gospodarske, obertnijske in narodske. Iehajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.; sa pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl.30 kr. V Ljubljani v sredo 2. julija 1856. Ker se sviloreja (reja zidnih gosenc in pridelovanje žide) povsod čedalje bolj razsirja, bi utegnilo našim bravcem mikavno biti, da jim povemo marsikaj, kar je eden naj imenitniših svilorejcov v Lombardii, vitez Hanibal Rat ti nam vediti dal. Vsaka drobtinica zna ob pravem času prav priti; naj se tedaj prevdari in poskusi. Kitajci, kteri redé veliko svilnih červov, potresajo murvino perje, preden gajim pokladajo , s prav drobno rajževo moko, ktero červi kaj radi jedó. Gosp. Ratti je to večkrat skusil in se prepričal, da se prav dobro redé od tacega perja, ki je bilo z rajževo moko potreseno, — položil jim je pa tudi same rajževe moke brez perja, al nikdar se je niso dotaknili, če so bili tudi še tako lačni (gladni). Cervi, kterim je gosp. Ratti pokladal z rajževo moko potreseno perje, so bili prav zdravi in močni, mešički (kokoni) so bili go s tej si, težji in sve ti ej i. Gosp. Ratti je potem skusil perje potresati s pšenično in kor uz no moko, in přidělal je kokone, ki so bili sicer enmalo ložji od unih, ki jih je pital z rajževo moko in murvinim perjem, vendar so bili t e ž j i in bolji od tistih, kterim se je pokladalo po navadi le čisto perje. Gosp. Ratti pa ni še pri tem ostal, ampak skusil je še krompir drobno zribati in ga potresel po murvinem perji, — červi so planili po tem še raji kakor po rajževi, pšenični in koruzni moki. Zato priporoča slavni svilorejec, naj li se poskusil krompir na to vižo pokladati svilnim červom. Ako se poterdi to popolnoma, bi bil krompir velika pripomoć za rejo svilodov povsod, kjer nimajo samih murv zadosti. Da se svilni červi osnažijo svojih očedkov, zakaj ne-snaga jim škoduje, je dobro, ako se dobrega pol pavca (7 do 8 linij) dolge rezance rež ene slame rahlo po njih položí; červi zlezejo hitro na slamo, in ker potem lože sopejo, se kakor pomlajeni vêdejo in raji jim položeno perje jedó, je to očitna priča, da jim tekne taka strežba. Murvino listje se jim položí na mrežico , ki se iz konopnine splete in nad njimi razpne; červi zlezejo na njo, in v tem kadar jedó, je časa dovelj jim poprejšno posteljo očediti in novega perja na-njo položiti, kamor se potem červiči spet vernejo. Zraven vsega tega priporoča gosp. Ratti še sledeče: Perje, ktero se červom pokládá, naj je suho in ne toplo, blizo červov naj je tiho in zrak čist, ne da bi kdo tobak kadil ali kak drug duh ali smrad jih dražil, tudi kozli in kozé ne smejo blizo biti, — hram naj je snažen in tudi člověk, ki jim střeže ; — lampica ponoči naj se tako postavi, da luč ne sveti ravno na červe. Na Laškem — pravi gosp. Ratti — skerbno pazijo svilorejci na vse to. Kar se tiče murvinega drevja, priporoča skerbno ^leštanje. Okoli vsakega drevesa naj se dvakrat na leto okoplje, da se zemlja zrahlja, posebno pa naj se na to gleda, da se le vsako drugo leto drevesom perje obéra. Res je, da je pri takem ravnanji treba več drevés, ker eno leto se oberajo ene, drugo pa druge, — ali res je tudi, da kdor tako ravna, bo drevje veliko bolje in lepše si ohranil. H koncu tega sostavka povemo še neko važno skušnjo. Gospa Lucija Merlo v Zagradi je že 11. majnika dobila kokone od červov, kteri so se o veliki noči iz jajčkov izlegli; izperva jih je redila z spodej lubom murvinih vejic, potem pa z mladimi berstiči tako dolgo, dokler se ni perje razrastlo. Sr. (All. 1. u. f. Z.) Gospodarske skušnje. (Skušnje zbivcom na vertu kmet. družbe v Ljubljani.) Na opom zadnjih „Novic" dam vediti, da tudi na tukajšnem kmetijskem vertu seje poskušnja z b i v c o m kaj dobro obnesla. lz 28 lotov ga je