2. številka. V Trstu, v sredo 7. januvarja 1891. Tečaj X E D I N O S T" dvakrat n> teden, vsako ireso in i.obotc oh 1. uri popoludne „Edinost" stane: «h rse leto gl. 6.— ; ixven Avst. 9.— gl. (A polu leta „ 8.—; „ , 4.50 , na četrt leta „ 1.50; . „ 2 2», 1'osnmiriie steviike ne dobivajo t pro-dnjainicah tobak« V Trstu p« « nov.. v tlorisi in v Ajdovičini po «t tiot. "Ma naroćbo brei priložen« naročnine npravniitvo n« ostra. EDINOST OfflMi in otnanlla »e rakune po 8 no« »rmiicH t petitu ; t.n naslov« r. debelimi Arkami »e plaruje prontor, kolikor bi k« obneglo nnva4rrih vrstic. Poslana, Javne zahvale, osmrtnice itd m rtu" u ne po pogodbi. Vhi dopisi se pošiljajo uredniAtvu ▼ uliei ( erintift At. 25. Vsako pismo moru biti 1'ritnkoTnno, ker nefrankovana »»e iie sprejemajo. Rokopisi s« ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate prejema apravnlitvo ▼ ulici Carintia V8. Odprte reklamacije so proste poštnine Jl Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V »dlonit J» mri . Vabilo na naročbo. Ob nastopu novega leta obračamo se po stari časnikarski navadi do naših častitih naročnikov. Jedini naš namen je koristiti narodu našemu; a da nam je možno vestno vršiti to svojo nalogo, treba je, da nas tudi naročniki naši istotako vestno podpirajo. Prosimo torej, da nam dosedanji naročniki ostanejo zvesti in da nam pridobe novih, kjer le morejo. Izdatna podpora od strani slavnega občinstva nam bode v posebno izpod-bujo v sveti borbi naši. Cena listu je: za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.60 Uredništvo In upravniitvo. Politično društvo „Edinost". Sitno je res, ako te dolžnost veže, da zopet drezaš, ko si že tolikokrati drezal. Ako si že toliko in tolikokrati trkal na jedna in ista vrata, se ie tciko odločiš, da bi se zopet bližal onim vratam. Zaporedni nevspehi zruši jo polagoma veselje do nsdaljnega delovanja in tudi brezuspešnega prošenja se človek nekako naveliča. Mi pit tnoramo danes — narodna in časnikarska dolžnost nas v to sili — zopet drezati, ko smo že tolikokrati brezvapešno drezali; trkati moramo na vrata, ob katere smo že čestokrat trkali, ne da bi ae nam bila odprla, ali vsaj na stežaj ne, kakor bi bili želeli. Stopiti nam je danoB sopet pred slavuo slovensko občinstvo se ataro, večkrat že izraženo prošnjo. Prošnja ta pa se tiče jednega najvažniših naših zavodov, tiče »e „Edinosti", političnega društva za Primorsko. PODLISTEK. Predstop in papirnati dvoboj. Humoreska. — Spisal Fereno Zakrajski. Mosto selec. (Dalje.) „To ne gre. Bilo bi sramotno od mene pred Bogom in ljudmi. Poleg etikete govori za Vas i to, da sem jaz tako rekoč tukaj doma. Kde se je pa videlo, da je kdaj predstopal hiše gazda P Toraj prosim .. „E, prazni j«, gospod polkovnik ! Predstoji je Vaš ! Jaz se ne zmaknem preje z mesta. Ali hočete, da Vas opozorim . . Da da, Vi me silite. Dobro veste, da se Vaš rod in prirod popolnem jednačita mojemu. Vaša rodbina pobaronila se je za križanskih voj9k. Vaš grb je brez madeža; poleg tega Vaše svetinje . . . „Vse res, gospod državni tajnik. A naopak, Vaše baronstvo ni manje 9taro in čaatito ; polog tega zasluge Vaše . . . •Blagovolite, molim Vas . . .* „No, gospod polkovnik, predBtop je Vaš. To je liki zapečatjeno. Saj jaz ne prevzdignem noge preje. Tudi se mi nikakor ne mudi . „ltes, todi ste dejali, dn ste popolnem prosti. Spominjam se dobro." Naše politično društvo je na dobrem glasu, vsaj pišejo razni naši listi le pohvalno o njem; spominjamo se, da se je cel6 stavilo v izgled nekemu drugemu političnemu društvu. Potemtakem bi nas utegnil blagohotni čitatelj vprašati: Kaj pa čete še, bodite veseli in zadovoljni, da je tako! Navidezno je stvar rea nekako čudna, ali odgovor na tak ugovor nam je kaj lehak: društvo kot t ako, v svoji celoti, ne zasluži nikake hvale, vsakako pa jo v resnici in v polni meri zasluži njega marljivi odbor. Tako razmerje v političnem društvu pa je povsem nezdravo, kajti pri taoih razmerah sloni vse politično delovanje, katerega vrhovni voditelj bodi to društvo. |e na ple-čah malega števila v odboru sedečih uiož. Ako pa je tako, ne more biti govora o v i d n i h z d a t n i h v a p e h i h. Hvala, ki smo jo izrekli sedanjemu odboru političnega društva „Edinost", je povsem zaslužena. Ni ga morda političuega društva mej Slovenci, kojega odbor bi se tako pogesto shajal, posvetoval in ukrepal, kaj in kako bi bilo ob tej ali oni priliki storiti ua korist naši narodnosti, kakor se dogaja uprav pri našem društvu,' Ali kaj pomaga vse to, a k o n u najde v š i r š i h krogih, v masi naroda, prepotrubne zaslombe! Odbor je res duša delovanju vsacega društva: društvo brez pravega odbora, je sicer morda velik in navidezno jako lep mehanizem; a je mrtev mehanzem, kateremu nedostaje pravega motorja, ki bi gonil vsa njega kolesa in kolesca. Toda krivo sodi oni, koji toeni, da popolnem zadošča, da je Je odbor marljiv, drugo občin-atvo pa da nima drugih dolžnosti, nego roki križem držeč kritikovati delovanje tega odbora. Ako to velja za društva v obče, velja to v veliko veči meri za politična duštva. Politično društvo, koje ni razširilo korenin in vej svojih v vse slojeve ljudstva; ako ne more po vsej pravici reči, da ima ve- . Posla nimam nikakoršnega, to je istina. Odšle sera danes brez vsake dolžnosti. Če se mi mudi, hitim za to edino, da se kje na prostem, denimo na javnem vrtu, razveselim Vaše prisotnosti, skušnje in dovtipov. Toraj, molim Vas prijateljski, poslužite se predstopa, da mi tem hitreje izkažete ljubav . . Prosim ! . . .u „Da Vas, zadovoljim, samo zato. Pro-sim, gospod tajnik, /»pomnite si, samo in edino *ato naj predstopim, da-si mi je to sila teško. A prosim, na stopnjicth takoj vštric !