POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Stev. 176. Leto XII. Cena 1 dsn Maribor, petek 5. avgusta 1958 neuspehi diplomatskih akcii v Evropi Pogajanja med Anglijo in Italijo, Italijo in Francijo ter Anglijo in Nemčijjo brez pozitivnih rezultatov — Glavni oviri sta Španija in Češkoslovaška — Pred |esenjo nobenih večjih sprememb Poizkusi zadnjih tednov PARIZ, 5. avgusta. V zadnjih tednih so bili v evropski diplomaciji storjeni novi poizkusi, da bi se nadaljevala pogajanja med velesilami za odstranitev raznih nesoglasij in sklenitev sporazuma o skupnem sodelovanju v vsaj nekaterih najvažnejših vprašanjih. Šlo je pred vsem 1. za ratifikacijo angleško-italijanskega sporazuma, 2. nadaljevanje pogajanj med Francijo in Italijo ter 3. za pogajanja med Anglijo in Nemčijo, Ta prizadevanja, • ki so bila ta teden pospešena s potovanji italijanskih, nemških, angleških in francoskih diplomatov, so se pa sedaj radi raznih težkoč prekinila in odgodila na poznejši čas. Anglija in Italija Sporazum, ki je bil letos spomladi sklenjen med Londonom in Rimom, doslej še ni uveljavljen, ker niso izpolnjeni pogoji, od katerih je uveljavljenje odvisno. Z angleške strani je glavni pogoj dokončna ureditev španskega vprašanja, pred vsem odstranitev vseh prostovoljcev tako iz nacionalistične kakor republikanske Španije. V tem oziru se je sicer sporazumno določilo postopanje, ki naj načrt uresniči, toda razvoj nadaljnjih dogodkov je pokazal, da so na delu podtalne sile, ki realizacijo sklenjenih dogovorov zavlačujejo in onemogočajo. V vsem. kar se nanaša na ta vprašanja, smo še vedno tam, kjer smo biti. Dokler so tuji prostovoljci v Španiji, pa Anglija ne more ustreči italijanski želji, da bi medsebojni sporazum ratificirala in pričela v praksi izvajati. Italija in Francija V glavnem radi Španije so bila tudi prekinjena letos meseca maja pričeta pogajanja za ureditev razmerja med Francijo in Italijo. Italija je zahtevala od Francije, da prizna aneksijo Abesinije in odreče vse simpatije republikanski Španiji, dočim ni s svoje strani hotela dati nobenih konkretnih zagotovil v zadevah, ki interesirajo Francijo. Pred vsem pa ni mogel biti dosežen noben sporazum glede resnične nevtralizacije španske državljanske vojne. Na posredovanje diplomatskih krogov se je skušalo zadnje dni ponovno pripraviti podlago za nadaljevanje pogajanj, toda vesti, ki jih je prinesel včeraj francoski poslaniški zastopnik Blondel zunanjemu ministru Bonnetu, so dokazale, da teren za sporazum še vedno ni pripravljen. Anglija In Nemčija Enaka .usoda Je zadela poizkuse za zbiižanje med Anglijo in Nemčijo. Pri teh poizkusih je šlo v prvj vrsti za češkoslovaško vprašanje (n oboroževanje v zraku. Angleška vlada je pritiskala na Berlin, da bi se našel še pred pričetkom ali vsaj ob pričetku Runcimanove misije načelni sporazum med Berlinom in Londonom glede končne likvidacije narod-nomanjšinskega vprašanja na Češkoslovaškem. S temi in drugimi prizadevanji je bila v zvezi tudi diplomatska akcija Hitlerjevega zaupnika stotnika Wiede-manna. Zdelo se je, da so izgiedi v uspeh ugodni, toda naenkrat so sedaj sporočili iz Berlina, da hočejo najprej počakati na konkretne uspehe Runcimanove misije. Ker je to vprašanje za Anglijo trenutno najvažnejše, odklanja sedaj tudi sama svoje strani razpravo o sporazumu v ostalih vprašanjih. Zatišje do jeseni To seveda ne pomeni, da se posamezni poizkusi za rešitev vseh teh vprašanj ne bodo nadaljevali, vendar