prirastlo 69 funtov tako lepega zernja, da se od repnega težko razloči, in dasiravno tukaj še ni poskušeno, koliko da dá več olja memo goršice ali ogeršice, vendar ni dvomiti, da tako lepo zernje moia tudi v tem navadno ogeršico kar zlo prekositi. Je tedaj bi vec vsega priporočevanja vreden, in mislim, da nobeno seme toliko dobička pri nas ne dá. Seje se v jeseni okoli sv. Mihela v gnojno zemljo malo rejši od reži ; spomladi se zlo razkošati, in dozori sred mesca kresnika. Pleti, in če je mogoče, še malo okopati ga je treba že od začetka ma-lega travna ali aprila, in potem kaj lepo raste. V boljši zemlji memo naše, ki pa vendar zlo ilovčna ne smé biti, mora pridelek še veliko obilniši biti, in taka njiva, ki jo bivec zlo izmolze, se prav še to leto za ajdovo setev oberne. Dobi se bivec tukaj pri nas na Poljanah po 30 kr. funt. Na dvoru kmetijskega verta na Poljanah v Ljubljani 30. kresnika 1856. Zalokar. (Da 1 a n é n e farbe voda ne o d p e r e in ne premoći) se je poskušalo že to in uno, vendar nič ni pomagalo. Sedaj pa se je znajdel gotov pomoček za to in sicer ta-Ie: 1 lot v prah zdrobljenih šišk (Gallapfel) se dá kuhati v 12 lotih vode tako dolgo, da se pokuha tretji del vode; potem se přecedí skozi platnen pert, in kadar se je lanéna farba posušila, naj se namaže s to šiškino vodo, in terpela bo tako dolgo kakor oljnata farba. Kolikor ima kdo z lanéno farbo namazanih stvari s to vodo prevleči, toliko več ali manj , se vé , da potřebuje vode in šišk, kterih se vselej vzame po gori povedani razmeri. Ker pa šiškini stroj ima svojo moč le do mehkega lima, se mora polimana stvar tako s šiškino vodo namazati, da se lim do dobrega zmehča. (Smolika (Gummifluss) se odpravi sadnemu drevj u), ako se na večer prav mokra platné na cunja obveže okoli bolne kože. Drugo jutro je smola tako mehka, da se dá z vlažno cunjo lahko oddergniti. Zraven tega pa se bolno mesto, kjer se smola cedí, prav dobro oriba s kertačo, ki se v vodo pomaka, da se odpró po celi koži potne luknjice in da tako zamore drevo povsod dobro dihati. Starozgodovinske čertice O pomenu imena mesta Solva. Spisal Davorin Terste nj a k. Domaćemu starinoslovcu gosp. Knabel-nu ') je ugodilo srečno dokazati, da mesto Solva jenalipniškem polji stalo. Mi smo z njegovimi dokazi, da je Solva poleg Lipnice stala, celó zadovoljni, in napotujemo vse, kteri hočejo ') Glej: Knabl „Wo stand das Flavium Solvense des Plinius?^ v „Schriften des bistorischen Vereins fiir Innerosterreich stran 1 itd. 212 se z lego in imenitnostjo tega mesta bolj soznaniti, na nje 1 S itd. Pa tudi sufiks va je slovenski, primeri : ra, reke na Ruskem. Nas slavni Šafařik gov pretres; vendar zaveržemo Knabelnove terdenja, da so Na s va, Nar Solvljani bili Kelti in da vse podobe na spomenicih stare misli, da se je polna oblika glasila Nasa va. Nara va. tako Solve so vzete ali iz gerškega ali latinskega in življenja. bogocastja tudi S S po izpusenem glasniku a pa Sol i Mesto Sol va se še omenuje v listinah do leta 1075 toraj pomeni kar : Aquae, A eh en, mesto kraj de, ktero še Nemec dnešnji den imenuje: So lm, Su lm, olv, Sol b. Su lb, in celó naravno, ker tudi po Kristusovem rojstvu, ceravno že bolj s popaćenim imenom, namesto : S Naj starejša listina je od 20. novembra 890, v kteri v nemšcini se labijalcip, v kralj Amolf nadškofu Dietmaru več posestev v Avstrii, na Aim, Faim, lluem namesto Al/> V _ _____ - ^ — m m m mm w « m V i _ m izmenjujejo, na priliko Stirskem, Koroskem m Ogerskem poklonuje. se tako glasijo i J: » Arnolfus divina favente Dotične verste gratia Rex Al» Falè Hu be f Lem o* » 2 berg za Lowenhevg (Lvov), Bamberg za Babenber Keltiški jezik ima kakor zendski za sanskritski glasnik .v Tradimus itaque atque firmamus ad predictum