PRO GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE leto-yearxv. ta. ms. •» ta* Chacago, 111, »reda, 21. junija (June 21) 1022. •• 00 STEV.—numbcr 144. nI* W 110S. Aa •! Oct. S. 1S1T, a«tk*ria«d — Jaa« 14. ISIS. Rudarji in železničarji se združijo. Skupna stavkovna fronta obeh organizacij je gotova stvar. DRUGE VE8TI 8 POLJA BUDABJEV. Cincinnati, 0., 20. jun. -r- (Fed Press. Laurence Todd.) — Ameriški finančni velikan dobi danes mogočnega nasprotnika v novem ameriškem delavskem velikanu — alijanci rudarjev in železniških delaveev. Vaa znamenja kažejo, da ae iz nocojšnje konference med Levvisom in glavnimi odbrfrniki žoleznižkih unij porodi efektivno alijanca, ki pojde »kupno v boj za svoje pravice. Približno dva miljo-na delaveev bo na ta način aliira-nih v stavki. Že je slišati glasove: Pripravite se za veliko žclezni&ko stavko! Najmanjšega dvoma ni, da so unijo železniških delaveev v delavnicah in na progah odglasovale za stavko in pripravljene za protinapad na Morganove Interese, ki funkcijonirajo potom Har<|ingove administracije in vladnega železniškega delavskega odbora. Vsi kapitalisti dobavljali premog Iz Nemčije. Voditelji stsvkujočih rudsrjcv v Pennsylvaniji so te dni poročali o poostrenih brutalnostih, katerih se poslužujejo operatorji. V okoli žu koksa, okraj Fajrette, je v teku veliko gibanje za zdrobite v stsvke. Splošni izgoni stavkarjev iz stanovanj so na dnevnem redu; kompanije so saprle pitno vodo v Shoafu in Maxwellu, Rudarji ao ae pri t o žili na zdravstvene oblasti, a nič ni pomagalo in zdaj ugrožajo stavkarje kužne bolezni. Kljub temu ao rudarji trdni v boju. Bova žotorska kolonija v Waah ingtonu. Seattle, Waah. — (Fed. Preee.) — V bližini tega mesta gradijo delavei novo kolonijo ea izgnane rudarje ia Carbonada. Deaet akrov zemlje je bilo'najetih. Pet drugih žotorskih naaelbin ae nahaja v Black Diamondu, Newcaatlu, Wil-kesonu, Gumbcrlandu in Duhamu Vse naselbine vzdržuje okrožna organizacija žt. 10 United Kine Workers of Americs. odbornikih unij Id .c mudijo » TQV AVTOMOBIL, MALO Ciucinnatiju, so odločno za stavko. ^^ g PIVOM ZASEŽEN Levvis molči o podrobnostih vzajemne akcije, dejal pa jc, da bo vzajemna pomoč velika in daleko-sožnega pomena; detajli bodo mogoče znani že jutri. Lewis jc ostro ožigosal nevidno vlado finančnikov, ki so pognali orgsnizirsnc delavee v defenzivno vojno, in po sdravlja kooperacijo z železničarji. V tem hipu še ni znano, dali sc udeleže konference I rudarji tudi P«1* • P*™« pmUtavniki Jtvelita-UtuniHr- peljali pivo ake petork-e", to ao bratovžčine strojevodij, sprevodnifcpv, kurja-cev, zavirsčev in vla-kospremncga osobja. Bert M. Jewell, predsednik de-partmenta železniških delavcev, ki so priključeni Ameriški delavski federaciji, je rekel snoči, da vlada ne bo mogla preprečiti stavke kakor jc to storija zadnjo jesen. Prohibicijonižkim agentom ja mo rala priti policija is Ohioaga na pomoč. Argo, Zli — štirje prohibiei jonižki agentje si rudarji v tukajšnjem okolišu nadaljujejo demonstracije za Javljanja kopanja premoga v malih jamicah. Čez sto rudarjev j« bilo aretiranih. Rudarji r Angliji so solidarni ( meinaati. Od. — (Federatrd l'rms.) — H.H. Hm it h, nedomeet-»>i predsednik Fcderaeije rudarjev v Angliji, ki se mudi na konvenciji Ameriške delaveke federacije, j* »'javil, da hrilski rudarji m Bow Tork. B. T. (Fed. Prese). •-•do kopali prrm ai poluradno poročilo is Moskvt, Sovjetska vlada je izjavila, da jo »pripravljena razpravljati o ras« oroženju tudi s drugimi sosedi, s katerimi še niao rešena tcritorijal-na vprašanja, kakor tudi s odda* Ijuiimi drŽavami. či, js odslužil dozdaj dve leti, ne- državnih kaznilnicah prejemajo kateri pa pet let." Izgleda ni, da bo ecnatu ali kongreani zbornici poročana po-miloščinska resolucija, js rekel Beldwin, dssirsvno so ji preeej nsklonjeni. Senatorji in kongres-niki menijo, da je to predaedniko-va zadeva in dvomijo, da ima kongres legslno prsvieo, de izpusti političae jetnike. »o pri vrhu Kalkuta, 20. jun. — Trije možje gen. Bruce ve ekepodieije, ki plesa na Kvereet v llimalajih, najvišjo goro na svetu, eo pravkar priple zali do točke par ato ševljav od vrba. Možje se imenujejo Mallorjr, Wakef!eld in Homerville. Molje silne trpe veled m rasa In tenkags zraka. Pomaga ja ai a kieikom, Dm 21. maja ao ommjeni plačala dosegli višino 26,§00 Čevljev. Dne 14 junija sta kapitan Ptnch in r«-oeral Bduee v družbi enega Indij ea dospela na vIMno 77,200 «ev-Ijev s pomofjo kletka. jih povrafujejo. Hmith y dalje r* ^"i. da koHfina premog«, kar se bilo doalej poslaaega is Angli je i Ameriko, je tako majhna, da ne »nora vplivati na etavko. Ne s^mH konferenco 15. in K. julije sera di ekupae ekeije pri jesenekik va-litvak. Nekateri sodijo, da pride da pri eeetavi kaadi "Kari Mars", prti eovjetald psr nik dospel a Anglijo Loadan, 20. jaa. — Prvi ruski savjetaki parnik "Kart Mars", ki je deepel v Anglija ^e je ustdral v llullu Parnik s rde«« za«ta »o na KAZHBMOI IB BB PBBJBMA JO MBKDB KA SVOJB DRLO. Zdaj iščejo šole delovodja s $40,-I 000 do $00,000 letno plače. Albanj, B. T. — Legialatura je sprejela postavo, da ksznenci v mezdo za svoje delo. Postava ims take beeedilo, da dovoli državnim uradnikom izplačevati mezdo, nikakor jim pe ne zapoveduje, da jo morajo izplačati. Uoverner Mil-ler in kaznilniški uradniki se zdaj poslužujejo zavlačilne taktike in prihajajo na dan z izgovori, da tako ni treba kezneneem plačati dele. Mezde bo trebs že izplečsti prvim julijem. Ooverner ee izgoverjs, ds je trebs šele dognsti, ksj ee lehko produ«i rs v kszniinieah. On pravi, de je treba reerganizirati delavnice v kaznilnicah in dognsti, kaj razne mestne opreve in drla v« aa upre v s potrebujejo. Neki drugi ssdržek je, da je trebe šele najti delovodje, ki je vsjen prejemstl na leto od $40,000 do $50,000 plače, ker bo dobil ae mo $7,500 Kader governer nejde takega človeka, tedaj izdela svoj načrt. Kezneaei bode še dolgo ?•* kali na mezdo. ( kteage ia okalka V, četrtek jasno, liehki sevemovškodni vetrovi. Temperatura v zadnjih 24. oreh t najvišja 73. najnižja 6* Molnee izide ob $.14, zaide ob 9:2*. dišču, ker so bili dobljsui brez sodnijsk« odredbe aa preiskavo, Hod išče ni ugodilo od vet ni kovani predlogu. / - STANOVANJSKI PBOPITARJI TOtBNI m D. 0. — Klano vanjake komMja je vložile totbo na aadišAli proti stanovanjskim profiterjem. ki ao od strank vzeli več ko $200,000 preveč stanarine. Obtoženih je okoli dve eto pro fiterjev. Poateve določa do $25,-000 dene rac glob« za prof i U rje. ki so od strenk zebtavaJi višjo stanarino, kot je je določila ko- leija. Najdaljši dan in najkrajša dili, da je parna v« protiustavna mi se IHVUipU! Jugoslavija, Bumuaija in Grška grdo gledajo vlado v Sofiji saradl sbližavaaja s Busijo. WRANOELOVA ZAROTA PRO-TI BOLOABBKI VLADI ODKBITA. Carigrad, 20. jun. — Iz Belgra* da, Bukarata in Atcu prihajajo poročila, da s« sosedje Bolgsriju dogovarjajo glede skupne agreaiv. ue akcije, ako sc Inilgaraka vlada zaveže s Sovjetsko Rusijo. Kljub uradnim zanikanjem je položaj v Bolgariji sc vrtino kritičen. Ministrski predsednik Htambo-linski je zadnje čase prižcl ua sled mnogim konapirscijam, ki su jih zsanuvsli bolgarski reakcijonarjit militariati in priataii prejšnjega kralja Ferdinanda. Zarotniki 10 upali, da bodo s pomočjo 17,000 \Vrangelovib vojakov, ki so nastanjeni v Bolgariji, strmoglavili Stambulinskega in njegovo kmet« sko vlsdo. Toda rcakoijonarjl so bili prepočssal in vlada jc medtem odkrila zaroto, prijela Wraugelu* ve Častnike in jih izgnala ter raz* orožila ruake bele čete. V istem Čaau je Mtamboliuskl sklical kiuetaki kongres v Sofiji, ua katerem je povedal kralju Bo» risu, ds ninta prav nobene oblasti da je le figura ln če bo kaj intrigi-• al, da pojdo za svojim očetonu Kongres jo imenovs! dve komisiji, ki imsta nalogo kontrolirati ministre in nadzorovati vladno politiko; a tem korakom je kinoteka atranka utrdila svojo diktaturo, Htambulinakl, ki jc lani proga* ujal komuniste in jim obsojal kot drlavi nevaren element, je po svojem povrstku iz Oenovc pričel gojiti tesno prijateljstvo s komu-matično stranko. Vsekakor ja mogel doseči nekak sporazum s tiče-rinom in Itakovskim v Oetiovi. Vsa znamenja v Sofiji odprto kažejo, da bi se Bolgarija Že pridružila Jlusij!, če se ne bi bils svojih svojih sosedov. Htambuliuskl dobra ve. da Srbija, Orčijs in numuiilja komsj čsksjo povoda zs naval šes meje, sko pridejo komunisti na krmilo v Hofiji. Vse je torej odvis. no od Rusije, dali bo pomagala Bolgariji v slučsju nspsds, Listi javljajo, da Je Htsmbulin. ski govoril z Itakovskim v Osnovi o nevarnosti srbske interveuaije, toda llakovski, predsednik Sovjetske Ukrajine, je baje dejal, da ja ta strah prazen In da Jugoslavija ne bo nasprotovala, če ae Bolgarija pridruži ruskemu sovjetskemu gibanju ODSORNIKI OBOANIZAOVB PEKOVSKIH DELAVOBV SB BB PBIBBAJO KRIVIM. Bear Tork, N. T, — ftest in tri* dcMt 'Hlbornikov Unije židovskih pekovskih delavoev Je obtoženih zarotniškegs početja, da z njim preprečijo trgovino. Tega zlošisa niso mogoše izvršili, ker so holell ceno kruhu povišati, ampak ker so Jo znižali, Nsjprvo je bilo za vsakega' določenih pet tisoč de. larjev kot poroštvo, ki Je pa znižano kesnejs ns tisoč dolarjev, ko je unija pristels, da zapre pe. kerno blizo Mas Hobieeingerja, delsveem sovrsžnegs pekovskega podjetnika. Ko Je unijs odprla avojo pekarno v bližini njegove In je svoje pecivo prodsjsls nekoliko ceneje, jo je Hehlcsinger okteti), da hoče delavska orgsiiizaeija spis v it i njegs ns ksnt. Vsi odborniki ao izjsvili pred todnikom, ds sa na prisnajo krivim. # NBSBB6B BA MORJU Kar Weet, Pla — Parslks "Hella" i a "De Seta" ste se po-gresnile v A<>sntiku. Moštvo e l*ernikov ata rešile obrežna čuvajske ledije "Kenerna" in sor-»< ški parnik "Borgestad", Saa Praaoieco Oal. — Prek Cooeovege sallvs ea je razproeti-rala goata megle, ko ata adarila skupaj ameriški parnik 'Frank O. iaija. Profitarji eo ee eeveda tru Dram* la japonski peruik 'Tpres MeruPe breUlšsih brsajavi> i. s konvencije ameriške delavske federacije. federacij* ja proti naseljevanja ta podpira davek ee nadproflt NAJEL ARMADO ADVOKATOV, KKD TEMI TUDI SOCIALISTA MXLQUIT A. Cincinnati. O. 10. jun. — Ne konvenciji Ameriike delavake federacije je bila vdore j »prejeta ro-solucije ae omejeno naeeljevenje v Združene države. Federacija bo ekrbno opazovala lmigrecijo prihodnja dve loti in priprevila tvoj sulni naeeljenižki profram do čase, ko poteče sedanji triodstotni poseljenižki »kon 30. junije 1924 Priporočilo ekaekutive, da ee 'e dcrscijs izreče proti devku ns trgovino v drobnem sli debelom,je -bilo sprejeto. Federacija je proti odpravi nedprofltnege davke in sah'tcvs, de se obdrži nejvižji da vdk, naložen med vojno ne dohodke in noddobiček, toliko čeee, do ss pokrijejo vsi otroški vojns. Konvencijo jo sogloeno odobrila stsvko tekstilnih delsvcev v vzhodnih državah in obljubile stavksrjem moralno in finančno pomoč. Kavno teko je obljubljena "moralna ln vse druge možne pod pore" uniji tipografov, ki eo v bojo ss 44 ur dels v tednu. Konvencije js neložila članstvu otro kovnih unij, de podpira, osi roma aeroče le teks tiskovino, ki sc tioksjo po unijokih pogojih in le f tistih tiskarnah, ki se drže pogodb s unijo tiskarskih delsveev in ki prisnavejo 44-urni delsvnik v tednu. ; Vsžne točke ne dnevnem redu konvencije oo io sledečo: rosolu cijo ss priznanje Sovjetske Rusi Ž, resolucije se povratek v stro i v no interaaeionalo, okolje ns-prem delsvstvu žkodljivim rsssod kom vrhovnsge sodiščs, politični pro grom se jesensks volitve, od- rtve trensportecijokege sskona razns stsvks. Respreve . gleds rezoodkov vrhovncgs sodišča oe vrii v sredo ta bo najbri vzele vee don. Oom-poro je povebll v Cincinnati velike Itevilo odvetnikov, ki imajo podati ovoje mnenje in eugeetije gle de rsssod ka v zadevi Coronado Coal kompanije, ki Si glsst, da je Moka strokovne unijo lehko tole ps za odžkodnlno. Med povabljeni ei odvstniki jo tudi aocisliat orria I!illquit io New Vorko, jflslje Riehberg, Glssgow, Febejr in drugi. V sredo svečer oe delegat je ude lože jovnege shode jeklsrskth de iveev v Neuvportu, Kjr., kl atev-io ie enajst meaeoev sa prisna organizacije. Neksteri otarl levrlevslnl od gorniki bodo Imeli tekmece pri folltvsh. Wlllism Olsrks ls Tole-predsednik unije oteklsr-; misli keodidirsti ss Ujnlka leracljs proti Fr. Morrlsonu, ki Inlknjo le M let. Jooeph A din io Kenoss Cltyjs, pred Inik kotlarjev, name rs v s ksndi ti rati ss blsgsjnlke. t Konvencije bo nejbrž seključ<> Se v soboto. težko jo bilo reformirati ustavo od čaoe njenega sprejema loto 1787. Več ko 1800 amendmentov ee is premembo ustave je bilo predloži rtih v zadnjih 18* letih, toda 001 19 je bilo sprejetih. Prvih deset amendmentov jo prevseprev del uetsve seme fai ne morejo oo sms trsti kot popravki oli izpremem be. Dve manjži izpremembi oU bili eprejeti do leto 1804 in poten ni bilo nič do civilno vojno, ki jc lasvala kri volne omendmente. Po civilni vojni emo dobili žtiri dodatke in dve sta prišla pot pri »kom zadnje vojne (prohibieije), katerih drugače nejbrž ne M bilo. "Ustevs Združenih držsv jo nedvomno dober dokument," je rekel London, "eH sprejets js bile leto 1787. Nsjvsčji veleumi 18. otoletjs niso mogU videti problemov v 20. stoletju. Ustava je v splošnem sastarele In trabo jo je poživeti in narediti prožno, de se lahko prilagodi novim ekonomskim in socialnim ro zmerom. Nimam nič proti amendmentu se odpravo otroškega dele, toda vselo bo še 15 ali 20 let agiteeije in ko doeežemo to ispremembo, ne bo drugo eoeielno zakonodajstvo, ki bo potrebno v tom česn, nil ne boljšeos. London jo se to, de ss spremeni tisti člsn ustevs, ki določa, kako UStove spreminja. Po starem Članu more kongreo eprejeti smso-dment e dvetretjineko večino in potem morsjo legislature v treh četrtinsh drŽav ratificirati sklep kongrooe, prodno jo veljeven. Ta procedura vzame nevedno nekaj let čeee. London je mnenje, da sme kongreo eprejeti amendmente kolikor jih pride na dnevni rod in potem jih predloži pri prihodnjih volitvah ne splošno glooovenje. Ako jih ljudstvo sprejme s ne-vsdng večino, pootonejo del usto-vo in nobene druge obleot jih ne sme potem tolmsčiti in sevijeti po svojs ter roeveljevljeti sakone pod pretvezo, de niso ustavni IZ DELAVSKEGA SVETA. (Federeted Press.) losielisttčnl kongresnik js dojel sbornlol, ds jo trebe od vsoti sodišču veto nad sakoni USTAVA SB MOKA NITI. NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. "Soden jost v Novo« meetu je prenehal izhajati, ker ni bilo — finančnih sred stev. Po previje klerikalni ksori tarji, da jih ljudstvo podpiral V Celju stavkajo kovinarji že enajst tednov. Kovinarji in drugi delavci drugod oo zbrali več stoti soč kron v podporo otovkarjem. Veliko oenseoijo je pevoročil zadnji občni sbor Jadranske bon: ke. Tu je uderil kepitol ob kepitol. Gospodje oo v javni osji očitali do-eedanjim voditeljem