• Polkovnik Balutira in korači do prve stopnjice. Tu bo ustavi, poprasne se za ušesom in veli skoro jokavim glasom: „Gospod tajnik, ni mi možno! V nogah me lama, noče se mi. Ne ne, stokrat no! Da bi Vam jaz toliko krivico učinil. Oprostite, tolicega nisem zmožen. Raji grem zvižgajočej krogli na bojišči naproti samovoljno, nego bi . ." „Gospod polkovuik, Vi me silite, da se tu grozno in nezaslišano pregrešim zoper etiketo (same misli me je groza !) in pravico. Toda, ker tako molite, naj bude. A greh je Vaš." Državni tajnik ae odkrije pred polkovnikom. Tudi on pride do prve stop njice ; a tu se ustavi ter se obrne nekoliko liko ma«o naroda za svojim hrhtom, ne M»re doaezati pravih vspehov in se ne iime popeti do pravega vzleta, ker mu nedostaje v to prepotrebnih peruti. I«tino to občutimo posebno mi Slovenci. Ni težko to dokazati. Menimo, da je vsakemu zavednemu Slovencu znano, kaki nazori da vladajo — žal Bog. da je tako ! — v odločilnih krogih glud« narodnega gibanja mej nami. Le poslušajte tega ali onega vladnega moža, le čitajte ta ali oni nemško-liberalni ali pa tudi oficijozni list, povsodi boste čuli: „naroda sloveu-skega niti ni; vsega tega takozvanega narodnega gibanja polastilo se je par odvetnikov, kapelanov in učitoljev-hujakačev, toda ljudstvo v svoji celoti noče niti čuti o teh sanjarijah ; ljudstvo želt nemščine in hrepeni po italijanski kulturi." S takimi neresničnimi izgovori odbijajo nam vsako, še tako ponižno zahtevo po narodni jednako-pravnosti. In kaj je krivo na tem? To je jasno: ker nam nedostaje prave narodne organizacije, katera bi nam omogočila, da bi narod ob vsaki priliki v svoji skupnosti stopil na pozorišče ter jasno in odločno izjavil želje in zahteve svoje. Da bi masa naroda li k ratu povzdignila svoj gla*, to bi imponovalo in vladni gospodje ue bi vaemu ljudstvu tako lahkim srcem odrekali izpolnitve naših zahtev, kakor to odrekajo vodjem in poslancem našim. Prave, dobro orgunizacije nam je treba, katere glavna glavna vez so — kakor smo že nedavno rekli — društva, osobito pa politična društva. A ne zadostuje, da samo osnujemo društvo in da društvo životari, ampak njega delovanje mora biti intenzivno iu vsestransko in delovanja ae mora vdeležiti ves narod. K jer ni tako, ni vspehov, ni sadu. To vidimo pri našem političnem društvu „Edinost*. Društvo to ima predsednika, katerega smemo po vsej pravici zvati uzor predsednika; odborniki so trudoljubivi a hrbtom nazaj, potem naglo obrnivši se, a čelom naprej pomakne do polkovnika. „Gospod polkovnik, Vi me silite v protislovje. I meni ni možno !" „Kaj počneva, goapod tajnik P Veste kaj, idiva zopet v pisarno iu tamo poteg-niva žreb. Takisto ne bo zamere, kogar zadene —." „Svobodno mu! Izvrstnu misel se Vam je utrnila, ženijalna misel, gospod polkovnik ! Požuriva se ! Nadejam se vrtne aence in hladu . . ." V pisarni se posvetujeta o načinu žrebanja. Vsakojakih misli izdereta, a nijedna ne obvelja. Naposled predlaga tajnik: „Ze vidim, studenec resnih misli sva precej izčrpala. Jaz bi dejal, gospod polkovnik, poskusiva na humorističnom polji. Kaj deste P Napišiva dva jednaka lista; na jednem stoj „oroslau" (kdor ga potegne, ima predstop brez ugovorov); na drugem s toj „opica" (kdor jo potegne izgubi pravico predstopa)." „Vrlo, velevrlo ! Pravo, gospod tajnik! Vi ste glava !" Žreba se. Tajnik potegne: oro-slona... Teman oblak potegne čez polkovni-kovo obličje. „No P* podneouje tajnik „gospod polkovnik, zdaj ste Vi na vrsti." možje, ki vestno vrše svoje dolžnoati. In vender ni vspehov, tako, da človek ne more biti vesel tega društva. Vzroki tej žalostni istini pa so isti, kakor smo jih že označili. Brezbrižnost našega ljudstva po Primorskem je ovira 7 s p e š-n emu delovanju tega društva, katero bi sicer moglo dosezati obilo iti lepih vspehov. Društvo to ima sramotno-pičlo število članov in še teh je večina brezbrižnih in nedelavnih. Tako ne sme na dalje ostati, kajti društva tega čaka v bližnji bodočnosti ogromno posla. Državnozborske volitve so pred durmi, katere bodo odločile usodo avstrijskih Slovanov morda za desetletja. Tega važnega političnega čina moramo se poprijoti z vso iskrenostjo in voditelj v volilnem boji nam bodj — kdo drugi naj bi bil P! — naše politično društvo. Naloga, katero bode vršiti našemu društvu, je pretežavna; ako hočemo, da jo izvrši častno, treba je, da je podpira v s a d e ž e I a. Pa ie nekaj. Tudi v mestu samem ne smemo ostati za vedno pasivni; ie ako stopimo aktivno na pozorišČe, verjeli nam bodo, da nas je v meatu samem rea toliko, kakor vedno trdimo. Le tedaj, ako samozavestno posežemo v tržaškega mesta javno življenje, postanemo faktor, s katerim bodo morali računati nasprotniki in — vlada. Vrhu toga naj bi slovansko prebivalstvo Primorske pomislilo, da naloga društva „Edinost" ni le, da brani politične pravice naroda, ampak da mu je tudi dolžnost, postaviti so po robu, ko gre za gmotne koristi dežele na šje. Rojakov naših dolžnost je torej, da v političnem moralnem in gmotnem interesu dežele naše v obilnem številu pristopijo političnemu društvu „Edinost", da postane društvo rea to, kar bi moralo biti: pravi predstavitelj in zastopnik slovenskega življa po Primorskem. In treba je ta-toj zapričeti z delom, da nas dogodki bližnje prihod- „Gospod tajnik, to — je porog !* povzame polkovnik resno, dočim zaripne v lica— „ter pristavljam, da takov način je neslan, plebejičen . ." „Zelo protestujem gospod polkovnik. Pred par trenotki ste odobravali način." „Kdo P Jaz P Čudim se kratkoči Vaše pomnivnosti . . ." „Ne prenašam te surovosti, gospod polkovnik, ter jako obžalujem," vsklikne državni tajnik, zelo nataknen. „Surovost je na Vaši strani, gospod tajnik." „Neznosno! Meni to P To je razža* ljenje časti, gospod polkovnik. 1 to vpije po zadoščenji . . ." „Optirnc! kterim potem P Jaz sem vojak iu predlagam dvoboj . . ." „Pariter tudi jaz !" vsklikne tajnik —, „da-si nisem vojak. Prosim" — pristavi mrzlo — „blagovolite vsesti se k ouej mizi. Jaz bom tukaj pri tej." Precej dolgo molčanje zavluda, v tem zuškripljo polkovnikov stol. Tajnik se zaganja v mizo. Vzame list, piše. Napisan list odnese na polkovnikovo inizo. Polkovnik čita: »Ker ste preje — tega ho prav dobro spominjam — navdušeno odobravali način žrebanja, kmalu potem pa isti način ne mimo zavrgli, ampak tudi mene, kuteri sem način izumil, nevredno napadli, \ nosti ne prebite in nas ne zalotijo nepripravljene. Odbor „Edinosti" ae v polni meri zaveda težke naloge in odgovornosti, ki ga Čaka, zato pa je vseh rojakov dolžnost, da mu Hežejo pod rameni ter mu dado trdne zaslombe. Rečeni odbor obrne se v kratkem do vseh odličnili mož po deželi s prošnjo, da se sami vpišejo v društvo — ako še niso člani — in da prigovarjajo drugim, da vstopijo v društvo. Uverjeni smo, da se vsi dotfčniki prav gotovo odzovejo tej prošnji ter tako pripomorejo, da more društvo naše z vso silo stopiti v predstojeći volilni boj, kar je tembolj treba, ker so nasprotniki naši že sedaj zapričeli ruti ter bodo v dobi volitev svoj« moči še pedvojili. A ne le, da pristopijo našemu društvu, prosimo rojake naše, ampak da se sanje neprestano brigajo in da vsakdo na* meno društva proglasi za svoje. Oni krogi, ki odločujejo ob naši usodi, bodo le tedaj uvaževali naš glas, ako stopimo jednodušno ua pozorišče ; ako svetu pokažemo, da je politično društvo „Edinost" resničen in veren tolmač zahtev primorskih Slovanov ; ako dokažemo, da narodno naše gibanje ni umetno narejeno ali provzročeno po posamičnih agitatorjih, ampak da prihaja od srca vsega naroda. Na noge torej, rojaki! —t—. Iz mestne seje dne 27. dec. 1890. O seji tej smo že na kratko poročali, a bila je v marsičem toli zanimiva, da ae nam vidi potrebno, da nekolike obširneje o njej spregovorimo. Skrb magistrata našega do oicoličanov-davkoplaeevalecev je znana in marsikate-rikrat smo imeli priliko, primerno povdar-jati to čudno skrb.' Briga ta pa se nam je zopet pokazala v seji mestnega sveta dne 27. decembra p. I. Pri ohravnavi o proračunu stavil je sretnik Nabergoj teč raznih predlogov, kateri so bili tudi skoraj jednoglasno vsprejeti. Doteknil se je tudi točke ,taksa za tlak" približno tako-le: „Ako sodimo se ekonomičnega stališča rnrstne občine, je sicer taksa ta opravičena, a ua drugi strani je za posestnike konj in volov neznosljiva; osobito pa za one, ki redć živino le za porabo pri svojih lastnih gospodarskih delih. Drugače je z onimi, ki rede živino za potrato in zabavo (per Iuhso). Taksa ta odmerjena je na 24 razžalili ste me, strašno rasžalili. To imate čutiti." Polkovnik zgrabi pero, piše ter od-nese list na tajnikovo mizo. Tajnik čita: „Lažete ! Jhz Vas razžalil P zopet dokaz, da Vam je spomin slab. Ne zamerite." — Tajnik polasti se peresa. Zopet odnese svoj napisan list na polkovnik<>vo mizo. Polkovnik čita: „Ne razžalili P Izvrstno! Jaz pa trdim Vam v lice, da ste me grozno! Smatrajte ta list kot klofuto na Vaše 1 ce.* Polkovnikov stol hujše zaškriplje. Polkovnik odfif-e svoj odpis na tajnikovo mizo. Tajmk čita : „In ta moj list sniHtrajte kot ▼bod v Vaša rebra in pestni udarec na noB. Ali hočete preklicati P" — Tajnik odpiše in neHe list na polkovnikovo mizo. Polkovnik rita: „Prekličite Vi." _ Pol-kovnik istim potem odpiše: „Gospod državni tajnik, Vi ste poštenjak" — Nato tajnik : „Nikdar nisem dvomil, Vi ste cvet poštenjakov. Odlično moje spoštovanje !" — Nasprotnika se objaiij«>ta sredi pisarne. „To je lep dvoboj, kri se ne preliva" — po v/, h m o polkovnik. „Bas tak dvoboj imel je ondan baron Lili . . .* „Lili P" — zavpije tajnik — „to ime je moj smrtni udarec! kje je že ednajsta ! Uboga baronovka! Gospod polkovnik, smatrajte iu« kot umrŠega!" Državni tajnik bukne skozi vrata. Polkovnik pa : „Ne bo hudega!" gld. na leto. Vrhu tega se pa gode pri pobiranju te takse razne nepostavnosti od strani tiste oblastnije, kateri je dana naloga, da skrbi za natančno proizvedbo obstoječih predpisov, ki so veljavni za vplačevanje takse za tlak. Vprašam torej, kako misli opravičiti slavni magistrat take nepostavnosti in na kateri način namerava odškodovati tiste posestnike konj in volov, ki so plačevali in še plačujejo krivično jim naložene takse. Rekel sem nepostavne. kajti magistrat nalaga že nekaj let sem takse tudi onim gospodarjem, ki ne stanujejo v mestu ali v predmestju, ampak tudi gospodarjem v Skednju, Barkovljah itd. in celo od konj, ki služijo za prevažanje gnoja in smeti iz mesta, koje tva-rine so neobhodno potrebne za obdelovanje zemljišč. Mnogo je gospodarjev, ki so imeli kljuseta, koja niso bila več vredna nego 10 — 15 gld, a siromaki so morali od teh kljuset plačevati po 24 gld. takse na leto. Gospodarjem ni ostalo drti-Zbga, nego da so preko meje odpravili ali pobili ta živinčeta, da so se izognili takemu nezaslišanemu davku. V Barkovljah poznam posestnika, katerega konji prevažajo materijal za popravo cest po okeliei. Da-si ti konji skoro nikdar ne prestopijo mestnega tlaka, mora gospodar vender plačevati to krivično takso." Konečno je govornik opozarjal na sklep mestnega zbora z dne 21. oktobra leta 1870., vsled katerega ta taksa zadeva e stanovalce mesta in predmestij (katera predmestja pa danes ne obstoje več, ker se jih je pred 5 leti utelesilo mestu : nel pomerio della cittd) ter se skliceval na magistratov oglas s dne 7. januvarja i880. leta, tikajoč ae takse za tlak, ki poiivlja gospodarje konj, stanujoče v mestu in predmestjih, da pravočasno oglase število svoje živine. Ko govornik prečita ta oglas, prosi, da se ta za okoličane krivična taksa odpravi. Pri točki „razsvetljava" oglasi se svetnik Mauroner. Veliko začudenje je zavladalo po vsej zbornici in mej občinstvom, kajti doslej se ta svetnik ie ni nikdar oglasil za besedo. In glejte čudo: predlagal je, da se dovole 4 svetilnice z a vas Lonjer. Svetilnice te bi stale na leto 200 gld. Njega lastni somišljeniki so se odločno protivili temu predlogu, a na srečo gospoda Mauronerja priskočil mu je na pomoč naš svetovalec Ivan Nabergoj s naslednjo izjavo: „Jaz se povsem strinjam s predlogom gospoda švetnika Mauronerja glede dovolitve 4 svetilnic V vasi Lonjer. Kraj in lega to vasi sta mi povsem znana in sem uverjen, da dosedanja razsvetljava za to vas ne zadošča. Lega te vasi je taka, da ptujec, prišedši po noii v to vas, skoro ne najde izhoda in je v nevarnosti, da se mu kaj ne pripeti. Stro-iki ne bi presegli 20C gld., so torej skrom ni. Prosim terej, da se Mauromerjev predlog odobri". — Predlog gospoda Mau« ronerja, za katerega so glasovali zastopniki okolice, bil je potem vsprejet. Kaj pa, ko bi bili zastopniki okolice posnemali prakso gospoda Mauronerja samega, kateri pobija vsak predlog, ako pride z njih straniP Padel bi bil prvi ta njegov predlog. V tej seji oglasil se je tudi, kakor znano, glasoviti Angeli, da bi prepodil slovenski jezik iz cerkve sv. Justa. Dobro ga je po prstih krenil svetnik Ivan Na* b e r g o j poučivši ga, da niti mestni zbor, niti parlament, niti visoko stoječe osobe niso kompetentne, da bi bo vtikale v strogo verske in cerkvene zadeve, ampak da imn o tem odločevati le cerkvena oblast sama. Ker pa je d' Angeli še nadalje drobil navadne fraze trdeč, da dokler še ni bilo cerkve sv. Jakoba, je bilo morda opravičeno slovensko propovedovanje v cerkvi sv. Justa, sedaj pa da treba proti temu protestirati, oglasil se je zopet Ivan N>i-bergoj rekoč, da se moti g Angoli, ako meni, da 1 e v a š č a n i poslušajo sloven- sko pridige, kajti k tem propovedim prihajajo tudi meščani — o čemur se lahko vsakdo prepriča —, kar nam služi v dokaz, v kako mnogobrojnem številu stanujejo tu Slovenci. Tudi dr. S a n c i n je dobro zavrnil Angelija poučivši ga, da so celo v Rimu, v glavnem mestu Italije, večkrat propovedovali slovenski. Veleč. g. P a h o r se ja pa dotaknil pregovora, da kdor hoče postati „kavalir", mu ne treba druzega, nego da zasmehuje duhovščino \n da VBak dan jednega fratra pohrusta — potem pa je pridodal sarkastično: „ker se pa gospodje ponašate, da ste grozni demokra* tje in vam torej ni do naslova „kavalirjev", menim, da ne sprejmete predloga g. svet-nika d1 Angelija! In vender so ga vsprejeli I —t—. Politični pregled. Notranje dežele. Prva seja deželnega zbora češkega aapričela se je ■ interpelacijo poslanca Pleve in tovarišev radi mnogih nepravilnosti, ki so se dogajale o priliki ljudskega štetja. V Liberci so na primer vpisne pole izpolnjevali hišni administratorji, mesto da bi jih izročili načelnikom družin, kakor zahtevajo dotični predpisi. Hišni administratorji so povsod samovlastno napisali nemški jezik kot občevalni jezik. V istem mestu zasela je policija posamične hišo, zabranila ljudem vhajati in izhajati, samo da so preprečili, da ne bi ljudje javno in odločno izrekli svojega menenja. Že pred pričetkom štetja isdali so nemške brošure, v katerih so nemške fabrikante poživljali, da za njih delavce sami napišejo oni jeiik, v katerem oni sami žnjimi občujejo, terej nemški jezik. V Schtttsen-dorfu napisal je dotični uradnik vsem češkim delavcem nemški občevalni jezik in jim ni hotel dovoliti, da bi vpogledali v vpisovalne [pole. V mestecu Sterken vpisal je župan sam vsem Čehom nemški občevalni jezik vzlic temu, da so prote-stovali. Takih slučajev je ogromno. Potem-tskem je jasno, da se je Štetje vršilo krivično (unkorrekt). — Interpelanti torej vprašajo: Kakim potem misli vlada popraviti vse te nepravilnosti, ki so se godile pri štetju Češkega ljudstva P Približno tako se jo godilo tudi pri nas v Trstu. Pri nas sicer ni pritiskala policija, pač pa so gospodje hišni gospodarji, administratorji in rasni agitatorji istotako postopali, kakor po nemškem Češkem. Zato pa ie danes protestujemo, da bi se rezultat tega ljudskega štetja smatral kot pravo sliko naših narodnih odnošajev. V seji dne 5. januvarja došel je de-ielnemu zboru češkemu od na-mestništva nek dopis, tikajoč se sklepov lanskega leta tega deželnega zbora glede jezikovnega vprašanja. Dopis se sklicuje na inane jezikovne naredbe in izjavlja, da vladi za sedaj še ni m 6 č i pred* ložiti dotičnih predlog, da pa bode vsakako naprosila deželni zbor češki, da izreče svoje menenje glede načel, ki imajo veljati za sodno organizaoijo v Češki. Kar se tiče preosnove jezikovne naredbe z leta 1880, bode mo^la vlada to naredbo premeniti še le potem, ko se dovrše vse spremembe glede sodnih okrožji, to pa le v smislu sklepov dunajske konference, katerih se vlada v vseh točkah strogo drži. Pri reviziji in spremembah, ki se imajo izvršiti glede sodne organizacije, uvažovala bode vlada želje deželnega zbora, toda vedno ozir jemajoč na jednotnost dežele, jednakopravnost narodnosti in opravičene zahteve službe. Zatem izjavlja namestnik, da je s tem rešena znana interpelacija dr. R i e g r a. Dopis namestnika izročili so spravni komisiji. Potem so nadaljevali debato o deželnem kulturnem svetu. — Vnanje države. Ruski poslanik v Belem- gradu, g. Porsiani, o katerem se je go- vorilo, da so ne vrne več na svoje mesto* dosel je zopet v Beligrnd ter prevzel svoje poslove. G. Pe»-siani je vsej slovanofobski diplomaciji trn v peti in zato širijo neprestano razne izmišljene vesti o njem. Toda do sedaj se jim še niao izpolnile njih pobožne želje. Nedavno že, ko smo govorili o a n-g 1 e ž k i h protestih proti „ruskim krutostim", naperjenim proti Židom, ožigosali smo grdo sebičnost in brezsrčaost gospodov Angležov, do vseh onih ljudstev, ki so od njih zavisni. Rekli smo, da predno ti mogočneži poučujejo druge o človeškem vsmiljenji, naj bi sami se VBmilili svojih pudanikov-sužnjev — trpečih Ircev. In glejte, tsedaj priznava angležka vlada samar da Ircem nedostaje najpotrebnišega; da jim nedostaju živeža in obleke, tako, da otroci niti šole ne morejo obiskovati. Podkralj irski hotel bi sedaj — o kaka milost ! —• tem revežem pomoči, toda. ne, kak or bi vsakdo mislil, s angležke vlada denarjem, ampak z beračenjem starih cunj in raznih, morda že pokvarjenih drobtinic. Bogata Anglija berači — ta istina kaža nam v pravi luči ono krščansko vsm i ljenje, s katero so se nedavno jahali. Angleži so res veliki prijatelji krščanskega vsmiljenja, toda — na Ruskem. DOPISI. Iz spodnja okolice 5. Januvarja 1891. [izv. dop.] Zadnja št. „Edinosti" minolega leta je izšla v praznični obleki, — da s tem slavi moža okoličana, po vsej pravioi zva-nega „očeta okolice". Uprav v dan novega leta je prišla dotična št. „Edinosti" med okoličanske in zunanje naročnike — in vsi dotični čitstelji spominjali se so gotove prvi dan leta 1891. moža-prvaka med Slovenci — in posebno še prvaka med našimi politiki! — Ivan Nabergoj! — ta glas, to ime ta je ponavljalo novega leta dan is stotia grl — svetim spoštovanjam so je izgovarjalo ime prvega triaŠko-ekoličanskega rodoljuba — mučenika za narodno stvar. V prvič je bilo letos, da je slavil sin tržaške okolice petindvajsetletnioo svojega poslaništva — ob jednem svojega pravega narodnega delovanja — ali enake prilike, enake slavnosti ne dočaka z Klika vsak njogov sorojak, tržaško-okoličanski Slovenec v svojem okraju, v rodni svoji deželi? Četrt stoletja je minulo torej, kar zastopa v triaškem mestnem svetu, oziroma deželnem zboru okolico naš Ivan Nabergoj. Okolico pravim — kajti on ne gleda le za gmotne in narodne interese svojega okraja — temveč oglasi se vselej odločne, ko se je treba potegovati za pravico vseh druzih ostalih okoliških okrajev: za vsa skrbi po očetovski. Po vsej pravioi zasluži toraj naslov „odeta okolice", kajti on skrb istinito „očetovski" za blagor skupnih okoličanov! Slabo so jo pogodili njegovi nasprotniki izbravši si svojim zastopnikom moža, kateri ne predstavlja niti sence našega Nabergoja. Ti ljudje si ne morejo svoje stranke niti z vsemi le m< gočimi sredstvi ojačiti. Nič ne pomagajo prt ten ja, agitacija in denar! Ivan ne trosi denarja za svoje namene — in niti njegova stranka ne — kajti mi smo tu za to preubozi. Od naše stranke se ne preti volilcem, niti okoličanom sploh — a pri vsem tem stoji naš Ivan visoko, dd, neprenagljivo a svojo zastavo — in kjer je Ivan, tam smo-mi — tam so tržaško-okoličanski Slovenci. Ko bi se nasprotniki našega Nabergoja spominjali vsega onega, kar je ta mož pridobil ljubljeni svoji okolici, gotovo iz^ kazovali bi mu ssmi svoje največo spoštovanje. — Nahajajo se po okolici sedaj mnogotere vozne ceste, katero se niso mogle pred leti niti najzadnjim klancem prišle*-vati — katere ceste so bile narejene pa prizadevanju in nasvetu našega Ivana. La vsled prizadevanja našega Ivana se je odpravil »lavek na ribe, ukrenilo mnogo dru-zega prt koristnega, tako da zamoremo reči z mirnim srceni njegovim nasprotnikom, da se ravnajo po pregovoru „nehvalež-nost je plačilo sveta !* — D«lga je vrsta petindvajsetih let in čini našega slavljenca v gmotnem, kakor v narodnem oziru, izvršeni posebno v začetku njegovega delovanja, pozabljeni so že po starejših okoličanih, a mlajši se jih ne morejo spominjati 1 Vrli okoličanaki rodoljubi, kateri se vedno zavedajo tukajšnjih rodnih in naših tal — in kateri se spominjajo pričetkom tega leta svojega voditelja-prvaka, in ki žele izkazati hvaležnost svojo, imeli bodo letos za to kaj lepo priliko. Letos vršijo se volitve v državni zbor, katere so pre-imenitne, posebno ca nas tržaške okoličan-ske Slovence! Nasprotniki bodo delovali letos, kakor še nikdar poprej — in tu naj vračajo naši rodoljubi vrlemu svojemu poslancu ! Delajo naj neustrašljivo, prigovarjajo nezavednim volilcem in zavračajo napade renegatov naših. V teh petindvajsetih letih poslaništva našega Ivana bilo je i takih, v katerih je zamogel on svojemu narodu več pridobiti nego v sedanjih, ko ae ga v „liberalnem" mestnem zboru prestrastno napada. V onih časih je bila med mestnimi očeti velika večina pravih patrijotov in vsaj ob mate-jjjrijalnih uprašanjih pritrjevali so vedno našemu Ivanu, ako ae je potesal sa svoje okoličane. A pri vsem tem, pri vsej svoji nestrpnosti do njtga in vsega kar je slovenskega, zavračati ga ne morejo i v seda-njem času, kadar se mu je boriti za gmotne interese, kar je pokazala posebno pred-sadnja seja mestnega sveta v minolem letu! — A k ljubu vsem željam nasprotnikov in njih delovanju stal bode Ivan Nabergoj le mnoga leta in boril se vedno enako nenstraŠljivo za gmotne in narodne interese okoličanov. In to apamo vsi; to je želja vsacega pravega okoličana, kateri ne proda svojega čuta — svojega mišljenja! čuvaj nam Bog torej še mnogaja leta — Ivana Nabergojat „X" V Cerknem dne 28. deaembra 1890. [Izv. dop.] Gospodu župhnu našemu in obupani njegovi stranki, ki se je bila pri zadnji dopolnilni volitvi v deželni zbor tako nesmrtno blamovala. žuga sedaj popolna poguba. In kako bi tudi ne t Mi-alim, da je z lepa nij občine na Goriškem, V kateri bi se tako postopalo, ko ravno pri nas v zelenem Cerknem I Lanskega leta že je bila pretekla triletna postavna doba sedanjega starešinstva — a nove volitve še sadaj ni! Res je, da je občinski birič na starem, razsutem vodnjaku (za katerega popravo pa že 7 let plačujemo neko naklado) vsem poštenim Cer-kljanom naznanje da), da bode nova volitev, da leže zapisniki na ogled itd. — pa volitev sama je v lanskem suhem mrazu •amrznila. Da bi jo otajali, poslali smo pred meseoem na si. o. kr. glavarstvo pojasnilo in priziv. In slavnoisto (čast mu bodi in hvala sa to!) je tudi hitro dalo pred 15 dnevi županu ukaz, da mora pod denarno globo v dveh tednih vse potrebno pripraviti in zakasneno volitev razpisati Iz svojega dremanja po tako krepkem glasu vzbujeni, vzamejo oča lupan potni les v roko in gredo v G. k nečemu čudodelnemu možu. Le mislite si: računov občinskih nismo videli že lepo kopioo lot; kedaj je bila seja skupnega starešinstva — to smo tudi že pozabili, in prevdarki za tekoče leto — hm, hm — ti ae pa tudi narede, ko bo leto „okoli". Ne vem, kako so jo oča župan v G. opravili. Morda so Čutili, da je ura njihovega županovanja odbila. To pa vem, da sedaj v potu (v tej hudi zimi; svojega obraza delajo in računijo. Hoj ! Tu se meče s številkami sem ter tija, kot da bi bile orehove lupine ! Zakaj bi se naš župan nekoliko ne bavili z matematično vedo. Do računov, kot kaže, utegnemo morda še priti — če preje ne umrjemo. Kako bo pa z volitvijo, to pa vedA le Bog, in oča, ljubi oča župan. To pa pišem v imenu VBeh Cerklja nov, katerim blagostanje našega slavnega rojstnega kraja ni deveta briga. Dostavim še to: sklenili smo porabiti vsa zakonita sredstva, da vendar enkrat pripeljemo že hudo poškodovano občinsko ladijo v varno zavetje. Različne vesti. t Hinko Viličić. Tržaške Slovence zadela je huda izguba: umrl je v cvetju svojih let gosp. Hinko V i 1 i č i ć, c. kr. carinski oficijal, blagajnik Čitalnice in pod-piratelj vseh narodnih društev. Pokojni Viličić bil je blaga duša v pravem pomenu besede; priljubljen je bil mej našimi odličnimi krogi, kakor tudi mej nižjim slovenskim ljudstvom, teko, da smemo po vsej pravici reči, da pokojnik ni imel nasprotnika. Posebno bode to izgubo občutila naša čitalnica, kateri je bil Viličić kaj marljiv blagajnik; poleg čitalnice žaluje v prvi vrsti .Tržaški Sokol* ob tem grobu. Pogreb je bil včeraj ob 4. uri popoludne, katerega se je udeležilo ogromno število občinstva. Prišli so v velikem številu gg. uradniki-kolegi in zastopani so bili vsi naši narodni krogi. Cel6 goste s dežele smo videli. Bil je impo-zanten sprevod. In ko so v cerkvi pevci peli „Blagor mu !" in „Molitev", solzile so se nam vsem — ne Uvzemši duhovnika, ki je mrliča blagoslavljal — oči. V tem trenutku, ko so se do duše segajoči akordi razlegali po veličastni hiši božji, vedeli smo šele, kako priljubljen je bil neposabni naš Hinko. Bog podeli mir in pokoj njegovi duši I t Jotip Sancln-Nemec. Skoro v Istem trenutku, ko je izdihnil blagi Viličić svojo dfšo, umrl je v Škednju v najlepši moški dobi obče spoštovani rodoljub, predsednik „Velesile" in „Gospodarskega"društva v Škednju* in posestnik, g. S a n c i n-Nemec. Izguba ta je tem britkejša, ker uprav v I. okraju krvavo potrebujemo značajnih in delavnih mož, kakoršen j»* bil pokojnik. Izrekamo is globine svoje duše soialje svoje vsej družini ranjcega, rečenima društvoma in Škedenjskim rodoljubom sploh« Za podruinlca av. Cirila In Metoda na Greti daroval jo poznani rodoljub, g. Fran Dollenz, slaveč petindvajsetletnioo g. Ivana Nabsrgoja, 5 gld. Za Sveto-lvanako podružnico av. Cirila in Metoda eo rodoljubi nabrali: Pri mizi č. g. župnika gl. 3.41. — Pri mizi č. g. poslanca Nadliška gl. 2*80. — Pri Silvestrovem večeru pri domači veselici v gostilni g. Miota gl. 12. — Pri sladkem vincu na Višavi gl. 2.24 Popravek, v zadnjem i/kazu daril za „božićnico v Trstu naj se čita Auto n Nabergoj (podaritiij dveh parov Čevljev) mesto Ivan Nabergoj. Odbor „Slov. pevsitega društva" nam javlja, da je vaja za pevke v petek ob 8. uri zvečer. Vabilo na veliki ples „Delalskega podpornega društva", kateri bode dne 17. januvarja 1891. v sijajno okinčauem gledališču „Fenice*. Pri plesu bode svirala popolna godba. — 16 parov plesaloev v narodnih oblekah izvajalo bode obljubljeni narodni ples „K o 1 o". Natančneji plesni red bode oglašen na večer plesa. Ustopnina velja za osebo 50 nč. Začetek plesa je ob 8. uri zvečer in traja do 5. ure zjutraj. Listki se žo sedaj prodajajo v društveni uradniji (via Molin piccolo št. 1), pri Ant. Žitko-tu (via Stadion štev. 1), v kavarnah „Commorcio„ in „Tedesco", pri vseh poverjenikih društva, kakor tudi na večer plosa pri denarnici gledališča „Fenice*. Čisti dohodek tega pleaa je namenjen blagajni upravnega zaklada toga društva. — Radodarnosti se o tej priložnosti ne stavijo meje. ODBOR. Vabilo na veselico s plesom, katero priredi pevsko društvo „Adrija* v dvorani gostilno „Al Risorgimento* v nedeljo dne 11. januvarja 1891. s sledečim vsporedom : 1. lir. Volarič : „Kdo vstaja na dan P", zbor. 2. Avg. Leban : „Slovć od domovine", mešan zbor. 3. * * #: „Dalmatinski šajkaš", dvospev se spremljevanjem orkestra. 4. * # ■ : „Sa-rafan rudeči", mešan zbor. V. Lapajne : „Štruklji", komičen prizor, izvršuje gosp. Skalovič. 6. Iv.pl. Zaje : „Davorija", zbor *e spremljevanjem orkestra. 7. Ig. Borštnik : „Ponesrečena glavna skušnja", burka. 8. Ples. — Pri besedi in plesu svira oddelek vojaškega orkestra pešp. št. 87. Začetek ob 5Va uri zvečer. Ustopnina: k veselici sa osebo 30 jič. ; k plesu |a gospode 50 uč.; sedeži 10 nč. Radodarnosti se ne stavijo meje. Ustop jo dovoljen samo članom in po njih povabljenim gostom. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor. Veeelica „Velesile" preloži bo radi smrti predsednika, g. Sancina-Ncmca, na nedoločeni čas. Pravila „Pevskega in bralnega društva na Opčini" je vlada potrdila. Prvi redni občni zbor je prihodnjo nedeljo. Svoti večer aa slovanski Mi pri sv. Jakobu. Hitimo zabilježiti še jeden narodni biser, otroško veselico na naši Cirilo-Me-todovi šoli ne predvečer sv. trem Kraljem. V soboto že voščili so posamezni razredi našemu čast. načelniku, g, M. Mandiču; saj so je tudi pred božičnimi prazniki pre* pričal o delovanju v razredih. Bilo je res mokrotno vreme, a ono ni zadržalo naše odlične gospode, ki tako častno predseduje našim podružnicam; bila je mil. gospa J. Trudnova, načelnica, gospa Valenčičeva s a hčerkama in gospioa Mankočeva; naš č. načelnik, g. M. Mandić, g. Žitko, podpredsednik, preć. I. Sila, katebet naše šole in vse natlačeno naših ljubih mater in očetov. Gosp. voditelj, M. Kamuščič, pozdravil je došlo gospodo iu slavni načelništvi, ter v lepih besedah opominjal mladino na ta večer, da si ga zapomni ter pomisli, daje bilo to mogoče le po tem, ko naši narodni Slovenci in Slovenke in njim na čelu naše slavno vodstvo v Ljubljani in naša slavna načelništva v Trstu požrtvovalno skrbe in zbirajo, da ae zamore v tolikem številu učiti v našem materinem jeziku. Spominjajo naj ae dobrotnikov vse žive dni. Zdaj voščil je deček II. r. v lepi dekla-maoiji v splošno odobravanje. V. Vidmar in J. Kerievani, deklici III. r. ste v po-dučljivem dvogovoru tožile grdo psovko .....s katero žalijo nas. Tončka pa sklene: slovenska deklica toliko velja, kakor vsaka drugonarodna! Na to zapoje II. r. prav precizno pesem „Zima*. Tudi „Starčeka", nežni prizor, deklamovali so dobro dve deklici in deček iz I. r. Gosp učitelj ima v svojem razrodu prav dobre moči. „Marija mati ljubljena" je zapel ves zbor. Gosp. Kiferlo ga je dobro izuril. — Nastopi sedaj živahna deklica Cink ter deklamuje „Materi* z lepim glasom in naglasom. Naša pridna in vrla gospica Del-kin jo je prav dobra izvežbala, sploh se mora priznati, da so otrooi njenega razreda lepo peli in prav dobro deklamovali. Primeroma dolgo pescin „Narobe svet", deklamovela je mala deklica iz I. r. Zvedeli smo že po naših otrocih, da je gosp. voditelj spisal prav primerno igrico za to veselico. Moramo pa odkritosrčno reči, da bolj primerne igre, kakor je „Na sveti večer" nismo še slikali. Igralo so tri de-klice-sestrice, pa dva dečka III. r. Pred jaslicami zapeli so otroci „Glej zvezdico". „Stric* je v tem prišel, ogledal jamico i pohvalil dečka, pa jim obljubil eno „zaci trati". G. Kiforle zradostil je ptročiče ko je ubiral strune. Kakor ae je iz obrazor čitalo, zadovoljno je bilo občinstvo, posebno naša slavna načelništva. Mi pa zakličemo našim narodnim vrlim učiteljem in učiteljici: llvaia vam ! — napravili »te nam i našim otročičem neizbrisljiv večer. S t a r i š i. Gg. dopisnike prosimo, da bi m oje dopise pisali le na jedni strani papirja. 0 ljudskem itetju. Komur-koli se je o tej priliki kaj nepostavnega prigodilo, naj blagovoljno in natančno prijavi uredništvu nušega lista, kajti svojećasno s« bode v«>e to primerno porabilo. Iz Trsta se nam piše: Včeraj dne 4. t. m. prišlo je po tekozvani „tkala santa" več oseb v Trst. Pri colnem uradu, nahajajočem se na rečeni poti, se ustavijo, da bi dali pregledati »voje reči. Ali ubogi vpehani in razgreti ljudje so morali cele dve uri na mrazu-čakati, ker je dotični uradnik še spal. V prešamo torej dotično oblast, ugaja-li dotičnim predpisom tako postopanje z občinstvom?! Gospodje pri c. kr- okrajni bolniški blagajni so kaj oblastni, kajti njim oelo odloki visokega c. kr. ministarstva niso niti pipe tobaka vredni. Ministerstvo samo je odobrilo nova pravila uaših dveh podpornih društev, vsled česar sti postali jednakopravni c. kr. okrajni bolniški blagajni. Goapodom je to dobro znano, kajti prijavilo se jim je to primernim potem. Vzlic temu pa mečejo ti gospodje našim podpornim društvom neprestano polena pod noge, češ, da oni ne poznaje n i-kakega slovenskega podpornega društva. To pa je že malo prehud tobak: kar je vrhovna oblaBt v državi sama pripoznala kot postavno, hočejo ti gospodje samovlastno prezirati. Jedno teh društev je že vložilo pritožbo pri visokem e. kr. namestništvu in mi se nadejamo za trdno, da bode to poslednje znalo čuvati pravoveljavnost ministerijal-nih naredeb. Vsakako pa zahtevamo, da §e na* respektira. „Ljubljanskega Zvona" prva številka ima naslednjo vsebino: 1. A. Aškerc: Is popotnega dnevnika. 2. Gr. Novak: Ne amem I 3. Fr. Levee: Fran Levstik. 4. Gr. Novak: Stara pesem. 5. Josip Stare: Koline, povest 6. J. Honigmann: Pouk in vigoja slepcev. 7. S. Rutar: Vodne ras-mere na Notranjskem. 8. Janko Kersnik : I* sodnih aktov I. 9. Književna poročila. 10. V. Bežek: SlovniŠki ta/govori. 11. Listek. — Upravništvo tega lista je odslej v „Narodni tiskarni", kamor je pošiljati naročnino, reklamacije itd. Isdajaielj je listu Janko Kersnik, odgovorni urednik pa dr. Ivan Tavčar. „Dom In avet*. 1. številka IV. letnika je ravnokar izšla v obsegu treh pAI in okrašena s ličnimi ilustracijami, Vsebina mu je nastopna: 1. „C. Ladislav Hrovat", o. kr. profesor v p. Sp. F. H. 2. „Kam P" Zl. —ek. 3. Kakor — nekdaj ! Zložil Josephus. 4. „Erazem Tuttcmbach". Žaloigra. Piše Prokop. 5. „Gostačeva hei*. Piše T. 6. „Florijan Skomljan". Piše M. Molek. 7. „Na valovih Savinje*. Sp A. Sušnik. 8. „Sebi". Zložil J. —ek. 9. „Po-vodnji mož". Zl. A. II. 10. r Misli V Zl. —a—. 11. „Andrej Kačić-Miošić", narodni hrvatski pesnik. Piše Fran Kovačič. 12. „Dva kralja". Romanca. Zl. A. M. 13. „Črtioe iz zgodovino slikarstva, zlanti «lo-venskega". Piše —i— 14. Beseda — kje si P Piše J. M. 15. „Časnikarstvo polju o (varšavsko*. Piše T. S. 16. „Porabno misli o slovenščini v govoru in pismu". Piše F. 5. L. 17. Slovstvo. 18. Slike. Kmetovalec prinaša v 24. številki naslednjo vsebino : Prošnja do p. n. gg. udov ces. kr. kmetijske družbe kranjske in do naročnikov „Kmetovalčevih*. — Ud<>iu c. kr. kmetijske družbe kranjske ob konci lota. — Razmnožitev ameriških trt. — Pena. — Hlevna toplota in goved. —. Kakoršna setev, taka žetuv. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Inserati. \ Listnica upravu ištv a. M. P. — Nabrežina: Za preteklo leto prejeli smo 4 for. !>0; torej manjka se 1 f. 50. Čitalnica Vipava : z 1 for. plaćana je naroč-uina le do L. marca. Čitalnic,« Lošinj: Za 1891. leto uknjižilo se je 2 for, ker je biLo za 1890. Se 1 for dolga Poslano.*) I)'»lžm st nama je, da prijaviva sledeče: Na (fr'oti ima svojo prodajalnico jest-vin iu pt-karijo neki Fran Lok ar, doma iz Ajdovščine, (ki pa je.poleg prodajalca tudi kurjač na južni železnici). Tega moža bi prosila, da v prihodnje ▼saj nekr»iiko spoštuje rod svoj ia ga ne zanemarja, kakor to sedaj dela. Ta mož nima le svojih otrok v italijanskem otroškem vrtu, ampak zažugal je svojemu lastnemu delavcu, da ga takoj odpusti iz alužbe, ako ne vzame svojih otrok iz vrta sv. Cirila in Metoda v Rojauu in jih ne vpiše v italijanski otroški vrt. To postopanje rojenega Slovenca se samo sodi. V Tr*tu dne 5. januvarja 1891. T. S. in J. M. *) Za stvari pod tem naslovom je uredništvo Nitko odgovorno, kolikor mu postava veleva. Zahvala. Podpisano načelništvo izreka tem potom najtoplejo zahvalo vsem gg. darovateljem, ki ho z denarjem, trudom ali drugimi darovi pripomogli k lepemu vspehu naše Božićnice. Mi ue moremo storiti dru« zega, razveu klicati, naj jim Bog stotem povrne, a upamo, da obdarovani otroci bodo zvesti ostali narodu svojemu in s tem akazali najbolje svojo hvaležnost. Načelni it vo tržaške ženske podružnice. Javna zahvala. Podpisani se najtoplejše zahvaljuje vsim onim prijateljem in znancem, č. g. duhovniku, posebuo pa gg. pevcem društvu „A dr i j a* za krasno nagrobnico, ki ao blagovolili spremiti mojo mater do zad-njega počitka. V Barkovljah, 3. jan. 1891. Jakob Pertot firlena bol kašal}. hraputavlca, praaiakloat, nazak zadavlca, rara. zapala ustijuh Itd. mogu se u kratka v rio m o izlieeiti rabljenjem NADARENIH 10-30 Prendinijevih sladkišah (PASTIGLIE PRENDINI) Što jih gotovi Prendini. lučbar i Ijekarnar u Tratu Vooiua pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prehdj-nih kasljne no^ih, navadne jutranje hreputavice t grlenih znpnluh nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah. Opazka. Volja so paziti od varalicah. koji je ponačitijaju. Zato treba uvjek zahtjevati Fren-dinijeve sladkiše (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (škatule) moj podpis. 8vaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini". Člena 30 nć. kutijici zajedno sa naputkom. (Prodaju se u Prendinijevoj ljekarni u Trstu fFarnmrcia Prendini in 'lrieste) i u glavnijih ljekarnah svieta. 42—43 „Slovanski Svet", bo izhajal, kakor doslej, v obsegu lfi velikih stranij K), in 25. dne vsakega meseca v Trstu. Po svojem programu bo razpravljal vpriišanja o slovanski politiki, sosebno avstro-ogerskih Slovanov, o kulturi, o gospodarstvu, znanosti in umetnosti Slovanov. Leta 1891 bo nadaljeval zgodovino o cerkvenih obredih in sosebne tudi o cirilo-m e t o d i j s k i cerkvi med Jugoslovani in sosebno med Slovenci. ,Slovanski Svet" stoji celo leto 4 gld., pol leta 2 gld.. četrt leta 1 gld. Za Trst, dijake in učitelje pa celo leto 3 gld. 60 kr., pol leta 1 gld. 80 kr. in ČPtrt leta 90 kr. Naročnina se pošilja izdajatelju v Trst. Fran Podgornik, 8-4 izdajatelj „Slovanskega Sveta". Prašek za prsi. (Ne kad\jaj). r • Najbolje sredstvo proti kašlju, hripavosti, hripi, nahodu in družim kataralističnim j afekcijam. — Eua škatljica z navodilom stane 30 kr. e 10 6JUUUUU1 pomaže Z ,Algofoaom'. Stekleničica stane 20 nvč. Dobi se samo v odlikovani lekarni Praxmarerjevi „Al dueMorl'. „Piazza grande* v Trstu. Zvunanja naročila izvršujejo se t obratom pošte. F ML IJ ALKA e. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vred«, papirjih aa V napaleonlh aa Pošilja blago dobro spravljeno in poštnina prosto Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17, priporoča se vljudno pri visoko Častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejše oblike, kot: monstranc, kelihOV itd. itd. po najnižji ceni. Stare reči popravi, ter jih v ognji pozlati in posrebri. Na blagovoljno vprašanje radovoljno odgovarja. 50—50 Pošilja blago dobro »pravljeno in poštnine proito! Dr. Gustav Gregorin otvoril je svojo odvetniško pisarno v Sežani. 3—3 HIŠA trinadstropna z vrtom in pod streho z vo-flnjakm na lepem prostoru blizu cerkve in uradnije v Buzetu (Istria) se pod ugodnimi pogoji proda; Več pove lastnik Luka Zore na Rakeku. 2—3 Piunione Adriatica di Sicurta v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsth kombinacijah Glavnica in r«serva društva dna 31. decembra 1883 Glavnica društv.- gld. 3,300 000- Reservni fond o< dobičkov . 536 622 0*2 Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na Sivljenje 150.000*-- Rezervn fond za podjftie na premiknnj.i vrednostnih etekiov Preminiti reserva vs«h oddelkov » Heserva za škode • 24-1 V portfelju -. fremtje. ki ?e imajo potirjati v prihodnjih letih . . 16,954.118-57 Skupni znesek vt h Škod plačanih od 1. Ih38 do 1883 gld. 114.949.847 05 Urad ravnateljstva: Vi« Valdirivo, St. 2 (v lastnej hfSi.) I »H .500 — 267 601 - Josip Kristan, c. kr. prof. y Kopru 3 — 1 prodaja prasce jorkširske pasme in cepljene kruške in jablana za vrtove in njive po nizki ceni najboljših vrst. 4-dnevni odkaz 3B|0 s- . a^V. ho- . a'/,«/. 30-dnevni odkar. 2°/0 3-mesečni , 2 '/«"/„ 6- . . 2'/,% Vrednostnim papirjem, glaseSim na napoleone, kateri se nahajajo v okrogu, pripozns se nove borostna tarifa na temelju odpovedi od 8 oktobra, 12. oktobra in 3. novembra. Okrožni oddel. V vrada. papirjih 27,°/0 na vsako svoto. V aapalaaalh brez obresti Nakaznic« za Dunaj, Prago, PeSto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kakor ta Zagreb, Arad, Bozen Gradec, Herinanstadt, Inomost, Celovec, in Ljubljano— brez troftkovs Kupnja in prodaja vrednnstij, divit, kakor tudi vnovčenje kuponov 24-24 pri odbitku 1°/^, provizije.' Predujmi. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru /. odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Bor-linu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti obresti po pogodbi. Uložki v polirano. sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, »lat ali »rebrni denar, inozemski bankovoi itd.1 — po pogodbi. Trat 4. oktobra 1890. 1 24 Proti Dimu i Izdelujem dimnike proti dimu, a katerimi jamčim ga dober vspeh tudi pri najslabših dimnikih, za najnižjo ceno petnajst flold. Dimniki ti se postavljajo v rabo prikladno položaju. Za administratorje in posestnike hiš izdelujem nove kljufta po dvajset nv£. — Poprave kjučavnio stanejo tudi 20 kr. — Katero-koli drugo delo po pogodbi, Zaatop tovarn za poljedelske stroje in Aparate za slično, kakor