monasterium sorodni s. Petri, s. Rodbertis primitus Castellum s. Erntrudis . . . ad Sulpam civitatem Zuip vocatam cum omnibus juste jezika ad eandem civitatem pertinentibus, cum quercetis et campis, ; zatega voljo najdemo sansk. sara, gotiški salt, cimriški hal. Tako So lva ne more biti tvarina keltiškega v • Na koncu tega pretresa še samo nekoliko čisto sicut ilia fossa, quae incipit de Moura et tendit usque ad skih imen iz kamenov stare S Luonznizam, et ut Luonzniza et Sulpa de Alpibus 1 il u ont, quicquid inter has duas amnes habemus , totum ad napisu je ime D Masculus DEVSI filius vivus fecit sibi" etc. ;i). V tem pomenu: Vi Kob cisto slovensko v obliki in koreniki primeri zavoljo oblike imena: Jar s a, 2 H 5 Publius Laelius Publii Libertus Heracla vivus fecit predictum monasterium concedimus, et forestum susel cum panno sicut in potestate antecessorum nostrorum fuit et nostra". M Tukaj vidimo, da je „ci vi tas Zuip" stala tam, kjer se stekate reki Sulpa in Laznica v bližini Sus el a ne sibi et SAMVDAE Musonis filiae" itd. V tem napisu naj deleč od Mure. Reka, ktera se v pismu Arnolfovem velí demo čisto slovensko ime S a mu da. Rodbine Sam ud Sulpa, se v listini Eberharda drugega veli S u 1 b e „qui živijo v fari sv. Margarete na dravskem polji, v fari sv. û .. 11__:.»_______i : „„„n„„nf.,i.u ; „ n ; Ir ; ^ Q Q 7 i n n" gg T____: ___1____? _ • 1 « ___. , v . . rn -»r * 111 S u lbe in ore populi nuncupatur omenuje v listini od 7. marca 970 v civitas Ziup soseščini L i p n i z a u 2 Iz teh prikladov vidimo 9 civitatis da mesto S o 1 v a Jurja na Sčavnici itd. Dalje še najdemo ženski imeni DVBNA in BVBNA. Zlahna rodbina Bubna se najde na Českem. Dubna pomeni Cerella, die Eichene. 3. L. „Memmio L. Lib. Liberali et SAMMAE Conjugi se je v devetem stoletji glasilo Sûpa, ker le iz oblike Su p a je mogoča neinška tvarina Zuip, Ziup. S čerko s so Patronus fecit". Ime Samo je historiško in znano vsakemu Němci v srednjem veku pogostoma izrazovali glasnika; in Slovencu; dalje tvarine so : Samo vit, Semovit, Semik, glasnik u nemški ljud na Stirskem še dnešnji den rad iz- Se mot a, Semimisel, ktere se v naj starših poljskih govarja kakor ui, na primer: Lui ben, to je: Lubno, di- listinah nahajajo. plomatisko in uradno Leoben. Supa pa je postalo iz S o lp a; liziral kakor to vidimo v besedah Kupa iz Kolpa glasnik se je voka 4. dus L. BOGIONIVS L. F. Fia. MISSICIVS Solva oriun u ? vuk iz volk serbski so VÓ za sol i vol. y Prestop glasnika v v glasnik p je naraven, ker se labijalci , m izmenujejo. Tako je Sol pa postalo iz Solva. Ker smo se prepričali, da Solva 5 Solba, Sulba > nam Sulpa, Supa so samo premembe slovenskih tvarin, tedaj še gré dokazati, da je Solva slovensko ime, in daje mesto dobilo ime po reki, kraj ktere je stalo. Ta napis sem ze v lanskih „Novicah" razlozi!. ■ I ■ m m -II. — - Popotni spominki. Dva dní v Goratanu. (Dalje.) Pod noč 15. maja se pokaže našim, od vasi „Zgornji Log" (Oberbrett) pridša perva sovražna divizija, in mahoma se začne střel med francozkimi prednjaki (Plánkler) in našo Sovražnik, da bi Korenična oblika imena Solva je sanskritski sal, ktera je po sři 3 reč gunirani obliki in izmeni glasnika z r postala iz i Sal pomenuje po učenem Rosenu to kar sr i, nam- „bewegen". Tej koreniki odgovarja gerška ,,gehenu, al, „springen", „sich heftig bewegen" latinski salio. posado. Sovražnik, da bi svojo vojsko zbral, je iskal pri pravnega mesta s tem, da je pričel nasipe kopati in skrivati se za-nje; pa močni strel naših ga urno nažgč k umiku.