pred jesenjo najbrže ne bo v tem oziru nobenih večjih akcij več. Pogledi na razna aktualna evropska vprašanja so med velesilami, odnosijo med Francijo in Anglijo na eni ter Italijo in Nemčijo na drugi strani še vedno tako različni, da je zbliževanje zelo težavno, čeprav morda le ni izključeno. Oster ton rimske »Tribune" RIM, 5. avgusta. (Avala.) »Tribuna« se ukvarja z včerajšnjim razgovorom med francoskim zunanjim ministrom Bonnetom in rimskim odpravnikom po- slov Blondelom ter zavrača v tej zvezi vse trditve pariškega »Tempsa«, po katerih naj bi bila Italija storila prvi korak za nadaljevanje pogajanj med Francijo in Italijo. »Tribuna« pravi, da ne čuti Italija prav nobene potrebe za kako tako iniciativo. Italija si tudi prav nič ne želi kake obnovitve italijansko-francoskih pogajanj, ki so francoskim državnikom oči-to tako pri srcu, ker naj bi bila pogoj za uveljavljenje italijansko-angleškega sporazuma od 16. aprila. Pariz naj ve, da se Italija s Francijo tako dolgo ne bo pogajala, dokler bodo Francozi uganjali na Pirenejih politiko kontrolirane neodgovornosti. Predlog za razdelitev Cehov in Nemcev SENZACIONALNA POBUDA IZ ANGLIJ E? — PRIČETEK RUNCIMANOVE MISIJE — KDO VODI POGAJANJA — PESIMISTIČNI GLASOVI PRAGA, 5. avgusta. »Sudetendeutsche Pressebriefe« objavljajo senzacionalne pobude, ki so baje angleškega izvora, po katerih naj bi se izdelal načrt za preselitev vseh na ozemlju sudetske nemške manjšine živečih Cehov na češko ozemlje, vseh med Čehi živečih Nemcev pa na sudetsko nemško ozemlje. Namen te zamenjave naj bi bil ta, da se odstrani dosedanja pomešanost, ki je glavna ovira za sporazum med obema narodoma. Med sudetskimi Nemci je vzbudil ta predlog veliko zanimanje in živahno diskusijo, dočim češko stališče še ni znano. Nemci se sklicujejo na primer zamenjave Turkov in Grkov po svetovni vojni. PRAGA, 5. avgusta. Po včerajšnjih sestankih s predsednikom republike dr. Be-nešem, ministrskim predsednikom dr. Hodžo in zunanjim ministrom dr. Krofto je sprejel lord Runciman tudi zastopnika sudetskih Nemcev, toda brez Henleina. Popoldne je lord Runciman pričel proučevati predloge, pritožbe in mišljenje Slovakov, Madžarov in Poljakov, danes dopoldne je pa pričel sprejemati prvake narodnih manjšin. Ti sprejemi so zaenkrat pred vsem informativnega značaja. PRAGA, 5, avgusta. Iz okolice lorda Runcimana se izve, da je zadel v Pragi na večje težkoče, kakor jih je pričakoval, vendar upa, da jih bo mogoče odstraniti. Tudi češki listi so deloma pesimistični, dočim pravijo nemška glasila, da češki Nemci sicer verujejo v poštene namene Mir z lojalnimi državljani in ne z iredentisti in rovarji Na manifestaciji v Nachodu je imel češkoslovaški minister Ježek velik govor, v katerem je med drugim o položaju v ČSR izjavil naslednje: Trudimo se, da se v državi vzpostavi mir in zadovoljstvo. Ponavljam — mir in zadovoljstvo. Zakaj v ČSR smo danes s svojo narodnostno .politiko dalje nego kjerkoli v Evropi. Nihče še ni dal svojim manjšinam toliko, kolikor smo jim dali mi. Dali smo volivno pravico, in sicer najbolj demokratično, tako da nobena manjšina v vo-livnem boju ne more izgubiti niti enega moža. Dali smo šole, da jih relativno niti Čehi in Slovaki toliko nimajo. Celo na Slovaškem smo obnovili nemške manjšine, ki so bile svojčas pod Madžarsko brez vsakih pravic. Namesto zahvale in priznanja pa smo dobili to, kar imamo. Toda mi gremo preko tega naprej, toda le dotlej, kolikor dovoljuje čast našega naroda in republike. O vsem se moremo porazgovoriti. Meje, državna celota in suverenost ter samostojnost pa so zadeve naše narodne časti in ponosa. O teh se ne da pogajati in razgovarjati, zanje . . , . .