Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., ta četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v »Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. ,
TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne.
Štev, 21«.
V Ljubljani, v ponedeljek 18. septembra 1893.
Letnik XXI.
aasezr
Leon XIII. ogerskim škofom.
III. Vzgoja t bogoslovskih šolah.
Naposled zahteva naša dolžnost, da Vam najodločneje priporočamo, kar smo Vam že v pismu zastran mladih klerikov in duhovnikov položili na srce. Ce je, častiti bratje, Vaša dolžnost, sploh gledati na pravo vzgojo mladine, morate pač posebno za tiste skrbeti, ki so upanje cerkve, da bodo vredni dubovništva in bodo pridobili času primerne vrline, da bodo mogli svoje dolžnosti spolnovati, kakor je treba.
Zaradi tega morate jako velik del svoje pozornosti obračati semeniščem, glejte z največjo gorečnostjo, da bodo najbolje vrejena in z vsemi sredstvi preskrbljena, da se semeniščniki pod vodstvom izbranih predstojnikov vzgoje temeljito in najbolje v nravih in krepostih svojega stanu in v vsakoršni božji in človeški zuanosti.
IV. Naloga duhovnikov.
Kar se pa tiče vspešnega delovanja duhovnikov, je potrebno, častiti bratje, da se posebno kaže v njenem vodstvu Vaša jedinost, v njenem poučevanju Vaša skrb in ljubezen, v ohranjenju cerkvene discipline pa Vaša dolžnost.
Vsi duhovniki pa morajo svojim škofom biti udani s popolno zvestobo, njih opomine poslušati, njih načrte iu podjetja pospeševati, in ganjeni od ljubezni svoje svete posle in dela za večni blagor ljudij zadovoljno opravljati.
Ker pa vzgledi duhovnikov v vsakem oziru močno vplivajo, naj si pred vsem prizadevajo, da bodo živ vzgled kreposti iu vzdržljivosti pred očmi krščanskega ljudstva. Varovati se pa morajo, preveč mešati se v svetne stvari, spomiujajoč se večkratnih opominov apostola Pavla: „Nikdo, ki služi Biga, ne zamotaj so v svetne posle, da temu dopade, komur se je udal." (VI. Tim. 2. 4.)
Sevčda se ne sme skrb za vnanje stvari pustiti po opominu Gregorja Velikega pri skrbi za notranje; zlasti kadar gre za varstvo vere iu pospeševauje
občne blaginje, se ne smejo zanemarjati času in kraju primerna varstvena in zdravilna sredstva.
Treba je pa vendar največje modrosti in previdnosti, da duhovniki ne prestopijo pravih mej in se bolj ne brigajo za človeške, kakor nebeške stvari. Jako prav pravi ravno ta sv. Gregor Veliki: »Svetne stvari morajo se včasih trpeti iz usmiljenja, nikdar se pa ne smejo s pristrastjo iskati, da otežujo duha tistega, ki jih ljubi, in ga s svojo težo premagajo in od nebeškega potegnejo doli na poze-meljsko". (Beg. Post. 2. 7.)
Mi tudi hočemo, da pozovete župnike, da bodo premoženje svojih župnij varovali in skrbno upravljali; če bi se bile vtihotapile zlorabe, porabite primerne pripomočke po svoji službi. Sicer pa zma-tramo za jako času primerno, da duhovščina skrbi, da se zopet ožive tsmošnja društva lajikov in bratovščine.
Sadaj gre za stvar, ki se tiče blaginje teh društev in pa vere. Da vse drugo pustimo na stran, lahko taka društva Vas in Vašo duhovščino jako podpirajo pri vzgojevanju naroda v pobožnosti in utrjenju zaželene jedinosti v mišljenju.
Naposled, častiti bratje, mislimo, kar se tiče vsega tega, ki spada k varstvu podedovane vere, k razvoju katoliških naprav in vzgoji svetne id redovne duhovščine, da bi bilo jako dobro iu vspešno, ko bi se včasih skupno posvetovali in skupno sklenili, kar bi spoznali za potrebno in umestno.
Sklep.
Upamo, da bodo vsi katoliki na Ogerskem z ozirom na to, da se stvari tako nevarno zasukavajo, v Naših besedah spoznavajoč dokaz Naše skrbi in srčne naklonjenosti, dobili pogum in Vaše ssete iu opomine z vso vestnostjo ubogali; Vas, častiti bratje, in Vašo duhovščino in katoliški narod bode v jeduo-dušnem in verskem boju za vero Bog milostljivo podpiral in Vaša podjetja krepko pospeševal.
Tudi bode Vas podpiral v tej jako sveti in pravični stvari vladar, Vaš apostolski kralj, katerega zasluge za Vaš narod od začetka njegove vlade so
daleč znane. Da se pa vse srečno in po želji izvrši, molite, častiti bratje, z nami Boga, kličite posebno prevzvišeno Mater Božjo na pomoč ter prosite za varstvo Vašega aposteljna sv. Štefana, da bode z nebes doli milostno gledal na svojo Ogersko in jej ohranil nepoškodovane dobrote božje vere.
Kot zagotovilo nebeških dober in kot dokaz Naše očetovske naklonjenosti podelimo Vam, častiti bratje, vsej Vaši duhovščini in uarodu ljubeznjivo apostolski blagoslov.
Dano v Rimu pri sv. Petru dne 2. septembra 1893, v šestnajstem letu Našega pontilikata.
jPapež Leon XIII."
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. septembra.
Izjemno stanje. Poljski listi so različnega mnenja o izjemnem stanju, ki se je proglasilo za Češko. Skoro vsi se pa vjemajo v ttm, da se Mladočehom ni zgodila nobena krivica in da je vlada bila popolnoma opravičena poseči po tem sredstvu. Jedini pa niso o tem, kacih posledic je pričakovati od izjemnega stanja. Nekateri mislijo, da izjemno stanje kar pomete Mladočehe iz javnega življenja, drusi pa mislijo, da jim pridobi še le popularnost. Nekaj poljskih listov pa celo misli, da obsedno stanje ni dovolj utemeljeno. »Dziennik Polski" na-glaša, da ne simpatizuje za Mladočehe in zlasti ne odobrava načina njih bojevanja za češke pravice. Vzlic temu se pa temu listu zdi, da je izjemno stanje malo prehuda pokora za mladočeške grehe. Ta list obsoja mladočeške agitacije ali vendsr misli, da še ni bilo dosti povoda za proglašenje izjemnega stanja. Tudi misli, da izjemno stanje Mladočehov ne upogne. „GaIičanin" tudi misli, da izjemno stanje Čehov ne bode omečilo in ne bodo zaradi tega odstopili od svojih pravic. — Vedno bolj se širi govorica , da Mladočehi nastopijo pasivno politiko. „Hlas Naroda" jih opozarja, da bi to ne bilo pametno. Češki narod bi potem ne imel nikogar, da
LISTEK
Bistriška soteska v Bohinju.