--V tamni noči dokonča sovražnik pričeto delo, pa veliko četo odpravi tudi po stezi, ki derži prek stermih gor in bujic po nasprotni strani doline v Rabelj in prisili s tem na umik Z ohranjenim organskim glasnikom a je postala v ger skem oblika cral z izvirnim pomenom močnega gibanja, n. pr one tri avstrijanske kompanije , kterim je bilo naloženo ob varovati občenje Naborjeta in Predila z glavno vojsko. •j aálog, „heftige schwankende Beweffung insbesondere des IV . WW-y S , „UVl^V ovu,.«u»vU«v " ^ ~~----------- ---; Meeres", aalevco „heftig bewegen", tudi rralow. Oštroumni Benfey pa pravi: „Von dem Begriffe des heftigenBewegens sind vielfache Namen des Wassers, der Flusse und Meere ausgegangen; so heisst im Sanskrit sar-it, Fluss, sar-i, Wasserfall ; s a r a s, Teich Tako so bili nasi prediljski junaki od vsih straní obdaui, brez upanja pomoci. Rano jutro 16. maja pričnó francozke baterije svoj vsipati na kladaro, pa brez vsega vspeha. Kmali po- ogenj mit fiir r: sala, Wasser, šalila, Wasser. lm Griecliischen entspricht ai wieder mit Verlust des thematischen o statt âlo, woraus im Nominativ sansk. sal-am, Meer alio g u 4 ? zum alg lat. s a 1 u m Meer gehorig Da so stari Slovenci iz te korenike tudi stvarjali po-znamljevanja za reke, poterjujejo živi prikazki, na priliko: tem udari sovražnik od vsih straní z naskokom proti našim, pa tudi ta poskus spodleti. Ljuti boj se začne ; pa silen strel, ki je gromel od naših iz kladare, ne pusti protivniku predreti okopov. Posebno střelci, verlo dobro zunaj kladare razpostavljeni, so mnogo prederznežev, ki so se topovom bli-žali, posmodili po tleh in sledna nova skušnja Francozov je Vidši, da z bojem nič ne opra Francozki glasnik pride Soča iz Solča, Sočava iz Solčava ? Sola 1 So V) ■2 3 4 5 I Schriften des histor. Vereins fiir Innerôsterreich" I. zvezek, stran 21. Glej ravno imenovano knigo stran 22, 24. Glej: Benfey „Griechisches YVurzellexikon" I. 60. Benfey r. o. str. bila za-nje pogubljiva. vijo, se začno z našimi dogovarjati. in vabi posado, da naj se podá, pa tudi te poskušnje so se razbile ob zvestobi naših junakov. „Ne bo nič!" merzlo Herman glasniku odgovori. Zopet začne žvenketati orožje, puške rigaj o vnovič ogenj, kar terpí do požne V f noci, pa vse zastonj. 61. Noč, in z njo tišina nastane; le zadnji stoki padlih so se odmevali po drugekrat samotni dolini, ktero so zdaj mocno Solčava, Sočava, Sučava, reke na Ruskem; tudi na Štir-skem je Sučava znana dolina divjo-romantiška, po nemškem Sulzbach. Pripovesti prebivavcev in geologiške preiskave poterjujejo, da je vsa dolina kernica bila nekdaj z vodo napolnjena v Šafarik „Ueber die Abkunft* der Slaven str. 174. 2 íí Di efenbach 3 jezero, zato ime Solčava. Pis. Grimm „Geschichte der deutschen Sprache „Vergl. Worterb. der goth. Sprache44 II. 189. Napisi so vzeti po Knabelnovem berilu iz £ori omenjene knige Pis. 213 razsvitljevali berleci strasni ognji sovražnika. Več sto hra- neki takih krajev dobili ime Poklon: Poklon na Učki, Po-brih Francozov je zgubilo danes svoje življenje, in ven- klon med Plominom in Beršecem, med Krajem in Lavranom dar ni bilo opravljenega nič. Opornost, ktere tii niso Poklonac na Veprinački gori itd. y pričakovali, in pomanjkanje živeža i ki ga je bilo v revnih Po več mestih gredó vsi možki v cerkvi pri službi božji kočurah doljnega in pešico ljudi najti, je ednjega Loga le komaj za kako malo na sprednjo njezino polovico po obéh krajih, ženske pa ravno ažnike zlo oplašilo 17. maja zjutraj se ponovi bitka. Navali ažnika tako vse zadej za njimi; in ko imajo iz cerkve iti, narede te onim po sredi prostor, da vsi odidejo, potlej i gredó še le so bili se huji od včeraj, in prisiljen je bil Herman, střelce ženske, ter se obernejo oni na desno, te pa na levo stran; vzeti v okope. Zdaj pa so se tudi francozki topovi primak- in ta običaj mi se hvale vreden zdí zavolj več uzrokov. Ako li i li in neprestano na okope streljali. Se vé, da je od tega Istran