Stev. 262 Poštnina platana v gotovini ■ ■ ■ lovenski Oma Mit N V Ljubljani, petek 17. novembra 1939 Leto IV Francoski načrti za urejanje Evrope po sedanji vojni Federacija srednjeevropskih malih narodov Pariz, 17. novembra, o. Ravnatelj velikega dnevnika »Figaro» Vladimir dOr-messon je včeraj imel v pariškem Ameriškem klubu predavanje o tem, kako bi bilo treba urediti Evropo po zmagi Anglije in Francije nad^ Nemčijo. Po njegovih trditvah ne bo v Evropi možen mir, dokler ne boDunaj spetpostal ena glavnih evropskih prestolnic in dokler ne bodo srednjeevropski narodi združeni v veliko federativno zvezo, ki jim bo lahko zagotav-ljnln gospodarski, politični, kulturni ter splošni napredek ter jih dostojno zastopala svetu. Ta nova federacija bo tvorila bistven element za evropsko ravnovesje. Po Ormessonovih trditvah sestavljajo Evropo različni narodi, ki niso v svojem političnem ter kulturnem razvoju dosegli iste stopnje. Na najvišji stopnji so n. pr. Francozi, ^Angleži in Španci, ki so bili dolge čase v svoji zgodovini fiovezani v enoto z velikimi osebnostmi. Neka-eri narodi kakor Italija_ so svojo edinost dosegli šele v novejših časih, vendar jim to ne jemlje civilizacijske in zemljepisne pomembnosti. Tudi nekateri mali narodi kakor Švicarji, Belgijci, Holandci, Grki, Portugalci, so se znali zediniti in si priboriti mesto, kakršno jim v Evropi gre. Vse te narode je treba smatrati za zrele in samostojnega življenja sposobne. Razen teh narodov pa žive v Evropi še dru-gi, ki so živeli pod vplivom nemške miselnosti in se niso mogli samostojno razviti. Tem narodom je versajska mirovna pogodba dala politično samostojnost, čeprav niso bili samostojnega življenja sposobni in med sabo sprti, zaradi česar je Nemčija po razbitju avstroogrske monarhije postala edina močna država v Srednji Evropi in je lahko proti tem narodom delala vse, kar se ii ie zdelo potrebno zaradi lastnih koristi. Švedska ie pretrgala trgovinska pogajanja z Nemci - zaradi min v švedskih vodah Helsinki, 18. novembra. 0. Čeprav Nemci zanikajo vesti o pretrganih trgovinskih pogajanjih med Švedsko in Nemčijo, zatrjujejo finski krogi, da je nemška trgovinska delegacija zapustila Švedsko. Do preloma teh razgovorov je prišlo, ker so Nemci na najožjem delu med Švedsko in Dansko položili mine v švedske obalne vode. Finska pa je tudi tu zainteresirana, ker ogroža njeno trgovino izven Baltika. Zato se Finska popolnoma 60glaša s Švedsko, da je pretrgala trgovinske razgovore z Nemčijo. Tega v bodoče ne sme več biti. Zahteve, ki jih mora sedanja vojna uresničiti, so naslednje: 1. Nemčiji je treba z orožjem dopovedati, da ima tudi ona meje, katerih ne sme prekoračiti. Nemčija sme biti Nemčija in nič drugega. 2. Južni Nemci morajo severnim Nemcem držati tehtnico, zaradi česar je potrebno, da pridejo južni Nemci izpod oblasti Prusov. 3. Protiutež tej omejeni Nemčiji more biti samo velika srednjeevropska država po zgledu nekdanje avstroogrske monarhije. Edino ta bo mogla zagotoviti politično, gospodarsko in kulturno nemoteno življenje malih srednjeevropskih narodov. Kateri so ti narodi, govornik ni povedal. Z mišljenjem in načrti, ki jih d‘Ormesson, eden vodilnih francoskih časnikarjev in političnih publicistov zagovarja, se strinja velik del francoske politične javnosti, zaradi česar je verjetno, da so ti načrti tudi uradni načrti Francije za spremembo Srednje Evrope po sedanji vojni. Edino, na kar so Francozi ne ozirajo, je vprašanje, ali bodo_ s takim urejanjem zadovoljni prizadeti narodi. Jugoslavija na delu za balkansko nevtralnostno zvezo Posredovanje med Romunijo In Bolgarijo, da bi šele po vojni urejali svoja sporna vprašanja Budimpešta, 17. nov. m. Madžarsko časopisje se še nadalje podrobno bavi z ustanovitvijo bloka nevtralnih balkanskih držav, do katerega naj bi prišlo potem, ko bo dosežen sporazum med Romunijo in Bolgarijo glede. Dobrudže. S tem vprašanjem se bavi tudi 6nočni vladni list »Magyar Or-szag«, ki med drugim pravi: »Velik dogodek pomeni v balkanski^ politiki dejstvo, da je Romunija, čeprav prisiljena, vendar priznala, da je treba nekatera ozemeljska vprašanja rešiti v korist Bolgarije. Gre za Dobrudio. S tem korakom je izginila glavna ovira za italijansko delavnost pri organiziranju južnovzhodne Evrope, seveda če bodo sosedne države zajamčile izpolnitev romunskih obljub glede Dobrudže.« Tudi drugi madžarski listi razpravljajo o morebitni ustanovitvi balkanske nevtralnostne zveze in pravijo, da je Jugoslavija posredovala med Bolgarijo in Romunijo. Ti državi naj bi se zavezali, da ne bosta s silo reševali svojih spornih vprašanj do konca sedanje vojne. Romunija naj bi obljubila Bolgariji, da bo o vprašanju Dobrudže razpravljala z njo po vojni, Bolgarija pa naj bi izjavila, da bo čakala do konca vojne. Romunija je s tako rešitvijo zadovoljna. Bolgarija pa bi ji tudi ne nasprotovala, zahteva pa, naj druge balkanske države jamčijo, da bo Romunija po vojni svojo obljubo tudi izpolnila. Verjetno je, da bodo druge balkanske države to pripravljene storiti. Carigrad, 17. nov. m. Turški politični krogi pričakujejo francoskega veleposlanika iz Moskve Naggyarja. Poslanik bi imel posvete s turškimi odločujočimi ljudmi zaradi nameravanega nevtralnega bloka balkanskih držav in zaradi stališča Sovjetske Rusije do tega bloka. Turški krogi poudarjajo, da je sovjetsko časopisje zdaj prenehalo napadati Turčijo in Romunijo. To okolnost pripisujejo nameravani ustanovitvi balkanskega nevtralnega bloka. Po Hitlerjevem odklonilnem odgovoru na belgijsko in holandsko mirovno prošnjo: Nemčija se bo zdaj vojskovala na življenje in smrt Obisk francoskega finančnega ministra Rcy-nauda v Londonu je veljal, kakor pravijo nekateri francoski listi, ustanovitvi skupnega francosko-angleškega gospodarskega sveta, ki bi vodil gospodarstvo obeh držav, kakor zahteva sedanja vojna. Z ustanovitvijo tega sveta bi Francija in Anglija po treh mesecih vojne dobile tisto, kar sta v svetovni vojni šele po štirih letih spoznale kot potrebno. Delnice romunskih petrolejskih družb so zaradi velikega povpraševanja po petroleju zelo poskočile. Ilaag, 17. novembra, o. Holandska vlada je snoči imela sejo, na kateri so razpravljali o Hitlerjevem odgovoru na mirovno vabilo holandske kraljice in belgijskega kralja. Uradno besedilo odgovora je holandska vlada dobila včeraj. Zaradi nekaterih nujnih pojasnil so sklenili takoj poklicuti holandskega poslanika iz Berlina. Holandski listi razpravljajo o odklonilnem nemškem odgovoru in obsojajo obliko, v kateri je ta odgovor prišel. »Algemeene Handelsblad« pravi, da je ta odgovor ugasnil zadnje iskre upanja na mirno poravnavo sedanjega spora v Evropi. Angleški in francoski odgovor sta to upanje puščala, saj sta oba izražala odkrito- Nenavadni dogodki na nemško-jugoslovanski meji Včeraj opoldne so Nemci mero neprepustno zaprli in zadržali vse nemške ter tuje potnike * j > « < - Maribor, 17. novembra. 2e od atentata v Monakovem širijo v Mariboru govorice, da se na oni strani meie v Nemčiii dogajajo nenavadne stvari. Povsod d. 's0 na dnevnem redu aretacije na veliko, hišne preiskave od-goni v taborišča in da je mnogo ljudi, ki so zavze. mali odlična mesta, čez noč izginilo. Sirijo se tfo-vorice, da je to v zvezi z velikimi dogodki, ki jih ▼ Nemčji v kratkem pripravljajo. Koliko so te govorice resnične, je težko ugotoviti, saj zaradi bližine meje v Mariboru odmeva marsikaj, kar je dvomljivega porekla. Zanimivo je pa pri vsem tem dejstvo, da so nemške oblasti včeraj nenadno zaprle mejo tako neprepustno, da ne sme nihče v Jugoslavijo. Včeraj opoldne so v Špilju ustavili opoldanski brzo-vlak, ki prihaja v Maribor okrog pol 2 popoldne. Vsi potniki, brez razlike državljanstva, so morali izstopiti. Obkolili so jih oddelki SS ter vse do zadnje dlake preiskali. Vlak je odpeljal v Maribor čisto brez potnikov, vozili so se z njimi samo nemški železničarji in iinancarji. Med potniki, ki so bili s tem vlakom ustavljeni, je bil tudi znani klavirski mojster profesor Trost, ki je potoval v Ljubljano zaradi nocojšnjega koncerta. Na prošnjo prirediteljev koncerta je posredoval nemški konzulat v Ljubljani, da je prof. Trost lahko prišel čez mejo in bo sodeloval na koncertu. "Slišimo, da so včerajšnji dogodki na nemški meji y zvezi z umorom nekega policijskega urad-uika_ na Dunaju. Sled za storilcem je peljala proti Mariboru, zaradi česar so nadzorstvo na meji tako poostrili Poskusi za sporazum med Sovjeti in Japonci Moskva, 17. nov 0 y kratkem se bo sestala r°nska komisija v Čiti, kjer se bodo pogajali o demilitarizaciji sovjetsko-mon-golske meje. Med Rusijo in Japonsko je še veliko nerešenih vprašanj. Med njimi je tudi izmena vojnih ujetnikov, katera je bila dozdaj le delno izvedena. Rusi imajo še nekaj ujetih Japoncev in te hočejo izročiti samo tedaj, če jim Japonci vrnejo sovjetske begunce, med njimi dva generala, ki sta pobegnila s celim bataljonom vojakov, leh dezerterjev pa Japonci nočejo vrniti. ludi razna trgovinska vprašanja še niso rešena med obema državama. Japonci bi. želeli, da bi se s Sovjeti posvetovali v JTokiju. Sodijo, da bo vse to prineslo končno le zbližanje med sovjetsko Rusijo in Japonsko. Seveda se še ne ve, če bo le prišlo do končnega sporazuma. Zatrjujejo, da posreduje tudi TVT i_ J I * <* .1 r\ »'»Miri n/\/4 rv, r- .