^	(Z. J.)
Vsak obiskovalec Vintgarjev se je gotovo navdušil za krasoto gorenjskih gora. Tako tudi pisalec teh vrstic. To navdušenje mu je oživilo spomine na podobne soteske bohinjskih voda, ki so pa še skoro popolnoma neznane. Žalostno, pa je le res.
Da se torej vsaj nekoliko izve o njih, oglejmo si jedno najkrasnejših, ki se tudi skoro najložje ogleda — seveda kolikor je brez pravih potov mogoče. To je soteska, skozi katero teče potok Bohinjska Bistrica. Imenujejo jo »Korita".
Iz vasi Bohinjske Bistrice se pride mimo prejšnje Pozabljenške fužine proti jugozahodu grede skoro po ravnem do soteske. Pot vodi ob Bistrici navzgor, ves čas ob vodi, samo da je steza v nekaterih krajih že precej z grmovjem zarastena. Od vasi do soteske je kakih 2000 metrov. Na levem Bistričinem bregu so ob vsej poti travniki, na desnem, ki je v nekaterih krajih precej strm, pa pašniki.
Konec te poti se svet naenkrat zapre, in samo kakih 20—30 metrov visoka, spodaj komaj kaka 2
! metra široka, skalnata vrata se pokažejo. Tu skozi priteče Bistrica iz soteske. Pred temi vratmi leže po strugi veliki kamni. Po njih se lahko še nekoliko približamo soteski, vendar se od tukaj ne vidi daleč vanjo, ker se vije sem ter tje. Kdor jo hoče ogledati, mora na večjih mestih priplezati od zgoraj vanjo. — Vsa soteska je dolga kakih 300 metrov. Od začetka je kakih 90 metrov daleč tako ozka, da je na dnu že le kaka 2—3 metre širjave za vodo. Voda tu do malega stoji. Vidi se kakor temno zelena preproga med skalami, ki so pri dnu z mahom čisto prevlečene. Desni, kakih 30 metrov visoki breg je v tem oddelku skoro navpično skalovje, nekoliko poraščeno z grmovjem in smrečjem. Na levem bregu se pa kakih 40 metrov visoko dvigajo deloma viseče skale, deloma pa strm gozd.
Konec tega oddelka se pa soteska malo razširi, toliko, da se vsaj pri jedni strani ob vodi lahko gre; ta del je dolg kakih 35 metrov. Voda tu stoji v lepem tolmunu. Na obeh straneh se dvigajo navpične skale. Na desnem bregu so nekoliko pokrite z grmičevjem, na levem so pa čisto gole. Bregova dosežeta tukaj največjo višino. Desni je kakih 40 metrov visok, levi pa kakih 60. Raz najvišjo skalo na levem bregu je prav lep razgled po soteski in
tudi proti severozahodu nad vas Boh. Bistrico in njeno okolico.
Pred nekaj leti je raz to skalo padel neki pastir v sotesko in se je ubil. Pssel je v bližini — zakaj prav do tega mesta se raztezajo travniki — in ko je poludne zvonilo, naslonil se je na trhel štor ob robu skale, da bi molil; štor se mu je pa ukrhnil, in pastir je padel čez rob. Ljudje si pripovedujejo, da se še sedaj včasih sliši, kako kliče na pomaganje.
Od todi se soteska zopet malo zoži, pa le pri dnu za par metrov, ter se potem drugič razširi. Ta del je pa dolg kakih 75 metrov in širok toliko, da se na obeh straneh lahko gre ob vodi. Tukaj so pa skale na obeh straneh čisto gole in navpične. Na desnem bregu so kakih 40, na levem 40—50 mtr. visoke. Po strugi so raztreseni veliki kamui.
Od todi dalje se začne najlepši del soteske. Oba bregova se zbližata; samo nekaka temna raz-poklina, nekaka ožina ostane še med njima; dolga je ta ožina kakih 20 metrov, široka 1—3 metra in visoka kakih 25 metrov. Obojni steni te ožine se vijete zdaj na desno, zdaj na levo, zdaj se druga drugi primakne, zdaj oddalji, tu visite malo naprej nad vodo, tam malo nazaj. Skozi ožino pa voda
bi ga branil. Doma so mu z izjemnim stanjem za-mašeue usta, v državnem zboru bi pa zastopnikov ne imel.
Izgredi na Češkem. Ce tudi je izjemno stanje, vendar izgredi ne pojemljejo. V Smihovu je morala vsa policijska sila razganjati izgrednike. V Pragi je v soboto bila velika demonstracija, ko je odhajal češki pešpolk št. 28 na svoje novo mesto v Line. Policija in žandarmerija je z bajoneti razganjala ljudij. Več so jih pa tudi zaprli. V Taboru so zaprli baje dva vseučiliščnika, ki sta na sumu, da sta pomazala cesarskega orla pri okrožnem sodišču. Ljudske strasti so do skrajnosti razburjene. Kakor se kaže, bode še več ljudij vsled tega nesrečnih, za kar bodo imeli zahvaliti mladočeške agitatorje. V Ustju je bil tudi velik izgred. Več čeških delavcev je z lopatami in kamenjem več ljudij napalo. Jedno žganjarijo so baje popolnoma razrušili. Policija je naredila red in dva zaprla. Liberalni listi seveda vse take izgrede zapisujejo na rovaš Čehom, dočim so v veliki meri delo socijalne demokracije. Na Češkem so vsled razpora mej obema narodnima strankama poslednja leta ni nikdo dosti brigal za socijalne demokrate, ki so lahko delali, kar so hoteli.
Mladočeški poslanci. V četrtek so se bili zbrali mladočeški poslanci v klubu, da se posvetujejo, kaj je storiti. Policija je pa opazila, da je zbranih več ljudij, in policijski nadkomisar Nostitz je prišel še z jednim uradnikom v klub, pozval zbrane, da se razidejo, in zahteval ključ od sobe. Poslanci so ugovarjali, ali ni nič pomagalo. Nadkomisar se je skliceval, da ima strogo povelje. Poslanci so se razšli in dr. Herold se je pritožil na ministerskega predsednika. Mi se na noben način ne navdušujemo za Mladočehe, ali toliko pa moramo reči, da tako postopanje se pa nam zdi prestrogo. Zastopnikom narodovim bi se vendar morala pustiti svoboda, da se zbero in posvetujejo, če je tudi izjemno staoje. Sedaj, ko so drugim takorekoč usta zaprta, bi vsaj poslanci morali imeti toliko svobode, da se posvetujejo, če se jim zdi potrebno in v narodnem interesu. Drugače je vsako ustavno življenje nemogoče. Pomisliti je, da so gospodje, ki so se razpodili, zastopniki naroda, ki plačuje največ davkov.