kladara mnogo terpela ; posebno zlo so bile puškarnice po-škodovane in streljanje je bilo našim zlo težavno, ker so sebi rad zagrabi francozke krogle ravno v puškarnice letele in vec naših ranile, akoravno so tudi še naši s puškami in topovi mn< Francozov gre iz cerkve, ko ima grobje pri v pest blagoslovljene vode, da z njo pokropí grobe svojih umerlih, se pomoli za duše njihove, in ko ima proč iti, še prekriža grob po običaji duhovniškem. Se se najdejo sem ter tje, ki pred duhovnikom koleno ranili in ubili. Celi dan se pokajo in ako je tudi priklonijo, in ako jim se reče: to se samemu Bogu spodobi naših le mala truma, jo je oživljala prava hrabrost slovanska 1 odgovorijo: „ter ste vi namestnik Božji u Iz tega se vidi in vsi so terdno sklenili, braniti se do zadnje srage kervi velikost njihove vere in spoštovanje do duhovnih pastirjev. • \ i • m m- m ni ■ • » v v t n v ___ « . v in ne podati se po nobeni ceni. so zagernile zopet žalostno zemlj ? Temne krila cerne noci drugi dan obsédé je Potojočemu Istranu je po navadi dolžnost, naj bo kjer ce 5 minul pozdravljati pri poti delajoče: n Bog daj dobru sreću !" tem pa, lepo ga odzdravljati : „Bog daj sreću i zdravlje !" Ako Komaj se je bil napočil zor 18. maja, že so osipali se pa na poti srečujejo, je dolžnost, da mlaj i starej ega, nižji francozki topovi na novo ogenj na kladare in še več škode naredili. Al naši so jim zmiraj krepko odgovarjali z krog lami in stanovitno se deržali. Nenadoma so vendar se zdaj zdravlje!" „Bože daj zdravlje i duši višjega pozdravlja, na pr. : „Bog vam daj zdravlje !", „zdravi bili!". ..Bog vas živi!" itd.; drugi pa odgovarja: „Bože daj 1 11 spasenje; i vi zdravi bili U itd. reci obernile. Ob osmih zjutraj pride vnovic francozki glasnik posado zahtevat, naj se s kladaro podá : razloži pa tudi, da Naborjet je vzet in njegova posada posekana, ter pristavi, da bimo se tako Ako se pa po večkrat na dan srečajo , se sliši drugi pa : „Bože daj, reci: „Zdravo! sopet se srečamo i i v raji" Po Kastalščini je pa lepa nada se pri srečevanji reče najpervo: „Hvaljen Bog vada da tudi njih, ako se prec ne podado, ravno tista osoda caka ker pomoči se jim vsled tega, da je avstrijanska vojska že (ili Isus) i Maria" od Terbiža pregnana, nikakor nadjati ni. Vedši, koliko mi y odgovor : n Vazda budi hvaljen Bog i Maria", in koj zatem: „ dobro jutro". ..dobar i li dan", „dobar lobo ima materinski jezik posebno v ptuji zemlji, pripelje večer", kakor je doba dneva; po pravi Istri se pa to po glasnik tudi saboj ogulinskega častnika, ki je bil pri Na- zdravljanje po potih redkeje borjetu vjet. On je mogel vse to rojakom svojim v doma- eden k drugemu v hiše. čem ilirskem jeziku poterditi in z grozivnim nagovarjanjem sliši, rabi se pa to ko prihajajo Ako kteri poglavar ali višji praša podložnika ali niž jih k udaji opominjati. Nadjali so se sovražniki s te m brez jega: „kako je?" ta odgovori: „na vaše gospodine vseh daljnih ovér doseći svoj namen 1 1 ÎA ,'~ ' " "" ' ' " v' " ' i ustrašili tega naznanila, velikoveč jih je smert verlih jugo-slovanskih bratov še z večjo hrabrostjo užgala in napolnila. Svesti si, da ť (laski al branitelji se niso „al modo suo") to je: „jaz sem vas v vaši oblasti, meni se godi, kakor bodo s tem, ako Francoze tukaj zaderžé i lim bratom in vsi avstrijanski vojski jako raji umreti, kakor podati se. , osta-hasnili, sklenejo Zato Herman v imenu vse vi očete". Iz tega je očitna velika poniznost do poglavarjev. Ako pa enak enakega praša: kako je prikolje bi se jatlu? hotelo se reče: „hvala Bogu dobro ali : i bi se laglje terpelo"; namesto „kako je?" se tudi posadke glasniku reče: „Naloženo nam je kladaro braniti bojimo se, umreti Pri teh praša: „Kako vas Bog pomaga?" Če se rece komu, po do smerti; sveta nam je ta zapoved in ne na kervavi postelji slave za drago domovino", besedah hrabrega mlađega zapovednika vsi vojaki nadušeni sebno ki nima svoje hiše, kamo greste? rad odgovori : li Iz ptujega na ljudsko (ptuje) u Ako tukaj govorijo od kakošnega podvzetja, se navadno perste k prisegi pristavlja : vzdignejo, in obljubijo si i kakor zvěsti to li Ako če Bog", „ako Bog dá"; n. pr i ,grem varši in bratje eden druzemu do smerti na strani stati. tamo, ako ce Bog u ; „ču delati to, bude rastlo to i to, ako Bog dá". Kadar se pogovarjajo od kakošne strašne bolezni y Vidši, da tudi s tem nič ne opravi, se verne glasnik v fran- otekline ali rane pa prikladajo: „Nebudi primera"; n. pr ___1. ! ________n. _________ J _ 1__11 _ i____ 1 i. _ _ _ . V , • V• , • V i 1 ____ • _ !____ cozki tabor « Pricne se nov strel na kladaro, kteremu so pokaže z roko na svoj pa naši zopet krepko odgovarjali. Ob dveh popoldne pride nebudi primera u r** vugv?w>jH>it V/" M» vil J/VJJV1U11V Jíl mu UVUUU1 jJIllligiU , tO j C ! „LTUj^ 1I**0 UW»«1 luj w»v uvu.vvv • še enkrat francozki glasnik in vabi poslednjikrat posado, Opravivši kakošno težko delo ali potovanje, ako kdo reče: život in reče: „tako rano je imel, Bog nas obvarvaj take nesreće" da naj se podá. Herman kratko in merzlo zaverne, da ostane pri svojem pervem odgovoru. (Dalje sledi.) Hvala Bogu! storili smo" ali „prišli smo" yy li i odgovori druffi : » Boze daj tako v raj!" Národni običaji. Neki lepi isterski običaji Odrastli Istrani se večidel med seboj vi kaj o X»/ Ko zvon zazvoni, reče pobožni Istran : „glas božji", , tudi celó matere svoje sine potlej ko stopijo v kakošen stan, da niso več toliko pod njihovo skerbjo. Kadar Istrani komu pri govorenji v besedo sežejo, re zene vikajo svoje moze, m kadar se pa ob vecjih praznikih počnč priterkavati, se še odkrije in prekriža na čéli, govoreč : , ■P 91 slava otcu", na čejo: „ne zamerite, da vam besedu přebij em u 1 11 ne zabite ustih v i sinu u 1 na persih: „i duhu svetemu" itd.; drugikrat se prekrižuje samo z enim križem po običaji latinském. Gredé memo cerkve, posebno v kteri se shranuje pre ča ste hoteli reči". Ako pa morajo izgovoriti kakošno manj spodobno besedo, koj pristavijo: „prosim proščenja vašega če je to v hiši: „prosim proščenja kakošne sveto svetotajstvo telesa Jezusovega, verni Istran obernivši se k njej postoji za hip, se odkrije, prekriža, koleno prikloni, in pokrivši se mirno napreduje svoj pot. poštenoga obraza" vaše poštene kuče" mertve, vselej priložijo: ,,Bog ga pomiluj" spominajoci pa v razgovoru i li Bog mu daj duši lahko, da ga zaludo nespominamo u Isterski potniki pridsi na mesta, odkodar se zadnjikrat vidi kakošna božjopotna cerkev, se še enkrat k njej obernejo, se odkrijejo , koleno poklonijo in prekrižajo, zato so Poprej ko pristopijo isterski ljudjé k presvetemu obhajilu, prosijo po mnogih krajih v cerkvi eden drugega proščenja: odprostite mi, ako sem vam ča zagrešil; ako sam se vam *) Istra, Istran, istersko. in Istrija, Istrijan, Istrija-« ac, istrijansko se po Istri sliši; ali jaz mislim, da je ono pervo stareje. Pis. ^UUJJlUDlllV 111MUV/ WVII» ' ~--o-----7 ----------^ # ča zameril; ako sam vam ča prevredil"; posebno pa bolniki, samo ako morejo , tega nikoli ne opusté oni hip pred sv. obhajilom storiti, n. pr.: „odprostite mi svi okolo klečeći" oni pa reko: „Bog vam od • li ali: „svi ki ste okolo mene y u y 214 prosti y mi vam odproščamo iz pravega serca". Po nekterih dili novega blaga, pa ker ste obé kravi v parižki raz župah (farah) je bil pred malo leti, ali zdaj že odpuščeni stavi postavljene bile, ze samo to pricuje, da mora posebno običaj, da so se posebno ženske pridše v cerkev kušnile ; lepo in dobro biti. Za povzdigo domaćega