t k 3 1 XXXII. Številka «*wittljj: občinske konference SZDL **m, Kranj, Radovljica, Škofja Loka ' TrW - Izdaja Čaaopiano podjetje '»Kfinj - Glavni urednik Igor Slavec ' Otfovorni urednik Andrej Zal ar GLASILO SOCI Vedno bolje in hitreje z manjšim fizičnim naporom in več pameti je geslo delavcev Alplesa iz Železnikov. Sobotna otvoritev novih proizvodnih linij za strojno obdelavo in oplemenitenje ivernih plošč je njegovo uresničevanje. Najsodobnejša, avtomatizirana in daljinsko vodena tehnologija bo omogočila uporabo novih materialov in prinesla prihranek pri materialnih stroških. Alples bo tako s pomembnim povečanjem produktivnosti dela uspešno premagoval ovire v današnjih težjih pogojih gospodarjenja. Pomembna Alplesova delovna zmaga ima svoje korenine v prizadevnem delovnem kolektivu in kar devetnajstim delavcem so na sobotni slovesnosti podelili Titova priznanja. M. V. — Foto: F. Perdan Kranj, torek, 23. 10. 1979 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob Bredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. LJUDSTVA ZA GORENJSKO 9 m Termopol je spremenil podobo nekdaj revne vasi ^ H)in kultura so delavci Termopola iz Sovodnja poime-*»ali svoje proslavljanje 20-letnice obstoja delovne or-toizacije — Viktor Zakelj v svojem nagovoru kritično idušćil težave uveljavljanja samoupravnih odnosov %/odenj — V petek, 19. oktobra, aihnili stroji v Termopolovih in delavci so proslavili svoje delovne organizacije * «ed delovnimi stroji, kamor * probili goste — predstavnike ^ftiaopolitičnega življenja in po-^ todelavce. Delo in kultura so Hiajaiovali svojo proslavo in jo **ptili z nastopom okteta Jelo- 1 pesmijo in recitacijami šopkih Šolarjev in mladincev podelitvijo priznanj dolgo-delavcem. oj Termopola je pogumno ljudi, ki so si s svojim sa-iikjm prizadevanjem ohra-hvljenje v tem kraju. Tudi od v preteklem desetletju od-odstotkov prebivalcev. Danes najdejo zaposlitev v doma-kraju, mladi ne odhajajo več «j, kar je največje poroštvo tega okoliša. Zaslužek v u se preliva v njihov višjir i standard. Med narodno-imo borbo so tu krvaveli - ljudje, danes si gradimo novo, m življenje. To je prava moč človeka, ki si z delom , ja boljši jutrišnji dan« — Mvojem govoru poudaril Janko k, direktor Termopola. »Zgodovina bo vedno" naše veselje in naš ponos, bodočnost naša dolžnost«, je dejal Viktor Zakelj, predsednik škofjeloške občinske skupščine in se kritično ozrl na težave uveljavljanja samoupravljanja. »Premalo je pravega samoupravljanja, v katerem bo delovni človek iz dneva v dan bolj gospodar nad, pogoji in rezultati svojega dela, kar hkrati pomeni zbliževanje dela in kulture.« V naštevanju primerov, ki so osvetlili njegovo misel, je povedal, da je tudi Termopolova predsednica delavskega sveta v svojem poročilu za letošnje prvo tpolletje zapisala, da je udeležba na sejah slaba, da nekateri seje predčasno zapuščajo, da rešujejo večinoma formalnosti in papirnate zadeve, da pa bolj življenjske stvari ostajajo nevestne. »Ne trdim, da tudi sistem ni potreben korektur. A predno se ga bomo lotili, kaže izprašati našo delegatsko vest, če le morda ne nosimo gros krivde sami.« Ob koncu je opozoril, da smo v jeku nastajanja planov za naslednje srednjeročno obdobje s. projekcijo do leta 2000. »Pri načrtovanju bodite realni. Upoštevajte kot resen omejitveni faktor prostor, ki bilju, da morate naravni prirastek. Uvoz delavcev od drugod ne pride v poštev. Zato je toliko bolj pomembno, da kot krajani in delavci Termopola daste svoj materialni prispevek za ohranitev živosti našega kmetijskega zaledja. Temu moramo za dobrobit sebe in zanamcev v naslednjem obdobju posvetiti vso pozornost. Jutrišnje tržišče bo zahtevalo cenene izdelke visoke kakovosti. Temu pa bo kos le strokovno dobro usposobljen delavec. Zato naj vam ne bo žal denarja za šolanje lastnih kadrov. Poiščite kontakt s sosednjimi krajevnimi skupnostmi. Pojdite preko občinskih meja. Le tisti plani, ki bodo upoštevali tudi to prvino bodo izraz življenja in bodo zato tudi uresničljivi. Človek, njegovo delo in kultura ne poznata meja, najmanj krajevnih in občinskih« — je dejal Viktor Zakelj in ob koncu v čestitki delavcem Termopola in krajanom Sovodnja zaželel, da ostanejo trdni in složni v uresničevanju idealov, ki so bili prav tod in v sosednjem Cerknem tako živi v času narodnoosvobodilne borbe. M. Volčjak KRANJ — Delegacija italijanskih komunistov je v petek dopoldne polotila venec k spomeniku padlim v NOV na Trgu revolucije. — foto: F. Perdan Obisk komunistov iz Rivolija Kranj — Konec prejšnjega tedna se je v Kranju mudila na krajšem obisku sedemčlanska delegacija KPI — Zapadni del Torina. Italijanski komunisti, vodil jih je podžupan pobratenega Rivolija Ćarlo Mastri, so ga nimate v izo-računati le. na tju je Janko Pogačnik, direktor Termopola, podelil priznanja ino prizadevno delo v kolektivu. — M. V. Tržiča ni darujejo kri f#-Lani so se Tržičani zelo ~ bino vključili v krvodajalsko p, saj je darovalo kri več ob f kot «0 načrtovali. Posebej ve-_j obe največji delovni or-jji. Iz Peka je dalo kri 269 „», iz BPT pa 149. Ostale de j organizaciji in krajevne or-ffcittriie rdečega križa so zbrale ej U 480 krvodajalcev, tako da jb darovalo kri skoraj 700 Tr- Letošnja akcija se bo začela jutri '» trajala do petka. 26. oktobra. Odvzem krvi bo tudi tokrat v Ljubljani. V akoiji razen komisije za krvodajalstvo sodelujejo tudi krajevne organizacije rdečega križa, občinski svet zveze sindikatov in osnovne organizacije v združenem delu. Seznam krvodajalcev še ni dokončen, saj bodo prijave sprejemali še v dneh akcije na zbirališču na avtobusni postaji v Tržiču. Prevoz je dobro organiziran; avtobusi bodo vozili v Ljubljano vsako uro. J. Kepic Požarna varnost Pomemben člen družbene samozaščite Pod tem geslom poteka od 22. do 28. oktobra letošnji požarnovarnostni teden — Ker je samozaščita ena najšibkejših točk v preprečevanju požarov, nastaja zaradi ognja na družbenem in zasebnem imetju vse več škode Požarnovarnostni teden Je že ustaljena akcija vseh organov ln organizacij, ki se kakorkoli ukvarjajo z vzgojo prebivalstva za preprečevanje in gašenje ognja ter gasilstvom. Z njo želijo okrepiti našo obrambno sposobnost pred požarnimi nevarnostmi, saj ogenj vsako leto prizadene številne delovne organizacije pa tudi družine. Ob tem ko si nas prizadevajo opozoriti na številne nevarnosti požara, nas obenem skušajo seznaniti z vsakdanjimi primeri požarov, ki največkrat nastajajo zaradi malomarnosti, neprevidnosti in nevednosti. Slednje velja zlasti za otroke, ki se radi igrajo z ognjem, a se ne zavedajo, kako nevarne so takšne igre. Posledice vseh nepremišljenih dejanj pa so, posebno ko gre za večje požare, izredno velike. Ogenj je v zadnjih letih uničil toliko družbenega in zasebnega imetja, da podatki o požarni škodi postajajo vse bol| zaskrbljujoči. Medtem ko Je bilo 1977. leta v naši republiki skupno $56 požarov, zaradi katerih Je nastalo na zavarovanih ln nezavarovanih objektih za več kot 44,8 milijona dinarjev škode, pa so lani morali gasilci posredovati kar v 1109 požarih. Seveda so bile kljub njihovim prizadevanjem posledice ognja velike. Tako smo lani-Imeli v Sloveniji blizu 160 milijonov dinarjev požarne škode. In ne le to, da Je nastala škoda na materialnih dobrinah, pač pa so bili zaradi požarov prizadeti tudi ljudje; poškodovanih je bilo 34 delavcev in občanov ter 21 gasilcev. Ob številnih požarih lahko gasilci, ki so vse bolj usposobljeni in tehnično opremljeni, dokaj uspešno ukrepajo, vendar pa družbe ne morejo rešiti vse škode, ki Jo ogenj povzroča. Zato je nadvse pomembno nenehno preprečevanje požarov. Samozaščita pred požarom je osnovna funkcija pri organiziranju požarnega varstva v vseh sredinah. Okrepiti jo bomo morali tako v organizacijah združenega dela kot krajevnih skupnostih. To bomo dosegli, če bodo delavci in občani strokovno poučeni o požarnovarnostnih ukrepih, praktični uporabi gasilnih sredstev in naprav, organizaciji dela ter dolžnostih posameznikov ob požaru. S tem, ko si bomo prizadevali za zmanjšanje števila požarov, pa ne bomo krepili le sistema in aktivnosti družbene samozaščite, ampak tudi gospodarsko moč nase družbe. S. Saje s tem vrnili obisk kranjskim komu nistom, ki so bili v Rivoliju in ostalih mestih zapadnega dela Torina lansko leto. Sicer pa živahna izmenjava delegacij med pobratenim Kranjem in Rivolijem ne obsega le pogostih stikov med komunisti, pač pa so v krepitev vezi med obema mestoma vključene tudi druge organizacije in društva, kar vsekakor prispeva k boljšemu spoznavanju ljudi in držav z različnima političnima sistemoma. Partijsko delegacijo iz Rivolija je že v četrtek zvečer sprejel predsednik skupščine občine Kranj Stanj Božič, v razgovoru z gosti pa so sodelovali poleg članov komiteja občinske konference ZK Kranj še predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij. Goste je predvsem zanimala vloga družbenopolitičnih organizacij v skupščinskem sistemu, vprašanje stanovanjskega gospodarstva, razvoj kmetijstva in še posebej sistem ugotavljanja in usklajevanja različnih interesov delavcev in delovnih ljudi ter občanov v našem političnem sistemu. Med štiridnevnim bivanjem v Kranju, gostje so odpotovali včeraj zjutraj, si je delegacija ogledala tovar ni Savo in Iskro in se tam pogovarjala o delavskem samoupravljanju, obiskali so osnovno šolo Lucijan Seljak, Inštitut za tuberkulozo in pljučna obolenja Golnik, gostitelj občinski komite ZKS Kranj pa jim je tudi omogočil ogled zgodovinskih in turističnih posebnosti Gorenjske. NASLOV: O I... AS 2.STRAN O vlogi in mestu ZK V Beogradu je bila v četrtek 8. seja CK ZKJ, ki je bila v celoti posvečena idej-nopolitični in organizacijski usposobljenosti ZK v našem političnem sistemu. Predsedujoči na seji je bil France Popit, uvodni referat pa je imel predsedujoči predsedstva Branko Mikulič, ki je med drugim dejal: »Ponekod politiko stabilizacije zožujejo na vprašanje reprezentance, dnevnic, terenskega dodatka — pozabljajo pa, da so glavni povzročitelji naših gospodarskih težav nerazviti samoupravni in dohodkovni odnosi... Uresničevanje vodilne idejne in politične vloge ZK med drugim narekuje, da v skladu s pobudo tovariša Tita pospešimo, nenehno razvijamo in gojimo kolektivno delo in odgovornost v vseh organih in organizacijah ZK ... Zveza komunistov nikoli ni in ne bo sprejela logike, da imajo moralnopolitične kvalitete le tisti, ki imajo partijske knjižice...« V obširni razpravi, ki je sledila Miku-ličevemu uvodu, je sodelovalo 13 članov CK ZKJ in je pobliže orisala stanie v osnovnih organizacijah ZK v posameznih sredinah. Prve domače žičnice Dogovor o domači izdelavi smučarskih žičnic, ki sta jo prevzela zreški Unior in slovenje graška Lesna, je ro dil prve dokaj skromne rezultate: Unior je v kooperaciji z Graf fer jem izdelal eno samo vlečnico, Lesna pa šest v kooperaciji s Pomagal-skvm. Oba proizvajalca obetata za prihodnje leto že 55 takšnih naprav, ki jih bo mogoče kupiti tudi za dinarje. Unior Zreče ponuja za prihodnje leto od 700 do 1100 metrov dolge vlečnice, Lesna, ki pa še čaka na potrditev kooperacijske pogodbe, pa vlečnice dolge do 1200 metrov. Rezerve za »izgubaše« razdeljene Republiški sklad skupnih rezerv je organizacijam združenega dela, ki so v letošnjem prvem polletju poslovale z izgubo, razdelil nekaj več kot 235 milijonov dinarjev, s čimer pa še zdaleč niso ugodili vsem zahtevam. Precej prosilcev za premostitvene kredite iz rezervnega sklada sodi med tiste delovne organizacije, ki imajo izgube iz leta v leto in se jim uspešno poslovanje še ne obeta kaj kmalu. Upravni odbor sklada je zato odločil, da od petnajstih delovnih organizacij, ki so jim posodili denar za prebroditev polletnih težav, zahtevajo vračilo posojila do konca junija prihodnjega leta. Predlog spremembe ustave SFRJ Predsedstvo SFRJ je predložilo zveznemu zboru skupščine SFRJ predlog za spremembo jugoslovanske ustave. Spremembe naj bi se nanašale predvsem na Titove pobude o doslednejšem in popolnejšem uresničevanju kolektivnega dela, odločanja in odgovornosti. Zajele naj bi vprašanja organizacije in sestave organov kot tudi čas trajanja mandata predsednika oz. predsedujočega. TOREK, 23. OKTOMA 1979 Sodelovanje sindikatov dveh občin KRANJ — V četrtek, 18. oktobra, je bila v prostorih skupščine občine prisrčna slovesnost ob upokojitvi Vida Pogačnika, sekretarja občinske skupščine. V imenu družbenopolitičnih organizacij kranjske občine in skupščine občine Kranj je o delu Vida Pogačnika spregovoril predsednik skupščine občine Kranj Stane Božič: orisal je več kot štirideset let dolgo delovno dobo Vida Pogačnika, gospodarstvenika in pravnika, ki je svoje bogato znanje in dolgoletne izkušnje uspešno uporabil — ob svoji znani natančnosti in doslednosti — med drugim tudi za strokovni dvig dela občinske uprave. Težko bi bilo našteti prav vse funkcije zadnjega desetletja in najodgovornejše naloge v skupščinskem sistemu, ki jih je opravljal in prav rato, kot je poudaril predsednik Božič, ne bi bilo prav, če bi samo zaradi upokojitve ostalo tako bogato znanje za naprej neizkoriščeno. — Foto: F. Perdan JESENICE Srečanje jeseniških in kranjs Jezers JEZERSKO — Spomladi letos je predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov Kranj navezalo tesnejše stike z jeseniškim predsedstvom. Prvi korak k izmenjavi izkušenj je bil obisk slušateljev sindikalne politične šole v Železarni, kjer so se s člani konference sindikatov in s člani predsedstva občinskega sveta pogovarjali o delu in vlogi sindikata. Spoznali so, da v obeh občinah rešujejo podobna vprašanja in se dogovorili, da bodo odtlej taka srečanja stalna oblika sodelovanja sindikalnih delavcev kranjske in jeseniške občine. Člani predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Jesenice in konference osnovnih organizacij jeseniške Železarne so Kranjčanom vrnili obisk v petek popoldne. Udeležili so se drugega dela sindikalne politične šole na Jezerskem, kjer so jih slušatelji v grobem seznanili s pomenom šole, ki je nadgradnja znanja iz prvega, spomladanskega dela, orisali vsebino predavanj in način dela v skupinah. Zatem so v sproščenem pogovoru nanizali vprašanja, ki so značilna tudi za delo kranjskih sindikatov. Tako je na primer stekla beseda o klubu samoupravljavcev, ki ima na kih sindikalnih delavcev na kem Jesenicah največ uspeha s tako in* novanimi okroglimi mizami, medtem ko je odziv na klasične izobraževalne oblike, gre predvsem a izobraževanje delegatov za rber združenega dela, slabši. Slušatelje je tudi zanimiv kakšen vpliv ima prepoved uvon na strnjen proizvodni proces v jeseniški Železarni, saj je ta prepoved močno prizadela tudi nekatere kranjske delovne organizacije. Nakazali so možnost dohodkovne p> vezanosti pri delitvi deviz med Železarno in kupci njenih izdelke*, ki pa v praksi, žal, ni uresničljivi Predstavnik konference sindikate* iz Železarne je tudi pojasnil, da jf njihova delovna organizacija odvis-na predvsem od uvoza rezenmit delov in žlahtnih surovin, da tu predstavlja ozko grlo v proizvoda« tudi povezava med jeklarno in valjamo žic, tako da jim v zadnjem času plan nekoliko uhaja iz rok. V nadaljevanju so spregovorili Se o oblikah športne rekreacije I akciji Nič nas ne sme presenetiti\ Železarni, o ekonomskih stanarinah, o preskrbi v jeseniški občini in delovnem času trgovin ter o nekaterih drugih zanimivih vprašanjih. H. Jelovčan Včeraj, 22. oktobra, so se sešli na skupnem sestanku predsedniki osnovnih organizacij Sindikata, krajevnih konferenc Socialistične zveze, delavskih svetov in hišnih svetov iz jeseniške občine, da bi uskladili izhodišča za javno razpravo o dokumentih za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v slovenskem stanovanjskem gospodarstvu. Zatem, ko so se seznanili z osnovnimi značilnostmi dokumentov s tega področja, so se dogovorili o širini, rokih in nosilcih javne razprave ter drugih organizacijskih vprašanjih glede priprave razprave. Danes, 23. oktobra, bodo tem vprašanjem posvetili osrednjo pozornost tudi na seji izvršnega sveta jeseniške občinske skupščine. Člani sveta bodo razpravljali o predlogu samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine tet predlogu samoupravnega sporazuma o opravljanju vzdrževalnih del in oblikovanju cen po srednjeročnem programu vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj v jeseniški občini. Razen tega bodo spregovorili tudi o sestavi plana naložb v prihodnjem letu, sklepali o ukrepih za odpravo posledic letošnje suše, pregledali program dela zborov občinske skupščine ter obravnavali še nekatera druga vprašanja. (S) KAMNIK V četrtek, 25. oktobra, ob 12. uri se bo sestala skuJ^£%Sfao ske izobraževalne skupnosti in med drugim otojW»»obdobij razvoja vzgoje in izobraževanja v tekočem ^gr^^la°~^ z razvojnimi možnostmi za prihodnjih pelLICI u.r v~ Aibrehta. vrednosti investicije telovadnice pri osnovni soii na«- Pogovor jeseniških sindikalnih delavcev s slušatelji sindikalne politUm šole na Jezerskem — Foto: H. J. Srečanje klubov OZN KRANJ Kranj — Jutri, v sredo. 