Ogerski katoliški shod. Odbor za katoliški shod v Marija-Terezijapolu je sklenil, da priredi shod na 1. ali 8. oktobra, ker je bil prej nameravani shod prepovedan zaradi kolere. Do tedaj bode kolera najbrž že ponehala. Odboru se zdi menda potrebno, da skliče shod že letos, da merodajni faktorji, zlasti pa poslanci izvedo mnenje katoliškega prebivalstva, predno se začno v državnem zboru razpravljati cei-kvene predloge. Kakega pomena je ta shod, je pač najjasneje razvidno iz tega, da ga je vlada bila prepovedala. Očitno se vidi, da se vlada boji, da ne bi katoliški shodi onemogočili njenih cerkvi nasprotnih namer.
Peter Karadjordjevic. Princ Peter Kara-djordjevič je brzojavno zahvalil srbskega kralja Aleksandra, da je položil venec na grob Črnega Jurija, jednega njegovih hrabrih prednikov. Blizu ob istem času je princ naznanil v nekem dunajskem listu, da
prav mirno teče. — Onostran ožine se soteska spet malo razširi in tvori kakih 40 metrov dolgo dolinico. Levi breg je kakih 40 metrov visoko, navpično skalovje, desni je pa strm gozd in je nekoliko nižji kot levi.
Konec te dolinice je spet taka ožina kot prejšnja. Ta ožina je zadnji pa najdivnejši del soteske. Visoka je od začetka 20 metrov, v sredi in proti koncu pa kakih 15 metrov. Dolga je pa kakih 35 do 40 metrov. Koj od ožine so stene druga od druge oddaljene kakih 5 metrov in tvorijo nekako štirioglato vežo, potem se pa zbližajo druga drugi in se na podoben način vijejo, kot v prejšnji ožini. Ta, zadnja ožina se vije tako, da ima vprašajevo podobo. V obe ožini se voda hitro spušča, v njiju pa skoro stoji.
Jedno minuto od soteske naprej ob Bistrici grede pridemo po ozki dolini do »Male Bistrice", spodnjega izvira Bistričinega. Koj ko privre Mala Bistrica iz tal, tvori že slap, in se pod slapom izliva v »Veliko Bistrico". Ta pa izvira kakih 10 minut višje v koncu doline in tvori tudi širok slap, koj ko priteče izpod skalovja.
Od Male do Velike Bistrice se pa že lahko gre po poti, ki jo je zaznamovalo slovensko planinsko
, so lažnive govorice, da se odpove pravicam do srbskega prestola. Zaradi tega se pač Karadjordjevičevi rodbini najbrž še ne dovoli povrat v Srbijo.
Anglija. Angleški listi z nekako nezaupljivostjo opazujejo priprave za prihod ruskega bro-dovja v Toulon. Po njih mislih je prav lahko mogoče, da se pripravi kako zbližanje. Posebno je Angležem malo všeč, če bi se rusko brodovje zares ustavilo v Sredozemskem morju. Jeden prvih angleških listov piše, da Angleži nikakor ne mislijo nič odstopiti od svojih interesov bodi si kjer koli in da Angleži dobro znajo ceniti pomen delovanja Rusije in Francije v raznih delih sveta. Če bode prihod ruskih ladij v Toulon še kaj druzega, nego akt uljudnosti, je vsekako pričakovati, da se pomnoži angleško brodovje v Sredozemskem morju. Sicer pa ta list, ki je, kakor se kaže, dobil informacije od vladne strani, zagotavlja, da je smoter angleške vnanje politike, pred vsem varovati mir, in od tega smotra ne misli z lepa odstopiti. Te politike se pa ne drži le sedanje ministerstvo, temveč se je bode vsako bodoče ministerstvo, naj se že vzame iz te ali one stranke. Ta list daje razumeti, da so Angleži pripravljeni, sodelovati z Nemčijo, Avstrijo in Italijo.
Vstaja v Braziliji je baje mnogo resnejši, nego priznavajo vladna poročila. Vstašem se je menda posrečilo, izkrcati se. 2 njimi so potegnile tudi vse utrdbe v pristanišču, razven jedne. Bombardovanje je napravilo mnogo škode. Bahia in Pernambuca sta se pridružiti vstaji. Predsednik Peixota se je že umaknil iz Rio de Janeira, kjer imajo neki vstaši že arzenal in carinsko poslopje v svojih rokah, v vojaški tabor v Santo Ano. Sedaj je torej pričakovati bojev na suhem. Poslanci in senatorji podpirajo sedanjo vlado, ali seveda le z besedo, kar pa ob takem času dosti ne pomaga. Govori se že, da ne bode dolgo, da se premeni vlada v Braziliji. To bi ue bilo nič hudega, da potem nastopi red, ali tega ni pričakovati. Kmalu se bode našel kak nezadovoljen general, ki bode začel vstajo proti novi vladi. Tako se mir v deželo ne povrne. Ti boji pa ovirajo vsak narodnogospodarski napredek.
Razgled po slovanskem svetu. )
S1 o w n i k jezika pomorskiego czyli kaszubskiego zebral i opracowal Štefan Ra-mult. Praca, odznaezona nagrodii akademii umie-jetnošci w Krakovvie na konkursie im. S. B. Lin-dego w r. 1889. W Krakowie. Nakladem akademii umiej^tnošci. Sklad glowny w ksie»arny spelki wy-dawniczej polskiej. 1893. Str. XLVII. + 298. To je naslov novi znameniti, tudi našemu vredništvu doposlani knjigi na polju slovanskega jezikoslovja, katera za nas seveda nima mnogo praktične vrednosti, katera pa je za učenjaka-jezikoslovca velikega pomena.
Po Schleicherju so doslej severnozapadno vejo slovansko-jezikoslovno delili navadno v dva dela: 1. poljski del, ki obsega jezike z nosnimi samoglasniki, 2. f češki del brez nosnih samoglasnikov.
*) S tem naslovom objavljali bomo v prihodnje spise, ki bodo seznanjali čitatelje v važnejših kulturnih pojavih raznih slovanskih narodov.
društvo. Bistričina slapa se sicer nikakor ne dasta primerjati Savici, vendar sta prav mična, in gotovo bo hvaležen vsak, kdor ju obišče, da je slovensko planinsko društvo zaznamovalo pot k njima in tisti del poti, ki je med obema slapoma, tudi popravilo.