kmetijstva vse-mislim po nauku evangeljskem, ki veli, da pomiri se z bra- skozi skerbnemu gosp. predsedniku naše kmetijske družbe tom svojim pervo, kakor přineseš dar svoj na žertvenik. pa gré v tem dvojna hvala: pervič, da tudi kraj n ska de Na daru se Istran rad s sledečimi besedami zahvaluje : želaje bila slavno imenovana v veliki parižki razstavi, 91 I k letu, Boze daj i k letu, i još priko leto"; vcasih pa in da je dobila nove imenitne goveje plemena, ktere, ako tudi pristavi sam pomén teh besed: „zlamenje da bi bili zdrave delj časa ostanejo, ne bojo brez prida za domaco zivi i imeli V ca (kaj) dati u 1 91 vati, dati i pustiti (po smerti) Bože daj da bi imeli ča uži- živinorejo. Berž ko ne je tudi to holandsko pleme, ki je sedaj iz Pariza prišlo, pervo, ki ga imamo na Krajn- Ako prasan Istran, kamo da gré ali kaj gré dělat, pové, skem. Mikavno bo opazovati, kako se bo sponašalo v n a tamo in tamo, ali to in to; se mu lepo reče: „u dobar čas", sem kraji in pri naši kermi. „srečno bilo". Da ti in taki običaji niso povsod enaki, in da jih je posebno po mestih in gradovih nemila laščina zaterla Novičar iz raznih krajev. ? se lahko razume! J. V. Novičar iz avstrijanskih krajev. Pestanski časnik „Pest. Lloyd" je prinesel te dní novico, da nova občinska (srenjska) postava bode osnovana po stari, ki je pred letom 1849 veljala, da soseske si ne bojo odbornikov, ampak da jim jih bo vlada Iz Dvora na Koroškem. B. L.—10. dan p.m. smo same volile županov in začeli rež žeti, ki je pri nas letos med vsem žitom naj bolje postavljala itd. Ker je ta nepričakovana novica hitre poti šla plenjala, le na stermih bregovih jo je suša enmalo pripela. drugega se je oglasi! vládni list „Oester. Zunaj ovsa in prosa je pri nas žito prav lepo. Pri vecjih kmetijah, posebno okoli Verbe, žanjejo večidel kóparice, kterih veliko iz Ziljske doline pride. Kóparice dobé od kope, tro širijo po svetu. Mi pa za iz enega časnika v Corr." rekoč: „Peštanski Lloyd je te dní naznanii nektere reči zastran nove občinske (srenjske) postave, ktere se gotovo to je, od 60 snopov en groš, opoldne in zvecer jesti in dvakrat mavžino. Novo požet snop srednje reži tehta 6 funtov, šteje po 1200 bilk, in odrezani lati tehtajo po 3 lote in zamoremo povedati, da ravno neki bistven del tistega razglasa za- popada zgolj le pomote a Pri cesarskem v oj a skem pol ; bilka meri 62 pavcov ali colov. mornarstvu se bo okoli 100 fantov v službo vzelo; kdor želi na morje se udinjati, naj se na kmetih oglasi pri svoji Od celjske doline. Nesreća vedno žuga. Pičle 2 uri kantonski gosposki, v mestih pa pri magistratu, kjer bo vse hoda od Celja na izhodno stran in ob levem bregu Voglajne zvedil kako in kaj. — Iz Ceskega se sedaj bolj natanko napravila, grozno velika; samo na pristavah kneza Švarcenberga je zbila čez je prijetila hribovita krajina in podfara sv. Lovrenca. Na sliši, da je škoda, ki jo je toča semtertje prijaznem griču stoji lepa cerkviea; okoli je nekaj malo le-senih in zidanih hiš. Pridni pa pobožni ljudjé bivajo ondi ki živé se večidel od poljodelstva. V pondeljk 23. junija je 200.000 ceglov raz streh. Iz Tiroljskega se piše od neke hudobije, za ktero ni lahko imena najti. V Thiersce-u podal se oskerbnik neke ondotne hiše (posestnika ni domá) je veliko cesarsko sadišče mlađega gojzdnega drevja - Hl v Celje ter je nesel opravniku graške zavarovavnice proti ognju plačilo, da bi tisto hišo zavaroval (asekuriral). To je bilo dopoldne; popoldne je prihrumela nevihta nad celjsko in St. lovrenško okolico; zabliska se, pa treši v ravno tisto hišo, ktero je njeni oskerbnik dopoldne bil zavarovat šel; unela se je, ter do tal pogorela vsa. Ali bo graška zavarovavnica škodo povernila, ali ne, ne vémo prav in človeško pa bi bilo, da bi to storila. J. Š. 11. dan t. m. ponoči je bilo 80.000 mladih dreves (sme-rek in mecesnov 2 let starih) pokončanih ; našli so jih drugi dan pokošene je to zgodilo. paj v % t • živim i da je očitno bilo, da iz zgolj hudobije se V parižki razstavi je bilo v vsem sku-n a šega cesarstva 92 premij v dnarji in pa 9 h valni h pišem podeljenih; premije v dnarji so znesle 36.230 frankov. Nekteri lastniki so nakupili v razstavi posebno lepo ali dobro živino, in kakor nam zapisnik kaže i je iz Sentvida nad Ljnbljano 14. rožnika. F. V. prišlo 49 ptujih, večidel žlahnih goved v nase cesarstvo ? Oznanite ljube „Novice" veselje, ktero smo farani sv. V i d a danes doziveli. Naš rojak, sloveči podobarMatevž Tome, nam je véliki oltar popoinoma dokončal, in pri ti priložnosti se je velika slovesnost obhajala. Ob štirih popoldan razgla-šajo možnarji in lepo ubrani zvonovi začetek slovesnosti, s ktero smo sv. Vida počastili. Mnogo ljudstva iz vse naše fare se je snidilo in novo podobo sv. Vida spremilo od podobarjevega doma v vežo božjo. Šolska mladost, dekliči v belem oblačilu zelene vejice v rokah in pa fantiči so spremili mlađega mučenika, kterega je šest korenjakov neslo. zraven teh mnogo ovác velikega in mesnatega anglezkega in holstajnskega plemena, dokaj žlahne kuretine itd. To je dobiček za živinorejo našega cesarstva. Prihodnje leto 1857 bo « y v Parizu od 22. maja do 7. junija spet taka razstava, in ze je onđotna komisija razglasila, da v prihodnjo razstavo bojo pripušene junice rojene po 1. oktobru 1855, junci pa po 1, maji 1856. — Na polji poli tiš kem se tudi te dní ni pripetilo nič kaj posebnega; naj važniše, kar se je zvedilo, je morebiti to, da kraljica angležka ni hotla sprejeti amerikanskih poslancov zato, ker so prišli v na vad nj i h su knj ah k _ _ « « % -a * * » « i 1 • • V Pri cerkvenih vratili so ga gosp. fajmošter sprejeli in bia- «ji; poslanec Dallas je včs serdit zapustil kraljicno po goslovili. V cerkvi je bil z orglami in petjem sprejet, potem pa je bila hvalna pesem zapeta. Vsem pricujočim so se in vedno se bomo veseli spo- ospodu igrale solze veselja v očéh, minjali današnjega dneva. Hvala lepa prečastitemu fajmoštru Potočni ku, ki so to delo osnovali S slopje. Nočemo sicer reči, da zavolj „sukinj" se bo razderlo prijatelstvo dveh mogočnih vlad, pa pozabili tudi nismo, da tudi pred tremi leti je bila „suknja" (paletot) Menšikovova znamenje razderte prijaznosti med Rusom in Turkom. Po > hvala poslednjih novicah se ni stan na Gers kem tak i lepa verlemu mojstru Tomcu, kterega samo delo časti, — hvala pa tudi vsem dobrotnikom, ki so po svoji moči pripomogli k ti napravi. da bi se směl odhod francozko-angležke posadke kmali pričakovati; vlada sama ne more berzdati nepokojnih. — Tisti razpor med Šlezvik-Holstajnom in Danijo, o kterem se je leta Iz Ljubljane. V nedeljo zjutraj je Dimnikov Jaka z 1848 toliki hrup gnal, se je začel spet ponavljati; Danci goveđi, ki so jih predsednik naše kmetijske družbe gosp. hočejo Slezvikane in Holstajnce do dobrega zatreti. Terpinc v parižki razstavi nakupili, srečno přišel domů na Fužine, in tako svojo nalogo tje in sčm dobro opravil. Kop Kakor smo že unidan povedali, je ena krava imenitnega Milodari onda m Blej i fa Gosp. Ant. Namre, fajmošter na Od nekterih fara nov 4 fl. 10. iz Komend s v. P 9 fl v _ Farani Zabniški 5 lz holandskega plemena (od kterega smo v našem listu pred 3 leti prav na drobno pisali) z junčkom, druga pa žlah- b Ljubljansk 1 fl kapi Milodari za Semièane. Gosp. Jan. Erjavec, Jeseniški 1 fl. Iz b nega svajcarskega rodu tudi z junčkom. Nismo še vi- J. 8. v Celji 1 fl Lj ubij anske 1 fl. Gosp. dr. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natískar in založnik : JoŽef Blaznik