženitovanjske želje.
*
Drugi primer: V mestnem parku, pazljivo berite, kajti slavni filmski režiser bo verjetno tole porabil za scenarij svojega naslednjega filma.
Sonce je še, popoldne, šestindvajset metrov široko sprehajališče, v daljavi dekle, ki poma-huje s torbico in — gremo ...
Približam se:
..Gospodična, bi me vzela za moža?"
,.Kaj, Marija pomagaj, gospod, jaz ... !“
Korake je pospešila z enega na dva, sumljivo globoko je začela dihati.
„Saj lahko samo poskusiva!"
..Kaaaaaaaaaj!"
Korake je pospešila z dveh na šest, v obraz je imela barvo malo pred srčno kapjo:
..Posiljevalec, posiljevalec, na pomoč!" je nenadoma zarjula s tako silno močjo kot jeleni, kadar imajo svoj „ruk“.
Ljudje so skočili s klopi, dve ženski sta bili takoj ob moji nesojeni nevesti:
„A to so tele barabe posiljevalske, premlatite ga, me ženske smo reve."
Ampak najbolj revček sem bil pa sam. Tako milosrčno sem zrl v moje nesojene sodnike in iskal vsaj en znan obraz za rešitev.
„Na ohcet me je nagovarjala tale baraba!" je uprla prst vame.
„Ce ste odklonili, gospodična, ste zamudili zadnjo priložnost!" je bleknil neki starejši možak in takrat je nastopil moj najsrečnejši trenutek. Vse ženske so se obrnile proti možakarju in nanj izlile ves naval besa.
#
Nezgoda je sledila nezgodi, bi lahko zapisal, kajti ni je in ni bilo nevestice, začel sem že dobivati hujši kompleks in pomišljati malo na plastično operacijo mojega obraza, da bi postal vsaj malo lepši.
No in tako sem jo mahnil malo ven iz mesta in pred nekim frizerskim salonom sem ogovoril prvo, ki je prišla mimo.
„Bi šli z menoj na ohcet, lepo prosim?"
„A s tabo? Poglej, kakšen si!“
„No ja, saj bi bil najboljši mož!"
„Ti, poslušaj: če bi šel rad na ohcet, ti lahko eno tako pripeljem okoli ušes, da še za kmeta ne boš dober!"
..Poslušaj draga, pa se ja ne bova takoj stepla?"
„Če boš še malo sitnaril, bom šla po svojega moža in boš imel povorko, v kateri te bodo nesli ... !“
*
Žalosten odidem naprej in čez nekaj časa srečam in nagovorim tretjo.
Zamišljeno sem stopala po cesti. Premišljevala sem o kino predstavi, ki sem jo gledala na vasi. Koder dolgih las mi je padel na oči. Popravila sem ga ter se ozrla po cesti. Pred sabo sem zagledala sključeno starko, ki je nosila težko breme. Za njo je stopal desetletni Mirko in si glasno žvižgal pesem. Hitreje sem stopila, da bi ju dohitela. Takrat pa se je starka ustavila. Poleg nje je obstal Mirko. Vedela sem, da nekaj govorita, a kaj, tega nisem slišala. Ko sem prišla bliže, sem zaslišala starkin proseč glas. Sklepala je roke in prosila:
»Prosim, pomagaj mi nesti breme! Saj vidiš . ..«
Sredi stavka jo je prekinil Mirko: »Koliko mi daste? Zastonj vam že ne bom nosil!« je izzivalno rekel ter se zravnal pred starko.
»Saj veš, da ti ne morem plačati,« se je branila starka, po licu pa se ji je utrnila solza iz oči.
»Potem pa nič!« je malomarno rekel fant in se obrnil, da bi odšel.
»Počakaj!« so starki zatrepetale ustnice, »saj ti plačam, samo nesi mi!«
Mirko se je obrnil in vprašal: »Koliko pa?«
»Šiling,« so starki zatrepetale ustnice, saj je bilo v njeni denarnici le še nekaj šilingov.
»Iz te moke ne bo kruha!« ji je zabrusil Mirko in žvižgaje odšel.
Starka je onemogla sedla na breme. Po velih licih so ji tekle solze in nemočen glas ji je prihajal iz grla. Stopila sem k njej in
„Kako pa, da ste se odločili prav zame?" je začudeno pogledalo prijazno dekle.
„Veste, saj nisem nič izbiral, kar prvo na ulici sem ustavil!"
„Ah, jaz se še ne bi možila!"
„Dajte no, saj ste stari že več kot osemnajst!"
„Kako ste pa to uganili?"
„Vidi se vam na očeh; take stvari takoj po-gruntam!"
„Tudi vam se vidi na očeh!"
„No, kaj mi pa gleda iz oči, gospodična?"
„Koliko ste stari, to vam gleda!"
„No, pa uganite, koliko?"
..Takoj vam bom povedala, saj ni niti malo težko!"
„No, koliko!"
„Deset ali pa enajst let. Če bi bili starejši, ne bi po cestah spraševali takih neumnosti!"
Žalostno so izpadli moji ženitovanjski poskusi, niti za ščepec možnosti mi ni dalo nobeno dekle. Sam, samcat, zagrenjen in užaljen sem šel domov. Se dobro, da imam svojo lastno ženo, kajti drugače bi verjetno ostal sam ...
jo nagovorila. Hvaležno se je ozrla vame, ko sem vzdignila breme, obenem pa še podpirala njo, da sva počasi odšli naprej. Toplo se mi je zahvaljevala, ko sem se poslovila od nje.
Spet sem stopala po cesti. Premišljevala sem, toda ne več o kino predstavi, ampak o tem, kako grdo so vzgojeni nekateri moji sovrstniki. Ko sem tako zamišljeno stopala,
LEPO BI
Kako lepo bi bilo, če bi bil človek človeku brat, a često ugotavljamo nasprotno: da je človek človeku — volk.
V dnevnem časopisju beremo in po radiu slišimo vesti o mirovnih pogajanjih, o skupnem delovanju, o medsebojni pomoči. Ko človek vse to premišljuje, se mu sprva zdi, kako idealno je vse to, kako humano, toda m?iogokrat se nam prej kot humanost prikrade kruta resnica.
Kaj so ti nameni res humani ali so to želje zgolj posameznikov, ki verujejo še v ideale, ki še upajo, da se bo svet nekoč spremenil in postal boljši? Koliko je na svetu še revnih ljudi, podhranjenih, na drugi strani pa bogatih in pohlepnih! Kako lepo bi bilo, ko bi se nasprotja porušila in ljudje bi si postali kakor bratje! Toda, žal, so to le lepe misli, katere se ne bodo uresničile, če bodo ljudje ostali takšni, kot so dandanes. Kako pretresljivo je gledati plakate z ubogimi črnimi otroki, ki prosijo
Solze na velih licih
V.V/.V.V.WAV.V.V.,AV.,.V.V.,.V.V
I
I
'i
\
m.
š
\
?:
5
ji
?m\mmmmmmmmmmVmmmWmm.mmV.VJ,mmAWMVWA
OLGA VOUK:
Zimska tišina
Na oknih so rože, bleščeče, ledene ...
Poljane so bele — vse zasnežene.
Nenehno snežinke igrajo se v zraku; potiho hitijo z neba in nežno pokrivajo tla.
Narava sanjari in zre tja v daljino ... Zamišljen je potok, molči, počasi se zgublja v ledino.
sem za seboj zaslišala smeh. Za menoj je šel Mirko in se mi posmehoval.
»Koliko si dobila, ha? Te ni bilo sram, da smo te drugi videli s tako staro?«
»Mene že ne, če je tebe! Sram te je lahko, da ji nisi pomagal!« sem jezilo odgovorila.
»Tebe je lahko sram, da greš z njo!« se je posmehnil.
»Tiho bodi!« sem zakričala, se obrnila in stekla naprej. Slišala sem, da je še nekaj vpil za mano, a ga nisem poslušala. Le tekla sem, tekla ..., v mislih pa sem imela u-bogo starko.	M. Š.
BILO

kruh in vodo! Pa študentske demonstracije, na katerih zahtevajo mladi ljudje enakost?
Toda treba je pomisliti, da tudi ti fnladi ljudje — študentje nimajo često najpotrebnejših življenjskih dobrin, zato prosijo tudi v svojem imenu. Toda še izrek pravi, da se časi spreminjajo in z njimi se spreminjamo tudi mi. Tudi ti mladi Ijudje-študentje pridejo do kruha, čeprav mnogokrat po trnovi poti. Toda le malokdo izmed njih pomaga revnejšim, pa čeprav ima boljši položaj in lažje življenje. Tako lahko spoznamo, da dandanes rek: »Bodi človek človeku — brat!« neupravičeno vse bolj spodriva rek: »Znajdi se, kakor veš in znaš!«
Bojan K.
Najbolje! — Zdravnik: „Vaša žena ima samo namišljeno bolezen. Zapisal ji bom neko namišljeno zdravilo." — Mož: „Dobro, a potem pa še meni pošljite namišljeni račun!"
»QQaoygccc<x>aoe<?ccoccccoqcogog?ooe«5oo«5oopeiooaeQoaoeoooBOceooooocoocoooeoocooooooooooeaooooe«ocgooooooooooooooooeeooaooooooooooeeoBoooce
janje vsega tega? Najhujše pri tem pa niti ni bilo njeno klavrno početje, ampak predvsem skaženost njenega značaja. Močno, a ne preveč zgovorno dekle, se prelevi v gostobesedno, nečedno žlobudro. Mamo pa ošteva kakor deklo. Kaj si more predstavljati življenje s sestro, ki bedasto grozi materi z ducejem, ker jo kljub prepovedi še ogovarja po slovensko? No, nazadnje je menda kri zmagala vsaj toliko, da se je Fani naveličala priseljencev in se navezala na Rudija, ki ni bil nič boljši od nje, a je bil vaški fant. Da, vsaj v tem je bila na boljšem, da se je z Rudijem shajala v borovem gozdu pod vasjo, ko je prihajal jz Trsta z dela. Kraška razbičana narava je bila ozadje, ki je bilo kakor nalašč narejeno za njuno ljubezen, a Prav to okolje ju je obenem ločevalo od drugih in zdru-"eva|o v nekakšni divji zaroti. In poročila sta se, ko je otr°k materi že vtisnil svoje oblike v telo. Tista poroka. ^e' ne bo obnavljala tega. Pa tudi prizora ne, kako so na arnnitih mizah ležala v bolnišnici telesa, ki jih je pomen-dral orient ekspres. Tako so bili vsi pijani, da sta avta treščila v zapornice in obtičala na tračnicah. In tako je °sta|a sama, čeprav je bila sama že prej in se je še pred aničino poroko zatekla v mesto, da bi se rešila gren-'°bne skorje borov in pelina. To je sicer pesniško pove-an°. a kako drugače razložiti to željo po razkužbi, po PlePihu? Nekakšna želja po maščevanju, združena z željo P° novem dihanju. Ljubiti morje, ladje, vonj slane vlage, 0aenem pa se skriti v šumu brezštevilnih korakov. Saj c 0Vek predobro ve, da se s Krasa steka v mesto zmeraj n°v s°k, ki ga drži pri življenju, vanj doteka zmeraj mlada, Clsta kri, ki se bo pomešala, se zatajila, a vendar te vleče ^ar,j. kakor da hočeš preizkusiti svoje sile in imaš vtis, a Se bo tebi posrečilo to, kar se drugim ni.
Cuti!a je, da ji topla sapa, ki prihaja od premca, sproti ^erTllje besede iz ust in jih hitro odnese, tako da jih Danilo da u-6^ne Prestreči. In ne ve, ali je on tako tesno ob nji, m ' besede ne odletele, ali se je ona pomaknila k nje-vih n g°vori hitro in se zdaj pa zdaj obrača kakor v dne-hurje, ko nagnemo glavo, da nas sogovornik lahko
sliši, in stisnemo zobe, da nam sapa ne vdre v usta.
Danilo je dolgo molčal, samo njegova roka je bila težja in bližja na njeni desni rami. Ona pa je v zadregi, da se je naenkrat izdala za tako zgovorno, obenem pa jo navdaja hladu podoben občutek miru, ker si je skoraj v eni sapi iztrgala strupeno želo iz zavesti.
In hvaležna mu je, da govori kakor sam sebi in je nič ne sprašuje.
„Za zamorca je na neki način dosti lažje, ker ve, da ga beli človek ne more trpeti zavoljo njegove kože. Tako ve tudi, zakaj ima občutek manjvrednosti, ki so ga vcepili njegovemu plemenu. Za nas, Slovence v Italiji, pa je vzrok skrit, ker je naša koža bela in niso naše ustnice prav nič bolj debele od ustnic kateregakoli belokožca."
Gledal je predse, kakor da razbira čipke na penasti črti, ona pa je mislila na očeta, na njegov vztrajni, topi upor, ki mu je razjedal dušo.
„Na slabšem pa je zamorec v tem, da se ne more skriti. Lahko se obleče, kakor se mu zljubi. Lahko se skrije v noč, a bodo njegovi zobje osvetljevali njegovo polt. Ne more se skriti, in to je hudo, strašno hudo. Mi smo glede tega dosti na boljšem, zadostuje nam, da si izposodimo gospodarjev jezik, in smo hitro rešeni. Črnec bi za to rad dal svojo dušo, če bi mogel doseči prednost, ki jo imajo slovenski ljudje tokraj Julijskih Alp.“
Opazovala je njegovo gladko, porjavelo lice, niti mišica se ni zganila na njem; zavedela se je, da je ob nekom, ki ga bo zmeraj cenila, naj se zgodi karkoli.
„Vendar," je rekel, kakor da bi mu njen pogled pretrgal misel, „vendar bi črnca, ki bi naskrivaj postal bel, vso večnost preganjal občutek izdajstva. In prav tako je za tistega, ki se skrije za tujim jezikom iz strahu ali iz sramu. Zato je skoraj boljše biti zamorec, ker on ne more, tudi če bi hotel, postati na tak potuhnjeni način podel."
Zdelo se ji je, kakor da je njen oče nekako rešen, ker je ona zdaj ob Danilu; kakor da je tudi Fani maščevana. In samogibno, prej ko je mogla sama kaj odločiti; se je njena rama približala njegovi; pri tem se je zavedela, da
je to prvič, da se v svojem odraslem življenju tako loči od oglate, odrezave samostojnosti; zato se zdaj zelo rahlo in megleno pojavi občutek bojazni zaradi izgube prostosti, a ji je obenem, kakor da jo še nepoznano mehko zadovoljstvo prav s svojo enkratnostjo varuje pred vsemi komaj slutenimi zasedami.
Kanal je z belima bregovoma prodiral v srce Gradeža, obdan od tesnih uličic kakor v beneški laguni. Potem je bil tržič z baziliko in z gregorjanskim petjem, ki je prihajalo iz hladu v živo sonce; bilo je, kakor da so sredi pisanih sončnikov in svetskih turistov domačini med mozaiki starega svetišča zakrknjena ločina, ki ponavlja uroke v ukročeni, domači latinščini. Nedaleč od vhoda je postavila ženica na tla košarico z rumenimi breskvami. Osa obletava sadove in za trenutek se zlato njenega telesca združi z njimi, potem naenkrat odleti, kakor da se je zbala preveč kričeče rumene barve breskev.
Potem ozki prehodi med hišami.
Drevoredi.
V drevoredu gospe v modrih hlačkah in modrčkih. Gospe v dolgih hlačah, ki imajo spodaj hlačnike široke kakor, hlače ameriških mornarjev. Visokopetniki. Polt, ki ima barvo kakaa. Lasje scefrani, pobeljeni turščični listi. Zraven nemške Junone on s plešo in naočniki, izpod kratkih hlač pa gledajo v senčnati drevored preklaste noge z beiino, ki spominja na kožo utopljenca.
Danilo jo je pogledal, ona se je namuznila. Držal jo je za laket, šla sta malo naokoli, preden sta krenila na pesek. Kratek obhod otoka. Na bregu majhnega zaliva čolnarji vabijo na izlet v Brban. Motorni čoln pravkar odhaja. Šestmetrski kuter ima že jadro ob jamboru, flok zdaj brzi navzgor in je bela veverica z repom, ki je zmeraj bolj košat in postaja že prava pahljača. Drugi kuterji so v vrsti, z golimi jambori. Že oskubljeni ptiči. Nad vsem slepeče sonce, ki ima neoporečno premoč. Tako kreneta k trgovinici, ki ima ob podbojih pripete ilustrirane časnike, tuje dnevnike. Francoske, nemške, angleške.
Celovec
NEDELJA, 10. 3.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 11. 3.: 13.45 Informacije — „Samotne so misli mi, siva resnica." (Spominska oddaja ob 70-letnici rojstva pesnika Srečka Kosovela). — TOREK, 12. 3.: 9.30 Land an der Drau — Dežela ob Dravi. — 13.45 Informacije — Športni mozaik — Otroci, poslušajte! — SREDA, 13. 3.: 13.45 Informacije — Po lovskih stezah. — ČETRTEK, 14. 3.: 13.45 Informacije — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev. — PETEK, 15. 3.: 13.45 Informacije — Gremo v Vogrče. (Hišna imena kmetij v Vogrčah. Govori ekon. svetnik M. Kumer-Črčej — 1). — SOBOTA, 16. 3.: 9.05 Radijski oglasi — Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Avstrija
1. PROGRAM
NEDELJA, 10. marca: 9.30/12.30 Smučarsko prvenstvo za svetovni pokal: slalom za moške v Visokih Turah — 14.00/15.00 Motorne dirke v Tull-nu — 16.00 Živordeči avtobus: „Tovarna“ —
16.30	Za otroke od 6. leta dalje: VVickie in krepki možje: „Votli zob" — 16.55 Začarana pijača —
17.05	Za mladino od 14. leta dalje — 17.55 Trije dobri prijatelji, lahko noč za najmlajše — 18.00 Z železnico po Divjem zapadu — 19.00 Družina Schongruber: „Vlomilci" — 19.25 Zgodbe o Gustavu — 19.30 čas v sliki — 19.45 Šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Naš človek iz Istanbula; kriminalni pustolovski film — 22.05 Čas v sliki — nočna izdaja in šport.
PONEDELJEK, 11. marca:	18.00 Donavske
zgodbe: „lziet v VVachau" — 18.25 Zgodbe o slonu, lahko noč za najmlajše — 18.30 Rožno-rdeči panter — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20
ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura —
20.06	Šport — 20.15 Dvojica: ..Festival morilcev"
—	21.05 šola za starše (5): ..Zdravljenje" —
21.15	Šport — 22.15 Čas v sliki — nočna izdaja. TOREK, 12. marca: 18.00 Walter in Connie:
Tečaj angleškega jezika — 18.25 Slonove zgodbe, lahko noč za najmlajše — 18.30 Arnie: Ne daj več, kot imaš — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Vaš nastop, prosim. Oddajo vodi Heinz Fischer Karvvin —
21.00	Filmska dežela Poljska: Brezov log — 22.30 Čas v sliki — nočna izdaja.
SREDA, 13. marca: 10.00 Televizija v šoli: Angleško gledališče — 10.30 Tako gospodari tujsko prometni obrat — 11.00 Program za delavce: Naš mož iz Istanbula — 12.50 Šport —
16.30	Za otroke od 6. leta dalje: Pot skozi skalnato dolino — 17.05 Gradbišče. Otroci za otroke — 17.55 Za otroke od 11. leta dalje: Lassie: „Charlie Banana" — 18.00 Tečaj francoskega jezika — 18.25 Slonove zgodbe, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kuhinja v televiziji — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Obzorja. Redakcija in priprava Kurt Tozzer — 21.05 Dunajski VVerkel-kabaret — 22.20 Čas v sliki — nočna izdaja.
ČETRTEK, 14. marca: 10.00 Televizija v šoli: Kaj lahko postanem? Izdelovalec papirja — 10.30 Renesansa — 11.00 Materija in prostor. Tako nastanejo zvezde — 11.30 Prva pomoč (4): Varstvo pred nevidnim sovražnikom — 12.00 Zbor v grški tragediji — 18.00 Tečaj italijanskega jezika — 18.25 Slonove zgodbe, lahko noč za najmlajše — 18.30 Šport — 19.00 Avstrija v sliki
—	19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Ne igraj se z ljubeznijo, predstava Akademieteatra na Dunaju —
22.15	Čas v sliki — nočna izdaja.
PETEK, 15. marca: 10.00 Televizija v šoli: „Vem, kaj imam početi" — 10.30 Živordeči avtobus: „Tovarna“ — 11.00 Program za delavce: Brezov log — 18.00 Zeleni svet. Novo iz kmetijstva — 18.25 Slonove zgodbe, lahko noč za najmlajše —
18.30	Zaljubljen v čarovnico: Pokvarjena pnevmatika — 18.55 Oddaja Zvezne gospodarske zbornice — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06
Šport — 20.15 Onedinova linija: „Parnik“ — 21.10 Odkrito povedano; diskusija ORF — 22.10 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.15 „Darilo za poglavarja"; filmska komedija o gangsterskem poglavarju, ki bi rad ukradel krono kralju v izgnanstvu.
2. PROGRAM
NEDELJA, 10. marca: 14.40 Onedinova linija: „Denar ne smrdi" — 15.30 do 17.45 Evropsko prvenstvo v lahki atletiki v hali v Goteborgu —
18.00	Tedenski magazin — 18.20 Deseta zvezna dežela — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Kultura — posebno — 20.10 Izobrazba — aktualno — 20.15 Poznate melodijo? — 21.00 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju v Miinchnu — 22.00 Vprašanja kristjana — 22.05 Čas v sliki.
PONEDELJEK, 11. marca: 18.30 Iz šolskega televizijskega programa: Živordeči avtobus: »Tovarna" — 19.00 Prva pomoč: »Nevarni znaki"
—	19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — aktualno — 20.15 Pogovor dr. Giintherja Nenninga z Maxom Frischem — 21.05 Impulzi: »Arno, amas, amat" — 21.45 Televizijske ponovitve.
TOREK, 12. marca: 18.30 Iz šolskega televizijskega programa: Zbor v grški tragediji —
19.00	Morske biologija: »Fenomen čistilcev" —
19.30	Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes
—	20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — aktualno —
20.15	Politična dokumentacija — 21.00 Enaindvajset; kviz za tiste, ki mnogo vedo — 21.45 Televizijske ponovitve.
SREDA, 13. marca: 18.30 Iz šolske televizije: Materija in prostor. Tako nastanejo zvezde —
19.00	Matematični kabinet: »Igre za ljudi od 8 do 80“ — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 šport — 20.09 Izobrazba — aktualno — 20.15 Film, npr. Kanada: Vsi za vse
—	21.50 Televizijske ponovitve.
ČETRTEK, 14. marca: 18.30 Iz šolskega televizijskega programa: Savel je postal Pavel —
19.00	Stik — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — aktualno — 20.15 Prezentacija: Claus Gatterer
21.15	Viennale 1974: »Kužiš, stari moj — preganjaš, moj stari" — jugoslovanski film — 22.40 Televizijske ponovitve.
Stop dem PreLsauftrieb
Der neue Friihiahr-Sommer-Katalog von KASTNER & DHLER beweist Ihnen Seite ftir Seite: Bei solchen Preisen hat man mehr von seinem Geld.
Wir kaufen fur unsere Postkunden und fur unsere VVarenhauser auf den Markten der VVelt ein. Wir suchen uns Fabrikanten, die gute Oualitat und gunstige Preise garantieren. Wir kalkulieren knapp. Wir setzen mo-dernste Technik und personliches Service ein, um unsere Kunden im-mer zufriedenzustellen.
Der K & O-Katalog bringt Ihnen ein komplettes Angebot ins Haus. Schicke Mode, haltbare Kindersachen, solide Haushaltsvvaren, alles fur die Woh-nung, fur Hobby und Freizeit. K & O burgt fur Einkaufsgualitat, sichert Umtausch sovvie Geldruckgabe und gevvahrt die kundenfreundlichsten Kredite.
Doppelcouch (leichte Handhabung) mit groBem Bettzeugraum, Sitz- und Liegekomfort durch Polsterung mit spezialvergiiteter Federneinlage. Be-zug aus Strapaz-Mobelstoff, Seiten-teile mit Kunstleder kombiniert. MaBe: 194 cm br., 96 cm tief. Liegefl.: 165X190 cm.
rot 10 933, gold 10 934 S 4800.—
Rollenfauteuil, dazu passend.
rot 10 935
p. Stiick S 1280.—
Preisvverte Brokat-Sfeppdecke. Die Oberseite ist aus sehr schonem, in sich gemustertem Kunstseidenbro-kat, die Unterseite aus naturfarbigem Trikot gefertigt. GroBe zirka 130X180 cm.
gold 40 609 g run 40 650
S 198.-
KASTNER]/ ■&OHLERI
8012 G RAZ
GroBkaufhaus und
til	1 1 *
Ilir einen koslenlosen K & b-Fiiihjnhr-Sommer-Kaialog
Name:
GroBversandhaus
StraBe:........................................ PostleitzahI:
Ort: ...............
Gutschčln auf Postkarte kleben oder In elnem Umschlag senden. • Anschrlft: KASTNER & OHLEH
8012 Graz, genOgt.
Einzelpreis
VVarenbezeichnung
Menge
36 let star kmet, z lepo in vsemi stroji opremljeno kmetijo, s tujskimi sobami, išče pridno slovensko dekle do 36 let, lahko tudi z otrokom. Dopise pošljite na uredništvo našega lista.
Bekannt durch Leistung Sattler am Heuplatz! Jetzt besonders giinstig Schihosen und Anoraks
bei Sattler am Heuplatz, Klagenfurt.
SONCE PREBUJA
VULKANE?
NOVOSIBIRSK. - Izbruh vulkana čikuračkija na otoku Paramuširu (v bližini Sahalina) vzbuja pozornost raziskovalcev. Žvižganje vročih plinov, ki bruhajo iz kraterja, spominja na zvok reaktivnega letala. Ogromne količine vulkanskega pepela prekrivajo okolico v krogu s premerom okrog 30 kilometrov.
Ta vulkan je pričel delovati, ko so se na Soncu pojavile močne erupcije in ko so hkrati izmerili tudi naraščajočo sončno sevanje.
Hkratnost pojavov na Soncu in prebujanje vulkanov na Zemlji za znanstvenike ni slučajnost. Mnogi vidijo v tem potrditev hipoteze, da aktivnost Sonca deluje na procese v vulkanih in povzroča spremembe v globinah zemeljske skorje.
PETEK, 15. marca: 18.30 Iz šolske televizije: Surovina les — 19.00 The Bellcrest Story — angleščina za poslovne ljudi — 19.15 Učne tehnike za odrasle (8): »Učne poti" — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 Spotoma ob konec tedna —
20.06	Šport — 20.09 Izobrazba — aktualno —
20.15	Zadnji VVerkelmann od Herberta Holbeja in Ernsta A. Ekkerja.
Ljubljana
NEDELJA, 10. 3.: 9.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — 10.15 Ljudje in zemlja — 11.15 Mozaik — 11.20 Otroška matineja: Po!y in črni diamant, Enciklopedija živali, Pravnuki — 12.50 Poročila
—	Nedeljski popoldan — 17.45 Svetovno prvenstvo v rokometu — 19.15 Moda za vas — 19.30 Film — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TVD — 20.25 Tedenski zunanje politični komentar — 20.30 3-2-1 — 20.40 A. Kovačič: V regi-straturi — 21.40 Mesta: Split I. del — 22.05 Športni pregled — 22.40 TV dnevnik.
PONEDELJEK, 11. 3.: 8.10 TV v šoli — 9.00 Angleščina — 9.15 Nemščina — 9.30 Srbohrvaščina — 14.10 TV v šoli — ponovitev — 15.00 Angleščina — ponovitev — 15.15 Nemščina — ponovitev — 15.30 TV v šoli — ponovitev — 16.45 Madžarski TVD — 17.40 Zdravnik v hiši — 18.05 Obzornik — 18.25 Enciklopedija živali — 18.55 Mozaik — 19.00 Mladi za mlade — 19.30 Kaj hočemo — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak —
20.00	TV dnevnik — 20.25 3-2-1 — 20.30 Marek-Filip: Nočna vožnja — 21.50 TV dnevnik — 22.05 Kulturne diagonale.
TOREK, 12. 3.: 8.10, 9.35, 10.05 TV v šoli — 14.10, 15.35 in 16.10 TV v šoli — ponovitev —
17.15	Madžarski TV dnevnik — 17.45 K. Čapek: Pasja pravljica — 18.00 Risanka — 18.10 Obzornik — 18.25 Jazz na ekranu — 18.55 Mozaik —
19.00	Starost in staranje — 19.20 Tišina, na sporedu je nemi film — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 3-2-1 — 20.30 Reflektor — 21.25 H. Fallada: Sam med volkovi
—	22.10 TV dnevnik.
SREDA, 13. 3.: 8.10 in 10.50 TV v šoli — 15.30 TV v šoli — ponovitev — 16.45 Madžarski TV dnevnik — 17.40 Poly in črni diamant — 18.10 Obzornik — 18.25 Od zore do mraka — 18.55 Mozaik — 19.00 Prijatelji glasbe — 19.20 Ne prezrite! — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak
—	20.00 TV dnevnik — 20.25 3-2-1 — 20.35 Čudodelka — 22.15 TV dnevnik.
ČETRTEK, 14. 3.: 8.10 TV v šoli — 9.05 Angleščina — 9.20 Nemščina — 9.35 Francoščina — 14.10 TV v šoli — ponovitev — 15.05 Angleščina
—	ponovitev — 15.20 Nemščina — ponovitev — 15.35 Francoščina — ponovitev — 16.45 Madžarski TVD — 17.30 A. Ingolič: Mladost na stopnicah — 18.05 Obzornik — 18.20 L. Bernstein vam predstavlja — 19.10 Mozaik — 19.15 Po sledeh napredka — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Kam in kako na oddih — 20.40 Medved za gosta — 21.20 Razgledi: Šport v NDR — 21.50 Glasbeni nokturno: Klavirski duo Dekleva — 22.05 TV dnevnik.
PETEK, 15. 3.: 9.30 Smučarski skoki — barvni prenos iz Planice — 14.10 TV v šoli — 16.20 Smučarski skoki — 17.20 Pisani svet — 18.05 Obzornik — 18.20 Indijska folklora: Zviči Kiraj
—	18.50 Mozaik — 18.55 Cesta in mi — 19.05 Nalezljive bolezni — 19.25 TV kažipot — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Tedenski gospodarski komentar — 20.30 3-2-1 — 20.40 Nedelja v mestu Avrey
—	22.25 TV dnevnik — 22.40 Umetnost in človek.
SOBOTA, 16. 3.: 9.30 Smučarski skoki — barvni prenos iz Planice — 15.15 Nogomet Radnički : Hajduk — 17.30 Maroltovci praznujejo — II. del — 18.00 Obzornik — 18.15 Od Kitty Havvka do Pariza — 19.05 Moda za vas — 19.15 Gledališče v hiši — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.20 Tedenski notranje politični komentar — 20.25 3-2-1 —■
20.30	Moji gostje in jaz: Arsen Dedič — 21.30 Barvna propagandna oddaja — 21.35 Pravnuki
—	22.00 TV dnevnik — 22.15 Cannon.
Naš tednik
izhaja vsak četrtek. Naroča se na
naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69-— Telefon uredništva in oglasnega oddelka
84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 100.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce št. 2, 9065 Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.