« 1 -_ zelo koristno. Zbližanje med Sovjeti in Japon-? P® Je še odvisno od Francije in Anglije, v koliko bosta ti državi vplivali na Japonsko, in pa od Amerike, kakšno stališče bo ona zavzela. Nekateri sodijo, da so se z umikom francoskih in angleških čet iz Kitajske odnošaji med Jaonsko in Sovjeti samo poslabšali. ,R*!s.k‘ 'Isti pišejo, da umik francoskih in angleških cet pomeni, da želitu ti državi tesnejšega .sodelovanja z Juponsko. Zato Rusija ne more kar čez to. Obtožuje Ameriko, du bo rovarila še nadalje, da ne bi prišlo do zblr-žanja med Rusijo in Japonsko. Sovjeti hočejo ustanoviti kitajsko-mongolsko republiko, ki bi bila pod vplivom Sovjetske Rusije, in na tej podlagi predlagajo Japonski sporazum. Kljub vsem sovjetskim naporom pa je malo verjetno, Nemčija, da bi ti dve državi podpisali spora- ■ da bo prišlo do končnega miru, če se ne bosta zum v nenapadanju, kar bi bilo za Nemčijo 1 obe stranki odpovedali vplivu na Kitajsko srčno željo po sklenitvi miru in sta_ odločitev o tem položila v nemške roke. Nemčija pa se je v svojem odgovoru odločila za vojno. S Hitlerjevim odgovorom na belgijsko in holandsko vabilo so vsa vrata za morebitna pogajanja zaprta. Zdaj se bo začela vojna na življenje in smrt. Bruselj, 18. novembra, o. Vesti iz Berlina pravijo, da so nemški odgovorni krogi mnenja, da Nemčija zdaj ni pripravljena, da bi razpravljal o miru po takih predlogih, kakor so ji bili stavljeni. Pogajala se bo za mir, ko bo vojna dobljena za njo. Nemčija se je zdaj zatrdno odločila, da uniči britansko cesarstvo. Nemčija sam dobro ve, kje in kdaj mora napadati, ne da bi poslušala sovražno propagando. Nemčija je bila vedno pripravljena sprejeti mir, je pa tudi vedno pripravljena nadaljevati . vojno. Njeno željo za mir sta izpodnesli Anglija in Francija, zdaj pa je Nemčija zatrdno odločena, da zbere vse svoje sile in da vojno dobi. Berlin, 17. novembra, o. Ves nemški tisk piše danes, da je belgijsko in holandsko mirovno posredovanje doživelo neuspeh in pravi, da je Nemčija zdaj odločena vojskovati se do skrajnih posledic, da zmage ali do uničenja. Berlin, 17. nov. o. Kancler Hitler je včeraj imel ves dan posvete z nemškimi narodno socialističnimi voditelji in z vodstvom nemške vojske. Trdijo, da vrhovno poveljstvo^ ne soglaša s kanclerjevimi načrti za bližnje vojne akcije in da ga svari pred prenagljenimi koraki. • Spor med Finsko in Sovjeti Helsinki, 17. novembra, o. Finska vlada je na včerajšnji seji razpravljala o poročilih svojih zastopnikov pri pogajanjih v Moskvi. Skrbno je preučila tudi napade sovjetskega tiska. V finskih krogih poudarjajo, da so ti napadi podobni tistim, 9 katerimi je boljševiško časopisje začelo sredi septembra naskakovati Poljsko. Moskva, 17. novembra. List »Lahka industri-ja< piše o sovjetskih zahtevah do Finske in potrjuje, da ne bo Sovjetske Rusije zadržala nobena stvar, da si ne bi zagotovila severne obale. Fin- Vesli 17. novembra Včerajšnje politično poročilo angleškega ministrskega predsednika o sedanjem položaju v Evropi pravi, da je bil najvažnejši dogodek preteklega tedna mirovno posredovanje belgijskega kralja in holandske kraljice. Da se je nevarnost nemškega napada na Belgijo in Holandijo zmanjšala, da se je vojni položaj Francije in Anglije ojačil in da so Angleži ter Francozi na morju zajeli veliko plena. Največja pomoč Kanade v sedanji vojni bo v tem, da bo služila Angliji in Franciji kot žitnica. 2e do sedaj je Kanada nakopičila v skladiščili take zaloge žita, kakor jih njena zgodovina ne pomni. Predsednik francoske republike Lebrun je včeraj sprejel novega angleškega poslanika v Parizu Camjibella. Belgijski listi se pritožujejo nad počasnim angleškim jjomorskim nadzorstvom, ki zelo škodi belgijskemu gospodarstvu. Zdaj držijo Angleži v raznih pristaniščih 15 velikih belgijskih ladij. Angleški radio ve poročati, da dobiva nemški zunanji minister Ribbentrop zadnje čase grozilna pisma, da je po zvezi z Rusijo izdal nemške koristi. Predsednik angleške osrednje propagandne organizacije »British Council« je imel v Bukarešti sestanke z raznimi uglednimi romunskimi osebnostmi in se piosvetoval o kulturnem sodelovanju med Romunijo in Japonsko. Berlinski listi trdijo, da so grške družbe, ki izvažajo blago v Nemčijo in Anglijo, dobile od angleške vlade sporočilo, da morajo ustaviti pošiljanje blaga Nemčiji, če hočejo, da bo Anglija kupovala od njih. Nemške podmornice so dospele zdaj tudi v Indijski ocean in so včeraj potopile ob obali angleške vzhodne Afrike 10.000 tonski angleški parnik. Jutranje poročilo francoskega vojnega povelj- tva pravi, da je bila noč na vsem bojišču mirna. Angleško trgovsko odjioslanstvo je z romunskim zavodom za zunanjo trgovino sklenilo pogodbo za dobavo novih 50.000 centov žitu za Anglijo. O begu zlata iz Evrope razpravlja rimski list »Messagero« in pravi, du bo beg, katerega ie sprožila vojna, imel hude posledice zn Evropo, pa tudi za Ameriko, ki ne bo vedela kam z zlatom. S tem, da evropske države svoje zlate zaloge pošiljajo v Ameriko, pomagajo ustvarjati gospodarsko premoč drugih celin nad Evropo. Predsednik Združenih držav Roosevelt je sprejel zastopnike raznih mirovnih organizacij, ki so ga prosili, naj predsednik pazi, da bodo Združene države ostale izven sedanjega spopada in da bodo z drugimi nevtralnimi državami delale za čim prejšnji konec vojne. Razen tega naj predsednik poskrbi, da ne bodo brezvestneži zaradi vojne bogateli, in da vojskujoče se države ne bodo vplivale na ameriško javno mnenje z nedovoljeno propagando. Italija nikoli ne bo dovolila, da bi boljševizem prestopil Karpate ter predrl v Podonavje ali na Balkan. Tudi zaradi tega mora biti pripravljena in oborožena, čeprav v sedanji vojni ne sodeluje. Predsednik organizacije ameriških letalskih tovarn je izjavil, da bo Amerika prihodnje leto izdelala 25.000 letalskih motorjev po 1000 konjskih sil. Nemški parnik »Leander« (965 ton) je hotel pod sovjetsko zastavo pobegniti iz Viga v Nemčijo. Ob strani ladje je imel z velikimi črkami napis »URSS«, na jamboru pa mu je vihrala sovjetska zastava. Angleži so parnik spoznali in ga odpeljali v Anglijo. Nemci zanikujejo angleške vesti, da so angleške vojne ladje potopile nemško vojno križarko »Deutschland«. španska ribiška ladja »Isabel« se je zadela v angleški rušilec pri Gibraltarju in se potopila. Vse moštvo je bilo rešeno. Romunska trgovin, zastopstvo je prispejo v Kairo, kjer bo sklenilo nov trgovinski sporazum z Egiptom. List >Mokafam« piše, da bo Romunija plačala svoj dolg 100.000 funtov v enem letu. Egipt mora dobiti sedaj nova tržišča, ker je v začetku vojne izgubil Nemčijo, Poli-sko in Gdansk. Butan Ciril obsojen na 15 let robi je Ob zaključku lista smo izvedeli, da je bil Bučan Ciril zaradi umora svoje žene — o čemer poročamo na drugem_ mestu — obsojen na 15 let robi je in na trajno izgubo častnih pravic. ska, trdi, da sovjetske zahteve škodijo njeni neodvisnosti. To ni res. Ko je Finska hotela utrditi Aalandsko otočje, je prosila za j>omoč Švedsko in pri tem ji ni bilo mar njene neodvisnosti. Neutemeljene vesti o nekakih nemških načrtih proti Madžarski in Jugoslaviji Budimpešta, 17. nov. o. Poluradno glasilo madžarske vlade »Pester Lloyd« razpravlja v zadnji številki o govoricah, ki so zadnje dni začele krožiti glede nemških vojnih načrtov. Po teh govoricah, za katere dolži mudžarski list angleško propagando, naj bi Nemčija v kratkem napadla Madžarsko in Jugoslavijo, ker ji je spodletel načrt o zasedbi Holandije. List pravi, da so vse te in podobne govorice zlobne in smešne, saj je vendar nemški kancler že velikokrat, celo po začetku sedanie voine. dovesno izjavil, da so nemške meje proti Madžarski in Jugoslaviji nedotakljive, ne-sjiremenljive in končne. Nihče na Madžarskem in ne drugod ne dvorni o poštenosti in odkritosrčnosti teh zagotovil. S terni vestmi se je bavil snoči tudi madžarski radio v svojem političnem poročilu ter jih ravno tako obsodil. Madžarska politika je politika miru iu prijateljstva do vseh sosed. Glavni steber te politike pa je trdno prijateljstvo in sodelovanje z Italijo. „V svojih prostorih naj telovadijo hrvaški sokoli!" Od tedanjega »Sokolskega doma", ki ni njihov, so plačevali leto — en dinar najemnine na »Zagrebški list* v eni svojih zadnjih itevilk ostro napada hrvaške Sokole in odgovarja na nekatere trditve, ki jih je objavil »Sokolski Glasnik« v zadnjem času, mimo drugega takole: Ljudje, ki sodelujejo pri tem listu (»Sokolski Glasnik*), se udejstvujejo iedalje bolj politično, (eprav trdijo, da je njihova organizacija nepolitična. Govore mnogo — ne da bi navajali posamezne primere — o preganjanjih Sokolov v hrvaških krajih in to samo zaradi tega, ker da so »jugoslovenski nacionalisti*. Sokol je organizacija zasebnikov, in je čisto jasno in razumljivo, da mora računati tudi samo na svoja gmotna sredstva. Hrvatje ne morejo dovoliti, da bi se iz splošnih sredstev podpirala organizacija, ki ne priznava hrvaškega naroda in dela proti njegovim koristim. Prav tako ne morejo dopustiti, da bi delovala » poslopjih, ki pripadajo banovini Hrvatski, proli teinjam in politiki, ki jo vodi danes hrvaški narod po svoji banski oblasti. V demokratični deželi, kakršna je Hrvaška, bo moglo priti do izraza vsako mišljenje in razpoloženje, pa tudi mišljenje naših nasprotnikov. Bilo pa bi ne samo znamenje naše slabosti, pač pa tudi znamenje naše naivnosti, če bi z našim denarjem in v naših zgradbah dovolili, da bi proli nam delale one skupine, ki so si pod prejšnjimi režimi pridrževale številne pravice in olajšave zase. Če odpoved gostoljubja v banovinskih poslopjih lem skupinam pomeni izgon, kaj bi potem mogli reči za one denuncijacije, šikane, premestitve in razno proliljudsko delovanje, katerega »o s« lotevali proli Hrvatom ljudje iz teh skupin? Zagrebška sokolska društva nimajo svojih prostorov, zgrajenih s svojim denarjem, pač pa delujejo v zgradbah, ki pripadajo banovini Hrvatski, t. j. v šolskih telovadnicah, in zato ni mogoče, da bi se po vseh predpisih izvajala šolska telovadba po vseh zagrebških šolah v teh prostorih ... ... Samo ena posebna zgradba je v Zagrebu, ki je znana pod imenom >Sokolski dom* in v kateri telovadijo jugosokoli, toda naša širša javnost morda ne ve, da ta zgradba ni noben sokolski dom, to je, da ni zasebna last jugosokola, pač pa da je to banovinsko poslopje, zgrajeno z banovinskim, torej s hrvaškim denarjem... Sokoli so od prejšnjih režimov dobili to poslopje v zakup za nedoločeno dobo in so plačevali — en dinar najemnine na leto! Jasno je torej, da si bo moral Sokol, če želi nadaljevati s svojim delom v svojem duhu in na hrvaškem ozemlju, poiskati druge prostore in jih plačali s svojimi sredstvi. Ljubljana od včeraj do danes Že snoCi se je čutil precejSen mraz, ki ga včerajšnje popoldne ni obetalo, davi ob sedmih pa je bilo kar prav pošteno mrzlo, čutiti pa je bilo tudi oster sever, ki je silil v lica in priganjal pešce k naglici. Gosta megla ie zjutraj zavijala mesto Bog ne