____...... . se samo bori in umira! Pomir-jenje med čehoslovaki in Nemci ni težav,a stvar, biti pa mora na obeh straneh dovolj do- čehih posrečilo izvesti zamišljene načrte. »Narodni Politika« piše, da Čehi radi poslušajo nasvete, da pa hočejo kljub temu sami odločati o svoji usodi. Najmanj pa more kdo pričakovati, da bi uspelo lordu Runcimanu spremeniti katerokoli mejo na Češkoslovaškem. List odklanja vsako misel na avtonomijo. V skoraj enakem duhu piše tudi »Venkov«. PRAGA, 5. avgusta. Pogajanja z narodnimi manjšinami vodijo v specialnih vprašanjih resorni ministri, dočim se o splošnih vprašanjih razpravlja v odboru političnih ministrov. Slovaška ljudska stranka je hotela, da bi se za ta pogajanja določil posebni odbor šestorice, v' katerem bi bile zastopane vse narodnosti v republiki, toda njihov predlog ni bil sprejet. S tem je ostalo vodstvo trdno v rokah ministrskega predsedniki dr. Hodže. j PARIZ, 5. avgusta. »Oeuvre« piše; »Vsa Evropa spremlja z živahnim zanimanjem izredno misijo plemenitega angleškega lorda v srcu srednje Evrope. Njegova naloga je silno težavna. Deslej i še ni nobenega zbližanja med Npmci in praško vlado. Atmosfera se ni še nič spremenPa«. »Jour« pa pravi: »češkoslovaški d-žavniki kažejo vso dotro voljo, dočim o sudetskih Nemcih tega ne moremo trditi.« Palestina se razdeli JERUZALEM, 5. avgusta. Nemiri v Palestini se kljub vsem angleškim naporom še vedno nadaljujejo. Tudi zadnje dni je bilo izvršenih več bombnih atentatov na vlake, železnice in druge javne objekte. Tudi telefonska zveza med Palestino in Egiptom je od včeraj pretrgana. LONDON, 5. avgusta. Včeraj je Chamberlain dolgo konferiral z ministrom za kolonije Macdonaldom o položaju v Palestini. Izve se, da je vlada trdno odločena napraviti v Palestini mir in red z vojaškimi in političnimi odredbami. Največ skrbi pa ji povzroča delovanje pobeglega velikega muftija, ki živi in deluje sedal v Siriji. Obenem je bilo sklenjeno, da se bo načrt za razdelitev Palestine predložil čimprej Zvezi narodov brez ozira na stališče Židov !n Arabcev. Usoda Zidov v Italiji RIM, S, avgusta. (Avala.) Znani fašistični organ »II Resto del Carllno« navdušeno hvali najnovejšo vladno odredbo, da ne smejo tuji Židje študirati na nobeni italijanski srednji ali visoki šoli. List, k je glede rasne politike v Italiji najbolj radikalen, piše med drugim: »Od razglasitve rasno-političnih načel fašizma do prvih korakov za praktično uveljavljenje je preteklo komaj nekaj dni. Židje naj vedo, da se bodo podobne odredbe izdale tudi za vsa ostala področja javnega življenja, in sicer z vso odločnostjo. Židje v Italiji pa morajo tudi vedeti, da skrN vanje in prestopanje v katoliško vero ni mogoče, ker fašizem ne bo reševal židovskega vprašanja s stališča veroizpovedi, ampak izključno le s stališča rase. bre volje. Mi hočemo in želimo mir, toda miri z lojalnimi državljani in ne z iredentisti in rovarji. Nevarno poslušanje radia V Trieru v Nemčiji je bil nek židovski trgovec obsojen na 6 tednov zapora, ker je pri odprtem oknu poslušal vesli neke tuje radio postaje. Zagovarjal se je, da je zaspal. Henlein leta 1954 »Prager Presse« objavlja zanimiv citat iz nekega govora voditelja sudetskih Nemcev Henleina, ki ga je imel na zborovanju svoje takrat komaj nastajajoče stranke. Henlein je tedaj dejal: »Popolnoma samo ob sebi je razumljivo, da mora enotnost države in državnega vodstva ostati zagotovljena. Zato je tudi nesmiselno, ako kdo misli, da bi mogla samouprava pomeniti ustanovitev posebnega sudetskonemškega parlamenta ali nekaj podobnega.