Lahko si je misliti, kak vtis bi napravila soteska s slapom vred, ko bi se moglo skozi njo in bi jo bilo mogoče s slapoma vred ogledati kot nekako skupino. Sedaj seveda to ni mogoče. Zakaj v spodnjo polovico soteske se pride raz levi Bistričin breg, potem je pa treba spet ven in kje daleč pod ali nad soteško čez Bistrico ter spet od desne strani v globino. Pa tudi tam, kjer se še more v sotesko, treba se je včasih bolj plaziti kot iti, samo jedna pot je malo bolj poštena.
Čeprav je torej že zdaj vredno ogledati sotesko, vendar jo bo težko kdo obiskal, dokler ne bo prave poti vanjo. Zato bi bilo pač jako dobro, da bi se naredila podobna pot skozi njo, kakor je skozi ra-dovniško sotesko. Potem bi si vsak prav lahko ogledal sotesko, in prišlo bi se tudi po ravnem ter veliko preje do Bistričinih slapov, kakor zdaj. Morebiti, da se to kmalu zgodi, saj se zanimanje za krasote slovenske zemlje od dne do dne vedno bolj širi.
Namesto te razredbe podal nam je goBpod pisatelj v tem delu natančnejše v štiri dele: 1. Češkoslovaški del, obsezajoči Slovane na Češkem in Moravskem in Slovake ob Donavi; 2. poljski del, obsezajoči Poljane, Kujavijake, Mazure, Hro-bate, Slezijane in druge od čeških in karpatskih gdr do Drvence, Noteča in dolenje Warte; 3. srbski del od Krušnih gor do reke Havole; 4. pomorski del ob dolenji Visli in Labi.
8 tem je vpeljal v vrsto slovanskih jezikov tudi pomorski ali kašubski, kateri je doslej veljal le kot podnarečje poljščine ali kot »pokvarjena poljščina".
Pomorjaui ali Kašubi so ostanek onih mnogoštevilnih slovanskih narodov, kateri so v severni Nemčiji že v predkrščanski dobi dosegli precejšnjo stopinjo omike ter imeli lastno razvito bogočastje. A ker niso bili državno zjedinjeni, izpodrival je nemški živelj slovenščino, dokler se ni popolnoma utrdil v njeni sredi ter tako ločil skrajni veji slo-vanstva: Pomorjane in lužiške Srbe. Se te ostanke skuša neprenehoma napredujoča nemščina prilastiti sebi in zadnji čas je, da se ozira znanost na nje ter jih otme pozabljenja. Do zadnjega ljudskega Štetja leta 1890 ni pruska statistika poznala kašub-skega jezika. Večinoma so zapisovale dotične komisije Kašabe kot Nemce, a zgodilo se je tudi mnogokrat, da so se cele vasi imenovale poljske, dasi njih prebivalci govore le kašubsko. Vseh Kašubov je sedaj okoli 242.000, od katerih živi najmanj 60.000 v Ameriki. Kašubi na Nemškem so razdeljeni v sledečih okrožjih: 1. v celem puckem (Putzig), 2. v celem wejherovskem (Neustadt), 3. v za-hodnjem delu gdanskega-gorskega (Danziger Hohe), 4. v gdanskem-meškem raztreseno, 5. v celem kartuskem (Karthaus), 6. v severno-za-hodnem delu okrožja koščerskega (Berent), 7. v severno - zahodnem delu okrožja hojniškega (Konitt), 8. v severnem delu okrožja čluhov-skega (Schlochau), 9. južno-zahodni del okrožja bitovskega (Butow), 10. v južnih in zahodnih krajih okrožja leborskega (Lauenburg), 11. v severno-vzhodnem kotu okrožja slupskega (Stolpe).
Seveda ni bilo moči pravega števila Kašubov dognati s pomočjo uradnih razglasov; zato se je zavezal vneti učenjak s kašubsko duhovščino. Svoja lastna opazovanja je izpopolnil z njenimi podatki in tako sam dovršil težavno delo ljudskega popisovanja.
Narod pomorski se je ohranil v dveh, malo po jeziku ločenih vejah; ti so Kašubi v ožjem pomenu in Slovenci. Zato je uvedel pisatelj izraz '»pomorski" kot splošno ime za ves narod.
Kašubi ali Pomorjani so narod skoro brez slovstva. Niti molitvenih knjig nimajo, ampak prisiljeni so, čitati iz poljskih. Tudi cerkvene propovedi so le poljske. Izmed pisateljev-domačinov omenjata se le dva: dr. Florijan Cenova, narodni buditelj Kašubov, ki je nastopil okolu leta 1850, in pesnik Derdovvski, katerega jezik pa je pokvarjen s poljskimi besedami. Izmed jezikoslovcev ozirali so se mimogredč na kašubščino: Oelestyn Mron-govius (1823), ki imenuje kašubščino »die Ka-sehubisehe altpommersche Sprache, eine Schwester der Wendischen", Preis(1840), ki pravi: »Dyalekt kaszubski, tak jak dyalekt Slowian nadbaltyckich naležy bezprzecznie do jezyka polskiego. Ale rožnice kažfi si^ domyslač, že plemiona Lach6w z trudnošcif}. rozumialy Slowian nadbaltyckich. Dziš nawet Kaszubi žle rozumiejii Polakow." Učeni Hilferding, ki je spoznal kašubščino po Genovi, stavi jo v isti razred s poljščino, Schleicher, Baudouin de Courtenay in A. A. K r y n s k i jo imenujejo narečje poljsko, Lucyan Malinowski ji pa odka-zuje bolj samostojno mesto.
Največji del tega, kar se je pisalo doslej o ka-šubščini, spada med leksikografična dela. V petem zvezka »Materijalov do sravnitjelnavo i objasnitjel-navo slovarja i gramatiki" je objavil Cenova leta 1861 okolu 1200 kašubskih izrazov. Seveda j6 ta prvi poskus pomanjkljiv, zlasti glede pravopisa. Tol-mačene so bile te besede v nemškem jeziku. Peter-burška komisija dala jih je prevesti iz nemščine v ruščino, s čimer so se napake le pomnožile. Hier. Derdovvski je dodal svoji pesmi »O panu Czorlinscim" tolmač kakih 230 kašubskih bosed (1880). Važna za kašubščino je knjiga kneza Gust. Poblockega »Slovvnik kaszubski z dodatkiem idyotyzm6w chet-mirtskih i kociewskich", (1887), katera obsega okolu 1800 kašubskih besed. Leta 1891 je zbral Aleksander Berka (Leon Biskupski) besede iz prejšnjih slovarjev ter izdal »Slownik kaszubski porownawczy",
o katerem pa pravi pisatelj, da je le »podvojil mnogoštevilne zmote svojih prednikov".
(Konec sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 18. septembra.
(Odlikovanje.) Žel. Zdravnik ees. svetnik dr. Eisl je odlikovan z viteškim križcem Franc Jože-fovega reda.
(Kanonično vmeščen) je bil danes č. gospod Frančišek R i h a r na župnijo M e k i n e pri Kamniku.
(PremeSčen je) g. I v a n R e n i e r, kaplan v Tržiču ; pride za spirituala v Alojznico v Ljubljani.
(Velikodušen Idar.) Nj. V. presvitli cesar daroval je letos, kakor vsako leto doslej, 300 gld. morskemu zdravišču v Gradežu.
(Nesreča.) Iz Brežic: V Laduču na Hrvaškem (blizu Savskega Marofa) pasel je 12. t. m. devetletni deček kravo. Po nesreči ovil si je vrv okoli roke. Naenkrat začne krava dirjati; vlekla je tako za seboj tudi nesrečnega dečka. Nesrečnežu je polomila krava obe roki, razbila glavo, da sta očesi izkočili in še mej dirjanjSSi je izdahnil. Krava je zopet postala in se mirno dalje pasla, ko je pa videla, da se deček ne giblje^ga je vsega ovohala in nekako instinktivno začela nadjojim mukati tako dolgo, dokler niso prišli ljudje in odnesli mrtvega dečka nesrečnim starišem.
(Ogenj) Iz Brežic: Včeraj 17. t. m. ob 11. uri predpoludne začelo je goreti v Stari vasi pri Vidmu. Zgorele so štiri hiše z vsemi poslopji. Živino so rešili. Prišle so štiri požarne brambe. Sreča, da ni bilo vetra.
(Uboj.) Včeraj zjutraj ob štirih so se zbili v Spodnjih Pirničah žganja polni fantje in devetnajst-letni Anton Božič je z nožem zabodel sedemnajstletnega Luko Petača v srce. Za nekaj trenotij je bil mrtev. Žalostni dokazi vedno množeče se surovosti!
(Nemška omika — se obeta.) Iz Ljubnega. »Tagespošta" z dne 13. t. m. poroča, da je nova pot iz Robanovega kota ua Ojstrico sedaj dokončana in -da je vodstvo sekcije des Deutschen und Oester-reichischen Alpenvereines" v Gradcu sklenilo, to pot v dneh od 23. do 26. t. m. svečano odpreti, ter da je ovo vodstvo izdalo i poziv nemškim planincem, naj bi se te svečanosti v obilnem številu udeležili, da se bo tako v te kraje zanesla nemška govorica, šega in omika, in s tem ustvarila močna zajeza proti navalu slovanske povodnji. Dobro, nemški planinci, sedaj ste odkrili svojo nakano in poznamo vas. Zato vam moramo na ta vaš in »Ta-gespošte" izzivajoč oklic le odkrito povedati, da ste nam, kadar bodete obiskovali naše gore le kot samo mirni planinci, vsikdar dobro došli gostje; a svarimo vas pa prihajati k nam kot pijonirji nemške govorice, šege in omike, kajti zagotovimo vas in si zapomnite, da se bodete jeden z drugim in vsi popred utopili v sedaj ne več zapažljivi slovanski povodnji, nego pa dosegli svojo namero.
(»Corriere" strahuje.) Pod zaglavjem: »Che sia vero?" obveščuje „Corriere" svoje čitatelje, da goriški preč. gg. župniki se vpirajo dajati rojstnih listov starišem, kateri ne pošiljajo otrok v slovenske šole. Omenja, da je sprosil z znojem goriški težak rojstni list za otroka, ki ga nameruje dati v mestno (reci: laško) šolo. Prideva sicer, da to bodo bržkone laži, a vendar verjetne, ker je znana manija slavizovanja duhovnikov slovenske narodnosti v vseh teh krajih. »Corriere" je pozabil povedati, je-li bil težak Slovenec, polaščenec ali Furlan, oziroma Lah. Da je bil Slovenec, vedeti mora hvalo g. župniku vsak pameten človek, (tudi »Corriere", saj hoče biti razsoden in liberalen), ker preznane so tužne posledice, katere poraja obiskovanje laških šol slovenskim otrokom v Gorici. Da je bil polaščenec ali po-furlanjenec, je slovenska sraka z laškim preširnim pavovim perjem krvavo zaslužila in potrebovala mastne „žehte". Da je bil Furlan, oziroma Lah, obsojamo neosnovanost Gorrierejevega neotesanega pisarjenja, tendencijozno zlobnost goriškega židovskega glasila, da se drzne, če tudi z rokavicami, strahovati goriško slovensko duhovščino, ter jej posredno žugati, da je bo pralo v javnosti po nedolžnem. Očitanje, da goriška duhovščina slavizuje Furlane in Lahe je golo, suho obrekovanje. „Corriere" bi resnico pisal, ko bi javil, da goriška duhovščina vršeč vestno svoje dolžnosti da vsakemu narodu, kar mu gre. Goriška duhovščina odklanja vsako tako in enako sum-ničenje, obrekovanje, naj pride od koder koli, ker -zaveda se svojih svetih verskih ter tudi narodnih
dolžnostij — seveda v strogo jej določenih mejah. Kdo na svetu bo vendar trdil budalost, nesmisel, da cerkev in njeni služabniki ne uvažnjejo doslovno pravičnega gesla: vsakemu svoje? »Corriere" vse sme. Vse sme Furlan, Lah, Pofurlanjenec in Polaščenec. Slovenec plačuj, trpi in molči, sicer . . . XIX. stoletje, cerkvi in slovenskej narodnosti stoletje prostosti in enakopravnosti — ironija.