goljufije ln izkoriščanje. Stvar pride pred eo diščo. V Rečici ob Poki jo 10. meje nenadoma umrl gostolničar Anton Stoblovnlk v 78. letu starosti Padel je tako nesrečno o vose, de Je bil v nekaj minutah mrtev. Toče jo delno uničile vinograde in polje v občinah Piieceh, Bojnem in Bizel jokom na Štajerskem dn# U. meje. Vinogradi, ki so pre bivslstvu Okoro edini vir dohodkov, oo teko uničeni, da so sedsj trto presne kekor ob resetvi Sokolska društvo v Metliki, Novem mestu in Št Jerneju so ns binkoštno nedeljo priredile skupen pohotni izlet ne Sv. Jere v Gorjancih. V Oradaoe v Boli Krajini je bilo zadnji mesec prodano velepo-seetvo Emanuele Kuehnele. Posestvo je kupil Češki Nemeo Hoff-mann. Med Belokranjei jo savle-dslo vsled to kupčije veliko razburjenje, kor smatrajo, de po agrarni reformi spede velcpo-seetvo njim. Nov Tork, M. T. (Fed. Preee). — "Izglede, kakor da je etavka," so bile edine beeede, o katerimi je Philip Mnrrsj, podpredsednik ru-dsrsks organizacije U. M. W. of A. komentiral dejstvo, da oo po-* gojanja med saotopniki rudarjev in podjetnikov s sntrseltnegs poje dospele do mrtve točke. Pogajanja so popolnoma pronshsle, kajti podjetniki so odklonili ns-daljno pogajanje na podlagi 8-ur-nega delavnika, popolnega priznan je' organizacije in isrsvnave mezdnega vprašanja ne podlogi ledanje mesde kot minimalno mezde. Rudarji oo pe odklonili razsodišče, v keterego bi prodood-nik Harding imenoval člene. Zdej oe vrši glooovonje e otev-ki ne antracitnem polju ln po poročilih oe rudorji izjavljajo eko-raj povsod eoglasno se stovko. Poelediee glasovanja bo, de bo pozvanih še nadaljnih tri tieoč rudniških delavcev is rudnikov, Id oo ostsli v njih, ds ohranijo mdniks v dobrem stanju. DELAVOI SODIJO DRUOA0B KOT PODJETNIKI Donu iz JKiM Ljubljene, JugoslaviJe^-"Pred neksj meeeci oom poslal podpisani Dr. Ivan Černe, Goopodoroka pi-sarns v Ljubljani, Jugoslsvija, vaem pokrojinokim društvom S. N. P. J, ovoj Pristojbenik, o ko terem Je bilo že poročilo v "Pro- i ■ Stavke tekstOnflh delavoev t Novi Angliji (Rhods Island, New liampehire in Mssssehusctts) pre hsjs v kritični otodij. Doelej je bils veliks stsvks mirne, todf poskus tekstilnih baronov, odpreti tovorne o otevkokezi, jo lssvsl krvave nemire. Te dni oo bili izgredi v Msncheotru, Neohuovi in Lewreneui v Psvrtucketu, R. I., je pofožej oelo nepet. Slučoji di nsmitireojs in sežigsnjs hiš, v ksterih stonujsjo otevkokezi, no-oljo vso snako provokatorokego terorizma o otrani kompanijakih detektivov, tods jsvnoet, ki ne pozno vseh estonskih trikov in metod kspHslisms, Js pod moč nim vtiaom, ds to čins izvršujejo stsvksrji. — Družbe so isposlo-vale dolgo vrsto sodnljskih prepovedi proti otovkujočim delsv-nem. V vseh središčih stsvks so sretoeijo piketov (otovkovnih strel) ns dnevnem rodoi sretoeijo izzivsjo protestne obode In demonstracije stsvksrjsv, ki ss ob tsklh priliksh spopsdsjo s policijo. Governor drševo Rhode Islend je pojsčsl mil ičeroke četo v Psw tucketo. Stovkorji potrebujejo fi-nončne pomoči. Stavka jeklarskih delevoev v Nevrportu, Ky., 00 nsdoljujs že enajeti meeeo. Socialistična stranka v Wiseon-sinu je nominirols Loulss A. Ar-nolds, eedanjego dovčnego komisarje v MilwottkeeJu, kan d Ida tom ss governor js pri jssenakih volitvsh. Msrtin Oeorgenoen, žepen v Manitovroeu, jo nomlnlran kondldotom so podgovernorjo t Motilds Rohrmsn jo kandidati-njs ss državno tajnico. Program stranke tshtevs med drnglm tu dl lshks plvs ln vina ter voebuje točke Formorokega kooperativne go društvo. : Wsshington, D. C. — 8oelsll Stični kongreenlk Meyer London io New Yorks Je te dni sshtevol v sbornici, de je trebe emendireti estovo Združenih držav na tak na lin. da bo ljudstvo lahho aprrml-nje!o zakone, ne de bi ge oviralo Sejvišje svesno sodišče. London je Imenoval vrhovno oodkšče "nere-lormlrano zbornica lordov" ie rekel, da ameriške Institucije ne bodo nikdar demokratične, dokler sme pet mol poljubno pot I ečlti voljo ljudstva ln savvcčl sakone, ki niso po volji tistim Intereaom, ki danea dom in i rajo vse penoge javnega livljeaja v Ameriki. Vrhovnemu sodišče nI bilo nikdar namenjeno, da sme savračsti Berila, SO. jnn. — Is Kette ssključke kongresa, ja dejal Lan vKse jo prtšla vosi, da oo fireneo don. To oblast si je omllšče samo ake lota otroljele na demonstrante prievojllo In vsled te«a je taaeja I v Gornji Aleaijt In abUe štiri sivi lo med ljudstvo eesetipnnat v vee lista. sakone, ljudje, kl sna jo mialiti, os V soboto ee bili krvavi logradl »»vedejo, da vrhom* »mH4* ae med členi patrijatllnege društvo tuje U tleto sekoae. kl so tlečtlmjie komunleU v Cheenltou Okrag In škodUJlvi sa ln ObiČejna lažniva propogonda noprom Rusiji, ki se pojevi voskih žeet mesecev, je opet v teku. Is Rigs, Revols in Hololngforss prihajajo redno "veoti" e Leni novi omrti, izbruhu protirevoluci je in pedonju eovjetov. Nejlepia je veot, do je Leninovo meato zavzel "triumviret". Vee te "veoti" naravnost ismlŠljsne. so po ftvedoki parlament zavrgel godbo s Rusijo. Stoekholm. — (Feder. Press.)— Švedski parlament noče ratificirati trgovake pogodbe, katero je že pred več meeeci oklenile Šved-ake vlade s rusko oovjeteko vlodo. švedski večinski oocisliatl oo oicer nejmočnejšs stranka v parlamen tu in vlade je v njihovih rokah, toda reakeijonarne stranke v zbor nioi, kader oe združijo, oo v večini. To je vsrok, ds js bils pogodbs odklonjena. Reakcijonarji se boj trgovine o boljševiki, češ ds bi se o trgovino odprlo pot komuniotič ni propagandi na Švedoke. Velika socialistične zmaga v Franciji Psria. — IM zadnjih volitvah v provineijelne svete oo ooeielioti dobili nehaj čes 400,000 glaaov, komunisti pa 211,000. Izvoljenih je bilo 82 oocialbtičnih kandida tov in 29 komunističnih. Provinci-jalni sveti nimajo posebne oblasti; njih glavna funkcija je volitev senatorjev. T a Populaire, rtasilo Washington, D. C. — Planet Mero je bil v pondeljek svečer 42 miljonov milj od oemlje le oetro nomi vae Amerike kakor tudi ooto-lege cveto oo uprli vanj teleekopc in lateeivno študirali njegovo po višje. Opesovenje v Waahingtono jo bilo težavno valed obločnega vremena. Dr. Asepth Hali, znan astronom, je poročal, do je natanč na videl aelene pege ie bele kepice na obeh tečajih. Prve najbrž osne čojejo rastlinje, druge pa ne L _. t „ n - - dvomno sneg ln ledenike. Dr. Hali j oeoiellslline stranke n- pravi delje. de je no Merou selo d* *^ do tenko oarečje in veliko monj splošnih volitev, plote la svetlobe kekor ne zemlji. Io tegs razloga eo prrbivelci Mor se — ske sploh ekaistirejo — pre- veoti vssk dee. AH ste oej drugačni kot seoaljani. ne dnevnik "Proevete 7 ______ 0. jen. — Mednarodna unijo socialističnih strank (teko zvene poltretje ali dunajeka in ternecionale) jo klicala konfe reneo ,ki oe otvori 16. osptombra v Karlovih Verih ne Čeikem. II UPRAV BIST V A. RAD BI IZVEDEL za rojaka Alois Dramil po doma. če Jakobčkov, vss Doba, fara vid, Dolenjsko. Nekaj selo vai. nega mu imam sporočati, naj •« prijavi na moj naalov. Rojake prosim, da mi sporočo njegov naslov; bom selo hvslcžen. Naalov, Tony Blatnik, P. O. Box 835, Pa-Hi KOT MAMHATTAM BTOJAIOT. V leta 18SS meeooe sseje Peter Minuit prvi splolni upraviUlj no-ve Nlsonemsko kolonije ne Manhattan otoku jo prilsl ne svoj prostor. Pričel je svojo olulbo o tem, de je kupil to otok. Indijanski poglavar je sprejel nekoliko raznobarvnih kereld in drugih svitlih predmetov, okupne vrednosti todej okrog 24 dolarjev. To jo bile prve zemljiške kupčije ▼ zgodovini države New Tork. Koder čitamo o ti "kupčiji" nss sili v smeh, ampak koliko ljudi lo donos kupČuje otopnjevaje s Indijanci I Kakor trpe vsled slabega toke do jedil, sebssenooti, glavobol, oli ksko drago islodlno nerodnosti, navadno kupijo oono ponarejene stvori, navadno ssto ker nosijo krasne kričečo snemanje ali pe kskžno prav dolgo nosnano ime. Ti vržejo otren ovoj denar. Pametni ljudje upraiejo svojsgs lekarnarje eli trgovce i sdrsvili po Trinerjevem grenkem vinu, ketero slovi že nsd 82 let in nosi »upanje kot uapelno zdravilo, ki gotovo parnega. "Trincrjevo grenko vino so je Izkazalo kot is vrstno zdravilo se želodčne boltsni," nem pile Mr. Joseph Jsgos is Vsn Wert-e, Ohio, s dns 1L meje. Tudi vem bo to zdravilo pomagalo, torej poskusite Trinerjova naj-pred. (Adv.) POSOE BOJAKI, FARME NA PRODAJ. V Mllleton, Wis., ss prode H skrov obsegsjoča farma o vsem goopodarokim poslopjem — 40 skrov jO isčilčenege eli oronegs in drugo jo gozd. Cen* je $2600. Do mesto je lo 4 milje in do žole ps miljo. Drage, ISO ekrev obsegajoča farme bres poslopje, oranega je 36 ekrov vse drugo je goed, ao prode ee $1850. Ze vee pojasnila obrnite se oeebno eli ps pismene ne nssiov: John Novak, 812 Wsot Sprneo Street, Chieholm, Mina. ;(Adv.)J SLOVENSKA ZDRAVNIŠKA | KNJIGA ------ ---o« l|III< 1 Sli ta« M. ■tk« V ajesvrmi ■tMMvmaJ« vnk da. i. U0v4 DR. A. M. SOUKUP, S«-, eee. MSbsd PRISELJEVANJE XE STARBOA KRAJA V AMERIKO BO L JULUA T. L. ODPETO. Pilite meni, ds Vam naredim pra. vllae in dobro profejo. Os eeebo ne pride povrnem Ne odlolejto de no be kvote sopsl izčrpen a. MATIJA SBDR« jevnft notar, ee Ameriko in stori kraj. 5227 Butler SI_ PITTSBURGH, PA. ZA SIVE LASE "Neturel Heir Reotorer" ■aSa h*M|h tm> S nI elvefai 4ies* Isaa pn4 lipvUajea 00« ai ftrllm te sa- __*ia £mikt'UM,"i____ mi m rod iti m fmm Milj« aa SLS« ste. " m r aapni. Uapsfc imitlM a sa M Vlctoria Mig. Co., Naw Vaeh Clty rojak pajk je IMeAV« V trgovini nad IS let aa tisoča dolarjev respošlje blaga pe ceh Ameriki pa ee ai nikdar slišalo da nI vsak dobil pošteno blato. Kdor od asa enkrat kupi, še kupi Pošilja brezplačne cenike po celi Ameriki oa ure, zlatnina, arabrnina, diamante, prstana, dalja prave glasna Columbia gramofona, slovenske in v vseh drugih jezikih gramofonski ploiče, zastave, regaiije, kape l.td. On je edini pravi oeetopulk v Conemaugh, Pa., oa Columbia gramofone In ploftče. Sa aam poekue le froprUefl se ho lota. IVAN PAJK, 24 Mala St, Conemaufh, Psu NAJHITREJŠA POTNIŠKA POSTREŽBA b NEW YORKA V TRST (Vle NapuU) o Ameriškim poštnim parnikom PHILADRLPHIA, pLjm JaliJa 1. (Medkrov 11,000 ton). Parnik Philadelphia je en najhitrejših, večjih In isvretao vrnjenih pernlkov med New Yorikimi in sradosamskimi poalovanin. Prvi, dragi In tretji vasred, izvrstna tretjega rasrvda kabine e » in 4 prostori Dosti vina pri vsekam obedu. Za cene la roservadje prijavite oo pol dooselema saekep- aOra ali na pri _ /• Aga.», ISO Se^dsraw, Naw Vaek K. W. Kmmpt, Om. Wastera Paa. AgtM 120 H. U Salla St., CNICAOO. VAS PODPIS DA imel tsko vrednoot, kakršno mu OKJ boate a ovojimi prizaderanji sami nstmrilL Vrednost odvioi nejvač od vnlege prizadevanja sistematično hraniti. VI ^ opravičeni tudi nekaj imeti od V 1 vmšege dola, zato eo odločite sode j izplačevati sobi določeno ovoto is va-iega tedenskega zaoluika in jo vla« fajte v lo banko. Clfl C MITI? braniti in vred- jIVLLnl 1 L nost vašega pod piea bo naraščala sorazmerno s vašimi prizadevanji POŠILJAMO 4 PRODAJSMO BMS VOS hnHm KASPAR STATE BANK e^ttl 10. r pilili le prifcUlt SI cu«e*. n- SLIKE IZ NASELBIN. Homer Gity. Pa. — Dobro smo odpravili vae Ton&ke in Tonete na njihov imendan. Igrala je tambu-raška godba, na delu ji kapelnik br. Kolarič in Bigušcva harmonika. Se mnoga leta in boljši uspeh jim voščim. Pri Buffalo, Rocheater in Pitts-burgh družbi naa je inprtih več tisoč rudarjev. Ta družba je izdala ca konec meeeca marca nekako plačilno leetvico na rumenem plakatu, nalepljenem na njenem uradu. Ta nova leetvica je pokazala, koliko bi bili premogaraki baroni pri volji deti delavcem za oaem-urno delo. Pri dnevnem delu bi dali po $3 ali le manj, pri nakladanju pa po 30 odatotkov manj kot ao plačevali prej. To je celo več kot zramotna ponudba, na kateri je tudi stalo, da bomo po 3. aprilu lahko obratovali a polno paro. Gr-do so se urezali. Premogarji kakor tudi dnevni delavei so vpričo bo-sov pljuvali na te letake. V rovih drugih premogovnih drulb le vedno prav po malem obratujejo. To je iz Homer Gityja proti Blaievillu, katere jame ze imenujejo Ten Run, Grazeton, Ka-rol itd. Se najbolj ztavkokaški je rov Ten Run, boljče rečeno Dimon Run, kjer obratujejo največ 100-odatotni Američani, par Italijanov in Poljakov. Domov gredoče jih ljudje vpralujejo: "Work to-mor-rowt" oni pa potuhnjeno gledajo v tla. To so oni, kadar v rovih resnično obratujejo ,tedaj pohajkujejo, ko zavedni delavci Stavkajo, pa oni delajo. Da tem družbam ni nobena postava ni ustava v veljavi, spričuje to, da vposlujejo dečke, stare od 12. do 14. leta. Umevno je, dff tudi poškodujejo katerega izmed njih in da poiljejo koga nazaj v večns lovišča, k Bogu, velikemu manitu. Nič čudnega, aaj grazetonaki go-epod ao rekli na prižnici, da je stavkati emrtni greh, ker družbu dovolj plača, da lahko šive in a! kaj prihranijo. " Ce bi unije toliko plačala kot zahteva unija, b) Šla bankrot, saprslot." Tu je precejšnje število vernega ljudstva, sato ni čudno, če pade beseda na izprte in stavkujoče rudarje ln ima uspeh. Vsa čast odbornikom Slovenskega narodnega doma ,ki'so ga dali ea Štiri izgnane družine brez sta-narin^mven kar je etroškov. Pretočeni teden zva ae srečala z znancem. "Halo, irhovina", me pozdravi. % "Ej, pa ztara, stara irhovina,'' mu odgovorim. "Odkod in kam t" "Sam ne vem," mi pravi. "Niaem znan tukaj. — Ali vel za kako "good bank" (hranilnico "Jaz mialim, da ao vae hranilni ee dobre," mu odgovorim. "Zaknj pa vprašal?" "Nekaj denarja bi rad vložil.' "Kako pri atreli, ti boš denar vložil, mi zmo pa brok. Odkod p« si prišel!" "Iz W. Va.," mi pravi. - "No, pa si gotovo bil med naje-težit" "O, ničem bil med njimi, aaj tam ni etavke." "Kako tot" "Ml niemo nič vedeli, da je Itrajkt" "Malo čudno, ali niste nič brali v Proeveti ali kakem drugem listu!" "Nobenih cajteng ne puste v kempo." "A. Uko, to je pa čudno." "Nič ni čudno," me zavrne, "aaj ao le goapod v cerkvi rekli, da le tiati stavkajo, ki ao prcaitl. Ali, kaj bova o tem govorila, povej mi, kateri bank je najboljši." "Vel kaj,"-aem mu rekol. "Pojdi t Indiano ter vprašaj za B. H. in P. stejšen, Um sem že pred več leti videl, da je neke vrste !>snks. Nsslova se ne spomnim več. Mislim ,da je ženaka upravitelj, a zdi ae mi tudi, da je vee obenem: predacdnik, Ujnik in blagajnik. Zdi ae mi, da aem videl za aivo avilnato nogavico %zapiaano "Državna banka za najettže" in ru meni bankovec sa $20." Kar zijeje me je poslušal in me vprašal, če mialim, da je dobro ln gotovo; če bi dal denar le v ene bukve ali na več vlog. Mialim, da sem ga dovolj Informiral, eej tudi banka ni pod unijo kot on nI. Precej me je utrudilo pisen je in roka me boli od njega. Nametejte v d opic vse potrebne pike, veje*, ušeeca, pomišljaje in Uko šaro, kskor veatc, da je prev. Podpisal pa ae ne bom. saj me itak vsi p<> znate. Ostsnite trdni v stsvki In zdravi na tereeul-SUvkar. .Peresi OKy, Pa. — Kolikor je znano o ardaaji premogar»ki »ta v-ki. vrata «dc la n p«*!jo antraeitf' doeedaj še m ka, temveč nazivali smo, da je suspendirano delo, kar pa ni nič boljše od aUvke. Ako deUvec n. dobi mezde, tedaj je v stiaki, in baata. Sedaj po dveh meeecih suspendiranega dela se vrši refcrcu-dum (splošno glssovanje) na polju trdega premoga, da rudarji eami odločijo, ali so za stavko ali za aužnoat. Kakor je razvidno iz poročil o poteku tc^a glasovanja zo rudarji atoodztotno za sUvko. To je značilno,, ako premialimo, da smo že dva meseca in pol brez dela. Oe bi ae bilo to splošno glasovanje vršilo, recimo, prvega aprilu, je samo po aebi umevno, da bi bili glasovali ravno tako kot eedaj, toda ker je prišlo glaaovanje šele po dveh mcaccih in pol, je razvidno, da rudarji vztrajni in pripravljeni boriti ae do zmage. Na polju trdega premoga ao tri je distrikti, spadajoči pod U. M. W. of A., in sicer št. 1, 7 in 9. Kako sta organizirana zadnja dva distrikU in koliko rudarjev spada pod njuno okrožje, to mi ni zna no; nekako 15 tieoč rudarjev ima-U več pod evojim okrožjem kot jih ima diztrikt št. 1 aam. Dietrikt št. 1 je obaežen od Foreet Cityja do Pittatona, oatala dva pa do Montiooka. (0d Monticoka daljo je aamo Še par milj, kjer neha plaat antracitnega premoga, Fo-reat City pa je mejnik na drugem koncu). Vaeh rudarjem pod tem okrožjem je 65,500; v organizaciji pa jih je bilo do l.aprila le 45.000. Lokalgj ali podružnic pod tem o-krožjem je 362 in tod ao skoraj povsod sto-odstotno glasovali sa sUvko. Naš lokal It. 61 je glaaoval 15. junija. Glasovali smo Ujno in niti en listek ni bil oddan, da bi ae vrnili na delo; na vseh je bilo gla-sovano za sUvko. Cc bomo solidarni, upam, da bomo uspeli z našimi pravičnimi zahtevami. — Eden prizadetih. SEJE IN SHODI. Iron Mount&ln, Mick. — Naaas njnm brstom drultvs Svobods, H. 488 SNPJ, ds s ...... ....""I _ imo preložili dan mssečae ■ejs, ki ss bodo v bodo«« vrtile tretjo nedeljo v mesecu, ob deveti ari do- Ioldne. Prihodnja aaja m bo vrillu ne iS. julija v drugih prostorih. Za v bodoče najeta dvorana j« Chapin Hali, Chapin Street. Kje ss ashsis, mialim, ds je te vsakemu nekoliko enano. Ponovno naznanjam, ds je as-klada ca vsakega brsta in tfitro po S1.S0, ksr bo ilo sa društvene etro ike in prirejanje mesečnih sei. Selim, da se udeležite prihodnje seje v polnem Itevllu. — Jacob Bihtsraich, taj- Oatj, Ind. — Društvo It. 271 8NPJ poaivlja svoje člane sa polletao sojo dne S. julija. Seja i« pomembna j prvič, ker polletna^ drugič, ker amo iigublli brata Viskots Kuseviča; tretji«, ker je daliaoet vaakega člana, da seji pri sostvuje le pove svoje uaeaje, ne ps drugje govori o ndevah tlkajeilk se drultva; četrtič, ker jas hočem podati svoj polletni račun, kar »eai pravilno opravili, sekaj plie nasproti bra ■■■UhSifl petič, ker je dolžnost člana, £rlpad tu predsedniku J. Bolkoveu po drugih listih is šestič, ker je članstvo na sad s jI društveni seji laključilo, da vaek član, ki se ne bo udeležil vsaj vsek« tr«tj« seje, bo kaaaovaa aa mase« su-kot sahtovajo pravila. ■pessij« Brstie le seetre, dolžuoet sala ... a« sani mamo aa druitveai napredek, četo asj vssk gleds, ds pridobi novegs kandidata ae nsle drultvo. Agitaeija a takimi pogoji kot jih nedl sa varovancem SNPJ, te teko lahka. Samo pe-v«jU valim prijat«lj«m, kako l«p« u- Elnostl imajo pri naii jednoti; ds s« ko ssvaruiejo ss poamrtnino od SS50 do 12000 in bolnllko podporo od $1 do SS. Primati moramo, da nimajo ssva> rovaaei nikjer tsk« ugodnosti kot rsv-»o pri aell SNPJ. Polog drugih ugod-nosU Ima nsla jednots tudi lastno gla- silo, katerega ellj je delavca lsobrh ževatl le ga pripeljati na p: To glasilo bi morali imeti rojaki v "sle- herni hižl, kjer količkaj govorijo ale-v« as ki. Poaivljam vaa Is sakrat, ds pridete daa t. julija. — John KasteUc, tajnik. POZOR ROJAKU Iščem eorodnico BARBARO PROST, čul aem, da je Že mrtva, kako se je piaaU sedaj mi ni sna no, ker ona je odšla odprvega moža stran že pred 14 leti, nadalje aem slišal, da je tudi njen drugi nezakonaki mož umrl in potem Še ona sama in da je pustila preoej premoženja, ter sedaj iščejo njene sorodnike. Jaz sem njen prvi sorodnik sa njo tukaj v Ameriki in v starem kraju mi ni znano, da bi bili drugi eorodniki razyn enega popol brata,- ki pa ze tudi ne vem ali je še živ ali ne. Uljudno prosim cenjene čiUtelje širom Amerike, če je komu kaj znano o tem; naj mi to aporoči in sem pri volji mu plačati ctroške. Ona je bila že nad 60 let atara ln njeno ime s prvim možem je bilo Barbara Prošt. Vsa pojaanila naj se pošljejo na moj naslovi Frank Vozelj, P. O. Bo\ 347, Herminie, Pa. (Adv.) SLAVNO 8TARO ZNANO ZDRA VILO MNOOIM POMAOA. Tisoče bolnikov na želodčnih boleznih ae zahvaljuje za uapeh S vlivanju Kvropakega Krvnega ja. Mnogokrat razne bolezni kot naprimer: Žolčni kamen, rak, zaprtnica, alaba prebava, ulčere na žoledcu in prebavnih organih, zguba zlazti do jedi in zguba apanca ao vzrok za apložne želodčne nerednoati. Ako ae čutite leni, Imate slab okua v ustih, beli jeaik, zguba epetita, bresvolja, tedaj bi morali vživeti Evropejski Krvni Csj. To je naravno sdravilo in deluje isvrstno v želodcu, krvi, jetrih in obistih, ter pomaga izvrže vat i svoje delo organom. Cena Evro pejskega Krvnega Caja je $1.00, katerega se pošlje na naalov po prejetju denarja. Guenther Reme-dy Co., Collinwood Sta., Cleve-land, Ohio. (Adv.) Bston. New Me*. — Poiivljsm člane drultvs Zvesds, It. <97 v Hato nu, Nevr Me*., na asjo, ki se vrli dne 9. julija v navadnih prostorih. Treba j«, da vaakdo silil sklep drultvs od seje dne 14. jnnljs. Vssk člsn, ki se ne bo udeležil vssi enkrst družtvene seje v treh mesecih, bo ksenovsn po pravilih. Zadnje čase ss Je članstvo slabo udeleževalo sej, da bi kmalu ne bilo kvoruma In bi sej sploh ne bili mogli obdržavati. — Jsck gtarftevich, tnjnlk. _ Ely, Mlnn. — Nssnanjam veem članom drultvs Prvi msjnlk, it 441, dn je bilo ns ssdnjl drultvenl seji »Usnjeno, ds se mora vssk člsn nslegs drultvs udeležiti prihodnje sejs, ki se bo vrlils dne 8. julije ob 4. uri popol-dns. rise, ki bo bres tshtsege vsroks izostal od ts seje, bo kasaovaa po prsvilih ia v smislu ssplsnlks ssdaje redne seje. ... , Ns stsrlle apeliram, ds dsje vnlse-ti svoje otroke v mladinski oddolsk jednote, ker le preeej jih le, ds nlms-jo zavarovanih svojih otrok v mladinskem oddelku RNPJ. Jednota plača zdravnilko preiskavo, sate imate lepo priliko da vpllete svojo mladini ss L"> ns mesec. V slsčsju nesreče — smrti dobite odlkodnino 1600.00. Kot drultveni tsjnlk bi Želel, ds bi M U-mu posivit odzvslo večje Itevilo členov in prlpeljsll ns prihodnjo sejo svoje otroke ss vpis k mladinskemu oddelku. Z bratskim posdravon — L. F. T. _ I Cleveland. O. — Opominjam člane ln članice drultva Balkan. It. 1SS, da se vsi do sad njega udeleže prlbedaje drultveee seje dne t. julije. Ne deev-nem redu imamo več važnih ssdev, ki jih je trebs relltl. Poleg tega bo ts dl prebran polletni rečun drultva. — Prosim članstvo de poravae aseemest najkasneje de ti. v meeerej Salja ae bom čakal nobenege vel, ket sa je te vrli le doeedsi. Vsej nu te eačla ml bo mo goie urediti pošlo v ns knjig«. — A. a. PoaarcUl. tcjcik. Oibbtovm. Most. — Maastve dre Itva Večeralea, H. 4« SNPJ easas n jam, da Je kile ea redel »•••♦»I •• ji sklenjen«, dn ss bode v bed«*« vr tile drultven. sej« v«ske Srage BC-delje v meeeeu le ee vel prve. Prile ajajo ob ItM eoplde« v proeUrk Johaa Petka f Olbbtewee. - tteea le llaalee dreStvs preelm, ds «e udeleil J« eej« dee S. JellJe, im «b lile pe poldne, da ee pogovorimo redi dnrttve lega aseameata le le dreglk velelh stvari, kar be v keriet dreltva la jed aete. — Za 4reltre Velerelee, it. 4* — Oee Sebee, tajnik. 84. Lan Aaen.), katerega ured jc ne 1334 W. 18. St., Chicago, III. Hejc direktorjev ee vrš« vaak četrtek svečer ob 8. url Tajnika sUvbinsko posojilnegs lruštvs zs morete dobiti vaak čaa v uradu in lahko dobite svojo hre nilno knjižko, Prva eerije je od-prU od 1. junija 1922. V. Cainkar, predamlnlk. J. Verderltar ,tajnik. A. Chramoela, blagajnik. Slofcnski Nirodns Ustaaeeljaaa S. «#rUe 1904. Podporna Jedl«t« lakeea. IV. JralJe ISOT v državi UlUele. GLAVNI STANi S6S7-SS SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILLINOIS, lavrluvalni odbor: UPRAVNI ODSKKi Pradsadalh Viae.at Caleker, e«der«d.adalk Aadrew Vldrlek, R. P. D. t, ^ SS, Jau»s«e " .......... " " ........... Blas Novak, gl U gU Bes SS. Jelmstove, Pe.. al. talnih Mattkew Turh, lajelk UlnUkaee______ blagajnik Jake Vogriek. uradalk glasila Jaia Zavartalb, F lila Godlaa. I upravitelj glasile POROTNI ODSEKi Jake Uadarwood, prad.adalk. 400 W. Hey St., Spriegflald, III., Martla reUa.iker, Ban S7S, Barbartaa, Ohio. Frad A. Vider, Baa STS. Elv, Mlaa^ Jak« Tarialj, Bes ISI, Uvrreaee, Pa., Jeke Gariah, 410 W. Hey It« Spriagflald, III. BOLNIŠKI ODSEKi OSREDNJE OKROEJEi Blas Nevek. predsednik. SSST-SS S. Lemndele Av« Ckleege, lil. VZHODNO OKROEJEi Jaenb Ambmii«, Ban SSS, Mae. Ren, Pe. nilftim i*" l4i11 P*«»Mr Ave.. CleveUnd, O. ZAPADNO OKROEJEi Aetee Sular, Baa 104. Greai. Kans., ee Jegeeeeed. Man Mara, Ben ISS, Bukl Mine., aa aevereaapad, Mike tegel, S4SS S. Wie«keiter St., Murve* Vlak. Nadzorni odbori Freek Zal ta, pradaadalh, S1S4 fte. Crawfaed Ave.. Chieaee. III- Fraek Somrak, SSOO Pro„.r Ave., Cleveland. O^ Wllllam Slttar, SSOS ftt. Clair ft|« C la val and, Okle. Združitveni odbor: Pradsednlki Prenk Ale«, S1S4 fte. Crewferd Ave., CMeege, 111. t Jnike Oven, SS3S W. SCth Si.. Chlaaea, III. Je«. Skek, 1101 R. S3rd S|„ Cleveleed. Okle. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Ker*. SSOS St. CUlr Av., Cleveleed, O. POZOR V—Kereapnadee«« e si. odkereiU, ki ddeje v glevaem uradu, se vrli takale i VSA PISMA, ki se eenelaln ee peale gl. predeedelke se aeslevei Pradsadniitv« S. N. P. J., SSST-SS So. Uwndele Ave., Ckleege. IU. VSE ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOVEi Belellke taj. nlitve S. N. P. J., SSST-SS Se. Leuredele Ave.. Ckleege. III. DENARNE POIIUATVE IN STVARI, ki «e lldeje gl. Invrieveleeae odbora le Jedeele vekše ee aealevei TeJaUtve S. N. P. J., SSST-SS fte. Levn. dale Ave.. Ckleege. IU. VSE ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI se eaJUjeje aa naslnvi BUgeJeUtve S. N. P. J.. SSST-SS Se. Umadele Ave., CkUegeTlIl. Vsa erileške elede easlavaeja e gl. ievrievalaeaa adb.ru ae aaj pešUJaja Frank Zeitee. predsedniku eedenreege odbora, i Iger naslev Je agerej. Ji**?*1 *&£* ••»•J MlHJaje aa eeslevi Jeke Uadec weed, 41S W. Hajr St., Spriegfleld. III. t Vsi deplsl In dragi sptol, eeaaaalla, eglesl. naralelne la spUk vse ker i v s vaai a gl a sli. bi jed., te. ea J se pe«UJe ea eeslevi MPresveteM, HIT4I ». Lawndale Ave., Ckleege, III. SLV/LROVA ZDRAVI! A VZDHZUJEJO /UHAVJt V UNU/INMH H. J. FITZGERALD oskrbnik Pocaraov TeMee ei-R. Prodajam •like la ekvirje. IMPORTISANE KRANJSKE KOSE Veliko* 66 In 70 eeeUnmUov. Cena 12.00 s rtafkem. Poštnine prosta MATH. PEZ01R, les TTS, Ckf Hali Sle^ NEW VORK. N. V. 5E VEH A 5 hair PUMADE CiNA t»% Vpreitfi V lelvsrnel). W F SEVERA CO C t IJ/Ui U/lMinS. I ( } W/\ Za kuhanj« piva doma Imamo v salogi slsd. hmalj, sladkor In vse drug« potr«bi<*ine. Poskusita ia se prepričajte, da Jc dome prt nss, kuhenl vedno le nsjbotjši tn nai« » nejll. Dubitl Js tudi ablrko aodov. tteklenie in raanih loncev, Itd. Ml vam doatevlmo naročilo po po Iti, točno v vse kreje. Grocerijsm, siedlilerjem In v pro dajalns fteleanlne demo primeren popust pri večjih naročilih. Pilite po informacija nei FRANK OGLAR, 6401 fteperter Aveaee, Cleveleed, O. Dr. J« V« Grahek ZDRAVNIK. Uradne ure aoi IOiOO sjutraj do 2i80 popoldne. 9491. Ohio Strast. Telefon Oedsr 2398 N. • PITTBBU10, PA. Ne)kltfi)šl i valovne RUdSfftl M""" Naročita svaj Setek laba/. Ua«*va |e eeeSeMlS v »■*»■ snie eC b|e Mlee. VINO O AMO SASTONi V iesaalevlja. 0«mk, prah« la CAMSaOMlA ........... 4«a s. VaSaJa aUaa |I«S. — Devak II. Salaaalae 4e U«SI|aM — JS. Pm*. CkarUarea >nk* TOSZS MAuaarsMU^ ♦ aoti»TAi«u Valaje »Um flM. — Oavati N. S«u,«t*a Se IdaMleaa II« II. NaJHlrsJIe vešaje v Si aasae aelafteališe jugoslavije Ple|e|e aa I vai JI per.lkl V Rio frar Lun is%-vTSTl TkZZ^iTSZZ 'Jak ea v i *Mm American Lini Is Ne« Verbe e Cksrksere le Ntebei MINNSSAHOA Jaar Mi Ana. S| Sspt. S |ZWHITI STAR Is New VarSa v Cberbe.« bi Senlbaai«t«e merami NaJveiJI--- - iefce vabljiva tral|« naSre la eMiaa kraaa. Velika araatar.«. U4ekaa iralabea »I UI|m4.I slaleSalbl, bi pevere •< Vpralejte pri aas ae iniisi eeee i Varala rta pet _ feaaaa«a. h^ariajaei " mbajp«tnu"s; EMIL KISS, bankir, ISI Seaeed Ave., NEW VORK. N. V. r as rormervo B. a, Seprab. Prva HrvataCe KaHaalia. ZeeraS. ti.....ka SubsSi roroM roeva in aazoiAVNO, reopajAM siraaara sa vsa UNUS. m rt J t hm* OSA a« vaa usisi rutjf nan nntaa na vi/ms m run isu «% osazeft EMIL KISS, bankir, i m S#9#M Afs , NEW VORK, N. T. Veliko potnikov. V STARI KRAJ OOHAJA v.llke rajekev. Abe sle leči VI eem.ajMsI tja, ledej aaj* bel^aierit., aka^ p».<>0...... M VM, hw iaM ilik B IfctOOM N«»lo» "PHOSVE T A" 1067-60 k. LowWol» Armmmo. Chhofo, "THE ENLIGHTENNEN T" Ormmm ml tU llimli Molloaol a—flt Smmimif._ -SJLi L JLo IU-L IU-J ioootfTSg; rit« oD^ i^rerment. ^ Subscription": Unlud Iteto« (aaeept Chleogo) and Cooodo 66 pav yoor| BgO |«i 60, ond foretgn aoontrioa 66.00 per yoor. MEMSEE of Tka PEDEHATKP PEE88** ai KES 7 mUmpmmfr m. pr. ffPBB volo^ lo^oo oo ■«XT» do VOS io • to« iMTM potofclo ootoIbIm. Fooovfto jo do 00 ram mm kiUtI IU». _ KOMU PRINAŠA OBRAMBNA COLN1NA SREČO? Republikanci so goreči zagovorniki visoke obrambne colnine. Pri vsaki priliki naglašajo, da je visoka obrambna colnina potrebna v interesu ljudstva, poeebno pa delavcev in farmarjev, da jih varuje pred tujezemsko konkurenco. Ako bi republikanski političarji zagovarjali visoko colnino le za tako industrijsko blago, ki se v resnici pro-ducira veliko ceneje v tujezemstvu, bl bili njih argumenti saj nekaj vredni, akoravno ne dosti, ker bi vseeno hranili la industrijske privatne interese. Republikanski col-ninarji pa zagovarjajo visoko colnino za vse panoga v industriji, ako panoga polije dosti močno skupino parlamentarnih zakulisnikov v glavno mesto, ki zna spretno zagovarjati interese industrijalcev in trgovcev. Na pr. dozdaj ae ni ie nihče zglasil, da se naloži obrambna colnina na farmarske slamnike, ki prihajajo sem iz Mehike ali Japonske. To se ni zgodilo mogoče zaradi tega, ker so delavci v Mehiki in na Japonskem tako sijsjno plačani, da jim ameriiki tovarnarji in trgovci lahko uspešno konkurirajo. Vprav narobe je. Slamniki za farmarje se prodajajo po deset centov, najbolji pa po pet in dvajset centov. To pove, da so japonski in mehiški delavci, ki pletejo te slamnike, tako slabo plačani, da bi tudi najskromnejši delavec v Združenih državah ne mogel izhajati s tako mezdo. Ampak nekaj drugega je, da nimamo ie na teh slamnikih visoke obrambne colnine. Dozdaj ie niso privatni bizniiki interesi prišli na misel, da bi se izplačalo plesti take slamnike v Združenih državah. In zaradi tega je obrambna colnina nepotrebna. Z bombažem je seveda drugače. V Združenih državah se pridela veliko bombaža. Na bombažnih nasadih delajo zamorci za tako nizko mezdo, da ne more nihče drugi izhajati z njo kot zamorci. Seveda žive ti zamorci v največji revščini. Oni pravzaprav sploh ne žive, ampak le životarijo. Drugje na svetu ne pridelajo toliko bombaža, da bl poleg drugih trgov z njim zalagali še ameriški trg. Izhajali bi prav lahko brez colnine na bombaž. Predilnice in tovarne, v katerih predejo bombaž in iz njega izdelujejo tkanine, so opremljene z najboljšimi stroji, tako da ameriški delavec producira več, kot tuje-zemski delavec. Tekstilni delavci so zelo slabo plačani in še od te nizke mezde jim hočejo odtrgati, ker se bombažnim baronom zde njih sedanji veliki profiti ie premajhni. Kakine mizerne mezde prejemajo tekstilni delavci, govori stavka tekstilnih delavcev. Colnina na tkanine iz bombaža je zdaj uvedena Fa-brikantje pravijo, da ne morejo izhajati s tako colnino, čeprav njih letni računi v preteklosti izkazujejo lepe pro-fite. Rekli so, da se mora colnina povišati in poalali so svoje parlamentarne zakulisnike v Washington, da tam izvedejo potrebni pritisk. In zgodilo se je, da se sedanja colnina poviša od 12 do 15 odstotkov. Od materijala, ki gre v bluzo ali krilo, so dosdaj plačali od pet do šest centov colnine. Po Fordney-Mc-Cumberjevi colninaki lestvici bo pa treba plačati 18.78 centov od jarda. Tako bo tudi z drugimi tkaninami. Tucat robcev ia bombaža stane 46 centov, ko bo uveden* colnina, bo treba sanj plačati $1.18. In Uko se bodo podražile vae druge tkanine. Tovarnarji niao neumni ljudje. Rekli ne bodo, ker je uvedena obrambna colnina, da naj brani ljudstvo pred visokimi cenami in zategadelj bomo za toliko sniftali ca-ne, kolikor sneee colnina. Ne, taga ne storimo, bodo kri- Rasmere v Buttu, Moit Satu, Mont — Butte jo dan d a naa pravi pokol aa delavca. Ne kdaj jc bilo to aceto organiaira no tkoainakoa. Prišli ao boji, toda no proti privatnim bianiikia in-tcrcoom, ampak delavei ao ee epo prijeli eami med eabo. Meeto de bi očiatlli avoje or«aniaaeije ela-bik voditeljev, ao ae kavaali med aeboj. Raadirali ao organiaacljc čali privatni bisniški Interesi, ampak povišali bomo ceno;inJnovV 1 Ko je bil kaoe največji, ao po Kaka je v dninar sldh taborih? iaaMr ji šiva ponekod v Sdk noč love Brzojavna veet iz Portlanda, Ore., ki pripoveduje o atavki in marekik delavcev pri Creecent Citjrju. za poal jenih pri Hobba and Wall Lumbcr kompaniji, jc iarka luč na raamere, v katerih iive delavci v iumarekih taborih. Delavci ao zaeUvkaU no saradi tega, da ze poviia mezda ali ekrajia delavni čaa, ampak zahtevali ao, da ee zpremene razmere v tabora, kot govore njih aahteve. Delavci ao vpootavili pot zahtev. / 1. Več in bolje kuhane jedi. 2. Drugič očiičcnjc tabora in kuhinje. ' 3. Pzi ne smejo biti v spalnicah in kuhinji, ker ponečedijo tla in delavci atopajo v blato. 4. Drva morajo biti pravilno naeekana in prinoiena k vratom koč in kopalnice. 5. Medicine za prvo pomoč . Delovodja, ki gs je poetsvila družba, js priznsl, da zo razmere slabe in da pei hodijo na obed v kuhinjo. Ko ao delavci po svojem odboru predložili svoje zahteve delovodji, js popolnoms epremenil svojo obnaianjc. Zshtcve, ki so bile eplssns, js lepo vtsknil v žep. Ns tp je iztirsl nekegs delavca, da tako izzove nemir ali pretep v taboriiču. Delavci ao epoznali njegov namen in so se mu sme jsli. Lepo zo ss uaedli in čsksli ns njegov odgovor. Delovodje je prišel večkrat meri delavce in je akuial s prigovarja njem doseči, ds gredo ns delo. Nekaterim delavcem je pa rekel, ako jim nieo rasmere vieč, ds nsj zapuate tsbor in gredo tje, odkoder zo priili. Delsvci eo mirno odgovorili* ds nieo priili v taborišče, ds puats delo, smpsk ss to, ds dslsjo. Ko js vidsl, ds ničessr ne opravi, je telefoniral ierifu in držsv-nemu pravdniku. Zaprisegel jc ti-ralnico sa prelzkavo. Dal je prečkati nekoga delavca, o katerem je sumil, da je druge nagovoril, da so ssstavkali. Naili niso ničessr. Prsisksli so drugsgs delavca in prt njem so nsili nsksj delav-ake literature ia so gs seveds aretirali. Odgnali ao tudi druge delavec v meeto in v meatu se je med tem rsznezla vezt, da je v taboru velik pretep. Ne železniški poataji ae je zbralo veliko občin-atva, lii je pričakovalo, da privedejo v meeto tolpo pretepenih in razcapanih eirpvin, ki jc hotela razbiti vie v taboru. Veliko je bilo raaočarenje med občinatvom, ko je privoeil na poztajo izredni vlak in so videli, ds is vlsks izstopijo čedno oblečeni ljudje, ki Imsjo iulje ns roksh., ZnsČilno js, ds so delsvci zahtevali več in boljo kuhsns jedi. Druibs, ss katsro so delali ti delavci, prav aanealjivo skrbi, ds njsni konji ns strsdsjo. Rsvno tsko gleds ns to, ds so hlevi čisti. Konji so seveds njih privstns Isstnins, ki js stsls denar. Ako konj pogine, ima leana družba isgubo. Nsksj drugsgs js, če ae med delavci v taboru raziiri nalezljiva bolezen in jih podavi e. Kompanija nima nobene iz gube. Ona najame druge delavce, mrtve, če ni nikogar, ki bl zanje Slačal pogreb, pa pokoplje okraj, tavka eamanaaebi pokazuje, da je nekaterim privatnim bizniikim interesom človek kot aajviijc bit je manj vreden kot navadna ži val. sa toliko, kolikor znese colnina. Tako lagieda tista obramba ljudstva, o kateri Imajo eolninarji polna usta. Privatni bisniški interesi bodo želi dvakrat, ako jim njih načrt posreči v celoti. Ako adrobe stavko tekstilnih delavcev, bodo podaljšali delavni čas in znižali mezda. Povišali bodo ceno izdelanemu blagu aa toliko, aa kolikor bo povišana eolnina. Nekateri Imenujejo tako postopanje vračanje v normalne čaaa, drugi pa pravijo takemu početju nesramno oplenjevanja ljudstva po privatnih bizniikih interesih. In Rajbri as sadnii m motijo. segli privstnl bizniiki iate-v evojo korist in na ikodo delavcem. V epominu js ostsl ie meaaker Anakoade. neereia v rudniku Speculator. Delavei eo bili pora ioni, njih organiaacije omajane Peelediee ao eeveda aoaili delar ei. Znižana je bila a»sda in konč-So jo prenehal izhajati tudi Mul letin, ki je aekaj časa iskajal kot dnevnik. Navadna dela veka meada cnaialae bo kateri rudarji mialijo, ds lahko reč zaalužijo, ako delajo v akor du. . , Rudniki ao v aelo eapuičeaem stanju in neereče ae vrie pogosto. V nekem rudniku eo ns pr. popravljala navpični jamič. Ko ao vlekli iz njega ztar lee, je počila vrv in delavec, ki js bil v koiu ae jc ubU. Sczvana je bila mrliika porota, ki je izjavila, da je rudar aam povzročil necrečo. Tako jel Koi je bil jako trdno ml<;lan, da bi moral noeiti pet in trideeet ton. Ko jc pa delavec stopil vanj, je pa počila jeklena vrv, ki bi merala dvigniti pet in trideeet ton teže. Na to ao pa rekli, da je delavec aam kriv, ako je počila vrv. Tako zdaj ravnajo z delavei v Buttu, ko je med rudarji naatala nesloga. Mnogi rudarji zapuate kraj in ae preaelijo drugam. Na ta način ai tudi ne poboljiajo avojega položaja. Vožnja stane denar in veliko je vpraianje, ako drugje dobe delo, ko jc brezpozel-nost povsod velika. Da ae razmere zboljiajo, ae morajo tukajinji delavci zopet organizirati in ozta-ti zvesti zvoji organizaciji. Jokanje ln stokanje ne boetf spremenila sedanjih razmer. Podjetniki niso mehkozrčni ljudje, kadar gre za profit. Jasno pa je, da imajo toliko več dohodkov, kolikor slabeje ao delavske razmere. Zategadelj tudi s mezincem ne bodo genill, ds se zboljisjo delsvske razmere. Za zboljianje delavskih razmer morajo skrbeti delavci sami z čvrsto organizacijo. edaj em Tods tteaana jr a po .j ji if,nja. ki docp' da no-'Kaj pe je tole aa Francoska kolonija paradiž za tihotapce« St. Pierre, francoeka kolonija. — Ljudje, ki žive ob mejah Združenih držav, ao kmalu zapopali, da je prohibicija bogat vir dohodkov. V marsikaterem takem obmejnem meatu ali na bližnjem o-toku, pred uvedbo prohibicije prodali v celcm letu en eodček žganja. Odkar je bila uvedena prohibicijs v Združenih držsvsh, ae jc apremenilo življenje v tskih meatih. Ps tudi trgovina je zsdo-bila kmalu drugo lice. Ljudje ao spoznsli, ds prihsjsjo tihotspci v velikem itevilu in ds sshtevsjo opojne pijače, katerih ne kupujejo na upanje, ampak plačajo vae v denarju. In tako ae jc v teh meatih razvila cvetoča trgovina z opojnimi pijačami. Tam, kjer sts raatla nekoč trava in oaat, ao zdaj akladiiča, v katerih imajo žganje, rum, ipirit, vino itd. Med taka meeta spada tudi francoaka kolonija St. Pierre na južnem oatrogu Nove Pundlandl-je. Trije mali otoki tvorijo francosko posest ln če pride tje potnik Iz Amerike, lahko opazi na raznih vabljivih oglasih na hiiah, ki prinalajo, da poizvedo, kako cvete trgovina z opojnimi pijačami« Ooverner male francoske kolonije je mr. E. Lachat, v St. Pler-ru. Star je okoli petdeect let In zelo prijazen a tujci. Ko ae je mudil ne otoku neki ameriiki Čaanlkar, mu je gover-ner povedal, da Američani do-brodoili. Odkril mu je, da v francoaki koloniji ni prohibicije kot v Združenih državah in da lahko vaakdo kupi, kar njegovo srce poieli. Dodsl je, da lahko vaak kapitan, ki ae ravna po paa»avah, ki ao uveljavljene na odprtem moi ju, kupi ato ali tieoč zabojev ftganja, konjaka ali druge opojne pt.ače, čeprav ae njegov manifeet glaei ca New Tork. Pri p vitJl je, da nI dolinoet francoekih ollaati poizvedovati, kakine lokalne po-atave poetoje v soaednih ln tujih driavah. Poredno je pa vskliknilj "Pra vite, da je veliko tihotapeev. Kje pa tihotapijof V Prancijit "Ne, rekli ate, da v Združene države. Mi obžalujemo, toda mi lahko izvajamo aakone le tako, kakrini eo." Ko je čeanikar irpraieval trgovca J. B. Legoaaa, katerega po-itenoot jc posnana celo v Kanadi in po vaaj Novifundlandiji, ga je pogledal od atrani in poevaril, da naj nikar preveč izpraiuje drugje. ker ee au sna dogoditi, da ga sapro kot vohuna, ^aanikar ni odn»hal in ga Je vpraial. koliko opojne pije če ae prode, ki zapu-ati St. Pierre. In I*gaaae mu je odgovoril po modrijanako:" Ka teri trgovce bo odgovoril na tako vpraianje f Noben trtovec ne bo reakril detajlov o a veji trffovisi a opojnimi pijačami. Zo radovedneža velja tole: Vi vpraiote. kaj zgodilo z deaet tiaoč sobo-St, Pierre __ Meteoritt. Denar jo svoboda, pravica, aa-kon in oblaat; denar je vladar in bog. Najnovejii dokaz t Vojni profi-tar po imenu Campbell v Flladelfi-ji je bil eposnan krivim, ds js a-kradel vojsšksgs materijala v vrednosti $100,000 v bivšem taboriiču Diz. Dobil je eno leto in eden daa ječe. — Nsvsdns človečka para po imoaa William Smith Chicagu je bil apoznan krivim, da je ukradel $180 in žepno aro in obeojen je bil v zapor od de-sst lst do smrti. Prvi, ki js ukrsdsl atotiaoč dolarjev, dobi osmo sao loto zapora. — in zkoro bi stsvili glsvo, ds ne bo sedel več ko mesec sli dvs. Drugi ukrads dvssto dolsrjev (recimo, ds js ura vrsdas $50), ps mora v sspor do emrti. Razlika med obema tatovoma je, da prvi ima dsnsr, drugi gs nima. Drugi slučaj: Miljonarjev aln Ward js ubil Človeka. Poloiil je varičino ia je na proatem, daai za umor ai varičino. Naki drugi človek, ki js čisto nedolžen pri tem zločinu, jo ps v ječi, ker gs sodiičs drli kot pričo, a nima denarja, da bi poloiil varičino. U-bijaleo, ki ima denar, je na evobo-di, nedolžna priča, ki nima denar js, js ps v joči I 0 0 0 Nekje v Okla so postsvili spomenik preiiču. Spomenik ni ns pravem mestu. Stati bi moral na vogalu Wall Streeta. e o o Mr. Hoover (i rsd, ds ss pre-mogovniikl operatorji naplačajo dvojno vojno ceno ss premog, ki gs izgubs msd stsvko — dočim se nsj rudsrji nsplsčsjo s zavestjo, da smo 4'mi zmagali v vojni." e o e Spet prihajajo veati, da Marco-ni poeknia priti v brzojavno do-tiko s Morsom. Nshvsleien posel. Ako so ns Mars* inteligentna bitjs — in ne vemo, ssksj ns bl bila — se U bitjs toliko brigajo za občevanje z zemljani kakor se ns primer Bdiaon briga za razgovor o kvadraturi kroga z enoletnim otrokom. 0 0 0 Veda ima trnjevo pot. Ne tako superstioijs ali prasnoverje. Mar-coni bi lahko nalagal avst, da je prejel razumljivo dspeio s Marža in dosti bl jih vsrjelo. Ampak znanstvenik ne stori tegs, ksr on iiče le reanico. Vss drugsče dela naprimer ksk Doyle, ki 'grejemo dcpeie od duhov ns onem cvetu". Dcpei je vedno dovolj in ti-atih, ki mu verjamejo, je ie več. e o o Te dni amo čitali o deklici, kateri so sdrsvniki umrtvill živce v hrbtenici in potem so isvriili na njej dve teiki operaciji. Deklica je bila vee čaa pri eaveeti, poslušala je godbo po radijotelefonu in ni čutila nobene bolečine. Čudež, bo kdo rekel. Noben Čudeži Kolikor toliko svobodno znanost. Prod 400 leti bi bilo ksj tskegs Čsrovniitvo in sdravnik bi bil seigsn ns grmsdi kot hudičsv hlapce, ako ac ne bl prsvočssno akrili in deklioa bi bila tudi sež-gsns, ksr se je dsls sspsljsti od čsrovniks. Zgodovins nsm js zabeležila na tiaoče takih alučajev. Alkemisti — predniki eedaaje ke- mije — eo meiali tekočine ia ta. lili kovine v temnih kleteh, ker a« ae baH, da jih kdo obtoži Čarovni. itva. e o o je 125,000,000 ossbf Ns osebo ie kapljica as prids, alti toliko, ds bi gs vssks oaeba pokuaila. Brez pomena je, ds ss o tem rszgovsr-java." Tako cvete trgovina s opojnimi pijačami v vash obmejnih meetih in ns bliinjih otokih, s kstsrih sc lehko vtihotapijajo opojne pijače v Združene državo. To ni aamo prikazen v St. Pierra. Baroni premoga — kakor vrf drugi baroni — ac drže etarega pregovora ariatokratov: pubijfl ba hanged. Kaj njim mar, če bo letoe premoga ali ne ca revne ljQ. di. Ljudatvo naj ae obeei! e o o Najnovejie znamenje demokra. cije v Jugoslaviji: občinaki odbor v Ljubljani je bil naailno razpu-ičen. Čemu je ie treba volitev t V Belgradu naj kar imenujejo: ta in ts naj bo na krmilu občine. L j ud-etvo naj sc obeai! e o o Kopriva je kopriva čim ae pokaže iz zemlje. Ako je deček velik lažnik — nikarte ga pretepati Dajte ga raje v lemenat, potem pa v kloiter in boljiega kutarja ne bo na avetu. Pisal bo dobre članke o seksualnih vprašanjih in jih mastno zabelil z latinskimi citati. o o o PoboŽnjaiki hinavci sc zgraža-jo, ker so Rusi odprli grobnico carjev v Petrogradu in pobrali dragoceni nakit z krliSev. Kaj ja treba mrliču zlata in dijamantov, če ce po zedanjem neumnem sistemu za to reč lahko kupi kruh za Žive ljudi? Vse kaj drugega so naredili francoski revolucijonarji, ki so trupla kraljev pometali v graben. Veliko večjo oskrunitev mrliča je pa naredil cerkveni zbor v Kostnici leta 1415, ko je ukazal izkopati koati krivoverca Wycklif-fa v Londonu in jih sežgati. o o o M&ljonar McCormick, vodja tra-ata poljedelskih strojev, je plačal Zdravnikom $50.000, da so mu vcepili mladeni&ko žlezo nekega siromaka, čegar imena nočejo izdati. Kakor izjavljajo listi, je revež dal svojo žlezo staremu miljo-narju za manj ko 500 dolarjev. Bolniinica, v kateri sc je izvršila operacija, jc bila zastražena s privatnimi policisti. Miljonar je takoj po operaciji brzojavil igralki Ganni Walski v Parizu, da s« "dobro počuti". 0 tem dogodku naj premiiljuje-jo moralisti, zlasti oni greenhorni frančiŽkansUe sorto, ki zi v svoji neakončni nadutosti domiiljujejo, da ao čuvaji morale zlovenzkih delavcev v Ameriki. • o o Neki reporter, ki je opizal politično konvencijo, se jc bil tako zaljubil v psička nekega prominent-nega delegata, da jc psičku posvetil več poročila kakor vsem vprašanjem, ki zo se obdelavala na konvenciji. Temu reporterju so podobni ku-tarski ikrici v Kazimlrjevem gnezdu. Ker zo "prijatelji delavcev'* — kajpada 1 — ao poskušali opisati konvencijo Ameriike delavska federacije, toda največja važnost je bila po njihovem mnenju molitvica ob otvoritvi konvencije. Medtem zo pa kutareki ikrici pozabili, da je konvencija odobrila ztavko rudarjev ne glede na dej-stvp, ds js župnik blizu Ho-mer Cityja dejal, ds je stavkati smrtni grehi Torej kaj jc pomagala molitvica! Kaj pravzaprav vedo frančiikanaki ikrici o delavskih problemih v Ameriki f K. T. B. MORNARIŠKI PRORAČUN PomorMaki ostanejo aa Haitiju. Waahington, D. O. — Senat je aprejel proračun ca mornarieo. Določenih je $895,450,000 in moi-tvo bo itelo 86,000 mož. Proračun jo bil odpoelan konferančnikom, da ae izravnajo neenakoati. Senator K ing je predlagal, da ao ameriiki pomorščaki uaakne jo a Rsitljs In Nissragus. Njegov predlog je bU odklonjen Rnsija sa vrgla pegedbe s Italijo. Moakva, 90. jna. — Centralni izvrievalni odbor je zavrgel trgo-vineko pogodbo a Italijo ia raalo-ga, ker iaM Italija aa temeljn ts pogodbe večjo ugodnosti kskor Neačija. dsai js zsdnjs priznala eovjetako vlado, dočim je ni Ite ČLOVSiKA NEUMNOST IN NAPUH ZAHTEVATA ŽRTVE MED OPICAMI. Waahington, D O. — Nova moda ugroža opice v Abesiniji, da poatanejo žrtve človeike neumnosti in gizdsvoati. Poeebno v Parizu povprsiujejo "dame", ki nimajo nobenega dela in ki ao člove-iki družbi toliko korietne kot toča v vinogradu ali na žitnem polju, po obleki, ki je okreiena z naii vi iz kože abeainakih opic. Po-alcdica tega je, da bodo opice gotove vrete popolnoma uničene, a-ko ta modna noroet ne odneha. Te "dame" ac porogljivo ame-jejo dvijaku, ki zi okraai svojo glsvo s ptičjim perjem, sli ki noai velik obroček is medenine v nosu, me amo civilizirane in ee ne nocimo Uko, kot Ule divjsk. V koliko ee pa loči Uka "dama" od divjaka, ki vidi največji nžitek v tem, da evojo obleko okrasi s o-pičjo kožo t Nič, ksr ss tiče aoie, v oetalem pa zaoeUja daleč za divjakom. Divjak a lovom in delom ekrbi za prehraniUv avoje družine ali pa rodu. Te vratc "dem*" pa le viivajo, kar drugi pridete jo in tadelajo, koriatnera dela pa ne vrie. Nc dajo ae primerjati siti a troti v panjih, ker trotje ekrbe, da ao narod poanoži. U vrete "de-ac" pa nočejo poetati matere, ker aaterinatvo naklada delo ia dolš MllSii ■ 11 la javna govornica. Glasovi članov S. N. P. J, In čitatoljov Proavete. New Duluth, Minn. — PrečiU-jod oficijelno naznanilo glavnega predsednika jednote glede kriti« earjev, se smatram skoraj najbolj prizadet, ker aem om pozabil poalatl v javnoat njunih alik, da bodo Slovenci široin Unije videli ,katera dva ata bila, ki ata pomagala kompaniatom pri nas zlomiti atavko. Nimam navade koga obrekove* ti, toda pri takili ljudeh bi as človek kmalu apozabili reči moram, da ae mi prav nič nc ainilita, kajti mi atavkarji amo ona dva akoraj na kolenih proaili in njima rekli takole t "Brata, prosimo va«, sto-pita na našo stran, ne verjemite lažnjlvim in zapeljivim kompsnlj-akim hlapcem. Oatanita na naši strani, saj vendsr vidits, ds js na naii strsni dane« šest ato tiaoč enakih naših sobrstov, ki se vsi bore zs iste pravice." Opomnili smo jih, naj pristoplts tudi če sts v slsbem gmotnem položaju, ker pomsgeli njims bomo s vsem, s čemur bomo mogli , ' - - • Vss to ni nič pomsgslo. Eden is-med njiju ss js izrsr.ilj "Ns, u< msrsm podpore, ker nočem, da bi mi Slovenci očitali, da ao mi kaj pomagali." Drugi pa je rekel, da todi ne mara podpore, da lahko ostane doma bres podpore, čs hoče, ps tega noče. Tu vidite, ksko plitka js še njuns izobrazba in ko. Ilko smisla imsts za kak nsprs-dek. Rajši sta na strsni kompsnije in gsrsta za borno plačo, kakor pa bi ležala doma in eaatonj jedls. Nič čudno ni, če je potemtskem v Zapadni Vlrginlji alalda o r raniš* eija kot kjerkoli Dokler bo kej tskih ljudi tudi boljša ne bo mo ba in vztrajnosti, tedaj ps komo " hrsUk čas napravili obrsčun s onimi "ns v 'trsjejmo in zmage bo na naSi prtdnjsM" štreni. Par najetcžev kot Jih je Posnem vel vojokev, kl so bili <*aaes P* Uko veliki masi ns po nepradnrgs mišljenje le toliko če «••»* več kakor kapljs vode v se, dokler niso imeli nišeeer pod ""»J* P" nae js torej I« psleem, ko eo ee ga melo epom« stoodstotne. — SUvkar. gU, so se čes noč prelevili It soda ! ■ listov v republikance, to je, so pri Oraj, Pa. — OddelJsnfan roja stopili k stranki kapitelisms. Tski kom ln stevkerjem poročam, ds so mnogi oni "naprednjaki". Po smo tukaj solidarni, skoraj bi Is postavil takoavani "llot Dog Stand", kjer prodaja aladoled, pop in aaudviče. Obiakal naa je rojak Chas. Po-gorelec, upravitelj lista ProlsUr-os dne 15. junija. Na slovenski fsrmi smo imeli lokalni shod takaj ns Oranju, ho je prišel Pogorelec, in je govoril v angleškem jeslku, *s kar smo mu vsi hvaležni in mu čestiUmo, ksr je tako dobro govoril, ds so tudi Angleži isnsnsde* ni. Mislijo, da drugi narod nc one drugsga kot jesti, v čemur pe nas oni prsvssprsv prekašajo. Nadalje smo imeli tisti dan tudi velik ahod sa celo okolico. NeŠ lokalni predsednik je povebil Poeo-relce, ki ss je vsbilu odsval. Čakal aem na precej dobrem kraju, kjer sem prsv dobro slišel li\ sem bil prcpričsn, da bo drugi govor* nlk Pogoreleo; ko js bilo Is skoraj vss končsno aem prišel v dotlko a rojakom Pogoreloem in ga vprašal, zakaj ne drži govora. Rekel »nI je, da ni bil prodsUvljen, nakar aem jaa šel k organizatorjem in aem povedal, da js on dober govornik in da želi povedati nekaj beaed v prid delavatva ter še bolj v trditi solidarnost stevkujočih de-Isvoev. Organizator ml js obljubil, ds mu preskrbi, da bo Uhko drla) govor v slovenskem jeziku, ako prids na oder. 6el sem ponj. Oder jo obstsjal ls kupa še precej ugle jene prsti od prejšnjih shodov. Ko je prišel br. Pogoreleo, je organi-zstor Ukoj povedal ,da se boji da ne bt kaj tskegs povedal, da bi bilo v prid operatorjem, In da so sa-teli ljudje biti nestrpni, ker shod trsja predolgo, kar je tudi v resnici bilo, ker je sloveški govornik govoril skoraj dva uri. Pogorelec je izksssl svojo idoutltsto in povrhu še povedal, da sta s Jsmes Mar zom dobra prijsteljs, na kar mu je dovolil orgsnizstor kratek govor in sicer ssmo v englešksm jeziku, boječ ac, da nc bode hotele občinatvo več poalušetl, u kar H jo bil pa malo vštel, kajti nekaj N jih je bilo le odpravilo, a ko js pričel govor naš rojak, so vsi ta* koj prišli us za j. Nskaj js bUo šs oddsljenih, ko je ssčclo občinstvo plosksti in ho so vidsli, da ni kon* ca plosksnjs, so Is oni prilll na* zaj. Nikdo izmed njih ss nI ksaal, ds je prišel, ksr ssm ivedsl po zneje. DrugI dsn so me vpraševali < "Who wsa thst man? Ob, bof, but eouldnt hs speskf If ths organlsor oould tslk liks thst thsjr would have no trouble gettlng ths non** union fielda, d on't jrou think so t' In v resnici šs ni bil nobsn govor* nlk deležen toliko ploskanja, od ksr smo tuksj organlsirsni. Rojak Pogoreleo je govoril priblilno de* sst minut in js bil dslslen vel plosksnjs kot tisti, ki js govoril ne msnj kot dve url. Vsi Slovsnei In tudi drugi ČestiUmo Pogorcleu, ne ssmo ssto, ker je govoril, empek tudi zsto, ker je Slovsnse. Stsvku-jočim delavcem pe kllčsni drllts se trdno in smsge js nsls. — SUvkar ls Somsrset oountjr. vetrn menjajo svoje prepričenje. V roks som dobil It. *7 Edinosti, list pisen v "božjem duha", v imenu petra Kaaimirje Ne de asi vast mira. de bi nekaj ne sprego veri! glede dopise is nevelanda. O. "Jas ne morem ometi," piše re jakinja is CleveUndo, "ksko y mogoče imeti Gospodu (ls velik« ga epoštoveajo piše s veliko sečet ni««) župniku take velik uspeh pn mladih dekletih, ki imejo tolik' Ml Itko rekel sto-proeentni, Nsjetelov imsmo neksj, ki so od drugod de-bsvljenl, nekje Is drŽsve Msrp lami, ps ae morejo d oat i premoga produeirati, ker so neisočeni. Večioe tukajšnjih rojakov js bi Is Isgnsls Is kompsnljskih hiš, oeksj se jih je naa« lilo pri dragih rojakih, ki Imsjo svojs poaratve. Ker oaa je Sleveneev izgnsnih smo vsi dolilli hiše. her srno bili ra d prvimi. Nekaj Poljakov in Aagte. lev Je t ZDRAVNIŠKI n Piš* vrhovni sdrevnlk F. J, Kero. Vprašanja io odgovori članiss ml pišsi Mene boli še trt lets v žlički nad Želodcem. Sprva me je bolj porod ko, vsekih šest mesecev, sedojs leee pe vedno bolj pogoeto. Zdi se ml, kekor bi imela lelodeem in hrano slsbo prebav* ljam. Tukajšnji zdravnik ml js rskel, da moram Iti na operacijo Bolezen mc prime kar na hitre, Uko da ne more« ne lešati as sUti. Zdrsvnik mi svetuje, de stsvlm nsd itiodee musterd pls-eter toliko čeaa, da pride rdeče kožs, potem Is vročo brteele na kožo želim, da ml dasU kaka na* vodila o Uj bolezni. i , Iz opise bo lasni bi človek eodil, de ims člsniee ksmne v lolčnem mehurju. To je skoro edlns bole sen, kl povsrola hipna kršs ln bolečine okoli šolode«, te je aa dreni »trani pod rebri. Navedao as napadi eprvega redki, vsakih par niasec«v, dostikrat pa postsaejo I Kil j po s oat i in hojši. Najrajši prt dajo ponoči. ŽolAnim kamnom so posebno podvržen« bolj rejane žensk« In take, ki imajo več otrok. NsksU-re nosijo ksmas v lolčnem mehor-ju vel let, predno Jih nspedc hod kri. Nekstere semo nekoliko boli, slasti po jedi la po pit jo mrsle pi* ječ«, ssto jo U bolezen velikokrat diegnotirene "sepa v želodeu", želodčni kr#, neprebeve Itd. Kdor js le videt žolšne keauie, Uhko vs, da jik ni laegoč« raztopiti s zdravili eli jih i »d pretili, da bi šli se šolčae oevke toliko resširljo, da kamen prodre v črevo, kar ssve posvroča hude bolečine. Ce so napadi hudi in pogosti, js najboljšo sdrsvilo — operacije. Operacija bi ne smels biti prevsč nevarna, čs bolnik ni Is sletenlčen, kar ua-vedno pomeni, de ljudje predolgo odlašajo in ee pacajo s vsakovrstnimi sdrsvill, ketero jim evetujsjo dobrohotni prijatelji in prijaUlji-os. Ce imete priliko ls enkrat videti prava lolčne kamne, ns bosts več dvosrill, de je operacije edino pravilno sdravljenje. ReČunamo, da dssst odstotkov šenak trpi na tej bolezni. Kamni ae narode is atrjsnego lolča in ls rasnih soli Čsmu jih imajo nskatorl, drugi ne, nam nI snano. flbadanjs v dimljah. Član me vprašuje se nesvst, Če js sbadanjs v mehurju ali v dimljah nevarno. — Vsrokov sa bolečine v dimljeh je etotins. Zdrsvnik bi moral osebno prslsksti bolnikovo sel (vodo) ln druge orge-ne, de bi morda saeledll varok bolcanl v vsakem poaameznem slu-čeju. Sls boa t Članica nd pile t Ju ssm se enkrat prehlsdila, potsm ssm lagubile al aat do jsdl Včasih ms v prsih tilči, včasih v Islodcu. Kalijem ns. Bolj blede aem aednje lase, da mi je kola na obresu rumene. Prosim ves sa nasvet, kaklna sdrevlla bi rabila sa to bolssen. Zadnja dve Isti sem v svoji praksi videl več mledih deklet in Isnek, kl so prills ls sUrsgs kraja rdelih lic, zdrave in močne. Po par msssolh bivanja v tej dsleli so isfublls po dvejeet la več funtov na teli, iioe so jim oblsdels, počutile so se trudne ln boleheve. Vsrok slabokrvnosti v tsh slučajih je dostikrat spremembe sraka, skrbi msd volnjo in doaoUlje po prejžnjlh Hfi*^ in wft||>llrih ter po svojih sorodnikih. Dostikrat so krive tovarns, kjer delejo, sli pa slobo sreč ena stanovanja, od disM sekajen« kuhinja, kjer se ob večerih shirajo snnbsll in drugi molkL V domovini so Uvele na srako, tukaj so pogoeto sapru v saduhlih la neprasračsnih prostorih vsi ur skopaj. Če omenjano dopisovalko tipi ns nsvedni slabe-krvnoetl (ChUrosis), bi ji pomagala Isleeo ia svel srak, U je hojo ia blvsaje ns prosUm. V lekaraah dobiu vse polne "Blood Tonlcs", lelesaaU vino, reane pUuls ss kri Itd. V vseh Uh js glevno sdrsvilo Islese, seto takim bolnikom sais-Isje. Star dober preparat je Papto-Mangan (Oode) eli pe BUud PiUs. Kar js paUotirenih edrovll po lekarnah, lo takih je aa tiaelo, je vredno kupiti le nekej preparatov, lo so loalke se krt, siraps sa ka* lelj In po edravUa sa drlstila. Ve* lino dragih sdravil Vem pomaga toliko kot navadne studsnčne ve* de. Eo sUbokrvnost sedoetuje ma* U helišiae Meso, kl go vsebujejo vss teaike se krt. Če ns pomege v por suseeih, je lehho bolsssa bolj nevarna. SLUSBO DOBI Slovenka srednjih let pri slovsn* skl družini v Chicego. Semo dve eeobi v družini. Pleme nssloviU no Mra. Merjr KoshOk, 8UI Se. 80th Coort, Cieero, IU. VOBOB SLOVSVni slulkom, se Isll ssnanlti s Slovsa- ko v sUrasti 30 de 10 let v svrho lenitvs. Slovenke Is Cbisags aH ekoliee Imejo pradnoet. Tsjnoat jamleaa. Keens ponodbs so oej polije jo ne naalovi A. B. e^o. Prosveto, 9667 Se. Lewndels Avs.# Chleego, III. tmTVaVA PONUDBA. SUveaee, Id resorni hrvstskl J» sik, se l«li sssoeniti e Slovenko eli Hrvetieo v svrho lenitvs i sts* reet od Sft do 96 let, ndove s dvome otroka ni iskljočena. Pismu je trebe ntrilolltl sliko, ketero se vem ne eehteve vrne. Jes sem stsr 3d let U bres otrok. Tsjnoat jsmče-ne. •'Stoveoec", 9117 So. Uwn-dale Ave., Okicego, lil. BAO BI ISVBDBL ss moja prijatelja la sicer ss Miha Baloh ia Jožef Kolman, pred II leti eU Uvela v Trbovljah v žebji vasi U jas sen bil aa stanovanja prt Jos. Kolmsou U potem ste od-šle obe v Amerike, f Vajene rojake oljodno prosim, č« kdo v« sa njih naslove, naj mi to sporoči, aka bodets pe šitelo U ogUe, noj se ml jevHe oe sraj aaeievi OFICIJEUM NAZNANILA S. R. P. J. nncuATiVA. Druitvo 4Uv. 233, 8. N. P. J Kokomo, Ind., je po temeljiti raz-* prati priilo do prepričanj«, da •jo točka j), člen 27. naiih pravi »nepravilna in krivična, zato ae , poelužuje pravice zajamčene členu «, (INICUATIVA IN KE 1 FERENDUM) in predlaga aie-deče: . Člen 27., točke j) pravil 8. N P. J., ki aa glaait j) odrešenje roka ali noge valed bolesni (ne 'vslcd nesreče) . . . .$100, naj se sprsmsni v toliko, ds bo ss gla .eilo j) odrezanjč roke ali noge # , . , . $100. Razlogi: f 1. Ker jo naša jednota brat-aka organizacija, zato smatramo, da bi ae ne smslo delsti rszliks, kadar js katsri njen člsn v ne-srsči, in čs zgubi nogo sli roko, ni nič vsč kot prsv, ds se mu pls ča operscijaka odškodnina, pa naj bo potem sguba roke ali noge vsled bolezni ali poškodbe, r 2. Ker je 8. N. P. J. delavska podporna organisseije, katere članstvo ssstoji po v sliki večini is dslaveev zaposlsnih v tovor nah in rudnikih, kjer so vsski daa izpostevljeni nevarnostim in kjsr ss vsaki dan lahko ponssrs-čijo teko, da sgubs roko ali noto- S. V odškodninski sklad moramo priepeveti vsi snako, kar v reenlei izgleda kot enakopravno in po brateko, zato pa naj bo še enakopravno in brateko, kader pride zgnbe nde. Hi zmetremo, da je neereče, če človek zgubi teko vešen ud, kekor je roka ali noge in to — velika neere-še, poeebno še za delevea, pa naj bo potem veled bolezni eli pone-močenja. Doleti pri tem rezliko, torej ni prevično in ne breteko. 1 Ce neeteno primenjkljej v poškodninzkem skladu, ae bo moral zopgt razpisati izredni aaee-ment, in razpiaal ee ne bo aamo na nekatere, temveč ne vee brete in eeotre enakomerno. In mi emo prepričani, da ee ne bo nikdo bre-nil plečeti, kejti vai člani emo-trejo, da je te akled neobhodno potreben pri noši orgenizzeiji in f.% ge je treba vzdržati v dobrem atanju. Veak pa tudi pričakuje, da bo v elučaju, da ga zedene teke neereče ozirome, če zgubi roko ali nogo na kakršenalbodi način, delešen te podporo. Apeliramo na vea društva 8. N. P. J., da o tem rasprsvljsjo ns svojih oejeh in de podprejo našo inieijetivo v dovoljnem žtevilu, da bo šla lahko na eplošno gleao-vanje. Društvo "Cvetlice naprednosti", Hov. 233 8. N. P. J. Kokomo, Ind., dne 9. aprila 1922. Frank itnlar, tajnik. Ignac UrittČ, predoed. Aston Medved, blag. Te inieijetivo je bile predložene eejl glavnega Isvrševslnega odbora SNPJ, katera es js vršlls dn« 17. eprila t i ln ksters jc pronešle, de je društvo poatopa-lo v smislu prsvil in de predlog eoglaša s nsčelno izjavo in pravili BNPJ, ssto gre eedej ne jevno rasprevo. V teku devetdeaet dni od današnjega datuma more predlog podpireti toliko društev, da akup no reprezentirejo najmanj dvajaet odetotkov vaege členatva jed note, kar aicer ae more iti na epločno glasovanje. Vaeko društvo, kl podpira predlog, more aanj glasovati z najmanj dvetretjinako večino na aejl navzočih članov, To je treba neananiti gl. Ujniku do dne 22. avgusta t. L Javne rasprava je dovoljena devetdeset dni in o tem predlo-gu mora prenehati tudi s 22. gustom t L J. Turk, gl. tajnik gram je taSe bogat ie obiirea, ša ae Uplala priti pogledat, pa aajaibe is sasss KnJifoiuij«. Poln as va.i nih someljakik dobrot, h ksterim prktevaiuo jaatvlaa le plja-te, bo tudi godbe ia pa te kakiaa -aa plkak ia raaliiae drage aaliae 8amo ob sebi so raaaase, kjor je god be, da je tadi ples. Polog tega — vse; tako sobi 4al od straai — namerava-jo aapraviti »e Šaljivo poito, goioboiov, ia ie ao voai kskZne love. Ka ralaja bodo pražili iaajsa, da bo aasitil vae laiae. Kegkaje aa debitko ae izostane Vao te poram, e aUssar vol. Kdor so kole prepričati, aaj ai prida vse te ogledati ua. Dragih mikav aik skrivnosti odbor noto isdatl pred določenim lasom. Kratkomak, te ai oikak navaden piknik, temveč kom-biaaalja nejraaaovrstaajiih gabav, ka-kor.uj.h al kdo pololi. Da se raaumamo: eola stvar se vrftl okrog dvorane, v dvorani, pod nje itd., kajti asSa dvorann al v kakem vel« m« »tu, nego na dstoli v prosti aa-ravi, kjor se lakke svobodno krotnt« kot aekdaj doma v starem krajo. Nimate ga lapiega lakta, slasti bratje ia •odrugi ia Pittabargba, Pa., kaker ie isiat na Librarj. Bodisi, da aa peljete "Ckarliroi" kare do Simona Stopa, ali pa se peljete s avtomobilom aa ravBost do dvorana. Seveda s tam nI roleno, da bi bratje Is drugih aaaolbia kot ja Svas, Uridgerilk, Moon Bun, Willosk, Bursetton, Hsekett, Pa., in le od drugod ae bili povabljeni. Bavao naeprotaos Dobrodošli nam rojaki, brstja ia sodrugi! Zajcdno prosimo vso aavodaae naselbina, ako le alste niftesur ukrenili pri valih druitvth vsbok oveatuelnib veseli«, ali piknikov, da to oprostite. V slnlaja, da vi kaj eaakaga prired-te, smo vam na raapolago ia vam bomo hvslelni. V sluesju nojaaaoati ali radi boljlagn razume vsojs programa, obrnite pismeno na spodaj podpise aega, ki vam be radevolje odgovoril. — Im. Slnpnlk, Librsrj, Pa., bes 101. (Sa pripravljalni odbor.) Gttrard, O. — Kaj bo v GirarduV — Piknik. Kdo ga priredi V — Druitvo Ljub-ljaaa, It. 4» SNPJ. Kdsiv — T nedeljo, daa 28. juaija. Kje V — T "veseli dolini." ^^ Kje je tef — Stop 88, MeKlaley Helghts. Kako se pride tjaf — Po poulllai teleaaiei. iklna bo peetrelbaf — Pešeao KakSna g stke. Kdo bo Igral f — Sobrat M. Stado kar. Kolike vstopnino f — 25« — skoraj nit! Kaj pa lessksV — Saj vel, navada, prosto. Zato vabimo vsa blilaja druitva ia prijatelje, de se polaoitovllao udslsii-,o. Prltstek vsseliee tolae ob dovotlb nedeljo siutraj. Teraj aa tvldoaj«. — Frank Loiior, mL tajnik druitva It. 40. ma aa Holasos ave. Kder so ia vaina- Ci vsrokn se asare aeja udeieiiti, saj roj prinese sissment omenjenega daa an dom. — Brstja is eeatra, upo Ste vejte to aasaaeile is so kadite pla le vat aeeementn na daa, ke meno ni doma, drugi pa aa »prejs»e deaarja sa druitvo. To aaznanilo velja aamo aa meoee junij, v prihodnjo bom pobirsl po staram. — Lesk Jesfctt, Ujalk. Clinton. JaL — Naie druitvo, Stu dsnlok pod skalo, itev. Sil SNPJ, pod pira inicijstivo druitvu It. 2IS v Ko komu, Ind. — Okriattna Omahne, taj godbe f — Slovenske barmo- Jsaes Oitr. »a. — Naaaaajam lla-aom druitva Ostri vrh, It. 191 8NPJ, da bomo priredili pikalk dae 4. julija dvoraal sobrata Jolsfa Udovlla. Kar be iktega dobitka, bo Ilo v dru-Itveeo blagajno, U ljud se vabime vae ilanstve la bUI-nje Slovenee. Pristopnin* je določena se vse lian«, sate tudi kdor se prireditve ne bo udskftil, be isto noral plalati v druitvsao blagajna. DobiU bost« vm potreba« aa lačne lolodfl« la kdor bo hot«l se be tudi lahko poiteao savrtel. Prihodnje druitvene seio a« udelo lito aagotov« vsi liani. ker rasprsv Ijall bomo aavadi upsljava otroik oddelka. — Jaoob Skok. tegn Wls. — Druitvo Ilirija, M SNPJ v Koaoskl, Wis. priredi nedeljo da« 15. junija veliko rešetko ■ Igro "Dva Pavla". Veselka s« vrli v pri jasni tn sralni Libertjr dvoraal aa l(llwaukoe ava. Sal«t«k je ob dv«h popoldne, Igra is koa««rt pa pri« nota ob sedmih av«ier. Druitvo 111-rlja ulj ud no vabi vs« Jugoalovaas v Koaoskl le okoliši da so veaelke ude-Isl«. Veselilo bi naa višati brat« la se-str« Ur vm JugMlovas« ia tliiajik aa »«lb!u Baelas, Wnukegana itd. da bi nas obiskali ia m a aami veselili. Za bav« is smeha ae b« manjkslo. Dobili boste tndi lnkko vm potrebno u Mode«, ml« bratje ln SMtM, M sa mudit« kpe prllolnosti. Blovensko vsseliee v Ksno.hl M nek s j radksgs, « rsditegu toliko bolj easlmlve. Igra sama aa s«bt j« nekaj Maimlv«ga in ajl dovolj prikapaik is emolaih prlsorov. Vstopulaa ie Ml« siaka, aamr«! 25e M osebe. Za tolno is dobro postrsib« be skrbel — odbor. Warreu, O. — Poalv aa veliki pikalk, koleg priredju s Wsrreau i Nileeu, av IORE, KONCERTI IN PLB8NB ZABAVE. O., sloUI drugo vi lageekveaake red like partije a a^drlju, daaa 15. juas, 102S, na 16 Stop, Nlles, a — O vaj pikalk m odrlava a korist propagaada t proilrenjs radalčkog lista svlk Jugo slavoaa. Na ovom islstu le ssdtolovetl govornik Anton Klobučar la OUvoUu da i svirstl I« dobro posnata finska baada la Warrens, O. Poaivajn se avl jugoslsveMki radaiei t radaieo, da o- aj ptkalk Ho s volom br«js SMjete. Biti lo pečene Jssjetlne i drugih po trebltlna Za dobra podvorbu Jamli — odbor. BvaleU. Minn. — Vabil« ss pik aik, ki ga priradl druitvo "Sv«l«tk", It. 110 BNPJ, da« 0. Julija sa K1y laka. — IMjedae vabime ttanetvo vseh drultev in Kveletha ts akalUkih rang»v, ia Oilberta, Oeaev«, VlrglslJ«., ('hiekeluin la Ribblaga, da naa ame njenega dae poMtiio, kar b«ma e priliki povrnili. Na pikalks be igrale U vratna godba, da m b« vsak k«Ml, kdor ee nrir«ditv« ae be udeieill 8« dober prigriMk b« tudi prMkrbljeeo ssto vm p«a«ve« uljndno vabimo, da pridite. — ~ " — Kdo lo ni bil as Lt je aeMlbiaa. da JI sle pa al para v Peuat, tisti, ki videti, oni rama eni. kl st. je le RAZHA NAZNANILA. sasill a njenimi prebiva let, beljo raAe se a Llbruraklm Ua brala valnt« te aa Savska damam, ki drultvenl blngajalk be. Ossigs tU naaale Str. js — NaS šmlasjt «Ue pustil avaj paeel m^,?« bi m Se U kar ie i v Skafp Uki, aS gvad nad l^iMjsse. M la vsdaM pe vede ti. baJ jeUbrarv W le a lota bil tek« "ara* ■ a ta najaevei anjvel vssSoo — aaprad ke ssMlblaa. N«vm mlad a ja šase prittk«. Sa m a nše ssanaaiu U si j« egtsšsOe prav •ftbUsB ise 4. julija. Sa U daa j« U druitvo Ubearakl Ua te aabaval Sem peir v baeUl Sama. Ta4s kaj " v v«aa pri draMvs, kav ga radi Si sms aapa sioaaatl n« mera emrevUaU. Na aje guvo mesta pa jo bil edbras be. Jasa Jell#h. etsnuH pad vam. PouUvesis ba pravi julija. Brat Oeargs J*tleh j« Ml gaja". U tal nam K šn bla sttU U paeel. Opseša, da ti tadi dru gl blagajnik ravsalaks dabea. — f. Hov. tajalk draMvs SV ISS. Olevelaad, O. — Članom druitva Jsd renska vik, M. 178 SNPJ nanaa a jam, ds bom v bodel«« te je te U mesec, pobirsl ssssmsnt ob navsdnlk dnevih ln sirart pri mK, te k vsak tr«tji potek v mssseu, 21. U 24. v aso-seeu, svelsr na domu 5020 St. Olair av«. Ckai naj si te dobro zapomnijo, sieer naj poaledir.e radi naupolteva-njn tegn uasasaila jpripilrjo sebi. Jaa as moram vsak v«l«r po seji d« 20. U velkrat te dsli« tekati doma, kdaj bo kdo prU«Ml. Vpralal bi liana, as kaj U koma en Im( m sejs oplok vrte. č« m m bomo s««tajali vsaj «nkrat v mesecu ia M pogovarjali v prid dru Itva se boljte bodolnoet naa vseh, ae moro druitvo dobr« uspsvstL Sam« v skupnem delovanju j« moli Ako smo majhni po Itevita, smo lnkko vsHkl v drugem o siru. — John Ir silah, tajalk. Baasaetar, meh. —• fftinam drultev, ki m ari daravaU v moji aesgodi radi potem U priakollk aa pomol v času potrebe t' St llf — 01.40, it. 107 — 01, it. 22 — 02.50, it. 044 — 01.50, it. 114 — 02.25, It. 221 — 01, It. 105 — 01, It. 200 — 02, it. 100 — 02, it 207 — 02, It. 207 — 01.50, It. 70 — 01, it. 45 — 01, K. 00 — 02, It. 140 — 02.15, It. 87 — 01, M. 100 — 05, it. 01 — 02, it. 110 — 00, It 55 — 01, it. 7 — 01.50, 0t. 10- 01, It. 177 — 05, It. 47 — 02 it. 200 — 04.25, M. 188 — 02, It. 240 — 08 50, It 227 — 00.75, it. 200 — 02, it. 00 — OS, It. 248 ~ 01, it. 21 — 02, M. 200 — 00, It. 207 — 02, it. 361 — 01, it. 104 — 02, IL 120 — 11,50, It. 000 — 02, It. 08 — 02, it 69 — 02, It. 117 — 02, It. 244 — 01.50, It. 202 — 02 ia it. 200 — 82.50. Is srca se zahvalim vsem druitvom, ki M ml priskočila an pomol v neere 11 U ml daravaU po svoji moli. Vsak nsjmanjii dar Mm a veseljem prejel U sam sani kvaleten, zato m ponovno lepo znhvalim vsem sobrntom, ki jik prosim, lo uvidijo kako pomoto, nuj blagovolijo poorsviti, ali pa la ni kaj priobteaoga, da mi aazaanijo ln jaz jih bom priobčil. Z bratskim pozdravom — Prask Stempihar. Cleveland. Okio. — Naznanjam II«-niearn druitva "Napredno Slovemke", it. 107 BNPJ, da som nokoUko spre menila glede pobiranja asesmenta an domu, 1048 Addison Bosd. Dosedaj S pobirala as««m«nt dn« 08. U 24. v msssou, odzdaj pa bom dne 24. U 25. v mesecu, torej ae vel 28. vemeseeu. Take bo s«daj ostalo an vm nadaljne meseca v tem ktu. Ker 25. v Um ma seeu odpsde ravno an nedeljo, pa bom pobirala asosmaat te 00. od 7. ur« svs ter nsprej- Tako pa samo U mesec. Buda bi videk, da bi mi vso plalalo ob laaa, da mi bo mogola aarediti pol letai račun. Katera bo laostala, Mm jo primoraaa suspendirati. Torej ik uUe upoitevajte to. Upam, da a« bo izostala nobena. Blovsako v Ckvolnndu, te «akrat opozarjam, da ima nate druitvo prosto prisUpaiao. Vso članice vspodbujam, dn bi agitirak med svoiimi prijatelji eami, kar Im kitro tate in imamo samo te dva meaeea, U ja julij ia nvguat, da nI traba plalati pristopnin«- Članica te sakrat proalm, da upo-itavajo zgorajinja naznanilo. Beeterski pozdrav. — Marp Bajt, tajnica. wii©eLuig Oraak, O. — Izkaz drultev, kl ao ml prkkolila aa pomol a prostovoljnimi prispevki v moji potrebi: Darovak smo druitva kot sledi: St. 209 — 08, it 85 — 02, it. 121 — 02, it. 858 — 05.50, It 100 — 02.75, it. 412 — 02, It. 292 — 00.70, it. 227 — 08 75, It. 401 — 08.25, it 899 — 84.25, It 400 — 88.50, it. 297 — 82.00, it 882 — 02, It. 807 — 02.25, it 110 — 08, It 150 00, It. 214 — 00.25, it 95 — 02, It. 279 09, it. 800 — 00, It. 824 — 82, it. 107 — 01, It 254 — 00, It 220 — 02.05, it. 005 — 02, It. 207 — 02, It. 180 — 05, It. 104 — 02, It 207 — 81.50, It 180 — 01.70, It. 00 — 08.85, it. 107 — 08. V imenu mojlk otrolilov sa najk-krenejie zahvaljujem vs«m druitvom, kl m ml priskočila na pomoč U mi Cmagala v moji tekstni bedL 0« tast bvak vsem darovalcem. — Zgnats Kasih. član druitva It 18 8XPj . Wheeling Craeku, O. ' * - . — Druitvo Dol*. um, It 07 SNPJ m strinja, da bi l i spremenil člen 27, točka "j" T b,7 I vflik jednoto, ki se glasi, L jednot. okla za odresank raka ali aoge v»ij bolezni (ae volad aesreče) 0100. Spr* maailo naj bi ae ga, da bi m glaeil za odraaanje roke nh noge 0ioo; kajti valedi aasr«te je amaraj fsihstevsaik v«l članov kakor pa radi boksni u jim je treba odrezsti ud. Apelirams na vsa draitva, ds m strinjajo s tem inkijntivnim predlogom, kor je neobhodno potrebno, ds se ispramcat točk« "j" r členu v John Valentin, Ujalk. Okieago, UL — Apeliram na člane draitva PmnelsM Perrer, It. m BNPJ, ds plalaio asesment aaikasnej, do 25. junija. Ker aem odloill tajni-•ki posel, bodo aadMralkl pregu-i kajig« pradao jik oddam novoisvolje-nemu Ujniku. br. Pranku Pavliehu 520 N. Montieello ava., Okieago. Kdor M bo plačul de omeajaaaga časa, bs suspendiran, kar aa mislim tekiiti u nikogar. — Pasi Berger. lz8tmi0a uusdmitva. Franklin, Kana. — Uredništvo ne ame izdati imena dopiznika. Sploh dopiznik ne imenuje niko-gar, torej tudi ne Vaa. Dopis jo aplošen. — Pozdravi K. draitva O. — Ni Ot 818 Norn izdaja. $25,000,000 KRALJESTVO SRBOV, HRVATOV, SLOVENCEV (JUGOSLAVIJA) ŠTIRIDESETLETNO 8% ZAStGURAND POSOJILO V ZLATIH BONDIH Datirano 1. maja 1922. Zapade 1. maju 1962. Obresti plačljive L maja ln 1. novembra. Bondi s kuponi v komadih po $1000, $500 in $100. NEPREKLICNO V 15 LETIH. Vnovčljivo v celoti na dan ali po 1. maju leta 1987 po 110 in z naraslimi obrestmi, manj pol odstotka za vsakih dvanajst mesecev poteklih po tem dnem, po 101 dne 1. maja in potem po 100 z naraslimi obrestmi. , Fond za odplačevanje, ki bo pokril celo posojilo ob njega zrelosti, ki se bo pri-čela 1. maja 1932, bo kupoval bonde po par-vrednosti do leta 1942, nakar bo jemal nazaj bonde vsako leto po par-vrednosti z naraslimi obrestmi au z raz- pisi po par vrednosti z naraslimi obrestmi. *, (Avtorizirana izdaja je $100,000,000, katere prvi del je ts izdajs.) Glavnica, obresti in vnovčevalne premije, plačljive v ameriškem zlatem denarju, proste vseh davkov krhljevine, oziroma davčnih oblasti v nji, v uradu Blair & Co., fiskalnih agentov posojila v Združenih državah. CKNTRAL UNION TRUST COMPANY of NEW YORK, REGISTRAR. JAMSTVO: Bondi bodo direktna obveznost kraljevine, ki daje kot varnost za to posojilo ~ sledeče: (1) prva intabulacila na vse net-dohodke državnih monopolov (tobaka, cigaretnega papirja, petroleja, soli, znamk in žveplenk) in carin kraljestva, a po odbitku potrebnih svot za izplacanje kapitala in obresti predvojnih .dolgov kraljevine Srbije in črnegore. Avtonomna administracija monopolov se izplačuje v mesečnih obrokih, in sicer svote, ki so potrebne za letne obresti in amortizacijo bon-dov, naravnost fiskalnim agentom posojila v New Yorku; in (2) prva intabulacija na ran elcupne dohodka vse državnih železnic, kar jih je sedaj v kraljevini, Id to aoglnano z vlado proala vsakega davka al< knterekoli ob-vn*noeti, vključno železniško progo iz Belgrada do njenega izhodišča ob Jadranskem morju, ki se bo zgradila. Dohodki zgorajimenovanih jamstev znašajo: * ; 1920 1921 1921 Dinarjev Dinarjev Dinarjev Skupni dohodki vladnih železnic.... 358,000,000 769,000,000 800,000,000 •Net-dohodld urada za monopole, po odbitku svote za predvojne dolgove Si«je ...................872,000,000 718,000,000 1,669,000,000 Skupaj.........................720,000,000 1,487,000,000 2,869,000,000 Kar znaša f dolarjih po Iranu sa ....................$18,000,000 $26,000,000 $33388,000 S3Sst t številke aa lete lttt ae deloCeaa. Zgoraj onMftJoni dohodak sn 1921 pokriva približno 13 krut leten obresti oedanje NAMENt $10,000,000 je namenjenih za obnovo železnic in vladnih poslopij $5,000,-000 za splošne potrebe kraljestva in $10,000,000 za grajenje železnic in pristanišč Vloiaaaka prešajs ^ra ponudba bondov ae naprsvljana "ka, fe la aka aa IsSsne is *rajeta ad naa tar ao podvrftana končal odobritvi parkmenU is odobritvi avatovalca. Cena tak bondov je $9(4, kar bo prinnalo nn leto približno 8.40% obreati ________"b DeUsr as «s pripravijo Is se Mdajo sUlnl bondi, aa bodo iadajaU tafaana potvdfla aH ssšsani bom Kissel, Kinnicutt & Co. 14 WaS SStmI _ ^ . —* aa prevsameaso. Pa aadanjam karaš js 1 dinar IU Mfii^eN NI l»*Uli UfuKi fttfrft Ima** »rt jsftfe JUG. HUTOUdBM BOHA*. Spisal Poalovenil H. V. (Dalje.) ' rod., edini pogled ne pravilno, krasno obličje, v veliko, temno oko, ki Je pod visoktm čelom gorelo a nekekim tajinetvenim ognjem, je bil la dokssom. da je njegov duh prehitel deška leta, da je lo prej dosorsl aa juinem aolnea, kakor doaoreva poprej tudi aadje* na drevju, la da je apoaoban utiaov strasti in viharjev, ki ae ie le porajajo v mlade niiki duii kakor tajnoatne bajke. In njegov pogled je ognjevitaj-ie obtičal na goapej, od katere ni odmaknil očeaa; a mehkim, akoro tresočim ae glaaom ja odgovoril: "Kaj vprašuješ mena, goauda rica, moja gospa t Saj vel, da, kar ugaja tebi, je ugodno tudi meni, in kar ti sa vračaš, nad tem ae sgraiam tudi jai) aaj ne vidim drugače, nego v odsevu tvojih nebelklk OČL" Goapa je porudela pri teh beee-dah in je sklonil* oči; aicer ao jo take besede kratkočasile kskor o-troško besedičenje, ssdaj ps je pred tsm strogim sprs mljeval Ofm, ki ji je jshsl oh desni strani strsni, ssrudels rsdi tsgs čud-negs otroškegs besedičenje. ^"Te pobslinl" so je rsstogotil strogi spremi jevaleo, "vidi ae, da js ssd črvivega drevesa, otrok is-prijenega esrigrsjskegs dvors; in potem ss čudimo, da ss griks država Uko kitro sklanja k rss-padu, ko ss njanislaevi as vzgajajo v mola, marveč samo v lame harems. Ne ssvidam ti takega drulabnika, gosps sultanova, toda oblalujem U, da iatsi naalado nad njim." "Hoji" je vskliknfl saniisvsni mlsdii, da ja bilo kar čudo, da mu niso prss razpočila s tem vsklikom) jeklo njegovsgs krst-kega jsUgsns sa js sabUskalo v njegovi roki, in obrnivU konja, ae je kotel ▼ svoji strasti sakadi ti na svojega saniisvalea. "Manuelel" je-dejala goapa a kšrajočim glssom, in mladič je v svoji grosni, skoro hrssmiselni strasti postal na snkrst krotek pri tem glasu. Stresel se je pr! pogledu, gospe, spremljsjočsm glas; povesil je glsvo, ia solss ss je ssbliUsls v njegovem očesu t "Meni, rpjenemu v pur pur ju, vnuku grških eerjev, meni govori tske besede U hlspse, ki ni vreden, da poljublja rob obleke sužnju, ki strsži velo pslsie mojih očetov." *'No, fanUt" js dsjsl pohvalno strog, ukorodsjslee, ki ai slišsl Mnnuelovih besed, "še more ssv-reti tvojs kri, šs bi bil is Ubs ls hko mol, čs bl U imel mol, in ns lapsks pod nadzorstvom." .Vojvoda Koasnčičl" js dejs-ls gosps nejevoljno, ponosno dvl-gaivši gUvo, "ti pozsbljsš, ds ne govoriš več s hčerjo Lsssrjevo, ksteregs sts, eerjs svojegs, s svoji prevzetnoati smstrsli ss pr-vegs med aebi enakimi, ampak z ženo Bajazets, sultsns ia gospoda vslsgs 1" Kossnčič js zaaramovaje pljunil pred-se: "Koliko ss jsz bri gsm ss njsgovo vlsdsrstvo nad nami On gospodari nad Uboj, nsd tvojim brsUm in nsd vsemi, katerim je milejls udobnost v srsmoti, nego teisvns, tods sUv-ns neodvisnost. Tvoj oče bi ne b!1 nikoli vpognil tilniks pod jsrem pogana l In brss izdsjstvs Bran-koviča, Uga mola tvoje sestre, bi se nikoli ne ponslsl prokleti bisurmsa s vlado aad pravoelsv-aim kristijsnom." "Mnogo as sanalaš na mojo prizanealjivoat, je govorile gosps tako nejevoljno, da ji je lice lemno gorelo ln ss oko bleščalo z gerečlm plamenom, "'di na tem prosUra, v sredini mojih seidov govoriš Uke beseds k meni, ki sem gosps psdiisha, ksteregs eden mlgljsj moro uničiti pol Brata. On ps ni gospod mojem j bra tu, marveč mu je seme zelčitnik. ds zamere oa bres skrbi pred prevzetnostjo svojih vojvod vU-dsti nsd slsvno Srbijo." 4>ko Kossnčičs je vprešujoč. skoro s začudenjem obtilalo aa zabije! aa ljnbeaaa mladosti, ki baje kakor aagsljaki poljub pra treaa arae in duie devojke; pravim baje, ker sem ss čuval, obti-četi v Uh sepeljivih okovih, ki tudi nejmošnejšemu molu jemlje jo semosUjnost la ga mečejo gorju v objemi V objemu BazsjsU. v razkošju hsrems, pri njegovih kratkočaajih si ti kmalu pozabila ne Milsns, ki je atal v prvih vr-atah junakov Srbije, vreden, da postsne carski zet." Pri teh spominih so se prss gospe mogočno vsvslovils in globok vzdih je vel Črez njene ustniee; v solzah rosno oko se je na pol obrnilo na grsjsteljs, ki js, vtop Ijen v svoj govor, nsdaljeval: "Lepota in brhkost so delež ženske, nevsrni darili zs njo, še bolj nevarni ss mošsi lepoU ga naprsvljs svojim sužnjem in brhkost gs meče prej ali slej v gorje in pokoro. 2ensks, tvojs sestrs. je sspeljsU Brankoviča, prej alavnega vojvodo, de js izdsl avojegs Boga, svojega eerjs in svojo domovino, da bo prokli-njsn, dokler bo šs edini Srb med živimi; in ti, gospa* sultanova, ai radi takih igrač", — pokazal je na turško družino, ki ss je ▼ nevarnih igrah pojala po planjavi — •"pozabila mola, ki je prve občutke tvojegs srca privsl do evet-js, kakor spomiadni dih razvija popek rolo; za prazno slsvo, biti msti Bajasetovih otrok, imeno-veti se njegovs lena, prva med njegovimi sulnji in robkinjami ai pozabila ns bivio slavo avojih očetov in svoje domovine, pozabila si ns vsro — " "Vojvods!" — pretrgala mu je Mileva kitro govor, "dqkler se tvojs očitanja dotikajo samo me ne, jih peaabljam radi apomina ns blsiene dobo, minole dobo, katerih mi je bilo dovoljeno po-slušsti mili šepet tvojegs pobrs tirna; toda, kadar govoriš o Ba jasstu, ns possbljsj, ds js nsvsr no draiiti leva v njegovem Ust nem brlogu. Jas sem posUls njegovs iens proti svoji volji, bila aem mu Izročena v roke, da ne bi Brankovlč užival asdu svojs is-daje, tods isstlm in ljubim gs sedsj rsdi njegovs vellkodnlnoeti, ki mi dovoljuje, čaatitl svojegs Bogs po sskonih svojih očetov, ki rsdi ljubezni do mene ns bi ho Uls poteptati Srbije v prsh. Rs di tegs ne trpim aikaksgs srsmo Unjs niti njegovsgs imena, niti njegovegs dostojanstva. IV si za pomni, vojvods, če noče! biti ns mlgljsj mojs roko vničen." "In kdo bi me mogel vnlčitlf Le ti tuksj T" je pokazal Kossn čič s porogljivim smehom ns nje ne seids. "Pojdi, pojdi 1 neštetokrat sem jih videl boleti pred mojim in Milanovim bojnim krikom, ksdsr so se predrznlli, zs-slsdovstl oris Balkane v njih gnezdih. Vprašsj zsU tvojegs mols, onegs BsjszeU, kolikokrat ao ga noviee o naših dejanjih Iztrgale is Upih rszkoMj njegovsgs hsrems; vprašaj gs, ssksj je radostno zsvrlakal, ko sem se Jss s svojimi Junaki prijsvil k njegovi slulbl. — Tods počsksjl" — je prekinil nsenkrst svoj govor — "ali vidiš tam1< kako ae tvoji seidi ssmsn trudijo zbiti rožo s puščies, isstreljene v zrskt" — Icazal je pred-ee, bi ae je, pognev-li konje v dir, podil naprej. Bi-aurmanakl seidi so v svoji srbo-rltoati nasadili rolo na pulčleo, ia strsljsjoč puščico s rolo v zrsk, so skušsll, sli ss ksUremo posreči, sklstitl rolo v njenem poletu s puščice, ds jo prineao svoji sspovednlei, kskor dsr svoje umetnosti, In ds sprsjms potem dsr t njsni redki, pokvslni nssmsh. Drveč nsprej med biaurmans-ko družino, je Kossnčič vzel Is tujes puščico, ki sieer ai bila o-krašena a pavjim perjem, pač pe ji je dejalo aokolje pero višji polet; ae brsdsjoč konjs jo je spustil s loka in poslsčens puščies s rolo, bleščeče ss v višini v aoln čnik žarkih kakor svesds, js ps dls, razbite ne dvs polovisl, v ko lobsrjik aisdolu. Vojvodov! Juneki, Jehajoči za dej ze poveljnieo, ao ssvrisksli; seidi ps so utihnili sredi svojegs vriščs i s svojim molkom so isra žsli pok velo ročnemu strelcu. * "Meehelleh!" so vskliknlli ae-kateri ebčudovsjs. "No, to j* vender KossnJHč!" kajti, ta js nišo Is vjsl, ke Je Menuel, iztegajoč se v jermenih, ie ekoro dosegel. "noj, ti fentel" je rekel vojvods ne preveč jesno, 'sli hočeš leti Um, kjer nisi aejalT Seveds. seveda, sej je Že nevsds tvojege rodu. de tuje vopehe krpues v svojo slsvo; tods ti si gibčen ia drzen, in moglo bi vzlie tvoji krvi, pod vodstvom mošs, posuti ksj is tebe." In obrnivii konja je kHel Kossnčič nazaj k Milavi, kt js obstala, sroč na zmagovito borbo Ko-sančiča s njenimi ssidi v kratko časni igri. Osramočsn, s povsšeao glavo je zrl Manuel ss odkejsjo&im. "In sedsj vsprejme milostno sa-hvslo U barbar, ksUremu bi bU kos slams in boksi vins ljubil, nego hvslelen nasmeh ajsalh ust nie," je govoril aamamu aebi porogljivo in jesno, "in jss stojim tu oaramočen pred vaeml, ksr mo imam dovolj poguma, umreti sa en edini njsn prijsssa nasmeh," je govoril atrsstno U mlsdič; "toda prida čss, prids", js tole-lil asmags aebe, "ko vsprsjsaem nagrado za avojo goječo udanost, In pozabim tedaj aramoto, ki js doletela nege bil izročen Bejaaetu kakor porok in služil kakor paše — in kdo hi ji ne služil rsdf" — js vsdignil i s. a mul ivuoj imuiuiu, ti jc . rla mene, v purpurju roje-. !?gl "1 vnuks Palaeolo^ov, ds ssm r*. W rn^«n Tin {Brati. Ir.1r/i* nnulr * « Jflsvo In njegovo oko js gorelo vničujočim plamenom presgod-nje strasti; potem se je ssničujo-če ozrl okoli sebe in de jsl: "Srs-motenjc teh rojenih sužnjev me ne do*e!n, mene, vnuka cesarjev, samo če mc ona ne presirs!" In že se je v diru vračal k svoji zapoved nicl, da a ljubosumnim očesom in ušesom zasleduje vask nje nasmeh, nje pogled, vsako besedo, de, morda eelo vssk njsn dih. kajti Kossnčič as js šs vrnif k njej in jej podajal dokas o svoji zmagi nad biaurmanakiml asi-di: pol puftči^e s naaajeno rolo, "Vaprejmi, go*pa aultanova, to znamenje," je govoril med tem, "de ae arbaki vojvoda niti v igrači ne da osramotiti Bili ao čast, ko so ti poklsnjsll drugs, nejšs darila, ns ps take m al en koatne igračles, ki si jih js ismi- hotnost, in imeli so priti čssl, v plesslke herema, ki readreševejo topo pohlepnoat biaurmanov, da bi s svojimi skoki preplešili tudi Uko Islostns ia tudi Uke svete spomine f I AH msri iščeš svojega moža, da najdeš poaabljeaje v njegovem objemu, v tistem objemu v keterem js ravnoksr počivala kaka sužnjs, njegovs prilsl niest— " "Dovolj je Is, vojvods I" vsklikuils nsglo Milevs, tods as glost je imsla svoj vir v sgoč bolečini, ki je ob vej vodo vik be-sedsh stisksls njeno sres. "Sej sem vedel, de ne dan tvo jega srea počiva tvoje prva lju bežen v vsej svoji bujni moči," je govoril Kossnčič skoro radostno "ksjti s bleskom ia rszkoljem. s krstkočasjsm ia vesel i osmi jo morsl u tele ti k dremanju, tods possbitl ne morsil" J "In ksj pomsgs vss, ko al dru ga če," je odgovorila Mileva ne-koliko mirnejše, "jas, šens psdl . "česa se boji tvoj pobratim rs. di menef Jas ne potrebujem njegovega verstva, jas, ki sem do sedsj sama varovala Srbijo, da a« lože na njo roka zmagovslos s vao svojo težo," (Delje prihodnjič.) če sainolosti; prva nad vsemi ob ajsgovsm boka ssm 4»lelns nje gove slave; radi Ugs js mojs dollnost, ds arisllm samo aa to, ksko ga aapravim srečnega, in kako bi najbolje vsgojils njego vegs sina v slsvo njegovega očesi ravno lshks nslogs, njegov ois, moj mol, js Bs-jssst, nsj teč j i junsk svojs dobe, pred katerim ss klaajsU v prshn dvs svsts", je dovršila ponoaao ln povsdignils glsvo. "Da, da', je kimal Kosaniii glavo, "lenaka si, ki menjs svoje nssore in misli, kskof aa valčki jssera msnjsvsjo pod dihom vetrsi ksmor vsjs veter, v ono stran skakljajo. Bajasst Ur ju-pakl Zakaj sssramujsl to ims Msri si Is possbils ns svojega o čeU, meri si — glsdsvs lenaka — Is possbils ns Milois Obiličs ln osUls junaka, ki so ns Kosovsm v sls v nsm, toda nssrsčnsm boju poginili zs domovino in ▼•rotlj "Stiisnj!" js saupila glssno sultanova in js jssno potegpils vajeti konja, da se je vspel, ia bl | bil zvrnil vznak, da ga ni sa-grabii Kossnčič, priskoiivii roč- Pusti to, gospa sutanova," j« rekel potem hladno, "vsi, da sllla prefičena hlanrmanska po-. ne bojim grolenj, alti tvojih, alti goapej: "Ce U ne bi videl, po be- so dejsli drugi hlsdno, kekor bl sedeh bi U ne poznal. gsapa asi tesove," je rekel potom, "oso Milevo hčer Laserja, katersgs ar eu ei bile najljubia ki si v objemu mojega pobratimo neštetokrat prisegala, de bo tvoje ljubezen de njega, do vere in do sveto do movikc trajala ie črez grob." Mileva Je pobssils glsvo ia Kossnčič je — ss brigsjoč ss as tO— nadaljevsl avoje ečiUnjei "Tods seveda, tsdi U si seme letaka, ki radi bleščeče igrače po Dajazotovih, in poniževalna bsas. ksterih bi si bils — tods," ss ie ds U ast Isnsks as kali aUve mo vstsvll nsenkrst ▼ svojsm go*l u. Bajaast la junak I Ds, junglt ra, "zastonj apomlnjati as tagVf v goljufiji la lali, junak v sskr^ ksr je bilo in česar n! več, prhJ šloat ae ne vrne več. Ssmo snkrst se odpirs človeku vels blaženosti; blagor njemu, kdor je vporsbll ta trenotek I In pred teboj, moja go spe, je bila ta veža na atežaj odprta; izdajalska uaods, ki js vr-gls Šrbijo v sužnost, te je odtr gsls od tega praga In za blale nost ljubezni ti je dala prazen blilč kaker malenkostno nagra do." Ooapa nI odgovorila na U i gorečnostjo Izgovorjene besede. Povcaila je oči. In ker js njen konj počssnih korakov eto-pel naprej, je trgsls, vtopljsns v misli, rolo, dobljeno v dsr. "Dar auroveža nima velika osno v njenih očeh," js vriaksl o-troškl Msnuel v duii. "Ti mends nisi nikdsr poznsl ljubezni 1" ja dejala aladnjlč Mi Isvs. ne ds bi povzdignils oči, po-lulepetaje, tako, da ao ae njene besede komsj dotoksile sluhs vojvode, "16 vendsr —" umolk nlls js. ksjti Is ssdsj js spomin ns minols dobe. ko ss js njsno sree razvilo v ljubezni, razjede! fosps mojsf" js prevzsl njene njsno nevgsaljlvost, hočei reši, njeno notranjost. "In vendsr poznam njeno moč. besedo Koasnčič, Is njegov glea js donel poitenejs, srečnejše, nego aicer. — "To js tsko, gosuds-ries!" je pojisnjevsl, "'s jss is moj pobrstlm sva sns duša, b ne strese se njegove duše v bolesti sli rsdostl. ds ne bi donele moje v soglesjs 1 njim. Radi toge mi si tejns šsrobas mol ljubezni; Jss vem. keko U os tjah! do sedsj vslls mini ns blslens noši is slsdke le-peU v Prizrenn. kjer sem bil jez stražnik vsjlns ljubezni, so le sede j njegovo razkošje f tods, tadi ob osem so stralsim budlteljem msščevsnjs nad vsemi onimi, ki ribsti in isdsjstvu; povej mi samo eno samo njegovo slsvno dejanje, ki bl js bil on isvriil brss lsdsjstva ln sahrbtnosti, aamo • avojim ju naitvom I Meri je jaaaitvo to, di ga morajo vsaki dan dsrvili spominjati aa poniževanje njegovega imena in rodu, ki ma je Js bivfi oaatir ln ssdaj vodja Utarskih hord, Timor, prizadejal s pridobi t vi jo Sivaea ln umorom njegovega sina Dlehaagirat Sramota! Divj sovrsinik podira vele njegove driava, la oa ss pohlepno vsljs v brezdelju svojegs hsrems in §* ptiile od svojih solajsv Imenovs U Hdsrim - bliski — Hs! kdor ni popolnoma oslepel, vidi v Um prst božji; ordjmee (ordpnee—1Ta-ter, tako kakor bieurmsn-Turek in Itisunnan ▼ boju proti ssbi, po gsn proti poganu. (Srbi la vsi Ju Rovzhodni Slovsni so Imenovsll In ls danes imsnujsjo vsakega ae kristljsns pogsnom, dssi mohs msdsnel, Iti vsrajejo v enega mega Boga, niso pogani) Bog sam js provsrolil to dobo, ds ss svstl kril, ki je bil vsled Isdsje poga-lea v blato, sopet zmagovito sa-IJasti aad narodi sveta, nsd ae sreinp Srbijo, da vstsnejo sinovi to sla vas domovino is svojsgs po. nižanja." "'In radi toga al ss prijsvil v slafto BajaseU," js gorariU go- HsročlU "Prosveto" ralemu sorodniku ali prijatelja t stari domovini. I "Slovencem naznanje" Kdor tali v vročini Iti vaa na delelo, dobro stori ako obllča naloga rojaka ANTON MLADICA v Algonquin, 111., Um ja zabava dovolj, ribolov, kopališče, domača kuhinja, prenoči-Iča ln poleg druzoga tudi la-vratna hladna studsnčna voda. Pilite ali pa naznanite po telefonu svoj prihod, da vam pri* pravim prostor aa vaa. Sa toplo priporoča aa oblak. Aataa Mlsdič, Rivsr Rosd, Algam-quin,lli. (Telefon 10). Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 638PsnnAva., PitUburgh, Pa. NAR0ČNIKI_P0Z0R I Znamenja (Map 31-22) poroani, da vam naročnina poteče na ta dan. Ponovita jo pravotaeno, da Tsm lista na ustavimo. Ako liata na prejmete, ja mogoča veter* Ijan, kar ni kil plačan. Ako ja val Hat plačan ia ga m prejmeta, ja mogoča ustavljen, vslsd napačnaca naslovu, pilita nam dopisnioo la navadita stari in novi naalov. Naii saatopnikl ao val dro-Itvanl tajniki in dru«i aa« stopniki, pri katarlk lahka plačata naročnino. Naročnina sa ealo lata Ja $5.00 in sa pol leta pa $2.50. člani S. N. P. J. plačajo aa pal lata $1.90 in sa oalo lata $3.80. Za maslo Ckicafo Ja aa lata $6.50» pol lsts $3.15. Za Evropo stana aa pol lata $4.00, sa vaa lato pa $5.00, Tadnlk stana sa Evropo $1.70. člani doplačajo sama 50o sa poitnino. Naročnino lahko tudi sami nolljata na naslovi UPRAVNISTVO ^PROSVETA11 2657 S. Lavmdala Ava. CHICAOO, ILL ^ZNIŽANA CENA. Dospele Je sove soka groadja Msikstal sala sladka jahala Jsgsda, bskss 10 fsatsv.,.9 IJI funtov ,,«•*,,,,,,, 4.H Mslo šrns griks avsadJa, šele i alsitko, l>Nk«M flO funtov, ,,,9 i.ia Ples v rešlsk, bskss 110 funtov ,,,,,,,,,,, *,,««,, |li»Ta Brtnjsvs jagoda, vrsšs lil luatsv • • | MMIIIIMIMlf Ml BREZPLAČNO ljudem, ki bolehajo na KlU. I OfOO$ lldbki 66 P69* ImjIAtes e kili sva s nssigurnim glssom, ksjti du šs se jI je tresla pri bessdsh vojvode, ob enem pa so ji pral valovile vsled nsvolje aad posileva-njem njenega molet sato js asi njen glas nesigurno, glas Iffl stijenke, hčere sera, toda ob enemu tm» mM uuM, ^HiS ^ nega eevralnlka Krietove verei I — — — "Redi toga si ss torej prijsvil Bsi§~ jaze tu v slulbo," ja dajela, "da radi«! seleljsno dobe, sli pe da z lizdsjdtvom os rs motiš slsvo s?e ma obok njegovs sreie glavo rasveim." ITbogi Milen!" je vzdihalla gospe nehote. "Morde," je rekel Koeenčič. ^ toge krile?" sploh ae moglo hiti drageče. Te pe. ravsodufien pri vriska njo svojih jesekov. kekor pri e-1" morda vendar si Uko ubog, ke čitsl. da-si tibi pohveli kieurmes kar si domišljal} o« je mol ie skik eeldov, je ustavi* svojega ke oje v najkajšem dira. ds vjsme polovice psUiee s rožo, predno prijsvljes v slulm je odgovoril vojvode odločno, zroč naravnost ns Mile- " Jss llejeseta", !ve, "jae navezan s slsfbo se pade se tis ( tedaj pa. kot seses johdsjs. Kam ssj ae sstečel. ks oblaka, se js zgsnils pred sjego vim očesom postava Msssels. ia aamo nezsdsstsost njegove reeti js zsbrssils, ds ai odnesel icse sjego ve »vojejra po brat ima, |s moj pobratim sa te Is redi spomiss ss pra njegovs bolečlns Izplsmtevs v|®« ^e sa tvoje verms«." dejanjih; toda ti ai v rMnrnee je si is tsjspofnlm rarkešjsm ratsjs v tvojih mlsl h i« grohs spomHiovf AU dejal kUcU aeltimbgpke, eas vat OTKATIlIffO Ja vsa asrelalks la o noz n f atstoljs, saj aikar aa kupajaje koftcbnostl la possineanin Id sa sehajaje r Msta. ker se Mm aspsljHn S aareiflem pošljite MATH PEZDIR, ape TT«, Cit? Hsll Is, 'Imse vsak, N. V, NOVOI NOVOI Naročite la ss prsprlšajla. Dobre Kalifornijske kaplilee, Id Tis ll.tl sa en salon In M.Ot tri gslsas. llmslovl JešeMŠevoo stosa aa I falosa ll.tš v škstlsk la. ss 4 gslone »l .oo f komsdth. Vs« ta se pripravi i>r«x vuk«(i kuhanja,. Nu vodila pošljem s vsakim aerslUsm« PRANK UMOK ssd COMPANV, ' P. O. Sss »T, N. f. Pittiksrsfc, Ps. JUGOSLOVANOM [V CH1SHOLM IN OKOLICI. Naša Banka vebt vse rojsks, Is se. Jo poilullje v svojih ssdevsh ken Je velike In varna banka a vsem premoienjem s svete ssd H.SOO.OOO. Te Je banka kier doblto ms oo.* etrslbo. Naii odjsmalel as jstoljl Is ml smo vsdns s veseljem postrsčl, se le v ssdevsh tem vsi inrseh sslrlh^ SS rar|>«lntr<. Vsi rsjek J. Oskslt js tsksi m vss : vsis potrsbs, offlsalts ss pH ajsma. Ksdsrkoli silsllts e banlnem pod-jstjs tsdsj ae spomnite ssi PIRST NATIONAL BANK,4 Cklsholm, Minn. , Vssk aaj ba salo previden la ss vssUj. ^ la ■egeša predse ksj kupi Is egleeev, prsHfla Ze ras sgums sa odgovora! le oglešcvslsl uprsvnutvo la aa ^■■■l^leie^ fssk dss dražji f ttskrral la rte povsod. Torej kedlto previdni, la pa aabrlšole. tedaj vse te prt sebi la aa Upravitelj. POZOR IGRALCI HARMONIK ladslejsm slsvessks. nemlks (a bsmeU/fis karmomk*. sss-ks kskor ti kds teli, Poprsv-lis m vaskovrstns ksrmeslka, dete esr»r»»ir«m, rese ss smer ee. PIMte po naš reolk. ie pri-poro/sm fjskom Itrom Ameri-hm ao nsestls. 0 spsitovs-sjem ANTON MCftVAm, SSS t »t. CUle Av^ CUmmUmd, 0> ■ ------------ Denar v staro domovino DfKlJr^DfOnCKfV«*.« w*i Človek je elektrik ni stroj. J __, i Frsiieotki znsnstvenik prsvi, i tu bliko poveča t f io človeka z elektriko. Te veal zanima peščino ljudi, ki vedo, Usko malo je ie /iiuii< km o Histeriji iu enerfiji. | Eli k trika v rokah znanatveni-kov — ne v rokah šarlatanov in vrtoglavih eluperinuiiUtorjev — Eo igrala' večjo in večjo ulogo v zdravljenju bolezni in v mnogih telesnih koirfriikscijsh, s ksterimi po ljudje obteženi. J <"'lovrk je v resnici električen itroj, narejen iz električnih delčkov. V vesoljstvu se nshsja goto io število tskozvsnih elementov. Vsčins teh elementov, katerih je manj ko sto, se nshsjs v človeku. Spektroskop nsm kaže, de sa na-lajajo tudi v oddaljenih zvezdeh. Ji različni elementi so sesUvljeni k nevidnih telese, katerim pravimo molekuli, in molekuli so obrat-90 sestavljeni iz še msnjših telesc, Pse imenujejo atomi. - Učenjaki so nekoč mislili, da jc atom najmanjšo stvsr, zsto so mu jali to ime. Beseda "atom" je iz krškega ,ki pomeni 'nerazrezljiv', Oziroma nedeljiv, to je stvar, ki ee |e da razrezati ali razdeliti v ktanjše kose. Danss vemo, da se »m deli v elektrone. Sleherni tom tega ali onega elementa ee eli v toliko in toliko elektronov, iroma ima v svojem sistemu go-)vo število elektronov. Atom vodika, najlažjega elementa, Ima pekaj ducatov elektronov; atomi |aeh drugih elementov jih Imejo : Klektron ima zato to ime, kci pianifcstira električno avojstvo. {nov je potemtskem v ' svojem istvu elektrika. Človek a svojimi .'ROSVETA zobmi, kostmi, mišicami | krvjo, živčnim sistemom in koše | je torej enostavno zbirke elektronov, spojenih v atomih in celieeb raznih elementov. NajmenjŠega razloga torej ni, zakaj se ne bi stroj kot je človeško telo, sestev-Ijcno is elektronov in pod kontrolo "zavest"intelekta" ali "duše" naeičevaf z elektriko. Fakt je, da človeško telo — ia živaiako tudi — deluje približno tako kot električen stroj. Kadar možgani eprožijo po tem ali onem živcu mišice v obrat, te-dej je električna eksplozija na koncu šivee — in mišice delajo. Mišice ne prejemajo delovne ener-žije iz hrane kakor ze napačno domneva. Redilne snovi v hrani se v glsvnem porabijo u gradnjo novih mišic in popravljanje starih, ki ai že izrabljene. Delovna eneržija človeka prihaja iz zraka, ki ga dihamo. Človek lehko šivi štiridaeet dni brez jedi in sedem dni brez vode, tods k večjemu samo tri minute brez zraka. To si nsj zapomnijo tisti, ki čvrsto za-pro okna v spalnici, predno se vle-Žejo epat. Zrak, ki prihaja v pljuča, prinaša kisik in z njim električno ei-lo, katera drži človeka pri življenju in pri telu. Železo v rdečih krvnik teleeeih' nosi elektriko po vsem teleeu in z njo nssičuje bi-. Ijone celic, od katerih vseka uživa, pije, dihe in živi separatno kakor posamezen človek ali katerokoli drugo Živo bitje. Ko poetane človek res civiliziran — ko se bo zanesel več na moč uma in manj na brutalno čilo pesti — bo živci msnj ob materi-jslni hrsni in več ob električni sili. V par miljonih letih človek nc bo teč vživel mess mrtvih ži-vsli. —-- Naznanje stavkarjem! i VABILO NA IZLET ALI PIKNIK V BON AIR, PA., katerega priredi DR. "NAPREDNI SLOVENCI" it 254, S. N. P. J. v nedejo dne 29. junija 1022, na ADAM SEKORET farmi v Bon Air, Pa. Piknik ae vrli v korist sta*arj«< čisti prebitek tega stavkar- ronilnimi skega islete J« nemenjan, ds se rasdsll med asjsl In ss njih družin* stevkarji PrUauk teleo eb I avl p«p«ld«e. Vstopale« je aeam 7ic, pljela prsata. Igral« b«d« ImilM aaijska gedka la fenemsngk, Pa. Najuljudnejle vabimo vsa društva in poaamesnlke domač« ln ls vas hlišnjs in oddaljen« okoli«« stavksrje, da ss polnoltevllno vda-letijo tesa laleU. Ve««ll*nl odbor hod« skrhal, da bod« vaega dovolj, dobr« ssbavs in točna postrežba. Vsi ste dobro dolll. Torej vsiw dmmmrfm l«WeietJ« šir^ ^ MAJSKE DIVIDENDE SE izplačajo v juniju Val delal e 101 velikib produktivnih ia 44 pr^akulo-nih vrelcih, ki ae vrt«JO akupno 146 veMkib oljnih t« j« prilik«. i. chicago. Frank Sakser State Bank, 82 CortUndt Street , NEW YORK, N. Y. G«a«rtlso Zastopstv« JADRANSKE BANKE i« vs«k «j««ik p«dmšeic, jucoslav1a. bmmgrmd, c«lj«, Cavtat, d«kr»»sik, Ernisovi, j«ls«. k«r<«l«, Kotor Kr««i, lj«Mj«m, Maribor, m«tk«vic. s«r«j««o, Split, llkonik. z.' ITALIJA: Zmi Trat, Opatij«. Za4ar nemška avstrija dunaj. i lt»ri«j«sio hitro in poceni denarna izplačil« v Jugoslaviji, Italiji in Nemški Avstriji. Ur isdajamo ček* v kronah, dtnarih, lirah in larih^glačUlv« na vpogled pri Jadranski banki in vseh njenih po doi d ni Pradajarao parobrodne in železnišk« vozn« listk« na vs« kraje m za vae črte. Kadar ste na potu v staro domovino in s« nahajate v New Yorku, a« Vam bo izplačalo, ako ae zglaait« glede vraditv« Vaših denarnih zadev pri ravnateljstvu naše banke v prvem nadstropju brez ozira na to, ako kupite parobrodni listek pri naa ali st« ga mor da kupili drugod. Zajamčeni ao nam pri Jadranski banki izvanredni jI, Id bodo od velik« koriati aa vm one, M ae ie ali se ugodni pogoji, I bodo posluževali nal« banke. FRANK SAKSER STATE BANK mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm NAJVEČJA SLOVENSKA , ZLATARSKA TRGOVINA J Frank Černe, «033 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. »••. m* r*« ' • '* - * ' Zvez, broške, zapestnice, diamantne pratano in lavalirje, verižice Ltd. POPRAVIJAMO^ PODRUŽNICA Columbla Gramofonov in gramofonskih plošč. Slovanskih in drugih. Prodajamo na lahka mesečna odplačila. Pišite po cenik, kateri se Vam pošlje brezplačno, ali pa oaebno vprašajte za cene predno drugod kupite. Najboljie blago. Najnižje cene. "i Največja slovenska tiskarna v Ameriki je JJ Narodna Tiskarna • 2146-48-50 Bine Ialand Ave., Chicago, Illinoia. | --f Mi tiskamo v slovenskem, hrvaškem, slovaškem, češkem, poljskam, ■ kakor tudi v angleškem in n«mšk«mJeziku. Naša poaebnoat so tisko- g vin« za društva in trgovce.—"peosveta" so tiska v naši tisksrni. Z« Jugoslavija: S00 lo-«« ...........$2.40 1000 krk«........... 4.10 10000 kr««...........40.00 Z« ltalijai 100 Ur . ...........9 e.oo S00 lir............ 28.00 1000 Ur............ 58.00 Isdelujemo notarska dela sa tukaj in stari kraj. Posojujemo in vzameno poaojila na prv« vknižbe (Mortgage). Prodajamo lote in farm«. mladič 4 verderbar, 1ss4 w«st latk Slrsst -i. chicago, ill. lm««i «« aalagi prav« LUBASOVE HARMONIKE tri ln štirivrstn«, dvakrat, trikrat in štirikrat, nemško ali kranjsko uglašene, kakor tadi chromatiine z 12 basi; pišite po ccnik. Nadalj« imam aa zalogi tudi pr«v« STAROKRAJSKE KOSE kovan« na roko, iz sv«tovnoanan« tovarn« SENSENWERK-ICREN-HOF ia Štajerskega, v dolgosti od 25 do 3s lnčev, kakor tudi kle-palno orodje in brusUn« kamn« po sledečih eenah: P«sam«s«a k«sa a rlak« I« Uj«i«a...................... .$2.50 l«at kos skupaj «U v«š......... .......................$2.00 KUmIm ar«dj«, dtmim vrst«, g«r«lt«r«....................$1.25 BERCAMO krasil«! Masal. dva kan«a....................$1.00 Srpi ..............................00 M »lika, 4t« j« vrst« ..».j,..,,..,,,.,,,«,,...............«1.00 Pri Uh rtteta t«4l «• MStBlaa; s unlllm vn4| Ja «*Utl tudi ■ *pra*aju rejskt. ki •• jih to naročil »d uma. ALOIS SKULJ, 323 Epulon Plač., Brooklyn, N. Y. 1 g ■ ■ ■ ■ ■ 9 ■ g g i i i g ■ starokranjske kose. FlfrD^C } N. P. J. društvom: lij« in drugo, pasit« n« moj« im« 1142 N. E. Dallaa Rd. koč«t« dSSF n3f ______ z i b^jle blago z« najnitj« e«n«. Edina agentnra sa Zdrmš«ns drtav« s« najboljša vrst« sta-rokrajsk« kos«, srp«, brus«, klepanja, fcošiUa. oaclnik in Strušk« motik«, ročno kovan« pri DobrSm polju na DoUnj-"kam. CENE SOi i Kos« močnejše m0ld0uee s rinko in kUnčem po $2.50, 8 kos ali več akupaj p« po 12 n« vsaka Velike so 2«, 2s, 10 in 12 inčev. Drug« vrat« koee malo oij«. iadelaa« aa AteJonkem tnko-sran« poleranke eaa ali v«č po $2.00. v velikosti ea po 2$, $2 in $4 mimv. Srpi sa k lepa t ........$1.00 Bargamo brusi.....loe ln 00« k ■ palno orodj« dvoj« ..................p« $1.26 in v«čj« $i.T6 kosisaa tovarn is* »ga itd«lka............................. 1.50 CLEVELAND, O. N^l i« *mmrmi ZASTONJ. ZASTAVE r«galt|. nt v«e išnsi. •-.v. rnuSnai gale U I Mas* l«M«J« pm [ —»■raik caaak r« i B II CREEVE STREET I Saal..» •OVALTV SV SDK ATE navinSek, VICTOR r«a« War*. t.«. o s fp|jiM|a|i|i >o i geieev dolg« .*o izdelka $1 00, t« v«čj«.................T.f$ MoUk« "8tislb"i«fm. kovan« * .TTtT.................. 175 Ribelnl sanp« ribati pm................................ 1.50 Prodajamo Mag« Cedi na debelo trgovinam. pitiu po naš e«nik m r l"'«rro poštnino "ka vaako naročilo. Polljlt« d«nar au pa STEPHEN STONICH, 105 Laka S tre« t, Chi.Kolm, Minn. pvtpnralalan «•« t« »varata« P*4>a