« Te besede je iz-rekel Henlein dne 21. oktobra 1. 1934 v Češki Lipi. Nemčija še ni pripravlfena Tudi pri nas dobro znani francoski novinar Jules Sauervvein dokazuje v Pariš Soiru na temelju statističnih podatkov, da Nemčija danes še ni pripravljena na daljšo vojno, ker ji manjkajo surovine. Hrvatski socialisti in narod Glasilo hrvaških socialistov »Slobodna Riječ« piše v neki polemiki s »Hrvat-skim Dnevnikom«: »Mi socialisti nikoli niti za trenutek nismo zanikali veliki smisel našega narodnega boja in se tudi vedno sklicujemo na zgodovinsko dejstvo, katerega le neumni in neuravnovešeni ljudje ne morejo razumeti in pri-DUCA d’AOSTA SE VRAČA znati, da socialna demokracija nikoli in RIM, 5. avgusta. Avala. Vojvoda Aosta, nikjer na svetu ni zašla v spor z resnič-abesinski podkralj, ki je bil več mesecev njmi }n zdravimi interesi večine naro- na dopustu v Italiji, se je vkrcal včeraj v Benetkah na bojno ladjo »Conte« in se odpeljal v Addis Abebo, Hotel, restavracija Mariborski dvor Lep. velik seninat vrt Avtogaraia, da. Morda so obstajale kdaj kake zadevne lokalne zablode, toda naučili smo se, da se jih sedaj varujemo.« Svoboda in demokracija »Delavska politika« povdarja, da sta le svoboda in demokracija skupna točka socialnonaprednega življa v državi, ki j lahko združi vse politične sile, ki se ho-avgusta.; čejo boriti za ta dva ideala. Za tako Nitke cene/, Borzna poročila. C u r i h, 5. Devize: Beograd 10, Pariz 12.015, Lon-' skupno zahtevo se lahko bore združene don 21.42. Ne\vyork 437.25. Milano 23, skupine, ki imajo sicer različne načelne Berlin 175.40, Duanj 32.50, Praga 15.10.1 programe. M a r i b o r, 5.: avgusta. Vesti, ki jih prejemamo te dni z Daljnega vzhoda, so vznemirile ves svet in vse se sprašuje, ali bo tudi tokrat mogoče preprečiti vojno med Japonsko in sovjetsko Rusijo? Na to vprašanje bodo mogli odgovoriti samo dogodki prihodnjih dni. V Tokiu izjavljajo, da je 50% verjetnosti, da bo vojna, 50% da je ne bo, v Moskvi pa odgovarjajo, da se na mejah Mandžurije in Koreje ne bodo dali izzivati. Položaj je tako kritičen, kakor v zadnjih 20 letih še nikoli ni bil. Napetost med Japonsko in Rusijb je stara že 34 let, od prve velike rusko-japonske vojne, katero so takrat sicer dobili Japonci, toda brez vsake stvarne koristi ali pridobitve, ako odštejemo malopomembno južno polovico mrzlega otoka Sahalina, katero so Rusi na dolgotrajni pritisk Amerike kot posredovalke odstopili državi vzhajajočega sonca. — Rezultati vojne 1904—1905 so bili torej nezadovoljivi tako za zmagovito Japonsko kakor za premagano carsko Rusijo, v kateri so izzvali celo krvavo revolto. Ti rezultati tudi vsa poznejša desetletja niso bili pozabljeni. Ko je po svetovni vojni divjala v Rusiji državljanska vojna, so jo Japonci znova iskoristili za vpad na ozemlje ruskega Daljnega vzhoda. Vdrli so celo že v Sibirijo, toda rdeče čete so jih zopet potisnile v Korejo in na otoke. Antagonizem med Japonci in Rusi je preživel tudi največjo revolucijo zadnje dobe in se ni pri tem prav nič omilil. Med bivšo carsko in sedanjo sovjetsko Rusijo ni v tem oziru nobenega razločka. Kje je jedro tega antagonizma? Na ruski strani pomeni boj za oblast na Daljnem vzhodu boj za izhod na veliki Tihi ocean, edino odprto morje ogromne Rusije. Na japonski strani pa gre za uresničenje starih japonskih sanj o izri-njenju bele rase iz Azije in nadoblast nad vso to največjo celino na naši zemlji. Navzočnost Rusije, pa naj bo carska ali sovjetska ali kakršnakoli na Daljnem vzhodu, pomeni neodstranljivo oviro za uresničenje teli sanj. Ruske podmornice v Vladivostoku Obvladujejo lahko vso plovbo po vseh morjih, ki oblivajo Japonsko in ruska letala morejo v nekaj urah zmetati tone bomb na japonska mesta, celo na mikadovo prestolnico. Ob takem sosedstvu se Japonci ne počutijo dobro. Iz tega antagonizma izvirajo dejansko v zadnjih namenih tudi vse japonske in ruske politične akcije. Boljševiška propaganda na Kitajskem in Japonskem služi prej in bolj slabljenju notranje moči Japonske, kakor širjenju komunizma samega. Prav tako je ustanovitev Mandžurije in prodiranje na Kitajsko nazadnje indirektna akcija proti Rusiji, priprava, prehodna etapa za uničenje moči starega severnega sovražnika. Z organizacijo držav pod svojo nadoblastjo skušajo Japonci zgraditi ogromen obrambni zid vzdolž vse ruske vzhodnoazijske posesti, od Vladivostoka do Pamirja. To so tisoči kilometrov! Ako bi se ti načrti uresničili, bi stale japonske čete tako daleč v osrčju Azije, da bi nekega dne lahko vdrle naravnost v osrčje ruske Sibirije in odrezale ves ruski Daljni vzhod od evropske Rusije. V Moskvi vse to dobro vedo. Zato podpirajo v sedanjih bojih Kitajsko proti Japoncem. Popoln poraz Kitajske bi pomenil vsaj posredno tudi poraz Rusije. In vendar si ne Japonci ne Rusi ne upajo prav pričeti končni, odločilni boj. V Tokiu čutijo, da bi se vtegnila ta odločitev obrniti v korist Rusije, kar bi pomenilo za Japonsko tako hud poraz, da bi bila dolgo nesposobna izvrševati misijo svojega umišljenega azijskega poslanstva. V Moskvi pa računajo z even-tuelnimi domačimi, notranjimi nevarnostmi, ki obstojajo prav tako, kakor so obstojale v carski Rusiji. Le da so se akterji izmenjali. Razen tega jih plaši nemirni in negativni položaj v Evropi. Tudi tu so sile, Jele po triurnem odstopanju so zastave spet izginile. Ekselenca pa se je še pohvalila, kako je prevarila Ruse, katerih pa ni bilo od nikoder. Strah tega generala je bil tolikšen, da je videl za vsakim grmom kozake. Pred temi je sploh imela vsa avstrijska armada največji rešpekt in torej ni čuda, da je zlezel tudi ekscelenci v noge. »Das haben wir gut gemacht, nun haben wir die Russen ge-tauscht« (To smo dobro napravili, da smo Ruse prevarili), se je izrazila pred zbranim oficirskim zborom. Po teh besedah pa je pristopil generalni major Schmid in rekel: »Exelenz, treten sie ab, sie werden die Division nioht mehr komandieren« (Ekselenca, odstopite, vi ne boste več poveljevali diviziji). Po tem dogodku je ekselenca odstopila in v svetovni vojni je ni bilo več na spregled. Polk je bil po prihodu prvega in drugega maršbataljona spet spopolnjen. Imel je spet 2500 mož. Isto so je zgodilo tudi z drugimi polki. Rusi so prav takrat prvič oblegali trdnjavo Pfemysl. Posadki te trdnjave je bilo treba iti na pomoč. Radi tega se je pričela zopet ofenziva. Po blatnih in razmočenih cestah so se pomikale kolone naprej brez prestanka. Od daleč se je čulo grmenje topov. Vojaštvo pa si je šušljalo: »O, zopet »fori-kamo«, da nas bodo Rusi spet pošteno naklestili. Ko bi le bilo že vsega enkrat konec.