(Kako se hnjska.) Spominjamo »Slovenčeve" čitatelje pretepa na solkanski cesti, stroge preiskave, resnice, da vsa stroga postopanja niso izvohala zločinskih napadovalcev med solkanskimi Slovenci. „Corriere" je seveda takoj zvrnil krivdo na Solkance in klical policijo in vlado na pomoč proti barbarskim Slovencem. Ker preiskava ni po godu Corrie-rejevej slasti, prav pridno molči o napadu, ne sumniči ni Goričanov, ampak izmišljuje se napad za napadom v goriški okolici na Lahe. Vrezal se pa je, ko je objavil vest, da so Slovenci zopet pretepli na Solkanski cesti neko gospo, katero zdravi dr. Pon-toni, gospo, katere še v Gorici ni. Goriški glavar štel si je v dolžnost braniti čast Slovencev ter poslati „Corriere"-u popravek, v katerem zanika napad na kako gospo. „Corriere", hujskarski mojster, ki nikdar ni v zadregi, skoval je takoj neki napad, ki se je vršil pred časom na ono gospo. Kaj sledi iz vsega tega? »Corriere" hoče ponižati, oblatiti Slovence v vseh krogih, pritisniti jih ob steno, prisiliti iih, da bi molčali, ko bo laška podkev teptala slovensko narodnost v Gorici in okolici; s pomočjo policije, in vlade vspešno poitalijančevati goriške in okoličanske Slovence, ter prej ko prej obkrožiti Gorico z laškim obročem. Na delu je prav sistematičnem. Ločnik je večinoma furlanski, dasi po imenu slovenski, v Podgori ima nže dosti dobro utrjeno postojanko, Solkan je naskakoval letos. Kdo ve, da ne pridejo v kratkem na vrsto Št. Peter, Štandraž itd. Z vseobčim odporom vseh goriških Slovencem posrečilo se bode izjaloviti nenaravne nakane »Cor-riere"-a in stranke, ter rešiti čast goriški okolici in I Gorici, ki je bila je in bo slovenska, dasi po licu laška. Vsaka sila do vremena, »Corriere" suva, drega, odrinja Slovence, a Slovenec se probuja, oborožuje, čuje. Napad rodi odpor!
(Blagoslov. — Ameriško.) Z Radovice, 17. septembra: Minoli teden bi lahko imenovali češpljev teden. Vse živo na drevesih in pod njimi. Obrodile so, da že veliko let niso bile tako polne, kakor letos. Nekaj sušimo, nekaj spravljamo za žganje, večji del smo prodali mernik po kroni. Pa le višje ležeči kraji so obilno blagoslovljeni, Vas Boldraž je 24 metrov nižja od Radovice, in tam jih nimajo, da bi se jih najeli. — Kakor so se iz Amerike javljala žalostna poročila, ljudij vendar ni domov. Od 225 domačih izseljencev se je vrnila le desetorica. Marsikdo nima troškov za pot, jedni še delajo, drugi čakajo ugodnejših časov. Tako pišejo iz Towera, da „brundice kujejo" (postavajo), po ložah šetajo, živeč se od tega, kar so si prihranili, in v upanju, da se delo kmalu prične. »Domov",
—	pravijo, — »ne pridejo, ker bi se jim domači smijali." Pravi uzrok bo najbrž § 44. vojaške postave, ker mnogi so begunci, bodisi, da niso zvršili nabornih razredov, ali so že potrjeni se odtegnili vojaški slnžbi.
(Ne v Ameriko.) Od sv. Gregorja: Te dni je dobila neka žena od svojega moža, ki jo v Ameriki, pismo. V pismu opisnje mož veliko revščino, ki tam gospodari! Fabrike so zaprte večinoma; le v solnih fabrikah se še dela. Cena srebru je padla; dolar ima malo več vrednosti, kakor naš goldinar. Plačila le toliko dajo onim delavcem, ki imajo še delo, da se preživijo! Tudi drugi pišejo o veliki stiski, večinoma obetajo, da pridejo domov, če ne bodo zboljšali plače, nekateri so že na poti proti domu!
(O izjemnem stanju v Pragi) poroča se nam od tam: Vkupe je doslej ustavljeno delovanje 17 društev v praškem policijskem obvodu. Dalje je 213 društvom zaukazano, da morajo vsako zborovanje in odborove seje policijskemu ravnateljstvu naznaniti tri dni prej in čakati uradnega dovoljenja. Druga društva, kojih je v Pragi in nje okolišu 1200, morajo svoja zborovanja in odborove seje prijaviti policiji 48 ur naprej.
(30.000 občin na Francoskem ima ime svetnikov.) Kako je krščanstvo francoski narod prevevalo, o tem najbolj svedoči statistiški seznam mest in občin na Francoskem, kojih imena začenjajo: Saint
—	na pr. Denis, Saint-Just, Saint-Jaque i. t. d. Vrhu tega se je naštelo 170 svetopisemskih imen, na pr. Jordan, Betlehem itd. Mestno seintdeniško zastop«
ništvo je odpravilo to »Saint" — in se učinilo smešno.
(Slovenski jezik v Gorici.) Društvo »Sloga" razobesilo je po uličnih voglih oznanilo, da prične šolsko leto 1893/94. Škiljavo gledali so Lahi slovenske lepake ter jih trgali prav pridno. V sredo večer šel je Slovenec po opravku po Gospodski ulici proti Kornju. Videl je, kako je nekdo stražil, drugi pa prav omikano in olikano trgal slovenske lepake. Ogledati se je hotel v blizu Slovencem prijazne so-deželane. Opazil je, da take posle opravlja, ne razposajeno, nahujskano laško občinstvo, pač pa ljudje z rokavicami in palčico. Jednega je pozual. Ta dogodek glasno vpije, da bi imel goriški „Corriere" veliko hvaležnejšega posla pometati svojo smetno hišo, očitati po pravici svojim robatosti, zdivjanosti, živinstva, ko po krivici, po nedolžnem mirnim goriškim iu okoličanskim Slovencem. Kljubu sedajni laški neprijaznosti proti slovenščini v Gorici, upamo, da se bo privadila laška gospoda kaj precej strešicam in šumevcem, kateri jo sedaj tako strašno bodejo v oči. — Kdo izziva v Gorici? Slovenci ali Lahi? Ako trganje slovenskih lepakov v Gorici ni izzivanje Slovencev, priznamo radi, da ne pojmemo besede: »izzivati".
(Golice za železniške vozne listke.) Ker ne-majo golice za železniške vozne liste v prodajo določene z naredbo finančnega in kupčijskega ministerstva z dne 1. aprila 1884, z vtisnenim kolekom od 1. julija 1893 naprej več služiti, smejo se vsled naredbe finančnega ministerstva z dne 4. julija 1893, golice za vozne liste omenjene vrste, ki se niso vporabile do 30. junija 1893, zameniti do konca septembra 1893 brezplačno z novimi golicami za vozne liste izdanja 1893 pri v to določenih proda-dajalnih uradih, namreč pri deželnem plačilnem uradu v Ljubljani, pri glavnem davčnem uradu v Novem Mestu iu pri vseh davčnih uradih na Kranjskem, ako niso golice na katerikoli način popisane. Istotako morajo se v istem obroku zamenjati tudi one zastarele golice za vozne liste, na katerih so sicer zabeležbe pisane ali tiskane, katere se pa železniško-uradno še niso vporabile, toda le po v to svrho predpisanih pogojih opreznosti in proti povračilu pristojbine za golico '/s novčiča z novimi golicami za vozne liste izdanja 1893. Po 30. septembru 1893 se označene zastarele golice za vozne liste več ne menjajo.
(Gradba ruske cerkve na Dnnaju.) Rusko veleposlaništvo na Dunaju dobilo je dovoljenje za gradnjo ruske cerkve v III okraju, blizu ruskega veleposlaništva. Cerkev bo zgrajena iz gorenje cerkve za službo božjo in v spodnjem bo prostor za ceremonije in pogrebe. V gorenjem oddelku bo prostora za 300 oseb. Stavba bo v rusko-bizantiškem slogu, kapela bo pa visoka 40 metrov. — Kdaj se bo p& gradila cerkev za 300.000 dunajskih Čehov, za katoliške podanike države naše, to sam Bog ve!
(O nasledniku knezoškofa Zvvergerja) pisali so listi, da v tem oziru postopa Nj. Vel. cesar v spo-razumljenju s solnograškim nadškofom, kar pa ni istina. List »Salzb. Chronik" torej piše: »Kedar se popolnjujejo škofovske stoliee v Celovcu, Gradcu in Mariboru, tedaj ima solnograški nadškof velike pravice. Škofa ne voli dotični kapitelj, a ne imenuje ga tudi cesar: to pravo jedino in izključno pristoja solnograškemu nadškofu. Samo glede na Celovec odstopil je nadškof Matej Lang avstrijski cesarski rodbini 1. 1535 pravico tem načinom, da cesar imenuje dvakrat zapored in solnograški nad* škof vselej v tretje škofa. Tako imenovane škofe ne potrjujejo — kakor je to veljavno po vsem svetu — sv. Oče, temveč 60 to pravo papeži odstopili solnograškemu nadškofu.
(Občno zborovanje društva »Stldmark") vršilo se je včeraj v z nemškimi zastavami okrašenem Mariboru. Pele in svirale so se pesni »Ali Deutsch-land", „Ein Sang fttr Oesterreich Deutsche", »Deutsches Land in Sang und Klang" i. t. d. Is letnega izvestja posnemljemo, da broji to zoper Slovence ob periferiji naperjeno društvo 51 podružnic, in sicer 40 na Štirskem, 5 na Koroškem, 2 na Kranjskem, 2 na Spodnjem Avstrijskem, po jedno v Solnogradu in na Tirolskem. Premoženja ima 6182 gld. 44 kr. V Ljubljani je društvo zasnovalo podporno blagajnico za visokošolce, strokovne in srednješolske dijake. Iz odbora med drugimi odborniki izstopi letos ljubljanski c. kr. profesor dr. Binder, in je vže naprej odklonil vsako izvolitev v odbor, češ, da mora potovati ua Laško v znanstve-
nih zadevah. Slednji je zajedno glava ljubljanski podružnici tega zloglasnega društva.
Telegrami.
Kisek, 17, septembra. Cesar je prišel semkaj ob 8. uri zvečer. Na kolodvoru so ga pozdravili ministri, škofje, načelniki oblastev in dragi veljaki, mej drugimi veleposlanik pl. Szogyenyi. Prebivalstvo ga je pozdravilo z „eljen"-klici. Cesar se je zahvalil na nagovor velikega župana za presrčni vsprejem. govoril z več došlimi osebami, najprej z ministerskim predsednikom We-kerlom, potem se je odpeljal mej zvonc-njem v dvorni stan, kjer so bili zbrani nadvojvode in generali. Cesar je z nadvojvodo Albrechtom in načelnikom generalnega štaba Beckom odšel v svoje prostore. Nadvojvoda in načelnik generalnega štaba ostala sta pol ure pri cesarju. Potem so se peljali po sijajno razsvetljenem mestu. Grof Kalnoky je prišel s cesarjem.
Kisek, 17. septembra. Pri vsprejemu deputacij je cesar odgovoril na nagovor vodje katoliške duhovščine, škofa Zalke, naj bi katoliška duhovščina goreče sodelovala, da se varuje veljava cerkve in države, h kratu pa ne oškodujejo javne koristi in ne moti zaželeni verski mir. Deputaciji županstev je pa cesar opomnil, da so poklicani kot činitelji javnega mnenja, varovati narod pred vplivom zapeljivih besed in neplodovitih obljub, gojiti seme mirne sloge in koristnega dela. Obširen delokrog jim dajo podlage, na katerih je poslednji desetletji Ogerska se tako razvila. Bušenje teh podlag bi oslabilo zaupanje v zakonito stanje in nasprotovalo interesom dežele in cesarstva, torej tudi vladarskim dolžnostim cesarjevim. Deputacijama protestantov in Židov je cesar zagotovil svojo trajno milost. Vsi odgovori so se navdušeno vsprejeli.
Kisek, 17. septembra. Popoldne so prišli nemški cesar, kralj saksonski in vojvoda Connaught. Vsprejeli so jih cesar, nadvojvode, minister Kalnoky, ogerski ministri in generali. Oba cesarja sta se objela in polju-
bila. Pozdrav je bil sploh jako prisrčen. Prebivalstvo je navdušenimi klici pozdravljalo prihod visocih gostov.
Kisek, 18. septembra. Pri včerajšnjem dvornem obedu ni bilo napitnic. Na desnici avstrijskega cesarja je sedel nemški cesar, na levi pa saksonski kralj. Zvečer je bil sijajen vsprejem pri dvoru. Prišlo je blizu 200 povabljencev brez kneževskih oseb, ministrov, dostojanstvenikov, deputacij in generalov. Cesar Franc Jožef je predstavil mnogo gostov nemškemu cesarju, grof Szapary je pa predstavljal vojvodi Connaughtu.
Dunaj, 17. septembra. Ministerski predsednik grof Taaffe odpotoval je za nekaj dnij v Nalžov.
Budimpešta, 17. septembra. Poslednjih 24 ur jih je na Ogerskem 19 zbolelo in 9 umrlo za kolero.
Cetinje, 17. septembra. Papež je podelil prestolonasledniku Danilu Pijev red prve vrste.
Umrli so:
15.	septembra. Ernest Wallner, profesorjev sin, 3 mesece, Kolodvorske ulice 32, oslabljenje. — Vladimir Hlavaček, uradnikov sin, 17 dni, Frane Jožofa cesta 7, hjdrocephalus acutus.
16.	septembra. Ivana Zabukovec, posestnikova hči, 9 mesecev, Cesta na loko 10, črevesni katar. — Angela Japel, iz-voščekova hči, 9 let, Gradišče 8, driska. *— Prane Fortič, ključaničarski pomočnik, 19 let, Poljanski nasip 4S, legar.
V bolnišnici:
15. septembra. Frančiška čeme, delavčeva žena 38, pleu-ritični eksudat.
a [S Q	Cas	Stanje		Veter	Viime	| Mokrine ! na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera j toplomera v mm | po Celziju				
16	7. u. zjut. 2. u. pop. 9 u. zveč.	739 2 735-9 735 3	12-8 23-8 16-2	oiezv. sl. zap. n	jiegla jf (no »	000
17	7. u. zjut. i. n pop. 9. u. zveč.	732-7 730-0 729-2	12-6 23 0 16-2	brezv. zm. jug sl. jzap.	megla del. oblač. dež	14-10 dež
Tujci.
15. septembra.
Pri Slonu: Axman, inžener; dr. vitez Socherer; Helfer, fotograf; Seegert, Hahn, Belgrader, Vogel, trgovci, z Dunaja. — pl. Niekerl, pockovnik v pok.: Lininger, svetnik deželnega nadsodišča; Backles, uradnik, s soprogo; Knecht, stotnikova soproga, z otroci; S^hveiner iz Gradca. — Krilec, in Knaus, potovalee, iz Maribora. — Richa s soprogo iz Prage. — Faber, Verderber, Engelman iz Kočevja. — Warto z bratom; Dinkel-spiel; Jesenko, profesor; Ec-kert iz Trsta. — dr. Sc-honka Horn s soprogo iz Beljaka. — Pawlovsky, soproga stotnika konjiče, z otrokom, iz Novega Mesta. — Miiller s hčerjo iz Pulja. — Ranzinger iz Trbovelj. — pl. Piehler, okr. komisar, z rodbino, iz Zadra. — Marčič iz Litije Goeken z rodbino iz Tržiča. — Gorgosef iz Ljubljane. — Ranzinger iz Dun. No-
vega Mesta. — List iz Lipsije — Lubelski, trgovec, iz Ce lovca. — Grimer, trgovec, iz Berolina.
Pri Mallču: dr. Shriipfle — Klerr, Goldscheider, Ip-hofen, Kornbliih, llaupt z Dunaja. — Lešešnicki, dr. Iliibner iz Prage. — Thames in Mainich, višja nadzornika, iz Trsta.
—	dr. Menzinger, odvetnik, z Krškega. — Jekler s soprogo iz Bleda. — Zgogansky iz Kamnika. — Saušek s sinom iz Ribnice. — llogler in Medic iz Turjaka. — Troja novič s sinom iz Gradišča. — Eisler iz Vel. Kaniže .— Kerše, posestnik, iz Hotederšice. — Mahorčič iz Sežane. — Boncelj iz Železnikov. — Matasovič iz Zagreba. — Reiteregg iz Tržiča. — Fiirst s sinom iz Čabara. — pl. Malberg iz Trebnjega. — Rupnik iz Radovljice. — Neuman iz Gradca. — Millilitis iz Semendrije. — Christel in Fischbach iz Žatca. — Frohlich z Reke. — Pešut, trgovec, iz Sarajeva.
Pri bavarskem dvoru: Šubic iz Loga. — Kren iz Kočevja. — Kruger, inžener, s sinom iz Marihora. — Zavirl in Hatnik iz Gradca. — Černe, posestnik, iz Gorij. — Dauner iz Monakovoga,
Pri Juinern kolodvoru: dr. Pamer, profesor, s soprogo, iz Novega Mesta. — Liuzzi in Majegrassi iz Brešije.
—	Mavec iz Mirne. — Denal iz Beljaka. — Geist iz Dun. Novega Mesta.
Pri avstrijskem caru: Rudnik, logar, z rodbino; Fani iz Ludovik Inglič iz Idrije. — Marija in Josipina Muha in Pakiž iz Lokev. — Grunt iz Novega Mesta.
Vremensko sporočilo.
.srednja temperatura obeh dni 17-6° in 17-3°, oziroma za 3'8° in 3 Š° pod normalom.
Izgubil »e je 460 1
tigrast pei,
velike postave, 5 moseoev star,
Kdor ga dobi, odda. naj ga pri lastniku Franca Debelaka, gostilničarju v Vodmatu št. 37.
Večjo množino tirolskega in dolenjskega
le pristno blago, — ponuja po primerno nizki ceni v posodah od 60 litrov višej	_ _
Jos. Paulin
420 8	v Ljubljani, Marijin trg št. 1.
Razpela
vseh velikosti j iz jako umetnih lesnih rezbarij priporoča za cerkve, šole, urade, bolnišnice, rodbine itd.	455 10—6 j
Fraii StampM l
v Ljubljani v Tonhalie (v bivšem gledališkem poslopju). !
mm
ifc&j''-'*
(457 18-2
Srečke a 50 kr. priporočaj.C.MAYER.

Kleiiifflayr-jain Men-a
v Ljubljani na Kongresnem trgu 2
priporoča svojo	401 12-5
popolno zalogo
vseh v tukajšnjih in vnanjih učiliščih uvedenih
šolskih knjig
v najnovejših izdajah broširanih in v trdnih šolskih vezili po najnižjih cenah.
Seznami uvedenih knjig se oddajajo zastonj.
Pil
13 it 11 a j 8 k m borza.
Dn6 18. septembra.
Papirna renta 5%, 1(5% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... 4% avstrijska kronina renta, 2JO kron . Altclje avntro-ogerske banke, 600 gld. .
Kreditne akcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri.......
Napoleondor (20 fr.).......
Cesarski cekini . . . ;.....
Nemških mark 100........
97 gid. 40 kr.
97	. 05
119	n 85
96	„ 80
981	! -
336	n 25
126	„ 90
10	„ —V
62	n

Dn6 16. septembra.
Ogerska zlata renta 4% .......
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. , .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4*/, *
Kreditne srečke, 100 gld.......195
St. Genois srečke. 40 gld.......67
116 gld. 35	kr.
94 „ 30	„
50	„
25	„
25	„
50	„
10	„
50	„
25	„
146 161 194 98 101
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	137	gld.	— kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18	„	75 „
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	50 „
Salmove srečke, 40 gld........66	„	— „
Windischgraezove srečke, 20 gid..........65	„	— ,
Ljubljanske srečke.........24	„	— „
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gl.'.. . .	149	.	75 .
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2880	„	10 „
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	103	„	— „
Papirnih rubeljev 100......130	.	871/,.
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitk*. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E R C U
UVollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
66
Pojasnilavvseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni svfeti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic,