PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v goUn. Abb oostale l gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 132 (9134)
TRST, torek, 10. junija 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
PREDSTAVNIKI FEDERACIJE CGIL, CiSL IN UIL PRI PREDSEDNIKU MORU
Dramatično vprašanje brezposelnosti v ospredju razgovora vlada-sindikati
Napovedana vrsta sestankov, posvečenih specifičnim vprašanjem gospodarskega položaja Pismo federacije vladi za začetek pogajanj o sindikalnem sporu v podjetjih z državno udeležbo
RIM, 9. — Pereči in naravnost dramatični problemi zaposlovanja so bili v središču današnjega srečanja med vlado in sindikati. To je bil prvi poskus obnovitve dialoga, ki je bil že šest mesecev prekinjen, zaradi česar je razumljivo ,da ni današnji razgovor, tudi zaradi predvolilnega obdobja, rodil otipljivih rezultatov; vsekakor pa so se na njem dogovorili, da bodo v prihodnjih tednih razpravljali o najvažnejših vprašanjih sedanjega položaja in da bodo zaključili pregled teh problemov do julija.
Generalni tajnik CGIL Lama
Predsednik vlade Moro
Poleg ministrskega predsednika Mora so se za vlado udeležili današnjega srečanja ministri za proračun Andreotti, za delo Toros, za zaklad Colombo, za državne udeležbe Bisaglia, za dežele Moriino in za industrijo Donat Cattin, medtem ko so sindikalno delegacijo vodili generalni tajniki Lama, Storti in Vanni.
Ob zaključku srečanja so objavili kratko poročilo, ki poudarja potrebo po sistematičnem dialogu med vlado in sindikati. Tak dialog je še posebno potreben v tem trenutku, ko je treba nadzorovati potek zaposlovanja ter skrbeti za njegovo
■liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimNiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZARUBI ZAOSTROVANJA POLEMIK MED LEVOSREDINSKIMI STRANKAMI
Resne možnosti odprtja vladne krize takoj po upravnih volitvah 15. junija
Berlinguer za «nov način vladanja» tudi v krajevnih upravah De Mariino: slabe perspektive za obnovitev levega centra
RIM, 9. — V naelektrenem ozračju se je začel zadnji teden volilne kampanje: med značilnostmi sedanje faze predvolilne propagande lahko omenimo dejstvo, da skoraj vsi politični predstavniki opozarjajo na nevarnost zaostrovanja odnosov — predvsem med strankami — ki podpirajo Morovo vlado, po drugi strani pa se nihče noče odreči polemičnim napadom proti nasprotnikom, pa tudi proti zaveznikom. Demokristjani so tarča ostrih napadov s strani komunistov in socialistov, njihova polemika proti socialistom in komunistom pa ni nič manj ostra ter v nekaterih primerih že meji na pravo izzivanje. V takem položaju seveda rine vedno bolj v ospredje vprašanje povolilnih perspektiv: z zaostrovanjem polemik se namreč odpira resna možnost vladne krize kmalu po volitvah, krhanje odnosov med krščansko demokracijo in levico pa je vsaj navidezno v nasprotju tako s socialistično politiko o «preferenčnem odnosu» s KD, kot tudi s komunistično linijo «zgodovinskega kompromisa».
Na to in na druga vprašanja je danes odgovarjal na tiskovni konferenci na sedežu tujega tiska v Rimu generalni tajnik KPI Berlinguer, ki je med drugim zanikal, da bi bila . volilna propaganda KPI v nasprotju z linijo zgodovinskega kompromisa. Nasprotno komunisti postavljajo v ospredje vprašanje krajevnih uprav, glede katerih se zavzemajo za najširše sporazumevanje med vsemi ljudskimi silami, ki naj zajamči poštenost in učinkovitost njihovega vodenja. To pa ni v nasprotju z zgodovinskim kom promisom, saj perspektive uresničitve te linije — je poudaril Berlinguer — ne odvisijo od privoljenja ali nasprotovanja tega ali onega političnega voditelja, pač pa od usmeritve ljudskih množic. Potem ko je precej izčrpno govoril o «novem načinu vladanja», ki so ga komunisti uresničili v deželi Emilia -Romagna, je generalni tajnik KPI obtožil Fanfanija, da vleče na dan Portugalsko in vse mogoče take za-
Potovanje izraelskega ministrskega predsednika Rabina v Washington, kjer se bo sestal s predsednikom Fordom je v o-spredju komentarjev tako v e-giptovskem kot v izraelskem tisku. Pred njegovim odhodom je izraelska vlada zaostrila svoje stališče in napovedala, da ne bo umaknila drugih čet, dokler ne bo Egipt privolil v nekatere koncesije.
Po šestmesečni prekinitvi so včeraj obnovili dialog med vlado in sindikati. Glavna tema na dnevnem redu je bila naravnost dramatičen položaj zaposlovanja, predvsem na Jugu. Dogovorili so se, da se bo dialog nadaljeval in da bodo včerajšnjemu sledila nova srečanja, ki bodo posvečena specifičnim aspektom gospodarskega položaja. Prvo tako srečanje bo že prihodnji teden.
deve, da bi prikril bankrot demo-krščanske oblasti in nevzdržen položaj, v katerem se država nahaja 'Na nekem volilnem shodu, v Calami pa je tajnik PSI De Martino umirjeno polemiziral s predsedni kom vlade Morom, ki je v zadnjih dneh precej aktivno posegel v vo lilno kampanjo. Moro je pred dnevi med drugim v polemiki s socialisti pritrdil Fanfaniju, češ da KD ne sme izbirati med PSDI in PSI. De Martino pa je danes dejal, da ne gre za odnose s socialdemokrati, ki so v zadnjih časih delovali le kot «longa manus» centristične politike KD, pač pa da gre za odnose med PSI in KD oziroma za sedanjo u-smeritev demokrščanske stranke, kakršno izraža njen politični tajnik. De Martino je obtožil Fanfanija, da je odgovoren za poslabšanje političnega ozračja in za premik na desno v KD. Prav zato pa je treba poraziti linijo demokrščanskega tajnika, ki bi utegnila samo na izredno nevaren način zaostriti napetost v državi ter ustvariti nestabilen in nejasen položaj, v katerem bi bilo nemogoče sestaviti trdne vlade ali večine, še posebno, ker je zelo verjetno ,da bo izid volitev 15. junija pokazal, da ni možnosti za centri-stično večino. Zato je De Martino opozoril Mora, naj se ne pusti vpreči v polemike, proti katerim se je v preteklosti odločno uprl Na televizijski «volilni tribuni» pa je bil De Martino še bolj jasen in dejal, da ne vidi možnosti povratka socialistov v vlado, če se bodo stvari nadaljevale po dosedanji poti, ko demokrščanski tajnik predlaga prav nasprotno od tega, kar zahtevajo socialisti. De Martino je izključil, da bi PSI takoj po volitvah zahtevala odprtje vladne krize, ter je. dopustil možnost povratka k levemu centru, dodal pa je, da je obnovitev sodelovanja socialistov v vladi «najmanj verjetna hipoteza».
Na sedežu tujega tiska v Rimu je imel danes poleg Berlinguerja tiskovno konferenco tudi tajnik PRI Biasini, ki je uvodoma poudaril pomen današnje obnovitve dialoga med vlado in sindikati. Glede povolilnih perspektiv je Biasini trdil, da obstajata samo dve alternativi: ali obnovitev levega centra, ali pa predčasne volitve, česar pa nikakor ni mogoče želeti. Republikanci so proti hipotezi «velike levice», se pravi koalicije med vsemi levičarskimi silami, predvsem zaradi zunanjepolitičnih razlogov, prav tako pa ne verjamejo v možnost koalicije v petih, namreč od liberalcev do socialistov, predvsem zaradi nasprotij, ki obstajajo med tema dvema strankama. Sedanja vlada KD -PRI bo po mnenju Biasinija lahko ostala na oblasti tudi po volitvah samo, če se odnosi med levosredinskimi strankami ne bodo še bolj poslabšali. Vsekakor je tajnik PRI izrazil mnenje, da ni nujno, da bi po volitvah prišlo do vladne krize
Predsednik EGAM prisiljen k odstopu
Na mesto Maria Einaudija so že imenovali Ernesta Manuellija
RIM, 9. — Minister za državne u-deležbe Bisaglia je danes sprejel odv. Maria Einaudija. ki mu je sporočil svoj odstop s funkcije pred-
sednika EGAM, podjetja z državno udčležbo, ki bi se moralo ukvarjati z rudniki, ki pa je v zadnjem času postalo predmet hudih polemik zaradi, nakupa dveh časopisov. Način izvedbe te operacije je bil vse prej kot jasen: med drugim kaže, da je EGAM (in torej država) pri tem plačala mnogo več, kot bi morala, zaradi neresničnih ocen, ki so jih pripravili razni «izvedenci», da bi prikrili politični pomen operacije, Še pred kratkim, ko je parlament razpravljal o podjetjih z državno udeležbo, so številne stranke (med njimi tudi republikanci, ki direktno sodelujejo v vladi), zahtevali odstavitev predsednika Einaudija.
Sedaj je torej Einaudi odstopil, na njegovo mesto pa so imenovali 69-letnega Ernesta Manuellija, pred-
zaščito in razvoj. Poročilo na koncu še našteva probleme, ki jih bodo proučili v prihodnjih srečanjih. Že prihodnji četrtek bo na dnevnem redu razgovor o problemih Juga in še posebno o deželi Kampaniji, nato pa se bodo vlada in sindikati razgovarjali še o gradbeništvu, o tekstilni industriji, o poljedelstvu, o prevozih in o energiji.
Za pripravo srečanja z vlado se je danes zjutraj sestalo tajništvo federacije CGIL, CISL in UIL, ki pa je posvetilo pozornost tudi še nerešenim vprašanjem sindikalne enotnosti. Ta vprašanja bodo poglobili na zasedanjih in seminarjih ,ki bodo v prihodnjih dneh, že danes pa je prišlo do izraza dejstvo, da obstaja v federaciji glede vprašanja enotnosti globok razkol. Večina in manjšina se nista namreč mogli dogovoriti o skupnem dokumentu, ki naj bi ga predložili na skorajšnjem zasedanju enotnega vodstva federacije, pač pa sta predložili dva ločena dokumenta. Dokument večine (ki jo sestavljajo CGIL, CISL in socialistična struja v UIL) se zavzema za delno spremembo dogovora, ki je bil sklenjen med tremi sindikalnimi zvezami ob ustanovitvi federacije, tako da bi ta dogovor bolj u-strezal zastavljenemu cilju organič-ne enotnosti. Manjšina (socialdemokratska in republikanska struja UIL) pa odločno nasprotuje spremembam tega dogovora ter zagovarja avtonomno vlogo posameznih organizacij.
Federacija CGIL, CISL in UIL je danes poslala ministrskemu predsedniku Moru in zainteresiranim ministrom pismo, v katerem zahteva začetek pogajanj o sindikalnem sporu v podjetjih z državno udeležbo. Federacija zahteva primerjanje stališč z vlado bodisi glede vloge in konkretnega angažiranja državnih udeležb za premostitev krize ter v procesu restrukturacije gospodarstva, bodisi glede načina upravljanja teh podjetij. Sindikati obžalujejo pomanjkanje jasnih ciljev in ustrezne strategije sistema javnih podjetij ter se zavzemajo za izhod iz sedanjega položaja krize in negotovosti, pri tem pa poudarjajo, da bo to odvisno predvsem od sposobnosti vlade, da osvo-
sednika Finsiderja in člana uprav- ' ji enotno in programsko koncepcijo
nil. cvetov številnih italijanskih in tujih ustanov, med katerimi je tudi RAI - TV.
razvoja države ob primerjanju sta-
Nova turška neodvisna država na Cipru
NIKOZIJA, 9. — Na Cipru so danes sporočili ustanovitev nove turške neodvisne države: ciprske turške federalne države. Sporočilo je prebral začasni podpredsednik nove države Nedjet Unel, ki je objavil uradne izide referenduma o novi ustavi, ki je dobil 99,4 odst. glasov. V teku desetih dni bodo v uradnem listu objavili ustavo, ki se zgleduje po kanadski in po turški ter predvideva široko upravno avtonomijo za federalno državo, medtem ko določa za osrednjo ciprsko vlado zelo omejene pristojnosti, ki zadevajo nekatera u-pravna vprašanja ter zunanjo politiko. Nova turška država bo laična, neodvisna in neuvrščena. Turške oblasti na Cipru so tako dale pravno podlago neodvisni državi, ki jo je 13. februarja enostransko proglasil voditelj turške skupnosti na Cipru Denk-taš. Takrat so tudi napovedali sestavo ustavodajne skupščine, katere naloga je bila sestaviti novo ustavo. V diplomatskih krogih v Nikoziji menijo, da si bodo voditelji nove države prizadevali, da bi dosegli diplomatsko priznanje nove turške federalne države na Cipru.
PO INTENZIVNIH RAZGOVORIH S PREDSEDNIKOM TITOM
Severnokorejski predsednik Kim I! Sung ogledom Ljubljane končal obisk v SFRJ
z
Zadovoljstvo zaradi rezultatov razgovorov ■ Ljubljančani priredili Titu in Kim II Sungu izredno prisrčen sprejem
BONN, 9. — Ameriški zakladni minister Simon, ki je trenutno na obisku v Zahodni Nemčiji, je imel danes enourni pogovor z zveznim kanclerjem Schmidtom in finančnim ! di pred Ljubljansko banko na Trgu
(Od našega posebnega dopisnika)
LJUBLJANA, 9. — Slovensko glavne mesto je danes nadvse slovesno in množično pozdravilo predsednika Tita in njegovega gosta, državnega in partijskega voditelja Demokratične ljudske republike Koreje Kim II Sunga, ki sta okrog pol dvanajstih prispela s soprogama in sodelavci v Ljubljano.
Predsednika sta ves čas vožnje po ljubljanskih ulicah preko Tromo-stovja in ob Ljubljanici stala v odprtem avtomobilu in odzdravljala množicam zbranih prebivalcev. Na Trgu Revolucije so predsednika in njuno spremstvo pričakali in pozdravili tovariši Edvard Kardelj, Sergej Kraigher, Franc Popit in drugi slovenski in ljubljanski predstavniki.
Tovariš Tito in Kim H Sung sta ob zvokih Leninove koračnice položila venec na novi spomenik revolucije, ki so ga v Ljubljani odkrili ob 30-letnici osvoboditve. Na plošča
ministrom Apelom. V teku pogovora so obravnavali dvostranska in mednarodna gospodarska vprašanja.
med drugim tudi z žensko odbojkar
Revolucije je predsednika Tita in Kim II Sunga ter druge jugoslovanske in korejske voditelje pozdravil predsednik mestne skupščine Tone
Kovič. Predstavnikom Koreje je v i in za graditev socializma. Kim II imenu prebivalcev Ljubljane zaže- Sung je opozoril na trdne prijateljske lei najboljše uspehe v nadaljnji so- vezi med korejskim in jugoslovan-
cialistični graditvi države in zapro sil predsednika Kim II Sunga, naj korejskemu narodu prenese borbene pozdrave Ljubljane.
Voditelj Demokratične ljudske republike Koreje se je toplo zahvalil za prisrčen sprejem in tovarišu Titu izrekel priznanje, ker je bil več časa obiska z njim. Med obiskom v Ljubljani smo se — je nadaljeval Kim H Sung — še bolj seznanili s tem, kako težak boj proti hitlerjevskim fašistom je vodil slovenski narod skupaj z vsemi narodi Jugoslavije in z orožjem v rokah dosegel veliko zmago nacionalne osvoboditve v drugi svetovni vojni. Večno bodo blesteli nesmrtni podvigi komunistov in domoljubnega prebivalstva Jugoslavije v imenu domovine in osvoboditve naroda — je nadaljeval severnokorejski voditelj in zaželel jugoslovanskim narodom še večje sijajne zmage pod modrim vodstvom ZK Jugoslavije s tovarišem Josipom Brozom Titom na čelu v boju za obrambo revolucionarnih pridobitev
PO SESTANKI) S SADATOM BO Filli!) SPREJIt IZRAELSKEGA PREMIERA
Veliko pričakovanje v Egiptu za Rabinovo potovanje v ŽM
Pred odhodom predsednika vlade je izraelski ministrski svet zaostril svoje stališče - Polemika med «jastrebi» in «golobicami»
KAIRO, 9. — Dva dni pred sestankom med šefom Bele hiše Ge-raldom Fordom in predsednikom izraelske vlade Rabinom je možnost obnovitve pogajanj med Izraelom in Egiptom za dosego začasnega sporazuma o rešitvi krize med o-bema državama, v ospredju komentarjev in ugibanj egiptovskih časopisov. Slednji ugotavljajo, da sta obe velesili dali jasno razumeti, da o obstoju izraelske države ne more biti diskusije, seveda v mejah, ki jih je Izrael imel pred šestdnevno vojno leta 1967, kar je zagovarjal tudi predsednik Sadat, ki je te črte večkrat imenoval «meje».
Kairski tisk poudarja, da je zadnje čase bilo več tajnih sovjetsko -izraelskih stikov z namenom, da bi prišlo do normalizacije odnosov
lišč in z udeležbo vseh političnih, gos- med Jeruzalemom in Moskvo, isto-podarskih in družbenih sil.	| časno pa so tudi ZDA bolj do-
jemljive za vprašanje zakonitih na Bližnjem vzhodu. Do novih kon-pravic palestinskega ljudstva ter so cesij z izralske strani bo prišlo sa-že navezale trdne stike z Egiptom. ! mo ob istočasnih egiptovskih u-Če hoče sedaj Sovjetska, zveza pre- j krepih,__
vzeti eno odločilnih vlog‘ pri iška-j j^bin bo odpotoval v Washing-nju rešitve bližnjevzhodne krize se. top jutri, sestanek s Fordom pa bo mora, pod nekaterimi pogoji, približati k Izraelu.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimHiiiiiii'iiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
TRIDNEVNO ZASEDANJE V LIBREVILLU
MINISTRI DRŽAV OPEČ SKLEPAJO 0 PONOVNI PODRAŽITVI PETROLEJA
Zaradi inllacije in padca dolarja so se dohodki držav proizvajalk nalte v zadnjem letu občutno znižali
LIBREVILLE (Gabon), 9. — Ga-bonski predsednik Omar Bongo je odprl 44. sejo ministrov za nafto 13 držav OPEČ. V svojem otvoritvenem govoru je Bongo govoril o sporazumu v Bretton Woodsu, ko so bile države tretjega sveta odsotne in so jih nalašč zapostavljali, ko je bil govor o gospodarskih vprašanjih in o velikih svetovnih odločitvah. Svetovno gospodarstvo se je od takrat razvijalo na temeljih, ki so bili vedno bolj neugodni za države proizvajalke surovin. Svoj poseg je zaključil s trditvijo, da industrializirane države niso sprejele nobenega učinkovitega ukrepa, da bi Zavrli inflacijo, odkar so lani zamrznili cene surovega petroleja.
Libervillski sestanek zbuja še posebno pozornost zato, ker je tudi hkrati prvi sestanek držav - izvoznic petroleja, odkar je aprila v Parizu doživel polom pripravljalni sestanek za sklicanje trojne svetovne konference, na kateri bi sodelovali predstavniki industrijsko razvitih držav, proizvajalk nafte in držav v razvoju.
Glede na to, kar so pred kratkim izjavili predstavniki posameznih držav, je pričakovati, da bodo v teku sedanjega srečanja ministri OPEČ sklenili podražiti petrolej. Podražitev naj bi stopila v veljavo septembra. Òd lanske jeseni, ko so zadnjič zvišali naftne cene, se je vrednost dolarja, po katerem obračunavajo izvozne cene, zmanjšala za okoli 20 odsto. Po drugi strani pa je inflacija industrijske pridelke na svetovnem trgu podražila za okoli 15 odsto. To pomeni, da so se realni izvozni dohodki držav izvoznic nafte zmanjšali za približno 35 odstotkov. To je bil tudi glavni vzrok,' da
so države članice OPEČ skorajda soglasne glede tega, da bi septembra letos nafto podražili v skladu z znižanjem vrednosti dolarja na svetovnih deviznih borzah in v skladu s povečanjem inflacije. Celo Saudska Arabija, ki se zavzema za zmernejše cene in ki je najbolj naklonjena Zahodu, ne zanika potrebe po podražitvi nafte, saj bi s podražitvijo zavarovali interese držav proizvajalk.
Z zamrznitvijo cen surove nafte so države OPEČ hotele pripraviti ugodno ozračje za sklicanje svetovne konference velikih proizvajalk in porabnic nafte ter drugih držav v razvoju. Čeprav vprašanja o sklicanju konference ni na dnevnem redu librevillskega sestanka, bo to vprašanje prav gotovo najzanimivejša tema. Ministri bodo analizirali stališče industrijsko razvitih držav, zaradi katerega je aprilski pariški sestanek doživel popoln neuspeh. Na pariškem sestanku so razvite države zahtevale, da je treba sklicati svetovno konferenco, na kateri bi obravnavali le vprašanje nafte. Proizvajalke nafte in druge države v razvoju pa so se potegovale za to, da bi se na tej konferenci pogovarjali o vseh surovinah in o splošnih razvojnih problemih.
Librevillsko srečanje je še posebej zanimivo zaradi predloga o sklicanju ponovnega pripravljalnega sestanka, ki ga je ameriški državni tajnik Henry Kissinger razložil maja v Parizu. Ministri OPEČ bodo morali pretehtati, ali novi Kissin-gerjev predlog res pomeni kompromis in ali bo lahko ta predlog podlaga za ponovno srečanje predstav-
bo vsekakor odvisno tudi stališče članic OPEČ o povišanju cen.
RIM, 9. — Tiskovni urad PSI sporoča, da bo generalni tajnik portugalske socialistične stranke Mario Soares prišel v petek v Rim, kjer se bo udeležil manifestacije, s katero bo PSI zaključila volilno kampanjo in na kateri bo govoril strankin tajnik De Martino.
RIM, 9. — Predsednik republike Leone je sprejel na Kvirinalu novega poveljnika policije dr. Giorgia Menichinija.
KVALIFIKACIJE PEK 1975
Jugoslavija
premagala
Italijo
83:69
Jugoslavija — Italija (43:35)
V sinočnji zadnji kvalifikacijski tekmi A skupine v Splitu je Jugoslavija po predvidevanju, a s težavo premagala tradicionalnega nasprotnika Italijo s štirinajstimi točkami razlike. Jugoslovani so si priigrali zanesljivo prednost v sredini drugega polčasa, kar jim je zadostovalo za končno zmago. Pri tem naj omenimo, da bosta osvojeni točki v kvalifikacijah veljali tudi za finalni del prvenstva, ki bo od jutri do nedelje (15. 6.) v Beogradu.
Finalisti tega EP pa so: Jugoslavija, Italija (skupina A), SZ in
nikov razvitih in nerazvitih držav. ’ ČS'SR (skupina B) ' ter 'Španija in Od ocene Kissinger je vega predloga | Bolgarija (skupina C).
Po salzburških pogovorih med predsednikom Fordom in Sadatom ter po ponovnem odprtju Sueškega prekopa, kar je zelo okrepilo ugled Egipta in njegovega predsednika v svetu, opazovalci v Kairu upajo, da bo mogoče doseči nekaj pomembnih korakov na poti k popuščanju napetosti z Izraelom. V ta okvir je treba vključiti tudi enostranski sklep izraelske vlade o delnem umiku njenih oboroženih sil na Sinajskem polotoku. Gre sicer za ukrep, ki ima samo propagandističen in psihološki pomen, kot ugotavljajo tukaj. Sedaj bi bilo treba, da Izrael privoli v nekatere konkretne koncesije, da bi premaknili ves položaj z mrtve točke in preprečili nevarnost kristaliziranja krize in da bi tako nevtralizirali fronto nepopustljivih sil, ki jo vodi Libija. S tem v zvezi naj omenimo, da so v Libiji že več dni v teku ostre protiegiptovske demonstracije. Libijska tiskovna agencija poroča, da manifestanti protestirajo proti predsedniku Sadatu in njegovi odločitvi, da ponovno odpre Sueški prekop za mednarodni promet, kar naj bi bil prvi korak k diplomatskemu priznanju Izraela.
Egipčam upajo, da bo predsedniku Fordu uspelo prepričati izraelskega premiera Rabina, naj ukaže umik izraelskih čet tudi na Golanu. Kar zadeva Sinajski polotok pa gre za že znano zahtevo Egipta, naj se namreč Izraelci umaknejo s strateško pomembnih gorskih prelazov Mitla in Gidi ter naj prepustijo Egipčanom petrolejske vrelce v Abu Rodeisu. Na Golanu pa bi morali Izraelci vrniti Siriji vsaj nižinski del, ohranili pa bi vrhove, s katerih je mogoče ogrožati doline, ki so na izraelskem ozemlju.
Egipt medtem nadaljuje s svojo intenzivno politično in diplomatsko dejavnostjo. Podpredsednik Mubarak se je v Parizu sestal s predsednikom Giscardom D’Estaingom, kateremu je poročal o pogovorih med Fordom in Sadatom. V Egiptu je predsednik Sadat nekoliko liberaliziral gospodarstvo ter sprejel vrsto ukrepov, katerih namen je o-lajšati tuje naložbe. Jutri pa se začne dialog med evropsko deveterico in arabskim svetom, še zlasti
Egiptom.
Pričakovanje za Rabinovo potovanje v ZDA je veliko tudi v Izraelu. Po današnji seji vlade pa kaže, da so Izraelci svoje stališče spet zaostrili. Seja vlade je trajala kar sedem ur in na njej je prišlo, kot poročajo iz nekaterih neuradnih krogov, do hudega spopada med «jastrebi» in «golobicami». Dejstvo je, da je Rabin bil pooblaščen, da se domeni za začetek pogajanj o začasnem sporazumu z Egiptom z ameriškim posredovanjem. Rabin vsekakor ne bo predlagal novih načrtov, obenem pa je izraelska vlada poudarDa, da ni pripravljena sprejeti danes egiptovskih predlogov, ki jih je zavrnila marca, ko je bil a-meriški zunanji minister Kissinger
v sredo, 11. in v četrtek 12. t.m. Ford bo Rabinu prav gotovo poročal o pogovorih, ki jih je imel s Sadatom ter o novem položaju po odprtju Sueškega prekopa in umiku izraelske vojske na Sinajskem polotoku. Na današnji seji vlade so nekateri izraelski ministri predlagali resolucijo, v kateri je bil govor tudi o tem, da Izrael priznava obstoj «palestinskega vprašanja» in da je pripravljen na pogajanja s palestinsko delegacijo, ki bi bila pripravljena priznati izraelsko suverenost in podpisati mirovni sporazum. To resolucijo je večina v vladi zavrnila.
skimi narodi in dodal, da je njegov obisk prelomnica v razvoju k novi visoki stopnji prijateljskih odnosov med partijama, vladama m narodi dveh držav.
Ni se še poleglo ploskanje, s katerim so Ljubljančani pozdravili besede Kim n Sunga, ko se je prek Trga Revolucije spet razlegel viharen aplavz. K mikrofonu je pristopil prvi častni občan Ljubljane Tito.
«Dragi Ljubljančani in Ljubljančanke, je dejal, dovolite mi, da tudi jaz povem nekaj besed, s katerimi bi želel najtopleje zahvaliti za ta veličasten sprejem, ki ste ga danes priredili v čast našega gosta iz prijateljske Demokratične ljudske republike Koreje. Tovariš Kim II Sung je prišel k nam prvič in nas zelo veseli, da je v naši sredi. Z njim in njegovimi sodelavci smo imeli zelo izčrpne pogovore o naših dvostranskih odnosih in mednarodnih vprašanjih, ki danes obremenjujejo svet. V teh pogovorih smo ugotovili, da imamo do skoraj vseh vprašanj zelo podobna ali enaka stališča. Tako so naši pogovori minili v najboljšem duhu.»
«Tovariš Kim II Sung je tvorec nove Koreje. Demokratične ljudske republike Koreje, je nadaljeval predsednik Tito. Naši korejski prijatelji so morajo dane? bojevati za združitev celotne Koreje in v tem oziru smo popolnoma soglasni in v celoti jih bomo podprli tako v naših medsebojnih odnosih kot tudi v mednarodnih razmerah. Vidite, tovarišice in tovariši, tudi 30 let po vojni so še države, ki so razenotene. Tu gre za en narod, toda imperializem ga je razdelil. Tudi oni imajo popolno pravico, da se na miren način borijo za reševanje tega vprašanja, za združitev celotne Koreje.»
«Korejskemu narodu želimo mnogo uspehov v nadaljnjem delu in napo-.rih za združitev, njegovemu voditelju Kim II Sungu pa mnogo uspehov v nadaljnjem ustvarjalnem vodenju države.» Z besedami «Hvala, dragi moji Ljubljančani,» je Tito sklenil svoj kratek govor in se nato skupaj s svojim gostom in spremstvom napotil v poslopje Ljubljanske banke, od koder so si z zanimanjem ogledali panoramo slovenskega glavnega mesta in okolice.
Predsednik Tito in tovarišica Jo-vanka Brez sta po ogledu Ljubljane svoja gosta pospremila do vile Bled, nato pa sta se vrnila na Brdo pri Kranju.
Severnokorejska delegacija je zvečer končala obisk v Jugoslaviji.
VLADO BARABAŠ
Manevri NA TO vAngliji
Nemški helikopter prenaša italijansko 105-milimetrsko havbico v okviru manevrov NATO, ki so trenutno v teku v Veliki Britaniji in ki se jih udeležujejo britanski, belgijski, nemški, italijanski in ameriški vojaki.
TRŽAŠKI DNEVNIK
SLABO VREME NAGAJALO VOLILNI KAMPANJI
Na Opčinah in v Dolini uspela ljudska praznika PSI in KPI
Za PSI govorili Vojko Kocman, Claudio Boniciolli in Lucijan Volk, za KPI pa Edvin Švab, Boris Iskra in Antonino Cuffaro
zvračanju odgovornosti na Rim. Svojo doslednosf in tesno povezanost s slovenskim ljudstvom dokazujejo komunisti v okviru enotnih nastopov za globalno zaščito, ki so usmerjeni predvsem proti nedoslednosti in neodločnosti leve sredine, kjer vedri KD. «Naše roke so čiste,» je zaključil Iskra in dodal: «Ponujamo jih v dobri veri, toda niso vsi vredni, da jih stisnejo.»
Cuffaro se je v svojem posegu spet dotaknil tega vprašanja, poštenosti naprednih uprav, ko se je zahvalil dosedanjemu dolinskemu županu Lovrihi, ki zapušča svoje mesto po 26 letih s čistimi rokami. Koliko jih je, ki lahko rečejo isto? Cuffaro je polemiziral z vlogo tržaške KD, kjer tudi ljudi v dobri veri pogojuje nacionalistična desnica, kot je dokazal obisk Leoneja, spor o slovenskem govoru v Rižarni in venec na bazovsko fojbo. V
Na Opčinah je bil v nedeljo tradicionalni ljudski praznik, ki ga vsako leto prireja sekcija socialistične stranke za vzhodni Kras. Slabo vreme je motilo praznično vzdušje, saj je ves čas deževalo in je bilo za mesec junij pošteno mraz. Kljub temu je bilo na prazniku veselo in borbeno ob zvokih proseške godbe na pihala. O sedanjem političnem položaju je najprej spregovoril član pokrajinskega vodstva PSI Claudio Boniciolli, katerega je predstavil Vojko Kocman. Boniciolli je orisal Fan-fanijeve napade na socialiste in povezal italijanski politični položaj z evropskim zlasti z novo vlogo, ki jo imajo socialistične stranke na Portugalskem in drugod po Evropi, ker gre za ustvarjanje novega odnosa med silami delovnih ljudi in kapitalom. Zgodovinski kompromis je časovno oddaljen, sedanje upravne volitve pa imajo takojšen političen pomen in je od novega razmerja sil odvisno, če bo mogoče prisiliti KD na novo politiko. Boniciolli je obširneje govoril tudi o vprašanjih slovenske manjšine, sodelovanju in sožitju, ki pa mora pomeniti zaščito etnične sestave. Mednarodna konferenca o manjšinah je bila poskus iskanja ustreznih rešitev, delo se je pričelo, nikakor se ga ne sme zaključiti in se mora konferenca nadaljevati. Konkreten primer v tej zvezi pa je raba slovenščine v javnosti. Boniciolli je zaključil, da so se socialisti v svoji zgodovini vedno in povsod odločili za interese delavskega razreda, na našem področju pa je bistveno sodelovanje med Italijani in Slovenci.
Kandidat Lucijan Volk pa je Fan-fanija primerjal z malim Napoleonom, ki je bil na srečo do sedaj vedno poražen in upajmo, da bo tudi na teh volitvah, kot je bil na referendumu. Veljavno je namreč geslo PSI, da se je v tridesetih letih Italija spremenila, nič pa se ni spremenila Krščanska demokracija, in da je iz tega edina rešitev v ošibitvi KD. Moč PSI je v tem procesu bistvena, saj lahko le tako pogojuje KD. Kot primer iz dolgoletne prakse in izkušenj je Volk navedel nekatere podrobnosti bitke za dvojezične napise, kjer se je bilo treba poslužiti vseh sredstev, da so demokristjani končno delno popustili, v primeru rabe slovenščine pa so trmasto vztrajali.
Sinoči se je v Dolini zaključil praznik «Dela», ki je trajal od sobote in v katerem so nastopili godba iz Ricmanj, Slovensko amatersko gledališče, zbori «Venturini»,
«Prešeren», «Slovenec» in «Vodnik» ter folklorna skupina «Stu ledi».
Včeraj so pred veliko množico govorili Edvin Švab, prof. Boris Iskra in inž. Antonino Cuffaro.
Iskra je poudaril, da komunisti ne delajo gole propagande, ker svoja načela uresničujejo tam, kjer u-pravljajo občine. Med temi pravice Slovencev. Za te se je KPI močno potegnila v pokrajini, kljub ne-1 doslednosti levosredinskih strank in |
MiiimiuimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiHimilliiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiill
V NEDELJO NA TRGOVINSKI ZBORNICI
Slovesna podelitev odličij za posebno privrženost delu
Odlikovani kmetovalci iz Nabrežine, Ko-ludrovce, Cerovelj, Padrič in Medje vasi
Trstu, trdi KD, je zavladalo sožitje med ljudmi. Za to, dodaja Cuffaro, se moramo zahvaliti socialistični Jugoslaviji in dolgoletnim bojem tržaških naprednih sil. Brez podpore delovnih množic, ki jih usmerja KPI, ni mogoče v našem mestu rešiti nekaterih ključnih vprašanj, kot so priznanje dokončnosti meja in zaščita pravic ter koristi Slovencev. Oslabiti levo sredino in prevlado KD v njej, je dejal Cuffaro, pomeni onemogočiti sile, ki zavirajo napredek v sožitju med dvema narodnostnima skupnostima. Mladina ve, da se reakcionarne sile, ki ta napredek zavirajo, skrivajo pod plašč antikomunizma in bodo zato dale Fanfaniju odgovor, ki si ga zasluži.
• Pri občinski blagajni v Ul. Nordio so pričeli z izplačevanjem šolskih podpor za dijake srednjih šol.
GOSPODARSKA VPRAŠANJA V OSPREDJU SHODOV
DANES GOVORI V TRSTU NOTRANJI MINISTER GUI
Šovinistični prenapeteži načrtno trgajo lepake Slovenske skupnosti
V nedelja in sinoči je bilo več zborovanj, vendar brez vidnejših vsedržavnih govornikov, ki jih tokrat v Trstu ni bilo preveč. Očitno so vse stranke svoje najvidnejše predstavnike poslale v dežele z običajnim statutom, kjer se vodi neposredna politična bitka okrog osnovnega vprašanja, kako in za koliko ošibiti KD.
Za PSI je sinoči tajnik Lucio Ghersi ugotovil, da je treba okrepiti tržaško gospodarstvo in da ma ra Trst imeti v okviru dežele pa sebno nalogo. V tem okviru je treba tudi okrepiti vlogo krajevnih uprav in povečati njihovo avtona mijo. Podžupan Giuricin pa je o-bravnaval vlogo socialističnih strank na Portugalskem, v Franciji in Grčiji.
Za KD bo danes govoril ob 19. uri minister za notranje zadeve Luigi Gui, katerega bosta predstavila tajnik Rinaldi in predsednik pokrajine Zanetti. Rinaldi je sinoči obravnaval tržaška gospodarska vprašanja in nujnost gospodarskega
NA DEŽELNEM UPRAVNEM SODIŠČU
ZAVRNJENA VRSTA PRIZIVOV PROTI REGOLA CIJSKEM NA ČRTU
Javna korist prevladuje nad zasebno
Deželno Upravno sodišče je zadnje dni izreklo vrsto razsodb, s katerimi je med drugim zavrnilo dese. prizivov proti ukrepom deželne in tržaške občinske uprave v zvezi s splošnim regulacijskim načrtom tržaške občine.
Prizive je svoj čas vložila skupina zasebnikov in ustanov iz Križa, Rojana in od Sv. Ivana, s škork-Ije in z nekaterih drugih področij, ir. sice- v glavnem iz razloga, ker je splošen regulacijski načrt tržaške občine uvrstil njihova zemljišča med «nezazidljive površine», kar je seveda imelo za posledico občutno razvrednotenje njihovega imetja. Deželno in občinsko upravo je na u-
Slovenščina zopet pred sodiščem
Tajništvo Sindikata slovenske šole sporoča, da se bo DANES, 10. junija, zopet zagovarjal pred sodiščem prof. Samo Pahor, ker se bori za enakopravnost slovenskega jezika.
Sindikat vabi slovensko javnost in zlasti šolsko osebje in mladino, da s solidarnostjo in še posebej s svojo prisotnostjo na razpravi podpre pogumni nastop prof. Sama Pahorja.
strežnih razpravah zagovarjalo državno pravdništvo.
Glede ugovora, da je deželna u-prava z odobritvijo regulacijskega načrta opravila določene «abstraktne izbire», ki ne upoštevajo prejšnjega stanja na prizadetih področjih, je sodišče zavzelo stališče, da je ugovor nesprejemljiv, ker bi bilo sicer onemogočeno Katerokoli načrtovanje urbanistične narave. Sodišče je prav tako zavrnilo ugovore, po katerih naj bi se določbe urbanističnega načrta ne skladale z zahtevki dejanske zaščite naravnega okolja. Pri tem so sodniki poudarili, da sta regulacijski načrt odobrila Nadzorništvo za spomeniško varstvo in Deželni urbanistični odbor, kateremu pripada primarna pristojnost glede urbanističnega u-rejanja ozemlja Furlani. : - Julijske krajine.
Sodišče je zavrmiS tudi ugovor, po katerem naj bi bil člen 40 urbanističnega zakona 1 protiustaven, ker ne določa nobene odškodnine za nepremičnine, ki bi jih uvajanje urbanističnih načrtov kakorkoli razvrednotile. Sodniki so bili mnenja, da se zasebni lastnik v nobenem primeru ne more zoperstaviti ukrepom pristojnih oblasti, ki jim je glavni cilj zagotovitev blaginje javnosti. Končno je sodišče zavrnilo u-govor, po katerem naj bi Mednarodni center za teoretsko fiziko pri Miramaru ne imel pristojnosti za vinkulacijo širšega področja okrog sedanjega študijskega središča, ker da gre za ustanovo, ki ji veljavna zakonodaja ne daje te pravice. Sodišče je bilo nasprotno mnenja, da je področje pri Miramaru po urbanističnem načrtu namenjeno uresničevanju «javno koristnih pobud», med katere sodi tudi delovanje Mednarodnega centra za teoretsko fiziko.
govorne organe, politične predstavnike in razne organizacije, da se zborovanja udeležijo v čim večjem številu.
Na trgovinski zbornici so v nedeljo dopoldne podelili odličja za posebno privrženost delu in gospodarskemu napredku 40 delavcem in nameščencem z našega področja, ki so bili v službi pri istem podjetju nad 30 let, 20 tvrdkam in podjetjem z glavnim sedežem v tržaški pokrajini, ki delujejo neprekinjeno več desetletij (najmanj 30 let, če gre za istega podjetnika in najmanj 50 let, če gre za podjetnika in naslednike) ter 2 kmetovalcema, ki sta se v zadnjem dveletju odlikovala po tem, da sta vnesla v proizvodnjo sodobno tehnologijo in naprave.
Na slovesnosti, ki so se je udeležili številni vidni predstavniki tržaškega gospodarstva in na kateri so o pomenu priznanja, ki ga ob teh prilikah podeluje trgovinska zbornica, spregovorili predsednik u-stanove Caidassi, tržaški «konzul» mojstrov dela 'rismani, občinski odbornik Sai in predsednik žirije Fran-doli, so odličja prejeli naslednji delavci in nameščenci: S. Alberti (48 let neprekinjenega dela pri istem podjetju), G. Dollenz, L. Parcina, G. Esca, G. Grassi, C. Crasso, W. Ariosi, F. Valentini, S. Adam, G. Gulli, O. Lizzi, M. Sila, G. Bassi, M. Pugliese, M. Rizzi, R. Sabadin,
E.	Scherillo, R. Felizian, B. Min-ca, A. Radovič, R. Clementi, G. Colarich, L. Gerini, F. Gioppo, A. Gregori, C. Porzia, B. Prasel, R. Carli, G. De Filippi, R. Nadrak, A. Pangher, E. Paoli, L. Pupis, A. Svetina, F. Guerra, M. Lot, S. Ponis, M. Santantonio in M. Zan-grando.
Odličja namenjena tvrdkam in podjetjem so prejeli U. Beorchia (nad 100 let delovanja v tržaški pokrajini), A. Rosada, G. Naibo, M. Sessi, C. ^lessi-Ferluga, G. Opiglia, A. Camerini, M. Gaggi, G. Miccoli, R. Metlicovec, G. Pacor,
F.	Grava, C. Susel, U. Bassi, V. Franceschin, D. Počkaj, G. Zu-
dobne tehnologije v kmetijstvo pa sta prejela Stanislav Grgič iz Padrič in Bruno Pernarčič L Medje vasi.
‘fiidm.O- ulednUtmu
Vera in politika na slovenskem radiu
Ob nedeljah, približno opoldne, je po Radiu Trst - A oddaja Nera in naš čas». Temu se ne čudim, vendar bi si predstavljal, da je posvečena življenju župnijskih skupnosti, ki so se prav v nedeljo odpravile na skupno svečanost v Rižarno. Mislil sem tudi, da je oddaja namenjena verskim problemom, razčlenjevanju sodobnih pogledov katoliške cerkve na sedanjost.
V nedeljo sem poslušal oddajo. Slovenski vikar dr. Lojze Škerlj je bral članek prof. Vinka Beličiča o hrvaškem kardinalu Stepincu. Ta je v Jugoslaviji bil sojen zaradi vloge, ki jo je odigral v ustaški «hrvaški državi». Vikar je radijske poslušalce spomnil, da je prejšnjo nedeljo bral prispevek o madžarskem primasu Midszentyju.
So to verski problemi primorskih župljanov? Ne spadajo take oddaje, v katerih se ponavljajo že oguljene fraze proti komunističnim režimom, v okvir dejavnosti nadzorne komisije, katere glavna skrb je boj proti zlorabi radia v volilne namene? Kajti ton «hladne vojne» in poveličevanje ustaškega kardinala Ste-pinca spada v okvir politike, ne pa vere. Ali pa je to «tempirano» v okviru gonje proti Jugoslaviji v trenutku, ko proslavljamo 30-letni-co osvoboditve. Kateri «preganjani» škof bo sedaj na vrsti? Rožman ali pa reški Pavlišič, prvi prija-
telj belogardistov, drugi *ia nedavni liani, Danica Pahor por. Pernarčič gost ustaskih klavcev v Južni A-
(Devin-Nabrežina, posestvo v družinski oskrbi nad 400 let), Just Vodopivec (Koludrovca - Zgonik, nad 350 let) in Ivan Terčon (Cerovlje, nad 300 let). Odličje za uvedbo so-
meriki?
(sledi podpis)
DRUGE VESTI NA PETI STRANI
Drevi v Bazovici javno zborovanje
V bazoviški kinodvorani bo drevi, ob 20.30, javno zborovanje o vprašanju predvidene namestitve zapora za mladoletne v Padričah ter o raznih nerešenih problemih vasi vzhodnega Krasa, ki so s prvim vprašanjem v posredni, a tesni zvezi.
Zborovanje prireja koordinacijski odbor predstavnikov vseh krajevnih organizacij iz Bazovice, Gropade, Padrič in Trebč (to je prosvetnih, športnih in gospodarskih društev, združenj staršev in drugih organizacij). Odbor vabi vse občane, od-
JUTRI PRI FERNETIČIH
Mejni prehod za eno uro zaprt
Vodstvo obmejne policije in carine obvešča javnost, da bo mejni prehod pri Fernetičih jutri od 14. do 15. ure zaprt, ker bodo ob tem času na bližnjem delovišču razstreljevali mine.
Združenje staršev otrok vrtca ONAIRC na Proseku prireja jutri,
11.	junija, ob 20.30, v prostorih vrtca na Proseku, sestanek s starši. Obravnavali bodo odprta in pereča vprašanja tega vrtca. Ker je sestanek zelo pomemben in ker bo treba poiskati rešitev tem vprašanjem, se združenje nriporoča, da se ga starši polnoštevilno udeležijo.
načrta, ki mora temeljiti na pristaniški dejavnosti. V tej zvezi je govoril o načrtih za krepitev pristanišča in o plovni poti Soča -Tržič.
V motelu nad Glinščico je bilo v nedeljo zasedanje PSDI o gospodarskih vprašanjih, na katerem so o-bravnavali geopolitični položaj Trsta in načrte, da se Trst vključi v produktivni vsedržavni napor. Gospodarska komisija PSDI je zato izdelala konkretne načrte in bo pobudnica za posredovanja, ki naj rešijo osnovna pereča gospodarska vprašanja mesta.
Bivši član osrednjega vodstva PSDI in bivši svetovalec PSDI v občinskem svetu prof. Francesco Salvatore Romano je v zvezi z zadnjimi dogodki v socialdemokratski stranki in imenovanjem komisarja nozval socialdemokratske volivce, da glasujejo za KPI.
Izvršni odbor Slovenske skupnosti je na svoji zadnji seji med razoravo o volilni kampanji z za-skrbljenostio ocenil dejstvo, da je bilo v zadnjih dneh opaziti nekaj pojavov nestrpnosti, ki so se osredotočili predvsem na trganje lepakov Slovenske skupnosti. Da je bilo to načrtno delo dokazuje dejstvo, da so neznanci v nekaterih mestnih predelih potrgali ali premazali vse lepake Slovenske skupnosti.
Izvršni odbor Slovenske skupnosti odločno obsoja tako početje, ki moti mirni potek volilne kampanje in spominja na volitve izpred desetih ali več let, ko so bili slovenski lepaki v mestnem središču trn v peti marsikateremu prenapetežu.
Volilni shodi
Dariju Cupinu je žena Tamara povila krepkega fantka SAŠO
Srečnima staršema čestitamo, malemu Saši pa želimo obilo sreče in veselja v življenju.
KPI
11.00	Trg Puecher — Bruna Brai-da; Trg Goldoni: 12.00 Alto Adriatico (Milje) — Gastone Millo in Diego Rasman; 18.00 Barkovlje — Diego Haglich in Stojan Spetič;
18.30	Sv. Rok (Ul. Fortezza) Diego Apostoli in Romilda Chinchio; 19.00 Magdalena Ul. Patrizio — Ezio Martone; Lazaret — Galliano Do-nadel in Luisa Balbi; 19.30 Famedi — Galliano Donadel in Luisa Balbi; 20.00 Cerovlje — Stojan Spetič in Stani Mokole; 20.15 Zavije
—	Willer Bordon; 20.30 Lonjer — Boris Iskra in Lucjan Malalan; Domjo — Dušan Lovriha in Piero Panizon; 21.00 Girandole — Claudio Tonel; 21.30 Krmenka — Dušan Lovriha in Piero Panizon; Zgonik
—	Dušan Udovič: Briščiki.
PSI ■ 1 ■ - .uiU o
19.00	Trg sv. Jakoba — Lucio Ghersi in Claudio Boniciolli; 18.00 Skedenj (pred cerkvijo); 19.00 Da mus Civica. 18.00 Nabrežina — pa staja; 18.45 Nabrežina — kamnolomi; 20.00 Trnovca; 20.10 Praprot; 20.20 Križ.
SLOVENSKA SKUPNOST
17.30	Nabrežina — center; 18.00 Nabrežina — postaja; 18.00 Mačko-Ije; 18.30 Šempolaj; 19.00 Praprot;
19.00	Prebeneg; 19.30 Trnovca; 20.00 Samatorca; 20.00 Dolina; 20.30 Sa-lež; 21.00 Gabrovec.
NA 18. SREČANJU ZGSS
SAG iz Trsta izbrano za Borštnikovo srečanje
V soboto zvečer se je v Šentjurju pri Celju zaključilo 18. srečanje gledaliških skupin Slovenije, katerega se je, to pot že tretjič, udeležilo tudi Slovensko amatersko gledališče iz Trsta. Le-to je pred skoraj petsto gledalci uprizorilo v Šmarjah pri Jelšah (Kozjansko) igro za pouk Bertolta Brechta «Izjema in pravilo». Srečanja gledali-nil predsednik Združenja gledaliških skupin Slovenije Janez Karlin, ki je slovesno podelil pet Linhartovih plaket kot najvišje priznanje za delo na amaterskem gledališkem področju ter sporočil predstave in skupine, ki bodo predstavljale slovenski gledališki amaterizem na drugih področjih. S tem se je dejansko zaključila letošnja osrednja ljubiteljska gledališka prireditev, ki je sicer rezultat dela 305 gledaliških skupin iz vse Slovenije, Hrvatske, zamejstva in tujine (zdomci), obenem pa pomeni najpomembnejše dosežke na področju nepoklicne gledališke dejavnosti.
Na 5. skupščini Združenja gledaliških skupin Slovenije so v soboto dopoldne tudi izbrali predstave, ki bodo slovensko gledališko ljubiteljstvo zastopale na drugih prireditvah. Tako bo na Borštnikovem srečanju v Mariboru nastopilo SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE iz Trsta s predstavo B. Brechta «IZJEMA IN PRAVILO». Naše SAG je bilo to pot že drugič izbrano, da predstavlja slovenski gledališki a-materizem na srečanjih poklicnih gledališč. Prvič je bilo to pred dvema letoma z Javorškovo farso «Povečevalno steklo». Na festivalu dramskih amaterjev Jugoslavije v Trebinju bo nastopila gledališka skupina iz Mežice s komedijo Petra Ustinova «Komaj do srednjih vej», na Večerih bratstva v Prizrenu pa Prešernovo gledališče iz Kranja s Cankarjevo farso «Pohujšanje v dolini šentflorjanski».
SPD TABOR Opčine priredi v soboto 14. junija 1975 enodnevni izlet v Kumrovec. Zanimivost našega izleta bo ogled izkopanin pračloveka v Krapini. Pot nas popelje preko trat in gričev prelepe Dolenjske, obeta se nam torej res prijeten izlet. Vpisovanje v Prosvetnem domu od 20. do 21. ure. Odhod izpred Prosvetnega doma ob 6. uri. Prosimo točnost.
PD «Kraški dom» z Repentabra priredi v nedeljo, 22. junija, izlet na Muljavo, Otočec in Novo mesto. Vpisujeta Bogdan Rauber v trgovini jestvin, Guštin v Repnu ter Boris Guštin, Poklon 32, do vključno srede, 11. junija.
S P D T priredi 22. junija ob priliki 10-letnice smrti pok. predsednika Zorka Jelinčiča avtobusni izlet v Podbrdo z vzponom na Črno prst. Pri koči bo srečanje s planinci iz Slovenije in kratka prfiožližstna svečanost. Vpisovanje v Ul. Ceppa 9 pri ZSŠDI do 16. junija.-
SKUPINA bivših,Tržaških, aktivistov OF priredi 29. junija izlet. Ogledali si bomo grobnico aktivistov OF in borcev usmrčenih na Urhu pri Ljubljani, nato taborišče v Begunjah na Gorenjskem, dolino Drage, rojstno hišo Prešerna v Vrbi. Vpisovanje od 16. junija do vključeno 23. t.m. v Ul. Montecchi 6, 3. nadstr.. soba št. 32 od 10. do 12. ure. Cena vožnje in kosila 7.500 lir. Kraj in uro odhoda bomo javili kasneje.
..........................................
IZPRED PRIZIVNEGA POROTNEGA SODIŠČA
NEPRISEBNEMU FAŠISTU SEVERIJU POTRJENA PRVOSTOPENJSKA KAZEN
Obtožen je bil sodelovanja pri prvem atentatu na svetoivansko slovensko šolo * Kaj pa ostali krivci?
Neprištevni «Pancho», klepetavi fašist od Sv. Ivana, ostane v ječi. Tako je sklenila včeraj, po dveh urah razprave v sejni dvorani, šestčlanska porota s pomočjo predsednika prizivnega sodišča dr. Marsija in poročevalca dr. Del Conteja. Pa trdili so namreč prejšnjo razsodbo, po kateri bo moral Antonio Severi odsedeti 5 let v ječi, nadaljnja tri leta pa v umobolnici, zaradi poskusa pokola z bombo na svetoivansko slovensko šolo, dne 4. oktobra 1969.
V BLIŽINI ZAVODA «BEATITUDINI»
SMRTNI EPILOG TRČENJA NA CESTI TRST-OPČINE
Pri nesreči umrla žena znanega tržaškega zdravnika D’Agnola Ranjeni sinova m tašča, avtomobilist pa nepoškodovan
Neizprosen zakon ceste je v nedeljo spet zahteval smrtno žrtev. Pripetilo se je v prvih večernih urah med Trstom in Opčinami, slab kilometer nad križiščem kamnoloma Faccanoni, v bližini zavoda «Beatitudini». Tu se je tragično zaključil nedeljski izlet družine D’Agnolo. Ime je zelo znano v tržaških zdravniških krogih. Prof. Basilio D’Agnolo je namreč primarij oddelka glavne tržaške bolnišnice. Ravno njemu je bila usoda sicer najbolj prizanesljiva, izgubil pa je ženo, 54 let staro Luciano Treu, medtem ko so se huje poškodovali njegova dva sinova, 16-letni Gino in 12-let-ni Mario, ter tašča Tiziana Giuseppina Zaranella.
Družina D’Agnolo se je z avtomobilom 125 special TS 129651 vračala z Opčin proti mestu. Na ovinku v omenjenem predelu ceste je najbrž zaradi spolzkosti avtomobil
je skušal naravnati, a mu ni uspelo. Tako je vozilo silovito treščilo v zid na desni strani ter se nato odbilo na sredo lestišča. Prizor, ki se je nudil reševalcem, je bil gra zovit. Iz skrotovičenega fiata so reševalci Rdečega križa potegnili najprej D’Agnolovo ženo, ki je sedela na prvem sedežu. Bila je hudo poškodovana po vsem telesu in je podlegla hudim notranjim poškodbam pol ure po prevozu v bolnišnico, kjer so ji na oddelku za o-življanje skušali pomagati.
Huje se je poškodovala tudi D'A-gnolova tašča, ki je z vnuki sedela na zadnjem sedežu. Ugotovili so ji več zlomov desne noge, zlom reber ter lopatice. Sprejeli so jo na ortopedskem oddelku s prognozo o-krevanja v treh mesecih. Lažje pa škodbe sta zadobila sinova Gino in Mario, ki se bosta morala zaradi udarcev in odrgnin no raznih delih
nčlJUIZ 4ČUČ1UI	avumiu»viJ . wviai \.cv m	■ '' '	>
močno zaneslo. Prof. D’Agnolo ga‘telesa zdraviti deset dni.
Sodniki so najprej vprašali Se-verija, če misli kaj povedati, a je odgovoril, da bosta že govorila njegova branilca. Na prvostopenjski razpravi je Severija branil samo odv. Sferco, sedaj pa se mu je pridružil Fredov branilec in prijatelj, bolonjski odvetnik Marcantonio Be-zicheri.
Po orisu dogodkov, ki ga je opravil dr. Del Conte, je državni pravd-nik dr. Ballarim zahtevpl potrditev prejšnje razsodbe, ker je Severi sodeloval pri poskusu pokola. Severi je, namreč, dal uro, ki je bila vgrajena v mehanizem peklenskega stroja, slednji pa le na srečo ni1 eksplodiral.
Branilca sta zagovarjala predvsem stališče, da peklenski stroj ni mogel eksplodirati, ker je bil tehnično slabo sestavljen. Dejala sta tudi, da ne gre za poskus pokola, ker je 4. oktobra pouka prost dan (pri tem sta pozabila, da bi bomba lahko ubila tudi slugo ali koga na cesti). Končno sta poudarjala, da je Severi nesposoben tako zapletenih dejanj, kot je bombni atentat.
Sodniki in porotniki so ob pol enih šli v sejno dvorano, iz katere sb se vrnili ob 14.35, ko je dr. Mar.fi prebral svoj sklep in sporočil tud), da zavrača zahtevo branilcev, ngj bi Severija spustili na začasno sva bodo.
Branilci neprisebnega fašista bodo vložili priziv na kasacijsko sodišče, vendar lahko zapišemo, da je sedgj tega verjetno konec. Zaključek procesa ni zadovoljil nikogar, ker mora biti že vsakomur jasno, da je za prvim (kot tudi drugim) atentatom na slovensko šolo stala organizacija, večja skupina ljudi, ki jih — kot vse kaže — nihče ne išče več. V široki, preširoki mreži, je ostal samo bebec — grešni kozel. In vendar ne smemo pozabiti, da je prvi atentat na našo šolo vkljvičen v strategijo atentatov leta 1969, ki se ie zaključila s pokolom na Trgu
tatih izmika in zavija v meglo, tako izgublja na teži tudi v Trstu, ko gre za njene člane. Kaj pa krivci za drugi atentat? Kaj delajo preiskovalci? Javnost se boji, da ne bo resnice izvedela nikoli, medtem ko ostajajo atentatorji še vedno na svobodi. Nevarni kot prej.
Novi uradi SGZ na podeželju
Fontana. Kot se resnica o teh ateo- ni red: priprava občnega zbora.
Slovensko gospodarsko združenje javlja, da bodo od tega tedna dalje začeli delovati periferni uradi v Boljuncu, Nabrežini ter na Opčinah.
Pobuda naše gospoaarske ustana ve je posledica žive želje in potrebe članstva s podeželja, kateremu bo sedaj prihranjena vožnja v mesto za vsako malenkost. Je pa istočasno dokaz volje vodstva SGZ, da v celoti uveljavi sprejeti delovni pra gram ter da priskoči svojemu članstvu na pomoč na najboljši in najkakovostnejši način.
V začetni fazi bodo ti uradi delovali enkrat tedensko in, če se bo njihovo delovanje obneslo, bo njihov delovni čas razširjen. Uradi bodo odprti:
v Boljuncu vsak ponedeljek od 16. do 18. ure v prostorih PD France Prešeren;
na Opčinah vsako sredo od 16. do
18.	ure v krožku ŠD Polet;
v Nabrežini vsak četrtek od 16. do 18. ure v prostorih PD Igo Gruden.
Urnik tajništva v Trstu pa ostane isti tudi v prihodnjih mesecih: od
8.	do 13. ter od 14. do 17. ure vsak dan, razen ob sobotah.
Prosveta
PD Lonjer - Katinara sporoča, da bo jutri, 11. junija, ob 21. uri na sedežu društva sestanek odbora. Dnev-
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Baletna šola
PR VI BALETNI NASTOP
V nedeljo, 15. junija, ob 17. uri v Kulturnem domu.
Spored :
L DEL
BALETNA LEKCIJA
pedagoški prikaz študija posameznih razredov:
a)	ritmično-izrazni ples (šola Nade Križmančičeve)
b)	balet (šoli Nade Križmančičeve in Selme Micheluzzijeve) nastopa 63 učenk
II. DEL
Rossini - Respighi: FANTASTIČNA PRODAJALNA
baletna enodejanka
koreografija in kostumi SELMA MICHELUZZIJEVA nastopa 43 učenk SELME MICHELUZZIJEVE
Gledališča
VERDI
V petek in soboto bosta zaključna koncerta letošnje spomladanske simfonične sezone. Koncerta, ki ju bo dirigiral Alexander Albrecht, bosta posvečena izključno Beethovnu. Poleg zbora gledališča Verdi bo nastopil tudi kvartet solistov Marie de Francesce, Mirne Pecile. Heriberta Steinbacha in Georgeja Fouriéja. Pri gledališki blagajni (tel. 31-948) so na razpolago preostale vstopnice.
Kulturni krožek Devin - štivan podružnica šole Glasbene matice
V četrtek, 12. junija, ob 20.30 v otroškem vrtcu v Devinu
Vljudno vabljeni. Vstop je prost.
NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE
PD L GRUDEN
podružnica Glasbene matice v Nabrežini
Jutri, 11. junija, ob 20.30 v dvorani I. Gruden v Nabrežini
Nastop
gojencev glasbene šole
Vljudno vabljeni Vstop prost
PD PROSEK - KONTOVEL
podružnica Glasbene matice na Proseku
Danes, 10. junija, ob 20,30 v prosvetni dvorani na Proseku
Nastop
gojencev glasbene šole
Vljudno vabljeni Vstop prost
jjiPfUfXlr,	-.-v v « s
Danes, TOREK. 10.. junija MARJETA
Sonce vzide ob 4.15 in zatone ob 19.53. — Dolžina dneva 15.38. — Luna vzide ob 4.52 in zatone ob 20.31.
Jutri, SREDA, 11. junija SREČKO
VREME včeraj: Najvišja temperatura 18,1 stopinje, najnižja 13,9. ob
19.	uri 17,2 stopinje, zračni tlak 1010,6 mb. rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 73-odstotna, nebo 8/10 poobla-čeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 19,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 8. in 9. junija 1975 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 21 oseb.
UMRLI SO: 83-letna Giuseppina Sancin vd. Rocco, 81-letni Giuseppe Pier-dominici, 65-Ietni Nunzio Di Nubiia, 84-Ietni Ermanno Graibic, 74-letna Elisa Di Nicola, 77-letna Marija Pipan vd. Ramovš, 74-letna Libera Cargnel-lo, 63-letni Albino Biasini. 1 leto stara Monica Poiani, 54-letna Luciana Treu por. D'Agnolo, 88-letna Edmon-da Miani, 75-letni Bruno Norio, 72-letni Giacomo Petronio, 66-letna Maria Faraguna vd. Marzio, 82-Ietni O-tello Piani, 58-letni Giusto Gorella, 78-letni Giuseppe Celar, 91-letna Or-sola Brajnik vd. Sturman, 86-letna Clorinda Carraro, 81-letna Valeria Stock vd. Stocco, 85-letna Iva Ugolini vd. Fiorucci.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2: Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. Oriani 2; All’ Annunziata, Trg Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alia Testa d’Oro, Ul, Mazzini 43.
Mali oglasi
VSA ZAVAROVANJA — nezgodno — življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. - AGENCIJA GENERALI Opčine, UL Salici 1,
teL 211-489.	
	
	
um	Hill
URADNI TEČAJ	BANKOVCEV
Ameriški dolar	624.—
Funt šterling	1449—
švicarski frank	248,50
Francoski frank	154,85
Nemška marka	265,20
Avstrijski šiling	37,50
Dinar: debeli	37,25
drobni	37,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
Šolsko vesti
Šola s celodnevno zaposlitvijo Žav-Ijc - Korošci priredi DANES ob
20.	uri šolsko prireditev v dvorani pri Korošcih. Sodelujejo učenci šole s celodnevno zaposlitvijo Ricmanje -Domjo in italijanska šola pri Korošcih.
Učiteljstvo in učenci šole Ul. Do-nadoni vabijo jutri, 11. junija, ob 18. uri v Malo dvorano Kulturnega doma na zaključno šolsko prireditev in tudi obenem na proslavo 30. obletnice osvoboditve. Vljudno vabljeni.
Srednja šola «Srečko Kosovel» na Opčinah vabi na zaključno akademijo, ki bo jutri, 11. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Ob tej priliki bodo na razstavi dela in naloge na temo 30. obletnice osvoboditve.
Osnovna šola «Fran Milčinski» na Katinari priredi jutri, 11. junija, ob 20. uri zaključno šolsko prireditev, na kateri bodo šolarjem, ki so se odlikovali v branju, podelili bralne značke «Frana Milčinskega». Značke bo podelil gledališki igralec Jožko Lukeš, ki bo imel tudi priložnostni recital.
La Cappella Underground ob 19.00 in 21.30 Altmanov film «I compari». Igrata Julie Christie in War-ren Beaty.
Ariston 16.00 «Mash». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo Samo zadnja predstava ob 22.00 uri «Al soldo di tutte le bandiere». Barvni film. Igrajo Tony Curtis, Charles Bronson in Michel Mercier.
Excelsior 16.00 «Senza un attimo di tregua». Barvni film. Igrata Lee Marvin, Angie Dickinson. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Nazionale 15.45, 18.45, 21.45 «Quo vadiš?». Barvni film. v katerem nastopajo Robert Taylor, Deborah Kerr in Peter Ustinov.
Fenice 16.00 «Immersione mortale». Barvni film, v katerem igrata David Janssen in Hope Lange.
Eden 16.30 «Il pavone nero». Barvni filmi,v. njem igrata Karin Schubert in Chris Avram. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 17.00 «Il piccolo, grande uomo». Barvni film. Igrajo Dustin Hoffman, Martin Balsam in Faye Dunaway.
Aurora 16.30 «Prima pagina». Barvni film, v katerem igra Jack Lemmon.
Capitol 16.30 «Ramson: stato di emergenza per un rapimento». Barvni film, v katerem igra Sean Connery.
Cristallo 16.45 «Il seme del tamarindo». Barvni film, v katerem igrata Omar Sharif in Julie Andrews.
Impero 16.30 «Appassionata». Barvni film. Igrata Eleonora Giorgi in Gabriele Ferzetti. Prepovedano mladini ped 18 letom.
Filodrammatico 16.30 «Sesso in testa». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Un uomo chiamato cavallo». Barvni film, v katerem igra Richard Harris.
Ideale 16.00 «Incontro». Fiorinda Bol-kan in Massimo Ranieri. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.00 «Un esercito di cinque uomini». Barvni zabavni film, v katerem igra Bud Spencer.
Abbazia 16.30 «I due padrini». Zabavni film v barvah. Igrata: Franco Franchi in Ciccio Ingrassia.
Radio 16.30 «Hell's Belles. la donna dei centauri». Jeremy Siate in A-dam Rcarke. Barvni film.
Mignon 16.30 «Goldface. il fantastico superman». Barvni znanstvenofantastični film. Igra Tony Anthony.
Astra 16.30 «Angeli con la pistola». Bette Davis in Glenn Ford. Zabavni film v barvah.
SLOVENSKO dobrodelno društvo v Trstu obvešča starše otrok, da prične svojo obmorsko kolonijo v Nabrežini s fanti prve dni julija. Vabi jih, da pohitijo z vpisovanjem kolikor niso to že storili in se čimprej zglasijo (ah telefonirajo na štev. 36-275) na sedežu društva v Ul. Machiavelli 2? od 10.30 do 11.30. Isto velja za vse starše, ki bi radi dali v kolonijo svoje otroke proti plačilu.
Prispevki
Ob obletnici smrti drage mame darujeta Lojzi in Dragica 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V počastitev spomina pok. Jerneja Štoke darujeta Danilo in Danila Ukmar 5.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Za pevski zbor Vasilij Mirk darujejo: Alojz Štoka 5.000, Marjo Štoka 5.000, Pepi čuk 5.000, Vasilij Daneu 5.000 lir.
Prispevki za III. srečanje DOSP; jestvine C. Malalan 5.000, A. Sandali 2.000, Lovrečič («La Combusti-bile») 5.000, Zofija Kozina 3.000, gostilna Suban 5.000, dr. Karel Marte-lanz 10.000, mesnica Crisancich 5.000, N.N. 5.000, N.N. 5.000 lir. Občina Trst pečate in plaketa: Devinsko-nabrežinska občina pokal: Dežela kolajne, pokal in plaketa: Pokrajinska turistična ustanova knjige: Tržaška pokrajina kolajne; Delavske zadruge pokale.
RAZGOVORI S SLOVENSKIMI OBČINSKIMI [N POKRAJINSKIMI UPRAVLJAVCI
Problemi zgoniške občine in novega narodnostnega razmerja prebivalstva
Na vprašanja odgovarjajo : Vlado Rebula (Slovenska skupnost), Janko Gruden (PSI) in Miloš Budin (KPI)
Zgoniška občina je predzadnja po številu prebivalcev in je bila do pred nekaj leti povsem slovenska. To je manjša občina, vendar se mora njena uprava — kot / vseh o-stalih — ukvarjati s tisočerimi drobnimi in zelo važnimi vprašanji, kar pa pagosto ni lahko.
Na tokratnih upravnih volitvah pa je občino razburkala novica, da se je pojavila demokristjansk i kandidatna lista, ki odkrito upa na drugo mesto in s tem tudi a tri opozicijske svetovalce. Za zguniško občino namreč velja večinski sistem, po katerem prejme večinska lista Ì2 svetovalskih mest v občinskem svetu, prva opozicijska tri, vse morebitne ostale pa nobeno.
Na zadnjih upravnih volitvah 1970. leta je bilo razmerje sil naslednje: Napredna lista	378
Slovenska skupnost	333
skupaj
bele
neveljavne razpršeni oddanih glasov
711
78
11
89
800
954
skupaj volivcev Od takrat so se razmere bistveno spremenile, saj so tokrat tri kandidatne liste, vseh volivcev pa je 1.318, v kar je vštetih tudi 60 mladih (31 fantov in 29 deklet). Zato je edina možna primerjava na osno vi deželnih volitev 1973. leta, na ka terih je bil rezultat naslednji:
KPI	435
PLI	27
MIT	6
PSI	103
PSDI	27
SS	273
KD	63
MSI	29
PRI	29
skupaj	992
bele	22
neveljavne	11
skupaj	1025
Na osnovi	teh po
in da je v teku gradnja novega naselja na Božjem polju. V zvezi s tem naseljem moramo ugotoviti, da po našem mnenju grade to naselje protizakonito, ker občinski svet ni razpravljal o pogodbeni lotizaciji, kot jo za takšne primere predvide-
ključimo, da ima nadredna lista v dobršni meri zagotovljeno večino in z njo tudi 12 svetovalcev v občinskem svetu, saj združeni socialisti in komunisti razpolagajo s 538 glasovi, če upoštevamo glasove deželnih volitev 1973. leta, poleg tega pa tudi z dobršnim delom 60 glasov mladih volivcev in delom volivcev, ki so se priselili v občino.
Odprto pa je vprašanje drugega, opozicijskega mesta. Slovenska skupnost razpolaga s svojimi 273 glasovi in delom mladih volivcev. Krščanska demokracija ima lastnih glasov komaj 63, trudi pa se, da bi pritegnila vse italijanske glasove in da bi se okrog njenega volilnega znaka osredotočili glasovi, ki jih bodo volivci na pokrajinskih volitvah oddali za zelo široko mavrico volilnih znakov. Teh glasov je bilo 1973. leta 181 (27 PLI, 6 MIT, 27 PSDI, 63 KD, 29 MSI in 29 PRI) in torej ne bi predstavljali nobene nevarnosti, vendar je cokrat treba upoštevati, da se je število vseh volivcev povečalo od 1104 leta 1973 na 1318, ali za 214 in da je tu večina italijanskih volivcev, z izjemo že o-menjenih 60 mladih volivcev, ki so po večini Slovenci. Ostane torej o-krog 150 novih italijanskih volivcev (samo v Girandolali 132), ki so potencialni možni zavezniki KD ,ali bolje rečeno koncentracije glasov, ki jo KD želi, in torej skupaj o-króg 320 glasov (181 leta 1973 + 150 novih volivcev). Ta račun pa ne u-pošteva, da od 214 novih volivcev nekateri ne bodo volili, da bo določen odstotek oddal bele ali neveljavne glasovnice in predvsem, da je politično izredno teŽKi., osredotočiti glasove tako pisane in med seboj sprte druščine, kot so socialdemokrati, republikanci, fašisti in drugi na demokristjanski znak.
Seveda pa je to samo del razglabljanj o problemih zgoniške občine, saj je dosedanja uprava mnogo naredila glede šolstva, kulturnega in drugega delovanja, je bila dosledno dvojezična itd. O vseh teh vprašanjih, so nam odgovorili trije vidni politični predstavniki: Vlado Rebula za Slovensko skupnost, Janko Gruden za PSI in Miloš Budin za KPI. Zastavili smo jim tri vprašanja: 1. Kateri je po vašem mnenju najbolj žgoč problem vaše občine.
2.	Katera je najvažnejša točka programa vaše liste. 3. S kakšno koalicijo, na kakšen način, ali s kakšnim sodelovanjem nameravate po volitvah reševati upravna in politična vprašanja.
VLADO REBULA
Svetovalska skupina Slovenske skupnosti je bila v zgoniškem občinskem svetu v opoziciji. Pr' svojem delovanju se je držala splošnih načel Slovenske skupnosti, po katerih morajo Slovenci vselej enotno nastopati, kadar gre za zaščito splošnih slovenskih manjšinskih interesov in za izbojevanje pravic slovenske narodnostne skupnosti. V skladu s temi načeli je svetovalska skupina Slovenske skupnosti vselej podpirala predloge ii programe večine, kadar so bili po njenem mnenju splošno koristni.
Drugače pa stoje stvari glede urbanistične politike, saj je prišlo do spremembe sestave etničnega prebivalstva na škodo slovenskega življa. Ni bil namreč sestavljen takšen regulacijski načrt, k: bi po e-ni strani zajamčil skladen gospodarski in družbeni razvoj prebivalstva občini, po drugi strani p ■ preprečil naseljevanje neslovenskega prebivalstva. Posledica teg' dejstva je, da so zrasle znane Girandole
vajo in predpisujejo obstoječi urbanistični zakoni in tudi najnovejša okrožnica deželnega odbondštva za javna dela. Prepričani smo, da bi se to naselje ne gradilo, če bi o gradbenem načrtu razpravljal občinski svet. -
Svetovalci Slovenske skupnosti se bodo tudi v novem občinskem svetu zavzemali za takšno urbanistično politiko, ki bo ustrezala potrebam in zahtevam domačega prebivalstva. Odklanjali bodo politiko, ki je privedla, da se je število volivcev v občini povečalo za skoraj 400 enot od zadnjih občinskih volitev leta 1970. To je po našem mnenju glavni problem, k ga bo morala prihodnja občinska ..prava rešiti v skladu s koristmi slovenskega prebivalstva zgoniške občine. V tej zvezi ugotavljamo, da je takšno stališče povsem v skladu s protifašistično miselnostjo prebivalstva na še občine, kateremu grozi fašistič na nevarnost le od zunaj. Ta ne varnost pa je lahko pri nas stvar na, ker že sedaj kandidira Krščanska demokracija, če pojdejo stvari tako naprej pa bomo lahko pri pri hodnjih volitvah imeli tudi druge italijanske liste in med njimi celo fašistično.
Čjmprej' je' tfèbà 'tudi pohiteti z izvedbo vseh tistih načrtov, ki jih je odobril dosedanji občinski svet. Gre za programske obveznosti, ki zadevajo gospodarsko, upravno in družbeno življenje v občini, pri čemer prihajajo predvsem v poštev potrebe na kulturnem in športnem področju. Največjo pozornost bo svetovalska skupina Slovenske skupnosti posvetila problemom naše mladine, ki mora imeti na razpolago vse tiste infrastrukture, ki so nujno potrebne, če hočemo, da bo v najvišji meri razvila svojo lastno osebnost.
JANKO GRUDEN
Menim, da je najbolj pomembno ter hkrati najbolj občuteno skrajno pereče vprašanje - težko finančno stanje, v katerem se je še posebno ta krajevna ustanova znašla po nedavni davčni reformi in v času gospodarske krize. V naši občini, kjer poleg običajnih trgovskih, gostinskih in turističnih obratov ter nekaj o-brtnikov praktično ni nobene industrije, dohodki že dalj časa dejansko stagnirajo s hudimi posledicami
zadevali v mejah pristojnosti in možnosti, da se ovrednotijo vse tradicionalne dejavnosti domačega prebivalstva, kot so kmetijstvo, obrtništvo, zadnje čase tudi vrtnarstvo in cvetličarstvo. Podprli bomo vse oblike zadružnega delovanja in druge pobude, ki omogočajo vsestranski gospodarski in družbeni razvoj celotne skupnosti v občini.
Sekcija socialistične stranke v Zgoniku se je avtonomno odločila za skupen nastop s komunisti na Napredni listi v globokem in trdnem prepričanju, da je najboljša in e-dina pravilna pot tesno sodelovanje vseh naprednih demoKratičnih sil pri vodenju krajevnih javnih u-prav povsod, kjer je to možno in kjer obstaja pogoj za čimbolj u-spešno delovanje v korist najširših ljudskih slojev. Tu ni bilo nobenega ukaza od zgoraj, ne gre za o-čitani nam «frontizem». Tako smo se odločili iz zelo enostavnega razloga, ker smo prepričani, da so levičarske napredne uprave vzor po svojem vsestranskem nesebičnem, poštenem in učinkovitem delovanju v primeru z drugimi. Naša skupina bo napela vse sile, da bo sodelovanje v koaliciji iskreno, globoko in plodno, podprla bo vsak koristen predlog in vedno bo pripravljena na korekten dialog z ''sem: demokratičnimi silanr pri iskanju najboljših rešitev v korist celotnega prebivalstva zgoniške občine.
MILOŠ BUDIN
Mislim, da nima v tem trenutku naša občina takega perečega problema, ki bi bil značilen samo zanjo, kar velja n. pr. za Repenta-bor, kjer je vprašanje tovornega postajališča najbolj v ospredju.
Nedvomno je vprašanje narodnostne sestave občine zelo važno, kot
NA VOLILNEM ZBOROVANJU KPI V DOBERDOBU GOVORILA J. JARC INI. BRATINA
Goriška federacija KPI objavila svoj program o vprašanjih Slovencev
V njem stranka navaja dosežke politike levice in zlasti KPI ter opredeljuje svoje nadaljnje obveznosti ■ Gorica lahko uspeva samo v prijateljstvu med Italijo in Jugoslavijo
Goriška federacija KPI je objavila volilni program svoje politike do slovenske narodnostne skupnosti. V njem ugotavlja, da je boj levice in zlasti boj komunistov rodil nekaj dobrih sadov. Tako je bilo mogoče v štandrežu, kjer je KD z regulacijskim načrtom vsilila naši skupnosti škodljive izbire, popraviti program izgradnje ljudskih stanovanj (zakon 167), ki je z narodnostnega vidika Štandrež najbolj ogrožal. Nadalje so na predlog KPI vnesli v pravilnik o delovanju rajonskih konzult pravico Slovencem, da uporabljajo svoj jezik ter obveznost občine, da določi za konzulte prevajalce. Ni pa se še uresničila zahteva po namestitvi dvojezičnih napisov po slovenskih predmestjih. To slabost pripisuje KPI levi sredini, ki nima toliko političnega poguma kot druge občine goriške pokrajine. Zato je vprašanje toponoma-stike še vedno odprto ter kaže na
pokrajini, zlasti v zvezi s problemi, delavcev slovenske narodnostne skupnosti in antifašizmom. Rekel je, da so komunisti večkrat zahtevali za Slovence dvojezično poslovanje pokrajinskih uradov in uporabo slovenščine v pokrajinskem svetu, dvojezično toponomastiko, gradnjo novega poslopja za slovenske šole v Gorici in poseg pokrajine za odobritev zakona o globalni zaščiti slovenske manjšine, vendar so zmeraj naleteli na gluha ušesa in na slabo voljo KD.
Ivan Bratina je posvetil večji del svojega govora krizi italijanske družbe in volilni kampanji tajnika KD. Bratina je rekel, da hoče Fanfani s svojimi posegi o javnem redu prikriti prave vzroke krize. Novi, ostrejši zakoni ne bodo preprečili porasta kriminala, če novi ekonomski razvoj ne bo popravil to, kar je napačnega napravila 30-letna uprava I krščanske demokracije, ko je po-
klicala sto tisoče in sto tisoče delavcev z Juga v velika industrijska središča severne Italije in jim pogosto nudila samo začasno delo in brezposelnost. Bratina je potem še obrazložil program partije za popolno zaščito in vsestranski razvoj slovenske narodnostne skupnosti na Goriškem in pozval zlasti slovenske mladinke in mladince, ki bodo 15. junija prvič volili, naj se pridružijo boju KPI za demokratičen preokret v državi.
KPI prireja danes v štandrežu pokrajinski aktiv komunistov, ki ga bo vodil tajnik federacije Tullio Pa-izza; na njem bodo spregovorili kandidati Andrej Jarc, Ace Mermolja, Ivan Bratina, Venko Devetak in Vilma Brajnik. V četrtek bo v Krminu govoril odv. Battello, v petek ob
13.30	pa bosta na Trgu Cesare Battisti v Gorici spregovorila na zborovanju KPI Giuliano Pajetta in Nereo Battello.
NA ŠOLSKI PRIREDITVI V ULICI RANDACCIO
Pozdrav Ljubki Bratuževi učiteljici, ki odhaja v pokoj
Učenci so na prireditvi proslavili 30-Ietn'co osvoboditve - Vsako leto več sodelujočih
V	slovenski osnovni šoli v Ulici Randaccio so se na sobotni zaključni šolski prireditvi otroci in starši poslovili od Ljubke Šorli-Bratuževe, učiteljice, ki odhaja po dolgoletnem poučevanju na tej in drugih šolah, v zasluženi pokoj.
V	imenu staršev je spregovoril predsednik okoliškega šolskega sveta Marko Waltritsch, ki je že uvodoma dejal, «da bo težko biti podobni gospe Bratuževi. Poznamo jo kot čudovito vzgojiteljico, ki je imela vedno in ob vsaki priliki,' in ki jo ima še, lepo in toplo besedo za vsakogar. Naše otroke je vedno in povsod, kljub birokratskim omejitvam, vzgajala v narodnem duhu, ki je nam, goriškim Slovencem, tako potreben. Gospa Bratuževa,» je nadaljeval govornik, «je živ dokaz trpljenja slovenskega naroda na tem zahodnem delu slovenske zemlje. Fašisti so ji umorili moža, ker je hotel biti in ostati Slovenec in ker je hotel, da bi tudi drugi ostali Slovenci. Med narodnoosvobodilno borbo, v kateri smo bili vsi primorski Slovenci združeni v borbi proti fašizmu in nacizmu, so jo fašisti zaprli in mučili v zloglasnem zaporu v Ulici Bellosguardo v Trstu. Po osvobodit-
OBCNI ZBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA «SOVODNJE»
Narodnoobrambno delo se je razživelo šele z dograditvijo Kulturnega doma
Poročila predsednika in odbornikov ter pozdravi gostov - Izvolitev novega odbora ter sprejem društvenega pravilnika
V soboto zvečer so imeli člani prosvetnega društva «Sovodnje» svoj redni občni zbor. Na njem so podali obračun gradnje Kulturnega doma kakor tudi vse dejavnosti
panje v dosedanji odbor.
Predsednik delovnega odbora prof.
Jožko Prinčič je nato prosil blagajnika Kulturnega doma Draga
Tomšiča, da poroča o dohodkih in '	venskega naroda med vojno, na
zadnjih dveh let.	Sprejeli so	Jru-	j	izdatkih. Drago Tomšič je podrobno !	skupni boj vsega slovenskega na-
štveni pravilnik	ter izvolili	nov	nanizal vse številke, ki jih ni bilo :	roda proti okupatorjem, za narodno
boditve, je dejal, kako žive so v naših društvih tradicije narodnoosvobodilnega boja. Te tradicije nas spominjajo na skupno usodo šlo-
za vse delovanje občinske uprave. To stanje onemogoča realizacijo mnogih že načrtovanih in načetih nujnih del ter je v kričečem nasprotju s čedalje večjimi potrebami prebivalstva, posebno po osnovnih socialnih storitvah, kot so javni prevozi, zdravstvo, šolf otroško varstvo in po kulturno - prosvetnem in športno - rekreativnem udejstvovanju. Kot predstavnik napredne delavske, ljudske stranke, ki se v vsedržavnem merilu odločno zavzema za korenito reformo, ki naj zagotovi krajevnim ustanovam širšo avtonomijo in pristojnosti, menim, da nam le ta pridobitev zagotavlja, da gremo po poti resnične decentralizacije in demokratizacije javnou pravnega delovanja ter dejanske pristojnosti ljudskih množic pri upravljanju javnih zadev ir najširšem neposrednem soodločanju o vpraša njih splošnega interesa.
Najbolj pomembnt smernica na šega programa je popolne zausta vitev in strogo omejevanje vsake ga nadaljnjega naseljevanja ali nasilnega, tudi načrtnega s strani določenih krogov, -premìniania etnie nega ravnovesja v naši občini v škodo slovenske manjšine. V ta namen bomo delovali in si vsestransko pri-
za vse ostale okoliške občine, vendar je treba na ta problem gledati širše in se ne sme ta enostavno zreducirati na demagoški volilni paroli, češ da obstaja resna nevarnost, da ^o K"' dobila tokrat svoje predstavništvo v občinskem svetu in da je treb-' zato da bi preprečili izseljevanje domačinov v mesto, spremeniti regulacijski načrt. Ne eno ne drugo ne odgovarja resnici.
Naša uprava razpolaga z regulacijskim načrtom, ki ščiti koristi celotnega prebivalstva, torej slovenske narodnostne skupnosti. Poudariti pa moram, da je od samih prebivalcev, oziroma točneje od last nikov zemljišč na zazidljivih pod ročjih, odslej precej odvisno, kak šen bo dotok prebivalcev italijan ske narodnosti v našo občino. Seve da bo morala tudi uprava v kali zatreti vsak poskus nasilnega spreminjanja etničnega ravnovesja občine, kar je izrecno poudarjeno v našem volilnem programu. Vendar regulacijski načrti še ne rešujejo vseh vprašanj naše narodnostne skupnosti. Važen je še ves ostali del upravnega programa, oziroma vse ostalo upravno delovanje od raznih javnih del, do angažiranosti občinske uprave v organih, kakršen je n. pr. Kraška gorska skupnost.
Uprava se bo morala še nadalje zavzemati za to, da bodo naši kraji dobili še vse nedokončane in potrebne socialne usluge ir infrastrukture (prostori za kulturne in športne dejavnosti, prevozi, zdravstvo, smetarska služba, šolsko poslopje v Briščikih, ljudska stanovanja, občinska knjižnica itd.) in seveda, da bo domačim gospodarskim dejavnostim (kmetijstvo, cvetličarstvo, obrtništvo, zadružništvo) zajamčen razvoj. Uresničevanje vsega tega je ŠT doslej počasi, ker so naši občinski u-pravi, kot vsem ostalim krajevnim upravam, primanjkovala potrebna finančna sredstva, za kar je dajala prednost najpotrebnejšim storitvam. Kot primer naj navedem samo eno najvažnejših realizacij dosedanje u-prave, to je šolo s celodnevnim poukom, ki je nedvomno neprecenljive vrednosti in važnosti za našo občinsko skupnost oziroma za celo našo narodnostno skupnost. In prav to, pomanjkanje finančnih sredstev, je eden najvažnejših problemov naše občine. Naš program je torej celota, ki temelji na predpostavkah antifašizma, prizadevanja za pravno priznanje pravic slovenski narodnostni skupnosti in končno na enotnosti naprednih demokratičnih ljudskih sil. Tu odgovarjam že na tretje vprašanje. Za letošnje volitve smo obnovili sodelovanje med KPI in PSI. kar je vsekakor jamstvo za uspešno delovanje uprave, ki bo u stanovila posvetovalne organe (vaške svetel, s katerimi br zagotov (jena celotnemu pfebivaUtvu mož nost neposi etne"« soodločanja pr upravljanju občine.
nacionalističen in protidemokratičen
duh, ki preveva stranke večine, ki inmiiimiiiiiliiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiimiiuiiiiMllfiiilimmiimMtiiimiiiliiinHmiiiiimtilflliliimtiitliiilllilliliimillliiiiitimiiHtiiiliiillllltlllllliliiiiiillllilllllliiiiiiil
so na vladi. Uspeh politike levice je tudi ustanovitev slovenske konzulte za manjšinska vprašanja. KPI nadalje navaja svoj zakonski predlog za globalno zaščito, Škerkov zakon o slovenski šoli, sklicanje manjšinske konference pokrajinskega značaja, ki so jo predlagali komunisti, kar je izoliralo fašiste in tiste kroge, ki so nacionalistično in protislovensko usmerjeni.
Potem, ko poudarja svojo borbeno protifašistično naravnanost, navaja stranka obveznosti za prihodnje razdobje, med katerimi omenja boj za dvojezičnost, vrnitev izvirnih slovenskih priimkov, nadaljevanje akcije za zaščito ogrožene štandre-ške slovenske sredine itd. KPI hoče doseči od občine Gorice, da bo bolj odprta za potrebe okolice in vasi, dalje se bori za popolno avtonomijo slovenskih šol za sklicanje slovenske konzulte ter pravično porazdelitev denarnih sredstev kulturnim in športnim društvom.
V	okviru splošnih političnih smernic se bo KPI borila za uveljavljanje ustave ter duha odporništva, za mir in prijateljstvo med narodi in državami, zlasti med Italijo in Jugoslavijo, kar je nujen pogoj za uveljavitev ekonomske vloge Gorice in njene pokrajine. Samo tako bo Gorica lahko postala most med Italijo in socialističnimi državami vzhodne Evrope. KPI se v tem smislu zavzema za dokončno ureditev meja med Italiji/ in Jugoslavijo na podlagi priznanja realnega stanja, ki izhaja iz druge svetovne vojne ter za drugačno zunanjo in vojaško politiko Italije in da se končno odpravijo vojaške služnosti.
V	petek zvečer sta na volilnem zborovanju, ki ga je organizirala doberdobska sekcija KPI sprego-rila dosedanji pokrajinski svetovalec Jože Jarc in kandidat za KPI za pokrajinski svet Ivan Bratina.
Jože Jarc je obrazložil delovanje komunističnih svetovalcev v teku petletne mandatne dobe v goriški
MLADINSKI KROŽEK GORICA
priredi jutri, 11. junija, ob 20.30 na svojem sedežu na Svetogorski cesti 84 (Slovenski dijaški dom) okroglo mizo o
POMENU VOLILNE PRAVICE 18-LETNIKOV
Uvodno poročilo bosta imela prof. Ivan Bratina (.KPI) in prof. Štefan Bukovec (PSI) kandidata
na pokrajinskih volitvah
odbor.
Predsednik prosvetnega društva «Sovodnje» Janko Cotič je v svojem poročilu rekel, da so bile pred dograditvijo Kulturnega doma razmere za kulturno-prosvetno in sleherno drugačno dejavnost v društvu zelo težavne, če ne celo nemogoče. «Zavedali smo se, da ne more slovenska vas in ne sme biti, brez pr/ mernega poslopja, v katerem bi se vaščani shajali, se kulturno udejstvovali in tako ohranjevali našo narodnost in naš jezik. Lotili smo se teževne naloge, da si zgradimo prikladen objekt. Sestavili smo odbor, ki je brez pomislekov in obotavljanja prevzel nase finančno in materialno breme. Pri gradnji je sodelovalo veliko občanov in ustanov,» je rekel predsednik Janko Cotič, potem pa se je zahvalil posojilnici, ki je darovala zemljišče, ter Slovenski kulturno-gospodarski zvezi, ki je razumela potrebe So-vodenjcev ter jih finančno podprla. Celotna gradnja je stala okoli 14 milijonov lir, lahko pa trdimo, je dodal Cotič, da znaša zaradi ugodnih pogodb s podjetji vrednost zgradbe okoli 20 milijonov. Na podlagi velikega števila prireditev, ki so bile v domu, ter popestritve domače dejavnosti, pred tremi leti odprt Kultm-ni dom (svečanost je bila 22. oktobra 1972) ni bil zgrajen kot spomenik, ampak kot pripomoček za razvoj narodnega dela. Predsednik Janko Cotič je rekel, da ni namen občnega zbora navajati vse
malo, tako da je vsakdo dobil in družbeno osvoboditev. Slovenci jasno sliko stanja. Objekt je veljal j v zamejstvu smo ogromno prispe-13,4 milijona lir, če pa prištejemo vali k uresničitvi tega cilja, zato še obresti in menice, potem je zna- 1 nam je matična domovina dvakrat
šal strošek 14,4 milijona. Vaščani so v denarju prispevali 2,3 milijona lir, prosvetno društvo je iz svoje blagajne plačalo 2 milijona lir, na pomoč je priskočila tudi Slovenska kultumo-gospodarska zveza. Drago Tomšič se ie zahvalil tistim, ki so s prostovoljnim delom opravili o-gromnega dela, jjira./-, tako., pa .tudi dobrotnikom Id niso hoteli biti ime-
* lil » O ,1 *-«• 1 . * . . ». .».* I • « . •—a I ' . w
novani in katerih delež je bil pomemben.
Za njim je blagajnik p.d. «Sovodnje» Davorin Pelicon poročal o stanju blagajne zadnjih dveh let. po katerem si je društvo z raznimi prireditvami (ki jih v nekaterih primerih prireja skupno s športnim društvom ter si dobiček deli na pol) ustvarilo sklad v višini okoli 658 tisoč lir.
draga: prvič zato, ker smo nanjo jezikovno in kulturno navezani, drugič pa zato, ker je socialistična in samoupravna. Ob koncu je želel novemu odboru, da bi tudi v bodoče na široko odpiral vrata vsem, ki so žejni slovenske’besede in kulture in ki hočejo prispevati h krepitvi naše skupnosti.
Podpredsemk Slovenske prosvetne zveze Šaverij Rožič je pohvalil delovanje društva, ki je bolj živahno in pestro, odkar ima svoj sedež. Poudaril je odgovornosti izvoljenih odbornikov ter želel, da bi Nonet postal zbor in tako omogočil domačim pevcem, da se priključijo delovanju v domači vasi.
K razpravi o poročilih so se prijavili številni prisotni, ki so predvsem s predlogi začrtali, kakšno naj bo bodoče delovanje dru-
V imenu SKGZ je nato pozdravil	~
občni zbor Gorazd Vesel, ki je poh- : štva. Tako je Emil Tomšič predla-valil delovanje odbora ter visoko j gai, naj delo ne sloni samo na od-narodno zavest kakor tudi podjet-1 bornikih. Vilko Fajt je obžaloval, nost, ki se je v vasi pokazala ob' da se polaganj občinskih vencev k tako zahtevni nalogi kot je bila | spomenikom padlih v večjem številu gradnja doma. Omenil ie nadalje ; ne udeležujejo tudi člani prosvet-skrb SKGZ, da tudi drugje na Go- j nega društva, saj se moramo pariškem ustvari pogoje za boljše kul- j dlim zahvaliti za naše sedanje na-tumo delovanje, zlasti v mestu Go- ; rodne pravice. Župnik Marijan Ko-rici, potem pa je omenil važnost mjanc je predlagal nadaljevanje prosvetnih društev v življenju naše vzgojnih predavanj, priporočal je narodnostne skupnosti. Poudaril je ustanovitev otroškega zbora, grad-pomeroben delež naših delavcev ori njo telovadnice ter nadaljevanje
___	       j___ ___ uveljavljanju slovenskega jezika . kuharskih in krojnih predavanj.
prireditve, ki so se zvrstile v domu! (zeM nazorno se je pokazal pravi vendar v slovenščini. ^
ker jih vsakdo pozna, ampak ocena v snoru v podjetju LACEGO) ter | Prof. Jožko Prinčič je nanizal
delovanja in predlaganje novih po- poudaril dolžnost slovenskih delavk j konkretne oblike društvenega de-
in delavcev, da prevzemajo odgo- lovanja, ter je pri tem zlasti s°vo-vernosti tudi v sindikalni organi-1 ril o nastanku fotokluba. Podlaga zaciji in v njej skrbijo za uporabo j tega društva so bile nekatere fo-slovenskega jezika. Ko je govoril o ! tografske razstave m tečaj o ta
vi je nastopila učiteljsko službo in je do danes učila naše otroke v raznih krajih Goriške.»
«Ko smo starši pred leti bili hud boj za obstoj in razvoj te naše šole,» je nadaljeval Waltritsch, «ko smo od raznih oblasti zahtevali še več učnih moči, še več razredov, smo imeli v vseh učilnicah, posebno pa v gospe Bratuževi, iskrenega, poštenega in zavzetega zaveznika, saj smo se skupno, učiteljice in starši, borili ne le za boljšo vzgojo naših otrok, marveč za napredek tukajšnjega slovenskega življa.»
Zatem je v imenu staršev drugega razreda spregovorila gospa Vrtovčeva, priznanje gospe Bratuževi sta izrekla še didaktični ravnatelj dr. Milan Brešan in občinski odbornik za šolstvo Moise.
Bratuževi so nato otroci izročili nekaj daril in lep šop cvetlic, ona pa se je vsem, s solzami v očeh, zahvalila za to prijetno presenečenje in za sodelovanje v vseh teh letih.
Šolska prireditev je pokazala kako je v nekaj letih napredovala ta naša šola. Skupno so nastopili otroci vrtca in osnovne šole. Vsako leto jih je več. Nastopali so s posameznimi recitacijami ali s skupinskimi, nastopali so mladi glasbeniki, ki o-biskujejo Glasbeno šolo, nastopali so zborčki posameznih razredov in mogočni zbor celotne šole. Odveč bi bilo naštevati vse točke, saj je program trajal več kot eno uro in so v njem prišli do izraza vsi otroci.
V šolsko prireditev so vključili tudi proslavo 30-letnice osvoboditve. V njej so sodelovali učenci 2. in 5. razreda. Učenci so deklamirali «Žalostno pravljico», Kajuhovo «Materi padlega partizana», «Kurirčka Andrejca», «Po pohodu», «Krvavo bajko» in «Begunje», ob koncu pa je zbor zapel «Žrtvam» in Prešernovo «Zdravljico».
Umestitvena seja rajonske konzulte
Danes ob 18. uri bo v prostorih Mladinskega krožka (Svetogorska cesta 84) umestitvena seja rajonska konzulte za severni del mesta. Z današnjo sejo bo v Gorici pričelo delovati vseh devet rajonskih konzult. Glavna točka seje je posvečena izvolitvi predsednika konzulte.
Kino
bud za prihodnje. Cotič se je zah valil vsem sodelavcem in tudi tistim, ki so brez obotavljanja nod-j pisali menice za posojilo pri grad-
nji in s tem dokazali popolno za u-1 letošnjih proslavah 30-lefnice osvo-| tografiranju. Klub, ki se ^je^ porod J
....nuli.........................................................................mn....mn....mmmmmimmmmi mejg fgj. zajel ljubitelje fotografiranja iz vse Goriške. Nadalje je omenil recitacijski tečaj, ki je izboljšal izgovarjavo nastopajočih, folklorno skupino in Nonet ter se zavzel za specializacijo prosvetnih društev na nekaterih področjih, kot je v Sovodnjah, aenimo. folklorno. | Predstavnik športnega društva Davorin Pelicon je poudaril potrebo po nadaljnjem sodelovanju športa in prosvete. Janko Cotič je omenil prizadevanje Glasbene matice za glasbeno vzgojo mladine v Sovodnjah, kjer deluje podružnica glasbe ne šole s 30 gojenci.
Predsednik občnega zbora dr. Jožko Prinčič je nato prebral društveni pravilnik, ki so ga odobrili z dopolnilom Janka Cotiča, po katerem bo odbornik izključen iz od bora, če bo trikrat zaporedoma neupravičeno odsoten Občni zbor so sklenili z izvolitvijo novega odobora in nadzornega odbora. Odbor sestavljajo Emil Tomšič. Drago Tomšič, Vilko Fajt Lučo Fajt. Miro Kuzmin, Davorin Peli
USPESM POBUDA SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA
Na Vrhu je bilo ob prisotnosti več sto ljudi četrto obmejno srečanje slovenskih planincev
Prišli so zastopniki iz Celovca, Benečije, Trsta in iz Slovenije - Imeli so tudi bogat kulturni program
Na lepi izletniški točki na Vrhu, odkoder je lep razgled na vso gori-ško kotlino in na spodnji del Vipay-ske doline ter na oddaljene gore, je bilo v nedeljo četrto obmejno srečanje slovenskih planincev, ki ga je tokrat priredilo SRD Gorica. Na Lar-gi, kjer imajo svoje prireditve vr-hovski prosvetarji, se je zbrala veliko planincev iz .vseh krajev nase dežele ter iz domovine. Z Jesenic so prišli kar s štirimi avtobusi. Taka srečanja prirejajo vsako leto zamejska planinska društva: prvo pa je bilo pred štirimi leti v priredbi planincev z Jesenic, prihodnje leto pa bodo organizacijo prevzeli Benečani, ki so pred kratkim ustanovili svoje slovensko planinsko društvo.
Že pred napovedano uro se je zbralo precej planincev Predsednica SPD Jožica Smet se je ob začet
pa je ponesla venec pred spomenik padlim z Vrha.
Smetova je nato pozdravila vse prisotne planince in številne zastopnike društev in ustanov. Prisotna sta bila sovodenjski župan Jožef češčut in doberdobski Andrej Jarc.
le in Stane Kofer za PD Mojstrana.
Po uvodni besedi Smetove so zastopniki ustanov in društev prinesli tudi svoje pozdrave, zastopniki nekaterih društev iz Slovenije so izročili tudi svoja darila. Zelo navdu-_ šeno so planinci pozdravili Ludvika Planinsko zvezo Slovenije sta za-‘ Zorzuta, ki je s svojim običajnim
stopala Tone Bučar in Franjo Kloč- humorjem povedal nekaj verzov. i ^ ^	________ ____
nik, prisotni so bili tudi Janez Koš- Svoj pesniški prispevek je prinesel : con '2dravko petejan, Marjan Tom nik za PD Jesenice, dr. Sonja Ma- tudi ljudski pesmk Dominik Kovic j §i- ' in Rosana Petejan. V nadzor sera za SPD Trst, Vojmir Filipič s Peči.
kulturnem programu so nato
za beneško planinsko društvo, Lju- V kulturnem programu so_ bo Urbais za SPD Celovec, Edmund	sodelovali moški zbor «Oton Zupan-
Košuta za SKGZ, Marko Waltritsch	čič» iz štandreža pod vodstvom A-
za SPZ prof. Leopold Devetak za	leša Hobana, recitatorji Sonja Lut-
PD «Danica» z Vrha, Dino Roner	man, Miran Čotar, Dino Paulin, Veza zvezo športnih društev, Niko	sna Cargnel, Katjuša Ožbot, Nina
Brešan za mladinski krožek, Janko	Kurenc z Jesenic, oktet «Sovoboda»
Lapajne za PD Bohinjska Bistrica,	iz Žirovnice, trio Sedej iz Nove Go-
Franc Oblak za PD Žiri, Zdenka rice, kvintet jeseniških železarjev, Kavčič za PD Tolmin, Janko Fili za tamburaški zbor «Tomaž God» iz meddruštveni odbor primorskih pia- Bohinjske Bistrice in godba na pi-
__________________________ ninskih društev, Florjan Hvala za hala z Jesenic.
ku svojega govora spomnila padlih i pp Nova Gorica, Marjan Poljšak ! Po kosilu so bile na sporedu še planincev v narodnoosvobodilni bor | za pp Ajdovščina, Bogdan Rojc za šaljive tekme, kot n.pr. vlečenje bi, saj je bilo srečanje prirejeno ob | PD Sežana, Pavel Makuc za PD vrvi. Planinci so se pomudili na 130-let.nici osvoboditve in 30-letnici r Cerkno, Slavko Hribar za PD So- tem lepem predelu goriškega Kra-"knevitvp	društva.	š^nH-raki	pevci j vodenj iz Poljanske dolin» Miloš	sa celo popoldne, imeli so nato mo-
, so zapeli	žalostinko.	Miloš	Tabaj	jel Mrak za PD Škofja loka Marjan	žnost videti tudi letalsko parado na
i recitiral «Žrtvam», delegacija SPD | Beg za PD Javornik iz Koriške Be- goriškem letališču.
nem odboru so Janko Cotič. Jožef češčut in Franc Petejan.
VOLILNA ZBOROVANJA
Socialistična stranka Italije vabi na vclilno zborovanje poslanca Lorisa Fortune, ki bo drevi, cb 18.30 v mali dvorani UGG.
Lista občinske enotnosti v števerja nu vabi na volilno zborovanje, ki bo drevi ob 21. uri na Trgu Svobode v Števerjanu Govoril bo socialistični kandidat na pokrajinskih volitvah dr Štefan. Bukovec.
Komunistična partija Italije vabi na volilni shod, ki bo danes ob 20. uri v Sovodnjah (pred občino). Govorila bosta Ivan Bratina in Venceslav De vetak.
Gorica
VERDI 17.15—22.00 «Alla mia cara mamma nel giorno del suo compleanno». P. Villaggio in E. Giorgi, barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO 17.00—22.00 «Dài papà, sei una forza!». B. Krane in B. Rush. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.30—22.00 «Tre a-mici, le mogli... e affettuosamente le altre». Y. Montand, M. Piccoli in S. Reggiani, barvni film.
CENTRALE 17.00- 21.30 «Godvilla contro i robot». M. Daimon in K. Ao-yama. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «L'amico di famiglia», M. Piccoli in S. Andran. mladini pod 13. letom prepovedan.
Tržič
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Salvo D'Acquisto», barvni film.
PRINCIPE 18.00—22.00 «Il fantasma della libertà». Barvni film.
^ ora Gorica
SOČA «Delfinov dan», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Dekle ■ iz Hong Konga», nemški barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Rop na Ažurni obali», fran-coski barvni film ob 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in nnnoči ie v Go
rici dežurna lekarna Pontoni e Bassi,
Raštel 52, tel. 83-349.
OBČINA GORICA
Splošni regulacijski načrt goriške občine.
Načrt področij, namenjenih produktivnim objektom (P.I.P.): člen 27 zakon st. 865 z dne 22. oktobra 1971.
OBVESTILO
V smislu člena 15 obstoječega urbanističnega zakona se sporoča, da bodo dokumenti in materiali, ki se nanašajo na načrt področja, ki je namenjeno produktivnim objeklom industrijskega značaja deponirani na urbanističnem uradu soba št. 1 za z zakonom, odmerjen čas začenši od 10. junija 1975.
Gorica 15. maja 1975
Geneialni lariik
dr. Giulio Senni
Župan
Pasqua t emione
OBČINA GORICA
Splošni regulacijski načrt goriške občine
Varianta št. 9: Spremembe k členu 20 pravil za izvajanje načrta po odobritvi občinskega sveta št 110 od 29. aprila 1975.
OBVESTILO
V smislu člena 9 obstoječega urbanističnega zakona se sporoča, da bodo akti. ki se nanašajo na varianto št 9 splošnega rt gulaci iškega načrta deponirani na goriškem urbanističnem uradu soba št. I za z za konom odmerjen čas od 10. junija 1975.
Gorica. 15. maja 1975
Generalni tajnik
dr. Giulio Senni
Župan
Pasquale De Simone
SLOVENSKA SKUPNOST V OBČINI DOLINA
Proti spreminjanju etničnega značaja
Volilni proglas obsega tudi podroben delovni program v 16 točkah
Področje občine Dolina je v zadnjem desetletju doživelo temeljite spremembe tako v urbanistično-in-dustrijskem kot v demografsko-narodnostnem pogledu. Posledice teh sprememb se že vidno kažejo, še bolj pa se bodo kazale v bodočnosti. Občina oziroma njen ozemeljski prostor leži v neposrednem dotiku s tržaškim predmestjem, ki se neurejeno razvija. Pa tudi sami gospodarski programi Trsta so bili sestavljeni enostransko, saj so iskali rešitev iz povojne krize v industrializaciji za vsako ceno. Tako se je industrijsko področje neurejeno širilo od Sv. Sobote proti Domju. Dolini in Boljuncu in sedaj sili v spodnji del Osapske doline pri Orehu. Pri tem je zelo drago plačala in še plačuje dolinska občina oziroma njeni prebivalci v social-no-gospodarskem, narodnostnem, urbanističnem in ekološkem pogledu. Dovolj je, da omenimo gospodarsko oškodovanje naših ljudi zaradi prisilnih razlastitev in vdora industrijskih objektov tik pred naseljena središča z vsemi škodljivimi vplivi in resnimi nevarnostmi, ki gredo od ropota ;n prahu pa do tresenja in onesnaževanja zraka in življenjskega o-kolja sploh. Zaradi skrčenja in pomanjkanja primernih zazidljivih površin je resno ogrožen naraven urbanističen razvoj večjih krajev in vasi. Doživeli smo že tudi požar naftnih hranilnikov, ki je povzročil velik preplah med prebivalstvom in ki bi bil v drugačnih vremenskih in drugih o-koliščinah lahko imel druge nepredvidljive posledice.
*A UČINKOVIT REGULACIJSKI NAČRT V KORIST OBČANOV
Zaradi tega je v izključnem interesu občanov, da se ne dovolijo več graditi kaki novi industrijski objekti, kajti industrijsko področje je po vseh normalnih merilih glede na dano površino ter konfiguracijo področja že prenasičeno. Vsako nadaljnje širjenje bi predstavljalo resno nevarnost za že tako ogroženo ravnovesje naravnih faktorjev, da o drugih posledicah za posameznika in celotno prebivalstvo niti ne govorimo. Zato naj splošni ir podrobni regulacijski načrti ščitijo predvsem koristi občanov in domačinov, naraven in nemoten razvoj naših vasi v urbanističnem, športnem, kultumo-prosvetnem in ekološkem pogledu.
PROTI SPREMINJANJU NARODNOSTNEGA ZNAČAJA OBČINE Drug zaskrbljiv pojav, ki prav v zadnjem času prihaja do izraza, je naraščanje prebivalstva predvsem zaradi priseljevanja od zunaj in to v glavnem pripadnikov italijanske narodnosti. Zaradi tega se je v zadnjih letih občutno spremenilo razmerje med Slovenci in Italijani. Če je bila dolinska občina pred desetimi leti 95 odst. slovenska po prebivalstvu, je danes verjetno komaj 70 odst. Če gre tako naprej, bomo Slovenci že čez deset let v manjšini, kakor se je zgodilo v nabrežinski občini. Zato odločno zavračamo kot nevzdržno stališče, po katerem italijanski priseljenci, ki volijo KPI in PSI, «ohranjajo» slovensko upravo in s tem slovenski narodnostni značaj dolinske občine!
Povemo naj, da je po podatkih ljudskega štetja leta 1961 bilo v občini 5175 prebivalcev, leta 1971 že 5644. po zadnjih podatkih pa se bližamo številki 6000.
Tako je bila pripravljena pot še drugim italijanskim strankam, ki so sedaj masovno vdrle v dolinsko občino in predložile svoje liste za občinske volitve. Med temi so celo republikanci (PRI) in liberalci (PLI), ki so se letos prvič predstavili.
Zaradi tega so slovenski volivci še pred večjo zgodovinsko odgovornostjo kot v preteklosti, da ne glede na svoje nazorsko prepričanje tudi v volilni kabini pokažejo, da so Slovenci. Kajti nujno potrebno je, da se Slovenska skupnost kot edina slovenska stranka čimbolj okrepi. Edinole utrjena in močna Slovenska skupnost se bo lahko uspešno upirala umetnemu spreminjanju narodnostne sestave dolinske občine!
Kandidati liste Slovenske skupnosti odražajo vse sloje prebival-
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. Hemi Berg son, 11. Alan, 12. orjak, 13. bas, 15. vas, 16. ja, 17. A.N., 18. Zaliv, 20. sel, 21. baron, 22. Liz, 23. uč, 25. pek, 26. Totip, 28. keson, 30. kad, 31. K.R., 32. dar, 33. VIDEM, 34. kam, 35. tesen, 36. BH, 37. id., 38. kar, 39. tal. 40. Tibet, 42. mrka, 43. Sigmund Freud.
NAVPIČNO: 1. Habakuk, 2. e-lan, 3. nas, 4. R.N., 5. BO, 6. Ervin. 7. rjav, 8. gas, 9 S.K., 10. Neal, 14. varen. 16. JEZIK, 18. zapor. 19. lok, 20. sit. 22. lo-den, 24. ČEDAD, 26. Tadej, 27. prehlad, 29, Sam, 30. kis, 33. veren, 34. kiss, 35. tabu, 36. Baku. 38. Kirn, 39. tre, 40. tg, 41. T.D.. 42. M.R.
stva in kraje v občini. Posebno so na listi zastopani mladi. Od mladih volivcev zato Slovenska skupnost pričakuje, da jo bodo podprli v čim večjem številu in se tako odzvali klicu časa in svoje narodne vesti.
Njeni izvoljeni kandidati se bodo namreč, kot doslej in še bolj, dosledno in odločno borili za koristi, tako občanov kot takih, kot tudi za uveljavljanje vseh pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ter za njeno globalno zaščito. Pri reševanju konkretnih krajevnih in drugih problemov pa se bodo ozirali predvsem na potrebe in koristi občanov, zlasti v socialnem, gospodarskem in kulturnem pogledu.
DELOVNI PROGRAM LISTE
SLOVENSKE SKUPNOSTI
1.	Ustaviti je treba nadaljnje širjenje industrije, posebno še postavitev novih naftnih hranilnikov nroti Dolini in Boljuncu.
2.	Zahtevati, da obstoječe industrije namestijo vse razpoložljive sodobne naprave za odpravo škodljivih vplivov kot so ropot, smrad, prah in tresenje.
3.	Popraviti in dopolniti regulacijski načrt tako, da se preprečijo vsakršne špekulacije in širjenje nevarnih objektov v bližini naseljenih središč. Domačinom naj se omogoči, da si na svojih zemljiščih lahko gradijo stanovanje za svoje potrebe.
4.	Z nedavno ustanovitvijo medobčinskega konzorcija za prevoze naj se reši problem javnih prevozov s Trstom ter med posameznimi kraji v občini. Potrebno je zgraditi av-busne čakalnice.
5.	Obnoviti in ojačiti vodovodno omrežje v posameznih krajih ter zgraditev vodnega hranilnika za potrebe Doline, kjer je dobavljanje vode zelo pomanjkljivo. Istočasno proučiti praktično izkoriščanje lokalnih vodnih izvirov.
6.	V okviru zdravstvene reforme približati ljudem osnovne zdravstvene usluge ter skrbeti za zaščito delovnega okolja.
7.	Urediti prostore v posameznih krajih ter krajevna okolja.
8.	Raztegniti napeljavo metana v občino.
9.	Modernizacija in razširitev javne razsvetljave ter načrtno urejevanje kanalizacije v posameznih naseljih.
10.	Osnovne šole in vrtci: izboljšati učilnice v Boljuncu in Mačkoljah, povečati število u-čilnic v Ricmanjih, pri Domju in v Dolini. Urediti nove prostore za otroške vrtce pri Domju, v Boljuncu, v Mačkoljah in v Dolini/ Za prevoz šoloobveznih otrok je potreben nov in večji šolski avtobus. Otrojški vrtci ONAIRC naj pridejo v občinsko oziroma državno upravo.
11.	Podpirati razne zadružne oblike sodelovanja v kmetijstvu ter proučitev vprašanja sodobne oljčne stiskalnice v Bregu.
12.	Podpiranje kulturno - prosvetne in športne dejavnosti.
13.	Proučitev načrta za razvoj turističnih dejavnosti v skladu s koristmi občanov.
.4. Zavzemati se za takšno zaščito Krasa in naravnega o-kolja, ki je v skladu s tradicijami in koristmi prizadetega prebivalstva.
.5. Vrnitev uradnega naziva naših vasi v prvotno obliko.
.6. Ustanovitev vaških posvetovalnih odborov.
Ob uradni otvoritvi nove sekcije Zveze slovenskih izseljencev
Praznična prireditev izseljencev iz Benečije v Biilachu pri Ziirichu
V gosteh so imeli Stalno slovensko gledališče iz Trsta, ki je uprizorilo burko «Mutasti muzikant», Birtičev ansambel in Vesele planšarje
V	soboto je bila v Biilachu pri Ziirichu velika slovenska prireditev, ki jo je v mestni dvorani priredila tamkajšnja mlada sekcija Zveze slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije, ki jo vodi mladi in prizadevni Danilo Chiacig. Prireditev lahko po pomenu primerjamo podobni manifestaciji, ki je bila pred časom v Belgiji, ko so prišli v goste k beneškim izseljencem Stalno slovensko gledališče iz Trsta in zbor Rečan. Tokrat so med izseljence v Švici prav tako prišli prvič naši gledališki igralci, z njimi pa beneški glasbenik Anton Birtič s svojimi pevci. Tako so tudi Benečani v Švici dobili svojo prvo večjo prireditev, ki je privabila več kot petsto ljudi iz vseh krajev Švice, ra tudi iz drugih evropskih držav. Poleg Benečanov se je prireditve udeležilo tudi nekaj Slovencev iz Trsta in Gorice, • ki so morali na delo po svetu, pa tudi izseljencev iz same Slovenije ni manjkalo.
V	imenu novoustanovljene sekcije Zveze slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije je prisotne najprej pozdravil predsednik sekcije Danilo Chiacig, ki je posebej pozdravil veliko skupino emigrantov iz Belgije ter vse druge, ki so prišli iz Francije, Nemčije, Luksemburga, Italije in iz vse Švice. Nato je predstavil nastopajoče — Antona Birtiča s svojimi pevci. Stalno slovensko gledališče iz Trsta ter ansambel Veselih planšarjev —
| in poudaril, da je praznik posve-' čen 30. obletnici osvoboditve, obenem pa z njim sekcija praznuje svojo uradno otvoritev. «Želim vam,» je končal Chiacig, «da bi se nocoj lepo počutili, obenem pa razmišljali o težkih problemih naše Benečije in se skupno z nami borili povsod po svetu za to, da bi čimprej dosegli naše slovenske pravice in se vrnili kot svobodni ljudje na našo zemljo.»
Nato je stopil na oder beneški glasbenik Anton Birtič, ki je najprej prebral priložnostno poezijo, nato pa s pevcema Adrio Gujon iz Tamor nad Mažerolami in Frankom Kukovcem iz Marsina, nastopil z vrsto pesmi: Adamičev/ Za našo vasjo, Birtičevimi Beneški brati, Mlada leta in Pane insanguinato, dalmatinsko narodno Mare, Mare ter Birtičevimi Moja Na-
Izscljenci iz Beneške Slovenije na družbenem srečanju v Biilachu
diža (ta je prav na prireditvi v Biilachu doživela svojo krstno izvedbo), Corri con me, Raztrgani košpi, Dolince beneške in Tata, o-stani doma, na posebno željo pa je dodal še pesem Moj dom.
Po tej uvodni točki je pozdrave Zveze slovenskih izseljencev i Beneške Slovenije prinesel odgovorni za nemški del Švice Pio Cragnaz. Poudaril je, da moramo danes bolj kot kdajkoli iskati enotnost, bolj kot kdajkoli je potrebna angažiranost, da se porazi imperialistična politika.
Nato je orisal težak položaj emigrantov spričo masovnega odpuščanja delavcev, zapiranja tovarn, nižanja plač in raznih diskriminacij, ki najbolj prizadevajo tuje delavce. S tako politiko postajajo bogati še bolj bogati, revni pa še bolj revni.
Vendar se danes stvari premikajo: priča smo zmagam osvobodilnih gibanj v svetu, glede izseljenstva pa je vredno poudariti kot
pomemben dosežek državno konferenco o emigraciji. Kljub temu o-staja še vedno preveč neizpolnjenih obljub, vse preveč se pozablja, da je italijanska republika izšla iz odporniškega gibanja.
Cragnaz se je nato spomnil vseh padlih za svobodo in poudaril, da je v Beneški Sloveniji osvobodilno gibanje zaživelo še pred 8. septembrom 1943, prav tu so se formirale tudi prve garibaldinske brigade, prav tu je prišlo do prvih stikov in sporazumov med slovenskimi in italijanskimi partizani. A po porazu nacifašizma so se morali beneški ljudje podati v emigracijo, v rudnike Francije in Belgije. Včerajšnji partizani so današnji emigranti. Fašizem je začel z uničevanjem beneške zemlje, današnja politika s tem uničevanjem nadaljuje.
Dotaknil se je nato vprašanja narodnostne diskriminacije in poudaril, da so beneški Slovenci dvakrat diskriminirani: doma kot Slo-
...........mi.........ml.imllllin.......im.nuni
NA DANAŠNJI DAN PRED 31 LETI
Prvo bombardiranje Trsta
Odlomek iz poročila, ki ga je o bombardiranju napisala takratna tajnica SPŽZ tov. Marjana, sedaj že pokojna Zora Ivančič
Na današnji dan pred 31 leti (10. junija 1944) je Trst doživel prvo bombardiranje zavezniškega letalstva, ki je zahtevalo več desetin smrtnih žrtev. O tem dogodku je takratna tajnica okrožnega odbora Slovenske protifašistične ženske zveze tov. Marjana (sedaj že pokojna Zora Ivančič) poslala pokrajinskemu odboru SPŽZ za Primorsko daljše poročilo, ki nosi datum 25. 6. 1944. Poročilo obravnava najprej nekaj organizacijskih vprašanj gibanja in na koncu informaciji o neki akciji, ve. osrednji del pa je posvečen opisu bombardiranja oziroma dogodkov ob in neposredno po bombardiranju. Dokument hrani arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Iz njega ponati-skujemo del; ki se nanaša na bombardiranje:
10. t.m. so se pojavila nad Trstom ameriška letala. Tržaško ljudstvo, navajeno na alarm brez bombardiranja, tudi tokrat alarma ni vzelo resno in vsled tega je bilo mnogo žrtev brez po-
iiiiiiniiifiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiriiimiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiumitiiiiiiiiiiiiii
V OGNJENEM VRTINCU
Risbe Vladimir Herteg
Besedilo Ciril Calè
trebe, ker so ljudje ostaL v stanovanjih in pred zaklonišči, gledajoč zrakoplove. Čim pa so le-ti začeli bombardirati, se več primerih ljudje niso utegnili zateči v zaklonišča. Resnica pa je, da so bombe zadele mnogo delavskih hiš in trpeli so pri tem zlasti slovenski predeli mesta. Med žrtvami je bilo tudi več naših dobrih ljudi. Zadržanje naših prizadetih družin je moralno na višku, pri čemer se pozna naša politična vzgoja. Več naših tovarišic je izgubilo svoje može, med njimi je zopet prizadeta družina Tomažičeva. Bombardiranju je podlegel o-če Tomažič. Junaška žena je izjavila, da brez žrtev ne bo svobode in se ni pritoževala vsled bombardiranja. Dejala pa je, da ji je hudo le r . hčerko in zeta, ker je je umorila sovražna roka. Zlasti se je junaško zadržala tov. Malka in mladinka Zvezda. V času bombardiranja je odšla z drugimi ljudmi v pritličje, bomba pa je padla prav na hišo in vse uničila. Dva med temi ljudmi, ki so bili v pritličju, je bomba tudi u-bila. Tov. Malka in še en par žena se je s silo izkopalo izpod ruševin. Prva Malkina skrb pa je bila, kaj bo z organizacijskim materialom, ki ga je imela spravljenega. Takoj je začela odkopavati in končno našla, kar je iskala. Stisnila je stvari k sebi in vzkliknila: «Sedaj se mi je odvalil kamen od srca!». Tako je ta junaška žena pozabila .-a bombardiranje, pozabila nr lastno nesrečo in rešila stvari, ki sc bile last organizacije. Prav tako junaško se je zadržala tudi njena hčerka Zvezda. S smehljajem na obrazu je pripovedovala o bombardiranju, da se ti zdi neverjete- in še dru-gim dviga moralo.
Neka žena, ki je prišla o bombardiranju iz hiše, pred katero je padla bomba, in držala na e-n roki ranjenega otroka, z drugo pa je držala drugega poleg sebe, je obrnila z naglo kretnjo hrbet Nemcu, ki je hotel pobožati ranjenega otroka, češ, v! ste krivi naše nesreče. Nemec pa je odšel s povešeno glavo.
V zaklonišču nekr hiše je kričala neka ženska, da so vsega tega krivi Nemci in da bi vsi mo-
rali oditi na Veliki trg in zahtevati, naj gredo Nemci proč.
Drugi pa zopet govore, da je tov. Tito protestiral in se jezil na Angleže, da so prišli bombardirat Trst, ker je tukaj njegova glavna komanda.
Tretji pa so rekli, da Angleži vedo, da Tržačani pomagajo Nemcem in da so vsled tega prišli bombardirat.
Ljudje, ki pa od strani gledajo naše gibanje, so gordnjali proti Angležem in Amerikancem in marsikdo je celo rekel, da bi bilo najbolje, da bi prišli Rusi.
Sčasoma pa so ljudje sami prišli do spoznanja, da so vsega tega krivi Nemci, ker so imeli svoje komande po privatni., stanovanjih. Municijo pa so spravljali v šole, v judovsko cerkev in v glavno tržaško bolnico.
Tako moramo ene bodriti, druge zavirati, vsi pa mnogo, mnogo govore.
13. t. m. popoldan se je pripeljal na pokopališče škof in blagoslovil trupla ter imel govor. Ko je škof dejal, da molimo za mir, se (je) dvignilo nekaj moških glasov: Hočemo mir! Njim je sledilo polno drugih ljudi. Nekaj časa po tem, ko je škof že blagoslovil trupla, je začelo nekaj ljudi vpiti: Hočemo mir! in sledila jim je vsa množica. (Bilo je nekaj tisoč ljudi). Zopet se je slišal moški glas: Ne vidite, da nas bodo vse pobili, kaj čakate možje, zganite se! Nato mu je prišlo slabo in so -ra odpeljali.
Drugo jutro so začeli pokopavati trupla, na pokopališču pa je bil vsled velike vročine neznosen smrad, zato so nekateri ljudje ponujali precej denarja, da bi njihove mrtvece prej pokopali, ko so pa to ljudje videli, so se močno razburili in protestirali napram vodstvu rekoč: «Kaj tudi pri mrtvih se vrši črna borza?» Neka ženska pa je začela kričati: «Lopovi, kaj tudi tukaj hočete, da se bo začela črna borza? Za tiste, ki vam plačajo več, ga prej zakopljete. Mi pa, ki nimamo denarja, moramo čakati! Pa pravite, da so v Rusiji barbari. Vi ste barbari!» Udarjala je po ra-kvi in kričala: «Dol z gospodo!» Ob strani pa so stali stražniki in pogledovali žensko, toda tudi oni so skomigali z ramami in se pritoževali nad slabo organizacijo in dajali ljudem prav.
Ko pa je neka ženska jokala ob rakvi svojcev, je pristopil k njej Nemec in jo poskušal potolažiti, ona pa ga je odpodila, rekoč: «Pojdi stran podlež!»
Take in podobne stvari so se dogajale na pokopališču.
venci in v tujini kot Italijani. Na tak način hočejo načeti živo in tvorno skupnost, ki objektivno pomeni obogatitev za vso državo.
Nato je naštel nekaj najhujših in najvidnejših diskriminacij : prepoved pošolskega pouka slovenščine v Bardu, zaprtje gostilne v Šči-glah, diskriminacije s strani vojaških oblasti, posebno pa še vojaške služnosti, ki ovirajo vsak normalen razvoj. Danes je več kot 60 odstotkov beneških Slovencev pò svetu. Zaradi vseh teh stvari je potrebno, da emigranti protestirajo proti današnjim upraviteljem na vse možne načine, tudi z glasom, ki ga bodo oddali 15. junija.
Nekaj minut po govoru je bil o-der že pripravljen in nastopili so člani SSG s Štokovo enodejanko Mutasti muzikant. Izreči moramo vso pohvalo igralcem, ki so zaradi preprostega dejstva, da je občinstvo sedelo pri mizah precej daleč od odra, morali dejansko dati vse od sebe, da bi lahko vzpostavili stik z gledalci, obenem pa lahko pohvalimo tudi beneške izseljence, ki so z zanimanjem sledili dogajanju na odru in poslušali — mnogi prvič v življenju — slovensko umetniško besedo.
Vsekakor moramo poudariti, da je prav gledališka predstava dala prazniku pečat kulturne prireditve in poudarila njegov slovenski značaj v smislu enotnosti vseh Slovencev ne glede na to, kje živijo.
Po gledališki predstavi so prisotne do štirih zjutraj zabavali Veseli planšarji. Oglasila se je beneška pesem, vsi pa so srečanje izkoristili tudi za pogovor z znanci, ki jih mogoče že več časa niso srečali, pa tudi za razgovore o društvenih problemih, za načrtovanje novih prireditev. Emigranti iz Biilacha so poskrbeli za vsestranski uspeh praznika tudi z brezhibno delujočim bifejem, v katerem ni manjkalo domačih beneških specialitet. Beneška dekleta so pridno in hitro stregla goste, beneški fantje iz Biilacha, ki so že prej morali ustrezno pripraviti večnamensko mestno dvorano, pa so skrbeli za vse ostalo in po prireditvi še hitro pospravili dvorano. Za res požrtvovalno delo, zaradi katerega je moral marsikdo tudi vzeti nekaj dni dopusta, gre tem mladim aktivistom vsa pohvala.
Naj ob koncu še omenimo, da je Stalno slovensko gledališče izkoristilo gostovanje v Biilachu za navezavo tesnejših stikov z najpomembnejšim ziiriškim gledališčem Scauspielhaus, s katerim se je naše gledališče povezalo takoj, ko se je odločilo, da tridesetletnico osvoboditve počasti tudi s tem gostovanjem med beneškimi izseljenci. V soboto zjutraj se je ravnatelj SSG Filibert Benedetič sestal z glavnim dramaturgom ziiriškega gledališča Stanislavom Siekierkom. Pogovarjala sta se o možnostih medsebojnega sodelovanja ter se domenila za medsebojno izmenjavanje izkušenj, predvsem pa načelno sklenila, naj bi v prihodnji sezoni SSG kot gost ziiriškega gledališča nastopilo v eni izmed gledaliških dvoran v Ziirichu, kar bo nedvomno po eni strani še dvignile ugled našega gledališča, po drugi strani pa v veliki meri prispevalo k poživitvi kulturne dejavnosti med slovenskimi emigranti, ki jih je v teh krajih zelo dosti, ^ako lahko u-pravičeno upamo, da je bil sobotni praznik samo začetek verige prireditev, ki si bodo v bodoče vse pogosteje sledile.
Živa Gruden
12.30 12.55
13.30
17.00
17.15
17.45
18.10
18.45
20.00
20.40
21.30
22.30
22.45
18.00
18.30
20.10
20.30
21.00
22.00
18.35
19.00
19.15
19.45
20.30
21.05
22.00
22.45
20.55
21.15
21.30
22.20
22.50
TOREK, 10. JUNIJA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Poljudna znanost: ZAKAJ TOTO’ — tretje nadaljevanje Črnobelo DNEVNIK DNEVNIK
Program za najmlajše
Program za mladino: EGOISTIČNI ŠEJK
PROSTOR — tedenska oddaja za najmlajše
Poljudna znanost: OBISK V MUZEJU
Nabožna oddaja, Italijanske kronike in Vremenska stika
DNEVNIK
Volilna tribuna: TISKOVNA KONFERENCA KPI Nove prigode ARSENIA LUPINA ŠAL IZ RDEČE SVILE
Jenny Sapnir je baletka, nekoč je bil vanjo zaljubljen Lupin, ona pa se poroči z bogatašem v prepričanju, da je mož vanjo hudo zaljubljen. Pozneje pa ugotovi, da se je z njo oženil iz povsem drugih razlogov, da bi namreč prišel do velikega zafi-ra, ki ga je dobila v dar od nekega ruskega princa. Bogataš hoče uporabiti ta dragi kamen za to, da bi sklenil neki veliki posel v Ameriki. Jenny noče odstopiti dragega kamna in to moža hudo razjezi. Zato preplašena pokliče Lupina na pomoč. In prav tedaj zafir izgine. Komisar Guerchard meni, da je dragi kamen ukradel Lupin in ga začne loviti. Bogataš pa v to ni prepričan a hoče na vsak način priti do dragega kamna, pa čeprav na račun smrti nekoga.
Filmske premiere DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
Poskusna oddaja za gluhoneme TV dnevni': in Nove abecede Športne vesti
Koncert na trgu: Banda Città di Francavilla Fontana DNEVNIK
MOZAIKI V RAVENNI
Claudio Savonuzzi in Paolo Luciani skušata s svojimi oddajami «Inventar» vzbuditi zanimanje javnosti za nekatere umetniške predmete. Danes bo govor o nekaterih objektih v Ravenni kot so mavzolej Galla Placidia, nato bazilike S. Apollinare, S. Vitale, S. Apollinare in Classe ter znani baptisterij. Ravenna je bila nekoč glavno mesto države in v tem svojstvu tudi stičišče starokrščanske in bizantinske umetnosti, pa tudi določenih u-metnostnih poskusov. Mozaik je v tem smislu dosegel tu najvišjo raven
Posebna oddaja iz Salsomaggioreja Podelitev 15. nagrade televizijske režije
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
NOGE V ZLATU, GLAVA V BLATU - drugi del Zabavna zgodbo Branka čopiča bo pripovedoval Jurij Souček, ki nam bo prikazal, kako je znani bosenski pisatelj postal šolar. Marjanca Jemčeva pa bo zgodbo narisala Obzornik
EGIPT ZA ČASA TUTANKAMONA — osma zaključna epizoda Med najbolj znanimi ostanki iz dobe starega Egipta so hieroglifi, ki so vklesani po vseh egiptovskih svetiščih, grobnicah in kipih. Toda Egipčani so uporabljali tudi dve drugi pisavi, podobni naši pisavi, ki sta bili primernejši za beleženje na papirju. Ta pisava je bila v rabi pri egiptovski birokraciji, ki je tvorila hrbtenico države. Pisarji so bili namreč neznansko pomemben in cenjen del državnega ustroja starega Egipta. Vredno je s tem v zvezi omeniti, da so bili faraoni starega Egipta ponosni na svojo sposobnost pisanja, da so bili torej pismeni. Ko je Tutankamon umrl, so mu v grob dali njegove osebne priprave za pisanje Ne prezrite: Rad bi postal Poklicno usmerjanje z risanko DNEVNIK Diagonale
Izbor iz sporeda drugih jugoslovanskih študijev R. M. du Gard: Thibaultovi
Jacques Thibault, mlajši sin Oscarja Thibaulta je že v otroštvu dokazal svoj nemirni duh. Dnevi, ki jih je preživel v po-boljševalnici, so pustili v njem sledove za vse živijenje. Tudi kasneje, ko mu je starejši brat Antonie omogočil ponovno šolanje, se ni mogel ustaliti. Tudi s porajajočo se ljubeznijo do Jenny tega ni dosegel. Njen siloviti značaj ju je oddaljeval. In ko ga je vznemirilo še nagnjenje do prijateljice iz otroških let, je izginil za štiri leta. Antoine je zaradi očetove bolezni prisiljen poiskati brata. Najde ga v Švici med socialisti in a-narhisti in ga prepriča, da se vrne v Pariz DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otroški kotiček — risanke DNEVNIK
PAJUTIN SIN — serijski film Naučimo se spoznavati vino — dokumentarna oddaja Semjonov: 17 TRENUTKOV POMLADI Sovjetska nadaljevanka
TRST A
7.15, 8.15, 13.15,	14.15, 20.15
Poročila; 7.05 Jutranja glasba
11.35	Pratika; 12.50 Kitara; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert;
19.10	Čopova pisma; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 Šport;
20.35	Straussova operna glasba;
22.10	Nežno in tiho.
KOPER
7.30,	8.30, 12.30, 14.30. 17.30,
18.30,	21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 9.00 Folk glasba; 10.00 Z nami je...; 10.40 Dva orkestra: 11.30 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 14.10 Plošče; 14.45 Juke box; 15.00 Plošče; 15.45 Ansambel Purple; 16.00 La Vera Romagna; 16.30 Z nami je... ; 16.50 in
17.10	Poskočne; 17.45 Solisti in ansambli; 18.00 Program za mladino; 19.00 Izložba hitov; 19.30 Iz priljubljenih oper; 20.00 Prenos RL; 20.30 Pisana glasba; 21.00 Naši pevci; 22.00 Srečanja; 22.15 Glasbena fantazija; 22.45 Pevski ansambel; 23.00 Stara in nova jugoslovanska glasba.
NACIONALNI PROGRAIV!
7.00, 8.00, 13.00,	15.00.	19.00
Poročila; 6.30 Jutranja glasba;
8.30	Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža;
11.35	Plošča za poletje:	12.10
Četrti spored; 14.05 Drugi zvok;
14.40	Nadaljevanka; 15.10 Program za mladino: 16.00 Sončnica;
17.05	Komorna in operna glasba;
18.00	Pisan glasbeni spored; 19.30 Koncert; 20.20 M. Moore: «Razprava» - radijska drama; 21.30 Volilna tribuna: KPI; 22.20 Ponovno na sporedu z Modugnom.
II. PROGRAM
7.30.	8.30.	13.30, 15.30,	19.30
Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe;
8.40	Kako in zakaj?; 8.50 Orkester; 9.05 Pred nakupi; 9.35 Nadaljevanka; 9.55 Plošča za poletje; 10.35 Na vaši strani; 12.40 Alto gradimento; 13.50 Kako in zakaj? 14.00 Plošče; 15.40 Glasbe-no-govorni program; 17.3C Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Plošče; 21.30 Po-poff; 22.50 Človek v noči.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 14.00. 16.00.
20.00	Poročila; 7.50 Beseda na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola; 10.30 Majhni vokalni ansambli; 11.15 Promenadni koncert; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače;
14.30	Priporočajo vam...; 15.10 Mladinski pevski festival v Celju;
15.40	Na poti s kitaro; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 Naš gost; 18.00 Aktualnosti; 18.20 Zveneča imena;
19.05	V torek na svidenje; 19.35 Lahke note; 20.40 Ansambel Moj-mira Sepeta; 20.50 Lahko noč, otroci!; 21.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 21.30 Ciril Kosmač: Tantadruj - radijska igra; 22.20 Zvočne kaskade; 23.20 Preludij in fuga našega stoletja; 00.05 6-ton Župančič: Pesmi; 00.15 Popevke se vrstijo.
uiiiiiniini!iiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuMiiimii(fiiuuiuii>uiHiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiui(iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiy
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne podrejajte svojih načrtov prestrogi disciplini. Bodite bolj popustljivi do ljubljene osebe.
BIK (od 21.4. do 20.5) Našli boste najprimernejšo rešitev za sklenitev važnega posla. Prijetno srečanje.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Zelo ploden dan za vse, ki se ukvarjajo s finančnimi posli. Nesporazum zaradi ljubosumnosti.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Energično se postavite po robu poskusom, da bi vam naložili naloge, ki ne sodijo v vaše delo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne kažite pretirane drznosti v svojem delu. Seznanili se boste z neko simpatično osebo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ohranite svojo treznost in ne izolirajte se. Treba bo skupno delati. Ogibajte se sanjarjenja.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Dobre zamisli pri vseh, ki se ukvarjajo z dekorativnim delom. Napredek v neki čustveni zadevi.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ugotovili boste razlog hladnega odnosa nekega kolega. Nekoliko melanholični boste.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Obstajajo lepe možnosti za koristen in vsestranski sporazum. V večeru razprava o kraju počitnic.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) S podporo predstojnika se boste lotili nekega izrednega podviga. Ljubljena oseba vas bo razočarala.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) S svojimi sodelavci boste izdelali izreden načrt, ki vas bo povzdignil. Večer v prijetni družbi.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) V svojem delu ne pomišljajte ter odločno povejte svoje mnenje glede načrta. Moralno zadovoljstvo.
PRIMORSKI DNEVNIK
KAJ KOMENTIRA ITAWAHSKI TISK
.

Krščanska demokracija na zatožni klopi
Skorajšnje upravne volitve so o- Težko je tudi, na kratko nakazati srednji politični dogodek v itali- spremembe, ki bi zavrle dejansko janskem političnem življenju, na razpadanje države, ali, drugače katerega se vse politične sile pri- povedano, če bolj ustreza obnovi pravljajo že dalj časa. Pomen, ki države «zgodovinski kompromis», ga pripisujejo tem volitvam je tak- ki ga predlaga KPI, ali preferen šen, da presega ozke meje kra- cialni odnos PSI-KD, za katerega jevnih uprav in zadobiva veliko se zavzemajo socialisti. Jasno pa širši pomen plebiscita, na katerem je vsekakor, da kdor bo hotel 15. bodo volivci, med katerimi nekaj junija okrepiti državo, bo moral milijonov mladih od 18. do 21. leta ošibiti krščansko demokracijo. U-starosti, ocenili delo strank, zla- pati, da lahko rešimo to stranko sti krščanske demokracije, ki je z manj bolečim posegom, pomeni že vseh trideset povojnih let na enostavno podleči njenemu zlo oblasti in ki je bila doslej hrb- rahljanju.
tenica vseh vlad, tako . desničar- Skrb za javni red pride do iz-skih kot levičarskih. Referendum raza tudi v nedeljskem uvodni-o razporoki in deželne volitve na ku komunističnega glasila «UNT Sardiniji sta bila za KD in njene- TA’», ki se vprašuje, kakšne pro ga tajnika Fanfanija zelo pekoča vokacije bodo v tem tednu, ki nas poraza in očitno je, da bo prihod- loči od volitev, še poskusile sile, njo nedeljo ta stranka pred odio- ki menijo, da bodo z napetostjo čilno preizkušnjo, ki bo pokazala, in ustrahovanjem lahko premakni-če se v državi uveljavlja težnja po le na desno os italijanske politi skrčenju demokrščanske oblasti. ke. Jasno je, da te sile ne bodo
Razumljivo je torej, da Italijan- odnehale in zato list poziva vse ski tisk tolmači vse dogodke prav napredne^ sile k budnosti, v luči skorajšnjih volitev in jih o- Komunistični list nato ostro po ___. .,	. ,.	, • , • i , lemizira z demokrscanskim taim-
ko imeli na vofe. Tako milanski kom	čifr pr®dI^.°
tednik «PANORAMA» ocenjuje Povratku, k desnosredinski koaliciji Fordov obisk v uvodniku z našlo- bl se mostni politično m družbe vom «Cosa vuole Ford dall’Italia». napetost povečal nered m tu Čeprav gre le za upravne volitve d' poslabšal, gospodarski položaj - piše tednik - dejstvo, da je Vprašuje se tudi, ce je torej spre-vlada povabila ameriškega pred- -	predlog ministrskega pred
sednika Forda na obisk 12 dni fdn.lka M°ra 0 obnovi levega cen pred volitvami in smernice zuna- ^r‘Lln v, odgovoru pobija Morovo nje politike, ki jih je nakazal Fan- ^itev, da bi nazadovanje krscan-fani dokazujejo, da pri ocen jeva-	demokracije bilo nevarno, k ei
nju volilne kampanje ne moremo bi povzročilo «praznino oblasti», mimo vloge, ki jo razne stranke Sedanji porazm položaj — nada pripisujejo Italiji v okviru zavez- 'J0!® «UNITA» — dovolj zgovoi nisi-vn kr A TO in kakn si v tem sklo- n0 dokazuje, da nevarnost o kateri govori ministrski predsednik
PO KRVAVEM SPOPADU PRI ftCQUUU TERME
Nerazumljiva počasnost sodnikov v preiskavi o rdečih brigadah
Državni pravdnik Da Tove odložil zasliševanje aretiranega «brigadista» IVSaraschijaf češ da ne bo od njega zvedel ničesar
ništva NATO in kako si v tem sklopu zamišljajo odnose med našo državo in ZDA. Jasno je namreč, da bi morebitna zmaga KPI na krajevni ravni znatno vplivala tudi na odnose med strankami v vsedržavnem merilu in bi lahko celo spravila v dvom italijansko članstvo v NATO.
Na tej osnovi — nadaljuje tednik — demokrščanski tajnik Fan-fani prikazuje svojo stranko kot edino, ki lahko jamči za italijansko zvestobo zahodnim zaveznikom in Fordov obisk naj bi podkrepil ravno ta prikaz. Vendar neverjetna neučinkovitost italijanske vojske in dejstvo, da je KPI sprejela obstoj Italije v NATO kot nesporno dejstvo, znatno spreminjata splošni okvir te problematike. Nobena skrivnost ni namreč, da italijanski doprinos zahodnemu zavezništvu ni strogo vojaškega značaja, saj v Washingtonu so dobro obveščeni o dezorganizaciji italijanske vojske. Njena glavna naloga je dati zaveznikom na razpolago oporišča in komunikacijska sredstva. Zlasti še, ker je KD v vseh povojnih letih s kratkimi
ne obstaja. Prav nasprotno poraz krščanske demokracije je pogoj za poraz Fanfanijevega načrta o pre-okretu na desno in za premosti tev levega centra ter hkrati seda njega nereda.
Edina stvarna rešitev — zaklju čuje list — je predlog komunistov za enotnost levice in za enotnost vseh resnično demokratičnih sil.
Socialistično glasilo «AVANTI» pa v svojem nedeljskem uvodniku ostro polemizira z demokrščanski mi voditelji, ki trdijo, da bi oši-bitev krščanske demokracije pomenila hkrati ošibitev države. Ta trditev — piše list — je izraz zakrknjenega demokrščanskega in tegralizma, ki prezira vse komponente in sile družbenega ter državnega življenja. Naš namen je ustvariti pogoje, ki bodo onemogočili KD kot katerikoli drugi stranki tako pogubno zlorablja: nje oblasti, teles in ustanov, ki so osnova vsake demokratične države.
Turinska «STAMPA» pa poudarja, da je osnovno vprašanje, ki si ga pred volitvami postavljajo vsi
presledki vf la “«o minb	£
strstvo in je glavni krivec za se-	ravnall kot lani ob glasova.
nju na referendumu o razporoki,
danji položaj vojske, je težko u-mljivo, kako se lahko ta stranka prikazuje kot edino, ki lahko jamči spoštovanje zavezništev.
Ce mislimo, da je celo Kuba
ko se je nekaj milijonov katolikov pridružilo laični fronti. Levica pričakuje, da bodo nedeljske volitve potrdile, da se v Italiji poli-
sprejela na svoje ozemlje ameri- tikom navzlic nekaj spreminja, ško oporišče v Guantanamu je tu- medtem ko si KD obeta, da ji bodi težko trditi ,da bi zmaga KPI do volivci še enkrat izkazali svo-v krajevnem merilu ogrožala tisti je zaupanje.
mali obrambni prispevek Itali- Zlasti še, ker je KD osamljena je zahodnemu zavezništvu, ki je _ nadaljuje turinski časnik — in preživel po tridesetih letih demo- ker jo napadajo tako z desne kot krščanske oblasti. V Washingtonu z leve, je stranka za enkrat po-dobro vedo, kako so skorumpira- zabila na svoje notranje razprtije ne demokrščanske vlade le šibek jn nastopa enotna kot še nikoli. V podporni steber za južni bok za- tem zadnjem tednu volilne kam vezništva in si zato od Italije ne panje so. stonili v areno vsi naj-pričakujejo odločilne vojaške pod- vidnejši voditelji, ki skušajo do-pore, zahtevajo pa, naj država kazati, da krščanska demokracija kljub svoji nestabilnosti ne posta- ni odgovorna za naravne ovire, ne nov problem, saj jih imajo v ki jih je italijanska demokracija ZDA že čez glavo:. Bližnji vzhod, srečala na poti svojega razvoja. Sredozemlje, Portugalska, Tajska, Osamljenost KD v tej volilni Koreja; _	.	kampanji je eden od glavnih vzro-
Politična stabilnost m spostava- koy za z0]Qne napade njenega nje zavezništva sta zato v Italiji glasila <<IL popolo» na komuni-možna le, če se naša predstav- ^ sociaiiste in na levičarske ted-
niška demokracija okrepi, to pa bo težko dosegljivo, če se ne zmanjša politična teža KD in se ne izkoristi prispevek KPI.
Krščanska demokracije je na zatožni klopi tudi zaradi notranjepolitičnega položaja in šibkosti državnih ustanov ter struktur, ki so v resni nevarnosti spričo vala nasilja, ki je zaje! državo. Rimski tednik «L’ESPRESSO» s tem v zvezi poudarja, da so vsakodnevni kriminalni izpadi, katerim smo priča, podobni lokomotivi, ki je iztirila in ki je strojevodja ne more več ustaviti. V tem smislu nasilje ni več usmerjeno proti tej ali oni stranki, 'proti KD ali KPI,
nike, ki so med njenimi najstro žjimi kritiki. V svoji sobotni številki demokrščanski list piše, da so ravno ti napadi dokaz čvrstosti in učinkovitosti volilne kampanje KD. Časnik obtožuje levico, da so njene kritike proti parazitstvu zgolj zunanja prevleka, s katero skušajo prikriti stare shematizme in ideološka nasprotja. Resnica je — nepričakovano ugotavlja list — da kritiki niso razumeli krščanske demokracije in dejstva, da je njena notranja raznolikost prvi pogoj za stvarno enotnost, v kolikor je izraz sposobnosti čvrstih političnih sintez, ki so hkrati tudi izraz dialektike v raznoliki in plurali-
pač pa meri veliko višje: v drža- stični družbi kot je italijanska, vo samo in ji grozi z uničenjem. Prav zaradi tega — zaključuje Kakšen je izhod? Rezultati tri- «IL POPOLO» — je mnenje socia-desetih let demokrščanske oblasti listov in komunistov, da bo po vo-— odgovarja rimski tednik — so na litvah 15. junija krščanska demo-dlani, zaradi česar le s težavo ve- kracija spremenila odnos do njih rjamemo stranki, ki se skuša pri- le utvara, saj pozabljajo na stvar-kazati kot edini'jez proti nasilju, ni položaj v državi.
Hude posledice za Irak zajezitve na Evfratu
BAGDAD, 9. - Irak je izgubil več kol 70 odstotkov svojega zimskega pridelka, ker je Sirija preprečila dotok voda v reko Evfrat. Vest je sporočil iraški minister za namakanje Talabani.
Pred nekaj dnevi so sicer spustili v reko Evfrat določene količine vode, toda poseg je bil prepozen, da bi utegnil rešiti iraški pridelek. Spor med Bagdadom in Damaskom se je zaostril v marcu letos, ko je Sirija zgradila v severnem delu svoje države velik jez. Irak trdi, da je ta sirski ukrep ogrozil življenje treh milijonov in pol iraških prebivalcev na področju Evfrata. Pozneje je posredovala pri tem sporu Saudova A-rabija.
V Bejrutu pokopali 50 žrtev spopadov
BEJRUT, 9. —- Danes so pokopali na «pokopališču mučencev» v predmestju Bejruta 50 trupel, ki jih doslej še niso mogli identificirati. Gre za žrtve, ki so padle med nedavnimi spopadi med Palestinci in «falangisti». ’-’ravijo, da gre verjetno za trupla ljudi, ki so živeli v palestinskih taboriščih, ali pa v barakah, ki so v okolici mesta.
Doslej še niso sporočili uradnega števila padlih v prejšnjih tednih. Časopis «L’Orient le Jour», je pred kratkim pisal, da je bilo vsaj 128 mrtvih ter več kot 300 ranjenih ali pogrešanih.
ACQUI TERME (Alessandria), 9.
— Proti predvidevanjem načelnik državnega pravdništva v Acquiju dr. Da Tove, ki vodi preiskavo o krvavem spopadu med «brigadisti» in' karabinjerji, v katerem je bila ubita Curciova žena Margherita Ca-gol, trije orožniki pa so bili hudo ranjeni, ni danes zaslišal Massima Maraschija. Sodnik je odložil pogovor z domnevnim «brigadistom», katerega so ujeli kmalu po ugrabitvi industrijca Vallarina Gancia, ker meni, «da je bolje voditi preiskavo postopno.» Najprej bo zato sodnik preučil poročila karabinjerjev in bo zaslišal priče, med katerimi seveda orožnike, ki so bili ranjeni v spopadu s Cagolovo in njenim pajdašem.
Če bi šlo za običajno preiskavo, trdijo preiskovalci, bi bilo zasliševanje enega od ugrabiteljev odločilnega pomena (nobenega dvoma ni namreč, da je Maraschi sodeloval pri ugrabitvi industrijca Gancia) in morda bi v kratkem lahko prišli na sled ubeglim pajdašem. Toda v tem primeru — nadaljujejo — imamo z ilegalno organizacijo, katere ustroj je bil zasnovan za boj proti buržujski državi. Voditelji rdečih brigad, ki smo jih ujeli doslej, so imeli tudi pomembnejše funkcije kot Maraschi, a njihovo zasliševanje nam ni bilo v veliko pomoč. Zelo verjetno bomo zato le s težavo prebili zid molčečnosti, za katerega se je skril Maraschi.»
Pred nekaj dnevi je domnevnega «brigadista» zaslišal takoj po aretaciji sodnik Parlatore, ki ga je obtožil ponareditve dokumentov, nedovoljene posesti orožja in upiranja javnim funkcionarjem, a prav tako zaman. Osumljenec ni hotel povedati niti svojega imena. Zato so preiskovalci prepričani, da tudi tokrat od njega ne bodo zvedeli ničesar, čeprav sumijo, da ve marsikaj o samozvanih «rdečih brigadah», če ne drugega vsaj imena tistih, ki so ugrabili industrijca Gancia.
Ravnanje preiskovalcev brez dvoma preseneča, kajti, če je res, da je Maraschi kljubovalen in molčeč je tudi res, da je skrajno neizkušen in naiven, praktično nepripravljen na vsakršno novost in nepredvideno presenečenje. To dokazuje njegovo ravnanje na dar ugrabitve industrijca Gancia. Fant je pred sestankom s pajdaši zakrivil manjšo prometno nesrečo. Njegovo nenavadno ravnanje (namesto, da bi dal oškodovancu osebne podatke, mu je takoj ponudil 70.000 lir odškodnine) je vzbudilo ''gum drugega avtomobilista, ki je poklical karabinjerje. Kaže, da so orožniki zaplenili Ma-raschiju ponarejeno vozniško dovoljenje in ga povabili na kvesturo, fant pa je zbežal in se sestal s pajdaši ter pomagal pri ugrabitvi. Ni znano, če jih je obvestil o nevšečnostih s karabinjerji, vendar vse kaže, da ne, sicer bi verjetno ne tvegali ugrabitve. Načrt pa je bil kljub temu skrajno pomanjkljiv: napadu na industrijca so bili priča šoferja, trgovski potnik in neka ženska, ki so potrdili, da je pri ugrabitvi sodeloval tudi Maraschi.
Po ugrabitvi naivni «brigadist» ni sledil pajdašem, pobrisal jo je s svojim avtom, nato pa peš. Orožniki so ga našli, ko se je skrival v obcestnem jarku. In fant je zgrešil znova: namesto, da bi odvrgel o-rožje, ga jé imel lepo shranjenega v žepu, za vsak primer.
Vprašanje je torej, če bi tak naivnež lahko dolgo kljuboval odločnemu zasliševanju sodnikov. Vprašanje je celo, zakaj ga niso zaslišali takoj po aretaciji, če so ugotovili, da je sodeloval pri ugrabitvi Vallarina Gancia.
Dejstvo je, da v tej zadevi presenečata tako ravnanje karabinjerjev kot samozvanih brigadistov. Kaže, da so prevratniki le nekaj ur pred prihodom poročnika Rocca in njegovih orožnikov zažgali na dvorišču evidenčne tablice ukradenih avtomobilov in drugo pomembno gradivo, ki bi lahko koristilo preiskavi. Skratka ravnali so tako, kot če bi zvedeli za aretacijo Maraschija in bi vsak trenutek pričakovali prihod mož postave. Zakaj si torej niso pripravili vse potrebno za beg in jo niso pobrisali takoj, ko so od daleč opazili karabinjerski avto? Vedeti bi morali namreč, da bi osvoboditev industrijca Gancia zadržala orožnike in da bi verjetno imeli dovolj časa za beg, kot doka zuje dejstvo, da se je beg posre čil pajdašu Margherite Cagol, čeprav je bil ranjen in je področje okrog Acquija obkolilo 500 karabinjerjev s policijskimi psi.
Samozvane «rdeče brigade» med prejšnjimi izpadi in zlasti pri ugrabitvi genòvskega sodnika Maria Sossija dokazale, da imajo trdno organizacijo in da udarijo vselej zelo premišljeno. Čemu ob ugrabitvi industrijca Gancia toliko začetniških napak?
Vse to zbuja pomisleke in dvome, ki jih preiskovalci s svojim ravnanjem še pospešujejo. Dovolj je, da pomislimo le, na kako presenetljiv način je Curcio pobegnil iz zapora, kako se je lahko dobro leto skrival v Pinerolu in okolici, kjer so ga poznali vsi, razen tistih, ki bi ga morali. Čeprav so samozvane rdeče brigade tako nevarne, da so za boj proti njim ustanovili poseben oddelek, ki ga vodi general Della Chiesa, kaže, da lahko «brigadisti» kljub vsemu računajo na dokajšnjo popustljivost pre-iskovčilcev.
Danes se- je vrnil domov podčast-nik Cattafi, 'katerega je ranila bomba, ki je poročniku Roccu odtrgala roko in ooškodovala eno oko. Cattafi
je skoraj okreval in verjetno se bo jutri že vrnil v službo.
Najhuje jo je v spopadu z «brigadisti» skupil podčastnik Giovanni D’Alfonso, ki je «klinično mrtev» in živi le še s pomočjo modernih naprav oddelka za oživljanje alessan-drijske bolnišnice. Zdravniki so prepričani, da nesrečnež ne bo preživel, a tudi v neverjetnem primeru da bi, bi bil obsojen na vegetativno življenje, ker mu je bomba hudo poškodovala možgane.
titerorističnega oddelka za Lacij_ so v treh dneh aretirali v Rimu šest pripadnikov samozvanih «oboroženih proletarskih oddelkov» (NAP), med katerimi je tudi Maria Rosaria San-sica, ena od domnevnih ustanoviteljev prevratniške skupine. Preisko,-valci so zaplenili vrsto samokresov in ostrostrelskih pušk, razstrelivo in 33 milijonov lir, s katerimi je bila plačana odkupnina za neapeljskega industrijca Moccia.
Policija je prišla na sled prevratnikom na osnovi pričevanja lastnika agencije za oddajanje v najem stanovanj. Ta je povedal, da je Taras (prevratnik, ki je umrl v atentatu na kriminalistično umobolnico v A-versi) vzel v najem stanovanje v Rimu. Od tu so preiskovalci prišli na sled skrivališčem domnevnih «na-pistov».
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Združile se bodo občine Buje, Umag in Novigrad
Koprska luka pripravljena na povečanje prometa - Končno graditev dijaškega doma v Kopru
Massimo Maraschi
V Rimu aretirali 8 «napistov»
RIM, 9. — Agenti političnega oddelka rimske kvesture in agenti pro-
....muti.Hlini.I..................
PRI VASI WARNGAU JUŽNO OD MUENCHNA
ŽELEZNIŠKA NESREČA V ZRN: VSAJ 42 MRTVIH IN 87 RANJENIH
Silovito čelno trčenje dveh vlakov z nedeljskimi turisti - Je kriv novi poletni vozni red vlakov ?
9. - Dva potniška zdu, kar je onemogočilo strojevodji- nem Tihem oceanu. Novozelandske
Občine Umag, Novigrad in Buje so se združile v eno samo pohtično teritorialno skupnost. Sklep o tem so sprejeli predstavniki vseh treh občin. Ustanovna skupščina je bila v Bujah, kjer bo tudi sedež združene bujske občinske skupščine. Za predsednika so izvolili Lucijana Benuli-ča, za podpredsednika pa Pina De-grassija in Josipa Marcana. Nova občinska skupščina ima 90 delegatov, med njimi je 15 delegatov članov italijanske narodnostne skupnosti.
NOVI ZVEZEK PUBLIKACIJE «ATTI»
V prostorih Ljudske univerze v U-magu je bila krajša slovesnost ob izidu petega zvezka publikacije Atti, ki jo je izdal Center za zgodovinske raziskave iz Rovinja v sodelovanju z Italijansko unijo za Istro in Reko ter tržaško ljudsko univerzo. Slovesnosti so se udeležili številni družbe-no-politični in kulturni delavci ter ko‘ gost novi italijanski generalni konzul v Kopru Gianfranco Bonetti.
trok iz Pobegov in bližnjih krajev. Sredstva je prispevala predvsem koprska občinska skupščina (interesna skupnost za otroško varstvo).
Na prireditvi bodo pogostili goste s partizanskim golažem, poskrbeli pa bodo tudi za ples.
OBISK IZ
JUŽNEGA VIETNAMA
Predstavniki Rdečega križa Južnega Vietnama so končali svoj obisk na slovenski obali. Pogovarjali so se s predstavniki obalne organizacije RK, Socialistične zveze in mladine. Ob tej priložnosti so se zahvalil; jugoslovanskim narodom in jugoslovanskemu Rdečemu križu za vsestransko dolgoletno podporo in pomoč ljudstvu Južnega Vietnama v njegovem boju za osvoboditev in neodvisnost.
TRŽAŠKA KRONIKA
MUENCHEN, vlaka sta včeraj zvečer trčila pri bavarski vasici Wamgau. Po zadnjih vesteh so iz razbitin obeh viakov izvlekli do sedaj 42 trupel, ranjenih pa je vsaj 87.
Trčenje je bilo silovito, ker sta vlaka potovala z veliko bistrostjo. V enem od vlakov je bilo veliko število turistov, ki so se vračali s tedenskih počitnic v bavarskih Alpah.
Vlaka sta trčila, ko sta se peljala drug proti drugemu po enem samem tiru med vasicama Warngau in Schaft-lach, kakih 50 km južno od Muench-na. Lokomotivi sta vlekli tri ali štiri vagone.
Takoj po nesreči so prišli reševalci iz bližnjih in oddaljenejših krajev. Zdravniki so poskrbeli za prvo pomoč, težje ranjence pa so odvažali s helikopterji v bolnišnice, že takoj je postalo očitno, da je bila nesreča zelo huda.
Kot smo dejali, je do sedaj uradno ugotovljena smrt 42 ljudi, toda bojijo se, da se bo to število še zvišalo. Zakaj pa je prišlo do nesre-
ma. da bi pravočasno opazila nevarnost.
Ford bo objavil poročilo o CIA
PETIČNI TAT
Policijski agentje v Malibuju (Kalifornija) so včeraj aretirali Paula Gettyja III., nečaka najbogatejšega človeka: na svetu, zaradi tatvine avtomobila. Fant je bil izpuščen na začasno svobodo proti kavciji 2.000 dolarjev (poldrugi milijon Ur), v ponedeljek pa mu bodo s tem v zvezi sodili na okrožnem sodišču v Malibuju.
Vse kaže, da mladi Getty ni ukradel avtomobila, ker bi bil morda kleptoman ali ker bi pripadal tisti kategoriji petičnih golobradcev, ki se izživljajo z nasiljem. Mladi mož je zaradi divje vožnje včeraj zjutraj trčil s svojim avtom^ v cestno ograjo in tako poškodoval vozilo, da ni bilo več u-porabno. Ker pa se mu je mudilo, je brezskrbno sedel v prvi avto, ob katerega je naletel in se brezskrbno odpeljal domov. Seveda je nato pozabil vrniti vozilo zakonitemu lastniku.
NEVARNO ZDRAVILO
Neka britanska ženska, mati treh otrok, je postala alkoholik, ker je spila nešteto stekle-ničič zdravila za otroške črevesne motnje, ki ga prodajajo v vseh britanskih lekarnah in za katerega ni potreben zdravniški predpis.
Nenavaden primer je prišel na dan, ko so na neki ženski, materi treh otrok, ki ni nikoli okusila alkoholnih pijač, opazili tipične simptome alkoholikov.
' Skrbna preiskava je pokazala, da je ženska spila na dan do šest stekleničic zdravila v prepričanju, da če ozdravi črevesne motnje otrok bo zaleglo tudi za njene težave s prebavili. Ženska je poudarila, da je začela redno zauživati zdtavilo, ko je spoznala, da je medicinski preparat ni rešil samo črevesnih motenj, pač pa je omogočal sladko spanje. To naj ne preseneča, saj je v omenjenem zdravilu dvakrat več alkohola kot v navadnem pivu.
WASHINGTON, 9. — Predsednik Ford je sklenil, da ne bo tvegal, da bi moral jutri odgovarjati za morebitne napake in krivde svojih predhodnikov ter bo zato objavil čez nekaj dni obširno poročilo o ameriški Vohunski in protivohunski organizaciji CIA, ki ga je po 5 mesecih preiskave pripravila komisija Rockefeller. Dokumentacija za javnost pa ne bo vsebovala vloge CIA pr; nekaterih nameravanih poskusih umora tujih državnih poglavarjev, oziroma predsednikov vlad. Predsednik-Ford'je v zvezi s tem govoril v poznih nočnih urah ameriškim državljanom.
Ford je prejel poročilo (350 tipkanih strani) prejšnji petek, toda ga ni takoj objavil, kar je sprožilo val kritik. Predsednik se je zagovarjal, češ, da ima pravico, da poročilo on osebno preuči.
Kar se tiče nameravanih umorov tujih državnikov, je treba omeniti predvsem Fidel Castra. Zdi se, da so v poročilu navedbe, ki pričam o tem poskusu. Vendar pa v ameriških vladnih krogih pripominjajo, da je preučevanje možnosti, da bi bil nekdo umorjen čisto nekaj drugega kot ukaz, da se prizadeti umori.
oblasti so izdale v tej zvezi sporočilo že prejšnjo soboto. Francozi trdijo, da je eksplozija bila uspešna ter je postavila Francijo na raven velikih jedrskih držav v svetu. Na vsak način pa se zdi, da tudi Francija ne namerava več izvajati jedrskih poskusov na površini zaradi hudih protestov Avstralije, Nove Zelandije ter latinskoameriških držav na 1 obalah Tihega oceana.
NIKOZIJA, 9. — Uradni turško-ci-prski glasnik je izjavil danes, da je turško-ciprsko prebivalstvo otoka ratificiralo z veliko večino načrt ustave za ločeno federalno državo, ki so jo turški Ciprčani ustanovili v prejšnjem februarju. Po izjgvah glasnika se je samo 230 volivcev od 37.732 izjavilo proti načrtu ustave. Vseh volivcev na referendumu je bilo 70 odst. celotnega volilnega telesa.
MELBOURN (Avstralija), 9. — Policijske oblasti so armirale Johna Stonehousa, znanega britanskega laburističnega poslanca ter bivšega ministra za letalstvo, ki ga je bila že prej avstralska policija aretirala zaradi tatvine, goljufij . kriminalnega združevanja. Pozneje so angleškega bivšega ministra spustili na začasno svobodo. Ker pa je skušal zbežati, so ga spet aretirali ter vklenjenega prepeljali v zapor.
ALŽIR, 9. — Generalni tajnik OZN Kur,t Waldheim je prispel .danes v Alžir, kjer se bo pogovarjal s pred-BARCELONA. 9. - V prihodnjih sednikom Bumedienom o vprašanju
s:
srsas »•jem:	Vfesa
s,-™	‘».s,-:	is
vprašanju španske Sahare. Generalni tajnik OZN je izjavil, da gre za izredno težko in zapleteno vprašanje, da pa bo skušal najti primerno rešitev.
loti v katalonskem jeziku po tu 1940.
Francoska podzemska atomska eksplozija
PARIZ, 9. — Francija je izvedla 5. junija podzemeljsko jedrsko eksplozijo pri atolu Fangataufa v juž-
NA SKORAJŠNJEM SEJMU
Tudi Indija med uradno prisotnimi državami
Vodstvo tržaškega velesejma je pravkar prejelo sporočilo, da bo tudi Indija uradno sodelovala na 27. mednarodnem sejmu, ki je kakor znano na sporedu za čas od 17. do 29. junija. S tem se je število u-radno prisotnih držav povzpelo na dvanajst. Svojo udeležbo so namreč najavile Jugoslavija, Avstrija, Brazilija, Kolumbija, Slonokoščena o-bala, Gabon, Zahodna Nemčija, Gana. Srednjeafriška republika, Uganda, Sovjetska zveza in, kot zadnja, Indija. Vseh razstavljavcev bo letos na sejmu 1.198, od tega 775 iz Italije in 423 iz tujine.
Zaključeno zasedanje o kirurgiji prebavil
V nedeljo se je zaključilo tridnevno vsedržavno zasedanje o kirurgiji prebavil, številni kirurgi in znanstveniki iz vseh krajev Italije ter iz Jugoslavije, Francije in Španije so si, razdeljeni v tri delovne skupine, na raznih okroglih mizah izmenjali izkušnje ter poglobili marsikateri aspekt kirurških posegov na raznih prebavnih organih. Zadnji sodobni, integralni promet. Pro-1 dan zasedanja, ki se je odvijalo v ble.m je samo še elektrifikacija prò-1 gledališču Rossetti, so okrogle mize
SODELOVANJE MED KOPROM IN FERRARO
Iz Ferrare se je vi n; la skupina ko prskih športnikov, ki se je udeležila tamkajšnjih prireditev v okviru mladinskega praznika pomladi. V kulturnem programu je sodeloval tudi oktet koprske gimnazije.
Obisk koprskih športnikov sodi v širok krog sodelovanja med obema pobratenima mestoma. Letos je Ferraro že obiskal koprski moški pevski zbor, prihodnji mesec pa bosta gostovala tam mešani pevski zbor iz Izole in portoroška folklorna skupina.
KOPRSKA LUKA PRIPRAVLJENA NA POVEČANJE PROMETA
Vse jugoslovanske luke so se dalj časa pripravljale na ponovno odprtje Sueškega prekopa in s tem v zvezi na predvideno povečan.!? prometa. Čeprav ne gre za takojšnje povečanje, v koprski luki pospešeno gradijo novo, 200-metrsko operativno obalo, ob kateri bodo lahko pristajale trajektne, tovorne in kontejnerske ladje, medtem ko so že lani dogradili nekatere dele operativne obale in zgradili novi terminal za sipke tovore. Luka je torej pripravljena za sprejem večjih količin tovorov in za učinkovitejšo vključitev
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
ge Divača — Koper, kjer bi morali dela dokončati do konca letošnjega leta.
SKLEP O IZGRADNJI DIJAŠKEGA DOMA
V	KOPRU
Po dolgoletnih razpravah in tudi po ostrih kritikah, ker se problem nikakor ni hotel premakniti z mrtve točke, so končno sprejeli sklep, da bodo začeli graditi dijaški dom v Kopru letos v oktobru, dogradili pa bi ga jeseni prihodnje leto. Dom bo imel 480 ležišč, prostore za učenje in vse druge pritikline.
Zadevni sklep so sprejeli na širšem posvetovanju v Kopru, ki so se ga udeležili predstavniki južnih primorskih občin, predstavniki republiške izobraževalne skupnosti in članica IK CK Zveze komunistov Slovenije Majda Gaspari. Sredstva bodo zbrali predvsem v regiji. S tem v zvezi bodo temeljne organizacije združenega dela podpisale samoupravne sporazume do 15. septembra letos.
NOVI OTROŠKI VRTEC
V	POBEGIH
Danes bo v istrski vasici Pobegi pomemben dogodek, saj bodo med prvimi na podeželju odprli otroški vrtec. V njem bo prostora za 80 o-
vodili znani farmakolog iz Milana prof. Emilio Trabucchi, kirurg prof. Attilio Basile iz Catanie, prof. Ludovico La Palma iz Trsta ter prof. Giuseppe Mocavero s tržaške univerze.
V zvezi z nameni občine, da bi dodelila zasebni mednarodni šoli prostore v šolskem poslopju pri Banih, kjer je že osnovna šola s celodnevno zaposlitvijo, se je pred dnevi sestalo združenje staršev te šole ter odločno zavrnilo te namene. Na pobudo tržaškega koordinacijskega odbora za demokratično upravo šole bo jutri. 11. junija, ob 20. uri v prostorih zavoda «Villaggio del Fanciullo» na Opčinah javno zborovanje o istem vprašanju.
če, še ni znano. Bavarski državni pravdnik, ki vodi preiskavo domneva, da je morda prišlo &o nje zaradi napake pri izvajanju novega poletnega voznega reda, ki je prav ^ včeraj stopil v veljavo. Zahodnonemški minister za prevoze Kurt Gscheide, ki je takoj prišel na kraj nesreče, je izključil to možnost. Policija trdi, da bi se moral vlak, ki je bil namenjen v kraj Bad Toeltz, ustaviti v Warngauu, da bi tam počakal na vlak s turisti, ki je prihajal iz Bad Toel-tza Zdi pa se, da je prvi vlak zapustil postajo v Warngauu predčasno, ali pa da se tam sploh ni ustavil.
Do nesreče je prišlo v bližini te postajice, kjer železnica zavija v go-
© Drevi, ob 20. uri se sestane na sedežu v Proseški ulici 28 na Opčinah rajonska konzulta za vzhodni Kras. Na seji bo prisoten občinski odbornik za urbanistiko De Luca, ki bo orisal varianto o področjih za javne koristi.
Smrtna nesreča na ovinku pri Drašci
Na Trbiški cesti, pri Drašci, sc je sinoči ob pol dvajsetih smrtno ponesrečil z motornim kolesom 39-letni Albano Švara iz Ul. Guerrazzi 11. Dinamika nesreče, ki je zahtevala to novo človeško žrtev, ni še povsem pojasnjena. Svara se je vsekakor peljal z motokros skuterjem guzzi 50 proti mestu. Kaže, da je takoj po ostrem ovinku pri Drašci začel prehitevati tovornjak iz Bergama, kar je bilo zanj usodno. Po vsej verjetnosti je med vožnjo oplazil tovornjak. Pri tem je izgubil ravnotežje in padel na cestišče, kjer je negibno obležal: z glavo je namreč udaril ob asfalt in si prebil lobanjo. Na kraj nesreče so kmalu prihiteli reševalci Rdečega križa, a za nesrečnega Svaro ni bilo več nobene pomoči. Po pregledu državnega pravdnika D’Onofria so njegovo truplo okrog 20.50 prepeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer bodo izvedli obdukcijo.
Nenavadna smrt
9-letnega otroka
Zdravstveno osebje otroške bolnišnice «Burlo Garofalo» je bilo brez moči, ko je skušalo rešiti življenje komaj 9 let starega Andrea Rapotza iz Ul. Monticello 4. Malega Andrea je v nedeljo zvečer obšla nenavadna slabost, ko je ob malem košarkarskem igrišču v Ul. dello Scoglio gledal tekmo, v kateri je nastopala njegova sestra. Nenadoma se je začel močno tresti, mišice pa so se mu močno napele. Prestrašena mati je nemudoma poklicala osebje Rdečega križa. Kmalu po prevozu v otroško bolnišnico pa je otrok preminil, kljub vsem poskusom zdravnikov, da bi mu rešili življenje.
Z lesenimi hoduljami Marku Herbertu iz San Francisca ni treba lestve, da popravi lestenec ali namesti zaveso. Če je ta posel lahko zabaven, ima pa Mark kljub vsemu težave, ko mora v uradu iz sobe v sobo, ali, kar je še huje, ko mora fdesna slika) v dvigalo, da pride z enega nadstropja v drugo.
O S MI C A
Anton Bandi, Prebeneg štev. 22, je odprl osmico, kjer toči odlično belo in črno vino.
NOGOMET
ITALIJANSKA REPREZENTANCA
Po razočaranju na Finskem predviden poraz proti SZ
Zvezni trener Fulvio Bernardini ni izpolnil pričakovanj
SZ — Italija	1:0 (0:0)
SOVJETSKA ZVEZA:	Rudakov,
Konkov, Matvenko, Fomenko, Bur-iak, Trskin, Muntijan, Onišenko, Kojotov, Verme je v (Raško), Blohin.
ITALIJA: Zoff, Orlandini, Rocca, Benetti, F. Morini, Facchetti, Sa-voldi, Antognoni, Chinaglia, Capello (Esposito), G. Morini (Oraziani).
STRELEC: v 18. min. d.p. Kpnkov.
SODNIK: Čajic (Jugoslavija).
GLEDALCEV: 60.000.
Z nastopom v Moskvi se je zaključila kratka turneja italijanske nogometne reprezentance. Turneja se je zaključila po predvidevanju. Italija je v Helsinkih premagala Finsko (1:0), v Moskvi pa je izgubila proti SZ prav tako z 0:1.
Zanimivo je, da so Italijani v večji meri zadovoljili v svojem drugem nastopu v Moskvi, ko so izgubili proti čvrsti postavi Dinama iz Kijeva, ki je tokrat zastopala SZ, medtem ko so proti Finski razočarali na vsej črti, a so vseeno premagali skromne finske amaterje.
Oba nastopa italijanske reprezentance sta bila precej klavrna. Ber-nardinijevo moštvo je ponovno pokazalo, da je v hudi krizi, kot je navsezadnje v hudi krizi celoten italijanski nogomet. Italijanski profesionalci so sicer opustili tradicionalno italijansko obrambno igro in hitre protinapade. Bernardini se je navdušil za «totalno igro», kot sta jo predvajali Nizozemska in Poljska na zadnjem SP. Pri tem pa ni računal na dejstvo, da je treba sisteme igre prilagoditi nogometašem, ki so na razpolago. Nizozemska lahko uvršča Cruyffa, Neeskensa, Repa; Poljska pa Gadocho, Deyno in druge. Da bi lahko Capello, Antognoni, Cordova, Benetti predvajali tako igro, je bilo nemogoče. In to smo lahko videli na obeh nastopih italijanske reprezentance v Helsinkih in v Moskvi.
Bernardini torej ni uspel v svojem načrtu. Ni dal reprezentanci skupne igre; ni pomladil reprezentance, kot je prerokoval, ko je prevzel vodstvo italijanske selekcije; ni uspel uvrstiti Italije v finale EP.
Mirne duše lahko rečemo torej, da je bila Bernardinijeva sezona le izgubljeno leto. Sedaj pa se bo lahko Bernardini mirno oddahnil na brezplačnem kopanju in bo lahko analiziral svoje opravljeno delo. Predvsem pa bo moral analizirati ne-broj napak, ki jih je v tej sezoni napravil.
O tekmi v Moskvi bi lahko dejali le to, da je Bernardini iskal prestižni rezultat. Prav zaradi tega je razvrstil na igrišče več «režiserjev». Sovjeti, ali bolje nogometaši Dinama, so bili iznajdljivejši v na-
padu, na sredini igrišča pa so zaradi izredne telesne priprave onemogočili Italijanom vsako iniciativo. Zmaga SZ je bila tako povsem zaslužena.
ATLETIKA
Quarrie in Williams
Evropskim dosežkom Kubanca Leonarda sta v ZDA odgovorila Quarrie (Jamajka) in Williams (ZDA). Na tekmovanju v mestu Eu-gene sta na progi 220 jardov oba dosegla svetovni rekord s časom 19”9. Quarrie je imel še malo prej
jasno prednost in je pri merjenju na 200 m sam dosegel 19”8. Finiš Wil-liamsa je bil torej izreden. Na krajši progi 100 jardov je pa zmagal nekoliko nepričakovano Williams pred Quarriejem z odličnim časom 9”1 kar je za eno desetinko slabše od svetovnega rekorda.
Na istem tekmovanju, ki je veljalo kot spomin na ponesrečenega ameriškega dolgoprogaša Prefon-taina je bil zelo dober tudi Rick Wohlhuter s časom r45”4 na 880 jardov, ki odgovarja 1’44”7 na 800 m.
Na prvenstvu višješolske atletske zveze v mestu Provo so bili najboljši skakalci s palico. Bell in Ripley sta oba skočila 5,51 m.
MOTOKROS
SP V TRŽIČU
Belgijec Everts najboljši Zahodni Nemci razočarali
Dirkam je prisostvovalo preko 10.000 gledalcev
TRŽIČ, 9.
Ijem je bil včeraj spet velik motociklistični praznik. Kljub nekoliko neugodnemu vremenu, se je na šesti prireditvi za svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu 250 kub. zbralo približno 10.000 gledalcev, ki so seveda z velikim zanimanjem spremljali čudovite boje 32 dirkačev iz 15 držav. Po slavnostni otvoritvi prvenstva so vsi nestrpno čakali na prvi tek za prvenstvene točke. Že takoj po startu je vodstvo prevzel mladi češkoslovaški dirkač Zdenek Velky, ki vodstvo potem ni spustil vse do cilja.
Drugi tek je bil bolj razburljiv kot prvi. Sprva je povedel avstrij-
dolini pod Ljube-1 skl prvak Lerner, že v drugem kro-
					
AVTOMOBILIZEM
VN SVEDSKE ZA SP
Že tretja zaporedna zmaga avstrijskega pilota Laude
Popoln uspeh ferrarija • Drugi je bil Reutemann, tretji pa Regazzoni
ANDERSTORP, 9. — Avstrijski pilot ferrarija Niki Lauda je osvojil tretjo zaporedno zmago na avtomobilskih dirkah F 1.
Lauda je na Švedskem ponovno potrdil, da mu bo letos naslov svetovnega prvaka težko ušel. Avstrijski pilot je letos nedvomno bolj izkušen, vozi bolj razumno in se ne spušča v nevarne ter tvegane posege, ki so mu bili lani večkrat u-sodni.
Na švedskem je Lauda zanesljivo zmagal in se je tako povzpel na prvo mesto skupne lestvice za SP. Drugi na nedeljski dirki je bil Carlos Reutemann, tretji pa Clay Regazzoni, ki je kot Lauda vozil ferrar! in je tako potrdil upravičen sloves italijanske avtomobilske hiše.
Vrstni red VN švedske
1.	Niki Lauda (ferrari), ki je prevozil 80 krogov za skupnih 312,700 km v 1.59’18”319, s povprečno hitrostjo 171,600 km na uro
2.	Reutemann (brabham) z zaost. 6” 288
3.	Regazzoni (ferrari) z zaost. 29”095
4. Andretti (parnelli) z zaostankom 44”380
5. Donohue (penske) z zaostankom 1’30”763
Bernardini ni izpolnil pričakovanj. Obljubil je, da bo povsem pomladil reprezentanco, da bo skušal uvesti nove sisteme igre. Bile pa so le prazne besede
6.	Brise (loia) z zaost. 1 kroga
7.	Scheckter (tyrrell)
8.	Fittipaldi (mclaren)
9.	Peterson (lotus)
10. Palm (hesketh) z zaost. 2 krogov Lestvica za SP
1.	Niki Lauda
2.	Reutemann
3.	Fittipaldi
4.	Pace
5.	Scheckter
točk
31
22
21
16
15
KEGLJANJE	i
Dvojen poraz Jugoslavije
BRASOV, 9. — Jugoslovanski kegljaški reprezentanci se vračata iz gostovanja po Romuniji pragih rok. Moška ekipa je izgubila z reprezentanco Romunije z razliko 143 kegljev, ženska pa z razliko 147 kegljev, pri čemer pa je potrebno upoštevati, da so gostitelji imeli prednost domačega terena, trdega kegljišča brez avtomatov. Poleg tega je jugoslovanska vrsta nastopila z dvema debitantoma (Kalanj, šepek), ženska pa z eno (Rakita).
IZIDA: MOŠKI: Romunija 5508 — Jugoslavija 5365, ŽENSKE: Romunija 2614 — Jugoslavija 2467.
VATERPOLO
RIM, 9. — V 18. kolu prve italijanske lige v vaterpolu so dosegli naslednje izide: Fiamme Oro — Carabinieri 5:4, Canottieri — Rari Nantes 9:3, Lazio — Recco 1:1, Civitavecchia — Sori 11:4, Florentia — Nervi 5:4, Mameli — Camogli 4:3.
LESTVICA: Canottieri Neapelj 33, Civitavecchia 28, Pro Recco 27, Florentia 22 itd.
VESLANJE
V TRADICIONALNEM TROBOJU
ZRN pred Jugoslavijo
HANNOVER, 9. — Tradicionalni veslaški troboj med Zahodno Nemčijo, Jugoslavijo in Avstrijo tako v članski konkurenci kot tudi pri mladincih se je končal z zmago domače veslaške reprezentance. V članski konkurenci je bila Jugoslavija samo enkrat prva in to v dvojcu brez krmarja, pri mladincih pa dvakrat v skifu in dvojcu brez krmarja. Pri članih je Zahodna Nemčija zbrala 20 točk, Jugoslavija in Avstrija pa po 14. Mladinski troboj se je končal takole: Zahodna Nemčija 15, Jugoslavija 12 in Avstrija 8.
PLAVANJE
Plavalci NDR v formi
Vzhodnonemški plavalci so med državnim prvenstvom v Piesteritzu dokazali, da bodo tudi letos njihovi tekmovalni dosežki na zelo visoki ravni.
Predvsem treba omeniti Matthesa, ki je navzlic grožnjam iz lanske se-
zone še naprej v tekmovalni areni. Na 200 m hrbtno je dosegel odličen čas 2’5”85.
Kornelia Ender je le za 9 stotink sekunde zgrešila svetovno znamko na 200 m prosto (2’2”26), manj znani Strobach pa je 400 m prosto preplaval v času novega državnega rekorda 4’4”69.
Med sovjetskim prvenstvom je bila v četrtem dnevu najboljša Rusa-nova na 100 m prsno. Dosegla je letos najboljši čas na svetu 1T4”30.
gu pa ga je prehitel Ribalčenko (SZ), ki je potem vodil do 17. kroga, ko se je v vodstvo prebil Belgijec Everts in obdržal prvo mesto do cilja. Zmagovalec prvega teka Velky je startal slabo, nakar se mu ni uspelo prebiti med najboljše — v težavnih razmerah, saj je med drugo vožnjo nekoliko deževalo. V tej vožnji se je izkazal zlasti bivši šestkratni svetovni prvak Belgijec Robert, ki si je na sobotnem neuradnem treningu poškodoval nogo, in pa branilec naslova Genadij Moj-sejev, ki je na dirki v Tržiču prvič po poškodbi roke resneje posegel v boj za svetovno prvenstvo. Nekoliko je razočarala ekipa Zahodne Nemčije. Od domačih dirkačev je bil v prvem teku najboljši državni prvak iz Karlovca Šoštarič, ki je zasedel 23. mesto. V drugem teku so se trije najboljši Jugoslovani uvrstili takole: Šegula je bil 17., Vesenjak 20. in Fras 22. Za jugoslovanske motocikliste lahko rečemo, da je bila v Tržiču konkurenca prehuda in da imajo premalo izkušenj za nastope take kakovosti in poleg tega so še veliko slabše opremljeni kot tuji dirkači.
BEZBOL
Izkoriščena priložnost
Openska Alpina ni zamudila priložnosti za dvojno zmago v predzadnjem kolu prvega dela prvenstva.
Gosti Polisportive Sironi iz Milana so klonili v jutranji mladinski tekmi z 2:6, popoldan pa celo z 1:10.
S tem uspehom je Alpina v bistvu obdržala stik z vrhom lestvice in torej lahko še upa v napredovanje. Kot vedno je imela Alpina težje delo v tekmi mladinske vrste, popoldne pa so se domačini, potem ko so že vodili s 3:0, v sedmem delu igre razigrali in hkrati nabrali še 7 točk.
i...........
Naša ženska odbojkarska reprezentanca ZSŠDI bo že ta teden gostovala na Reki, kjer se bo spoprijela med drugim tudi z žensko odbojkarsko ekipo Rijeka (na zgornji sliki z bivšim trenerjem Urnautom)
BOKS
21. EVROPSKO PRVENSTVO
Sovjetskim boksarjem največ kolajn Zadovoljivi nastopi Jugoslovanov
Italijani so povsem razočarali - Poljaki so se odlično izkazali
KATOVICE, 9. — V tem kraju se je včeraj končalo 21. prvenstvo Evrope v boksu. Po pričakovanju so dosegli največji uspeh boksarji vzhodnih držav. Med temi pa so poželi pravo zmagoslavje sovjetski boksarji, ki so osvojili nič manj kot 6 zlatih kolajn in tri srebrne. To pomeni, da je imela Sovjetska zveza v Katovicah nič manj kot devet fina-listov od enajstih možnih. Dober u-speh je izbojevala tudi jugoslovanska reprezentanca z eno srebrno
fplp pili
Jugoslovanska košarkarska reprezentanca, ki je med glavnimi favoriti za osvojitev zlata v velikem finalu EP, ki bo od jutri do nedelje, 15. junija, v Beogradu
ODBOJKA
Jugoslovani pokazali lep napredek in zasluženo osvojili peto mesto
Med drugim so jugoslovanski odbojkarji premagali tudi Vzhodno Nemčijo
2. ZVEZNA LICA
IZIDI 32. KOLA Maribor — Rudar	2:1
Famos — Leotar	1:1
Borac — Bačka	2:0
Šibenik — Karlo vac	2:0
Osijek — Crvenka	3:1
Vrbas — Varteks	1:2
Igman — Novi Sad	1:1
Iskra — Kozara	3:0
Jedinstvo — Zagreb	3:1
LESTVICA
Borac 52; Zagreb 46; Novi Sad in Vrbas 35; Karlovac in Bačka 34; Osijek in Varteks 33. Iskra in Jedinstvo 32; Crvenka in Famoss 31; Igman, Leotar in Maribor 30; Ši benik 28; Kozara 23, Rudar 7.
PRIHODNJF KOLO (15 6.)
Bačka — Maribor, Rudar — Leotar, Jedinstvc — Famos, Zagreb — Iskra, Kozara — Igman, Novi Sad — Vrbas, Varteks — Osijek, Crvenka — Šibenik, Karlovac — Borac.
SLOVENSKA LICA
IZIDI 24. KOLA Drava — Kladivar Vozila — Ljubljana Železničar — Slavija Slovan — Izola Koper — Mura Ilirija — Nafta Pohorje — Mercator
LESTVICA
Mercator 40; Mura 34; Ririja 26; Pohorje 25; Kladivar in Vozila 23; Slovan in Izola 21; Drava 20; Železničar 18; Slavija 17; Ljubljana in Nafta 15; Koper 12,
4:0
2:0
5:1
2:2
3:3
0:0
0:1
ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA LICA
IZIDI 22. KOLA Triglav — Sava	0:1
Tabor — Primorje	1:4
Adria — Usnjar	3:0
Kamnik — Tržič	2:0
Jadran — Renče	0:1
LTH - Litija	1:5
KONČNA LESTVICA Primorje 36; Litija 35; Usnjar in Adria 22; Kamnik, Renče in Tabor 21; LTH i Tržič 20; Triglav in Jadran 16; Sava 14.
SOFIJA, 9. — Včeraj se je v bolgarski prestolnici končal velik odbojkarski turnir, ki je prinesel odbojkarjem Jugoslavije enega največjih uspehov v zadnjih letih. Reprezentanca Jugoslavije je obtičala na končni lestvici na odličnem petem mestu.
Najprej so Jugoslovani premagali Romunijo s 3:1, kar je prvi uspeh «plavih» po desetih letih zaporednih porazov z odbojkarji te države. Potem sta prišla na vrsto dva zaporedna poraza s Kubo in češkoslovaško. Zvezni selektor Lazar Gro-zdanovič in trener Viki Krevsel sta poslala na igrišče s Kubanci samo rezervne igralce, ker sta že vnaprej vedela, da z odličnimi odbojkarji iz te države ne bo kaj iskati. Nato je I prišel še poraz s ČSSR in povrhu j tudi slaba igra. Vsekakor pa moramo omeniti, da so češkoslovaški odbojkarji pred srečanjem z Jugoslavije izgubili dve tekmi in to s Ku-
V zgornji končni lestvici niso u-poštevani kazni, ki jih je klubom izrekla prvostopenjska komisija Nogometne zveze Slovenije.
PRIHODNJE KOLO (15.6.)
Pohorje — Drava, Mercator — I-lirija, Nafta — Koper, Mura — Slovan, Izola — Železnica-, Slavija —
Vozila, Ljubljana — Kladivar.
Zaradi obveznosti reprezentance
Zaradi obveznosti jugoslovanske državne reprezentance v kvalifikacijah evropskega nogometnega prvenstva je seveda odpadlo tudi nedeljsko kolo prve jugoslovanske nogometne lige Nekateri prvoligaši pa so vseeno odigrali nekaj prijateljskih tek- m Izidi: Belišče — Dinamo Zagreb 1:6, Ilirija — Olimpija 1:1, Radnički (K) — Partizan 0:0, Slo-boda — Željezničar 1:1.
Alessandria — Pescara	X
Arezzo — Palerma	1
Atalanta — Spal	1
Avellino — Novara	2
Brescia — Foggia	X
Catanzaro — Genoa	1
Reggiana — Parma	1
Samhenedettese — Como 2 Taranto — Brindisi	X
Verona — Perugia	2
Padova — Udinese	1
Livorno — Modena	2
leggina — Catania	2
KVOTE
13 - 370.413.800 lir 12 —	3.561.600 Ur
bo in Romunijo. Po teh dveh spodrsljajih zanje ni bilo druge rešitve kot zmaga. To se je na igrišču tudi dogodilo. Po dobrem začetku in dveh porazih so v nadaljevanju turnirja Jugoslovani igrali v tolažilni skupini za uvrstitev od petega mesta navzdol. Njihov prvi nasprotnik je bil bivši svetovni prvak iz leta 1970 Vzhodna Nemčija. Po izredno ogorčenem boju so «plavi» drugič v letošnji sezoni odpravili Vzhodne Nemce in to pot po petih setih igre. V poslovilnem srečanju so premagali še severne sosede Madžare s 3:1 in tako osvojili peto mesto na končni lestvici.
Končni zmagovalci tega velikega turnirja so domači odbojkarji.
Reprezentance Kube, ČSSR, Romunije in Bolgarije in seveda jugoslovanski odbojkarji so odpotovali v Skopje, kjer bo veliki turnir od 11. do 15. junija.
kolajno in dvema bronastima. Jugoslovani so imeli samo enega finalista in sicer Rističa v peresno-lahki kategoriji, ki se je v odločilnem srečanju spoprijel z madžarskim reprezentantom Tiborjem Ba-darijem in je Rističa premagal po točkah, saj so mu sodniki odločili zmago s 4:1. Med reprezentancami je bila na drugem mestu glede o-svojenih kolajn Poljska in sicer z dvema zlatima in trema bronastima kolajnama. Tudi domačini so glede končnega izkupička lahko več kot zadovoljni. Z osvojitvijo najbolj žlahtne kovine se lahko ponašajo še tri države: Romunija, Madžarska in Finska, vse ostale pa so se morale zadovoljiti s srebrom ali bronom ali ostale praznik rok. Med slednjimi je bilo tudi italijansko zastopstvo, ko ni imelo v Katovicah niti enega finalista in še manj italijanski boksarji niso osvojili niti nobenega tretjega oziroma četrtega mesta, kar pomeni bronasto kolajno.
NOVI EVROPSKI PRVAKI Papirna kategorija: Tkačenko <S Z). Mušja: Zasipko (SZ). Bantam-ska: Ribakov (SZ). Peresnolahka: Badari (Madžarska). Lahka: Čutov (Romunija). Polvelterska: Limanov (SZ). Velterska: Marjamaa (Finska. Polsrednja: Rutkowski (Poljska). Srednja: Lemešev (SZ). Pol-težka: Limanov (SZ). Težka: Bie-galski (Poljska).
Srebrne kolajne so v posameznih kategorijah osvojili naslednji boksarji:	Rodriguez (Španija), Gruescu
(Romunija), Andrejkovski (Bolgarija), Ristič (Jugoslavija), Lvov (SZ), Nagy (Madžarska), Zilberman (Romunija), Savčenko (SZ), Wittemburg (Vzhodna Nemčija), Stojmenov (Bolgarija) in Uljanič (SZ).
Bronaste kolajne pa so osvojili naslednji boksarji: Cosma (Romunija) in Gedo (Madžarska), Magri (Velika Britanija) in Orban (Madžarska), Tone (Romunija) in Pi-skatz (Češkoslovaška), Fernandez (Španija) in Cowdell (Velika Britanija), Tonczyk (Poljska) in Botos (Madžarska), Beyer (Vzhodna Nemčija) in Hašani (Jugoslavija), Ribi-cky (Poljska) in Bother (Danska), Dorfer (Avstrija) in Rapack (Madžarska), Tyka (Češkoslovaška) in Kucharczyk (Poljska), Bisič (Jugoslavija) in Sachse (Vzhodna Nemčija), McEvan (Velika Britanija) in Simon (Romunija).
KOLAJNE EP 75
Z S B
Sovjetska zveza	6	3	0
Poljska	2	0	3
Romunija	12	3
Madžarska	114
Finska	100
Bolgarija	0	2	0
Jugoslavija	0	12
Vzhodna Nemčija	0	12
Španija	0	11
Velika Britanija	0	0	3
Češkoslovaška	0	0	2
Avstrija	0	0	1
Danska	0	0	1
MEDNARODNI TURNIR V SOFIJI
mlajši pionirji osnovne šole Črni vrh nad Idrijo, ki so delili drugo in tretje mesto, mlajše pionirke OŠ Črni vrh nad Idrijo pa so bile pete.
V skupini starejših pionirjev so bili pionirji OŠ Postojna sedmi, medtem ko se starejše pionirke OŠ Tolmin, žal, niso udeležile tekmovanja, kar vsekakor ni pohvalno za šahovsko dejavnost v Tolminu.
NA REPUBLIŠKEM PRVENSTVU
Lep uspeh mladih primorskih šahistov
Na dvodnevnem ekipnem pionirskem prvenstvu SR Slovenije v Ptuju so nastopile tudi tri primorske
ekipe, ki so si pravico do nastopa .	. o 90
priborile na področnih tekmovanjih. Arezzo 31, Parma Tako se je ta najmnožičnejša manifestacija mladih slovenskih šahistov, na kateri je nastopilo 10 tisoč šahistov, zaključila s finalnimi borbami v štirih skupinah.
B LICA
IZIDI 36. KOLA Alessandria — Pescara	2:2
Arezzo — Palermo	2:0
Atalanta — Spal	3:1
Avellino — Novara	0:1
Brescia — Foggia	0:0
Catanzaro — Genoa	2:0
Reggiana — Parma	1:0
Samhenedettese — Como	0:1
Taranto — Brindisi	1:1
Verona — Perugia	0:2
LESTVICA
Perugia 46; Como, Verona in Catanzaro 43; Palermo 42; Atalanta, Genoa in Foggia 37; Sambenedette-se in Brescia 35; Spai, Pescara in Novara 34; Brindisi 33; Taranto 32; Avellino, Alessandria, Reggiana in
PRIHODNJE KOLO (15.6.) Brindisi — Reggiana, Foggia — Alessandria, Genoa — Brescia, Novara — Arezzo, Palermo — Taranto, Parma — Avellino, Pescara — V finalu je nastopilo 35 štiričlan-j Perugia, Sambenedettese — Atalan skih ekip. Od primorski,: predstav- ] ta. Spal — Como, Verona — Catan nikov so izredno lep uspeh dosegli žaro.
NAMIZNI TENIS
Antim Stipančic prvak Jamajke
KINGSTON, 9. — Na mednarodnem prvenstvu Jamajke v namiznem tenisu je zmagal Jugoslovan Antun Stipančic, ki je v finalu premagal bivšega svetovnega prvaka Šveda Bengtssona v petih nizih. V polfinalu je Stipančic premagal Johan-ssona prav tako po petih nizih igre. Drugi finalist Bengtsson pa je izločil drugega Jugoslovana Šurbeka s 3:2.
Pri ženskah je v finalu Korejka In Suk Na premagala Angležinjo Hem-mersley s 3:1, finalistki v tekmovanju posameznic pa sta bili zmagovalki v igri parov. V konkurenci moških parov sta slavila Šveda Bengtsson in Johansson, ki sta v sklepnem srečanju premagala jugoslovanski par Šurbek — Stipan-čič s tesnim izidom 3:2. Jugoslavija je bila uspešna na tem mednarodnem, prvenstvu tudi v mešanih parih, saj sta Stipančic in Irena Čordaš v finalu premagala angleški par Jarvis — Hammersley s 3:0.
1 —
1.	Jonathan
2.	Bormio
1.	Quasserin
2.	Grifide
1.	Fuego
2.	Singano
1.	..u. go
2.	Livello
1.	Alabaster
2.	Altona
6 — 1. Guidarino 2. Roncaglia
KVOTE
12 — 1.367.372 Ur 11 —	49.400	Ur
10 —	4.900	Ur
2 —
4 —
5 —
1
2
X
1
1
1
1
2
X
1
X
X

C LICA
SKUPINA A IZIDI 36. KOLA Belluno — Lecco	1:0
Bolzano — Venezia	1:1
Juniorcasale — Clodiassott.	2:0
Mantova — Cremonese	1:0
Mestrina — Monza	1:2
Padova — Udinese	1:0
Piacenza — Trento	3:1
Seregno — Pro Vercelli	1:0
Solbiatese — S.A. Lodigiano	2:0
Vigevano — Legnano	2:2
LESTVICA
Piacenza 53; Monza 46; Udinese 44; Seregno 43; Vigevano 39; Clo-diasottomarina 36; Trento, Venezia, Mantova in Padova 35; Cremonese, Pro Vercelli, Bolzano, Belluno in Lecco 34; S.A. Lodigiano in Junior-casale 33; Solbiatese 30; Mestrina I 27; Legnano 26.
PRIHODNJE KOLO (15.6.) Legnano — Bolzano, Juniorcasale — Mantova, S.A. Lodigiano — Mestrina, Monza — Padova, elodiasottomarina — Piacenza, Lecco — Pro Vercelli, Belluno — Seregno, Trento — Solbiates', Cremonese — Udinese, Venezia — Vigevano.
začel
Luciano Sušanj je odlično —	,
letošnjo sezono. Sušanj sodi me najboljše jugoslovanske atlete vse časov
SPORT SPORT SPORT
KOŠARKA
19. EVROPSKO PRVENSTVO
Po dveh kolih JugosEovani najboljši SZ in Italija sta delno razočarali
Novoselov! varovanci glavni kandidati za zlato - Dobra igra Spancev
Prvi dve koli 19. evropskega košarkarskega prvenstva, ki je te dni v treh jugoslovanskih mestih, sta v bistvu potrdila predvidevanja. Favoriti za kolajne, če izvzamemo I-talijo, so brez težav obračunali s svojimi nasprotniki.
Začnimo kar pri Jugoslaviji, ki po našem mnenju ostaja • glavni favorit za zlato. Zaradi pozne ure začetka srečanja med Jugoslavijo in Italijo, vam žal med temi vrsticami ne moremo dati izida te tekme. Ne glede na to, pa je bilo doslej jasno, da so Jugoslovani prikazali najboljšo igro na tem evropskem pr-venstu. Z Nizozemci in s Turčijo so odpravili kar z drugo postavo, tako da si je predvsem mladi žižič (letnik 1955, center, visok 210 cm) nabral koristnih izkušenj za Montreal.
Kar nas je najbolj presenetilo, je bilo to, da je Novoselova vrsta razpolagala z obema nasprotnikoma (z Nizozemsko in s Turčijo) brez vsakih posebnih težav. Vsilila je nasprotnikom zaželeni ritem, odvijala razne sisteme igre, občinstvu pa je predstavila obenem duhovito in privlačno igro. Jugoslavija ima danes V Evropi najbolj homogeno reprezentanco. Dvanajst košarkarjev z različnimi karakteristikami, torej dvanajst možnih variant v tej dinamični skupni igri, kjer je večkrat situacijska iznajdljivost bistvene važnosti poleg seveda taktične in tehnične zrelosti.
Doslej se je dobro izkazala tudi Španija, medtem ko je SZ delno razočarala. Tudi Italija ni izpolnila pričakovanj. Varovanci trenerja Prima so v prvih dveh tekmah (in še posebno proti Nizozemski) bili celo na robu poraza.
* * *
PEK 75 — KVALIFIKACIJE
SKUPINA A - SPLIT IZIDI
1. kolo: Italija - Turčija 83:65, Jugoslavija - Nizozemska 102:76: 2. kolo: Italija - Nizozemska 69:64, Jugoslavija - Turčija 92:65.
LESTVICA PO 2. KOLU
Jugoslavija
Italija
Turčija
Nizozemska
2 2 2 2 2 0 2 0
0 194 141 4 0 152 129 4 2 130 175 0 2 141 171 0
SKUPINA B — KARLOVAC IZIDI
1. kolo: SZ - Poljska 79:72, ČSSR - Izrael 86:85; 2. kolo: SZ - ČSSR 91:81, Izrael - Poljska 90:84.
LESTVICA PO 2. KOLU Sovjetska	zveza	2	2	0	170	153	4
Izrael	2	1	1	175	170 ' H
Češkoslovaška	2	1	1	167	176	2
Poljska	2	0	2	156:169	0.
* * *
SKUPINA C — REKA IZIDI
1. kolo: Grčija - Romunija 61-.71, Španija - Bolgarija 85:74; _2. kolo: Bolgarija - Grčija 81:71, Španija -Romunija 96:66.
LESTVICA PO 2. KOLU
Španija
Bolgarija
Romunija
Grčija
2	0	180	140	4
1	1	155	156	2
1	1	137	157	2
0	2	132	152	0
B. Lakovič
REPUBLIŠKI POKAL V CELJU
Uspeh Kladivarja in Olimpije
Med finalnimi tekmovanji za republiške pokale ni prišlo v Jugoslaviji do posebnih senzacij.
V Celju, kjer so se pomerili
slovenski finalisti, sta šli zmagi	T	_
po predvidevanju Kladivarju (mo-	CAGLIARI, 9. Luisito Suarez
ški) in Olimpiji tženske).	i je postal novi trener italijanskega
Tudi v drugem dnevu je bilo ne- | prvoligaša Cagliari in je tako nado-kaj dobrih rezultatov. Celjan Lisec, | mestil Radiceja, ki je letos presto-
naste kolajne Poletovim tekmovalcem so rezultat prvega in drugega dne deželnega prvenstva v umetnostnem kotalkanju, ki je bilo preteklo soboto in nedeljo v Gorici in Pordenonu in katerega se je udeležilo 12 društev in klubov iz dežele Furlanije - Julijske krajine. Lep u-speh za Polet, ki je trenutno na 2. mestu moštvene lestvice (prvi je Jolly z 42 točkami, sledi Polet s 40 točkami, Scating club Pordenone s 36, tržiški Italcantieri z 28, tržaški Dopolavoro ferroviario z 22 točkami itd.), čeprav je v kategoriji deželnih mladincev nastopil le s tremi tekmovalci.
Prav v Gorici se je Poletovim tekmovalcem zataknilo. Franko Guštin, ki je bil kandidat za 1. mesto, je med obveznimi liki z nogo podrsal po tleh, kar mu je odvzelo kup točk, Alda Sosič pa je svoj prosti program slabše izvajala kot na nedavnem pokrajinskem prvenstvu, tako da je v skupni oceni zasedla komaj 6. mesto.
Mnogo bolje je bilo v Pordenonu, [kjer so Poletovci kot najboljše dru-
1(1111111111 lUllltllllUllllllllHUimillllinUIHIllllIlllUlUlIIllMIIIIIIUliMIIMHIUIIIlilUllllllllimilHIIIlllllllllillinilllllimillMIIIIIIllMIIIlIllMIIIIIIIimilMIIIMIIMIIIIllll
Dokajšnje zanimanje je veljalo za met diška. Sicer izven, konkurence je nastopil Zdravko Pečar, ki se je komaj vrnil iz ZDA. Metalec je še enkrat pokazal, da je nezanesljiv in njegov rezultat 55,20 m v bistvu ne odpira posebnih perspektiv za nadaljnjo sezono. Mijsč, ki je metal za ’ Kladivar, je bil le za meter;: krajši.
V ženski konkurenci je bila najboljša Pergarjeva. 1500 m je pretekla v 4’24’T.
* * *
Na atletskem tekmovanju v Beogradu so bili doseženi nekateri dobri rezultati. Najprej velja omeniti skok 216 cm Temina in časa 10”4 in 14”0 Pisiča na 100 oziroma
110 m čez ovire.
* * *
Do večjega spopada je prišlo le v Splitu na tekmovanju SR Hrvat-ske. Alebič in Sušanj sta na 100 in 400 metrov dosegla ista časa. čas 10”6 na 100 m lahko prezremo, časa
46”2 na 400 m pa sta zelo dobra. Tako na 100 kot na 400 m je zmagal Alebič.
V Splitu je v ženski konkurenci tri posamezne zmage dosegla Jelica Pavličič. 100 m je pretekla v 11’'9, 200 m v 24”, 400 m pa v 54”3.
Po daljšem času je v daljini nastopila Radojka Francotti in dosegla zelo dober rezultat 6,25 m. Mladinka Omrčenova je s kroglo dosegla nov državni rekord za mladinke (13,52 m)
OBVESTILO
Slovenski pomorski klub CUPA obvešča, da se bo v soboto, 14. junija pričela v Sesljanu jadralna šola za odrasle.
Šola bo v juniju vsako soboto in nedeljo, od 9. do 17. ure. Prijavite se lahko tako, da plačale vpisnino 15.000 lir (za člane 7.500 lir) pri Kmečki in obrtniški posojilnici na Opčinah.
KOTALKANJE
DEŽELNO PRVENSTVO
Uspeh Poletovih kotalkarjev
Osvojili so namreč dve zlati, eno srebrno in tri bronaste kolajne
Dve siati, ena srebrna in tri bro- štvo dobili srebrni pokal tamkajš-
KVALIFIKACIJE EP
Po dragoceni zmagi proti Švedski Jugoslavija premagala še Norveško
Oblak in tovariši so odlično zaigrali v prvem polčasu, a slabše v drugem
Norveška — Jugoslavija 1:3 (0:3)
NORVEŠKA: Johanssen (Karlsen),
nastopile naslednje ekipe: reprezentanca ZSŠDI tržaške pokrajine, reprezentanca ZSŠDI goriške pokrajine, reprezentanca sežanske občine in
Meirik, Goa (Pedersen) Birkelund, mladinska reprezentanca iz Kopra.
O.-ia HoctaH	^	vlada veljko
zanimanje, saj končno bo prišlo do tesnejših stikov med nogometaši, ki delujejo v bližini meje. Vse reprezentance so v prejšnjih dneh opravile nekaj treningov, tako da lahko pričakujemo prijeten nogomet, čeprav so predstavniki ZSŠDI iz Trsta in Gorice že pred tedni končali ligaško prvenstvo. Spored je naslednji:
DANES: ob 19.00 ZSŠDI Trst — Sežana, ob 21.00 po ZSŠDI Gorica — Koper.
ČETRTEK: 12. 6.: ob 19.00 bodo igrali poraženci za 3. in 4. mesto, ob 21.00 pa znffigévalci za 1. in 2. mesto.	.	■ ...... .,s,-	,
Grondalen, Johansson, Quia, Hestad, Thumberg, Lund, Hoyland.
JUGOSLAVIJA: O. Petrovič, Bu-Ijan, Hadžiabdič, Mužinič, Katalin-ski, Bogičevič, Popi voda, Oblak, Šurjak, Vladič (V. Petrovič), Ive-zič.
SODNIK: Petersen (Danska).
STRELCI: v 12. min. Buljan (J), v 14. min. Bogičevič (J), v 28. min. Šurjak (J), v 67. min. Thumberg.
Jugoslavija se je s skandinavske turneje vrnila s štirimi dragocenimi točkami. Potem ko je v Stockholmu s tesno razliko premagala Švedsko, je sinoči v Oslu odpravila še Norvežane. .mv	,"V;*
Kazalo je, da bodo. Jugoslovani e-.nostavno pregazili norveške; amaterje. Oblak, ,in, tovariši,.'sp., 'jaftjnreč izredno učinkovito in napadalno začeli. Že v 12. minuti igre je Buljan po izrednem solo prodoru neubranljivo streljal v nasprotna vrata. Že dve minuti kasneje , je Bogičevič spretno izkoristil zmedo pred nasprotnikovimi vrati in prednost povečal na 2:0. Sredi polčasa pa je Šurjak zaokrožil izid na 3:0. Res odličen začetek, ki je obetal visoko zmago jugoslovanske reprezentance.
Dogodki v drugem delu igre pa so pokazali, da Norvežani le niso tako naivni in so nato večkrat celo spravili v težave jugoslovanske reprezentante, ki so v tem delu igre lagodno igrali. Požrtvovalna igra pa je dala domačinom tudi zadoščenje častnega gola, ki ga je dosegel v 22. minuti Thumberg.
Lestvica 3. skupine Jugoslavija	4	3 0	1
Severna Irska	3	2 0	1
Norveška	3	10	2
Švedska	2002
8 4 4 2 4 7 1 4
ki si je letos prevzel težko nalogo nadomeščanja resneje poškodovanega Sveta, je na progi 5000 m dosegel času blizu 14 minut, Ljubljančan žužek pa je progo 3000 m čez ovire prvič pretekel pod 9 minutami (8’54”4) in nekoliko presenetljivo prehitel Mariborčana Kotnika. Izkazal se je tudi Penca na 400 m čez ovire s časom 52”?, ki je le za dve
pil v vrste Torina.
V ORGANIZACIJI* ZSŠDI
1. turnir prijateljstva
Danes se bo na Proseku začel 1. nogometni turnir prijateljstva, ki ga organizira Združenje slovenskih športnih društev v Italiji v sodelo-
FINALE^AjRAŠČAJNIKOV
Opjcina Supercaffè — Breg 2:0 OPICINA: Caraffa, Bidijli. Zini, Parovel, Manimetti, Fabian, Milani,
Rumiz, Cracovia, Giovannini, Modesti.
BREG: Mauri, Krevatin, Kuret, Grizonič, Novello, Ražem, Krmec, Peroša, Ferluga, Klun, Grižonič P.
STRELCA: Milani in Cracovia v
p.p.
Brežani so tokrat nastopili v okrnjeni postavi in ničesar niso mogli v prvem polčasu proti boljšemu nasprotniku. Začetek, je bil bolj ali manj enakovreden, vendar postopoma je Opicina prevzemala vajeti igre v svoje roke. Openci so se izkazali predvsem zaradi lepe koordinacije v napadalnih akcijah, ki so često spravljale v težave naše branilce. Prvi zadetek je dosegel Milani, malo kasneje pa je Cracovia še podvojil. Po odmoru so naši zastopniki pokazali zobe, vendar sre® fil bila na njihovi stani, saj se! je poškodoval 'Klun Ib- zanj ni bik) Kljub vt,emu da so stalno pritiskali -proti Jaišprotnikov im vra-, tom, niso znali realizirati in izid se ne več spremenil.
Jolo
njega prefekta.
Pri mladincih v vsedržavni kategoriji moramo omeniti nastop Pavla Sedmaka, ki je tokrat prehitel svojega tržaškega direktnega konkurenta Padoana. Pri končni uvrstitvi pa je nekoliko zaostal njegov brat Andrej Sedmak, kajti še dan pred tekmovanjem je ležal z vročino.
Zasluga za to dobro skupno uvrstitev gre predvsem trenerju Petru Brlecu, ki požrtvovalno in vestno pripravlja naše tekmovalce že več let.
Po prvih dveh dneh deželnega prvenstva (zadnje bo julija) so rezultati naslednji:
Naraščajniki
1.	Škerk Boris (Polet)	90,20
2.	Caon (Palmanova)	86,20
3.	Purič Klavdij (Polet) 80,00 Naraščajnice
1.	Košuta Jadranka (Polet) 110,45
2.	Conji (Italcant. Tržič) 106,25
3.	Degrassi Cristina (Polet) 104,95
5.	Gregori Maruška (Polet) 98,55 9. Tavčar Sara (Polet) 95,00
15.	Malalan Tatjana (Polet) 84,25
16.	Sossi Adrijana (Polet) 84,05 29. Sossi Monika (Polet) 64,25
(padec pri obveznih likih) Deželni mladinci
1. Bubnich Mauro (Jolly) 99,65
4.	Guštin Franko (Polet) 1 83,85; Deželne mladinke
1. Gallo Antonella (DFL) 100,25
6.	Sosič Alda (Polet)	93,40
11. Sosič Tatjana (Polet) 91,15
Mladinci - vsedržavna kategorija
1.	Fagoto Franco (Pordenon) 212,20
2.	Sedmak Pavel (Polet) 199,00
3.	Padoan (Italcant. Tržič) 189,00 6. Sedmak Andrej (Polet) 143,80
Mladinke - vsedržavna kategorija
1.	De Stefano Cinzia (PN) 215,80
2.	Semec Adriana (DFL) 195,40
3.	Sosič Morana (Polet) 193,30
4.	Semez Astrid (DFL) 183,00 V naraščajniških dvojicah sta nastopili tudi dvojici Malalan Tatjana - Geravello Mario in Ban Saša - Škerk Boris, ki sta zasedli 7. oz. 9. mesto.
Zadnje tekmovanje deželnega prvenstva bo julija, ko bodo še nastopili začetniki, seniorji in vsedržavna. članska kategorija. Tu bo nastopilo več Poletovih tekmovalcev v začetniški kat. ter dvojica Zdenka Hrovatin in Pavel Sedmak v kategoriji seniorjev.
EKR
štandreškem igrišču. Letošnji turnir je namenjen naši mladini, saj prav on predstavlja bodočnost našega nogometna. Zato so prireditelji sklenili, da bodo na tej manifestaciji lahko nastopili mladinci, ki so se rodili od leta 1963 do 1965. Prireditelji skušajo s tem dati večjo zanimanje temu turnirju, ki letos stopa v šesto leto življenja. Kot se dobro spominjamo, je bil lanskoletni turnir namenjen prosvetnim društvom, saj so ekipe sestavljali člani raznih goriških prosvetnih skupin.
Na letošnjem turnirju bodo nastopile štiri ekipe, in sicer «Mladost» iz Doberdoba, «Sovodnje», Slovenski dijaški dom «S. Gregorčič» Gorica in Juventina iz Štandreža. Ker gre za mladince, se bodo tekme odvijale na polovici igrišča. Vsako ekipo pa bo sestavljalo 7 igralcev.
V petek, 13. junija, s pričetkom ob 19. uri (draga tekma bo ob 29. uri) bodo igrali polfinalna srečanja. Drugi dan. in sicer ob 18. uri, bo srečanje za 3., r-ziroma 4. mesto, ob 19. uri pa se bosta srečali ekipi za 1. in 2. mesto.
NOSI

6. MLADINSKI TURNIR
V petek in soboto

v Štandmu
j?!*-?-•••'«»«• _..... «Sl»«-!/*»	.	S'V^Wx.-.	.
Športno, društvo «Juventina» ^.priredi v petek. 13. in v soboto 14. junija 6. nogometni turnir za «pokal Štandrež», ki se bo odvijal na
iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiuiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
I
ATLETIKA./, -
MEDNARODNI MITING V VIDMU
Akii-Bua le s turističnim časm Mokro zaletišče ovirah Del Form
Deževno vreme je močno oviralo potek vseh tekmovanj
Atletsko tekmovanje za pokal Snai-dero je privabilo na tribune stadiona v Vidmu veliko število gledalcev, ki so, kljub dežju, potrpežljivo sledili tekmam.
Olimpijski zmagovalec iz Ugande in svetovni rekorder Akii-Bua je bil zgolj folklorna privlačnost. Kot že vedno po olimpijski zmagi je «časovno» razočaral, čeprav nihče od njega ni pričakoval kaj več. Atlet, ki je postal pravi «globetrotter» o-čitno ne trenira več v taki meri, kot bi mu nalagal sloves. Izreden je njegov tek v prvi polovici proge ali še nekaj dlje, nato pa mu zmanjka moči in rezultati so redno nad 50 sekundami, kar je za atleta z
°d svezega rePubl,‘ j [eais Proseka!'Na temS tumirjubodo ’ osebnim rekordom 47”8 seveda ma-
škega rekorda.
lo. V Vidmu je Akii-Bua dosegel skromnih 50”5.
Veliko bolj realno je bilo pričakovanje za skok v višino. Domačin Del Forno je obetal celo nov rekord 222 cm. Žal je bilo zaletišče zaradi dežja nekoliko spolzko in pri letvici na 215 cm je atletu zalet redno spodletel. Zaradi tega Del Forno niti ni hotel tvegati kake poškodbe in tekmovanje je končalo že pri rezultatu 210 cm.
Dež in veter sta ustavila tudi Sie-ga v troskoku. Mladi skakalec iz Trbiža je nameraval v nedeljo preskočiti 16 m. Dejanski rezultat 15,84 m, kljub slabim vremenskim pogojem, dokazuje, da so bili njegovi upi povsem upravičeni.
Od ostalih rezultatov treba omeniti
še odličen čas 18-letnega Furlana Carusa na 200 m. sprinter je lani gospodaril v Italiji med naraščajniki s časom 21”8. Letos je kot mladinec že napredoval do 21”5 in pred seboj ima po mnenju izvedencev zanesljivo atletsko kariero.
IZIDI:
5000 m: 1. Ortis (Videm) 14’23” troskok: 1. Siega (Trbiž) 15’84 m 200 m: 1. Caruso (Latisana) 21”5 višina: 1. Del Forno (Videm) 210 cm, 2. Bruni (Pordenon) 205 cm
800 m: Cailotto (Padova) s časom 1’52”8, 3. Cecotti (Videm) 1’53”7
400 m ovire: 1. Akii-Bua 50”5, 2. Zorn (Trst) 53”3.
NA NEDELJSKI KOLESARSKI DIRKI VETERANOV
F. Boniiauri ponovno prvi Čudne odločitve prirediteljev
Kolesarji Adrie (predvsem Nino fila cer) prikrajšani
Po krasni zmagi Franca Bcnilau-; čele komplikacije: kolesar lonjer-
rija je nedeljska dirka veteranov, ki se je odvijala po cestah kraške planote, imela neljub epilog, v katerem so bili glavni protagonisti sodniki in pa nekateri kolesarji. Sodni zbor se je verjetno naučil prijemov, ki so lastni sodnikom iz Veneta: najbolje morajo biti Uvrščeni kolesarji
ske Adrie Maver je prispel na cilj deseti d^bra dva metra pred deželnim prvakom Zeriaton in bil tako najb: Hši med deželnimi tekmovalci. Vsi so mu c ‘U U za dobro uvrstitev, med drugimi tudi Zeri sl. Ko po so objavili vrstni red, je bil Ze-rial drsrii. Maver enajsti in Žerjal
prireditelja, nato komaj pridejo vsi je kar naonkrst p'"-T,.''i,( da je-- do-ostali. Če že ne zmagajo, pa j" tre-jbre pri ure prej izjavil, do je pri-
ba dati članom društva, ki dirko prireja, vsaj zadoščen je, da so najboljši deželni kolesarji in tako prejmejo vrsto nagrad, ki krasijo police društvenih prostorov.
Nekaj podobnega se je pripetilo v nedeljo na končnem cilju na Criu. Potem ko je zmagal Boniiauri. s poldrugo minuto naskoka in sta drugo in tretje mesto osvojila dva njegova tovariša (kolesarji Mametti-ja šo bili absolutno najboljši), se je odvijal sprint za častna mesta, ki so šla do devete pozicije tekmovalcem iz Veneta. Tu pa so se -pri-
spel na c>ij za Meverjrm. Soj ni bila, uvrririov na dse-t-' rii enajsto rr-sto tri-n vržne; brij jo bilo važno zadoščenje M-vcria in s-veda tudi društva sorv,-'*'!, da je bil prvi izmed ckč-Vih k^srrjrv. Iz pretesta in ržrijrn j» lenjerski kolesar zrpvriil priverk'--oni p'-rptor še pred regra----rb-'m in ni dvignil nagrade. Vod”"Mi 'o-ie pa so pred'cži-!i protesL tudi zaradi Mea, ker so sodniki Macarola potnisili s trinajstega na štirinajsto mesto, drugega kolesarja k'uba UCT, ki je organizi-
ral dirko, Bevilacquo, pa so s pet-I najstega m-sta p-staviU na tri naj-
......................................................^	ko pj \jteenil Opraviti niti sprinta. Zg1eda, da se je sodnikom tako ravnanje izplačalo.
Dirka se je praktično odločila na krožni poti z Opčin do Cola, ko so morali kolesarji štirikrat voziti preko vzpona iz Velikega Repna proti Colu. Tu je končni zmagovalec Boniiauri sprožil odločilni napad in si kmalu priboril minuto naskoka, ki je ni nikomur več uspelo nadoknaditi. Med zasledovalci je bil najaktivnejši Maver, ki pa ni mogel napraviti nič proti mnogo mlajšemu nasprotniku. Boniiauri, kot tudi tretje-' uvrščeni De Rosa, sta še pred nekaj leti tekmovala kot profesionalca in se udeležila tudi nekaterih kolesarskih dirk po Italiji. Povprečna hitrost na 84 km dolgi progi je bila 38,423 km' na uro.
R. Pečar
KOŠARKARSKI TURNIR PRIJATEUSIìA ZSŠDI
Sežana takrat uspešni priti f uMu m fMmšu
’/ prvi moški diviziji tesen poraz Serovih košarkarjev
1. DIVIZIJA
BOR A
70:69
INTER 1904
(50:40)
BOR A: Francia 6, Koren 10, Vatovec 12, Košuta 2, Klobas 22, Žerjal 4, Guštin 9, Lisjak, Kraus 4.
INTER 1904: Micol 4, PalisCa 1, Metlica 23-, Rosada 10, Radesich 13, Bonini, De Rosa, Pascon 13, Bassi 6, Moschioni. '
SODNIKA: Franco in Pittana TS.
PROSTI METI: Bor A 7:17, Inter 1904 6:10.
PON: Francia (66:69).
Borovci so v soboto nastopili v telovadnici v'Ulici della Valle proti Interju 1904, ki je zbujal nekaj strahu s svojimi zadnjimi rezultati. Izkazalo se je, da domačini niso ravno tako nevaren nasprotnik in da se dajo na svojem igrišču premagati, čeprav, .v. lem ..prvenEim. ni( uspelo še nikomur., «Piavi» so v tej. tekmi prij'étno. presenetili. Reš' ja, da so izgubik» dkndar».^5ta bila sani; rezultat in se'TDolj*‘|i>bISK’*kST dobra. Naši fantje so stopili na igrišče veselo razpoloženi in nekoliko utrujeni, soj so isto noč in jutro bru-covali v kraških gostilnah, že v začetku je bila igra na visoki ravni in obe ekipi sta dali vse od sebe, da bi si priborili obe točki. Do 18. minute je potekalo srečanje v velikem izenačeju, nato pa so se Intesevi košarkarji oddaljili s hitrimi protinapadi in zaključili polčas z desetimi točkami naskoka. V drugem polčasu je trener Lakovič razvrstil na polje drugo peterko, ki je z dobrim tempom nadoknadila skoraj ves zaostanek. Tedaj pa je prišlo do neljubega in nešportnega dogodka. Interjev trener Micol je s stalnimi žalitvami zmerjal sodnika, češ da nista zmožna soditi tekme in da z njunima odločitvama oškodujeta njegovo ekipo. Poleg tega se je brezobzirni Micol stalno pritožč-val ob sodniški mizi in vstopal na-igrišče. Seveda, sta bila sodnika primorana odstraniti trenerja iz telovadnice. Po tem dogodku je bila tekma precej živčna in na obeh straneh so se vrstile napake. V končnem finišu «plavi» niso izkoristili nekaj ugodnih priložnosti, kar jim je zaprlo pot do zaslužene zmage. Ob zaključku prvenstva in pred finalnim tekmovanjem, za katerega imajo naši košarkarji dobre možnosti, je treba pohvaliti te mladince, ki so dosegli prepričljive uspehe predvsem zaradi dobre uigranosti in prijateljstva, h katerima so prispevali vsi posamezniki.
edko.
TURNIR
PRIJATELJSTVA ZSŠDI
KRAS SEŽANA - KONTOVEL 90.75
(33:26)
KK KRAS: Krt 20, Novak-24, Perič 2, Panič 10, Prešeren 8, Kecma-novič 4, Klobas, Šemrov 4, Rudolf 16, Ražem 2.
KONTOVEL: Ukmar 5, Luksa 22, čuk 10, Nabergoj, Ivo Starc 21, Perini 17, Bukavec, Starec.
SODNIKA: Ostrouška in Žiberna iz S6žan6
PROSTI METI: Kras 6:14, Konto vel 13:40.
Sežančani so zasluženo premagali Kontovelce na domačem igrišču. Že od začetka so povedli in so pred- i nest obdržali do konca srečanja. Do- j načini so premagali kontovelske fante s svojim glavnim orožjem, to ; je s protinapadi. S temi so popol-j noma razbili nasprotnikovo cono in j si priigrali1 IR'te'ciU-prednosti.. Tako j' so tudi svojo .prednost obdržali in prepričljivo zmagali.
.... . ......... i. s, ;
Kras Sežana — Polst 73:47 (37:19)
KK KRAS SEŽANA: Krt 8, Novak ; 24, Peric 9, Janjič 10, Prešeren 4. Kecmanovič 4, Klobas 1, Šemrov 8, Rudolf 2, Ražem 8.
POLET: Ferluga 4, Piccini 3, Ka-; lin 9, Taučer 27, Danev 4.
SODNIKA: Oblak in Vodopivec.
Prosti meti: Kras 2:6, Polet 19 proti 40.
Poletovci so nastopili z močno olir- j njeno postavo in se zato niso mogli upirati boljšim domačinom, ki j so bili predvsem nevarni pri lovke- ! nju odbitih žog. Opencem je nam- ! reč manjkal center Ivan Škabar. Po- i vrh so se proti koncu tekme zaželi poletovci še med seboj prepirati, k-r ; je še v večji meri pripomoglo, da ; so Sežanci dosegli izredno visoko: zmago.	Lota
PLAVANJI
WITTENBERG, 9. — Kornelia En-der (NDR) je na državnem prvenstvu izboljšala svetovni rekord v metuljčku na 100 m s časom 1’01”33. Prejšnji rekord je pripadal njeni rojakinji Kotherjevi s časom 1’01”88.
ŽENSK! NOGOMET Primorja — Friuli	2:1
Po pičli zmagi (1:0) nad kriško Vesno je ženska enajsterica Primorja v nedeljo drugič zaporedoma izbojevala dragoceno zmago na račun šibke ekipe Friuli iz Krmina. Igra je sicer bila vseskozi nezanimiva.
Nedeljska dirka veteranov na Colu je imela hujše posledice, kot so opisane v članku. V popoldanskih urah sta namreč dva člana tržaškega kluba UCT grobo napadla kolesarja lonjer-ske Adrie Maverja ne samo z besedami, pač pa sta hotela z njim tudi fizično obračunati, kar jima je delno tudi uspelo. Pri tem pa se nista omejila le rta Maverja, pač pa sta hotela pokazati svojo moč tudi proti njegovi soprogi, ki še nosi sledove udarcev po rokah. ,
Do izredno neljubega dogodka je prišlo v popoldanskih urah, ko se je lonjerski kolesar skup-,, no s'tovariši nahajal na Trbiški esate, kjer je prisostvoval dirki amaterjev za deželno prvenstvo. Najprej je prišlo do komentarjev o rezu’latih jutranje dirke, nato pa sta tržaška kolesarja začela zmerjati z «-ubriaconi, dropati in s ščavi, itd.» ne, le kolesarje Adrie, pač pa društvo kot tako in pri tem izrekla neponovljive žaljivke ra rakun celotne slovenske vasi in v:e'i članov Adrie iz Lonjerja.
Prepričani smo, da sta gospoda tokrat presegla v svojem zmerjanju dovoljivo mero in si privoščila preveč žaljivk ne le na račun ene osebe, pač pa na račun Slovencev, ki živijo v Lo-njeriu. Napoti jima je bilo celo, da se je na Colu tajnik društva popova jal s svojimi tekmovalci v slovenščini: «Kaj je trebà, da veš tajnik govori «slavca, ko ga mi ne razumemo (seveda so govorili v pristnem tržaškem narečju).»
Leopoldo Scagnai in Lino Ze-rizl, oba kolesarja veterana, sta osebi, ki sta tokrat presegli mero v zmerjanju ne le slovenskih švortnikov, pač pa celotne vasi, ki je dosti žrtvovala, ne le med vojno in se je vedno postavila v bran pravic Slovencev tudi v vseh povojnih letih. Dokler se žali oseba, bi lahko še šli mimo, ko pa se zmerja skupnost s takimi besedami, kot jih je bilo čuti v nedeljo popoldne nad Lonjerjem, presega to vse meje.
Radivoj Pečar
FRANCI STRLE --------------------------
PARTIZANSKI VOLK SAMOTAR
77.	;--------------------------------
Viktor Kraševec je bil junak, kakršnih ne premorejo niti veliki narodi. Kaj je nasproti njemu Davy Crocket, o katerem se v Ameriki širi toliko za lase privlečenih zgodb? O Viktorju Kraševcu pa ne govorijo samo legende, marveč predvsem tehtna pričevanja. Naša družba bi morala ta veliki moralni kapital lovca, neprekosljivega strelca in komunista Viktorja Kraševca negovati s primernim poudarkom in priznanjem njegovega herojstva.
KONEC
BESEDA O RESNICI IN VIRIH
V tej knjigi ni nič izmišljenega. Dogodki so opisani tako, kot so se zares zgodili, tako, kot je bilo mogoče s skrbnim zbiranjem podatkov obnoviti njihov potek. Z domišljijo sem si pomagal le v toliko, da je pripoved bolj Uva in v mejah verjetnega. Datumi so točni, skrbno preverjeni ali pa opuščeni. Imena krajev in ljudi so prava, njihovi značaji odsev čiste resnice. Imena in priimke nekaterih izdajalcev in partizanskih ljudi, ki so zagrešili razne spodrsljaje ali nečednosti, sem zamolčal.
Knjiga je nastala po štirih letih zbiranja podatkov in
preučevanja. Viri so večinoma razvidni iz samega besedila, tako da bo vsak poznavalec našega osvobodilnega boja hitro ugotovil, od kje sem črpal kak podatek. Tozadevnih opomb ne navajam, ker to znatno otežuje stavljenje besedila in moti tekoče branje. Izvor podatkov in vire navajam v nadaljevanju teh mojih zaključnih misli.
Podatke o otroštvu in mladih letih Viktorja Kraševca so mi dali: Jaša Kraševec, njegov brat, ki živi v Zagrebu, Srebrnjak 33, Ana Levec, njegova sestra, ki živi v Zalogu pri Ljubljani, Jakob Perušek, po domače Pirčev iz Viševka pri Ložu, uporabljal pa sem tudi zapiske Francke Kraševec, junakove vdove, o bivanju na Blokah in v Franciji, ustne podatke Aleksandra Lavriča ter pismeno izjavo Jožeta Mohoriča iz Kočevske Reke, ki mi jo je posredoval Tone Ožbolt iz Kočevja.
Podatke o bivanju v Mrkoplju in vojskovanju Viktorja Kraševca po Gorskem Kotarju sem črpal iz magnetofonskih zapisov izjav: generala Veljka Kovačeviča (glej sestavek «Viktor Kraševec — pozabljeni heroj» v TV-15, štev. 44 z dne 26. oktobra 1972, stran 6), Anirije Bubnja, Fužine 72, ki mi je pripovedoval dvakrat, Tuga Grguriča, polkovnika JLA iz Beograda, 3. bulevar 152, stanovanje 713, Veljka Sinka iz Rijeke, Eda Sinka, gostilničarja v Mrkoplju, Borisa Kraševca iz Vrbovškega ( magnetofonski zapis, pogovor in več pisem), Jaše Kraševec (magnetofonski zapis, več pisem in telefonskih pojasnil), ustnih izjav Karla Butovca in Ivice Crniča, prvoborec iz Mrkoplja, ter Meri Kraševca, ki živi v Skradu pogovor in listine o sodelovanju v NOB), pismene izjave pok. Ivana Tijana iz P°d-suseda, Samoborska cesta 193, z dne 26. novembra 1972, gradiva v prepisu (izjave Veljka Kovačeviča, Ivana Tijana, Karla But orca, Ivice Crniča in Jaše Kraševca), ki mi ga je posredoval prof. Tone Avsec iz Medvod, pripovedovanja vdove Francke Kraševec in njenega sina Milana, deloma
tudi Andreja Janežiča. Preučil sem knjige: «Zbornik do-kumenata i podataka o narodnoosvobodilačkom ratu jugoslovanskih naroda», tom V, knjige od 1 do 8 (borbe na Hrvatskem od junija 1941 do novembra 1942), knjigo Mah-muda Konjhodžiča «Od Kupe do mora» in knjigo inž. Jele Jančič Starc «Vojno-partizanska bolnica u Drežnici 1942-1944», črpal iz njih podatke ali iz njih povzel krajše odlomke.
Za čas bivanja Viktorja Kraševca na Račni gori, O-trobovcu, na Travni gori, pri napadu na Runarsko, v Ko-zariščah in o njegovi zadnji poti so mi pripovedovali: Andrej Janežič, ki živi v Ljubljani, Janez Gerì in Janez Zig-mund, živita v Vrhniki pri Ložu, Edvard Škrbec iz Dolenjih Poljan, živi v Ljubljani, Janez Mihelčič (Majdar), živi na Babni Polici pri Ložu, France Virt, živi v Ložu, Stana Avsec Rok, Kersnikova 12, Ljubljana, Rafael Martinčič; živi na Bledu, Franc Sterle-Nino iz Ljubljane, Tone Hace, živi v Markovcu pri Ložu, Boris Uzar, Kuraltova 14, Kokrica, Kranj, Francka Kraševec, Živi v Vrhniki pri Ložu, Milan Kraševec, Novi Beograd, ulica Luja Adamiča 16, stanovanje 20, dr. inž. Viktor Kraševec, zaposlen na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani, Jaša Kraševec iz Zagreba, pok. Aleksander Lavrič iz Nove vasi na Blokah in Pepca Kraševec iz Starega trga 81 pri Ložu. Manjše podatke so mi dali še Ivan Petrič iz Starega trga, Jože Vidmar iz Loža, Tone Prevec iz Malgajeve 12 v Ljubljani, France Mlakar iz Celja, France Zigmund iz Cerknice, Jože Telič iz Cerknice, Anton Porok z Laz pri Gorenjem Jezeru in Lojze Dobrovoljc iz Ljubljane. V veliko pomoč mi je bil dnevnik Francke Kraševec od avgusta 1942 do 6. februarja 1943, potem pa še pismena izjava Janeža in njegov sestavek «Pismo mojemu komandantu», objavljen v TV -15 19. novembra 1969, magnetofonski zapis izjave dr. Aleksandra Gale-Pctra iz Ljubljane in njegova knjiga «Partizanski zdravnik», pomoč in seminarska naloga prof. Toneta Avsca, knjiga Milana
Gučka «šercerjeva brigada», spomini Ferda Godine «Na Loško dolino ne sije sonce», knjižica «Slivniški bataljon», «Zbornik dokumentov in podatkov..., del VI, knjig 3 -14 ter dr. Toneta Ferenca «Kapitulacija Italije in narodnoosvobodilna borba v Sloveniji jeseni 1943». Na voljo mi je bil tudi ohranjeni arhiv Notranjskega odreda in komande mesta Stari trg pri Ložu v Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani.
Podatke o bivanju Viktorja Kraševca na komandi mesta Velike Lašče v Mačkih in o njegovem zadnjem boju so mi dali: Mirko Jeriha iz Ljubljane-Polja (dva pogovora), Jože Glavan-Cveto iz Celja ( pismena izjava z dne 13. novembra 1972 in magnetofonski zapis), Marija Češarek iz Ljubljane, Marjetka Železnik (magnetofonski zapis) iz Ljubljane, Alojz Srnjak, Visoko 7 nad Igom, Franc Usenik (Bečnikov iz Krvave peči), živi na Zapotoku, France Uršič Z Iga, Jože Arko z Roba, Janez Strležan in njegova žena, Jože Štrukelj in njegova žena, Angela Peterlin ( Kejžarjeva ) IZ Mačkov, Matija Škraba iz Ljubljane, Pavla Centa iz Loga pri Brezovici, Ivan Pur kat z Vrhnike pri Ljubljani, Tone Stenta iz Maribora, Mirko Mihelič iz Sodražice. Pismeno mi je odgovorila Karla Intihar Herakovič iz Rijeke 14. novembra 1972, enako Roman Šuligoj iz Kanala 22. aprila 1974. Povpraševanja pri drugih tovariših in tovarišicah niso rodila sadov. V tem delu sem se posluževal Sajetovega «Belogardizma», podatkov, ki sem jih dobil o komandi mesta Velike Lašče in notranjskega vojnega področja v Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, mape teh partizanskih zalednih ustanov pa je v Pokrajinskem muzeju Kočevje zame pregledal Peter Šobar. Pregledal sem tudi Slovenca, Slovenski dom in Jutro ter arhiv domobranske posadke v Velikih Laščah. Vsem, ki so mi pomagali, se najlepše zahvaljujem. Pismene izjave in magnetofonske zapise sem odstopil v hrambo dr. inž. Viktorju Kraševcu.
Uredništvo, upre-•>, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Monter,.! 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17,500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
10. junija 1975
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS • 61000 Ljubljan«,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno«
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska	ZTT - Trst
DIJAKI SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOL SO POČASTILI 30-LETNICO OSVOBODITVE
Slovenski dijaki, povezani v Medšolskem odboru dijakov slovenskih višjih srednjih šol v Trstu, so znali brez zunanjih vplivov premostiti vse ovire in pomisleke v zvezi s proslavo 30-!efnice osvoboditve in so pripravili proslavo, ki je v okvirih zgodovinske resnice počastila ta jubilej, ki je v ponos vsem poštenim Slovencem in ki ne prenese nobenih nasilnih poskusov izven-zgodovinskih tolmačenj in natolcevanj. Dijaki so s tem izpričali svojo zrelost, ki jim dela čast. Proslava, o kateri smo v našem listu izčrpno poročali, je bila v Kulturnem domu. Najlepše označujejo njen pomen uvodne besede, ki jih je izrekla dijakinja: «Ponosni smo, da je bi! prav slovenski narod eden izmed prvih v Evropi,, ki je dvignil glavo proti nacifašizmu in se junaško bori! vsa do zmage. Graditi hočemo naš boljši danes in naš boljši jutri, povezani z vsemi na-odi, ki so danes zatirani. Predvsem pa budno siediti odvijanju političnih dogodkov v Italiji glede fašizma, ki še zdaleč ni zaključeno poglavje.» Besede, ki so skoraj akcijski program slovenske dijaške mladine. Na proslavi sta govorila poslanec Albin Škerk in deželni svetovalec Drago Štoka. Vsak na svoj način, vsak s svojim pogledom ustrezno dozo konkretnosti, sta osvetlila herojski boj slovenskega naroda v sklopu vseh jugoslovanskih narodov, klavrno vlogo narodnih izdajalcev in odpadnikov in veličastje zmage v majskih dneh pred 30 leti. Prav tako pa sta poudarila tudi, da se celotni program O-svobodilne fronte slovenskega naroda žal ni mogel do kraja uresničiti, čeprav je slovenska vojska kot sestavni del jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske v krvavem boju osvobodila poslednjo ped slovenskega etničnega ozemlja. To dejstvo pa nas postavlja pred naloge, ki jih izpolnjujemo s svojim vsakodnevnim delom in bojem. Kulturni del sporeda so izpolnili dijaški pevski zbor pod vodstvom prof. I. Ote, recitatorji in glasbeniki.
Mladi baletniki PD «Tabor» - Opčine
!
120-letnica slovenske šole pri Sv. Ivanu
Slovenska šola pri Sv. Ivanu je stara že 120 let. Ta jubilej je s primerno prireditvijo počastilo sve-toivansko prosvetno društvo «Slavko Škamperle» v svojih prostorih na stadionu «Prvi maj». Domačinom, ki so do kraja napolnili dvorano, je najprej spregovoril predsednik društva Lojze Abram, o zgodovini šole, njenem nastanku in razvoju, o številu učencev, ki je iz leta v leto rastlo, pa je izčrpno in nazorno govoril zgodovinar prof. Samo Pahor. Osvetlil je tudi like posameznih sve-to vanskih šolnikov in njihove zasluge za slovensko šolo, med katerimi je še posebej prikazal požrtvovalnost učiteljice Alojzije Brane, ki je že leta 1943 obnovila pouk slovenščine in ga vodila kljub fašističnim in nacističnim vohljačem. Prireditev je zaključil nastop mladinskega pevskega zbora «Novi akordi», ki ga vodi prof. Nada Žerjal-Zaghet. V prvem delu sporeda so zapeli venček umetnih pesmi, v drugem delu pa ob spremljavi ansambla «Explorer—74» sedem narodnih pesmi.
Poželi so navdušeno odobravanje občinstva in zadnjo pesem so morali celo ponoviti
V soboto zvečer in v nedeljo zvečer je bila dvorana prosvetnega društva «Tabor» na Opčinah spet nabito polna. Občinstvo so privabile mlade gojenke društvene baletne šole, ki jih vzgaja Anica Cah. Preko štirideset deklic od začetnic do tistih, ki vadijo že nekaj let, je nastopilo z baletnimi vajami, ki so navdušile tako zaradi gracioznosti kot tudi zaradi plesne veščine mladih baletk. Opensko prosvetno društvo je prav gotovo med najbolj agilnimi na Tržaškem, saj delujejo v njegovem okviru dramske skupine, pevski zbor, baletna šola, pogosto prireja razne razstave in predavanja
4. SREČANJE PLANINCEV OBMEJNEGA PODROČJA
Na Vrhu nad Sovodnjami je bilo v nedeljo na pobudo SPD Gorica četrto srečanje slovenskih planincev obmejnega področja. Prisotni so bili zastopniki slovenskih planinskih društev iz Celovca, Benečije, Trsta in Gorice ter številni planinci iz Slovenije. Na naših slikah vidimo množico planincev, v ospredju je zastavonoša planinskega društva z Jesenic, delegacijo SPD Gorica, ki polaga venec pred spomenik padlim partizanom na Vrhu, in predsednico SPD Gorica Jožico Sme*
Prireditev v Nabrežini
Tudi srednja šola «Igo Gruden» v Nabrežini je imela v nedeljo popoldne svojo zaključno prireditev v občinski telovadnici. Dijaki so nastopili z raznimi točkami, ki so jih izvajali šolski pevski zbor, šolski folkloristi z narodnimi plesi, mladi telovadci z ritmičnimi vajami, harmonikarji in pevski zbor PD «Igo Gruden» pod vodstvom prof. Radoviča.
Razstava v Kraški galeriji
V Kraški galeriji v Velikem Repnu razstavlja svoja olja s kraško motiviko mlada slikarka Noriš Bevilacqua-Ferfolja. Slikarka je po rodu iz Tržiča, šolala pa se je na akademiji za likovno umetnost
v Ljubljani
Maturanti «trgovske»
Letošnj*i maturanti trgovskega zavoda «Žiga Zois» so se v petek * zvečer zbrali v znanem gostišču v Dolini «Pri studencu» na družabnem srečanju. Prisotni so bili tudi nekateri profesorji. Maturanti so si za to priložnost omislili tudi majice z napisom»