« V deževni noči od 8. na 9. okt. je prišel polk okoli 12 ure v neko vas blizu Kaščic v Galiciji, da tam prenoči. Zvedelo se je tudi, da so Rusi v neposredni bližini in da bo drugi dan prišlo do spopada. 9. oktober: Polk se razvije ob 8. uri v strelce preko polja in travnikov v smeri proti Kaščicam. Okoli pol devete ure so začeli padati jjrvi streli, vmes pa se je že oglašalo tudi topništvo, posebno rusko, ki je bilo v premoči in je streljalo zelo precizno. Bojni ples se je zopet pričel na celi črti. Rusi so se umaknili preko reke San in se tam zakopali. Ob reki je postavil polk svoje prednje straže. Tu je za enkrat obtičala vsa avstrijska ofenziva. Rusi so obsevali vse obrežje vsako noč z veliki mi reflektorji, da se tudi ponoči ni mogel nobeden Avstrijec ganiti. Polk je ležal tu dva dni, dokler ni bil zamenjan po 73. pehotnemu polku. Cesta na Pfemysl je bila prosta, in celotna 22. divizija je bila dirigirana na Nove Mzasto, kjer se je pričela dne 13. oktobra velika bitka za posest trdnjave. Med vojaštvom, ki je bilo popolnoma sestradano in izčrpano, — vojaških kuhenj ni bilo namreč cele dneve na spregled — so se pojavile različne bolezni, kolera, legar in griža. Videl si takrat za vsakim grmom, na polju in ob cesti vojake, ki so opravljali tam svojo potrebo. Brigadir, generalni major Nemeček, ki je gledal te prizore, se je izrazil v Svoji nadutosti: »Die Schweinkerle fressen zuviel, deshalb sch... sie auch uberall« »Prašiče žrejo preveč, zato pa opravljajo svojo potrebo povsod.) Vojaštvo j*5 dalo temu generalu ime »Krvavi pes«. (Dalje.) Podprimo nabiralno akcijo za gradnjo doma matičnega Sokola Zanimivosti Dvajsetletnica italijanskega poleta na Dunaj Dne 9. t. m. poteče 20 let, od dneva, ko se je nenadoma pojavilo nad prestrašenim Dunajem, ki je bil trdno prepričan ,da ni varen le pred topovi, ampak tudi pred letali, osem velikih italijanskih bojnih letal. Zmeda, ki je prevzela takrat še cesarsko prestolico, je bila nepopisna. Vse je drvelo, v skrivališča in čakalo, kdaj bodo pričele pokati bombe in rušiti hiše. Nekateri so v svoji fantaziji pripovedovali, da so letala že porušila dvor, vojno ministrstvo, parlament itd. Ko pa so se pričeli iz letal osipati samo letaki namesto bomb, so postali Dunajčani tako radovedni, da so kar dirkali za njimi, kakor da bi bili bankovci. Vsi so hoteli izvedeti, kaj jim Italijani sporočajo na tako nenavaden način. Za lovci letakov so se pa zagnali takoj drugi lovci, ki so lovili to lovce in jim nervozno trgali iz rok zmečkani papir — dunajski policisti. Vendar je bilo letakov in lovcev preveč, da bi jih cesarsko-kraljevi policisti lahko vse polovili. Ostalo jih je še toliko, da so romali iz rok v roke po vsem Dunaju in od tam v druga mesta po državi. Letaki so bili trojni, vsi obrobljeni z italijanskimi državnimi barvami. Na prvem je bilo tiskano: »Dunajčani! Naučite se spoznavati Italijo! Letimo nad Dunajem in mogli bi vreči na vas tone bomb, česar pa ne storimo, ampak vam pošiljamo le pozdrave treh barv prijateljstva. Bomb ne mečemo, ker se ne vojskujemo proti otrokom, starcem in ženskam, ampak proti vaši bastardni, kruti vladi. Dunajčani, skrbite’ za to, da vas bomo prištevali med inteligente! Kako ste si Je mogli nadeti prusko uniformo? Ali ne vidite, da je proti vara ves svet? Ali hočete vojno nadaljevati? Potem jo nadaljujemo! To je vaš samomor. Na kaj upate? Na prusko viteštvo? To so pokazali v Ukrajini, 'dor bo na nje čakal, bo poginil...