24. oktobra, se bodo sestali delegati skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj. Na dnevnem redu je poročilo o poteku priprav in izvajanju blokovne stanovanjske gradnje v občini Kranj v obdobju 1979 80. Delegati bodo razpravljali tudi o predlogu samoupravnih sporazumov o določitvi ekonomske stanarine in prehodu na ekonomske stanarine ter o izvajanju vzdrževalnih del in oblikovanju cen po srednje ročnem programu vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Kranj. Prav tako bodo delegati obravnavali predlog razpisa stanovanj družbene pomoči, osnutek samoupravnega sporazuma o obvezni zagotovitvi lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na družbeno najemnem stanovanju in o drugem. RADOVLJICA Za ponedeljek, 22. oktobra, je bila sklicana redna seja izvršnega sveta skupščine občine Radovljica, na kateri so člani razpravljali o urbanističnih in gradbenih zadevah, o programu dela izvršnega sveta za oblikovanje družbenega dogovora o temeljih družbenega plana, o finančni pomoči krajevnim skupnostim za stroške planiranja ter o predlogu sklepa o prenehanju veljavnosti odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline v občini Radovljica. D. S. Kranj — Množično in uspešno — te besede naj veljajo srečanju klubov OZN Slovenije, ki je bilo v soboto. 20. oktobra, v počastitev 24. oktobra, dneva ustanovitve OZN. Srečanje je organizirala občinska konferenca klubov OZN pri OK ZSMS Kranj skupaj z republiško konferenco klubov OZN Slovenije. Iz skoraj vseh večjih mest Slovenije so se v Kranj pripeljali član: klubov OZN, da bi kot že tolikokrat potrdili osnovne ideje in načela klubov OZN. V okviru praznovanja so prisostvovali okrogli mizi na temo Mednarodno leto otroka, ki je potekala v hotelu Creina, kulturni manifestaciji na Titovem trgu. ogledali pa so si tudi kulturne in zgodovinske znamenitosti Kranja itd. Osrednja proslava pa je bila ob 15. uri v kinu Center, kjer je v imenu Kranja, Drago Stcfc. predsednik IS SO Kranj, pozdravil vse navzoče in kluboveta zaželel uspešno delo v prihodnje. O temeljnih načelih deklaracije OZN o otrokovih pravicah pa t spregovorila Slavica Zierkelback članica komisije za Mednarodne leto otroka. Sledil je kulturni program, v b terem so sodelovali Akademski b> morni zbor Kranj, harmonikaški or> kester Glasbene šole ter plesne t recitatorske skupine. Podelili so tudi priznanja repuN-ške konference klubov OZN Skw-nije za uspešno sodelovanje v onja nizaciji klubov OZN, mentorjem » članom, kot tudi priznanja za n> gradni natečaj, posvečen letošnjems mednarodnemu letu otroka. S tem pa je izzvenela tudi poslednja nota sobotne prireditve za katero moramo še enkrat priznati, da « se mladi Kranjčani kot organizator' zares dobro odrezali. ŠK. LOKA Danes ob 7. uri se je začela seja izvršnega sveta občinske skupščine, na kateri med drugim razpravljajo o izvajanju samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva, soglasju k samoupravnemu sporazumu o gradnji in financiranju loške kanalizacije, na katero se priključuje področje od Stražišča do Zabnice, izvajanju investicijskih del občinske skupščine, predlogu samoupravnega sporazuma o trajnem sodelovanju Jelovice in Gra-disa, osnutku družbenega dogovora o lovstvu in prekinitvi dela v LTH. V sredo, 24. oktobra, ob 7.30 se bo sestal izvršni odbor občinske konference SZDL in razpravljal o organiziranju razprave o osnutku gradiva Uresničevanje pobude tovariša Tita pri poglabljanju družbene vloge SZDL v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja ter o finančnem poslovanju v prvih devetih mesecih in osnutku predračuna za prihodnje leto. Odlikovanje za g. Janeza Kljuna Havana 79 Komisija za mednarodne odnose pri Medobčinskem svetu ZSMS za Gorenjsko organizira javno tribuno na temo 6. srečanje neuvrščenih — Havana 79. Predaval bo udeleženec konference novinar Uroš Lipušček. Predavanje bo 25. oktobra ob 17. uri v prostorih Delavskega doma Kranj, Trg revolucije, konferenčna dvorana. Po predavanju bo razprava. Vabimo vse mladinke in mladince, ki jih predavanje zanima, nai se ga v čim večjem številu udeležijo ter se z vprašanji pripravijo na razpravo. S. Kuhlang Kranj — Ob navzočnosti predstavnikov družbenega in političnega življenja v kranjslci občini je v petek, 19. oktobra, predsednik skupščine občine Kranj, Stane Božič, podelil visoko odlikovanje upokojenemu župniku Janezu Kljunu. Z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo ga je predsednik SFRJ odlikoval kot narodno zavednega duhovnika, ki je znal že leta 1941 presoditi, na kateri strani je njegovo mesto: ko je kot mlad kaplan v Lazah pokopal prve žrtve okupatorja, so njegovi stiki s slovenskim partizanstvom postali še krepkeiši. saj je kasneje prevzel tudi nekatere dolžnosti v naroda osvobodilnih odborih, aktivno pa e sodeloval tudi v verski kom tedanjorn osvobojenem ozemlju \ Črnomlju ter si tako na svoj način prizadeval za mir in varnost na na šem ozemlju; prav tako pa M 11 govo ravnanje ni spremenilo tudi po osvoboditvi. G. Janez Kljun v prav gotovo primer človeka, ki s je ne glede na versko prepnCar. vključil v delo in družbeno upra\ ljanje v povojnem obdobju v prepričanju, da je edino pravo vrednotenje človeka v vrednotenju njegovega dela. L. M. — Foto: F. Peni« Čvrsta organiziranost na vseh področjih idovljiški komunisti razpravljajo o vseh perečih vpra-šojih samoupravnega in družbenoekonomskega razvoja ^Nadaljnje idejnopolitično izobraževanje članstva in uveljavljanje uspešnih oblik dela UDOVUICA — Občinska konfe- delili spominske značke 46 komuni-J«tnLS Radovljica se je v minu- stom, ki so člani partije že trideset »obdobju Intenzivno zavzemala let. Marca smo vložili precej truda *%reimnje družbenoekonomske Jjjtanatlke v občini ter obenem *feb a lastno učvrstitev, za plod- * • vsestransko delo osnovnih or-*adj in vseh komisij, ki delajo *" obctaskl konferenci. Vendar pa **fl pri radovijiški občinski kon **d ZKS srečulejo se s številni- * Kobleml in težavami ter z načr-2*jta nadaljnjega programa in partllskega dela. ^Mpehlh, rezultatih ln o proble-Zreze komunistov v občini Ra-*ljka nno se pogovarjali z na-^kom sekretarja občinskega !**eja ZKS v Radovljici, Mirom pozornosti je obČinsJca l"maa ZKS Radovljica v minu-^*dobju posvetila idejnopolitično usposabljanju članstva, ob ^ pa ni zanemarjala tudi vseh "|h nalog,« je dejal Miro Birk. *Bwod tam, kjer deluje več os-r*5ih organizacij ZK smo ustano-^*ete, tako so bili ustanovljeni ' Radovljici, kjer so tri osnovne orodje ZK, na Bledu, kjer jih je ^in v Bohinju, kjer so tri osnov-' fganizacije ZK. Takšna oblika 'eizkazala za koristno in vsi ti ^zadovoljivo opravljajo svoje Jtomladi smo sprejeli v članstvo '*rih članov ZK ter obenem po- v organizacijo semmarja o dr. Antonu Fistru ter o marčni revoluciji ter v Radovljici odkrili spominsko ploščo. Največ dela pa smo imeli komunisti z organizacijo prvomajskega srečanja v Bohinjski Bistrici, z izgradnjo doma Joža Ažmana in muzeja Tomaža Godca. V Bohinjski Bistrici so se zelo zavzeli člani osnovnih organizacij ZK v Bohinju, poskrbeli pa smo, da se je njihova aktivnost tudi po prvem maju nadaljevala. Delo usklajujejo in povezujejo v svetu ZK. V občini deluje 111 osnovnih organizacij ZK, 28 jih je v krajevnih skupnostih občine. Najbolje in najbolj aktivno delujejo v delovnih organizacijah, v osnovnih organizacijah po krajevnih skupnostih .imajo stalne kadrovske težave. V prihodnje si bomo še bolj prizadevali, da bi poživili aktivnost s kadrovanjem članov ZK v osnovne organizacije po krajevnih skupnostih, zolo pa so uspeli zbori komunistov — tistih, 'ki delujejo v delovnih organizacijah in tistih, ki delujejo po krajevnih skupnostih — po posameznih krjih. Vsi komunisti, ki živijo v Kamni gorici, so se zbrali in obravnavali perečo krajevno problematiko, prav tako so o problemih kraja razpravljali tudi vsi komunisti V Kropi in v Bohinju. To vrzel, ki je ponekod še v 'mv/ _ v petek, 19. oktobra, so imeli člani delovne organizacij^ Glas , slavnostno sejo zbora delavcev. Sestali so se, da bi proslavili '.ico izhajanja Glasa in 35. obletnico izida prve številke Gorenj- % Glasa. Na srečanju so med drugim podelili tudi jubilejne^ nagrade '"'.m kolektiva in upokojencem Glasa. (S) Foto: F. Perdan Prevelik zalogaj t Gorenjskem naj bi do konca leta 1983 zgradili ^habilitacijski center, za katerega bo po ocenah po-ebno dobrih 115 milijonov dinarjev — Pripombe I izvršnega sveta skupščine občine Tržič TRŽIČ — Namen novega rehabilitacijskega centra za Gorenjsko, 'JCnaj bi bil zgrajen do konca leta 1983, v naslednjem letu pa bi %1 poslovati, je predvsem dvojen; zavod naj bi pokrival potrebe % usposabljanju invalidov iz vseh petih gorenjskih občin pa morda teaz Domžal in Kamnika, zagotavljal pa naj bi tudi domsko varstvo (tiroma oskrbo invalidom, ki bi se v njem usposabljali. Po ocenah naj bi center veljal 115,113.600 dinarjev. Polovico po-ftlbne vsote bi prispevale tri republiške skupnosti, in sicer: skup-pokojninskega in invalidskega zavarovanja 20 odstotkov, ravno zveza skupnosti za zaposlovanje, medtem ko bi skupnost so-skrbstva Slovenije pridala 10 odstotkov denarja. Drugo hm, to je približno 60 milijonov dinarjev, naj bi zbrali na ^jskem. Tu sta mišljeni tudi občini Domžale in Kamnik, če Irbodo sporazumeli, da bodo v centru usposabljali tudi invalide f teh dven občin. Tako naj bi občinske skupnosti za zaposlovanje Uspevale 30 odstotkov potrebnega denarja, občinske skupnosti so-tiaJoeea skrbstva pa 20 odstotkov. Ko so o tej naložbi, ki tudi s polovičnim prispevkom republiških tipnosti pomeni za Gorenjsko precej velik zalogaj, razpravljali toni izvršnega sveta skupščine občine Tržič, so izrekli nekaj tehtnih X«nislekov. Z gradnjo centra se seveda strinjajo, saj je na Gorenj-Sm potreben, vendar pa menijo, da bo 60 milijonov dinarjev ven-fcrle težko zbrati ob tem, da bodo tržiške skupnosti še močno >;remenjene s stroški začetnega in tudi nadaljnjega poslovanja '/*na upokojencev, ki ga prav zdaj dograjujejo. Zato bi bilo potrebno najprej ugotoviti stvarne potrebe po uspo-libijanju invalidov, ki naj bi temeljile na podatkih iz nekaj zadnjih r, vo menili. V razprave o možnostih gradnje pa bi bilo treba na tak način vključiti tudi občinsko skupnost socialnega skrbstva, topnost za zaposlovanje in nenazadnje tudi skupnost invalidsko f>tojninskega zavarovanja, ki doslej v dogovarjanje sploh še niso "»le zajete. Obveznosti, ki bi jih z izgradnjo centra nosili prvi dve ^pnosti, bi bilo namreč treba čimprej upoštevati v planskih ele-Htntih za naslednje sredjeročno obdobje, o katerih bo že ta mesec opravljalo združeno delo. Zaradi težav z denarjem bi navsezadnje morda kazalo razbijati tudi o postopni gradnji centra, hkrati pa naj bi več pozorni za usposaoljanje invalidov pokazale tudi organizacije združe-fc|a dela, so menili člani izvršnega sveta. Helena Jelovčan MIRO BIRK, namestnik sekretarja krajevnih skupnostih, bomo zdaj izpolnili pred volilnimi konferencami in kadrovali kar največ delavnih in uspešnih komunistov v osnovne organizacije po krajevnih skupnostih. Zavedamo se, da je uspešno delo odvisno od stalnega idejnopolitične-ga izobraževanja. Organizirali smo občinsko politično šolo, v zdajšnji dopisni šoli marksizma imamo 17 slušateljev, za december načrtujemo seminar za samoupravijavce ter seminar za na novo sprejete člane ZK. Prav tako se januarja začne 3-mesečni seminar in upamo, da bo obisk dober ter da bodo kandidati naleteli na razumevanje v delovnih sredinah. Pri občinskem komiteju delujejo vse komisije dokaj uspešno, posebno komisija za družbenoekonomske odnose, ki se je posebno zavzela pri razreševanju problematike tistih temeljnih in delovnih organizacij, ki so poslovale z izgubo, s problematiko turizma, gostinstva in kmetijstva. Dovolj dela sta imeli tudi idej-nopolitična komisija in komisija za organiziranost in razvoj. Člani komisij se sestavljajo redno tedaj, ko prihajajo od članstva ali od drugod pobude. Njihovi sestanki niso sestanki zaradisestankov, temveč dosledno in konkretno razpravljajo ter ukrepajo tedaj, ko se pojavljajo problemi in dileme.« Občinska organizacija ZKS bo tu-di v prihodnje posvetila vso pozornost razreševanju problematike, na-dalnji demokratizaciji samouprav nih odnosov ter nenehni in stalni trdnosti organizacije, ki med delovnimi ljudmi in občani radovljiške občine zaradi svojega plodnega dela že zdaj uživa precejšen ugled in zaupanje. D. Sedej DOGOVORIMO SE SEJA KAMNIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE V sredo, 24. oktobra, se bo ob 16. uri sestal družbenopolitični zbor občinske skupščine, v ponedeljek, 29. oktobra, ob 16. uri pa na skupnem zasedanju zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. Med pomembnimi točkami dnevnega reda je poročilo o izvajanju družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike z osnutkom družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike, analiza vzgoje in izobraževanja v tekočem srednjeročnem obdobju in projekcija razvojnih možnosti, predlog dogovora o skupni akciji občin in mest v preprečevanju onesnaženja vodnega porečja reke Save, predlog odloka o podeljevanju priznavalnin udeležencem NOV in drugih vojn ter njihovim družinskim članom in osnutek odloka o ustanovitvi uprave za inšpekcijske službe občin Domžale in Kamnik. PROSTORSKA UTESNJENOST OSNOVNIH ŠOL Analiza vzgoje in izobraževanja v tekočem srednjeročnem obdobju navaja probleme, katerih rešitev nakazuje projekcija razvojnih možnosti. Vseh smotrov kamniške osnovne šole, take kot so danes, ne bodo mogle uresničiti, saj jih pesti huda prostorska stiska. Vse popolne osemletke delajo v dveh izmenah, Komendi grozi celo tretja. To je vsekakor huda ovira za prehod na celodnevno šolo Prostorska stiska kliče po novih naložbah v šolske objekte, pa tudi v sodobne učne pripomočke in prehrano. Treba bo dograditi šoli na Duplici in v Komendi, obnoviti osnovno šolo Toma Brejca in zgraditi novo šolo v bližini Kamnika. Izvršni svet občinske skupščine ugotavlja, da so nekatere naložbe res nujne, vendar se do njih ni opredelil, saj bo treba najprej izvesti usklajevalni postopek med vsemi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so predložili potrebe, izobraževanje pa naj pripravi prednostno listo investicij. , .. ... ... . Sodelovanje osnovnih šol s svojim okoljem je dobro predvsem pri okoliških šolah, slabše pa S krajevno skupnostjo sodelujejo centralne osnovne šole v samem mestu. S preobrazbo krajevne skupnosti bo sodelovanje gotovo zaživelo. Izobraževanje bo moralo v bodoče vso pozornost posvetiti kadrovski in štipendijski politiki. Organizirati pa bo treba osnovno šolo s prilagojenim programom ali ustanoviti oddelke pri sedanjih osnovnih šolah. M. Volcjak Skupna seja predsedstev Obk SZDL in Obk ZSS Kranj Preobrazba stanovanjskega gospodarjenja KRANJ — V četrtek, 18. oktobra, sta se na skupni seji sestala predsedstvo Občinske konference SZDL Kranj ln predsedstvo Občinskega sveta ZSS Kranj, da bi pregledala gradivo za problemsko konferenco o gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, ki se je končala včeraj pozno popoldne. O nadaljnjem razvoju družbeno ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu je bila v kranjski občiin organizirana široka javna razprava; pripombe iz razprave pa je zbral koordinacijski odbor za preobrazbo stanovanjskega gospodarstva pri Ob ObK SZDL. Čeprav je Krajani zbrali za asfalt Naklo — V nedeljo, 21. oktobra, so krajani Strahinja nadvse slovesno izročili svojemu namenu okoli 2 kilometra novih asfaltnih poli ter s tem praktično odpravili vsa makadamska pota v svojem kraju. Čeprav dolžina asfaltnega traku, ki je prekril prah in blato med hišami, ni posebno velika, pa je vendarle uspeh vreden pozornosti iz več vzrokov. Krajevna skupnost Naklo, kamor sodi tudi Strahinj, že zbira s samoprispevkom sredstva za mrliške vežice in za novo telovadnico ob osnovni šoli. Medtem ko bodo mrliške vežice predvidoma začeli gra diti že prihodnje leto, pa bodo sredstva za telovadnico skupaj s sredstvi, ki so jih bili dobili za ureditev nogometnega igrišča, zbirali dlje časa. Nogometno igrišče so namreč večinoma uredili s prostovoljnim delom in tako prihranili del denarja tudi za telovadnico. Kljub tem prispevkom pa so se krajani Strahinja strinjali, ko je lani svet krajevne skupnosti predlagal, naj bi del krajano zbral sredstva še za asfaltiranje nekaterih poti. Kljub dokaj velikemu znesku, končna vso ta bo presegla 1,4 milijona din, pa še veliko prostovoljnega dela je bilo zraven, krajani niso oklevali. Ker je bilo treba sredstva za asfalt izvajalcu del kar takoj plačati, so namesto da bi čakali, s samoprispevkom naenkrat zbrali celotno vsoto 220.000 novih din. Se preden pa so se lotili asfaltne prevleke, je bilo treba urediti vodovodno napeljavo, saj je bila stara že dotrajana. Ker obnova stare ni bila ekonomična, je bilo treba del vodovodne napeljave zamenjati z novo. Nato je prišla na vrsto še kanalizacija, razširili so tudi most in ga ojačali. Za vsa ta dela so uporabili tako sredstva krajevne skupnosti, sklada združenih sredstev krajevnih skupnosti skupščine občine Kranj, še ne v celoti dodeljena sred stva komunalne skupnosti in nekaterih delovnih organizacij, kot so Merkur, Živila, GG in Gradbinec; seveda pa je treba povedati, da bi vse skupaj veljalo dosti več denarja, če ne bi krajani tudi z delom pri urejanju bankin, vožnji gramoza in ostalih delih napravili kar nekaj tisoč ur prostovoljnega dela. L. M. bila javna razprava po vseh OZD ln krajevnih skupnostih, pa ponekod niso dali prav nobene pripombe, čeprav gradivo živo zadeva prav vsakega imetnika stanovanjske pravice. Po drugi strani pa so na seji ugotavljali, da so bile pripombe iz organizacij združenega dela tehtne ln so jih večinoma upoštevali pri dopolnjevanju dokumentov. Pri tem velja omeniti kranjsko Savo, kjer so or-gainirali poseben koordinacijski odbor za vodenje javne razprave o stanovanjskem gospodarstvu: prav zaradi takega načina obravnavanja so delavci Save dali tudi največ pripomb k dokumentom. Oba dokumenta tako samoupravni sporazum o določitvi ekonomske stanarine in prehod na ekonomske stanarine ter samoupravni sporazum o izvajanju vdrževalnlh del in oblikovanju cen je na osnovi pripomb lz javne razprave pripravila delovna skupina pri skupščini Stanovanjske skupnosti. Z obravnavo teh dokumentov na problemski konferenci o gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lasti se zaokrožuje obravnava o prehodu na ekonomske stanarine; s tem se tudi zaključuje ena pomembnejših preobrazb stanovanjskega gospodarstva ln nadaljnjega razvoja družbeno ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Ker pa prehod na ekonomske stanarine zahteva tudi nadaljno izgradnjo samoupravnih odnosov v gospodarjenju s stanovanji v družbeni lastnini, pomeni, da je potrebno osvetliti tudi položaj in dejavnost hišne samouprave oziroma zborov stanovalcev ter poiskati načine za okrepitev položaja hlnše samouprave. Predsedstvi sta se tudi strinjali s predlogom stališč, sklepov ln priporočil Skupščine SRS za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, o čemer bo skupščina SRS razpravljala v začetku novembra. Predsedstvo je ugotovilo, da je večina pripomb, ki so se Izoblikovale v javni razpravi v kranjski občini bila upoštevana v tem predlogu, ki se od svojega osnutka razlikuje po večji jasnosti ln razumljivosti. STRAH/NJ — Krajani Strahinja znajo zbrati sredstva in skupne moti, kadar je treba: kljub krajevnemu samoprispevku za telovadnico in mrliške velice, je del Strahinjčanov zbral denar še za preostalo asfaltno prevleko poti v Strahinju. Slovesno otvoritev novih poti so počastili tudi s kolesarsko dirko kranjske šolske in domače mladine, simbolično pa je prereza! trak direktor Veletrgovine Živila Kranj Lojze Urbane. — L. M. — Foto: F. Perdan SAPVIATOR TOZD Gostinstvo Gozd Martuljek objavlja prosta dela in naloge SKLADIŠČNIKA z naslednjimi pogoji: — izobrazba trgovske smeri, — dve leti prakse, — 3 mesece poskusne dobe, — zaželjen vozniški izpit B kategorije. Delo se združuje za nedoločen čas. Rok prijav je 15 dni od objave. O L, A S 4. STRAN TMJK. 23 OKTOtmii« Protektiranje išče rešitve doma Tudi Alpetourovemu BANDAGU primanjkuje deviz -Rešitev išče v povezavi z domačo gumarsko industrijo Dobro poznajo Alpetourov TOZD Bandag vse naše transportne hiše, saj njihovi delavci protektirajo avtogume vse tja do Zagreba in Istre, do koder se pač še izplača voziti gume v protektiranje. 1975. so začeli s to novo obliko proizvodnje in so se od začetne letne proizvodnje 8000 avtogum povzpeli na 19.500, letos pa planirali kar 35.000 protektiranih avtogum. Pomanjkanje deviz jim je plan znižalo na 27.000 avtogum, vendar upajo, da bodo vendarle dosegli število 30.000. Pri današnjem splošnem pomanjkanju surovin in seveda tudi deviz, bo prav protektiranje izrabljenih avtoplaščev vse bolj pridobivalo na pomenu. Tu se koristijo sekundarne surovine — plašč se lahko dvakrat ali celo trikrat obnovi in pri enem plašču tako prihranimo kar za tretjino deviz. Trakove za protektiranje zaenkrat še uvažajo iz Amerike in Belgije in zanje porabijo 25 milijonov deviznih dinarjev. Delno dobe devize po samoupravnem sporazumu o skupnem reševanju devizne problematike v okviru SOZD, del pa s samoupravnimi sporazumi, ki so jih sklenili s svojimi odjemalci, ki se ukvarjajo z mednarodnim transportom. Vendar pa v Alpetourovem TOZD Bandag že iščejo trajnejših domačih rešitev. Računajo namreč na domačo proizvodnjo polizdelkov: s kranjsko SAVO se dogovarjajo o samoupravnem sporazumu o združitvi v skupnost delovnih organizacij v smislu zakona o združenem delu. S proizvodnjo domačih polizdelkov za protektiranje, bi se tako potreben odliv deviz zmanjšal na tretjino, dinarski stroški pa za polovico. Vse več je podjetij, ki se odločajo, da svoje tovornjake, avtobuse »obuvajo« na novo s protektira-njem. Sicer je eno samo protektiranje res drago, toda če ga ponoviš še enkrat ali dvakrat, ti vožnje veliko poceni. Odvrne kot nov, seveda pa trajnost zavisi od cest. Sploh pa je protektiranje interesantno za proizvodnjo avtogum z jeklenim kordom v pasu in v karkasi, za katere velja, da jih je možno tudi do štirikrat protektirati. Zato se obe proizvodnji, gumarska industrija in protektiranje, v svetu in doma, iščeta in druga drugo dopolnjujeta. D. Dolenc Surovinske baze za protektiranje je več kot dovolj Alples gradi na znanju delilne ie treba odstraniti ves vrhnji sloj Železniki — V soboto. 20. oktobra, so v Alplesu slovesno pognali v tek novo linijo za oplemenitenje ivernih plošč in linijo strojne obdelave, dopolnjena je tehnologija površinske obdelave in dograjeno skladišče surovin in končnih izdelkov. Vrsta pomembnih pridobitev torej, pri katerih je treba posebej poudariti uvajanje najsodobnejše, avtomatizirane in daljinsko krmiljene tehnologije, ki bo prinesla nov ustroj materialov pri pohištveni proizvodnji ter montiranje lastnih transportnih naprav tozda Kovinska predelava. Alples letno porabi tri milijone kv. m. furnirja in milijon kv. m. PVC folij. Zaradi pomanjkanja teh surovin so se odločili za uporabo drugih, cenejših materialov — mikrofolij, katerih osnova je celuloza in so torej prav tako naravni materiali. Novi proizvodni liniji sta posledica te odločitve. Alplesovo geslo je — slab les oplemenititi z novim materialom, kvalitetni les pa v estetskem in upo-rabnostnem smislu ohraniti v njegovi naravnosti in izvirnosti. Naložba je veljala 44,6 milijonov dinarjev in gradbeni stroški sestav- SKUPNOST ZA ZAPOStflVaHff kpomi Predstavitev modela (2) nje, oblika posredovanja pa tisk in ciklostirani material, o čemer se odloča sproti glede na roke, po-membi.ost gradiva in njegovo naklado. Vključene pa so vse naloge, na katere se nanaša delo delegatske skupščine, vsebina potrebnih informacij, izvajalci in roki. Prikazani model je bil kot zamisel obsega in vsebine delegatskega informiranja za potrebe odločanja že posredovan v razpravo delegatom in delegacijam v združenem delu.. Ker iz razprave ni bilo bistvenih donolnitev, .je bil že tudi potrjen in se lahko uporablja pri pripravljanju gradiva za delovanje delegatskih skupščin skupnosti za zaposlovanje. Zap. št. teme Naloga 1. samoupravni splošni akti skupnosti 2. planski dokumenti (srednjeročni, dolgoročni) >' 3. sporazumevanje o sreda, za tzvsj. dej. skupnosti 4. letni program dela (dogovarjanje, sprejemanje, spremljanje) j družb dogovori ln sam. spor. s podr. zaposlovanja ln kadrov e. raziskoval, ln studijsko anali t. naloge s podr.' dela skupnosti 7, osnutki ln predlogi zakonov In drugih spi. predpisov, ki se'nanašajo na dejavnost skupnosti g. finančni načrt za Izvajanje programa q finančno poslovanje (zaklj. račun, periodični obrač.) 10 sporazumevanje o solldar. idrul. sredstev H. politika razvoja kadrov ln zaposlovanja (oblikovanje, spremljanje) 12. preusmerjanje zaposl. delavcev zaradi strukturnih sprememb v gospodarstvu 13. program dela strok, slnibc (sprejemanje, spremljanje) 14. volitve organov skupnosti 15. usklajevanje vzajemnega programa ln drugih n*k>g. ki se solidarnostno flnaiulrajo Vsebina Izvajalec Rok — splošni uvod — tekst akta — strokovna služba — ob sprejemu — splošni uvod — besedila dokum. — povzetki — plan. organi DPS — strokovna služba — po rokovniku za po«, dok. — splošni uvod — besedilo dodatka (aneks) — strokovna služba — letno — uvod — besedilo progr. — ocena Izvršitve — povzetek — strokovna služba — letno po progr. — tromes. (po potrebi Izven rokov) — splošni uvod — besedilo družbenih d°g In sam. spor. — strokovna služba — drugi udel. sporazumevanja — ob sprejemanju — splošni uvod — povzetek z bistvenimi elem. za ukrepe — strokovna služba — drugI nosilci — po programu dela — splošni uvod — besedilo ali povzetek — predlagatelj akta — po rokovniku za javno razpravo — besedilo načrta z obrazložitvijo — besedilo In podatki z obrazložitvijo — povzetek — strokovna služba —- strokovna služba — letno — po rokovniku — letno — tromesečno — sploinl uvod — merila ln normativi — fin. kazal, z obraz. — strokovna služba — letno — osnutki In predlogi resolucije o družb, ekon. razvoju DPS — pripombe na U akt — povzetek — poročilo o Izvajanju — organi DPS — strokovna služba — ob sprejemu — 2 x letno — sploinl uvod — predlog ukrepov In potrebnih sredstev — strokovna služba In druge organizacije — po potrebi — sploinl uvod — povzetek programa — povzetek poročila s predlogi IO — strokovna služba — letno — 2 z letno Predlogi evldcnt. kandidatov sploinl uvod osnutek ln predlog akta povzetek z ob razi ol. — organ konf. SZDL — kadr. kosma, skupič. skup. — strokovna služba — ob volitvah — ob Imenovanju — ob sprejemu Joži Puhar ljajo le šestino njene vrednosti. 15 milijonov je lastnih sredstev, ostalb je mednarodni kredit Združene Ljubljanske banke in kredit Temeljne banke Gorčnjske. Investicija je tesno povezana z novima programoma bivalnega pohištva: Ljubljana in Sava. Projekta sd v Alplesu pripravljali dve leti in sta plod dela štiridesetih delavcev različnih poklicev, prvič pa bosta predstavljena na letošnjem jesenskem beograjskem sejmu. »Novi koncepti, novi materiali, .nova organizacija; vedno bolje in hitreje z manjšim fizičnim naporom in več pameti — je naše geslo, ki se ga moramo zavedati tudi v bodoče. Moderno tehnologijo je mogoče obvladati samo z znanjem, zato moramo preko usmerjenega izobraževanja pridobivati in vzgojiti ustrezna delavec. Med prvimi v Jugoslaviji smo začeli uporabljati iverico, po-lies'trc. sodobne konstrukcije, moderno organizacijo in tehnologijo, prvi smo začeli uporabljati PVC folije in med prvimi spreminjamo ustroj surovin po namembnost; pomembnosti posameznih elementov pri pohištvu in bivalnih prosil rih,« je na slovesni otvoritvi poud* ril Jože Demšar, generalni direktor Alplesa. Slovesnost je bila združena s p> delitvijo Titovih priznanj devetnav stim najbolj prizadevnim delavcem Lovro Gajger je prejel red zaslug a narod s srebrnimi žarki, Jože Demšar red dela z zlatim vencem, Anton Kemperle red zaslug za narod s srebrno zvezdo, red dela s srebrrutc vencem pa so prejeli: Janez Beraik. Jernej Gortner, Jože Habjan, Stanislav Hudolin, Ana Marija Logar, Jože Pavlic, Marija Polajnar, Antoniji Potočnik, Viktor Rant, Janez Sohr, Niko Stibelj, Frančiška šturm, Jr nez Sturm, Frančiška Vrhunc in Tomaž Vrhunc, medaljo dela je prejel Janez Pfajfar, Tinetu Ctrku pa * delovna organiacija dala priznani« za uspešno delo pri načrtovanju in organizaciji nove tehnologije t tozdu Sestavljivo pohištvo. M. Volčja* Pomembno delovno zmago so v Alplesu zdrulili s praznovanjem letoinj* jubilejev in devetnajst najbolj prizadevnih delavcev je prejelo Tito* priznanja. — Foto: F. Perdan Lesarji preveč zaposlovali Rezultati gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstvi _Manjši izvoz in večji uvoz — Dvigniti produktivnost vplivale na manjše potrebe po no vih delavcih. Članice sestavljene organizam so v srednjeročnem planu predvik vale precejšen izvoz, po rasti Boi stotkov. Izvozno usmeritev pa Ji ovirala visoka konjunktura na dr> mačem trgu, nezadostna izvorna 16 mulacija in šibka konkurenčno« zaradi stalnega porasta proizvodnA stroškov. Najboljše izvozne rezuitJ-te dosegla LIP Bled. delno tudi Alp les. V izvozu najboij zaostaja Jek> vica pa ZLIT in Celuloza, v vsej sestavljeni organizaciji pa bo porast) tudi uvoz. V prvih dveh letih so v lesa industriji realizirali le 22 odstotkoi vseh naložb, od tega pa odstopa « Celuloza, ki je že v prvem letu nm ničila dve petini vseh investicij. Največji delež investicij v bruto dohoi ku je dosegel LIO Gradiš, sledi mu Alples ter Gozdno gospoda rstre Bled. Vse ostale članice so manj vložile v naložbe. Za naslednje sreii tfrezer«. In tudi sorte, ki * j* takrat gojili, že zdavnaj več * »ogovarjajo. Nova drevesa so Jfa, s širokimi krošnjami, z živ-•jtko dobo 20 let, ki pa dajo *»tako po 300 kg sadja, kot tista Jh, ki so morala rasti dolgo let, »»dala pravi sadež. Zdaj rode *ttta, vzgojena na »stošestki« — Mtrm izraz za drevesno podlago "k prvo leto. pri sejancih pa že Jfrfcto Leta, ko so voščenke vela najboljša jabolka, so že m mimo. Danes se sadijo le Ipe sorte, ki rode sadeže, ki se •lk kot da so neresnični. Tako *fcni. Zdaj ima Vinko na svojem jjta in 80 arih sadike zlatega !§fu zlate parmene, jonagolda. **jji je križanec jonatana in *tparmene. Potem je tu ajdared, *+» delišes, krivopecelj, mutsu, rdeti bosko, grafenstein, in P»prej, vedno bolj nova imena. A \ hruškami se lahko pohvali. M pa drugih spoh ne sme cepiti, "'(Istih, ki so pri nas in v svetu *&ane za najboljše: viljamovke. •torke, vijemke. klerževke, pajki potico. Pa slive in breskve. m sadik je vseh skupaj. S« Tilka mora poprijeti povsod, 'ta U prvi kupci in izkopati je 'S fJtene sadike. Toda previdno, • K ne poškodujejo korenine . .. ho: F. Perdan U deset let sodeluje s Kmetij-' I /avrxk>m iz Ljubljane. Veliko 4f. je tako. Dobiš vedno pravi W poskrbe za nove sorte, za '^U, pomagajo z nadzorom. Po •v«, štirikrat na leto pridejo /k/Aniaki z zavoda pregledat, '***> jadikt uspevajo, so zdrave ali m povedo, kaj je treba storiti. če ni vse tako, kot bi moralo biti. Prav zdaj napovedujejo neke nove vrste sadnega drevja iz Holandije, ki da je še manjše kot to, na kate- Veliko dela in časa zahteva drevesnica, da sadike zrastejo do velikosti, ko so godne za presa jo. — Foto: F. Perdan rega smo se že privadili, da pa prav tako dobro rodi. Sadike rastejo v ravnih vrstah, zemlja je videti rahla, nikjer nobenega plevela. Na levo sejanci in »stošestka«, na desni visoke sadike, pripravljene za prodajo. Prav ta dan, v petek, 19. oktobra, so začeli s prodajo. In kupci prihajajo prav od povsod. Tudi na Primorsko in Dolenjsko gredo Stancarjeve sadike. 2-letne sadike so po 70, 1-letne pa po 60 dinarjev. Zdajle bodo začeli prodajati in bodo prodajali vse dotlej, dokler ne bo zemlja pričela zmrzovati. Spomladi pa se bo delo pričelo takoj, ko bo zemlja od jenjala. Najprej spomladanska prodaja. Marca, čim je dovolj toplo, pa začno s cepljenjem. To je najbolj garaško delo, pove gospodar. Le štirinajst dni imaš čas za cepljenje, pa še to le v soncu. Ce ni sonca, ni s cepljenjem nič, kajti smolnati in povo-skani trakovi, s katerimi povežejo cep, v mrazu otrde in se ne da povijati. Vsako leto pocepijo okro« 5.000 sadik. Potem je treba drevesnico vsakih štirinajst dni okopavati in vsaj šestkrat na leto škropiti: proti kaparju, škrlupu, jabolčnemu zavijaču, rdečemu pajku in podobno. In jeseni je treba vse sadike spet obrezati. Iz vsakega očesca zraste vejica in te moraš, če hočeš, da bo drevo imelo visoko krošnjo, obrezati vse do zgornjih vej, za nizko krošnjo pa nizko pustiti vc'e. In če se marci" cep ni prijel — okrog 80 odstotkov se jih vedno prime — cepijo oktobra še enkrat »na ajdovo zrno«. Vse leto jim ne zmanjka dela. «V glavnem sta za delo le gospodar Vinko in gospodinja Tilka, kadar pa je najhuje, priskočita na pomoč *e hčerka in zet ter sin. Pa ko bi bila samo drevesnica! Tu je še hlev s 35 glavami živine. Pa pravita, da jima drevesnica vzame veliko več dela. Toliko pozornosti potrebuje. In res mora biti tako, kot pravi gospodar: veliko veselja in potrpljenja moraš imeti, če hočeš, da ti uspeva, kot mora, da daš sadike zdrave iz rok. Da le kakšna pozeba ne ponagaja ... D. Dolenc Pomanjkljivosti bi odpravil bibliobus Kot uvod v nedavno posvetovanje slovenskih knjižničarjev na Bledu je Janko Krek, vodja knjižnice Ivan Tavčar v Skofji Loki, podal razmišljanje o knjižnični mreži na Gorenjskem, ki je lahko tudi pobuda gorenjskim knjižničarjem za oblikovanje plana za prihodnjih pet let. V razgovoru smo zato povzeli njegove ugotovitve. »Pravite, da se Gorenjci ne moremo ponašati s svojo knjižnično mrežo?« »Gorenjska je ena zadnjih slovenskih pokrajin, ki nima dovolj in enakomerno razvite knjižnične mreže, ki še ni uvedla bibliobusov, izposojo v delovnih organizacijah in manjših zaselkih. Zaostali smo zaradi skromnih finančnih možnosti, uvedba bibliobusne mreže pa je draga. Tudi zato, ker smo mislili, da knjižnično mrežo lahko širimo z večanjem števila izposojevališč in si pomagamo s potujočimi kovčki. Zanimivo je, da smo v »Knjigo ljudstvu«, publikacijo, ki jo je leta 1960 izdala Osrednja knjižnica v Kranju, zapisali, da bi pomanjkljivosti odpravil bibliobus — poseben avtobus, urejen v potujočo knjižnico z nekaj tisoč knjigami stalne zaloge, ki bi lahko vzdrževal stalno zvezo s širokim okolišem, tako da bralcem ne bi bilo treba dolgo čakati na nove ali naročene knjige. Misel o širjenju knjižnične mreže je bila torej prisotna že pred dvajsetimi leti. Ponovno je bila uvedba bibliobusov predlagana gorenjskim kulturnim skupnostim za sedanje srednjeročno obdobje, vendar predloga zaradi pomanjkanja sredstev nobena ni sprejela, s priporočilom razvijanja mreže samostojnih izposojevališč po voru iz Radovljice, ker tako ni bilo večjih možnosti za širjenje navzven, so se gorenjske knjižnice v tem srednjeročnem obdobju utrdile in posodobile navznoter, razširile in s preselitvami posodobile prostore matičnih knjižnic: najprej Radovljica, nato Kranj, Skofja Loka in Tržič. Tako v skromnih in tesnih razmerah ostaja le matična knjižnica na Jesenicah. Z izposojevališči pa je knjižnično mrežo najbolj širila Radovljica. Za naslednje srednjeročno obdobje naj bi se zato izoblikovala zahteva, naj bi vsaka krajevna skupnost imela možnost neposredne izposoje, ltste z več kot tisoč prebivalci naj bi imele knjižnico oziroma izposojevalnico. Razvoj bibliobusne mreže v Sloveniji pa je pokazal, da z njo zelo dobro lahko pokrijemo tudi manjše krajevne skupnosti in odroč-nejše kraje, da je bibliobus koristen in nujno potreben, če hočemo knjigo približati bralcu. Na Gorenjskem tudi še nismo ponudili knjige delavcu v tovarni. Menimo, da bi bilo nesmiselno, da bi imela vsaka delovna organizacija svojo knjižnico s samostojnim knjižničarjem, če to lahko poenostavi razvita knjižnična mreža. Nujno je zato, da gorenjskim kulturnim skupnostim in kulturni skupnosti Slovenije ob oblikovanuj •novega srednjeročnega načrta ponovno ponudimo uvedbo bibliobusov.« »S čim še utemeljujete uvedbo bibliobusne mreže na Gorenjskem?« »Mreža izposojevališč je postala tako draga, da uvajanje novih ni ■ več smotrno. Zelo visoki so namreč stroški za pridobitev prostorov, njihovo opremo in vzdrževanje, za nabavo vedno novih knjig, ki pa prehitro obleže na policah, za izposoje-valca, ki v izposojevališču z manjšim obiskom ni dovolj zaposlen. Potujoči kovčki s knjigami, ki smo jih do nedavnega pošiljali kulturnim društvom ali šolam, so zaradi želj bralcev po vedno novi, sveži literaturi postali oblika, ki jih ne zadovoljuje več. Težko najdemo tudi izpo-sojevalca, ki bi delal s potujočimi kovčki. Delavec želi danes dobiti knjigo tudi na delovnem mestu. Lahko bi mu ustregli s knjižnicami v delovnih organizacijah, vendar bi to terjalo znatno več denarja, kot če bi pripeljali bibliobus z izbrano kolekcijo knjig in s strokovno usposobljenim knjižničarjem na tovarniško dvorišče. Gorenjska ima velika ravninska naselja in tudi težko dostopne gorske vasi, kar terja različne prijeme v oblikovanju in širjenju knjižnične mreže.« »Kako bi organizacijsko Izpeljali uvedbo bibliobusne mreže?« »Lahko bi bibliobus nabavila vsaka matična knjižnica in ga uporabljala na svojem področju. Breme finančnih sredstev in dela bi s tem ostalo v občinskih merilih in možnostih. Bolj se ogrevamo za uvedbo bibliobusne mreže v regionalni po- vezavi. To službo naj bi za celo Gorenjsko opravljala Osrednja knjižnica v Kranju, seveda v sodelovanju in finančni participaciij vseh matičnih knjižnic oz. kulturnih skupnosti. Glede na tipe naselij bi morali nabaviti dve vrsti bibliobusov: večjega za lahko dostopna ravninska naselja in manjšega za manjša naselja in gorske vasi.« »V katerih občinah bi bili bibliobus! najbolj potrebni?« »V Kranju, Škofij Loki in Radovljici. Kranj ima sicer močno razvito knjižničarstvo v centru, kjer biva 31.772 prebivalcev, ostane pa jih prav toliko na podeželju, kjer so danes le tri izposojevališča. O knjižnični mreži v kranjski občini torej sploh ne moremo govoriti. Po sedanjih ocenah naj bi imela matična knjižnica v Kranju do konca leta 1985 devet izposojevališč. r-anjši bibliobus naj bi imel postajališča v štirih naseljih, večji pa 19. krajevnih skupnostih in štirih večjih delovnih organizacijah. Tako bi knjižnična mreža v kranjski občini zajela vseh 33 krajevnih skupnosti, v katerih bo leta 1985 predvidoma živelo 72.500 prebivalcev. Škofjeloška občina, ki šteje 33.700 prebivalcev, ima danes poleg posodobljene maitične knjižnice še pet izposojevališč in s tem skoraj pokriva krajevne skupnosti z več kot tisoč prebivalci. Nima pa mreže v manjših krajevnih skupnostih. Do konca leta 1985 naj bi 21 škofjeloških krajevnih skupnosti imelo šest izposojevališč, velik bibliobus naj bi obiskoval štiri kra- jevne skupnosti in devet delovnih organizicij, manjši pa osem gorskih vasi in zaselkov. Radovljiška občina s 30.000 prebivalci ima danes matično knjižnico in 12 izposojevališč. Gosta mreža izposojevališč je posta lo preveliko breme matične knjižnice. Ob koncu leta 1985 naj bi imela osem izposojevilišč, trinajst postajališč velikega bibliobusa v krajevnih skupnostih in devet postajališč bibliobusa v delovnih organizacijah. Kasneje pa bi se v bibliobusno mrežo vključila tudi Tržič in Jesenice. Tržič ima lani obnovljeno matično knjižnico, dve izposojevališči z lastnim fondom in dobro organizirano potujočo knjižnico — kombi, ki obiskuje enajst manjših krajev in zaselkov. Zaradi stmjenosti naselij v dolini in manjše površine ter števila prebivalcev ima skoraj že zapolnjeno knjižnično mrežo. Podobno geografski pogoji so tudi v jeseniški občini, kjer bo treba v prhodnjih petih letih vso pozornost posvetiti obnovi matične knjižnice. Ta naj bi razvijala osem izposojevališč z lastnim knjižnim fondom v večjih naseljih v dolini, kasneje pa bi se vključila tudi v knjižnično mrežo. Ce se bomo odločili za regionalno povezanost bibliobusne mreže, bomo v prihodnjih petih letih potre-vali dva bibliobusa — velik in manjši. Ce pa bo imela vsaka matična knjižnica svojo bibliobusno mrežo, bi imel Kranj večji bibliobus, Skofja Loka in Radovljica pa manjšega.« * M. VolČjak Temeljno sodišče Kranj Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela ln naloge, za katere se zahtevajo pri opravilih navedeni pogoji: A) na sedežu temeljnega sodišča v Kranju: 1. 3 STROJEPISKE — 4-letna srednja administrativna šola, ali 2-letna administrativna šola, — delovne izkušnje z najmanj 300 udarci na minuto ali najmanj 250 udarcev na minuto in 2-mesečno poskusno delo. 2. SNA2ILCA — osnovna šola. Delavci, ki bod sprejeti na delo na temeljno sodišče, bodo združevali delo za nedoločen čas. B) na enoti temeljnega sodišča v Radovljici: 3. STROJEPISCA — 4-letna srednja administrativna šola, ali 2-letna administrativna šola, — delovne izkušnje z najmanj 300 udarci na minuto ali najmanj 250 udarcev na minuto in 2-mesečno poskusno delo. Delavec, ki bo sprejet na delo na enoto temeljnega sodišča v Radovljici, bo združeval delo za določen čas. C) na enoti temeljngea sodišča na Jesenicah: 4. STROJEPISCA _4-letna srednja administrativna šola ali 2-letna administrativna šola, _ delovne izkušnje z najmanj 300 udarci na minuto ali najmanj 250 udarcev na minuto in 2-mesečno poskusno delo. Delavec, ki bo sprejet na delo na enoto temeljnega sodišča na Jesenicah, bo združeval delo za določen čas. Interesenti naj vložijo pismene prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju splošnih pogojev za sprejem v delovno razmerje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Predstavništvo temeljnega sodišča v Kranju, Ulica Moše Pljade št. 2. Poezija rastlinskega sveta Vinko Hlebš v Mestni hiši v Kranju Likovna pot Vinka Hlebša nas vodi od prvih realistični poskusov slikarskega obvladovanja vidnega sveta do oblikovno in vsebinsko poglobljene stopnje likovnega izraza, s kaUršno se srečujemo prav na razstavi v Kranju. To pot ni bila lahka in Vinko Hlebš jo je mogel prehoditi le s tistim trdovratnim naporom, ki je značilen za likovnike, ki so se sami morali dokopati do znanja. Težišče dolgoletnih prizadevanj Vinka Hlebša je obrnjeno predvsem v obvladovanje rastlinskega sveta s slikarskimi sredstvi. Komaj preštev-ne oljne upodobitve najrazličnejših primerkov flore, ki so nastale v zadnjih desetih letih, so prava anatomija pisanega rastja. Drobni, včasih skoraj mikroskopsko majhni, člove- PRIREDITVE V ŠKOFJELOŠKI KNJIŽNICI Skofja Loka — V torek, 23. oktobra, bo ob 19. uri Janko Krek v glasbenem večeru predvajal odlomke iz Gershvvinove opere Porgy in Bess. V sredo, 24. oktobra, bo ob 18. uri Janez Ahačič vodil pre; davanje z diapozitivi o Egiptu. V četrtek, 25. oktobra, pa bo ob 18. uri Edi Sever vodil uro pravljic za najmlajše; otroci bodo sami risali po motivu likovne pravljice. kovim očem komaj opazni deli rastlin, zaživijo pred nami v velikih povečavah, ki se nam včasih zazdijo podobne prikazanim iz domišljije. Prav te nenavadne velikosti upodobljenih predmetov vodijo Hlebševe nekdanje realistične prikaze na neko drugo, fantastičnemu ali nadrealističnemu stilnemu izrazu sorodno področje. Ti rastlinski velikani so pogosto izločeni iz svojega naravnega okolja in preneseni v neko posebno barvno in svetlobno ozračje, kjer njihova velikost in izrazna posebnost še bolj izstopata. V zadnjem času dobivajo nekdanje, pogosto v težke barvne tone odete cvetlične skupine mehkejšo podobo. Pojavljajo se rožnate barve. Neka sinjina topi temačno razpoloženje in ga spreminja v vedrost. Nekdanja fantastika dobiva človeku bližji, poetičen izraz. V slikarjeve oljne podobe se je naselila toplina, ki jo je hladna anatomija dolgo zavračala. To mehko vzdušje, s fantazijo predstavlja v slikarstvu Vinka Hlebša tisto novo vsebinsko komponento, ki jo je slikar dolgo iskal, jo nosil v sebi in ji šele zdaj našel pravi izraz. Cene Avguštin O LAS 6.STRAN. BOGINJA MATI VETROV ANDREJ STREMFELJ 20. nadaljevanje Že zdavnaj se je znočilo. še vedno prečiva neskončna pobočja proti Krki. Dereze škripljejo po položnih plateh, ki so sem in tja prekinjene s krpami snega. Vsakih nekaj korakov počivam. Vsega imam dovolj. Iz krošnje vzamem baterijo. Sranje! Ne gori. Zamenjati bom moral vložek. Za tako de- Ob kitajski piramidi na vrhu sta zaplapolali naša in nepatska zastava. lo je treba sneti rokavice. Takoj se mi zanohta. Sedaj, ko me že tako in tako zebe v roke, si mislim, pa lahko spregovorim še nekaj besed po radiu, da ne bo Tone preveč v skrbeh za naju. Za robom zagledam odsev luči. To bodo šotori tabora štiri. Se nekajkrat moram počiti, preden pridem med šotore. Nasproti mi pride Ang Nima s skledo vročega čaja. Hvala! Več kot dvanajst ur se že potikava po hribu brez hrane in pijače. Zavalim se v šotor zraven Nejca. Nima mi odpne dereze. Zlezem v spalno vrečo ... Na enki naju stisnejo ogromne Tonetove šape. Vsi so veseli. Temba nama postreže s hrano. Jeva prvič po skoraj dveh dneh. Mk? V dolino je že šel. Počasi odideva tudi midva. Po ledeniku se spotikava med balvani. Malo pred bazo naju opazijo. Iz vseh kotov lezejo kot mravlje. Se Avstrijci so prišli. Fotoaparati ropotajo. Stiski rok sledijo drug za drugim. Med vsemi obrazi iščem najbolj poznanega, Mkovega. Kar težko mi je srečati se z njim. Počutim se še vedno krivega. Ce bi mu zgoraj odstopil svoj ventil bi lahko prišel na vrh. Jaz sem že tako bil na enem osemtisočaku. Toda Mk tega ne bi dovolil. Vem. Objameva se, tu v bazi, kot da bi • bila skupaj na vrhu. Tudi jočem, tako kot sem na vrhu, ko sem Nejca trepljal po ramenih. Saj sva morda bila tudi z Mkom na vrhu?! On je mislil name, jaz pa nanj! Ne morda, zagotovo! Cez dva dni so prišli na vrh še Stipe, Srauf in Ang Phu. Ker so bili trije, so se zamudili dlje kot midva. V Hornbvnovem kuloarju so morali bivakirati, brez bivak opreme, brez kisika in v viharju. Naslednjega dne so jim prihiteli na pomoč Cita, Ivč in Vanjo. Zanje je to pomenil vrh Everesta — pomagati tovarišem. Pred njimi je Ang Phu zdrsnil in še danes je težko razumeti, kako je mogel na takem, ne preveč strmem terenu, zdrveti v globino 1800 m daleč na ledenik Rongbuk. Ang Phuja, enega boljših iz rodu Serp, ni več. Ostal pa bo večen spomin nanj, ne kot na Serpo-de-lavca, ampak na Serpo-tovariŠa! Andrej Stremfelj KONEC ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske tržiška tovarna kos in srpov.tržič Razpisna komisija na podlagi sklepa delavskega sveta razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili ln odgovornostjo VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri in tri leta delovnih izkušenj, ali srednjo strokovno izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih in ftalo-gah v komerciali, — da ima strokovni izpit za opravljanje zunanjetrgovinskega poslovanja, — da aktivno obvlada nemški jezik ter pasivno angleški jezik. Prosta dela in naloge komisija razpisuje za 4 leta z možnostjo ponovnega kandidiranja. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Tržiška tovarna kos in srpov — Tržič, Cankarjeva 9 — za razpis. Informacije lahko dobite po tel. 50-451 bit. 12. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po opravljeni Izbiri. Krajevna skupnost Kranjska gora razpisuje prosta dela in naloge ADMINISTRATORJA OZIROMA RAČUNOVODJE za delo v KS z naslednjimi delovnimi opravili: — vodenje administracije, — vodenje računovodstva, — vodenje evidence SLO. Za razpisana dela je potrebna srednja šola z dveletno prakso ali nepopolna srednja šola s petletno prakso. Poizkusno delo traja dva meseca. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave sprejema Krajevna skupnost Kranjska gora, v roku 15 dni po objavi. DO Varnost o. sub. o. TOZD Varovanje premoženja Kranj Delavski svet razpisuje naloge in opravila INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA direktorja TOZD Pogoji: — višja ali srednja strokovna izobrazba, varnostne, tehnične, organizacijske ali splošne smeri, — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj, — izpolnjevati mora pogoje iz Pravilnika o splošnih pogojih poslovanja za OZD, ki varuje družbeno premoženje (Ur. list SRS, št. 27/76) in Pravilnika o nošenju orožja, — vozniški izpit B kategarije, — urejene vojaške obveznosti, — organizacijske in vodstvene sposobnosti, — moralnopolitična aktivnost, * — pravilen odnos do samoupravljanja. Kandidate prosimo, da pismene prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o Izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh v zaprti kuverti na naslov: TOZD Varovanje premoženja Kranj, Razpisna komisija, Cesta JLA 16. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o Izidu v roku 60 dni. Občinski odbor RDEČEGA KRI2A Tržič organizira v dneh 24., 25. in 26. oktobra 1979 redno letno KRVODAJALSKO AKCIJO Veliko pomoč pri tej humani akciji mu nudi Občinski sindikalni svet in vse sindikalne organizacije po podjetjih. Organizator vabi zdrave občane, da se odzovejo na odvzem krvi v čim večjem številu in tako dokažemo našo zavest pomagati sočloveku v potrebi. Avtobusi bodo vozili v dneh akcije vsako uro s pričetkom ob 5. uri zjutraj, zadnji pa odpelje ob 10. uri. Pridite, pridružite se nam! Himalajci v Induplati Oprema, ki jo je Induplati izdelal za odpravo na Moun: Everest, odlično prestala preizkušnjo Jarše — V sredo, 17 .oktobra, so tovarno Induplati v Jaršah obiskali udeleženci himalajske alpinistične odprave, ki je osvojila najvišji vrh na svetu, Mount Everest. Zanio ie namreč Induplati izdelal bazne in višinske šotore, nepremočljiva vrhnja oblačila za zaščito proti vetru, ga-maše in nahrbtnike. Udeleženci odprave so na razgovoru s predstavniki tovarne izredno ugodno ocenili opremo, ki so jo uporabljali. Prav za to odpravo, za katero so bile značilne izredno težke razmere na gori, so po zamisli Staneta Belaka izdelali nov tip višinskega šotora. Šotor se je po mnenju alpinistov odlično obnesel v izredno močnem vetru in nizkih temperaturah. Stane Belak namerava ob pomoči ostalih himalaicev inb duplatov šotor še izpopolniti, tih da bi z njim opremljali vse bodofe jugoslovanske odprave. Alpinisti* odlično ocenili tudi vrhnja oblatili (anorake, hlače), izdelana iz poseb-nega uvoženega materiala, pa tudi na gamaše in nahrbtnike niso imel: pripomb. Omenjene izkušnje bodo v Indu-platih seveda uporabili pri načrtovanju in izdelavi novih tipov šotorov in drugih izdelkov, ki jih narnt-ravajo izdelati za tržišče. Zato je seveda Induplati pripravljen in Iti sodelovati s svojo opremo v ikp stičnih odpravah tudi v bodoče, a kar je seveda zainteresirana tuč Komisija za odprave pri Planinst zvezi Slovenije. A Mali Osnovna šola CVETKO GOLAR Skofja Loka razpisuje prosta dela in naloge POMOČNIKA RAVNATELJA Pogoji: — učitelj osnovne šole, — 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu s strokovnim izpitom, _ družbenopolitične vrline, — kandidat se sprejme za dobo štirih let. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba vložiti v roku 15 dni od dneva razpisa na naslov: Osnovna šola Cvetko Golar, Skofja Loka, Frankovo naselje 51, z oznako za razpis. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni najkasneje v tridesetih dneh po preteku razpisnega roka. SOZD Gorenjski zdravstveni center Kranj Gosposvetska 9 DO Gorenjska bolnišnica Jesenice razglaša na podlagi sklepa delavskega sveta prosta dela ta naloge: 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA direktorja delovne organizacije 2. ADMINISTRATORKE Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: Pod 1.: — da ima visoko izobrazbo ekonomsko-pravne-sociološke smeri — da ima 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih, — da ni bil kazovan za kazniva dejanja našteta v 511. čl. Zakona o združenem delu, — da ima ustvarjalen odnos do uveljavljanja in uresničevanja samoupravljanja, — da odgovorno gospodari z družbenimi sredstvi, — da spoštuje zakonitost ter da ima pravilen odnos do ljudi Pod 2.: — dokončana srednja ekonomska ali upravno-administrativna šola, — znanje strojepisja in stenografije ter samostojnega vodenja korespondence. Izbrani kandidat pod točko 1. bo imenovan za mandatno dobo štirih let. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na naslov: Splošna bolnica Jesenice, Titova 112, z oznako: Za razpisno, komisijo. Potepanje po Češk 'L&INA IN POLDE TEPINA IZ STRAŽISCA sta v soboto v oljem dru-xkem krogu praznovala petdeset let skupnega življenja, ki jima je, '«t pravita, minilo kot preblisk. Spoznala sta se v. Stražišču, kjer je bil ''Me doma in kamor se je Albinina družina preselila po prvi svetovni 'jjiti s Tržaškega. Najprej štalca, potem pa kravca, sta se zmenila. Polde '. '.prva delal pri Majdiču, kmalu zatem pa se je zaposlil v Jugobruni ■yma Tekstilindusu, kjer je dočakal tudi pokoj. Albina, izučena šivilja, >./jporoki, kot je bila tedaj navada, ostala doma in skrbela za tri hčerke *.mofa. Ta se je že pred drugo vojno vključil v boj za pravice delavcev, vA vojno zbiral material za partiz.ane in hodil na zveze, po vojni pa je iti m leta delal v sindikatu ali v samoupravnih organih. Od mladih 'q je tudi član straiiškega gasilskega društva, ki letos praznuje 60. oblet-•j/i Skratka, dela, težav pa tudi radostnih trenutkov je bilo v življenju mit in Poldeta Tepina precej. Zdaj jima je v največje veselje delo na ^m, klepet s sosedi, družina in prva pravnukinja. (H. Jelovčan) — Foto: ■ftrdan hk/j hitro je minilo teh petdeset let*, se je pošalil zadnjič Jančetov ata, mi Jugovic iz Straiišča, »da bo teh deset let do biserne poroke minilo, v bi mignil.* Z mamo Micko sta bila soseda in ljubezen se je rodila, "./j pojenjale otroške igre tam okrog Kladvovih in Tišlarjevih v Stra-Uami je bilo 20, očetu pa 28 let, ko sta se vzela. Dve hčeri in dva (Ml U se jima rodili, zdaj imata pa že osem vnukov in celo enega ¥ trnka, Najhuje, se spominjata, je bilo takrat, ko je oče pri mizarjih . pri vratarjih. Ne more pozabiti, kako lepo so se ga spomnili sodelavci "im oni dan, ko so se vsi domači zbrali na Beli pri praznovanju njune -■:>. poroke: na dvorišče so mu pripeljali lep, moderen nov štedilnik . .. ■V/7;/i v življenju se nisem z nikomer skregal in povsod so me sodelavci Mi radi. Zdaj se imamo pa najlepše. Bolj zdravega se počutim danes 'vttta 1946, ko sem moral prenehati z delom v tovarni in če bo zdravje '•"lirUdo tudi pri mami, bomo res lahko zadovoljni.« D. D. Foto: F. Perdan >Hit ni bilo hudega, kljub temu, da je bilo šest otrok pri hiši in ena ti plača. Kruh je bil vedno doma in na nobeno pomoč nismo nikoli Najbolj srečna pa sva, da so otroci pošteno gor zrasli: nobeden ' M motraj »aresta« videl in nobeden nama ni ,špotov' delal,« se je naiem obisku razgovorila Zunova mama Lucija s Kalvarije pri Stra- < l možem Jankom sta pred dnevi praznovala 50-letnico poroke. Aabše je bilo takrat,« je pridal oče, ko je bilo težko za delo. '■, V; dinarja na uro si dobil v tovarni. Se huje je bilo pa prej pri priimku. Čevljar sem bil. 14 dinarjev sem dobil za par čevljev. Ce ti ni >'/,, pa pojdi. Tako je bilo. Danes pa, kdor hoče delat, vsak lahko lepo H* - Ko bi le še zdravje bilo, bi jima bilo prav lepo. Pa se je nekaj za-'Mlo pri očetovi desnici. Živec mu je odpovedal in zdaj mu jo zdravijo. i., 'udi mami Luciji hudo, ko so pričeli odhajati od hiše. Pa imata deset mtkov, ki kaj radi prilete k mami in atu in jima z njimi nikoli ni '4'tjAS. D. D. — Foto: F, Perdan že v prodaji OZIMNICA v trgovinah Turistično društvo Šenčur je pred kratkim organiziralo s Turistično agencijo Alpetour izlet na Češko. Okoli 50 izletnikov je bilo nadvse zadovoljnih, saj so videli veliko lepega in zanimivega od številnih zgodovinskih in kulturnih zanimivosti do zloglasnega taborišča Mauthau-sen v Avstriji, kjer je med zadnjo vojno ostalo tudi veliko Jugoslovanov. Izlet je bil še toliko prijetnejši, ker sta za izlentike skrbeli zelo dobri stevardesi Cilka in Marta, pohvaliti pa je treba tudi samo organizacijo izleta, za Icar gre zahvala Turističnemu društvu Šenčur in pa Alpetouru. Potrudil se je tudi šofer, zahvala pa gre tudi vodički tov. Anici. Takšnih dobro organiziranih izletov si vsi izletniki iz Šenčurja kajpak že želijo. Društvo pripravlja že tudi naslednji izlet ob 1. maju prihodnje leto, zanj pa se je prijavilo že veliko izletnikov. P. A. Z vodniki PD Kranj v neznano Po dolgi razgibani planinski sezoni in napornih turah, ko v deželo že prihaja zima, se je približal čas za zaključek aktivnosti. Društva organizirajo, po neki že ustaljeni navadi, pohode v neznano. Seveda, tura je vedno določena in skrbno izbrana, tisti neznano je le sinonim za slovo od gora in kratek oddih. Kranjski planinci jo organizirajo v soboto, 27. oktobra 1979. Tokrat bo tura lažja, manj bo strmine, manj bo hoje. Udeležencem prinoročajo, da s seboj vzamejo kopalke namesto cepina, saj se po spustu iz skrajno vzhodnega Gorenjskega tisočaka kaj lahko ustavijo tudi v kakšnem kopališču. Več nam niso zaupali. Ce se zanimate kam in kako, če nameravate z njimi, povprašajte na Planinskem društvu Kranj, ki sprejema prijave vse do četrtka, 25. oktobra. SOZD ALPETOUR Skof |a Loka »O RTC Krvavec VSEM ČLANOM SlS-a ZA RAZVOJ RTC KRVAVEC Ker se bliža zimska sezona, vas bi radi obvestili glede vozovnic za smučanje. Vse vozovnice, ki so bile kupljene v letu 1979 veljajo po samoupravnem sporazumu za urejanje medsebojnih pravic In obveznosti, člen 10. do 15. 11. 1979. Delovna organizacija RTC Krvavec je sprejela na delavskem svetu sklep, da veljalo nabavi lene vozovnice do 31. 12. 1979 seveda s pogojem, da se razlika do nove cene doola-ča ob žigosan |u le-teh pri blagajni. Po 31. 12. 1979 te vozovnice ne bodo več veljale. Istočasno vas obveščamo, da so v letošnjem letu večini članic SlS-a potekle ugodnosti 35-odstotnega popusta pri nabavi vozovnic. Ker je rekre-aciia in šport danes nulno potrebna delovnemu človeku, vas vabimo, da obnovite članstvo v našem SIS-u z vpisom novega deleža in s tem omogočite delovnemu človeku rekreacijo na Krvavcu. Z vpisom novega deleža pa vam ponovno pripada 35 odstotni popust za 2 leti pri nabavi vozovnic. in sindikalnih Organizacijah Črtomir Zoreč NEKAJ BESED O KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI Spominska plošča na rojstni hiši pisatelja Josipa Ogrinca. (15. zapis) Zadnjič sem zelo hvalil Tuhinjsko dolino — saj je v nekaj letih doživela pravcati preporod. Eno samo lepotno napako pa vendarle ima: dveh kilometrov ceste čez prelaz Kozjak nikakor ne morejo asfaltirati — vsa ostala cesta (celih 29 km!) po dolini na obeh straneh je lepo asfaltirana in vzorno oskrbovana. Prelaz Kozjak je visok 667 m, Spi-talič sam pa le 503 m. Morda je prehuda strmina kriva za zamudo pri asfaltiranju? — V starih listinah je Kozjak pisan po nemško: Bocks-ruck. Prebivalci Spitaliča si pravijo^ da so Spitalci, najbrž bi bilo bolj prav: Spitaličani ali Spitalčani. Tako si tudi prebivalci tuhinjske deželice pravijo, da so Thinjci. Motniš-nici (ime po Motniku) pravijo v Spitaliču, da je Kozjaščica. Zanimivo ime ima tudi manjše jezerce visoko v Men in i — pravijo mu Biba. Tako se imenju tudi planina, na kateri pasejo v poletnih mesecih velike črede govedi. Med obema vojnama je bil okrog Bibe (na višini 1100 m do 1437 m) urejen vzoren (Podatki o šolstvu so povzeti po zborniku, ki ga je izdala Krajevna skupnost ob praznovanju 750-letnice Spitaliča v letošnjem avgustu.) Število prebivalstva je v preteklem stoletju skokoma padalo. Spi-talič z zaselkom Belo in Okrogom je imel leta 1869 kar 582 prebivalcev, leta 1978 pa le še 300. Morda bo nova asfaltirana cesta le pripeljala vsaj nekatere izseljene domačine spet v svoj kraj, domov ... Zdaj pa za Spitalič moram z žalostjo zapisati, da počasi umira. Kraju, ki ne zmore zadržati šole, se slabo piše; tudi gostilne ni več v Spitaliču... Le župnijska cerkev sv. Antona Puščavnika še kljubuje času. Najbrž je toliko stara, kot je bil hospic — grad. Seveda je bila prvotna cerkev le kapela v sklopu hospica. Sedaj pa ima špitališka cerkev celo svojo podružnico (sv. Nikolaj v Beli), ki ima še ohranjeno gotsko notranjščino. Kakih posebnih umetnin, slikarskih ali kiparskih, nobena od obeh cerkva nima. Rojstna hiša pisatelja Josipa Ogrinca (1844—1879) v Podgorju pri Kamniku. — Obe današnji sliki sodita k 9. in 10. zapisu. planšarski obrat s posebno planšar-sko šolo! Pašnik, ki je pripadal obratu, je meril kar 66 ha! STARA SOLA Špitališka osnovna šola bi prihodnje leto slavila 110-letnico svojega obstoja. Bi slavila — če ne bi bila zaradi premajhnega števila otrok ukinjena, otroci, kar jih je še bilo, pa prešolani v Motnik. Vendar le velja, če kaj povem o rasti in razvoju šolstva v Spitaliču. Prva šola, scve le zasilna, je bila ustanovljena 1870. Pouk so otroci imeli v kaj neprikladni leseni me-žnariji. Sele z letom 1910 je pričela z delom redna šola, ki je dobila svojo lastno stavbo v letu 1913, tik pred izbruhom prve svetovne voine. — šolska stavba je bila v letu 1944 po-žgana, leta 1947 pa obnovljena. Leta 1941 je bilo v Spitaliču 117 šoloobveznih otrok — učiteljev pa premalo. No, pozneje je bilo učitelj-stva dovoli, šolarjev pa vsako leto manj (v šolskem letu 1958—59 samo 40). V šolskem letu 1954—55 je bila ustanovljena pri osnovni šoli posebna Kmetijsko-gospodarska šola, v katero je bilo vpisanih 41 mladink in mladincev iz Spitaliča in Motni-ka. ŠTAJERSKI ŠPITALIC Poleg našega, recimo kar tuhinjskega, obstoja na Slovenskem še drug Spitalič in sicer pri Konjicah, blizu razvalin starega žičkega samostana. Tudi tu so meni-hi-kartuzijanci vzdrževali poleg redovne hiše poseben hospic (hospital, slovensko »gostinjec«), ki je prvič izpričan s staro listino iz leta 1185. Sprva je hospic sprejemal le izjemne goste, pozneje pa je opravljal različne naloge od bolniških, gostinskih do karitativnih. — No, štajerski Spitalič sem omenil tudi zato, ker si domačiji pravijo, da so Spitalčani, kar je po mojem občutku bolj prav in lepše kot Spitalci (v kamniški občini). Seveda bi rad še kaj povedal o strogem moškem redu francoskih kartuzijanov, ki so si zavestno izbrali za gradnjo svojega samostana ne-obljudeno, divje zaraslo dolino ob rečici Žičnici (odtod naše ime Zič-ki samostan). Dolina takrat niti svojega imena še ni imela in so jo poimenovali kar po zavetniku samostana Dolina svetega Janeza. Toda naj bo tega »9koka na Štajersko« dovolj — da ne bo kaj narobe. JESENICE — Gobarska družina z Jesenic je 29. in 30. septembra ter 1. oktobra imela razstavo gob. Na njej je zelo nazorno prikazala nad dvesto vrst različnih gob. Razstava je bila pomembna predvsem zato, ker so se številni obiskovalci, med njimi je bilo tudi precej šolske mladine, lahko seznanili z našimi užitnimi in neužitnimi gobami. Na sliki: med ogledom razstave v balinarskem domu v logu Ivana Krivca na Jesenicah. - B. B. G LAS 12. STR AN TOUCK. 23. OKTOMA 1171 Nogometni trenutek Do kdaj le peščica? KRANJ — Nogometaši četrte ln pete selekcije so tokrat počivali. Člani so že med tednom prejeli od Mercatorja kar sedem golov, mladinci pa so bili prosti. V igri članske selekcije je bilo vse premalo želja, da bi lahko uspeli. Tako je nedeljska tekma z Lendavo Se bolj polna tistega Hamletovega biti ali ne biti... Očitno pa je nekaj dejstev, ki morajo po dveh letih obstoja selekcije Kranja postati osnova za nadaljevanje začetega. Se vedno je temeljno dejstvo, da je v Kranju zanimanje za nogomet veliko. Prav tako je očitno, da se z mladimi preko organiziranega sistema dela dobro, čeprav je še veliko nedorečenega v delu z nižjimi selekcijami. Prav pri delu s četrto in peto selekcijo se najbolj vidi boj peščice nogometnih Don Kihotov z milni na veter, ki meljejo ta prizadevanja v dokaj poprečno moko sedanjega nogometnega trenutka. Zakaj bi si zatiskali oči pred stvarnostjo, Kranj še vedno ni nogometno zaživel. Napor nekaterih ljudi se razbija ob tisti naši »zaplankanosti« v ozkost Interesov in hotenj. Kaj morejo Kožar, Andrejašič, Hribernik, Tomše, Humar ln ostali, če imajo za sabo le mladost in želje mladih nogometašev, nimajo pa možnosti, da bi Jim nudili vsaj osnovne pogoje za delo. Uspehi so sicer vidni, otroci v kranjski občini zopet vidijo tudi nogometni šport v novi luči ln perspektivi, toda čas je, da si natočimo čistega vina ln realno pogledamo resnici v obraz. Prizadevanja peščice ljudi morajo potegniti za seboj vse tiste, ki zaviti v tople plašče ob igriščih zmerjajo ljudi, ki dan za dnem žrtvujejo svoj prosti čas za nogomet. Temeljna misel ln namen teh vrstic pa ni nasprotovati ali pritrjevati' ljudem, potrebno je pritrditi delu ln njegovim rezultatom. Enkrat za vselej se moramo otresti tiste prastare »gostilniške« mentalitete, otresti se moramo intrig in metanja polen pod noge. To nI le parola, to je dejstvo. Za nadaljnji napredek vse nogometne baze je potrebno lokalizmu reči zbogom in sestaviti celotno piramido kranjskega nogometa na temeljih samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja. Dokler bo le peščica vlekla voz naprej, pa bo v kolesju še kako škripalo! Apel vsem nam, ki imamo radi nogomet Je Jasen — potlačimo vase drobnarije, postanimo enkrat tudi na tem področju le Kranjčani, oglasimo se povsod od KS do delovnih organizacij ln storimo kaj za nogomet. In če nam ni kaj prav, če kdo ne dela po naših željah, če kdo ni sposoben — povzdignimo glas Javno, uresničimo našo delegatsko načelo odločanja in spremenimo stvar na bolje. Z natolcevanji, debatami po lokalih ln praznimi besedami pa bomo še naprej po polževo capljali za modernim nogometom, ki ga želimo gledati tudi v Kranju. PO PRIČAKOVANJIH KRANJ — Tudi sobotno kolo v rekreacijskih nogometnih ligah Je bilo zelo razburljivo. Triglav še nadalje nima prave konkurence v A ligi, Fil-marji pa so nadigrali v derbiju Primskovo B. Pri mladincih Je Triglav izgubil točko na Priimkovem, še naprej pa so v vrhu Naklo, Kokrica in Šenčur. Rezultati: Triglav : Podbrezje 5:0, Šenčur : Korotan 3:0, Naklo : Primskovo A 3:2, Sava : Trboje 2:1, Primskovo : Fllmarjl 0:4, Visoko : Britof 4:2, Grintavec : Preddvor 0:4. Pri drugih selekcijah je Kokrica zabeležila pomembno zmago v Britofu, sledi pa ji Sava, ki je premagala Naklo, Šenčur pa Je bil boljši od Prlm *kove*a' M.Subic Alples jesenski prvak KRANJ — Z zaostalo tekmo, v kateri so Lesce doma visoko s 4:1 premagale ekipo Poleta, se Je končal Jesenski del gorenjskega nogometnega prvenstva za člane v A skupini. Jesenski prvaki so z dvema točkama naskoka in brez izgubljene tekme postali nogometaši Alplesa iz Železnikov. Lestvica: 5 4 3 1 1 1 1. Alples 2. Lesce 3. Bohinj 4. Polet A 5. Rateče 6. LTH 18: 7 22:14 16: 8 5:13 10:21 12:20 Z zaostalo tekmo Lesce : Polet (8:1), se Je končalo tudi gorenjsko prvenstvo za pionirje, kjer lestvica pred spomladanskim nadaljevanjem izgleda takole: 1. Rateče 2. Bohinj 3. Polet 4. Lesce 5. LTH 19:13 16: 7 12:13 13:15 0:12 V B skupini se prvenstvo še nadaljuje. Rezultati: člani — Bled : Alpina 4:3, Tržič : Kondor 7:1. Polet B : Gorenja vas 4:8, pionirji — Bled : Alpina 3:1, Tržič : Kondor 2:2. Pri članih vodi Alpina pred Trilčem ln Bledom, pri pionirjih pa Tržič pred Alpino in Kondorjem. V republiški ligi — Zahod so Jeseničani pred 400 gledalci premagali 5. selekcijo Bele krajine z 2:1 ln s to zmago prevzeli vodstvo na lestvici. Proti Bell krajini je bila uspešna tudi 4. selekcija Jesenic (3:1), 3. selekcija pa Je morala priznati premoč kranjski Savi (3:6). P. Novak STRAHJNJ — Okoli 150 kolesarjev s Prešernove šole, šole Lucijan Seljak. kokrškega kluba in mladi kolesarji iz Strahinja so se v nedeljo, 21.ohc> bra v okviru slovesne otvoritve asfaltiranih poti, pomerili v trimski voir: okoli Strahinja. L. M. — Foto: F. Perdan Smučarski skoki Skakalci končali sezono tekmovanj na plastiki Kranjčan Bogdan Finžgar s skokom 51 m izenačil rekord skakalnice na Gorenji Savi — Skupaj je nastopilo v dveh dneh 120 skakalcev iz Avstrije in Jugoslavije r 13. letne športne igre OOS občine Kranj Lanski prvak že izločen KRANJ — Na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju so se končala predtek-movanja OO ZSS iz občine Kranj v malem nogometu. Letos se Je tekmovanja udeležilo 38 ekip s 380 tekmovalci. 2e v predtekmovanju so nogometaši OO ZSS Železniške postaje presenetili z dobro Igro, saj so v svoji skupini izločili lanskoletnega prvaka Planiko iz Kranja. Izidi srečanj — I. skupina: Planika : Sava C 3:0, Zel. postaja : ZTKO 3:2, Planika : Zel. postaja 1:2, ZTKO . Planika 0.3, OS Lucijan Seljak : Planika 0:7, OS Lucijan Seljak : Zel. postaja 1:3, Sava č : OS Lucijan Seljak 3:8, Sava C : Zel. postaja 0:3. II. skupina: IBI : Dimnikarsko podjetje 9:0, PTT : IKOS B 4:3, IBI : PTT 4:1, Živila : IKOS B 0:3, Dimnikarsko podjetje : PTT 1:3, IBI : IKOS B 6:2, Živila Dimnikarsko podjetje 3:1, IKOSB : Dimnikarsko podjetje 5:0, PTT : Živila 8:0, IBI : Zlvlla 5:2. III. skupina: Iskra A : KOGP 11:0, KOGP : SGP Gradbinec 0:5, Vodovod : Iskra A 0:3, KOGP : Iskra — prodaja 7:2, Iskra — prodaja : SGP Gradbinec 7:1, Vodovod : KOGP 0:3, Iskra — prodaja : Vodovod 4:0, Vodovod : SGP Gradbinec 1:3, IBI : Iskra — prodaja 4:3, SGP Gradbinec : IBI 2:6. IV. skupina: Sava C : Iskra C 1:5, Iskra C : Kokra 3:0, Kokra : Sava C 0:3, Sava C : Iskra D 3:0, Iskra D : Del. zas. sek. 0:3, Kokra : Iskra D 3:0, Sava C : Del. zas. sek. 7:0„ Del. zas. sek. : Iskra C 0:4, Iskra C : Iskra D 3:0, Kokra : Del. zas. sek. 1:5. V. skupina: Iskra B : Merkur 0:3, Merkur : Post. milice 2:2, Iskra C : V balinanju Iskra KRANJ — Razplet letošnjega občinskega sindikalnega prvenstva v balinanju Je prinesel vrsto presenečenj; v finalni del so se uvrstile kar tri ekipe Iz Iskre, njim pa so se nepričakovano pridružili še balinarjl Zavoda za požarno varnost. Pokal in prvo mesto v balinanju dvojic na 13. letnih športnih Igrah Je po Izenačenih borbah osvojila prva Iskrška ekipa pred drugo ekipo Iskre ln dvojico Zavoda za požarno varnost. REZULTATI: predtekmovanje — L skupina: Elektro II : Sava II 7:13, Merkur II : Iskra I 2:13, Sava II : Iskra 1 7:13; 2 skupina: Iskra III : Merkur I 13:4, Gradbinec : Tekstllindus I 0:6 (b. b.), Iskra III : Tekstllindus I 13:6; 3. skupina: Iskra II : Elektro 13:6; 4. skupina: Sava I : ZTKO 13:9, Exoterm : Zavod za požarno varnost 5:13, Zavod za požarno varnost : Sav I 13:9. Finale: Iskra I (Novak, Trajčev) : Zavod za požarno varnost (Pucelj, Lukež) 13:3, Iskra II (Planine, Draksler) : Iskra III (Verbič, Starman) 13:9, Iskra I : Iskra II 13:10, Iskra III : Zavod za požarno varnost 10:13. M.Cadež 7\ Iskra B 10:0, Iskra Č : Sava B 2:4, Merkur s Sava B 2:1, Post. milice : Iskra B 3:0, Post. milice : Sava B 2:3, Iskra Ć : Merkur 0:5, Iskra C : Post., milice 3:0. VI. skupina: Tekstllindus A : SO Uprava 3:0, Kov. podjetje : Tekstllindus B 3:2, Golnik : Tekstllindus A 0:3, Golnik : SO Uprava 0:3, Tekstllindus A i Kov. podjetje 6:0, Tekstillndus B : SO Uprava 4:2, Tekstllindus A : Tekstllindus B 11:1, Kov. podjetje : SO Uprava 5:2, Golnik : Kov. podjetje 0:3, Tekstillndus B : Golnik 3:0. VIL skupina: Ikos A : Zav. za požar, varnost : 3:0, Zav. Triglav : Central 0:8, Central : Ikos A 1:4, Zav. Triglav : Ikos A 1:10, Central : Zav. za pož. var. 3:0. VIII. skupina: Elektro : Gorenjski tisk 1:2, Sava A : Elektro 8:0, OO ZSMS Jelen : Elektro 2:2, Gorenjski tisk : Sava A 2:2, OO /.SMS Jelen : Gorenjski tisk 2:3, Sava A : OO ZSMS Jelen 2:1. V polflnalna srečanja so se uvrstili vsi prvaki posameznih predtekmoval-nih skupin: IKOS A, Železniška postaja, Sava A Tekstillndus A, Iskra C, Merkur, Iskra A in IBI. ^ ^a|jej KEGLJANJE Jože Turk -slovenski prvak Letoinlega zakllučnega tekmovanja za republiško prvenstvo v kegllaniu za posameznike se je udeležilo 64 keglta-čev. kt so se v dveh delih na kegljiščih v Cellu In Slovenskih Konjicah ter v Novem mestu pomerili za najvišji naslov. Član kranlskeaa Triglava Jože Turk le v obeh delih kegljal odlično ln dokazal, da je v odlični formi ln kondlcilsko dobro pripravljen. S pre-celšnln prednostlo le osvolil naslov republiškega prvaka. Usoeh Turka le z dmeim mestom dopolnil š> Marinšek, prav tako član kranlskesa Triglava. ki se je z odličnim kegljanjem v drugem delu prebil na drugo mesto. Omeniti moramo še nastop Semerla lz kranjske Save, ki je po prvem delu zaostajal za Turkom s£jkio za deset kegljev, v Novem mestu pa mu je po tem, ko je bil še kandidat celo za najvišji naslov, obrnila hrbet športna sreča In Je moral zaradi poškodbe noge zapustiti tekmovanje. Večkratni republiški ln državni prvak Miro Steržaj Je bil tokrat le tretji. Ženske so se za republiški naslov pomerile na kegljišču v Radečah ln v Mariboru. Edina predstavnica kranjskega Triglava Zorctova Je v konkurenci 24 tekmovalk s 1706 podrtimi kegljl zasedla drugo mesto, takoj za Marinčevo iz Celja. Po osmem mestu v Radečah Je v Mariboru dosegla najboljši rezultat dneva, skupni seštevek pa jo vodi na državno prvenstvo v Skopje. L. Glavač Nogometna tekma ali akcija NNNP? GODESIC — Ugibanja, kaj je družbeno pomembnejše, \e medobčinska nogometna zveza razrešila v korist nogometu. V soboto, 29. septembra, bi morali nogometaši Kondorja nastopiti poti enai sterici Bohinja na njenem nogometnem igrišču. Ker pa je tega dne potekala po vsef Sloveniji akcija Nič nas ne sme preseneti,, so igralci Kondorja dati prednost preskušanju nasth obrambnih sposobnosti in se na igrišču v Bohinju niso pojavili. tekmo valna komisija je tekmo registrirala 3:0 b. b. (brez borbe) v korist Bohinjcev. Mar ne bi nogometna zveza ob takih m podobnih situacijah preložila redno kolo? J.Starman KRANJ — Na 50 m skakalnici pokriti s plastiko je bila v nedeljo zaključna tekma sezone prireditev na plastiki. V odsotnosti najboljših članov ln starejših mladincev, ki so kot člani državne reprezentance že nekaj dni na snegu, so Imeli največ uspeha člani kranjskega Triglava, saj so zanesljivo zmagali med člani ln mlajšimi mladinci. Domačin Bogdan Finžgar je s skokom 51 m izenačil rekord skakalnice na Gorenji Savi. Največji uspeh pa so dosegli do- Poljane republiški prvak Trije na državno prvenstvo TACEN — V soboto so se za republiške naslove v Judu potegovali pionirji iz vseh slovenskih pokrajin. Tekmovanje Je v organizaciji Judo kluba Ollm-pija potekalo na kadetski šoli v Tacnu. Gorenjski predstavniki so se za prvenstvo odlično pripravili, saj Je le Robert Marklč ostal praznih rok, pa še njemu je športna sreča obrnila hrbet. Vsi drugi so se domov vrnili z odličjem. Damjan Kalan Je v kategoriji do 64 kilogramov postal republiški prvak, drugi pa Je bil v tej skupini njegov klubski tekmec Tlhomir Badiroža. V skupini do 43 kilogramov se Je Emil Bešlč moral zadovoljiti s tretjim mestom. Kalan, Badiroža in Bešlč so si s tem pridobili pravico nastopa na državnem prvenstvu, ki bo najverjetneje v Sarajevu. M. Benedik KRANJ — V soboto Je bilo na 30 m skakalnici pokriti s plastiko na Gorenji Savi letošnje prvenstvo SRS za starejše pionirje in tekmovanje mlajših pionirjev za pokal SRS. Naslov slovenskega prvaka med starejšimi pionirji Je osvojil Franc Poljane, član Triglav — Križe ln učenec osnovne šole Stor-žlč lz Križ. Bronasto kolajno pa je osvojil Igor Eržen iz Zirov. Odlično se Je uvrstil tudi Robi Člmžar (Triglav), ki je bil četrti. Izredno lep uspeh so dosegli mlajši pionirji kranjskega Triglava, saj so v tekmovanju za pokal SRS osvojili prva tri mesta. Zmagal Je zanesljivo Marin Skrjanc iz Cerkelj. Rezultati — STAREJŠI PIONIRJI: 1. Poljane (Triglav-Krlže) 240,1 (35, 35), 2. M. Debelak (Braslovče) 234,6 (34,5, 35.5), 3. Eržen (21ri) 2323 (34, 34), 4. Člmžar (Triglav) 228,9 (323, 32), 5. Erjavec (Ilirija) 2273 (33. 323). 6. Zabkar (Triglav-Krlže) 222,9 (323, 32) ln Kavčič (Žlri) 222,9 (33,5, 333), 8. Sllar (Triglav) 222,6 (33,5, 31,5); MLAJŠI PIONIRJI: 1. Skrjanc (Triglav) 215,0 (31, 303), 2. Se-menlč (Triglav) 206,0 (30,5, 303). 3. Zupan (Triglav-Krlže) 204,5 (29, 293), 4. J. Debelak (Braslovče) 202,9 (31, 31), 5. Kešnar (Triglav) 2023 (303, 30), 6. Horvat (Ilirija) 202,3 (30, 30,5), 7. Mur (Zlri) 198,1 (30, 30), 8. Halm (Bad Ausee) 191,2 (30, 29), 9. Justin (Triglav) 187,8 (27, 28,5), 10. Gorjup (Zlri) 187,4 (273, 293). J.Javornlk ODBOJKA mačlnl med mlajšimi mladinci, kjer jt po pričakovanju zmagal Roman Beton. V konkurenci starejših mladincev pa )c prvo mesto pripadlo Jeseničanu Bt- lohu. Kranjski smučarski klub Triglav Jt tako zaključil sezono uspelih tekmo vanj na plastičnih skakalnicah as Gt> renjl Savi. Skakalci pa bodo le nekaj dni nadaljevali s treningom na pustita ln v začetku novembra po načrtu odtt na sneg. Rezultati — ČLANI: 1. Finžgar (T* glav) 218,9 (483. SI), 2. Peternd (Tn-glav) 211,8 (49, 483), 3. Langus (Jest* ce) 207,1 (47, 49), 4. Plchler (Cekmc) 2023 (483. 44), S. Pudgar (PredmtjtT 1993 (44, 45), 6. Burjek (Zlri) 1712 (43J, 47); STAREJŠI MLADINCI: 1. Baki (Jesenice) 2023 (47, 453), 2. Ferlsn (ZJril 188,6 (44. 443), 3. Šinkovec (Zlri) 10J {«,5, 43), 4. Dolinar (Zlri) 159,9 (SJ, 383 , 5. Justin (Jesenice) 1473 (42, »& 6. Schark (Celovec) 137.0 (35, 34); MLAJ. SI MLADNICI: 1. Beton (Triglav) »t (453, 453), 2. Kaštrun (TrigUv-KnU 194,0 (44 , 45), 3. Jošt (Triglav-Krlie) 10J (43, 44), 4. Člmžar (Triglav) 177,7 (42,411 5. Sllar (Triglav) 1753 (403. 42). i Poljane (Triglav-Krlže) 174,1 (42, 39). J. JavornJk Namizni tenis Mladinci že pričeli GODESIČ — Pred kratkim so m u Godešiču zbrali namiznoteniškl dehte iz škofjeloške občine. Ocenili m nt-mah te igre v občini ln pripravili te* smernice razvoja namiznega teste Letos bo potekalo tekmovanje za ca* v treh kakovostno različnih ligah, fm kolo naj bi odigrali že v tem teta. medtem ko so mladinci z ligiiktr prvenstvom že pričeli. Več pozornotd nameravajo v škofjeloški občini pomuti tudi množičnim tekmovanjem b turnirjem, na katerih bt izbrali a nt kategorije občinske prvake. J. Starman Mladim prihodnost gorjanske odbojke GORJE — Odbojka ima v Gorjah že dolgoletno tradicijo. Po češkem vzoru se Je tudi v Sloveniji najprej razširila v sokolskih društvih, v Gorjah sta Pionirska odbojkarska ekipa iz Zgornjih Gori], ki se je udeležila kvalifikacij za slovensko republiško ligo: Jercle, Potočnik, Cufar, Pogačnik, Zlodej, Slivnik, Kocjančič, Ambrožič, .Poklukar, Hudovernik. — Foto: S. Skalič takšno društvo avgusta 1930 ustanoris Franc Golob in Jakob Jan. NJcfM« tradicijo danes nadaljujeta čunsb b pionirska vrsta odbojkaric lz Zfortjk GorlJ. Prihodnost gorjanske odbojke pripada pionirkam. Sprva jih je treniraš Barja Ambrožič, zdaj pa že leto m pol vadijo pod vodstvom Borisa Kodna, ki Je dal velik poudarek koi.didjtli pripravljenosti in disciplini. Obema je s svojim strokovnim pristopom k kvalitetno vadbo vzbudil med tor)«, sklml pionirkami veliko zanimanj« a odbojko, tako da danes obiskuje ttt-dlnee Je preko 30 igralk. Kot medobčinske prvakinje a letat nje leto so se gorjanske pionirk* o» koncu septembra udeležile v Žalcu krt liflkacij za vstop v slovensko repuM* ko ligo. V konkurenci s še štirimi et> paml — Tabor, Vič, Kamnik, Savtnjsb dolina — so po borbenih Igrah zaseda drugo mesto. Gladko s 3:0 to pomagale favorita kvalifikacij. Igralke \Vt z Istim izidom so odpravile še KamnU en niz so oddale proti cklpt Savinja« doline Izgubile pa so s končnim i govalcem. odbojkaricaml Tabora. Ekloa je zelo mlada, zato še zdaM ni rekla zadnje besede. Ob zavret« delu in nadaljnji organizirani vadbi x v Gorjah lahko nadejajo še ugodnega rezultatov. M.Zupts frBL 23. (MCTOiHA 1979 13.STRAN G Lr AS Jil-Zirovci pričakujejo, da bodo lahko v preurejenem domu Partizana t ^mirovali. Po pogodbi, ki so jo podpisali z Gradnikom iz Logatca, yty> biti dela končana do 20. decembra. Obnova Partizanovega doma, '*} veljala okrog 3 milijone dinarjev, je vključena v uresničevanje profet tekočega samoprispevka. S prostovoljnim dinarjem so zgradili že *Qitk pri osnovni šoli, sledila pa bo ureditev cestišča in parkirišča pri *hfW£u. — Foto: F. Perdan rm dinarjev, zato pomeni predvsem izboljšanje pogojev dela, postaja M bo dobila prostor za dežurno službo, urejena bo garaža in skla-'/>i prostor, pod streho pa bodo garsonjere za miličnike. — Foto: 'rtrdan Planinstvo v šolah tyfhi delo planinskih krožkov v kranjskih osnovrtih in '^njih šolah — Mladi sicer hodijo v gore, vendar niso organizirani .'tZERSKO — Planinsko društvo je začelo svojo izredno de-*»* pot pred osemdesetimi leti, ?» tedanji planinci pod geslom <&tocern slovenske gore začeli flfja za drugim osvajati planin- vrhove. Lotili so se tudi gradnje *femove koče na Stolu, v zad-'*> desetletju prejšnjega stoletja k*ibile prvič označene planinske " S prostovoljnim delom so Wm planinci kasneje zgradili ' *fUo drugih domov. Utos to Kranjčani prvič osvojili TOji vrh sveta, da o številnih i Mlekarskem šolskem centru. medlem ko je povsod drugje odziv slabši, najsi gre za organizirane pohode v planine ali za planinska predavanja. Vendar je tudi pri tem treba potegniti starostno mejo. Za planinstvo se najbolj navdušujejo otroci do petega razreda osnovne šole, medtem ko je v višjih razredih, podobno je tudi v srednjih šolah, glavna ovira prevelika zaposlenost učencev in mentorjev. Največji je osip ob prehodu iz osnovne šole v srednjo. Mladi sicer hodijo v gore, vendar niso organizirani. Nikogar ni, ki bi jih povezal in vodil. Zato bo v mladinski sekciji planinskega društva treba najti sposobnega vodnika, ki bo znal pritegniti mlade in ki se bo zavedal svoje odgovornosti. Obenem pa bo treba poživiti tudi delo v šolskih krožkih oziroma ustanoviti krožke tam, kjer jih še ni. H. Jelovčan V devetih mesecih 38 mrtvih na cestah Najbolj neprevidni so pešci Doslej sicer nekaj manj prometnih nesreč, toda več mrtvih — Med vzroki so kot vedno neprimerna hitrost, neprevidnost pešcev in vinjenost , Čeprav v letošnjih devetih mesecih na gorenjskih cestah ni bilo več prometnih nesreč kot v lanskem enakem obdobju, celo manj jih je bilo, pa vendarle ni prometna varnost takšna, da bi ravno vzpodbujala kakšno zadovoljstvo. V 384 prometnih nesrečah se je huje ranilo 219 oseb, 298 je bilo lažje ranjenih, 38 pa jih je umrlo. Materialne škode pa ie bilo za okoli 8,4 milijona novih din. Ce je še v prvem polletju kazalo, da bo na Gorenjskem več prometnih nesreč s hujšimi posledicami kot v prejšnjih letih, pa so bili poletni meseci nenavadno varni: avgusta letos se je na gorenjskih cestah pripetilo le 37 prometnih nezgod s hujšimi posledicami, medtem ko jih je bilo v lanskem avgustu 66, podobno pa je bilo tudi v septembru. Na žalost pa je že v oktobru spet vse drugače; takoj ko se spremenijo vremenske razmere in se vozni pogoji polabšajo, se vozniki in sploh vsi udeleženci v prometu pustijo presenetiti. Vajeni suhih cest. dobrega »prijemanja« gum in izredne vidljivosti se vozniki in drugi kar neradi prilagodijo vožnji v megli, spolzki cesti in zgodnjem mraku. Posledice se takoj poznajo: samo konec prejšnjega tedna so na gorenjskih cestah umrle tri osebe. Med umrlimi v devetih mesecih letos je kar 17 pešcev, med njimi so bili 4 otroci. Kaže, da bodo tudi letos pešci plačali največji krvni davek cestam. Največkrat je bil vzrok smrti na cesti nepravilno prečkanje ceste — tako je umrlo kar 8 peš cev, 3 pa so umrli na prehodu. Tudi sicer bi se dalo po vzrokih nesreč sklepati, da se kot pešci nikakor ne DIALOG (ALI TAKO NE BI SMELO BITI) KRAJ: podjetje Vino, Kranj, prodajalna CAS: dne 17.10. 1979 ob 11.30 KUPEC: (v prazni prodajalni, ko je slišal ropotanje v priročnem skladišču. Prodajalna praz na, brez nadzora). Dober dan! PRODAJALKA: (nič) KUPEC: (ponovno) Dober dan! PRODAJALKA: (nič) KUPEC: Dober dan! PRODAJALKA: Ne spim! KUPEC: Žalostno bi bilo, ko bi spala dopoldne na delovnem mestu ob pol dvanajstih PRODAJALKA: (ob prihodu k priročnega skladišča) Kaj bo! KUPEC: Deset steklenic piva! PRODAJALKA. Šcsttisočdvesto-petdeset! KUPEC: Zanima me rok trajnosti piva! PRODAJALKA: Nima roka, v enem mesecu mora hiti popit! KUPEC: Hvala lepa in nasvi-denje! PRODAJALKA: (nič) V._______> V Makekovi koči na Jezerskem so se krožkov v osnovnih in srednjih šolah v soboto zbrali mentorji planinskih — Foto: H. J. zmoremo pri prečkanju ceste prepričati, kdaj je prosta. Pešci so doslej zakrivili kar 55 prometnih nezgod. Težko si je predstavljati, kaj bodo prinesli še preostali trije meseci do konca leta, ko so za promet najbolj neugodni pogoji. Slabo osvetljene ceste, nanadno prečkanje cest, spolzki prehodi za pešce, vse to so prave prometne pasti, v katere stopajo pešci povsem nepremišljeno. Med vozniki je bilo letos v devetih mesecih 15 mrtvih, od tega le trije vozniki osebnih avtomobilov, 2 traktorista, 1 motorist in kar 9 kolesarjev. Smrtna bera med kolesarji je po eni strani razumljiva, saj se je močno povečalo število koles v prometu v letošnji sezoni, ven- dar pa je med žrtvami največ starejših 'JLjudi, ki so večinoma manj vešči vožnje in tudi manj sposobni za milagajanje vse gostejšemu prometu na naših cestah. Tako kot prejšnja leta, tudi v letošnjih devetih mesecih vozniki niso sedali za volan nič bolj trezni kot poprej. Med vzroki nesreč v letošnjem tričetrtletju je vinjenost na tretjem mestu, prav gotovo pa je v »kombinaciji« z drugimi vzroki bila prisotna še kje. Verjetno bi bilo nesreč zaradi vinjenosti še več, če ne -bj miličniki vinjenim voznikom preprečili nadaljnjo vožnjo in jim začasjip odvzeli vozniško dovoljenje. V devetih fncsecih se je moralo začasno posloviti od vozniških dovoljenj 678 voznikov, ki so preveč pogledali v kozarec, 141 voznikov pa je izgubilo vozniško dovoljenje zaradi drugih hujših kršitev zakona o temeljih varnosti v cestnem prometu: nevarnega prehitevanja, vožnje v rdečo luč, vožnje čez železniški prehod, ko se zapornice že spuščajo itd. L. M. KRANJ — V soboto, 20. oktobra, so gradbeni stroji KOGP Tozd Gradnje zasekali v betonske plošče magistralne ceste na Zlatem polju. Gradnja rajonskega zbiralnika za odpadne vode od Centra za usmerjeno izobraževanje proti Savi je namreč že prišla do magistralne ceste. V manj Kot tednu dni - do četrtka - bo tudi del kanalizacije, ki pelje čez magistralno cesto, že položen in zasut v globini okoli šestih metrov. Izkop in POlagan/e ogromnih cementnih cevi se bo nato premaknilo na nagnjeni teren^vse do nabrežja Save, kjer se bo kanalizacija priključila na začasni zbirni og do kanal ija L. M. — Foto: F. Perdan NESREČE SMRTNA NEZGODA MOTORISTA Sp. Brnik — V petek, 19. oktobra, nekaj minut pred 18. uro se je na regionalni cesti na Sp. Brniku pripetila huda prometna nesreča. Anton 2nidar (roj. 1963) s Sp. Brnika je peljal neosvetljen enoosni ročni voziček naložen z zaboji jabolk po desni strani ceste od Lahovč proti Brnikom. Na Sp. Brniku ga je dohitel voznik motornega kolesa Stane Trampuš (roj. 1924) iz Radovljice, ki v mraku na neosvetljeni cesti in z. zasenčenimi lučmi ni videl vozička na cesti ter zato silovito trčil vanj. Odbilo ga je v levo, kjer je priletel v osebni avtomobil Feliksa Cerarja iz Ljubljane, ki je prav tedaj pravilno po svoji desni pripeljal iz nasprotne smeri. V trčenju je dobil motorist tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče podlegel. VOZNIK PO NESREČI POBEGNIL Kranj — V soboto, 20. oktobra, nekaj minut po polnoči se je na magistralni cesti na Orchku pripetila prometna nesreča s pobegom. Anton Gregorčič (roj. 1945) iz 2abnice je prečkal magistralno cesto, pri tem pa ga naj bi zadel neznani osebni avto, ki pa nato ni ustavil. V nogo hudo ranjeni Gregorčič ni vedel pokazati mesto trčenja, niti to, kakšen naj bi bil avtomobil, ki je odpeljal proti Ljubljani. Ranjenega Gregorčiča so prepeljali v Klinični center, vzroke nesreče pa še raziskujejo. NEZGODA Z MOTORJEM Kranj — V nedeljo, 21. oktobra, ob 14. uri se je na regionalni cesti v Srednjih Bitnjah pripetila prometna nesreča. Voznik motornega kolesa Marjan Frlan (roj. 1958) z Gren-ca je vozil proti Kranju za dvema osebnima avtomobiloma. Ko se je eden od avtomobilov ustavil, da bi počakal na zavijanje v levo na stransko pot, ga je drugi avtomobil obšel po desni, voznik Frlan pa je trčil v stoječi avtomobil. Pri tem sta voznik Frlan in njegov sopotnik Janko Porenta iz Sv. Duha padla in so ju ranjena prepeljali v Klinični center. NEZGODA NA PREHODU ZA PEŠCE Kranj — V četrtek, 18. oktobra, ob 10.45 se je na Savski cesti pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Silvo Sink (roj. 1964) iz Svetja je peljal po Jelenovem klancu navzdol in v križišču zavijal levo na Savsko cesto. Pri tem pa je spregledal Slavko Klepec (roj. 1937) iz Kranja, ki je po prehodu prečkala cesto. Voznik je zaviral in skušal peša k in j o obvoziti po levi, vendar pa je kljub temu trčil vanjo. Peša-kinja je bila v nesreči lažje ranjena. L. M. Požar V soboto, 20. oktobra, okoli 19. ure je zagorela lesena baraka v Bistrici pri Tržiču, last BPT Tržič. V baraki sta bila dva kubična metra drv, ki so pogorela skupaj z lesenimi deli barake. Škode je za okoli 40.000 din. Vzrok požara še raziskujejo, po vsej verjetnosti pa gre za otroško igro z ognjem ali pa je zagorelo zaradi malomarno odvrženega ogorka. V sobto, 20. oktobra, zvečer je zagorel tudi kozolec Albince Kristan iz Reteč. Ofienj je pogoltnil del kozolca s senom, drugo so uspeli gasilci pogasiti. Vzrok požara še ni znan. Nenadna smrt v gorah V petek, 19. oktobra, je v'steni Mojstrovke nenadoma umrl avstrijski državljan Otto Leber (roj. 1905) iz Villacha. Gorskim reševalcem iz Kranjske gore je pomagal tudi helikopter, da so ga prepeljali v dolino. Zdravnik je ugotovil, da gre za srčno kap. Pokojni se je vzpenjal po severni steni male Mojstrovke skupaj s svojim sinom, ko je nenadoma omahnil in umrl. V nedeljo, 21. oktobra, pa je srčna kap zadela avstrijskega državljana Avgusta Brennerja iz Villacha. Pokojni je s skupino 25 avstrijskih planincev hodil po stezi Prisojnika, ko mu je nenadoma postalo slabo, padel je in obležal mrtev. Pokojnika so gorski reševalci prenesli do helikopterja, ki je truplo prepeljal v dolino. G L,ASU.STRAN. TOREK. 23. OKTOMA 197S Državna založba Slovenije Ljubljana Mestni trg 26 Komisija za medsebojna razmerja delavcev objavlja prosta dela ln naloge za POSLOVALNICO V KRANJU PRODAJANJE (dva delavca) Pogoj: — triletna poklicna šola (dokončana šola za prodajalce), — delovne izkušnje zaželjene. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas. Poseben pogoj — enomesečno poskusno delo. Pismene prijave z dokazili sprejema splošno kadrovski sektor ln sicer 15 dni od dneva objave. Prijave brez dokazil komisija ne bo obravnavala. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili. SGP GRADBINEC Kranj DS Skupne službe — izpostava Jesenice Titova 16 Po sklepu Odbora za delovna razmerja TOZD Industrijske in nizke gradnje Javomik objavlja proste delovne naloge in opravila TEHNIČNEGA VODJE TOZD Pogoji: — končana visoka ali višja šola gradbene smeri, — 4 leta delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj prošnje z dokazili pošljejo na naslov: SGP Gradbinec — Kadrovsko socialna služba, Cesta maršala Tita 16, 64270 Jesenice. Klub za vzrejo športnih in službenih psov Skofja Loka VZREJNI PREGLED ZA ZAMUDNIKE ZA ŠPORTNE IN SLUŽBENE PSE bo dne 28. 10. 1979 ob 9. uri v Ljubljani na Stadionu v Spodnji Šiški za nemške ovčarje, škotske ovčarje, ostale športne pasme in avtohtone pasme. V Žalcu na parkirnem prostoru za poslovalnico NAMA za kodre in ostale službene pasme. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi oglasa. Obrtnik Skofja Loka Stanovanjski fond vabi k sodelovanju kandidate za opravljanje del in nalog , HIŠNIŠKOKURJAŠKIH DEL v krajevni skupnosti Skofja Loka Pogoj: kvalificiran delavec strojne ali elektro stroke. Stanovanje zagotovljeno. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh na naslov delovne organizacije. ±INEXU^«v«oproifwthili"fc|rMW Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. v oddelku za oskrbo potnikov na Brniku SKLADIŠČNIKA en delavec za nedoločen čas 2. v tehničnem sektorju na Brniku ADMINISTRATORJA en delavec za nedoločen čas Poleg splošnih pogojev morajo kandidati Izpolnjevati Se naslednje posebne pogoje: Pod 1.5 — poklicna šola trgovske smeri, — ali osnovna šola in tečaj za skladiščno poslovanje. Pod 2.: — srednja izobrazba ekonomske ali administrativne smeri, — dve leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih. Predvideno je trimesečno poskusno delo. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni od dneva objave na naslov: Inex Adria Aviopromet, Ljubljana, Titova 48. Podrobnejše informacije lahko dobe kandidati po telefonu nt št. 064 23-647. M alples Industrija pohištva Železniki objavlja na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa odbora za kadre naslednja dela in naloge: v DSSS KNJIŽENJE POTROŠNIŠKIH KREDITOV Pogoji za zasedbo: — dokončana srednja ekonomska šola, — dve leti delovnih izkušenj na opravilih ekonomske smeri. Za navedena dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave s potrebnimi dokazili sprejema kadrovsko socialni oddelek DO Alples Železniki v roku 15 dni po objavi. ® DISKONT O Z IVI L, A VELETRGOVINA - KRANJ TOZD VELEPRODAJA Ce n\ene V njej vam je na voljo širok izbor prehrambenih artiklov in gospodinjskih potrebščin v večjih količinah po nižjih cenah p* le redno ob* Prodajalna je odprta od ponedeljka do četrtka od 9. do 16. ure, v petek, od 8. do 17. ure in v soboto od 8. do 12. ure. Obiščite prodajalno in se sami prepričajte o ekonomičnosti nakupa MALI telefon OGLAS! 23-341 PRODAM Prodam »PUNTE« in »BANKINE«. •5tnka 46, Kranj 8621 rrodam SOBNI JAVOR (primeren c u balkon). Belec Cilka. Zg. fenje 120 8425 rr«lam drobni KROMPIR. Pod-^ Ž, Kranj 8481 MM KRAVO po izbiri. Po toč *Pavel,Grenc 11. Skofja Loka 8493 >rodam dobro ohranjeno SPAL-m Ogled od 14. ure dalje. Vida 'ftman, Frankovo naselje 52, tya Loka 8529 godno prodam KUHINJO Mar-I up 1968. Sever, Radovljica, Can-%)tw S, tel.: 754367 8625 Prodam trajnožarečo PEC. Cer-■s* 149 — nasproti trgovine Cen-* 8626 Prodam 400 kg težkega plemen *ep VOLA. Šmartno 22, Cerklje 8627 •Vodam R02E — fuksije, za na vojtke police. Zalog 54, Cerklje 8628 fodno prodam drobni KROM-I in semenski KROMPIR igor. "«lj< 17, Cerklje 8629 Vodarn nov nerjaveč STEDIL-•i na plin in elektriko. Letence j, Golnik 8630 V/lam nov stereo-kasetni TRAN-•OTOR. Gorenc Milan, Delavska l Stražisče 8631 Vodam ćrnobel TELEVIZOR s ^eilizatorjem in sobno ANTENO. k/ai Franc, Siškovo naselje 23, ':-c 8632 Vodam barvni TELEVIZOR Go-V Sever, Puštal 33, Skofja Loka 8633 '-odam dva PRAŠIČA za dopisi« Velesovo 45, Cerklje 8634 Prodam popolnoma nov KRZNEN Uk, beš barve, št. 42, strižena k OVRATNIK lama, cena 6.500. %macije po telefonu 24-635 8635 Vodam dva PRAŠIČA, težka po ^ Dragočajna 10, Smlednik 8636 rv/jam rabljeno SPALNICO. Zg. M 126, Cerklje 8637 SARVNO TELEVIZIJO Gorenje. <•'> 4 mesece in GLASBENI VsTER (gramofon, magnetofon, zvočnika), star dva meseca. v garanciji, nujno prodam za 48.000 din. Zraven dam tudi 30 LP PLOSC zastonj. Darko Mežek, Loka 56, Tržič 8638 Prodam trajnožarečo PEC EMO — plamen. Dražgošc 27, Železniki. Ogled popoldan 8639 Prodam STROJ /a POMIVANJE POSODE, še v garanciji, možnost kredita. Informacije po telefonu 061-346-567 — dopoldan. Nastran 8640 Prodam termoakumulacijsko PEC, 3 kVV in RADIO-KASETOFON Grun dig 6000. Voga, Preddvor 1. bližina hotela Bor 8641 Ugodno prodam KRAVO, KONJA, MLIN na kamen — šrot. OBRAČALNIK, jiogon na kosilnico SIP. Ogled možen vsak dan od 16. ure dalje. Zaplotnik, Zg. Veterno 1. Križe pri Tržiču 8665 Prodam CISTERNO ZA KURIL NO OUE. 40001. Breg ob Savi 66. Prevozne storitve za družbeni ln privatni sektor opravljam hitro in solidno. Belhar Matiaž, Slap 22., Tržič, tel. 50-131. kupim Kupim PRIKOLICO za vleko vozil. Ponudbe po telefonu 23-948, Kranj, Hribar 8478 Kupim dva enaka, dobro ohranjena dvo ali trokrilna OKNA, ena VRATA (200 x 80) in vhodna VRATA za hišo. Pantelič, Zlato polje 3/c 8642 Nujno kupim 3 kv. m BUKOVEGA PARKETA (4 x 35). Cirič Rafko, tel.: 23-243 8643 vozila --- i,Sp C? Glaa. Kranj. Ulic« M ose tipU* 1. Stavek: TK Gorenjski ttfraaj, tisk: Združeno podjetje IMUU pravica, Ljubljana. Kopi j*ti 1 - Naslov uredništva in Jan Urta: Kraaj. Moae Pijndeja T- Tekati račun pri 8DK v Kra-*K«vtlki - Te- Mat glavni urednik, odgovorni : aduk ta uprava 22-241. nredni-! s»J14U, aoviaarji 21-S60. malo-(dant in aaroentSki oddelek iMl. - Narocaiaa: letna 325 din. pdKaa 171 dia, cena na 1 »tevilko r iaaartoii s dinarjev. - OproMe-MpaaKaega davka po pristojnem uaeaju 421-1/72. A Ml H BRLAK. 1974. 65000 km, opremljen in dobro vzdrževan, prodam.Špchar Ivan, Britof 325 (za gasil, domom 200 m). Prodam dobro ohranjen R4, letnik 1974. Ponudbe po telefonu 25-993. stanovanje 21, Dražgoška 5. Kranj 8560 Prodam ZASTAVO 750. letnik december 1973 — obnovljeno. Demšar Tomaž. Na Kresu 37. Železniki 8590 Po ugodni ceni prodam ZASTAVO 750, starejši letnik. Cesnik. Sorli-jeva 17. Kranj 8644 Prodam ŠKODO 1000 MB, celo ali po delih in STROJ za ZASTAVO 750. Naslov v oglasnem oddelku. 8645 Prodam avto AMI 8. letnik 1974. za 2.5 SM. Likar Roman, Dob rače vo 87. Žiti 8646 Prodam letos obnovljeno ŠKODO S-100. letnik 1973. registrirano do oktobra 1980. Kržišnik Zinka. Staneta Žagarja 27. Radovljica 8647 Prodam avto AUSTIN 1300 spe-cial, letnik 1973. Ster. Cerklje 145 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1971, registrirano za eno leto. Ci perle, Dvorje 31, Cerklje 8649 Prodam generalno obnovljeno ZASTAVO 750. starejši letnik. Mlaka 113. Kranj 8650 ZAHVALA Ob smrti ROZALIJE DEMŠAR se najlepše zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, osebju Zdravstvenega doma Železniki za zdravljenje in obiske na domu, g. župniku za lep obred ter vsem ostalim, ki ste jo v času bolezni obiskovali in spremili na njeni zadnji poti. Domači! Rudno, 11. oktobra 1979 m? JELOVICA JELOVICA TOZD Trgovina Skofja Loka R A Z P RODA J A opuščenih prodajnih programov stavbnega pohištva, sejemskih artiklov, vzrorcev in prototipov: — notranja vrata s podboji (furnirana krila, večjih izvedb, večbarvni podboji raznih dimenzij), — okna vseh programov (belopleskana, naravna, zasteklena), — kovinske mreže za kletna okna, — ostali artikli (senčila, vhodna in garažna vrata). v času od 24. 10. 1979 do 31. 10. 1979 vsak dan od 8. do 16. ure in v soboto, od 8. do 12. ure v skladišču Jelovice nasproti Veletrgovine Loka. Vse informacije daje maloprodajna trgovina v Škof j i Loki, Kidričeva 58, telefon 61-185. Prodam AUDI 10n-S. Tavčarjeva 24, Radovljica g65f ,oPTodam ZASTAVO 101. letnik 2*77. registrirano do maja 1980. Peljhan Jože. Breznica 37 8652 Prodam ZASTAVO 1300. Dolžan Stanko. Mlaka 47. Kranj 8653 „™daAm R12. Informacije tel.: 2*4)80. Cepin Drago. Janeza Puharja 4, Kranj 8654 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1979. v račun vzamem ZASTAVO 750, letnik 1975/76. Telefon 754321. Pengal, Gradmkova 65. Radovljica 8655 Prodam spredaj karambolirano (školjko) Zastavo 101. letnik 1973. Ogled možen vsak dan po 16. uri. Alojza Rabiča 40. Mojstrana 8656 Prodam CITROEN GS club. letnik 1976. prevoženih 47.000 km. Informacije tel.: 21-213 — Kranj 8661 Prpd3™ dobro ohranjeno ZASTAVO 101. letnik 1974. Zorman Franc. Dvorje 92. Cerklje 8666 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Ogled vsak dan od 15. do 16. ure. Thaler, C. l.maja 59, Kranj 8662 zaposlitve Ce ste spretna SIVIUA in iščete delo, vam nudim zaposlitev ŠIVILJE za šivanje v butiku. Delo je v Medvodah, OD po dogovoru. Telefon 06447-278 8659 Zaposlim FRIZERSKO POMOČNICO. FRIZERSKI SALON ELVI RA, Park hotel Bled 8414 Službo dobi delavec, ki ima veselje do dela v LESNI STROKI, lahko je tudi nekvalificiran, in delavka za ročna dela v isti stroki. ŽITNIK ZLATA, Kranj, Jezerska c. 72. tel.: 26-386 — v popoldanskem času. 8657 Iščem INŠTRUKTORJA za novo matematiko, za sedmi razred. Oglasite se na Moša Pijade 7, stanovanje 10. Kranj 8658 Redno ali honorarno zar>oslim delavko v KOVINSKI STROKI. Sifrer. Preddvor 148. tel.: 45-148 stanovanja STANOVANJE nudim mlajši upokojenki ali zakonskemu paru, zaradi družabništva ali skupnega gospodinjstva. Hiša z vrtom nedaleč od Kranja. Ponudbe pod: Upokojenka na deželi 8608 Pošten zakonski par brez otrok išče GARSONJERO aH SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Naslov in Št. telefona v oglasnem oddelku. 8663 obvestila; Dotrpela je naša ljuba in dobra FRANCKA UROK roj. Vari Na zadnjo pot jo bomo pospremili v sredo, 24. oktobra 1979 ob 15.15 izpred hiše žalosti na pokopališče v Poljanah. Žalujoči: mož Milan, hčerki Majda in Metka, brata Evgen in Tone ter sestra Minka z družinami. Poljane, Preddvor, Medvode AKADEMSKI KOMORNI ZBOR — KRANJ, vabi k sodelovanju moške, starejše od 18 let. Sprejem novih pevcev bo do 15. novembra, v pevski sobi Gimnazije Kranj ob 20. uri in sicer vsak PONEDELJEK in ČETRTEK. Vabljeni! 8623 Cenjene stranke obveščam, da vršim non-stop TAXI PREVOZE. Telefon 23-948, Kranj, C. na Klanec 8/j 8487 SERVIS za čiščenje: »tepihov«, tapisoma in itisona, izvršuje storitve. Telefon: 224)43 8664 KRIZANTEME, dobite v Podbrez-jah v VRTNARIJI GOMZI. (Nasad smo preselili v drugi del vasi Pod tabor) prireditve PLES. v petek, 26. JO., ob 19. uri na Primskovem. Igra ansambel TRGOVCI. I poznanstva Moški srednjih let, treznega značaja, nekadilec, želi spoznati žensko do 45 let starosti, zaradi poroke. Šifra: Dom 8490 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata ANTONA BOGATAJA se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, pomoč, podarjene vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti vsem sosedom, sorodnikom, vaščanom in znancem, organizaciji SGP — Tehnik, sodelavcem sektorja v Poljanski dolini, sodelavcem vzdrževalcem Železarne Jesenice — hala Javornik, zdravnikom in strežnemu osebju Bolnice Jesenice, g. župniku iz Gorenje vasi za lep obred in pevcem iz Gorenje vasi za žalostinke. Žalujoči: žena Ivana, sinova Slavko in Tone z družinama ter ostalo sorodstvo! Gorenje brdo, Javornik, 17. oktobra 1979 V 82. letu je preminil dolgoletni sodelavec ANTON PERNUŠ PTT upokojenec Od njega se bomo poslovili v torek, 23. oktobra 1979, ob 15.30 izpred mrliške vežice v Kranju. Osnovna organizacija sindikata TOZD ZA PTT PROMET KRANJ Neobveščenost se maščuje Kaj imamo danes v Sloveniji na področju informiranja? Če pogledamo na hitro, našega delovnegi človeka in občana informirajo osrednja in lokalna sredstva javnega obveščanja, tovarniška glasila, glasila krajevnih skupnosti in INDOK službe tam, kjer sploh so. Informacijo dobiva tudi v obliki zajetnih kuvert na delegatsko mizo, informacijo dobiva v medsebojnih pogovorih, na sejah, na sestankih. Nobenega dvoma ni, da smo dosegli določene uspehe na področju informiranja, a smo pravzaprav še daleč od resničnega in vsestranskega informiranja delovnega človeka in našega krajana. Krajevni bilteni, ki izhajajo, so sicer spodbudni, a še vse premalo za stalno in vsestransko informacijo, tudi o vsebini in vlogi tovarniških glasil bi se dalo na široko razpravljati. Povsod pa, kamorkoli se že obrnemo, tudi do lokalnih in osrednjih sredstev javnega obveščanja, pa tarejo službe obveščanja kadrovske, materialne in druge težave. Ce ostanemo kar na lastnem, gorenjskem pragu, lahko ugotovimo: imamo tovarniška glasila, med njimi kot rajboljšega jeseniškega Železarja, imamo nekaj INDOK služb, nekaj krajevnih glasil, dve lokalni radijski postaji in lokalno glasilo. Povsod se otepajo s kadrovskimi problemi, povsod ovira uspešnejši razvoj materialna osnova, ki si jo vsaj profesionalni delavci morajo zagotavljati kakor vedo in znajo, se pravi z oglasi in reklamami in kot posledica je njihova večja ali manjša, predvsem pa nespremenljiva odvisnost, zavestno zatiskanje oči pred napakami tistih, ki te materialno vzdržujejo. Vsekakor to ni problem številka ena, je pa eden izmed hudih in samoupravno popolnoma nevzdržnih problemov. Današnjemu samoupravljalcu in delegatu pa moramo zagotoviti kar najbolj dosledno in najbolj objektivno informacijo, če hočemo, da bo lahko uspešno delal, se dogovarjal in odločal. Vse vajeti samoupravnih, družbenoekonomskih in političnih odločitev so v njegovih rokah, zato neinformiran ali deloma obveščen ne more odločati ali pa odloča napačno. Posledice so hude in občutne, čeprav se tega še ne zavedamo ali se nočemo zavedati. Saj se moraš kar zgroziti, ko ti občan odgovori na vprašanje, kdo v kulturi, izobraževanju, zdravstvu odloča, takole: oni... tam zgoraj ... zaposleni. Koga smo informirali, komu smo dan na dan pisali, koga obveščali? Ostane spet vprašanje, kako smo to delali in ali smo sploh zadovoljivo delali? Ostane, kot na dlani, da smo informiranje podcenjevali s tem ko mu še danes ne priznavamo tiste vloge, ki jo ima. Ostaja nekje ob strani kot da sicer mora biti, a se bo že samo od sebe krepilo in razvijalo. Samo po sebi ali zgolj ob prizadevanjih peščice pa se ne bo ničesar porodilo, zato bodo morali povsod po občinah dati kar največ poudarka predlogu zakona o družbenem sistemu informiranja, ki prihaja v razpravo. D. Sedej Jubilej kranjskega gasilstva Te dni praznujejo v kranjski občini stoletnico organiziranega gasilstva v Kranju — Slovesnosti bodo sklenili v soboto popoldan z mimohodom gasilskih enot po Kranju in proslavo, med katero bo imel slavnostni govor Martin Košir KRANJ — Velik požar, ki je 1878. leta uničil vasi Huje in Klanec, je bil povod, da je tedanji župan Karel Savnik leto zatem pozval kranjske meščane k ustanovitvi požarne brambe. Tako je bil prvi občni zbor Prostovoljne požarne brambe v Kranju že novembra 1879. leta, ko je k društvu pristopilo 36 aktivnih in 90 podpornih članov. Ob aktivnem delovanju se je kranjska požarna bramba razvijala še naprej; ob desetletnici ustanovitve je društvo imelo 5 častnih, 66 delovnih in 68 podpornih članov. Požarna bramba se je 1907. leta preimenovala v Prostovoljno gasilsko društvo v Kranju, ki je svojo gasilsko dejavnost uspešno opravljalo med prvo svetovno vojno in po njej. Leta 1932 je sprejelo dva poklicna gasilca, v tistem času pa je poskrbelo tudi za nakup sodobnega reševalnega orodja. Pred drugo svetovno vojno se je del članov društva boril za napredne ideje, med njo je sodeloval v narodnoosvobodilni borbi, do njej pa se je društvo vključilo v obnovo domovine * s prostovoljnim delom in družbeno dejavnostjo. Kraniska občinska skupščina je 1959. leta ustanovila prvo poklicno gasilsko enoto, ki je 1961. leta prerasla v večjo, nato pa so 1973. leta ustanovili Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo. Razen tega de- Pet zlatih Pretekli petek je posebna strokovna komisija na sejmu opreme v Kranju ocenila 150 izbranih razstavljenih primerkov in petim najboljšim podelila zlate medalje za kvaliteto. Tako je Železarna Jesenice dobila zlato medaljo za metalni podboj za vrata, Lončarska zadruga Komenda za kakovost izdelkov in ohranjanje tradicije lončarstva v tem koncu Slovenije. Steklarna Hrastnik je dobila medaljo za kvaliteto in oblikovanje steklarskih izdelkov, novomeški NOVOLES pa za kopalnico KOLPA. Za moderno oblikovanje v kombinaciji stekla in kovaštva pa je dobil zlato medaljo samostojni obrtnik Miroslav Peršolja iz Nove Gorice. Pri izvirnosti op'reme razstavljenih prostorov so se tokrat posebno izkazali tekstilci, katerih nastop je komisija ocenila še za posebno kvaliteto sejma. Tu so bili IBI, Almira, Tekstilindus in Vel ana. Zal, tudi tokrat ni bila predstavljena gorenjska tekstilna industrija v celoti. D. D. Za Železarno Jesenice je zlato medaljo, ki so jo dobili za metalne podboje F Perda pr6 direktor prodajnega sektorja Jernej Hočevar. — Foto: ČASOPIS GLAS V VSAK GORENJSKI DOM SPOŠTOVANI BRALEC! časopis lahko naročite vašemu pismonoš po telefonu 23-341, ali na naš naslov. V vašem interesu je, da Glas naročite takoj, saj ga boste tako do konca letošnjega leta dobivali brezplačno. CP GLAS 64000 Kranj M ose Pij ade 1 ■K- NAROČAM GLAS Ime in priimek. ...... Stanovanje:............... Pošta:...................... luje danes na območju mesta Kra-in v okolici šest prostovoljnih o-silskih društev in tri industrijska gasilska društva. Ker je kranjsko gasilsko društvo in njegovo članstvo med stoletnim delovanjem zavzemalo vidno mesto v družbeni dejavnosti mesta in občine Kranj, je pokroviteljstvo nad praznovanjem stoletnice organiziranega gasilstva v Kranju prevzela kranjska občinska skupščina. Za počastitev tega jubileja so od 21 do 27. oktobra pripravili vrsto prireditev. Tako so minulo nedeljo dopoldan imeli pionirji, ki so 9hJ gasilskih društev, finalno tekmovanje v kvizu Preprečujmo požare, včeraj popoldan pa so imeli sektorsko mokro vajo gasilci na Kokna Takšne vaje se bodo vrstile vse do konca tedna v še več krajevnih skupnostih kranjske občine; danes ob 14. uri v Podbrezjah, jutri i 16. uri v Zabnici, v četrtek ob lć.un v Cerkljah, v petek ob 18. uri pa v Kranju, kjer bo pol ure pred vajo tudi gasilska baklada. Slovesnosti v počastitev stoletnice organiziranega gasilstva v Kranju bodo sklenili to soboto, 27. oktobri Ob 15. uri bo pri kranjskem osi skem domu zbor gasilcev, ki bodo ob 15. uri in 50 minut imeli s svojimi enotami in vozili mimohod do Savskega loga. Tu bo v hali A Gorenjskega sejma ob 16. uri sklepna slovesnost, med katero bo imel slavnostni govor republiški sekretar za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Martin Košir, na njej pi bodo tudi prebrali kroniko o der> vanju kranjskih gasilcev, poddin odlikovanja in priznanja zaslužnim gasilcem ter razglasili tekmovalne rezultate. Po proslavi, ki jo bodo konfali s kulturnim sporedom, bodo za udeležence pripravili družabno srečanje. S. Saje NAKLO — Minuli četrtek so slovesno odprli novo trgovino diskont Veletrgovine Živila v Naklem. — Foto: F. Perdan Poceni v Živilih Veletrgovina 2ivila Kranj je odprla v Naklem novo diskont trgovino s prehrambenim blagom — Sodobna trgovina na,samopostrežni način in velika izbira Naklo —Veletrgovina Živila Kranj in vsa Gorenjska jc 'bogatejša za lepo sodobno;- trgovino v Naklem. Trgovina nudi pestro izbiro prehrambenega blaga, alkoholnih in brezalkoholnih piiač. osnovnih gospodinjskih potrebščin, delikatesnih izdelkov, sadja in zelenjave v večjih količinah in ob precej manjših cenah kot v ostalih trgovinah. Trgovino diskont, ki je prav gotovo ena izmed največjih in najlepših na Gorenjskem, so zgradili zraven svojih skladiščnih prostorov ter poskrbeli tudi za ustrezna parkirišča. Diskont ima 260 kvadratnih metrov prodajne površine, veljal pa je skupaj z izgradnjo parkirnih prostorov 6 milijonov dinarjev. Parkirišča sprejmejo okoli 100 osebnih avtomobilov. Živila, ki imajo zdaj po vseh gorenjskih občinah skupaj 118 proda- jaln, zaposlujejo 900 delavcev, so diskont trgovino odprla prav poleg skladišč, tako da nimajo transportnih stroškov. Blago in izdelki bodo vedno na razpolago in bo zato trgovina vedno bogato založena. Pri nas so diskont trgovine redke, zato tudi še naša proizvodnja nima vpeljanega načina in postopka, da bi pakirala blago v večjih količinah in jih ponujala na tržišču po dostopnejših cenah. Cene v diskontu v Naklem pa so zelo sprejemljive in okoli 10 odstotkov nižje kot v drugih prodajalnah. Vsekakor je trgovina diskont v Naklem še en delovni uspeh Veletrgovine Živila iz Kranja, potrošnikom Naklega in vse Gorenjske pa dobrodošla ponudba večjih količin prehrambenega in drugega blaga. D. Sedej Priprave že stekle Vrsta spremljajočih dejavnosti 8. sejma opreme in sredstev civilne zaščite zahteva dolgotrajne priprave — Seminar in praktična vaja o reševnaju iz ruševin, vode in plazu Kranj — V petek se je v Kranju sestal izvršni odbor 8. sejma opreme in sredstev civilne zaščite, ki bo v prostorih Gorenjskega sejma od 2. do 6. junija prihodnjega leta. Na pripravljalnem sestanku -~- vodil ga je predsednik izvršnega odbora dr. Alimpije Andelski — sb predstavniki Gorenjskega sejma, zveznega in republiškega sekretariata za ljudsko obrambo ter oddelka za ljudsko obrambo skupščine občine Kranj sprejeli vsebinsko usmeritev sejma in program spremljajočih dejavnosti. V času sejma in opreme sredstev civilne zaščite naj bi v Kranju potekal seminar o problemih reševa nja, ki naj bi zajel teoretska razmišljanja o reševanju iz ruševin, iz vode — reke in morja ter izpod zemeljskih plazov. Seminarski del bo do slušatelji, člani štabov civilne zaščite v krajevnih skupnostih in v organizaoijah združenega dela in predvsem člani občinskih štabov, dopolnili z ogledom demonstracije opreme in sredstev za reševanje ter s praktično vajo, ki jo bodo pripra vile specializirane enote oddelkov civilne zaščite. Za teoretični del bo poskrbel zvezni sekretariat za ljudsko obrambo, praktično vajo pa je izvršni odbor zaupal republiškemu sekretariatu in kranjskemu oddelku za ljudsko obrambo. Zaradi številnih spremljajočih strokovnih dejavnosti so se priprave na 8. sejem opreme in sredstev civilne zaščite, na največjo tovrstno prireditev v srednjeevropskih drža vah, pričele že zelo zgodaj. Vsebinska usmeritev sejma je v rokah zveznega sekretariata za ljudsko obrambo in Centra za civilno zaščito, za tehnično izvedbo pa bo, tako kot vedno, poskrbel organizator vseh Šestih sejemskih prireditev v Kranju — Gorenjski sejem. Vstop bo tudi tokrat brezplačen, zato naj bi si sejem, ki ima predvsem vzgojno izobraževalni značaj, ogledalo čim več delovnih ljudi in občanov Gorenjske, Slovenije in Jugoslavije CZ. DEŽURNI NOVINAR tel 21-860 Knjižni sejem — Danes, 23.oktobra, se v Beogradu začenja X mednarodni knjižni sejem. Prireditev, ki bo trajala do 30. oktobra, bo omogočila pregled književne ustvarjalnosti vseh naših narod« in narodnosti ter medsebojno spoznavanje dosežkov na tem podrt* ju. Na tem sejmu bo 166 domačih in več tujih razstavljavcev predstavilo okrog 12 tisoč naslovov. Alžirija praznuje — V Alžiriji je že vse na red za praznovanj* 25. obletnice narodne vstaje v tej deželi. Te dni se v vsej državi r* ćenjajo velike politične manifestacije, športne in druge priredit«. Kot je sporočilo alžirsko vodstvu bodo 1. novembra priredili tudi veliko vojaško parado. Preduie-no je, da bodo na to svečami povabili več tujih državnikov. Železniška nesreča — Včeraj. 22. oktobra, je nekaj pred 1'gS zjutraj prišlo pri Nišu do železniške nesreče. Brzi vlak. ki je M na progi Beograd—Niš, je trti! v stoječi vlak. Kot je razvidno iz prvih podatkov o nesreči, jc bik) v trčenju vlakov ranjenih okrof deset oseb. Prepoved množičnih zborovanj — Kot sporočajo tuje tiskovne agencije, je bilo med nedavnim streljanjem na množice v osrednji Indiji ranjenih in ubitih \?č oseb. Demonstranti so se zbrali v protest proti policiji, ki ni hotela dati podatkov o smrti nekega otroka. Zvedelo se je, da.so zaradi demonstracij oblasti prepovedale vsa množična zborovanja. Sestanek o akupunkturi -Danes se v Kolombu začenja sestanek strokovnjakov za akupunkturo iz dežel v razvoju Ta starodavni način zdravljenja : vbadanjem igel v kožo je namreč v teh deželah še močno razširjen zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za nabavo sodobnih medicinskih sredstev. Na sestanku bodo razpravljali o več strokovnih vprašanjih s tega pod roči vso pozornost pa bodo posve:': tudi problemu pomanjkanja StTO kovn jakov za akupunkturo, kar | je največja ovira pri uporabi te medicinske metode. Nov satelit — Sovjetski strokovnjaki so izstrelili v vesolje nov satelit, ki bo služil za telekomunikacijske zveze v tej državi Satelit bo zagotavljal telefonske /veze z oddaljenimi področji Sovjetske zveze, tamkajšnji prebivalci pa bodo z njegovo pomočjo lahko spremljali tudi prenose te levizijskih oddaj. Vreme — Vremenoslovci ta danes še obetajo suho vreme ia razmeroma topel jesenski dan. S. Saje