daj, da bi se tokrat krivci izmazali I Iz umobolnic na Poljanskem hasipu in na Studencu prihajajo take vesti, da morata vsakega, le količkaj čutečega človeka, pograbiti besna jeza in ogorčenost nad tistimi, ki so krivi, da morajo ubogi umobolni — stradali! Njihovo početje je tako, da človek zanj ne more dobiti dovolj krepkega in dovolj obsojajočega izraza! Vse razpoložljive kredite za prehrano je izčrpala uprava umobolnice — novih kreditov, za katere je prosila prvič že pred pol lela, pa ministrstvo kljub neprestanim nujnim prošnjam in brzojavkam še vedno ni odobrilo! V umobolnici zdaj ni ne mleka, ne kruha, ne mesa! Le nekaj krompirja še imajo, pa še tega v nekaj dneh ne bo več —: potem pa naj umobolni pomro za lakoto? Zavoda oskrbujeta 845 bolnikov, osebja pa 221, skupno tedaj dnevno 1066 oseb. Ce oblast, ki je bila za to postavljena, nemudoma ne bo odobrila za prehrano potrebnih kreditov, bo morala uprava odpustiti vse te bolnike in vse osebje. Takega gnusnega škandala ne pozna svet od časa, ko so bile ustanovljene prve bolnišnice! Z globokim ogorčenjem zahteva vsa slovenska javnost, da pristojni z energično preiskavo ugo-tove krivce in da jih drakonično kaznujejo! Prav tako pa zahteva, da umobolnica takoj dobi vse potrebne kredite, ki jih rabi ta prehranjevanje ne samo za naprej, ampak tudi za čas nazaj, ko bi jih že morala dobiti! Slovenski davkoplačevalec mora prenašati pretežka bremena, da bi se mu smel samopašen in zanikern uradnik v socialnem ministrstvu rogali v brk na lak način! Upajmo, da se vsaj tokrat krivci ne bodo izmazali. Energična preiskava in kazen morata — tako zahtevamo — naše interese v bodoče zavarovali tako, da se nikdar več nihče v tej državi ne bo pre-drznil napraviti kaj podobne ga l Jutri popoldne v ljubljansko opero Jutri popoldne ob treh bo v ljubljanski operi ljudska predstava slovite Massenetove opere >Glu-mač Matere Božje«. Veliki skladatelj sam je imel to svojo opero od vseh najrajši. Lepa vsebina, krasna glasba in imenitna uprizoritev — delo so naštudirali naši operni pevci in orkester z veliko ljubeznijo — vse to mora privabiti v našo opero mnogo gledalcev. Jutri popoldne si bodo verjetno to opero lahko ogledali tudi naši podeželani, ki nimajo predale? v mesto, zlasti še, ker so za jutrišnjo popoldansko predstavo postavljene globoko znižane cenel Profesor Anton Trošt naš znameniti rojak, veliki glasbeni pedagog in eden najboljših klavirskih umetnikov, ki je znan po vsej Evropi in tudi izven njenih meja, se je snoči pripeljal z Dunaja, kjer stalno živi, v naše mesto. Povabila ga je Ljubljanska filharmonija«, ki nocoj prireja svoj XIII. simfonični koncert. — Profesor Anton Trošt bo nocoj ob osmib igral klavirsko partijo iz Rahmaninovega »Koncerta za klavir in orkester v c-molu«. Za njegovo igro vlada izredno veliko zanimanje, saj tega našega slovitega rojaka le redko slišimo v našem mestu. Zidarska delavnost v Ljubljani Stavbno podjetje Karla Kavka je pred nedavnim pričelo odkopavati na stavbišču Moderne galerije. Prav živahno je zdaj tam na velikem ter razsežnem stavbišču ob Tivolskem parku ter ob Bleiveisovi cesti. Z enega kraja že odvažajo delavci zemljo in grušč, ob Bleiweisovi cesti pa že betonirajo temelje za stavbo. Te dni so tudi pričeli razdirati stare gledališke barako, ker morajo napraviti prostor za nadaljnje odkopavanje. Če bomo imeli še kaj dolgo časa lepo vreme, bo stavba po vsej dolžini in širini še pred zimo iz tal. Gotovo pa bodo sezidani že pred zimo kletni zidovi na tistem koncu, ki leži ob Bleiweisovi cesti. Včeraj je bila druga licitacija za dovršit-vena zidarska dela na vseučiliški knjižnici našem mestu. Ta dela, ki so v prvi vrsti zidarska dela v notranjščini poslopja in na dvoriščih, so bila preračunana na 712.200 dinarjev. Pri licitaciji je ponudila gradbena tvrdka Matko Curk iz Ljubljane 1% popusta na preračunane cene. Pripravljena je opraviti dela za 705.000 dinarjev. Matko Curk je opravil tudi vsa dosedanja zidarska dela na vseučiliški knjižnici. Kakor vse kaže, bo ministrstvo potrdilo včerajšnjo licitacijo, tako da bomo končno le prišli do tega, do česar je bila pot tako dolga: do lepe, moderne vseučiliške knjižnice. Res bo že čas, da bo poslopje enkrat dograjeno, ker je postalo neobhodno potrebno. Novo zgradbo kemičnega instituta grade zadaj za starim poslopjem tehn. fakultete. O tej novi zgradbi smo mi pred časom že obširno poročali v našem listu.-Stavba je pridno rasla vse poletje in vso jesen, tako da je zdaj dosegel betonski skeletni sistem že vrh tretjega nadstropja. Začeli so betonirati stropno konstrukcijo nad tretjim nadstropjem. Že prav v kratkem pa bo dograjen tudi venec. Ta datum pa bo seveda velik praznik za delavce, ki so pridno delali na stavbi: likof. Poslopje bo impozantno po zunanjem videzu, po notranji razporeditvi pa bo tako, da bo odgovarjalo najsodobnejšim načelom na idealen način. Celjske novice Slavisti iz vse Slovenije bodo imeli svoj sestanek v profesorski zbornici na drž. realni gimnaziji v Celju v nedeljo, 19. novembra ob 10. dopoldne, ne pa 19. marca 1940, kakor je bilo po pomoti objavljeno v današnjem »Slovencu«. Predavanje g. prof. Jakoba Šolarja v Celju. Jutri, v soboto, ob 8 zvečer bo predaval pod okriljem Profesorskega društva, pododbora v Celju, v mali dvorani Narodnega .loma v Celju o važni in zanimivi temi »O kulturi slovenskega jezika« g. prof. Jakob Solar iz St. Vida nad Ljubljano. Vabljeni! Krompir in premetena sleparija s fižolom Krompir, ki je leto« v naših krajih erednje ali celo slabo obrodil, se naglo draži. Cene »e dvigajo od tržnega dneva do drugega trga. V soboto je bil krompir na Sv. Petru nasipu, kjer je krompinjev trg, ie po 1.45 do 1 50. Bil je naglo pokupljen. Včerajšnji trg je že zgodaj zaznamoval še višje cene. Na trg je bilo pripeLjano do 10 voz krompirja, okoli 80 vreč. Kmetje «o čvrsto držali cene in povpraševala po njem 60 se jim morali ukloniti. Cene so se dvignile kar na 170 in celo na 1.75. Krompir je bil kmalu pokupljen, kajti ljudje v bojazni, da bo krompirja zmanjkalo, da bo zanj nastala stiska in da se bodo cene še višje dvignile, pokupujejo vse mogoče množine krompirja in ee l njim zalagajo, osobito oni, ki imajo primerne shrambe in kleti. Revnejši sloji si pač ne moreijo nabavljati večjih množin krompirja, ker nimajo primernih shramb. Na mejah mestne občine pa se pojavljajo prekupčevalci, ki kmete ustavljajo in že tam sklepajo kupčiie, 'tja prihajajo tudi ljudje, ki navijajo cene in tako pride kmet na trg že s primernimi informacijami o cenah. Lani je bil krompir ob tem času po 0.75 din kg. Z živili pa so 6e že sedaj, ko ne občutimo še nikakega pomanjkanja, začele razne sleparije in špekulacije. Med vojno, zlasti leta 1918., ko je bila stiska za živila na vrhuncu, so se vršile velike sleparije z moko. Verižniki in mladi postopači 60 kje ukradli vrečo moke ali pa »o jo kupili pod roko. Nato 60 napravili večje papirnate vreče. Na dno so dajali navadno kot moka zmleti pesek, na vrh pa pravo, belo moko. Gospodinje so rade kupovale to moko, toda kruh iz nje ni nikdar uspel. Dostikrat ao nato z globoko žalostjo ugotavljale, da so kupile pesek, ne pa moko. Neka drzna verižniška družba v Ljubliani je takrat prodajala tako, s peskom pomešano moko kar na debelo. Naglo je bogatela. Živela je brezskrbno. Še živeči člani te medvojne verižniško-sleparske družbe pa so sedaj berači in žive od miloščine. Na to zgodbo se je reporter 6pomnil, ko je izvedel, kako so začeli slepariti s fižolom. Neka branjevka tam pri Kresiji, kjer prodajajo fižol, je nekje na Dolenjskem naročila 25 kg lepega in dobrega prepeličarja. Cena temu fižolu je 6 din kg. Kmet ga ji je pripeljal. Branjevka ga je pošteno plačala, Zenska pa je bila silno presenečena, ko je začela fižol prebirati in čistiti. Ni nič čudnega, da človek dobi med fižolom smeti in prst. Toda dobiti kamenje, to je nekam čudno! Med fižolom v sredi je dobila na drobno zmleti kamen, kakršnega rabi mestna občina za posipanje cest. Tak kamen meljejo tam pri Lanišču, V fižolu je bilo do 5 kg takega drobnega kamna. Kamen za fižol! Gradnja ceste Gomilsko-Zakl-Polče-Parižlje Celje, 17. novembra. Pred kratkim je okrajni cestni odbor z občinama Brasovče in Gomilsko razmejil 22.000 kv. m zemljišča za gradnjo nove občinske ceste Gomilsko—Zakl—Polče—Parižlje. Razen dveh posestnikov so vsi dali zemljišče brezplačno in s tem mnogo pripomogli k gradnji. S to cesto se bo pridobila krajša zveza preko omenjenih krajev med državno cesto in banovinsko. Promet, ki gre zdaj po državni cesti na Sveti Peter, se bo usmeril po novi cesti na Polzelo, ki je dosti bližja postaja kot Sv. Peter. Ta cesta bo tudi pripomogla za najkrajšo zvezo z Vranskega proti Velenju, Slovenj Gradcu in Dravogradu. Cesta bo potekala večinoma po ravnini. Maksimalni vzpon ceste bo znašal v dolžini 50 m 2.54% in to samo zaradi propusta, ki premosti potoček. Dolžina trase od mostu čez Boljsko, kjer pričenja cesta do banovinske ceste Sv. Rupert-Parižlje-Braslovče, je nekaj nad.3 km. Nanovo bo potrebno zgraditi le odsek od občinskega mostu čez Bolsko v Gomilsko pa do vasi Zakl, ki je do zdaj brez Usoden padec z vlaka | Celje, 17. novembra. Na železniSki postaji v Rimskih toplicah se je pripetila včeraj, nekaj minut pred 12, nesreča, pri kateri si je zlomila obe nogi 21 letna železničarjeva žena Kristina Stopar iz Laškega. Zena je prinesla svojemu možu kosilo, opoldne pa se je hotela vrniti v Laško. Prišla pa je na postajo pol minute prepozno, ko se je začel vlak že premikati s postaje. Hotela Je skočiti v voz, na stopnicah pa ji je spodrsnilo, da je padla in si zlomil«, .obe nogi pod kolenom. Nesrečnici so službujoči takoj priskočili na pomoč in jfo odnesli v postajno pisarno. Čez nekaj minut so prihiteli v Rimske toplice z avtomobilom celjski reševalci in ‘odpelja-H' Kristino Stopar v celjsko bolnišnico. Njeno stanje je precej nevarno. Guverner Narodne banke pr;de v Ljubljano Belgrad, 18. nov. m. Danes popoldne bo odpotoval v Zagreb guverner Narodne banke, da pregleda poslovanje tamkajšnje podružnice. V začetku prihodnjega tedna bo guverner Narodne banke prišel tudi v Ljubljano. Javna dela na Kočevskem O pričetih In Izvršenih delih na banovinskih in občinskih cestah na območju okrajnega cestnega odbora Kočevje, za dobo od 1. do 15, nov. 1939 poročajo naslednje: L Pričeta dela: Na banovinski cesti 11-165 Kočevje-Koprivnik-Črnomelj se je pričelo v odsekih od km 21-22.000 z razstreljevanjem skalnih cestnih predelov v cestišču samem (cesta ni tlakovana). II. Končana dela: Na banovinski cesti 11-163 Dolenja vas - Kočevska Reka-Novi Lazi se j® končal del novogradnje in valjanja cestišča zveze s svojo občino Gomilsko. Ta odsek ceste bo zgrajen po mehkejšem svetu, zaradi česar ga bo treba zgraditi solidno. Makadamsko cestišče brez kameni te podlage v debelini 20 cm ter v širini 3 m. Zaradi možnosti umikanja naj bi se napravil na vsaki strani širok hodnik. Na ta način bo možno v poznejših letih brez odkupa zemljišča cestišče razširiti, oziroma tlak razširiti, če se bo eventuelno to izkazalo za potrebno. V tem odseku je cesta projektirana brez vsakega nasipa, tako da lahko v izredni poplavi voda nastopi čez cesto. Čim bo Bolska regulirana, ne bo več ozemlje poplavljeno. Iz tega sledi, da bi si ne bilo umestno skozi nasipe zamišljati druge odprtine. V odseku od vasi Zakl do Pariželj bo treba obstoječo cesto delno preložiti, ovinke izravnati in to cesto razširiti. Ker je cesta, v kolikor ni preložena, precej trda in poteka trasa po gramoznem svetu, je projektirana cesta v tem odseku brez kamnite podlage s 3 m širokim cestiščem in obojestranskimi 1 m širokimi hodniki. Cestni planum bi znašal 5 m. Celotni stroški gradnje bodo znašali okrog 450.000 din. Nova gledal Sča In radijske postaje na Hrvaškem Split, 18. nov. m. Po svoji vrnitvi iz Zagreba Y Split, je upravnik splitskega gledališča Ivo Ti-jardakovič dal izjavo, v kateri je med drugim povedal, da bodo v banovini Hrvatski organizirane tri stalna in eno potujoče gledališče, tri radijske postaje in tri glasbene šole. članicam In članom krožkov v Slovenski dijaški zvezi! ---------------------- . V nedeljo, dne 19. t. m., bo po vsej Sloveniji dinarski dan za pomoč revni slovenski deci na naši severni meji. , Slovenska Straža v Mariboru, slovenska na-rodno-obrambna organizacija, se je obrnila na Slovensko dijaško zvezo s prošnjo, da bi njeno članstvo prevzelo skrb za izvedbo nabiralne akcije po slovenskih mestih. Zvezni upravni odbor SDZ je prošnji Slovenske Straže radevolje ugodil, saj je narodnoobrambno delo važna točka našega delovnega programa. Zato pozivamo vse članice in člane krožkov SDZ, da se odzovejo temu klicu za pomoč slovenski deci na naši severni meji. s Poglavarji krožkov so od Žveznega upravnega odbora SDZ prejeli vsa potrebna navodila za pripravo in izvedbo dinarske akcije 19. t. m. Zato poziva Zvezni upravni odbor vse članice in člane SDZ, da brezpogojno upoštevajo vsa navodila, ki jih bodo v tej stvari dobili od svojih poglavarjev (glede nabiralnikov, znakov, časovne in ulične porazdelitve itd.). Trdna meja — varna domovina. Slovenska dijaška zveza kot predstavniška organizacija slovenskega dijaštva hoče k temu utrjevanju dopri-nesti svoj dolžni delež. r Zavedni Slovenci in Slovenke! Dne 19. nov. bo dinarska akcija Slovenske straže za našo severno mejo. I okažite svojo narodno zavest in da-ruite za revno slovensko deco ob naši severni meji! Trdna meja — varna domovina! Slovenski dijaki in dijakinje! Dne 19. novembra vas revna slovenska deca na naši severni straži kliče na delo. Zvezni upravni odbor SDZ. Jerrv je žvižgal in delil kazni na levo in na desno, toda ni sam mogel vsemu kaj. Naj si ije prizadeval, kakor si je hotel, bilo je jasno, njegove varovance poža-gati da bodo imeli za vselej dovolj. Kmalu je začel obupavati, da bo mogel igro obdržati v dostojnosti. Ni vedel, kaj naj bi naredil. Rockv je v začetku stal ob strani, ko pa je viael, kako gre in kako družba, ki jo je privedel on, nalašč dela napake in mesari, je vrgel s sebe klobuk in suknjo, planil za žogo In ustavil igro. Nasprotniki so se ustavili ter začudeno gledali, Zavpil je: »Zdaj bom igral tudi jaz!« Potem se je postavil med Jerryjwve varovance ter začel nabijati zanje. Kmalu j« vodil igro on. Neusmiljeno jc delil udaTce in brce na V6e strani, kjer ie videl, da kdo igra po krivem. Ker je bil sam dober igralec, je bil kmalu prvi in je on vodil igro. Ko «0 razbojniki videli, da je nasprotnik dobil tako ojačemje, so 6e začeli zadrževati. Ni bilo dolgo, pa je igra tekla lepo, kakor se spodobi. Jerry je bil spet vesel, ko je videl, kaiko je prijatelj razbojnik že v drugo ukrotil potepine. Zdaj ni bilo treba nič več žvižgati. Stal je ob strani in z veselim obrazom gledal, kako se igra razvija, Medtem ko je Rocky igral in Jerry zadovoljen gledal igro, je bila stopila v telovadnico Laury, ne da bi jo bil kdo opazil, tako so bili vsi zaverovani v igro. Obstala je pri vratih ter gledala n ena- Angeli gaijevih Roman s slikami vadni prizor. Potem Je »topila do očeta Jerrya ter se tiho ustavila pri njem. Nihče je ni videl, dokler se ni igra obrnila tako, da je Rockya vrglo prav prednjo. Ves začuden se je ustavil, kakor da ne venjatne. Potem je popustil igro ter planil z igrišča proti dekletu, da bi ga pozdravil. Igra se je ustavila, zato je zavpil Jer-ryu: »Delaj ti naprej! Zdaj bo že šlo!« Jerry se je zasmejal in dejal samo: »Ali right!« Vrgel je s sebe suknjič in kolar ter planil med igralce. Rocky 6e je smejal Laury: »Nekam ogibljete se me, kakor vidim!« Dekle se je čudilo: »Nič ne vem o temi« Ko sta si stisnila roko, je Kui-ky dejal nežno: »Saj vam nič nočem!« Dekletu ni bilo do zaupavanja, zato je obrnilo besede drugam: »Nisem vedela, da ste tukaj. Zelo 6em presenečena, ko vas vidim v druščini Jerryjevih fantov!« Rocky se je spet zasmejal, potem pa je vprašal on: »Kaj pa delate vi tukaj?« »Gledam igro — kakor vi,« je odvrnila Laury. Rocky jo je na kratko pogledal, potem pa ji je predlagal: »Oprostite, da ne morem več govoriti z vami. Moram nazaj k igri, če ne bo takoj pretep. Počakajte me tukaj, potem vas bom pospremil do doma.« Dekle je bilo zato.' Rocky pa je skočil spet nazaj med fante in 6e vrgel v igro 6 takim ognjem, kakor da bi bil samo eden izmed njih, nič drugega. Dekle ga je gledalo s tiho zadovoljnostjo. vn. V ravnateljskih prostorih bara »Honolulu«, čigar lastnik in gospodar je bil odvetnik Frazier, je bila ta Jas važna 6eja. Pravkar 6e je bil vrnil Steve, ki ni mogel opraviti nič in ni mogel izpolniti naročila, katero je bil dobil od Frazierja in Mac Kieferja. Zdaj je obema poročal :o tem, kako je poteklo zasledovanje: »Ko ste nam poslali ojačenje, emo vsi skupaj čakali, kdaj se bo Rocky vračal iz telovadnice. Razpostavili smo se bili na ranne strani. Toda ko je prišel na cesto, ni bil sam. Z njim so 6e podili vsi paglavci. Sli smo za tolpo in čakali, kdaj se bo- do razpodili vsak na svojo stran. Toda, ko je prišlo do tega, spet ni bil sam. Z sta šla neka mlada ženščina in pr tisti duhovnik, oče Jerry. Rocky in on sti spremljala žensko do stanovanja, Ce bi bili streljali na Rockyja tedaj, ko je hodil po ulicah z žensko in z duhovnikom, bi bil v mestu strašen škandal. Duhovnik je v predmestjih priljubljen, da si še mislite ne. Treba je samo stopiti v to ali ono beznico in pobarati o njem, Videli boste, da bi ljudje *li zanj v ogenj. Tega nisem mogel tvegati. Ce bi bilo prišlo do streljanja, bi bili Roykya zadeli ali pa ne. Ker je pa pri takih rečeh rada smola, bi bili gotovo katero skupil duhoven in potem bi bili v kaši vsi skupaj, pa v taki, da se ne bi več rešili iz nje. Ko j'e Steve nehal, je vprašal Frazier: »In kaj misliš zdaj?« Od tu in tam Sedanja vlada ježi za tem, da izravna vse sledove škodljivih bojev v preteklosti in da prinese mir, pravico in dobro voljo v odnošajih med Cerkvijo in državo — je dejal belgrajskim časnikar-jem pravosodni minister dr. Lazar Markovič ob \/v-0)ega ol3's'dražitev obutve. 0 vsem tem bodo tudi v nedeljo razpravljali na konferenci v Zagrebu. Na njej bodo tudi zastopniki v poštev prihajajočih državnih ustanov. List »Deutsche Nachrichten« iz Zagreba prinaša pod velikim naslovom »S1owenischer Kultur-verein in KSrnten« po »Koroškem Slovencu* povzeto vest, da so pravila Slovenske prosvetne zveze odobrena in navajo točke pravil. Na koncu pravi: »Iz teh izvazanj koroškega slovenskega lista vidimo, da so dani tamošnji slovenski manjšini vse svoboščine.« Ali bi ne bilo dobro, da bi se navedeni list obrnil do svojega kolega v Novem Sadu, da mu ta malo razširi kulturno obzorje in pojasni, kaj on umeva pod »vsemi svoboščinami narodnih manjšin«? O vseh vprašanjih, ki so v zvezi z delom in reorganizacijo JRZ na področju banovine Hrvat-ske so razpravljali na pobudo predsednika glavnega odbora JRZ Dragiše Cvetkoviča 15. nov. na konferencah strankinih zastopnikov iz banovine Hrvatske. Zastormiki posameznih okrajev so podali izčrpna poročila o razmerah v svoiih okrajih in o perečih vprašanjih v zvezi s splošnim notranjim položajem. Po vsestranski razpravi so bili v soglasju s predsednikom vlade Dragiše Cvetkovičem, sprejeti potrebni sklepi o bodočem delovanju stranke v banovini Hrvatski. Prva filmska predstava za muslimanke je bila v Kosovski Mitroviči te dni. Kakor_ znano, se morajo muslimanske ženske držati dosti strožjih predpisov, kakor pa ženske kje drugod, na nemuslimanskem svetu. Obraz morajo imeti vedno zakrit, kadar se pokažejo kje zunaj, kjer jih lahko vidijo tudi moški. Ne smejo pa seveda tudi ne na kakšno javno predstavo, kjer bi se na niih utegnile pasti moške oči. V kino tudi ne. Zdaj pa se le našel človek, ki je imel do muslimank nekoliko več srca in jim je privoščil tudi užitek od filmske predstave, ali pa so ga k temu privedli bolj »žepni« nagibi, kajti on je sam filmski podjetnik. Razglasil je z mestnim bobnom, da prireja filmsko predstavo samo za muslimanke. Za to priliko je odstranil vse moške od vrat in tiste, ki pobirajo vstopnice, zamenial z ženskami. Dal je celo narediti poseben vhod za gledalke. Praviio, da so bile muslimanke zelo navdušene nad svojim prvim filmom »Ko tonovi utihnejo«. Izrazile so tudi željo, da bi bila vsak petek zanje posebna predstava. 2.10 m dolgega in 120 ke težkega morskega psa so vjeli te dni ribiči iz Rogoznice v severni Dalmaciji. Odšli so z malim čolnom lovit ribe na odprto morje. Na svoje presenečenje so opazili, kako se jim približuje velika riba, ki jo je ubrala naravnost proti čolnu. Ko ga je dosegla, ga je s takšno silo_ ugriznila, da si ie zlomila ob njem zob. Mornarjem se je posrečilo morskega psa ubiti, nakar so ga zmagoslavno naložili v čoln in odpeljali domov, kjer so ga »raztelesili«. V njegovem trebuhu niso našli nobene hrane. Bila je torej to zelo prestradana mrcina, ki se je zaletela v čoln. ker je najbrž mislila, da je to nekaj živega, Ribiči so morskega psa razstavili tudi v Šibeniku, nato pa ga mislijo pokazati le Zagrebčanom. „^ova .mednarodna cesta Belgrad—Horgoš bo ?p?ni P^odiiji četrtek. Za to priliko bodo pri- 1 7*: l£emunu primerne svečanosti, na katere r?4?™^ ? 1 ministrski predsednik Dragiša S i kjer g. ‘opledala vsa dela na tej važni mednarodni prometni žili. p*wt Tajonor Putmot |e naročil nek angleški trgovec v Petrinu in okolici. V naši državi, Posebno pa še na Hrvatskem so namreč važen iz. vo74ii predmet tudi puran,. Vsako leto poiljejo iz Sunje v petrinjskem okraju na stotine vagonov perutnine, iajc in drugih stvari, ki jih imaj * ..mošnji kmetic velike množine. Samo puranov odpre-nujo v Anglijo veako leto do 30.000. Tako se ie tudi te dni oglasil v teh krajih nek angleški trtfo-vec zaradi nakupa puranov za Anglijo. Plačuie «ih po 40 do 50 dinarjev V zadnjih časih «o tuici zaradi evropske vojne začeli vedno povpraševati po perutnini in jajcih, posebno tam, kjer se te stvari lahko še kolikor toliko poceni. Ker sta zlorabljala svojo oblast, sta bila odjavljena dva stražnika iz Belovarja. Zelo so ju obteževale nekatere prijave, ki so prispele na višja ^esta proti njima. Pravijo, da sta se posebno »odlikovala« tedaj, kadar so prišli v njune roke kakšni politični grešniki. Nad nje sta razlila ves «rd in tako seveda največkrat prekoračila !v°je.oblasti. Ljudstvo bi se ju že zdavnaj ! P® so bile razmere takšne, da so w;;m „Prr02be v koš. Zato je pa zdaj s tem večjim veseljem sprejelo odlok o njuni odstavitvi. -i"lin«inJrP*r°®tTJ’Se«;a materiala je sam zgradil rai - '(, S! 8 katerim lahko posluša Štirideset oddajnih postaj To J6, bl] 17 ,etnJ dij-ak tehnične tekstilne šole Ladislav Brtickner Iz Leskovca v Srbiji. PraylJ0’ a *e bil že kot otrok izredno nadarjen m je vedno kaj novega »iztaknil«. Zdaj, ko je ze nekoliko dorastel, ga posebno zanima >električno< področje. Tako si ni dal prej miru, dokler njegov iznajditeljski um ni iznašel čisto preprostega radijskega aparata, čeprav fant ni imel nikdar prilike, da bi si bil pridobil v Soli kakšno posebno strokovno podlago. Njegov aparat ima samo dve žarnici, naredil pa si ga je baje iz čisto navadne žice._ Toda njegov duh se tudi še zdaj ni umiril, pač pa teži za tem, da bi svoj izum še ipopolnil. Pravijo, da je škoda tega fanta, ko se ne more vpisati na visoko šolo. Morda bi bil to nekoč še naš drugi Tesla Občni zbor Prosvetne zveze v Mariboru Knjiin.ca te prosvetne zveze je v preteklem letu kupila 325 novih knjig Maribor, 16. novembra. Danes dopoldne se je v Mariboru vršil redni letni občni zbor Prosvetne zveze v Mariboru, ki so se ga poleg društvenih delegatov, ki so bili povečini iz vrst mladine, udeležili tudi nekateri odličniki, med njimi zastopnik prevzvišenega gospoda škofa prelat dr. Cukala, mariborski podžupan Franjo Zebot, stolni kanonik dr. Mirt, zastopnik ljubljanske Prosvetne zveze Vinko Zor, stolni kanonik in mest. župnik msgr. Umek, prošt Matija Munda in predsednik Zveze bojevnikov č. g. 2mavc iz Trbovelj. — Občni zbor je vodil dolgoletni predsednik dr. Josip Hohnjec. V imenu prevzvišenega g. nadpastirja je spregovoril njegov zastopnik prelat dr. Cukala, ki je sporočil nadpastirjeve pozdrave in zahvalo za dosedanje vzgledno delo ter izrazil željo, da bi se to delo vršilo čimbolj v skladu s Katoliško akcijo. O. Vinko Zor je spregovoril v imenu ljubljanske Prosvetne zveze, g. 2mavc pa v imenu Zveze bojevnikov. Zatem je predsednik dr. Hohnjec imel globoko zasnovan progmatičen govor, pomemben zlasti za sedanje dni, ko nad Evropo plavajo vojni oblaki. Sledila so poročila blagajnika Joška Male-žiča, ki je poročal, da je celoletni denarni promet Prosvetne zveze znašal 264.768 din. Potem je knjižničar ravnatelj dr. Fran Sušnik podal sliko stanja mariborske Prosvetne knjižnice. Knjižnica je v preteklem letu kupila 325 novih knjih m ima sedaj vsega 8704 knjige. V tem poslovnem letu je 13.180 strankam izposodila 23.554 knjig. S tem svojim prometom se je uvrstila med največje ljudske knjižnice v Sloveniji. Obširno tajniško poročilo, iz katerega je bilo razvidno vse veliko delo prosvetnih društev celotne naše prosvetne orga nizacije in zvezinega odbora, je podal tajnik profesor Klasinc. Sledila so še poročila podzveze Fantovskih odsekov v Mariboru, Zveze Dekliških krožkov v Mariboru ter Dekliške in Fantovske podzveze v Celju. Tudi ta poročila so pokazala, koliko prosvetnega, vzgojnega in telesnovzgojnejja dela je bilo izvršenega v preteklem letu v naših mladinskih organizacijah, katerih organizatorično in (elesnovzgojno delo je bilo zlasti posvečeno veličastnemu mladinskemu taboru v Mariboru. Poročilo preglednikov je podal stolni kanonik dr. Mirt, ki je predlagal blagajniku in odboru absoiutorij s pohvalo, kar je občni zbor sprejel. Sledile so volitve, pri katerih je bil za predsednika ponovno izvoljen g. dr. Josip Hohnjec, v odbor pa: dr. Jeraj, dr. Sušnik, dr. Meško, ravn. Richter, ravn. Stabej, Maležič, Oeratič. Namestniki so: prof. Klasinc, prof. Zafošnik, ravn. Hrastelj; arhidijakon Tovornik, prošt Matija Munda, Alojzij Juranovič. Franjo Kitnik, Anton Brumen in Mastinšek. Za preglednike so bili izvoljeni stolni kanonik dr. Mirt, prof. Pavel 2ivortnik, ravn. Janez Gašparič. V razsodišču so: dr. Juvan, dr. Leskovar, dr. Schaubach in dr. Aleksič. Pri slučajnostih se je razvil razgovor o notranjih vprašanjih prosvetne organizacij^, nakar je predsednik končal občni zbor. Čevljar Bučan vrgel ženo v Savo Danes se zagovarja pred velikim senatom Ljubljana, 17. novembra. V Kranju in bližnji okolici je v prvih dneh septembra napravila med prebivalstvom veliko senzacijo tragična smrt čevljarjeve žene Helene Bučanove iz Britofa, ki je našla smrt v valovih Save in so 8. septembra našli njeno truplo pri Majdičevih zapornicah v Kranju. Truplo utopljenke je prvi zapazil orožnik Anton Kristan. Kranjski orožniki so takoj uvedli poizvedbe o vzrokih Helenine smrti. Sodna obdukcija je dognala, da je bila Helena Bučanova najprej zadušena in nato vržena v Savo. Nadaljnje poizvedbe so kazale na to, da je Heleno Bučanovo pahnil v Savo njen mož. Ta je tudi pod težo raznih indicev naposled orožnikom in pred preiskovalnim sodnikom priznal svoj zločin. Zaradi zločina umora proti njemu uvedena preiskava je bila prav kratka in državni tožilec je moža Cirila Bučana obtožil zločina umora po § 167/11, točka 1 kaz. zak., da je zločin izvršil po zrelem prevdarku in ponoči. Veliki kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja se je danes ob 8.80 sestal, da sodi čevljarja Cirila Bučana, njenega 31. marca 1906 v Britofu, pristojnega v občino Predoslje pri Kranju, stanujočega v Britofu, oženjenega čevljarja, ker je ženo Heleno, kakor omenjeno, pahnil v Savo, da je tam utpnila. Ciril Bučan kaže na prvi pogled človeka - cinika. Mirno pripoveduje, kako je izvršil zločin. 2e iz obtožnice, ki je drugače strogo obzirno in suhoparno sestavljena, je razbrati, da je pri Bučanovih vtedal,pr/iyi pekel, da so bili, med zakoncema večni prepiri, da je družina močno trpela zaradi moralne razdropanosti in da se nikdo ni mnogo brigal za otroke. Ka| pravi obtožnica? Državni tožilec g. Branko Goslar je po končanih formalnostih prečital kratko obtožnico, ki je v tehničnem pogledu sestavljena na prav svojevrsten način. Po šabloni navadno obtožnice najprej navajajo razgovore in izpovedbe obtoženca, nato pa izpovedbe prič. Tu je narobel Najprej so navedeni in očrtani družinski in socialni momenti, ki so povzročili Bučanovo družinsko tragedijo. Nato slede kratko izpovedbe prič in nazadnje zagovor obtoženca, iz katerega veje ves njegov cinizem. Obtožnica navaja najprej okolnosti, kako so našli Heleno Bučanovo pri Majdičevem jezu in kaj je dognala sodna obdukcija. Nato omenja, da je bila pokojna žena čevljarja Bučana, s katerim se v zakonu ni dobro razumela. Bili so med njima Športne vesti ZagrebSki želoznižar v Ljubljani. Ljubljana si je za nedeljo zagotovila gostovanje zagrebškega Železničarja v Ljubljani Tekem v hrvatsko-slo-venski ligi v nedeljo zaradi medmestne nogometne tekme med Zagrebom in Bratislavo ne bo. Zato je Ljubljana izrabila prost termin za odigranje prijateljske tekme z Železničarji. Ljubl;ana je to tekmo namenila svojemu moštvu kot sijajen tre-nin za zadnjo tekmo v hrvatsko-slovenski ligi s Haškom v Zagrebu. Zagrebški Železničarji so znano dobro moštvo, ki se vedno imenuje med najboljšimi zagrebškimi moštvi. Trening je našim ligašem zelo potreben; nedvomno pa bo gostovanje Železničarja privabilo na igrišče prav toliko gledalcev kakor na ostale ligaške tekme. Tekma no nudila gotovo prav dober nogomet, čeprav ni prvenstvena. Ljubljana bo nastopila s svojim kompletnim ligaškim moštvom. Zagrebška nogometna reprezentanca za nedeljsko tekmo z Bratislavo je sestavljena, kakor Je bilo pričakovati, v glavnem samo iz igralcev ^radjanskega. Team Zagreba je: Glaser-Brozovič, peloševič-Pukšec, JazbinŠek, Zutt-Medarič, Antol-kovič, Lešnik, W811fl in Matekalo. Zagreb torej •astopa 0 igralcev Grad Janškega In Bukšec od '-'Oncordie ter Medarlč od Haška. Istočasno je bila na seji Zagrebške nogometne podzveze sestavljena druga zagrebška nogo-n. c? *rfpiezentanca, ki bo v nedeljo nastopila Vrusa zagrebška nogometna reprezentanca se glasi: Urh, Goleč. Konstantovič, Var-Sf (Viktorija), Jazbec, Pajovič PL, Beda, Dukovič, Duh II., Cimermančič in Zalant. Ustanovljena J® hrvatska Kajak zveza. Snoči so se sestali v Zagrebu zastopniki Kajak kluba Ljubljana, Kajak kluba Zagreb in zagrabški Maraton. Na tem sestanku Je bilo sklenjeno da se ustanovi samostojna hrvatska Kajak ' zveza. Zastopniki klubov so takoj sestavili poseben odbor, čigar naloga je. da sestavi tozadevna pravila. Ker pa je današnja jugoslovanska Kajak zveza imela samo tri člane, ki smo jih omenili že zgoraj, je delegat Kajak kluba Ljubljana izjavil, da bo tudi ljubljanski Kajak klub verjetno pristopil k hrvatski Kajak zvezi, ker Slovenci zaenkrat ne čutijo nobene potrebe, da bi ustanavljali eamostoino Kajak zvezo. večni prepiri in dejanski nastopi skoraj na dnevnem redu. Kot priča v preiskavi zaslišana Helena Trobec je povedala, da je ona pokojnico dobro poznala, ki ji je večkrat pravila, da je od moža ločena zato, ker jo je pogostokrat pretepal in da je obtoženec imel razmerje tudi z drugimi ženskami. Povedala je tudi, da je pokojnica prav tako imela razmerje z drugimi moškimi, da jo je obtoženec večkrat silil in prosil, da naj se vrne k njemu nn dom, toda tega ona ni hotela, ker se je moža bala. Priča sama je lansko jesen videla, kako je obtoženec šel nad ženo z odprtim žepnim nožem v roki ter grozil, da jo zakolje. Vladale so torej neznosne razmere v tej družini l Priča Strumpf je v preiskavi izpovedal, da je 8. septembra zjutraj opazil pokojno Heleno v družbi moža - obtoženca in tudi slišal, da 6ta se nekaj prerekala. Obdolženec je nad njo zavpil: »Izgini, prekleta k.... zaražena!« Proti večeru ju je priča zopet videl, zavila sta na pot, ki pelje proti Majdičevemu mlinu. Ostale priče so izpovedale, da je pokojna Helena imela razmerje z drugimi moškimi in da se z možem ni razumela. Ženi ne bi nikdar pustil zlesti iz vodel Obtožnica nato v kratkih in značilnih potezah omenja zagovor obtoženca, kakor ga je bil podal p/ed preiskovalnim sodnikom. Obtoženec priznava inkriminirano dejanje, zagovarja pa se, da ja kritičnega dne srečal ženo v bližini Narodnega doma v Kranju, odkoder jo je spremil do Majdlčevega mlina. Prigovarjal ji je, da bi se vrnila na dom in bi skrbela za otroke. Ker za njegove nasvete ni kazala pravega razumevanja, jo je oklofutal. Nato mu je obljubila, da se bo vrnila domov, kmalu nato pa je preklicala. To ga je razdražilo tako, da jo je pahnil po bregu navzdol proti Savi. Na mestu breg ni poraščen z grmovjem, samo e plevelom ter se je žena valila do spodnje poti, ki je bila poplavljena. Obdolženec je pogledal za njo. Ko je opazil, da se je ustavila na poti, je stekel po bregu navzdol in jo še sunil preko roba poti v vodo. Na poti je ležala do polovice v vodi. Parkrat je še zakričala: »Pomagaj mil« Obtoženec ji je odvrnil: »Ti ne boml« Zena je nato izginila v valovih Save. Dobre četrt ure je stal na bregu Save in ženo opazoval. V preiskavi je obtoženec izjavil, da ne bi nikdar in nikakor pustil ženi zlesti iz vode na obrežje! Tako v splošnih obrisih obtožnica. Po preči-tani obtožnici je sledilo zasliševanje obtoženca, ki je sedaj svoj zagovor nekoliko izpremenil. Razprava ob sklepu lista ge traja. V zmedenosti le skočil skozi podstrešno lino Celje, 16. nov. V Gradiškem dolu pri Rogaški Slatini je med fanti prišlo do pretepa, v katerega so ‘Anton Zaj-ko in brata Jurij in Janez Ogrizek 29-letnemu kočarju Dolšak Vinku prebili lobanjo. Dolšaka so v sredo pripeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ga zdravniki takoj obvezali. Poškodba pa ie bila precej težka in bolniku se je pričelo blesti. V tej zmedenosti je vstal, šel na kirurgični oddelek in se je tam razgovarjal z bolniki in tožil, da bo moral umreti. Napisal je tudi poslovilna pisma. Nato pa je odšel na podstrešje in skozi lino, pri kateri razobešajo zastavo, skočil na dvorišče in obležal na mestu mrtev. Sodišče je odredilo obdukcijo, Sestanek Maistrovih borcev v Slov. Bistr d V nedeljo, dne 12. nov, t. 1. ob 10 dopoldne je bil v prostorih hotela »Belgrad« v Slov. Bistrici tovariški sestanek Maistrovih borcev iz Slov. Bistrice in bližnje okolice. Sestanka se je udeležilo čez 50 borcev, katerega namen je bil izvoliti pripravljalni odbor ter «e posvetovati o pripravah za ustanovitev odseka Zveze Maistrovih borcev • sedežem v Slov Bistrici, Sestanek je začel Frlc Drago iz Slov. Bistrice, ki se je je v toplih besedah zahvalil za številno udeležbo Nato je sledilo izčrpno poročilo tajnika Zveze Maistrovih borcev tovariša Cimermana, o dosedanjem delovanju Zveze in o pomenu spomin> skih kolajn, ki bodo podeljene vsem onim borcem, ki so se v prevratni dobi udeležili Maistrovih osvobodilnih bojev. Po končanem poročilu tajnika ie bil izvoljen pripravljalni odbor in sicer: za predsednika Fric Drago, za tajnika Lorber Franjo in za blagajnika pa Kmetec Ivan. Lepo uspeli sestanek je najbolj vidno pokazal, da vlada med našimi borci še vedno isto iskreno in nerazdružljivo prijateljstvo, kakor danes pred 20 leti. ko smo se skupno borili za 6vobodo naših severnih slovenskih pokrajin. i^eiupe* ra turu v C* -i' Pada- Krai f S S ” 2 o = > O % c c Veter vine . X = £ « » S c a 2 - M — |c (,tner. i n kost - .S t S B Ljubljana 757*7 10-0 28 93 mm. 1( 0 — — Mariboi 756-5 11-3 2-C 80 4 0 — — Zagreb 7613 10-0 6-0 90 8 0 — — Belgrad 760v 9-0 7 0 90 10 0 — — Sarajevo 7618 9-0 3-0 90 10 0 — — Vis 758 I 110 9*0 9t' 10 SSEi — — Split 758 . 14-0 10-0 00 10 NE, — — Kumbor 758-(J lč-0 12-0 9' 10 SE, — — Kab 759-0 15-0 7-0 8* 10 NNE« — —• tlnbPovnih 757-7 17-0 91 9 j b ENE, — - Vremensko poročilo »Slovenskega (|oma< Vremenska napovedi Hladneje, čez dan precej jasno vreme. Jutranja megla. Koledar Danes, petek, 17. novembre: Gregorij. Sobota, 18. novembra! Roman. Obvestila Nočno službo imajo lekarne; dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška e. 62; tar. Gartus, Moste-Zaloška cesta. VIL prosvetni večer bo danes ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani in bo posvečen našemu izseljeniškemu vprašanju. Izseljenižtvo je še vedno globoka odprta rana na našem narodnem telesu. Na jugu naše države živi mnogo Slovencev. Med njimi delujejo slovenski duhovniki, ki gotovo poznajo njihove težnje in želje. Zato bo predavanje preč. g. generalnega vikarja iz Skoplja brez dvoma zanimivo in nam bo pokazalo, v kajkšnih socialnih in kulturnih razmerah žive naši Slovenci. Predavanje bo opremljeno s skioptičnimi slikami — Predprodaja vstopnic v trgovini Sfiligoj za frančiškansko cerkvijo in v Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7. Ljudska univerza v Ljubljani. V okvirju Ljudske univerze bo predaval drevi ob 18. v mineraloški predavalnici na univerzi znameniti nemški znanstvenik univ. prof. dr. W. Ostwald iz Leipziga. Naslov predavanju je: Nova poglavja iz fizikalne kemije. Predavanje bo poljudno. — Vstopnine ni. »Vzgoja In varstvo zanemarjenih in Izpri-°*rok« je gotovo eno izmed najaktualnejših pedagoških vprašanj naše dobe. O tem bo govoril g. Vojko Jegodic na drugem rednem predavanju Pedagoškega društva, ki bo v ponedeljek 20. novembra ob 6 rvečer v predavalnici mineraloškega inštituta na univerzi. Mrakova skupina nastopi. V sredini drugega tedna bo v dvorani »Delavske zbornice« krstna predstava Mrakove meščanske tragedije »Stari Rimljan«. Po prodornem uspehu, lci ga je mladi avtor doživel z deli »Lincoln«, »Čajkovski« in »Grohar«, bo tudi to delo vzbudita kar najmočnejši odmev Posebej še. ker ie avtor tokrat izoblikoval tragični razsul ljubljanske meščanske rodbine. Režira avtor sam, ki nastopi tudi v glavni vlogi. Is Legije koroških borcev. Glavni odbor Legije koroških borcev sporoča svojemu članstvu, naj prijav (prošenj) za podelitev spominske kolajne In overjenih prepisov vojaških dokumentov za enkrat Se no vlada in ne taksira. Vsakdo naj počaka, da prejme predpisani obrazec prijave od svoje krajevne organizacije, člani Izven krajevnih organizacij pa direktno od glavnega odbora. Vsa potrebna navodila in pojasnila bodo obrazcu prijave priložena. — Vse še neorganizirane koroške borce opozarjamo, da bomo posredovali in dajali navodila izključno le organiziranim članom. Ce se želi še kdo včlaniti, naj stori to najkasneje do 15. decembra 1089. Za uspešnost prijav po tem terminu Legija ne prevzame nobenega jamstva. Po prejemu in spopolnitvl obrazca naj oddajo člani krajevnih organizacij prijavo svoji krajevni organizaciji, ki jih bo predložila skupno glavnemu odboru v Ljubljani. Člani, včlanjeni direktno pri fllavijem odboru, torej oni izven območla obsto-ečih krajevnih organizacij, pa naj predlože omenjene prijave direktno glavnemu odboru. Vse prijave morajo prispeti glavnemu odboru vsekakor do 1. januarja 1940. — Legija koroških borcev, glavni odbor, Ljubljana. Lfubliansko gledališče Drama — Začetek ob 20: Petek, 17. novembra ob 15: »Upniki, na plan!« Ljudska popoldanska predstava. Izredno znižane cene od 16.din navzdol. Sobota, 18 novembra: »Hudičev učenec«. liven. Znižane cene. Nedelja, 19. novembra ob 3 popoldne: »Princeska in pastirček«. Mladinska predstava. Znižane cene; ob 8 zvečer: »Številka 72*. Izven. Znižane cene. 1 Opera — Začetek ob 20: Petek, 17 novembra: Zaprto. Sobota, 18. nov. ob 15: »Glumač Matere boižje«. Ljudska popoldanska predstava. Cene od 20 din navzdol. Nedelja, 19. nov. ob 15: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene. * Ob 20 >Tru-badur«. Izven. Znižane cene. • V soboto 18. t. m. popoldne ob 15 bo v operi ljudska popoldanska predstava po globoko znižanih cenah od 20 din navzdol. Peki se bo prekrasna Massentova opera »Glnmač Matere božje«. Delo je izvrstno zasedeno, nastopajo prve naše moči ter je predstava v vsakem oziru odlična. Opozarjamo na globoko znižane cene. Nedelja v ljubljanski operi. Dne 19. t. m. bosta v operi dve predstavi. Popoldne ob 15 bo izpedno priljubljena in zabavna opereta »Pri belem konjičku«, zvečer ob 20 pa Verdijevn opera »Trubadur«. Za obe predstavi veljnjo znižane cene od 30 din navzdol. Mariborsko gledališče Četrtek, 16. novembra, ob 20: »Navihanka« Red C. Petek, 17. novembra: zaprto. Sobota, 18. nov., ob 20: »Hinavci«. Red B. Nedelja, 19. novembra, ob 15: »Navihanka«, ob 20: »Neupravičena ura«. Prva letošnja opera v mariborskem gledališču —Rista Savina »Lepa Vida« — se pod vodstvom kapelnika Herzoga in v Skrbimškovi režiji že pridno pripravlja. Slavni ljudje v anekdotah O slavnih ljudeh kroži po svetu vse polno anekdot. Nekatere so resnične, druge pa so si o njih izmislili ali že sodobniki ali pa njihovi potomci. V naslednjem prinašamo nekaj teh anekdot. Lessing in anonimna pisma Kot dramaturg in kritik hamburškega gle-.tališča je Gottfried Lessing pogosto dobival rozilna pisma, ki so mu jih neznanci nosili iid prag pred vrata njegovega stanovanja. Nekoč je Lessing spet dobil takšno grozilno pismo, ki pa je obsegalo le dve besedici: »Domišljavi hohštapler’!« Samo ti dve besedici je vsebovalo pismo. Lessing je razmišljal, kdo bi mu bil to pismo utegnil napisati ter je na tihem pri sebi osumil nekega mladega gledališkega igralca. Nekaj dni pozneje je Lessing prišel v družilo z imenovanim igralcem ter je na spreten način povedel razgovor na anonimna pisma. Potem pa mu je kot dokaz pomolil pod nos . udnje anonimno pismo, ki ga je bil dobil in zn katero je mislil, da mu ga je bil poslal ta •iladi igralec. Igralec je na pismo vrgel le bežen, površen pogled in dejal Lessingu: »Vidim, navadno pismo brez podpisa .. .< Na te besede pa se je Lessing zasmejal ter odgovoril: »Ne, gospod, zmotili ste se! To je samo podpis, brez pisma...« Courtlin in praktikant Slavni francoski komediograf Courtlin je bil spočetka uradnik v ministrstvu bogoslužja, pozneje pa je svojo uradniško kariero zapustil zaradi nekega uradnika. Courtlin je temu svojemu tovarišu dajal '■500 frankov letno (polovico svoje plače) pod pogojem, da bo ta opravljal vse Courtlinove posle, ki so povrh vsega bili tudi povsem malenkostni. Nekega dne pa je Courtlina kakor strela /. jasnega neba presenetilo pismo, v katerem ie bil , poziv, naj se nemudoma javi v ministrstvu. Pismo je poslal njegov namestnik v uradu ter je v njem sporočil Courtlinu, da se odpravlja na letni dopust. »Kaj pa moje delo?« je vprašal Courtlin. »Ah, saj res! Ne kaže drugega, kakor da boste ta mesec hodili vsako jutro ter sami opravljali delo, ki sem ga jaz dozdaj mesto vas!« »Dopust! Dopust!« je besnel Courtlin. »Kje pa imam dopust jaz? Če svojega namena in odločitve ne boste spremenili, potem bom moral zaprositi, naj me dado na razpoloženje!« Tako je tudi bilo. Ko se je to zgodilo, pa je C.eorges Courtlin začel pisati. Zagrizeni sovražnik Ko je leta 1925 Painlev6 sestavljal novo francosko vlado, sta se v njegovem kabinetu sestala Briand in Coillaux, ki sta drug drugega besno sovražila. Painleveju je bilo nerodno, da bi imel v svoji vladi dva človeka, ki bi se gledala kakor Ees in mačka. Za vsako ceno ju je skušal po-otati ter je zato zaprosil Brianda, naj ponudi roko svojemu nasprotniku in pozabi na staro sovraštvo. Briand je odgovoril, da na njegov predlog rade volje pristane ter se je obrnil k Callaiuxu s temile besedami: »Želim vam iz vsega srca to, kar vi meni želite!« Nato je dejal Cai!Iaux Painlevčju: »Poglejte, gospod predsednik! Menda vam je jasno, da se s takim človekom res ni mogoče pobotati!« Poslovni trik Slavni francoski slikar Millet (1875) je moral v svoji mladosti prenesti marsikaj ter biti hud boj za obstanek. Svoje slike je prodajal izredno težko, čeprav jih je dajal skoraj napol zastonj. Stanoval je v sedmem nadstropju nekega starega poslopja. Razumljivo je tedaj, da se je redko kateremu kupcu zaljubilo hoditi k njemu v »nebesa«. Zaradi tega pa je slikar prišel na prebrisano misel, da bi pretental svoje redke obiskovalce. Pred vhodom v hišo je postavil tablo, na kateri je nudil svoje slike v nakup ter označil tudi cene. Povrhu pa je napisal, da stanuje v tretjem nadstropju. Ko je žrtev tako prišla do tretjega nadstropja, je tam naletela na presenečenje: tam je spet stala tabla, na kateri so bile označene cene posameznih Milletovih slik, zraven pa je bila opazka, da se je slikar preselil v peto nadstropje. Ko se je mučenik med težkim vzdihovanjem, tarnanjem in obupavanjem končno povzpel do petega nadstropja, je tam spet ugledal znano tablo, na kateri je bilo objavljeno kratko slikarjevo opravičilo: Ker trenutno popravljajo stanovanje, je slikar preselil svojo delavnico v sedmo nadstropje. In kaj so mogli napraviti obiskovalci? Ko so prišli že tako visoko, so si skoraj vsi dejali, da bodo šli še dye nadstropji više. In na ta način je premeteni slikar pričel svojo, pozneje tako plodonosno kariero. Kajti le redkokdo, ki je prišel do sedmega nadstropja, je hotel oditi praznih rok. Milletove umetnine pa so kaj kmalu potem dobile sloves. Kako je ustvarjal Mozart Mozart je bil strasten igralec biljarda. Skomponiral je mnogo čarobnih melodij, ko je gledal, kako so se premikale bele krogle po zeleni mizi. Nekoč se je komponist zamislil v svojo priljubljeno igro. Prisotni so slišali, kako si stalno gode »»Hm, hm, hm, hm!« Ko je v toku igre prišel na vrsto njegov partner, je Mozart nemudoma izvlekel svinčnik in kos papirja ter zapisal nekaj not. Potem pa je spet igral naprej ter sam pri sebi neprestano ponavljal »Hm, hm, hm, nmic In tako je šlo kar cele tri dni. Četrti dan pa je prijateljem, ki so že gledali malo postrani, češ nemara pa se mu v s' >•- Italijanski parnik »Rex« so Angleži in Francozi pridržali pri Gibraltarju in ga preiskali, « nato izpustili. v--..v ~ \ Guy Avery 5z Tampe (na Floridi USA) se je hotel s čolnom prepeljati čez Ocean, pa je spotoma oma. gal in bil brez živeža. Blizu Azorskih otokov ga je proti njegovi volji rešil laški parnik »Belvede-re«. Le s težavo se je dal pregovoriti, da ne bo več nadaljeval brodarjenja po Oceanu. glavi pleto kakšne »neprave«, dejal: »Zdaj pa pridite sem in poslušajte!« Potem pa jim je odigral čudoviti kvintet iz prvega dejanja svoje opere »Čarobna piščal«, kvintet, ki ga je bil skomponiral med biljardiranjem in ki prične s »Hm, hm, hm, hm!«, ker so Papagenova usta zaklenjena s ključavnico... Duhovita priča Glasoviti francoski odvetnik Moro-Giaffery je nekoč zasliševal neko pričo. Med drugim je to pričo tudi vprašal, če bi mu lahko povedal, koliko je obtoženec star. Priča je odgovorila, da ne ve. »Toda, vsaj približno boste vedeli!« »Ne!« . »Vi ste obtoženca videli pogosto, zato lahko precenite, koliko let ima, vsaj približno! Menda boste vedeli reči, ali ima šestnajst ali petdeset let!« »Ne!« »Kako to, da ne? Za božjo voljo, saj menda lahko ocenite, koliko sem star jazi Ali imam šestnajst ali petdeset let?« _ »Ne morem točno, gospod! Kajti po vasem videzu bi vam prisodi! petdeset let, če pa vas sodim po vašim vprašanjih, ki mi jih zastavljate, bi vam pa ne prisodil več kakor šestnajst let. Kar pa zadeva obtoženca, vam lahko povem. da ga sploh še nikdar v življenju nisem videl!« Ibn Saud, duhovniki in telefon Duhovniki emirja Ibua Saud a so se kakor en mož uprli, ko je pred pol leta bila postavljena tudi po najoddalienejših mestih njegove države telefonska linija Duhovniki 60 telefon proglasili za izum samega hudiča. Končno jih je dal Ibu Saud poklicati predse, poslušal je njihove ogorčene proteste in da bi jih pomiril, jim je sporočil: »Če je telefon v resnici hudičev izum, potem na noben način ne more prenašati 6vetih besed Korana. Zato bo najboljše, če eden od va6 ostane pri meni v palači, drugi pa gre v centralo. Vsak od vas bo izmenoma prebral po en odstavek iz te svete knjige. Potem bomo pa videli.« Njegov nasvet 60 poslušali. Ko 60 hodže po prebranih molitvah slišali na telefon drug drugega, so razjasnili vso reč še drugim duhovnikom ter vsemu narodu, da to nikakor ne more biti hudičev izum, ker prenaša tudi svete besede korana. Ta pa ne pozna starosti! V Angliji, v mestu Keintonu živi neki Oliver Chalker, ki šteje nič manj kakor 101 leto in ki je praznoval že 71. obletnico, odkar je stopil v zakonski stan. Toda čeprav ima že deset križev, se počuti še mlad, kakor marsikateri mladenič ali pa še bolj. Pa je tudi res korenjak kakor jih je malo, in ga lahko štejemo med »večne mladeniče«. Še pred sedmimi leti je lahko dvignil 50 kg težko ročko, ko pa je bil še mlad, to je, ko mu je bilo 72 let, pa je nesel na svojih ramah še človeka ali pu dvignil precej težko ročko. Da si je ohranil tako čudovito čilost in moč. pravi ta stoletnik, da^ do devetdesetega leta ni pokusil druge pijače, kakor mleko in vodo. Ta ni bil kakor tisti čvičkar ko ,e rekel, ko so mu ponudili mleka: »Oh, sedaj pa vidim, da bom moral res umreti.« Tudi prijatelj »žlahtne travice« ni bil. Pravi, da ni bil nikoli kadilec in da je v svojem življenju spustil v zrak samo kakšnih deset dinarjev. Eden od njegovih mladostnih prijateljev je bil tudi znani umetnik in igrale« Henry Irving, ki so ga imenovali tudi »Sir Henry«. I a sloviti igralec je bil tudi rojen v keintonu, kakor naš stoletnik Ta si ni pridobil slovesa z dviganjem uteži v pozni starosti, ampak je veljal za enega najboljših igralcev Sheakespearejevih del in je živel od leta 1858 do 1905. V začetku leta 1956 je prvič govoril po radiu. Skočilo mu je tudi v glavo, da bi se peljal v Bristol v »Pony cabu«, v majhnem vozičku, ki bi ga vlekel poni. Skozi mesec dni je ta moderni Metuzalem iz Keintona stal pred svojo hišo in zbiral darove za neko bolnišnico. Vsakemu mimoidočemu je pripovedoval, da je on edini še živeči človek, ki se je njega dni podil po cesti s slavnim igralcem Henryjem Irvingom Zelo žal pa mu je, da tega slavnega moža ni nikdar videl na odrskih deskah. Prej je pisal pisma, zdaj je poslanec Nekaj tednov pred vojno je bila Nemčija preplavljena z angleškimi propagandnimi pismi, ki jih je bil pisal zvitorepi King Hall, na ka-terga so bili Nemci zelo hudi in so mu obljubili za nagrado prvo drevo, če jim pride v pest. On pa jim ni šel na led. ampak je lepo naprej pisal pisma. Ko pa je začelo govoriti orožje, je prenehal. Pred kratkim je bil izvoljen za poslanca, pa ne morda zaradi tistih ničvrednih pisem, ampak zato, ker je bilo pač mesto prosto Tam so taka mesta častne zadeve in si jih lahko privošči samo tak, ki čuti kaj pod palcem, ne pa obratno kakor kje drugod. Izvoljen je bil tako, da ga sploh niso volili. Kakor vidimo, so tile Angleži res »gunc-veti«. Ta srečni King Hall torej, ki je napisal toliko pisem in ki mu za poslanca ni bilo treba preliti niti ene same kaplje potu, je zasedel prazno mesto. Srečnim volivcem pa ni bilo treba hoditi z doma in so lahko naprej Coslušali pri radijskih aparatih poročila / ojišč. Program Radio Ljubljana Vetuk, II. nov.; 7 jutranji piradrav — 7.05 Napo vedi, poročila — 7.15 Pisan venftek veselih zvokov (plo 4če) — 11 Šolska ira: O bolgarski mladinski književnosti (g. Vek. Bu6ar) — 12 Naše pesmi (plošče) — 12.30 Porofiila, objave — lil Napovedi - 18.02 Oi>oldanski koneert Radij, orkestra — 14 Poročila — 18 Zenska »ra: Obiski pri tovarniSkib delavkah (gdč. M. Kovač) 71 ‘S;3# Bolgarske pesmice (ploiie) — 18.40 Francoščina .?■ “r' St. Leben) — 19 Napovodi. poročila — 19 20 i« Martinovanje mod Slovenc! (g. V. Pirnat) i if.ve ~ ,9-M Predavanje SPD: Razvoj zim-rennroiPriSiJl !T naSih «forah tg. Tartar Karel) - 20 ni™? ,k“°c-ert «'mfonč. glasbe - 21.15 Poljske narod, pesmi (gdč Vida Rudolf) - 22 Napovedi, poro-,tc'ahkih no» naokrog (plošče' Sobota 18. nov.- 7 Jutranji pozdrav — 7.06 Napovedi, poročila - 7.15 Pisan venfiok veselih zvokov (plo « j Vesele s ploft vara zaigrramo. podrobnosti p“ ~ ^» Poročila objave - is Napotil« — 13.0,; vesele s plošč vam zaigramo, podrobnosti pn ne Izdamo - 14 Poročila - 17 Otroška nra: a) Dr. B. Mag*ajna: Račko !n Lija. 7. branje. Bere avtor sam. • b) Ciciban v zvočnih slikah. (Članice Narod. gled..» -4J — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Rndij. orkester — 18.40 Pogovori v poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Jankovič Mirijevski ob 125-letnici njegove smrti (dr Dimitrije Kirilovifi, Bgd) — 19.10 Objave — 20 O zunanji politiki (g nred. dr. Al. Kuhar) — 20.30 Vombergar Jože: Pač pa smo takšni, Flsan večer, izvajajo člani rad. igral družine, vodi Pl - 22 Napovedi poročila — 22.15 Za vesel konec tedna igra Radijsk. orkester. Drugi programi Petele, 17. novembra: Zagreb: 20.30 Bolgrad — Bratislava: 20 Ork. konc., 21 Vok. konc. — Sofija: 19.50 Puooinijeva opera «Turandot« — Bcromiinutcr: 20.40 Ork. konc., 21.10 Romunska klavirska gl. — Budimpešta: 19.30 Opera, 23.20 Cig. ork. — Bukarešta: 19.411 Koncertni prenos, 22.15 Žab. gl. — Hilversum: 20.B0 Ork. k«nc., 21.15 Bruck,nerjeve skladbe, 22 35 Orgle — Stockholm-H6rby: 20 Puccinijeva opera «La Boheme«, 21.30 Zbor. 22.15 Kom. konc — Trst-Milan: 17.50 Violina, 21.10 Igra, 21.40 Moderna glasba, 22.10 Pihala — Rim-Bari: 20.15 Operna gl., 21.10 Simf. konc. — Florenca: 21 Operna gl.. 21.50 Poljudni spored — London: 20 IS Ork. konc., 22.30 Plesna *!., 28.20 Sokstet — Reyk-javik: 21.45 Večerni konc., 22.25 Arije, 22.40 Harmonika — Sottens: 20.45 Ork. koncert. Sobota, 18. novembra: Zagreb: 20 Violina, 20.30 Igra, 21 Sokstet. 21.90 I.ahka gl. — Bratislava: 20 Simf konc. — Sofija: 19.45 Beethovnova »Missa solomnis- — Beromiinster: 19.45 Vesel večer — BudimneUa • m ‘>o Igra, 22.05 Cig. ork., 23.20 Ork. konc. - Bukarešta’ 19.15 Španske narodne, 20.25 Plesna gl. _ Hilversum'-20.45. Pisan spored _ Stockholm-Horb,/: 20 Simf. konu., ni nT , ,.1 el ~ Trst-Milan: 21 Operetna gl. — Rim-Bari: -1 Opera «Manon Lescaut« — Florenc*: 21 noSIm ? 1» L°ndon: 19 Ork. konc. — Reykjavih: 22.30 Trio — Sottens: 21.10 Veseloigra. A. O. BarriH 17 DVE BEATRICI Ko sta vladana po končanih bojih odšla v Salamanco, 6e je kraljica spomnila Kolumba in ga poklicala k sebi. Moral je takoj odpotovati. Beatrice mu je dajala pogum ob ločitvi, ki je sicer morala biti precej dolga, od katere pa je bila odvisna njegova slava in usoda obeh. Saj sta bila združena za vedno, kakoi mu je neprestano zatrjevala Beatrice. Napovedovala mu je tudi zmago In kdo bi mogel dvomiti o tem? Saj ga je poseben kraljičin poslanec povabil na dvor. Skoraij bi lahko postala ljubosumna. Zaljubljeni mornar pa ji je zagotavljal, da bo mislil samo na njo, da bo kljub vsemu sijaju na dvoru, le njena slika neprestano pred njegovimi očmi. In odpotoval je, V Salamanci sta ga vladarja sprejela z vsemi častmi. »Vidite, da vas nismo pozabili,« mu je ljubeznivo rekla kraljica. Kralj je pristavil: »Don Temando de Talavera je prejel naročilo, naj zbere učenjake, ki naj poslušajo vaše izjave in jih proučijo. Ravnali se bomo po njihovi odločitvi.« Izabeli so se kraljeve besede zdele preveč suhoparne, zato je rekla: »Upajmo, da bomo mogli vstreči vašim željam, ki so tudi naše. Ne bi bilo prav, da bi vam vojna, ki se pe božji dobroti razvija ugodno za nas, zabranila udejstviti vaše načrte, ki bi naši državi pridobili toliko slave.« IX. poglarj«. Talavera je torej prejel nalogo, o kateri sta vladarja povedala Kolumbu. Veliki dan odločitve se je približal. Mornar iz Genove je bil ob misli, na ta dan ves prevzet, kakor vojščak, ki ee pripravlja, da prejme plačilo za svoje neumorno delo. A prihajale so tudi ure polne žalosti in dvomov. Kaj če v tej dražbi učenjakov naleti na nerazumevanje in nenaklonjenost? Sprva se mu je kaj takega zdelo nemogoče. Saj je imel pripravljen prepričujoč odgovor na vsako vprašanje. Če je te prepričal velikega kardinala in druge učenjake, ali ne bo prav tako uveril teh? In vendar je po dveh dneh moral spoznati, da mora biti pripravljen tudi na najhujše. Ali 6memo verovati slutnjam? Ali nas re6 nekaj opozori, kadar se nam približuje nesreča? Naš mornar je neko noč sanjal, da so učenjaki zavrgli njegove načrte in da sta mu vladarja odrekla svojo pomoč. Zasmehovan in zaničevan se je zatekel k svoji izvoljenki, a tudi ta ga ni hotela več poznati. Ubogi zaljubljenec je trpel zaradi ločitve. V6ak dan je pisal svoji izvoljenki in ji z vso natančnostjo poročal o 6vojih upih in težavah, o uspehih in razočaranjih, o vseh pogovorih in dogodkih IV začetku mu je Beatrice pogosto odgovarjala, čeprav so njena pisma bila precej kratka. Sicer pa je to bilo umljivo, ker je živela tako samotarsko in mu ni vedela kaj poročati. Sčasoma pa 60 njepa pisma postajala vedno redkejša. Karala ga je, čemu se predaja malodušnosti. »Kam je izginila vaša samozavest?« mu je pisala »Čemu se bo-’ jite, ko so vas vendar na dvoru tako prisrčno sprejeli. Preslabotni ste, prijatelj; vsaka sapica vas ukloni. Pazite! Če se tako kmalu uklo- i nite, se bodo vaši sovražniki opogumili in vas popolnoma 6trli.« I Uvidel je, da so njene besede popolnoma utemeljene. Vendar | je od nje pričakoval besede tolažbe, ne pa opominov. Kako sladka ; je tolažba ljubljene osebe. Kako potrebno je v trdnem življenjskem boju ljubeče srce, na katerem ee moremo odpočiti, kateremu moremo zaupati vse težave, tudi svojo slabost Čim boli se je bližala odločilna ura, tem bolj mu je upada' pogum. S strahom je opazoval učenjake, ki bi morali odločati o njegovi usodi in nikakega znaka ni bilo, ki bi poživil njegove nade. Talavera mu je bil skoraj sovražen, videlo se mu je, da vrSi neprijetno dolžnost, ker se pač mora pokoriti vladarjema Izmed učenjakov so mu tisti, ki 60 tega imena bili najmanj vredni, jasno kazali svojo nenaklonjenost; drugi so bili prijaznejši, a se tudi niso hoteli postaviti odločno na njegovo stran. O vsem tem je pisal v Cordovo Lepa Beatrice pa mu je skoraj nevoljno odgovarjala: »Čemu se tako bojite? Saj končna odločitev še ni bila izrečena. Ali ne sodite krivo v svoji neutemeljeni bojazni? Pomirite 6e; skrbno opazujte in poročajte mi o vsem« Prišel je odločilen dan Kar se je zgodilo v zboru v Salamanci, nam je že znano Sodba učenjakov ga je popolnoma potrla. V očeh velike večine ni bil drugega kot pustolovec Utonil je. preden je mogel priti na morje. Pred zborom najbolj učenih mož vsega kraljestva bi bil moral dokazati dvoje trditve, a ves njegov trud je bil brezuspešen. Kaj' mu je še preostalo? Mnogi so trdili, da je slepar; tisti, ki 60 mu bili bolj naklonjeni, so ga pomilovali, češ, da se mu je zmešalo. Samo eden prijatelj mu je ostal v tej težki uri: don Alonzo de Quintanilla Toda njegove tolažilne besede pač ni6o zadostovale ob tako strašni preizkušnji. Edina tolažba, ki bi mu res mogla vsaj nekoliko olajšati trpljenje, bi morala priti od drugod. Ubogi Kolumb je željno pričakoval, da bi ta tolažba prišla iz Cordove, a zaman. Tako rad bi odpotoval v Cordovo, da bi zvedel, zakaj 6e Beatrice več ne oglasi, a ni se smel oddaljiti. — Zbor učeniakov je sicer zavrgel njegove trditve, a končna obsodba še ni bila izrečena m tudi ni mogel izvedeti, kdaj se bo to zgodilo. Če bi v takšnih okoliščinah odšel iz Salamance, bi to bilo v korist njegovih nasprotnikov. Obstojala je nevarnost, da bi zbor v njegovi odsotnosti izrekel obsodbo, ki bi prav zato bila toliko ostrejša; tako bi ubogi mornar izgubil zadnje upanje, obenem s kraljičino naklonjenostjo. Moral je torej ostati in vztrajati. Kolumb bi*bil najraje PU®1“ V6e' a njegovi prjatelji. ki so kljub vsemu ostali zvesti, so mu tako svetovali ali bolje, zadrževali so ga s 6ilo. , Uklonil se je njihovi volji in o tem poročal ljubljeni deklici. Kako ga je bolel njen molki Zadnje njegovo pismo pa ni ostalo brez odgovora, Beatrice mu je nemudoma odgovorila »Ne predajajte se praznim utvaram,« mu je pisala »Najbolj učeni možje niso sprejeli vaših trditev Ni vazno dejstvo, da li 60 v zmoti ali pa je njihovo mnenje pravilno; važno ali bolje, odločilno je to, da so vaši načrti fantastični. Cemu čakate, da vam svojo sodbo še pismeno potrdijo? Vdajte se v usodo; ne upirajte 6e ji. Kaj naj vam rečem o sebi? Ne upam ničesar, ničesar ne želim in ne vem; nočem misliti na nič več.« »Kaj vam je? Čemu se srdite name? Vi ste manj nesrečni od mene; prav za prav ste srečni, ker si lahko mislite, da so bile V6e le sanje. Zame pa je 6tvar drugačna. Vendar pa ne tožim in prenašam molče kazei za svoj prestopek. Tudi vi me posnemajte in bodite močni. Med nama pa je vse končano Moj oče je zelo hud na vas. Da bi bili vsaj dosegli to, za kar vas je prosil in kar ste mu e takšno gotovostjo obljubili) Bili ste tako zaverovani v lastne zadeve, da se zanj 6ploh niste več zmenili. Zdi se, da niti niste vedeli, da je z dvora prejel neugoden odgovor na svojo prošnjo. Sedaj mu pač ne ostane drugega, kot da drugod išče pomoči.« Za Jocoslnvansko tiskarno * Ljubljani: Jnte Rramarift — Izdajatelj: ini l«*e Sodja. — Urednik: Mirko .la»ornik — Rokopisov ne vračamo. »Slovenski dom« iib&ja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. la inozemstvo 25 din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva olica 6.