“ V drugem letaku so sporočali Du- najčanom, kako stradajo, med tem ko se Nemci (iz rajha) maste z živili, ki so jih vzeli Romunom in Ukrajincem. „Vaši očetje, možje in sinovi ne umira' jo na bojnih poljanah zato, da bi prinesli svetu mir, ampak zato, da bi povzročili svetu še večje trpljenje. Ne bojujete se za ljudstvo, ampak za tirane." V tretjem letaku so pa bila sporočila, da se bojujejo, toda proti pruskemu miru, ker pruski mir ne daje miru ne kruha, ne svobode in ne pra-vičšnosti. Pruski mir je nasilje, diktat, nesporazum. Mirovne pogodbe z Romunijo in Rusijo so pokazale, kakšen šen je duh nemške vlade. Ta vojna mora biti zadnja. Mir mora biti splošen in pravičen, nikoli mir meča in nasilja. Polet italijanskih letal nad Dunaj, ki je bil za tedanjo zmogljivost letalstva svetovna senzacija, je vodil poznejši osvojilec Reke in knez Snežniški, Gabriele d"Annunzio. Letala so se dvignila na letališču v Vidmu ob 5’50 zjutraj, nad Dunaj so prispela ob 9-20, a vrnila so se na italijansko letališče ob 12’40, Ne vsa, eno je moralo radi defekta, ki je nastal v motorju, pristati blizu Dunajskega Novega mesta. Letalo je bilo zajeto, oba častnika pa sta postala vojna ujetnika. Vendar sta bila s strani avstrijskih letalskih častnikov sprejeta kot junaka in pogoščena v častniški ipenzi, Ta spomin najlepše izpričuje položaj in dmišljenje v zadnjem letu svetovne vojne. Zanimivo se čitajo posebno tudi besede o letalcih. Kako kmalu, kako kmalu je bila pozabljena obljuba: „Ta vojna mora biti zadnja!” Že več ko 10 let letajo italijanska letala na Dunaj pozdravljat svoje prijatelje in zaveznike. V zadnjih letih letajo z enakimi nameni tudi v Berlin. Nekdanji sovražniki so postali prijatelji, nekdanji prijatelji sovražniki. Tempera rautantur,,« Pred Vil. Mariborskim tednom m. Letošnji VII. Mariborski teden, združen z veličastnimi proslavami dvajsetletnice osvobojenja, ki bo slavnostno otvorjen v soboto 6. t. m. dopoldne, bo daleč prekosil vse dosedanje svoje pri-r reditve. Prostor, ki je določen za razstave, se je letos skoraj podvojil, povečano je tudi zabavišče in v okrilju Mariborskega tedna bo toliko velikih javnih prireditev, da bodo v polni meri zadovoljile vse domače in tuje obiskovalce, katerih se obeta na tisoče. Dela so v polnem teku in bode ktnalu že popolnoma dovršena. Središče letošnjega tedna bodo v prvi vrsti mnogoštevilne razstave mariborske industrije, trgovine, obrti, gostinstva, tujskega prometa, filatelije, fotoamaterstva itd., na drugi strani pa razstave, katerih namen je prikazati ves razvoj Maribora po osvo-bojenju. Razstave bodo otvorjene skupno z začetkom tedna v soboto 6. t. m. in bodo odprte do zaključka dne 15. t. m. Na vseh državnih železnicah in ladjah je dovoljena polovična vožnja. Legitimacije se dobe pri vseh poslovalnicah »Putjii-ka«, občinah itd. Slovenci in vsi Jugoslovani! Jugoslovanski Maribor, steber in trdnjava naše severne meje vas kliče vse brez izjeme, da ga posetite v času letošnjega VII, Mariborskega tedna in velikih proslav dvajsetletnice osvobojenja od 6. do 15. t. m. Pokažite, da ima Maribor krepko zaslombo v vsem našem narodu in v vsej naši državi! Enkrat samkrat v letu postane Maribor velikomesten, ob času vsakega Mariborskega tedna, ki privabi v središče slovenskega Podravja na tisoče in tisoče ljudi iz vse Jugoslavije in tudi z one strani meja. Letos, ko bo od 6. do 15. t. m. slavil obenem s VII. Mariborskim tednom tudi dvajsetletnico osvobojenja, bo pa privabil k sebi gotovo desettisoče H*: