Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA 4. JUNIJA 1964 Leto XVI. — Štev. 22 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA CA-S0PISN0-ZALOŽNISKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR ŠTEFAN ANTALIČ — LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VILD — NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA, KIDRIČEVA UL. 43. TEL. 21-383
PLENUM SOCIALISTIČNE ZVEZE O PROBLEMIH KMETIJSTVA V RADGONI:
Realne napovedi za delo v bodoče
Mesto zasebnega proizvajalca v družbeni proizvodnji
V razpravi so sodelovali:
A.	Novak, J. Kotnik, P. Korošec, I. Holc, F. Jurkovič, ing.
B.	Kranjec, F. Štuhec, B. Verdev, J. Farkaš, F. Perpar, F. Erlih, M. Levar in M. Klemenčič.
V uvodnem poročilu, v katerem je seznanil podpredsednik občinske skupščine I. Kovač prisotne o dosedanjem razvoju kmetijstva, je bilo rečeno, da so dosežene izkušnje in uspehi v kmetijstvu najboljše merilo za načrtovanje nalog v bodoče.
Glede na sorazmerno visok odstotek obdelovalne zemlje
v družbeni lasti je dala razprava precejšen poudarek problemom kmetijskih družbenih delovnih organizacij pri čemer je bilo rečeno, da je glavni vzrok težavam nizka akumulativnost družbenih kmetijskih posestev. Neustrezni so tudi kreditni pogoji, saj mora na pr. radgonski kombinat vrniti investicijska sredstva 1 milijardo 400 milijonov dinarjev povprečno v deset in pol letih. Kritično je bilo orisano tudi sedanje stanje glede reprodukcije goveje živine. Neprimeren način premiranja vzpodbuja ta-
ko družbena posestva kakor tudi zasebne kmetovlce k vzreji pitane živine, dočim se stalež plemenske živine iz leta v leto manjša, kar kaže precej hude posledice že danes. Zato bi bilo nujno spremeniti sistem regresiranja in premiranja v prid plemenski živini. Neprimerna glede na akumulativnost kmetijstva so tudi cene kmetijskih strojev kakor tudi pogoji za najemanje posojil za odkup zemlje.
O kooperaciji je bilo v razpravi rečeno, da se je ta odvijala pogosto le na nivoju navadne trgovine, ne pa v do-
voljni meri s težnjo po podružabljanju kmetijske proizvodnje m ustvarjanju novin odnosov na relaciji zadruga — kmet. V pogledu sadjarstva je bilo rečeno, da doslej zasebni sadjarji niso bili zainteresirani, prav tako pa niso imeli tudi finančnih možnosti, da obnavljajo svoje sadovnjake. Vendar nikakor ne bi smeli računati samo na velike plantažne nasade, marveč je potrebno glede na potrebe tržišča obnavljati tudi manjše sadovnjake, pri čemer pa primanjkujejo primerne sadike. Tako na pr. ni moč nikjer dobiti bobovca, ki je kot precej trpežna sadna sorta — pa tudi iskana — zelo udomačena v naših krajih. Računajo, da je v radgonski občini okrog 900 na sadovnjakov, toda polovica teh so bolj travniki kot sadovnjaki.
V razpravi o kadrovskih vprašanjih je bilo rečeno, da postaja štipendiranje nekoliko enostransko: zadovoljivo je v pogledu kmetij, strok, dočim je v finančnih službah stanje še vedno precej kritično. V bodoče bo potrebno dati večji poudarek izobraževanju neposrednih proizvajalcev v kmetijstvu, saj je kakovost opravljenega dela odvisna predvsem od povprečne strok. usposobljenosti kolektiva delovne organizacije. Posebej je bilo v zvezi s tem postavljeno vprašanje izobraževanja zasebnih kmetovalcev. Izrečena je bila misel da ti nimajo dovolj poljudno pisane strokovne literature prav tako pa bi bilo potrebno, da oskrbi naša industrija za povečanje proizvodnje zasebnih kmetijskih gospodar-(Nadaljevanje na 2. strani)
SKUPŠČINA MURSKA SOBOTA:
Primerno zavarovanje ublaži gospodarsko škodo
Minuli petek so se na skupni seji zbrali odborniki obeh zborov občinske skupščine M, Sobota in med drugim razpravljali o delu Zavarovalnice v Murski Soboti, poslovanju in problemih Doma počitka v Rakičanu ter obravnavali nekatere tekoče zadeve.
Kolikšne pomembnosti je v našem gospodarstvu zavarovanje, tega bi se naj zavedali predvsem naši živinorejci. Zavarovalnica v Murski Soboti je v minulem letu prav njim posvetila največ skrbi Takozvano skupinsko zavarovanje živine ne sanira samo izgubljenih materialnih sredstev ob nesrečah; zavarovalnica je poskrbela tudi za preventivo, saj ima zavarovana živina tudi pogoje zdravljenja
v okviru zavarovanja. Odborniki so bili mnenja, naj zavarovalnica z enakim prizadevanjem skrbi za zavarovanje posevkov, kajti iz leta v leto povzročajo vremenske neprilike milijonske škode. Predvsem bi naj bile zavarovane poljščine, ki jih kmetovalci pridelujejo v kooperaciji s kmetijskimi gospodarstvi.
Ugotovitev zavarovalnice da so za nerealne in nizke vsote zavarovani domovi družbenih služb, je sprožila plaz diskutantov. Kakšna je posledica te vrste štednje (v kolikor je to sploh štednja), zgovorno pove primer požara letošnjo zimo v Križevcih v Prekmurju, ko je zgorel zadružni dom zavarovan za smešno nizko vsoto. Zbora
sta sprejela sklep, da posebna komisija pregleda in ugotovi sedanjo vrednost šol, zadružnih domov ter na tej podlagi priporoči pravilno zavarovanje objektov družbenih služb.
Dom počitka v Rakičanu ni popolnoma zaseden, pa vendar je svet za socialno varstvo pri občinski skupščini dal predlog o gradnji novega domskega poslopja. Mnogo je upokojencev, ki bi šli preživet svojo jesen v ta dom, toda ugotovitev sveta' je, da si trenutno raje iščejo rejniške družine. Vzrokov za to je več Poslopje Doma počitka je bivša graščina, dokaj neprimerno bivališče za starejšega in največkrat tudi bolanega človeka. Razmere v domu se zboljšujejo. V sobah je nameščenih od 5 do 16 ljudi Strežno osebje ustvarja nemogoče medsebojne odnose Tudi nevestno poslovanje narekuje korenitih posegov močne roke v upravo in domsko življenje. Skupščina je sprejela sklep, da predlaga komisiji za sestavo sedemletnega razvojnega načrta gradnjo novega domskega poslopja.
—amže
VREMENSKA NAPOVED
za čas od 4 do 14. junija 1964 Dež z ohladitvijo je pričakovati okrog 4. in okrog 9. junija. V ostalih po večini lepo, vendar včasih krajevne nevihte predvsem okrog 7. in 12. junija.	Dr. V. M.
S POSVETOVANJ KOMUNISTOV V SOBOŠKI OBČINI
Investiranje naj bo racionalno
Občinski komite ZKS v M. Soboti je sklical posvetovanje s sekretarji osnovnih organizacij in komunisti, ki so na vodilnih delovnih mestih v delovnih organizacijah.
Na prvih posvetovanjih, ki so bila namenjena gospodarstvu, so razpravljali o premajhni pozornosti, ki jo kažejo komunisti na vodilnih delovnih mestih v gospodarskih organizacijah do raznih problemov, s katerimi se srečujejo delavci, kar neredko povzroča med kolektivom veliko nezadovoljstvo. Najčešče so vzroki za negodovanje v sistemu nagrajevanja. Dogaja se, da tudi osebni dohodki niso vedno pravilno obračunani, da so nepravilne norme in kljub temu, da bi bilo potrebno te pomanjkljivosti takoj odpraviti, se reševanje zavlačuje iz raznih razlogov.
Komunisti so na posvetovanju z industrijskimi gospodarskimi organizacijami ugotavljali, da v več podjetjih s 1. januarjem noben delavec ne bo prejemal mesečno manj od 25.000 dinarjev ob izpolnitvi norm. V te namene so izdelali nove pravilnike o delitvi osebnih dohodkov. Podatki za prvo tromesečji kažejo, da so povprečni osebni dohodki razen v Beltincih in pri Agromerkurju iznad 30.000 pretežno okrog 35.000 dinarjev. Z uveljavljanjem novih pravilnikov in priučitvijo novih delavcev, ki so bili v teh mesecih sprejeti, kar je vplivalo tudi na znižanje povprečja, pa se bo povprečje čez leto še povečalo.
Posebno pozorno so razpravljali o investicijah. Ko so bili seznanjeni z ukrepi, ki jih pripravlja občinska skupščina glede investicij, so ugotav-
ljali, da bi bilo potrebno te ukrepe temeljito proučiti in da bi bilo izredno škodljivo začeti nek boj proti investicijam. Opozarjali so na nedo(Nadaljevanje na 2. strani)
Prvič po lendavskih ulicah sprevod maturantov STŠ
S SINDIKALNEGA POSVETOVANJA V LENDAVI
Počasnost pri urejevanju sistema nagrajevanja
V ponedeljek je bilo v Lendavi posvetovanje s predstavniki delovnih organizacij, zavodov in ustanov, ki ga je sklical občinski sindikalni svet. Razpravljali so o osebnih dohodkih, organizaciji družbene prehrane in letovanju in letnih oddihih.
Glede prvega vprašanja je bila osnovna ugotovitev, da v delovnih organizacijah posvečajo premalo pozornosti rasti osebnih dohodkov zaposlenih in to z nestimulativnimi načini nagrajevanja, ki delavcev
ne vzpodbujajo k večji delovni prizadevnosti in z zanemarjanjem tistih problemov proizvodnje, katerih rešitev bo omogočila, da bi se povečal? produktivnost. Ob vsem tem ni potem čudno, da je še bilo
v mesecu aprilu ob polnem delovnem času 103 takih delavcev, ki so prejeli pod petnajsttisoč dinarjev. Veliko nezadovoljstvo med kolektivi povzroča tudi spreminjanje norm. Ko jih delavci začno presegati, ne dobivajo izplačanih dohodkov po uspehu poleg tega jim pa še zvišajo norme. V nekaterih kolektivih tudi ugotavljajo, da ima določen del delavcev zelo slab (Nadaljevanje na 2. strani)
OB ZAKLJUČKU PREDKONGRESNIH KONFERENC V OO ZK V SOBOŠKI OBČINI
Za afirmacijo samoupravljanja je potrebno politično delo
Te dni zaključujejo osnovne organizacije ZK v občini M. Sobota predkongresne konference. Nekatere osnovne organizacije, ki imajo enaka področja dela in podobno problematiko kot n. pr. v šolstvu, zdravstvu, trgovini itd. so organizirale in izvedle skupne predkongresne konference. Praksa je pokazala, da bi v bodoče morali pogosteje organizirati takšna skupna posvetovanja na katerih bi se izoblikovala enotna osnovna stališča in kjer bi nakazali ter sprejeli naloge komunistov pri nadaljnjem delu. Ker bi takšen način dela omogočil večjo enotnost in učinkovitejše razreševanje problemov n. pr. na področju zdravstva, šolstva, komunale, itd. so komunisti predlagali naj take oblike predvidi tudi novi statut ZK. S takim načinom dela bi se tudi izognili pogostokrat formalnim občinskim konferencam ZK in razpravam, ki se navadno vrtijo le okrog gospodarskih problemov, bolj kot doslej pa bi se na njih odpirali idejni problemi.
Na konferencah so komunisti pokazali veliko zanimanja za probleme, ki so jih nakazale osnovne smernice za predkongresno aktivnost ZK, sprejete na 6. plenumu CK ZKJ in ki jih potiska v ospredje vsakodnevna praksa. To so problemi življenjskega standarda, proizvodnje, delitve med gospodarsko organizacijo in družbo, financiranje družbenih služb, dalje vprašanja odnosov med bolj in manj raz vitimi področji, delitve dohodka, notranjih odnosov v delovnih organizacijah — kakor tudi vprašanja okrog vloge in načina dela ZK.
Poseben poudarek pa je na konferencah bil dan samoupravljanju v delovnih organizacijah in še posebno v gospodarskih organizacijah so temeljito analizirali in razpravljali o delu delavskih svetov in upravnih odborov. Zraven pomembnih uspehov, ki so bili doseženi na področju uveljavljanja samoupravnih organov so bile prikazane tudi razne pomanjkljivosti. Pokazalo se je, da je bilo največ pomanjkljivosti tam, kjer smo zanemarili prizadevanje zavestnih subjektivnih socialističnih sil za boljše funkcioniranje samoupravnega mehanizma.
Naši samoupravni organi v preteklosti večkrat niso prišli do izraza, v njih je bilo tudi vse prveč molčečnosti. To hočejo danes nekateri opravičiti s tem, da je samoupravljanje 1. prekomplicirano za neposrednega proizvajalca in 2. da samoupravljanje ni imelo materialne podlage.
Za prvo trditev navajajo vse mogoče lastnosti, ki bi jih naj imel samoupravljalec in kaj vse bi moral znati (n. pr. biti bi moral ekonomist, poznati računovodstvo, knjigovodstvo itd.). Skratka take kriterije, ki jih še direktorji in drugi
vodilni ne izpolnjujejo. Zakaj pa imamo potem strokovnjake, če bi moral vsak upravljalec vse znati? Menda zato, da razložijo neposrednemu proizvajalcu-upravljalcu probleme, da ga postavijo pred alternative po posameznih konkretnih vprašanjih za katere bo potem samoupravni organ dal pristanek ali jih zavrnil. S tem pa še proces ni končan. Do sem smo navadno prišli. Toda sedaj se postavi vprašanje kdo je odgovoren če se pokaže, da sprejet sklep ni pravilen? Tisti, ki je rekel, »da« ali tisti, ki je dal obrazložitev, da je to ekonomsko, tehnično ali kakor koli že najboljša rešitev vprašanja? Mislim, da tisti, ki je dal obrazložitev, ne pa tisti, ki se je med alternativami odločal za najboljšo.
Druga trditev, češ, da samoupravljanje nima prave mat. podlage, v našem ekonomskem sistemu navadno navajajo vodilni ljudje v kolektivih. Čeprav je tudi v tem del resnice je treba vendar videti, da se za takim ščitom hoče skrivati samovolja in negiranje samoupravnih organov s strani zagovornikov te teze.
Niti s prvo niti z drugo tezo se ne moremo spoprijazniti. Največkrat avtorji obeh hočejo opravičiti svojo neaktivnost in zanemarjanje teh vprašanj. Že grobe analize nam pokažejo, da je vzrok molčečnosti in »nezainteresiranosti« samoupravljalcev v neinformiranosti po teh vprašanjih o katerih naj odločajo, večkrat pa tudi v bojazni za svoje delovno mesto, zmanjšane osebne dohodke in podobno. Posebno to poslednje je nevarno, saj kaže na to, da je še v mnogih kolektivih odločanje o najosnovnejših vprašanjih v rokah posameznikov. To kaže tudi na to, da se je decentralizacija samoupravljanja ustavila pri posameznih vršičkih, ni pa prišla v celoti do neposrednih proizvajalcev in občanov.
Kar se tiče tehnične plati, so naši samoupravni organi v občini zelo dobro urejeni do poslednje mačice. Tako imamo n. pr. centralne in obratne delavske svete, svete pri občinski skupščini, šolske odbore, zadružne svete, zbore volivcev — skratka ogromno število samoupravnih organov. In če jih gledamo s tega vidika je vse v najlepšem redu, kar kaže na to, da smo vprašanje samouprave v delovnih organizacijah in komuni zreducirali na samo tehniko samoupravljanja, pozabili pa smo iskati metode samoupravljanja, ki bi dale najboljše rezultate. Formalen značaj samoupravljanja se kaže večkrat tudi v tem, da je sicer mehanizem samoupravljanja razvit, da pa se samo toliko izvaja kolikor ga zahteva zakon.
Po razpravah, ki smo jih slišali na predkongresnih konferencah bi lahko trdili, da (Nadaljevanje na 2. strani)
vam priporoča
kolektiv trgovskega podjetja
prekmurski magazin
murska sobota
V dobro založenih poslovalnicah »ZARJA« boste našli veliko izbiro metrskega blaga po najnižjih dnevnih cenah
Volnene, bombažne, sintetične in svilene tkanine — si lahko izberete v poslovalnici »ZARJA«.
OD TEDNA
PREDSEDNIK TITO NA FINSKEM
V ponedeljek je predsednik Tito s posebnim letalom odpotoval na šestdnevni obisk na Finsko. Spremlja ga soproga Jovanka, potem državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič in drugi. Na letališču tinskega glavnega mesta ga je pozdravil predsednik republike dr. Urho Kekkonem s številnim spremstvom in člani diplomatskega zbora. Posebej je predsednika Tita pozdravil predsednik mestnega sveta Helsinkov Teuvo Aura in med drugim dejal, da je prepričan, da bo ta obisk okrepil prijateljstvo med državama, ki sta pred drugo svetovno vojno zelo malo vedeli ena o drugi, pripomogel k razumevanju in solidarnosti, kar je bistven pogoj za ohranitev miru na svetu. Posebej pa je poudaril veliko vlogo predsednika Tita kot neomajnega borca za svobodo naše države.
Predsednik Tito se je zahvalil za to dobrodošlico in dejal med drugim: »Resnična vdanost miru in konstruktivnemu mednarodnemu sodelovanju in naša skupna težnja, da v miru zagotovimo boljši jutrišnji dan sedanjim in prihodnjim rodovom povezujeta naši prijateljski deželi in ljudstvi. Iskreno želimo, da bi to prijateljstvo še naprej negovali in razvijali. Nedavni sklep obeh vlad, da odpreta druga drugi svoje meje, bo omogočil boljše medsebojno spoznavanje in zbliževanje. Prepričan sem, da bodo finski državljani, ko bodo prihajali v Jugoslavijo, občutili vso toplino gostoljublja, s kakršnim naše ljudstvo pričakuje svoje prijatelje.«
Finci pripisujejo obisku predsednika Tita velik pomen in poudarjajo, da je to en najpomembnejših obiskov v njihovi deželi. Ob tem poudarjajo, da bosta predsednika nadaljevala razgovore, ki sta jih začela lani v Beogradu. Hkrati pa izražajo željo, da bi se obseg začetih razgovorov razširil in bolj zbližal obe deželi. V torek sta oba državnika že nadaljevala razgovore.
EDVARD KARDELJ V BELGIJI
Prejšnji teden je odpotovala v Belgijo jugoslovanska parlamentarna delegacija pod vodstvom Edvarda Kardelja. Delegacija je bila zelo prisrčno sprejeta, predsednika zvezne skupščine je sprejel tudi belgijski kralj in drugi vodilni državniki, med njimi tudi podpredsednik belgijske vlade.
ŠASTRI — NOVI
PREDSEDNIK INDIJE
V	torek zjutraj je bil najožji sodelavec Jawaharlala Nehruja v njegovih zadnjih mesecih Lal Bahadur Šastri soglasno izvoljen za voditelja parlamentarne skupine vladajoče kongresne stranke in ta položaj mu avtomatsko prinaša položaj predsednika parlamenta in ker je kongresna stranka v večini, tudi položaj predsednika vlade.
Ko se je Šastri zahvalil za zaupanje, je dejal, da mora ostati Indija združena in zvesta v politiki, ki zagotavlja napredek. »Naš cilj je socializem,« je dejal. Šastri je sodeloval v boju za osvoboditev države in zaradi tega bil tudi zaprt od -britanskih kolonialnih oblasti.
ODLOŽITEV PROCESA
PROTI USTAŠEM
V	Bonnu so spet preložili že večkrat preloženi proces proti krivcem napada na jugoslovansko predstavništvo v Bad Godesbergu, v katerem je bil ubit Momčilo Popovič. Proces so preložili zaradi novega zakona, ki po mnenjih nemških časopisov prinaša za večino obtožencev milejše kazni.
DO TEDNA
ODHOD SREDNJEŠOLSKE
BRIGADE
V nedeljo zjutraj bo iz Murske Sobote odpotovala II. mariborska srednješolska mladinska brigada »Bratov Polančičev« v Črno goro kjer bo sodelovala pri izgradnji jadranske magistrale. Brigada bo štela 120 brigadirk in brigadirjev. Sestavljajo jo dijakinje in dijaki mursko-soboških srednjih šol in s tehnične srednje šole v Lendavi. Srednješolci bodo ostali na izgradnji jadranske magistrale cel mesec junij in se bodo vrnili v prvih dneh julija.
Zbor brigade bo že v soboto, 6. junija popoldne, nakar bo večina brigadirjev prespala v Murski Soboti in v nedeljo zjutraj bodo s prvim potniškim vlakom odpotovali proti črnogorskemu Primorju
Problematika dvojezičnega šolstva v lendavski občini:
Pomanjkanje kadrov, prostorov in sredstev
Pet let je minilo, odkar so na narodnostno mešanem področju v lendavski občini uvedli dvojezični pouk. V tekočem šolskem letu je v lendavski občini že 52 dvojezičnih oddelkov s 1440 učenci. Pouk na dvojezičnih šolah poteka po posebno prirejenem učnem načrtu in predmetniku v madžarskem in slovenskem jeziku. V svoji petletni razvojni dobi je dvojezični pouk zajel srednjo in nižjo stopnjo osnovne šole. Številne težave, ki so se porajale vse od začetka dvojezičnega pouka, so doslej že uspešno rešene, ostajajo pa še nove naloge in ovire, ki jih v nadaljnjem razvoju dvojezičnega šolstva v lendavski občini, ne bodo mogli rešiti sami učiteljski kolektivi in občinska skupnost. To so predvsem organizacijsko-kadrovska in materialna vprašanja, ki so iz dneva v dan bolj pereča.
V zadnjem obdobju so v lendavski občini ukinili več nižje’ organiziranih šol, vendar so še ostali kombinirani dvojezični oddelki (Dolina, Čentiba, Petišovci, Radmožanci. Pince marof), ki štejejo po več kot trideset učencev. V teh primerih bi morali formirati dvojezične oddelke z manj učenci v oddelku, vendar pomanjkanje prostorov tega ukrepa ne dovoljuje. Potrebno je novo šolsko poslopje v Lendavi, z dograditvijo šole v Genterovcih bo vprašanje prostorov rešeno za Radmožance. Po dograditvi šole v Lendavi bo mogoče vključiti v to šolo vse zunanje oddelke v Dolini, Čentibi in Petišovcih.
Naslednje vprašanje je pomanjkanje sposobnih učiteljskih kadrov za dvojezični pouk. Pretežni del sedanjih učiteljev namreč v preteklosti ni bil usposobljen za dvojezični pouk, zato je potrebno pris-
topiti k usposabljanju teh. Tudi večina učiteljev, ki sedaj prihaja z učiteljišč ni v celoti sposobna prevzeti odgovornih nalog, ki jih nalaga dvojezični pouk. Osnovna slabost pri večini teh kadrov je v pomanjkljivem znanju tako madžarskega kot slovenskega jezika.
Dvojezični pouk zahteva mnogo večja prizadevanja in večje napore od prosvetnih delavcev in od učencev, zato pa zahteva tudi močnejšo materialno osnovo — več učil in drugih pripomočkov.
Obsežnejše in napornejše delo zahteva tudi primerno nagrajevanje učiteljskega kadra. Občinska skupščina daje iz leta v leto več sredstev, katera pa ne zadovoljujejo naraščajočim potrebam. Dotacija iz republiškega sklada za šolstvo pa tudi ni dovolj za pravilno funkcioniranje dvojezičnega šolstva. Pomanjkanje primernih učbenikov in še druga vprašanja, pa narekujejo nove naloge v nadaljnjem razvoju dvojezičnega šolstva, ki jih bo mogoče uspešno rešiti le s krepitvijo mreže predšolskih vzgojnih ustanov na narodnostno mešanem področju, saj je vzgoja v teh ustanovah najbolj primerna oblika priprave otroka na dvojezični pouk. Vzporedno s tem bo potrebno skrbeti za priliv sposobnega vzgojnega kadro tudi v teh ustanovah. Gradnje novih prostorov je eden izmed pogojev za pristop k višji organiziranosti pouka, kar velja posebno za samo Lendavo. Iz tega problema pa izhaja tudi preštevilčnost v posameznih dvojezičnih oddelkih, saj le ti ponekod štejejo tudi čez 40 učencev. V taknih razmerah je nemogoče pričakovati kvaliteten dvojezični pouk. Vprašanje učbenikov je bilo doslej popolnoma zanemarjeno, saj je edini učbenik le čitanka za I. razred, ki jo uporabljajo v vseh štirih razredih.
Končno pa bo potrebno tudi večje sodelovanje pedagoško-prosvetne službe, ki v dosedanjem obdobju dvojezičnega šolstva in storila vse kar bi morala. Učitelji dvojezičnega pouka namreč čutijo potrebo po stalnem pedagoškem stiku s pedagoškim svetovalcem in po izmenjavi izkušenj med seboj. To pa zahteva stalne pedagoške svetovalce, ki bodo nenehno na terenu svetovali in pomagali. Za vse to pa verjetno ne bodo dovolj le sredstva iz občinskih virov pač pa bo potrebna tudi primerna materialna pomoč iz republiških skladov.
-ič
Investiranje
(Nadaljevanje s 1. strani) končane investicijske gradnje (najbolj očitno pri Agromerkurju, kjer nabavljena oprema za klavnico leži neizkoriščena v skladišču in propada kolektiv pa odplačuje obveznosti), ki bremenijo delovne kolektive. Zato se tudi občinska skupščina ne bi smela odrekati nadaljnji skrbi za investiranje oziroma dokončanje začetih investicij. Toda investiranje naj bo razumno in ekonomsko upravičeno vendar pa je zaradi gospodarske zaostalosti občine nujno potrebno, kajti drugače bo to gospodarstvo še nadalje zaostajalo.
Med številnimi pevci na reviji v Ljutomeru tudi nastop mladih iz Križevec
Kadri in štipendiranje v ljutomerski občini
O tem so razpravljali na širnem posvetovanju pri občinskem komiteju ZKS Ljutomer, katerega so se udeležili med drugim tudi sekretarji osnovnih organizacij ZK, predstavniki delovnih organizacij, občinskega odbora SZDL, sindikalnega sveta ter predstavniki prleškega študentskega kluba.
Analize štipendiranja v zadnjem času kažejo tendenco upadanja števila podeljenih štipendij, zaostajanje in nesorazmerje njihove višine za rastjo življenjskih stroškov. Delovne organizacije še niso storile dovolj za strokovno izobraževanje in usposabljanje članov svojih kolektivov. Delovne organizacije, ustanove, kakor tudi pristojni organi komune bi morali zlasti upoštevati, da je potrebno skrbeti najbolj ustrezne oblike izobraževanja in usposabljanja strokovnih kadrov. Štipendije je potrebno zvišati in prilagajati rasti življenskih stroškov.
Koristno in nujno potrebno je vzdrževati tesnejši in pristnejši stik štipendistov z dajalci štipendij. V bodoče bi bilo potrebno, dajati več sredstev za urejanje domov, in-
ternatov, obratov družbene prehrane ipd.
Razprava je pokazala, da je usposabljanje kadrov več ali manj kampanjsko.
Na primer v 8 delovnih organizacijah panoge industrija in obrt ni nobenega zaposlenega z visokošolsko izobrazbo. Prav tako ni nobenega v panogi trgovina in gostinstvo. V teh delovnih organizacijah je skupno zaposlenih 980 ljudi. Največ krivde za tako stanje je na delovnih organizacijah, ki smatrajo, da zadostuje srednješolska izobrazba. Je pa še mnogo takih primerov, kjer kadri s srednje šolsko izobrazbo — tehniki delajo v administraciji. Politika štipendiranja, zlasti pa zagotavljanje kadrov od drugod, je bila edino uspešna v panogi kmetijstva. Tu pride na 637 zaposlenih v vseh 3 kmetijskih delovnih organizacijah 7 inženirjev.
Ako primerjamo srednješolski kader v industriji, obrti, gostinstvu, trgovini in kmetijstvu vidimo, da pride na 1.635 zaposlenih v teh panogah 68 zaposlenih s srednješolsko izobrazbo.
Ugotovljeno pa je, da nobena delovna organizacija v komuni ne štipendira ekonomista in da tega kadra tudi ni. Nikakor si ni mogoče zamisliti, da na pr. delovne organizacije kot je na pr. VŽK Ljutomer, Tehnostroj in še nekatere druge, ki predvidevajo okrog eno milijardo bruto realizacije, nimajo teh kad-
rov. Zelo resno se postavlja vprašanje, ali lahko tako zahtevno delo na raznih sektorjih dela opravlja izključno kader s srednješolsko izobrazbo, pa čeravno ima nekaj prakse. Sedanje stanje kadra v delovnih organizacijah je zaskrbljujoče, saj pride na 1.935 zaposlenih le 77 ljudi z višjo visoko ali srednješolsko izobrazbo. Vrsta manjših delovnih organizacij pa nima niti kadra s srednjo izobrazbo.
Razprava je nadalje pokazala, da delovne organizacije nimajo stikov s štipendisti oz. študenti. Ponekod še nimajo tudi pravilnikov o štipendijah.
Pristopiti bo tudi potrebno k sistematičnemu izobraževanju kadrov in sploh zaposlenih v delovnih organizacijah. Zato se tudi v tem pogledu pričakuje mnogo od delavskih univerz, izobraževalnih centrov in sindikalnih organizacij.
Postavlja se tudi vprašanje zakaj nizka proizvodnost, nizki osebni dohodki in standard zaposlenih, slabi delovni pogoji in česar sledi fluktuacija strokovnjakov. To se odraža v tem ker ni potrebnih kadrov, ki bi tehnološki in proizvodni proces organizirali tako, da bi delavec več zaslužil, da bi porasla proizvodnja, s tem bi se uredili delovni pogoji in to bi tudi ugodno vplivalo na stimulacijo zaposlenih in na standard.
Razprava je prikazala vrsto problemov in navzoči so zavzeli stališče za izboljšanje stanja v pogledu kadrovanja Zato so predlagali občinski skupščini, delovnim organizacijam in njihovim samoupravnim organom, da sprejmejo določene sklepe in storijo ukrepe za izboljšanje stanja v pogledu štipendiranja.
Realne
napovedi
(Nadaljevanje s 1. strani) stev manjše delovne stroje. To je aktualno še prav posebej v hribovitih predelih, kjer ni moč obdelovati s sedanjo mehanizacijo. Prizadevanja v tej smeri naj bi tudi bolj določno opredelila mesto zasebnega proizvajalca v družbeni proizvodnji.
V zvezi z gozdarstvom in sadjarstvom je bila med drugim omenjena potreba po skrbi za razvoj čebelarstva. Tako naj ne bi brezglavno forsirali samo nasadov hitro rastočega topola, zanemarjali pa sedanjo strukturo gozda, ki z akacijo daje vsaj del pogojev za čebelarstvo.
Za afirmacijo samoupravljanja
(Nadaljevanje s 1. strani)
se skozi institucijo samouprav ljanja ne javlja naš občan in proizvajalec v taki meri, kot bi želeli. V prid tej trditvi je tudi tendenca, ki se je prav v zadnjem času pojavila v vrstah prosvetnih delavcev, nam reč da situacijo rešujejo množično samo v sindikatu. To daje slutiti, da s samoupravljanjem pri njih nekaj ni v redu in da je to težnja, ki jo zato nujno rine v ospredje vsakodnevno življenje. Pri tem so sicer izhajali iz protislovne situacije, ne vidijo pa rešitve in izhoda v že obstoječem mehanizmu samouprave ter prav tako pozabljajo, da s spremembo organizacijskih form problema ne bodo rešili. Rešitev je v drugačni metodi dela samoupravnega mehanizma in ZK. V komunalnem samoupravnem mehanizmu je treba zagotoviti konfrontacijo protislovij in jih preko konfrontacije tudi reševati. To pa zahteva od ZK, da je usmerjena v optimalno pripravljanje pogojev, ki bodo zagotovili množično in učinkovito samoupravljanje. Za afirmacijo samoupravljanja je pa nujno politično delo. Gre torej za to, da ZK s svojim vplivom zagotavlja množično politično delo, da je usmerjena na množice in ne samo na samoupravne organe. Tu pa ne sme ZK nastopati kot tisti, ki pomagata prenašati politiko in koncepte od zgoraj navzdol na občana in proizvajalca ter za vsako ceno ustvarja neprotislovno situacijo. Prav tako n. pr. ZK ni v gospodarski organizaciji zato, da vsiljuje svoje koncepte (zato imamo druge službe!) ampak zato, da se ukvarja s človekom. Naš proizvajalec in občan je večkrat v situaciji, ko se ne more razživeti, ker ne pozna in ne razume stvari. Zato mu
mora ZK pomagati. Z drugimi besedami: sistem družbenega samoupravljanja omogoča razreševanje družbenih protislovij na demokratični podlagi, kar pomeni, da je delovni človek prevzel nase odgovornost za odločanje o vseh družbenih vprašanjih, vendar pa je ZK še vedno odgovorna za socialistični značaj odločanja. V delavskih svetih in drugih samoupravnih organih mora zato biti prisotnost ZK skupaj s prisotnostjo ostalih delovnih ljudi, ki se zavedajo, da jim bolj razvita zavest pomaga da se dokopljejo do pravilnejših sklepov — do socialističnih sklepov, ki onemogočajo birokratom prisvajanje pravic delovnega človeka in sleherno samovoljo.
V dosedanjih razpravah, razgovorih in posvetovanjih je bilo čutiti da naši delovni ljudje zelo kritično obravnavajo razne nepravilnosti in deformacije, da jih dobro poznajo, da pa se premalo angažirajo takrat, ko bi jih morali konkretno odstranjevati in razreševati. Vse preveč je čakanja in mišljenja, da bo probleme reševal nekdo »od zgoraj navzdol« namesto, da bi v delovni organizaciji v krajevni skupnosti ali v občini sami začeli delati tako kot si želimo in predvsem kot govorimo. Več kot polovica problemov, raznih pomanjkljivosti in deformacij, namreč lahko rešimo »doma«!
Na pašniku v Rakičanu (Foto: Ivan Vučkič)
Počasnost pri urejevanju sistema nagrajevanja
(Nadaljevanje s 1. strani) odnos do dela: zamujajo, na delovnem mestu si ne prizadevajo itd. Problem je, kakšne ukrepe uveljavljati proti njim. V zvezi s temi vprašanji je bilo govora tudi o možnostih za uvedbo 42-urnega tednika, ko je že sedaj slaba storilnost in izkoriščenost. Ugotavljali so, da bo v občinskem merilu spet morala delovati komisija za osebne dohodke, ki bo s predstavniki delovnih orgazacij analizirala te probleme in tudi pomagal odkrivati nepravilnosti.
Delovne kolektive v sami Lendavi močno prizadeva tudi neorganizirana družbena prehrana. Skoraj vsi predvidevajo izgradnjo svojih kuhinj za tople malice, zato je sindikalni svet predlagal, da bi se naj v okviru gostinskega podjetja ustanovil en obrat, delovni kolektivi pa bi od
tam vozili tople malice. Zato bi naj uredili le jedilnice, da ne bi delavci hodili drugam na malice, ker se je že doslej dogajalo, da so se potem nekateri pozno vračali ali pa se celo napili. Potem ko bo gostinsko podjetje izdelalo predračune, se bodo še enkrat sestali predstavniki vseh zainteresiranih delovnih organizacij.
Na posvetovanju so tudi govorili o letovanju. Lani so taborniki za člane delovnih kolektivov organizirali pri Puli ceneno letovanje pod šotori. Ta akcija, ki je bila bolj plod prizadevnega dela posameznikov, pa ni takoj dobila tolikšne pozornosti, da bi lahko postala nekaj stalnega. Zato so prav sedaj tik pred sezono nastale velike težave. Njeni pobudniki so prezaposleni z drugimi posli, problem pa je tudi glede sredstev
Za najnujnejše stvari manjka okrog 1,2 milijona dinarjev, ki bi jih bilo potrebno zbrati. Toda ob tem, ko po delovnih kolektivih delavci že sprašujejo o možnostih za letovanje pa še ni jasno, kako in če bodo lahko ta sredstva zbrali da bi potem lahko z julijem tabor začel delovati.
Š. B
OBVESTILO
DELAVSKA UNIVERZA v M. Soboti obvešča mladino in ostale občane, da v poletnih mesecih ne bo predvajala filmov v mladinskem kinu v gradu. Filme bomo ponovno začeli predvajati v mesecu septembru.
VLADO JANŽIČ
2
POMURSKI VESTNIK, 4. JUNIJA 1964
Od tu in tam
40-LETNICA ZMAGE TRBOVELJSKIH RUDARJEV
V Zasavju so z zborovanjem v Trbovljah zaključili mesec dni trajajoče praznovanje ob 40-letnici zmage delavskega razreda pod vodstvom Komunistične partije nad fašistično organizacijo Orjuno. Na zaključni slovesnosti je govoril sekretar CK ZKS Miha Marinko, en izmed udeležencev spopada z Orjuno.
Tovariš Marinko je najprej orisal zgodovinski pomen te zmage, nato pa v zvezi s predkongresno aktivnostjo poudaril, da se na osnovi smernic za to aktivnost razvija široka dejavnost, ki je zajela vse politične organizacije in vsa družbena samoupravna področja. Ta aktivnost je velikega pomena tako za gospodarstvo kakor za celotno družbeno življenje, ker sprošča demokratičnost samoupravljanja. Poseben pomen je tov. Marinko pripisal tistemu delu smernic in razprav, v katerih se opozarja na nepravilnosti v notranji delitvi sredstev.
POSKUSI Z RAKETAMI NA JADRANU
Med 21. in 29. majem so člani jugoslovanskega astronavtičnega in raketnega društva opravili uspešne poskuse na južnem delu Jadrana, kjer so izstrelili rakete japonske konstrukcije »Kapa-6«, kakršne uporabljajo za proučevanje visokih zračnih plasti. Rakete so dosegle višino 50 km in daljavo 72 km.
Poskusi s temi raketami so koristni v dveh pogledih. Predvsem omogočajo našim strokovnjakom, da si pridobijo izkušnje pri izstreljevanju raket, na drugi strani pa instrumenti v raketi in radijska postaja, ki oddaja podatke, omogočajo proučitev ozračja nad zemljo. Ti podatki pa služijo tudi drugim, ne samo meteorologom.
DOGRADITEV KANALA DONAVA — TISA
Letos v jeseni bo dograjen glavni kanal, ki bo povezoval Donavo — Tiso. Kanal bo dolg 130 km in bo v celoti sposoben za plovbo. Hkrati bo letos končana izgradnja celotnega sistema za namakanje v Bački. Ta sistem bo omogočil namakanje 210.000 ha zemlje. Osnovna mreža kanalov bo dolga 320 km. Na obdelovalnih površinah, ki jih že namakajo, se opaža, da se bo pridelek koruze, sladkorne pese, lucerne, sončnic in pšenice povečal za 30 do 100 odst. v primerjavi s pridelkom na zemlji, ki je odvisna zgolj od dežja.
Glavni kanal je globok povprečno 6—7 metrov, kar omogoča, da bodo po njem lahko plule ladje z nosilnostjo do 1.000 ton. Doslej so izkopali 120 milijonov kubičnih metrov zemlje, izkopati pa je še potrebnih 8 milijonov.
Razmišljanje, ki ni dovolj koristno
Preteklo soboto naj bi odborniki občinske skupščine Lendava razpravljali med drugim tudi o pripravah na 42-urni delavni tednik. Osnova za razpravo naj bi bilo poročilo občinske komisije za skrajšani delovni čas v delovnih in drugih organizacijah. To komisijo je skupščina občine Lendava ustanovila v lanskem letu, sestala pa se je doslej trikrat. Tokrat je tudi pripravila poročilo, ki ga je predsednik komisije prebral na seji občinske skupščine. V poročilu med drugim piše: »Razumljivo je, da komisija razmišlja, kje naj bi pravzaprav začela delati in kako naj bi se dela lotila: naloge so namreč zanimive, obsežne, problemi aktualni in zapleteni.« In dalje: »Nujno pa je, da začne
komisija aktivnejše delati na tem polju.« Pa je v tem zadnjem stavku kar največ resnice.
In odborniki so razpravljali o poročilu komisije, ki je skoraj na šestih straneh govorilo o vprašanjih, ki so vsem, pa tudi odbornikom, že davno znana, o pripravah na prehod na skrajšani delovni čas v lendavski občini pa je bilo povedano le to, da komisije v delovnih organizacijah niso pokazale največ volje za sodelovanje z občinsko, da so delo na tem področju v delovnih organizacijah v preteklem obdobju ovirale številne druge, bolj pomembne naloge itd. Tudi temu moramo verjeti, vendar to ne more biti opravičilo, za vse tisto, kar doslej niso storili v posameznih
delovnih organizacijah v pripravah na skrajšani delovni čas in kar ni storila lani imenovana občinska komisija.
Navkljub poročilu, ki ni bilo takšno, da bi lahko služilo kot najboljša osnova za razpravo odbornikom o pripravah na skrajšani delovni čas. pa se je na seji razvila živahna razprava predvsem o problemih, ki v posameznih delovnih organizacijah so, pa jih bo potrebno razvozljati preden se bodo odločili za skrajšam delovni čas. V iskanju pogojev za skrajšani delovni čas pa bo potrebno razen o povečani storilnosti, boljšem izkoriščanju proizvodnih kapacitet in o organizaciji dela, govoriti še o drugih, manj znanih notranjih rezervah, jih iskati in vnašati v
analize, ki so potrebne za takšen korak, kot je prehod na skrajšani delovni teden. Pripombe odbornikov občinske skupščine, da razen že znanih rezerv, obstojajo še številne druge, so vsekakor pravilne. Vendar teh ne bodo našle le nekaj-članske komisije v delovnih organizacijah brez sodelovanja slehernega člana delovnega kolektiva. Vsak posameznik — član delovnega kolektiva — pozna namreč še druge rezerve, takšne, ki jih bo pač sam moral popolneje izkoriščati. Odnos vsakega člana delovnega kolektiva do dela in njegovo prizadevanje za večjim osebnim dohodkom naj se odraža tudi v odkrivanju teh skritih rezerv, stimulacija za to pa največ bo nagrajevanje, ki bo vedno in
povsod upoštevalo načelo vsakemu po njegovem delu.
Razprava odbornikov o pripravah na skrajšani delovni čas je torej opozorila na škodljivo odlašanje reševanja vseh tistih vprašanj, ki so neobhodna za začetek resničnih priprav na skrajšani delovni čas, na nedelavnost posameznih komisij v nekaterih delovnih organizacijah, prav gotovo pa tudi na nedelavnost občinske komisije in na njeno »razmišljanje, kako naj začne delati«, ki morda že malo predolgo traja. Da je razmišljanje brez konkretnih rezultatov nekoristno, opozarja poročilo podano na skupščini in razprava, ki se je po poročilu razvila.
K. Sukič
Kaj bo z gimnazijo v M. Soboti?
Potem, ko je bil v »Delu« objavljen sestavek »Nevarnost za murskosoboško gimnazijo« (»Delo«, 29. maja, stran 6), so se spet začeli širiti razni komentarji o odpovedih, ki so jih dali nekateri predavatelji na gimnaziji. Sestavek je sicer očiten primer pisanja brez resnih informacij, zgrajen na »baje« in »ljudje pravijo«, poleg tega pa tendenciozno cikanje na osebne dohodke, ki res niso visoki kot nikjer v Sloveniji, vendar pa tudi ne nižji od ostalih šol, ob tem pa so še zaradi pomanjkanja predavateljev na šolah tudi možnosti za honorarni pouk in podobno, česar drugje ni, toda prav zaradi tega zahteva resnejšo informacijo, ker je povzročil precej negotovosti. Pozanimali smo se o tem problemu na občinski skupščini M. Sobota in tudi na gimnaziji. Ravnatelju gimnazije prof. Janku Liški pa smo postavili tri vprašanja:
—	Ali se bo značaj gimnazije z ukinjanjem učiteljišča kaj spremenil?
—	Kako je z odhodom nekaterih predavateljev?
—	Kdaj bo urejena verifikacija gimnazije?
Na ta vprašanja smo dobili naslednje odgovore:
—	Poslej se bodo učitelji izobraževali 6. let. Ne samo učitelji predmetnega pouka ampak tudi učitelji razrednega pouka in sicer 4 leta v gimnaziji in 2 leti na pedagoški akademiji v Mariboru, ki že deluje. Dosedanja učiteljišča začno s šolskim letom 1964/65 odmirati.
Na pedagoško akademijo se bodo zlasti za predmetni pouk lahko vpisovali absoloventi vseh srednjih šol, se
pravi tudi gimnazije dosedanje smeri, prednost pri vpisu pa bodo imeli absoloventi na novo ustanovljene pedagoške smeri gimnazije. Ker v M. Soboti ni pogojev in potreb po dveh gimnazijah, bodo pedagoški oddelki sestavni del gimnazije. Nekoliko več poudarka bo na estetski vzgoji (glasbeni pouk, risanje, drugi program pri tehnični vzgoji). Zaključni izpiti gimnazije pedagoške smeri bodo seveda enakovredni zaključnemu izpitu gimnazije dosedanjega tipa. Zato bi bilo prav, da se na pedagoško smer vpišejo tudi učenci, ki morda ne nameravajo postati učitelji, jih pa veselijo predmeti, ki bodo na pedagoški smeri gimnazije poudarjeni.
— Odhod nekaterih tovarišev z naše gimnazije na delovna mesta drugje upravičeno povzroča zaskrbljenost staršev. Vendar bo vodstvo gimnazije skupaj z ustanoviteljem storilo vse, da do jeseni dobimo potrebno število predavateljev. Kolikor vemo, stanovanja ne bodo ovira. V javnosti so se razširile govo-
rice, da odhaja z naše šole kar osem predavateljev, v resnici pa jih odhaja 5. Tudi o vzrokih, zakaj odhajajo, so se razširile razne netočne vesti. Vsi, ki odhajajo, odhajajo iz čisto normalnih, večinoma neogibnih zasebnih razlogov.
— Verifikacijski rok poteče 31. avgusta 1964. Do takrat bo končno urejeno tudi vprašanje prostorov in s tem povezane opreme gimnazije v smislu verifikacijskih zahtev. Že s prihodnjim šolskim letom pridobi gimnazija 7 učilnic, od tega 5 v sedanji zgradbi. Dve učilnici za tehnično vzgojo (lesna in kovinska smer) pa bosta do jeseni zgrajeni v sodelovanju s strokovno šolo raznih poklicev. Nove učilnice v naši zgradbi bomo dobili, ker se odseli več oddelkov osemletne šole I v novo zgradbo osemletne šole III. Naslednja leta pa bo dobivala gimnazija nove prostore na račun odmiranja učiteljišča.
Podobna pojasnila glede problemov soboške gimnazije smo dobili tudi na občinski skupščini, kjer so nam še pojasnili, da bo gimnazija za prihodnje šolsko leto sprejemala za 4 oddelke.
Prvo odločbe o ustanovitvi investicijskih objektov
Prejšnji teden je republiški izvršni svet razpravljal o ukrepih, ki se nanašajo na izvajanje zakona o investicijski graditvi. V skladu s sklepom, da morajo investitorji imeti zagotovljena finančna sredstva in pripravljeno potrebno dokumentacijo, je bilo za 37 investitorjev, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, predlagano, da se gradnja objektov ustavi.
Republiški sekretariat je tudi pripravil poročilo o izgubah gospodarskih organizacij po zaključnih računih za preteklo leto. Informacija med drugim tudi navaja, da so imele gospodarske organizacije v Sloveniji za 46,6 odstotka manjše izgube, kakor v letu 1962. Tudi v kmetijstvu so se zmanjšale izgube za 29 odst.
V objektivu
Na pikniku v Ljutomeru je nastopila tudi folklor. skupina
Sobota dobi kotalkalsko igrišče (Foto: B. C.)
Neupoštevanje prom. znaka — ostalo pove slika (F.: B. C.)
Po naših cestah
TRAKTORIST V JARKU
Dne 28. maja ob 23.00 uri se je zgodila lažja prometna nesreča v Puconcih, traktoristu, ki je upravljal traktor, last Kmetijske zadruge Puconci. Traktor se je na ovinku prevrnil v obcestni jarek. Telesnih poškodb ni bilo.
VOZIL BREZ
VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA
Na cesti Rakičan — Murska Sobota je bil ustavljen mopedist Alojz Rakuša iz Kroga 55, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja. Vozniku je bil zaradi vinjenosti odvzet moped.
VINJEN ZASPAL NA VOZU
Dne 31. maja ob 12.00 uri se je zgodila lažja prometna nesreča na ulici Stefana Kovača v M. Soboti med voznikoma osebnega avtomobila MB 34-342, ki ga je upravljal Franc Lavrenčič iz Maribora, Beograjska 26 ter voznikom vprežnega vozila Francom Čagranom iz Murske Sobote, Partizanska 46. Nesrečo je zakrivil voznik vprežnega voza, ki je vinjen zaspal ter s prednjo osjo voza zadel v levi blatnik parkiranega avtomobila. Materialna škoda na avtomobilu znaša okrog 5000 dinarjev.
NI SE PREPRIČAL,
ČE JE CESTA PROSTA
Lažja prometna nesreča se je pripetila tudi 31. maja ob 13.40 uri na ulica II. reda v Tišini med mopedistom Avgustom Horvatom iz Tišine 11 ter voznikom osebnega avtomobila MB 16-73, ki ga je upravljal Jože Kresal iz Maribora, Kreslova 55. Nesrečo je zakrivil mopedist ,ki je pripeljal z dvorišča na cesto, ne da bi se prepričal, če je ta prosita in se zaletel v mimo vozeči osebni avtomobil, ki je vozil iz smeri Radenci — Murska Sobota. Pri trčenju je dobil mopedist lažje poškodbe na rokah, pa vozilih pa je nastala materialna škoda za 40.000 dinarjev.
LJUTOMER
Brodarsko društvo Ljutomer je minulo nedeljo na ljutomerskih ribnikih splavilo 4 športne kanuje in sandoline, ki nosijo imena pokroviteljev in to: Rado, Drago, Marjan in Alija.
Prireditev je bila uspešna v prihodnje bodo predali svojemu namenu še več čolnov.
PRED LETNIM DOPUSTOM V TRGOVINO »MERKURJA« - »GALANTERIJO«
Preden se boste odpravili na letni dopust, obiščite dobrozaloženo trgovino »Galanterijo« pri Lekarni v Murski Soboti, kjer si boste z lahkoto izbrali ženske, moške in otroške kopalke v najnovejših modnih barvah in krojih. Tudi kopalne blazine, žoge, sončna očala, potovalne torbice, kovčke, fotoaparate, letne srajce in modne bluzice vseh vrst
Skratka: vse, kar potrebujete, lahko po ugodnih cenah kupite v poslovalnici »Galanterija« Trgovskega podjetja »Merkur« iz Murske Sobote.
»MERKUR« Murska Sobota se vam tudi topot prav toplo priporoča z vsemi ostalimi poslovalnicami v Murski Soboti in na podeželju.
Želite preživeti prijeten dopust na Rabu ?
ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« MURSKA SOBOTA ima v svojem počitniškem domu v Barbatu na otoku Rabu še prosta počitniška mesta v naslednjih izmenah:
od 22. julija do 5. avgusta — 11 postelj od 5. avgusta do 18. avgusta — 10 postelj od 18. avgusta do 1. septembra — 19 postelj
Cena dnevnemu pensionu je za odrasle osebe 1.300 din, za otroke do 12 let pa 650 din.
Prijave za letovanje sprejema Kodrovsko-socialna služba podjetja.
Na policah Študijske knjižnice
PROGRAMI za polaganje prijemnih ispita za kandidate bez propisanih školskih kvalifikacija. Beograd 1962.
BEZDANOV S. — Potkotnjak N.: Prispevek k metodiki splošne tehnične vzgoje. Ljubljana 1963. MEGFIGYELÉSEK és gyakorlatok a földrajzoktatásban. Budapest 1959.
Šolski priročnik. Didaktični prispevki za plodnejši pouk. Maribor 1963.
TESTNEVELÉS. Kézikőnyv az általános iskölák I. osztályának tanitói számára. Budapest 1961.
TESTNEVELÉS. Kézikönyv az általünos iskolük II. osztályának tanitói számára. Budapest 1961.
TESTNEVELÉS. Kézikönyv az általános iskolák III. osztályának tanitói számára. Budapest 1961.
TESTNEVELÉS. Kézikönyv az általános iskolák IV. osztályának tanitói számára. Budapest 1958.
KERÉNYI M. Gy.: Az éneklés müvészete és pedagógiája. Budapest 1959. Az első osztályosokért. Budapest 1963.
KEREKGYÁRTO I.: A fogalmazás tanitása az általános iskola V--VIII. osztályában. Budapest 1961.
MAKARENKO A. s.: Knjiga za stare. Ljubljana 1963.
VALENTINČIČ J.: Metode pri izobraževanje odraslih. Ljubljana 1963.
SEZNAM predavanj za študijsko leto 1963—1964. Ljubljana 1963.
UZANCE za blagovni promet. Ljubljana 1961.
A MAGYAR pósta képekben. Budapest 1963.
PODJETJE za PTT promet M. Sobota. Predlog gospodarskega plana za leto 1961. Murska Sobota 1961.
KODALÁNYI J.: Ormánság. Budapest 1960.
TABORI G.: Rokkások Békés megyében. Békéscsaba 1959.
KOMLÓSI P.: Magyar — dél-szláv — német népi gyermenkjátékok Baranyában. Pécs 1958.
TOMŠIČ V.: Problemi družbenega položaja žensk. Ljubljana 1962.
ERDÖS K.: A Békés megyei cigányok. Gyula 1959.
POMURSKI VESTNIK, 4. JUNIJA 1964
3
KULTURNA PANORAMA — KULTURNA PANORAMA KULTURNA PANORAMA — KULTURNA PANORAMA KULTURNA PANORAMA — KULTURNA PANORAMA KULTURNA PANORAM
KONČNO:
UREDITEV MUZEJA
Strokovni kolegij Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti je na seji pred nekaj dnevi sprejel zelo obsežen in pomemben perspektivni proggram. Gre za dokončno ureditev muzeja, ki zdaj obstoja že deset let, pa se zaradi pomanjkanja prostorov še do danes ni mogel primerno razviti. Z razpustom okraja se je v soboškem gradu, kjer se je nastanil muzej že od vsega začetka, sprostila vrsta prostorov, tako da zdaj ne manjka realnih možnosti za ureditev te pomembne kulturne ustanove.
Na razpolago je tedaj vsega skupaj 18 prostorov, se pravi, celo prvo nadstropje gradu. Vse to danes še ni primerno za takojšnjo razporejanje muzejskega gradiva; treba bo namreč izvesti številna zidarska in pleskarska dela, pač v skladu s tematsko ureditvijo muzeja. Perspektivni program predvideva da bo muzej dokončno urejen že čez nekaj let. Letos, v prvi etapi, je na razpolago toliko sredstev, da bo moč adaptirati zahodno stran poslopja, kar pa je veliko, kajti na ostalih straneh so prostori deloma že urejeni.
Po teh »tehničnih« pripravah pride na vrsto vsebinsko oblikovanje muzeja. Doslej si obiskovalci večino zbranega gradiva še niso mogli ogledati, kajti vse je vskladiščeno v tistih nekaj prostorih, ki z njimi muzej razpolaga. Dostopna je bila edino galerija slik, toda to so si največ ogledali le posamezniki, medtem ko šolarje ta ni privlačila. Ti bi se, v skladu z učnim programom, prav gotovo načrtno ogledovali arheološko in etnografsko zbirko ali pa gradivo iz obdobja NOB, toda prav tega doslej še ni bilo moč urediti, da bi bilo vsakomur na vpogled.
Perspektivni program pa obeta, da si bomo lahko že kmalu ogledali vseh sedem zbirk, kolikor jih predvidevajo načrti.
Najobsežnejša bo morda etnografska zbirka, ki bo prikazovala ljudsko kulturo Pomurja, vštevši madžarsko narodnostno manjšino. Tematsko bo urejena po kronološkem principu in pa po lokaliteti. Zajemala bo številne panoge, vse od nabiralništva pa preko živinoreje in prehrane do šeg, navad in ljudske umetnosti. V tem okviru nameravajo tudi ali odkupiti pristno staro prekmursko hišo in jo ohraniti kot etnografsko znamenitost ali pa zgraditi novo, in to v stilu kakršnega poznamo in kakršen se je ohranil izza davnih dob. Etnografskega gradiva
bo najbrž toliko, da bi samo zanj potrebovali vso prvo nadstropje v gradu, zato bo ta ohranjena prekmurska hiša služila kot dopolnilni razstavni prostor.
Arheološka zbirka bo med drugim vključevala tudi lapidarij, vendar pa je v zvezi s tem še nerešeno vprašanje kje bi ga bilo najbolje razstaviti. Najprimernejši bi bil kamniti hodnik na južni strani gradu, vendar pa tod zaradi gledališke dvorane morda ne bo moč izvesti nikakršnih adaptacij.
V muzeju bo tudi posebna zbirka kopij fresk, predvsem tistih, ki jih je ustvaril Janez Aquilla. Ta zbirka bo dobila svoj prostor v grajski kapeli in ne bo zajemala samo znanih fresk iz Martjanec, Sela in od drugod, temveč tudi nekaj novoodkritih, zlasti doslej neznanih iz Domanjševec
Posebna kulturno zgodovinska zbirka bo v grajskem salonu. V njej bo razstavljeno pohištvo, porcelan in podobni materiali, in to po dobah, kakor so ti nastajali.
Naslednja zbirka bo zajela pomursko sezonstvo in izseljeništvo. Po vsebini se bo delila na štiri enote; prva bo obdelala čas pred prvo vojno, druga med obema vojnama, tretja po drugi svetovni vojni, zadnja pa bo prikazala problem trajnega izseljevanja Prekmurcev.
Poleg galerijske zbirke, ki vključuje likovna dela prekmurskih pomurskih avtorjev bo v muzeju še zbirka na tematiko naprednih gibanj, zlasti NOB. V prvem delu bo prikazovala progresivna gibanja med obema vojnama, v drugem pa revolucijo samo.
Perspektivni program Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti ni le zelo obsežen, ampak tudi obeta, da ga bo moč uresničiti, naj le bodo na razpolago potrebna finančna sredstva. Skupno s posebnima oddelkoma v Ljutomeru in Radgoni bo tedaj predstavljal pomembno kulturno ištitucijo ki bo lahko marsikaj nudila tako šolski mladini kakor vsem občanom nasploh.
Naš človek zemlja v likovni podobi
V	razpoloženjskem okviru VI. revije dramskih skupin okraja Maribor je likovna sekcija pri DPD Svoboda iz M. Sobote pripravila likovno razstavo domačih še ustvarjajočih umetnikov, akademskih in amaterjev. Koncept razstave je torej manifestativno vzpodbuden in nosi pečat nevezane, sproščene likovne govorice na temo »Naš človek, naša zemlja«.
V	grajski baročni dvorani soboškega gradu so se zvrstili:
ANTE TRSTENJAK s svojimi realističnimi prispodobami postimpresionistične tehnike, s katero zajema iz priljubljenega sveta Slovenskih goric strastno in odkritosrčno tehnično dosledno ter bogato svojstvenega, pokrajinsko domačijskega šarma. Take so tudi njegove slike »Vas«, Skedenj« in »Zima v goricah«.
LAJČI PANDUR, naš siloviti barvni tonik, ki iz zamolklih tonov izvablja včasih prav baladne ekspresije, pa se zopet dvigne do simbolične izraznosti, polne žarkih barvnih prebliskov (»Cigani«), Pandur je razpoloženjsko elementaren, zato je njegova barvna pesem raje epska in le redko lirična (»Na polju«).
KAREL JAKOB, lirično uglasben folklorist, ljudsko neposreden, neproblemski realist z ljubeznivo patino polpretekle vaške romantike (n. pr. »Orač«, »Mlin na Muri«) v svojih izrazitih pejsažnih razpoloženjih Jakob ohranja pristno regionalno tipiko, ki jo v zadnjih letih izvaja s sveže novim koloritom.
VERA HORVATOVA, tipično ženska duša prikupne umetnosti, z izbranim barvnim okusom in razponom, z disciplinirano tehniko in rafiniranim razpoloženjskim barvnim transponiranjem (»Jesen v Prekmurju«).
FRANCE VRTAČNIK se s pretehtano in barvno ubrano kompozicijo »Tihožitje s čebulo« predstavlja kot dosleden in bogat kolorist s sicer umirjeno, a žlahtno barvitostjo.
LADISLAV DANČ z izrazito modernistično »Kompozicijo« izpoveduje le trenutni odmik od svoje realistične orientacije, vendar je ta odmik v svojem barvnem, asociativno dekorativnem efektu simpatičen, JOŽA HORVAT-JAKI je v svojih delih »Žival«, »Pismo na smrt obsojenega« in »Človek« prikazal predvsem zavidljivo tehniko, ki snuje fantastične prispodobe in jih dviga do pretresljive simbolike življenjskih usod. Jaki se je s pogumnim in vztrajnim delom prebil do izredno močne in svojske umetniške izpovednosti.
FRANC MESARIC je krenil v svojih najnovejših delih (»Brajde v snegu«) pogumno z razpotja v sodobno likovno smer in kaže, da ne brez posluha in tudi ne praznih rok. Preudarnost v kompozicijskem in barvnem pogledu pričata o tem in dopuščata najboljše obete.
S. HAUKO je šele na začetku svoje razvojne poti, zato lahko pričakujemo, da se bo že zdaj očitna umetniška izpovednost na razstavljenih grafikah, sčasoma še obogatila.
V skupini amaterjev pa so razstavljali svoja dela: J. Lopert dve prisrčni plastiki, Š. Beznec izredno doživete, naivno ne problemske »Rože« in »Mlin na Muri«, L. Veberič vedro slikano »Pomlad«, V. Korošec izrazite akvarelne impresije, L. Kovač oljni sliki prekmurske vasi, ter V. Sagadin prekmurske pejsaže.
Razstava je dosegla zaželen manifestativni efekt. Še več, bila je to doslej ena najbolje obiskanih likovnih razstav pri nas, saj jo je obiskalo blizu 3 tisoč ljudi.
VLADO SAGADIN
Pomladno cvetje ...
UBALD VRABEC, VODJA TRŽAŠKEGA SLOVENSKEGA PEVSKEGA ZBORA »GALLUS«;
Kot zbor »Gallus« - prvič v Jugoslaviji
— Pričeli smo kot radijski komorni zbor leta 1945, ki je pel v takratnem radiu Trst in kasneje Koper. Zbor je imel 25 do 30 ljudi. Leta 1960 je razpisal italijanski radio tekmovanje pevskih zborov ki pa so se ga lahko udeležili le zbori, ki so nosili neko ime. Odločili so se za Gallus in to je ostalo še danes Na tem tekmovanju v Vidmu so odnesli prvo mesto. Zbor redno nastopa na raznih prireditvah, njegove izvedbe p? so česte tudi v programih radijskih postaj Trsta in Koper. Kot komorni zbor smo izvedli leta 1947 turnejo po Sloveniji. Peli smo v Mariboru, Celju, Rogaški Slatini ir v Dobrni. Kasneje smo koncertirali v Ljubljani, Žirovnici, na Bledu, pa spet v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu. Po letu 1960, ko smo nastopali imenom »Gallus«, je današnji koncert v Ljutomeru naše pr-
vo gostovanje v Jugoslaviji je dejal g. Ubald Vrabec.
kot mešani pevski zbor pod
Ubald Vrabec je pevovodja že štiri desetletja. Deset let je vodil v Mariboru Primorski pevski zbor, ki je priredil v Mariboru zadnji koncert slovenske pesmi pred vojno; v nekoliko viharnem razpoloženju, tik pred izbruhom vojne, so primorski pevci koncertirali 2. aprila 1941 v mariborski Unionski dvorani. Zbor je imel za nastop le polovico moških pevcev zaradi delne mobilizacije. V Trstu je Ubald Vrabec vodil slovenski pevski zbor »Kolo«. Nekaj let je vodil slovenske pevce tudi v Argentini, v vojnih letih pa je organiziral od leta 1943 pevske nastope na Primorskem, vse do konca vojne.
Na koncertu v Ljutomeru je zbor zapel poleg dveh Gallusovih pesmi še nekaj skladb V. Ukmarja, U. Vrabca, J.Slavenskega in nekaterih drugih skladateljev zborovske pesmi.
Juš Makovec
Štiri literarna srečanja
Klub mladih literatov Pomurja, ki deluje na gimnaziji v M. Soboti, je konec minulega tedna na štirih javnih nastopih predstavil petorico književnih ustvarjalcev, ki sicer sodelujejo tudi z njegovo revijo »Svetla pot«. Svoja dela so brali pesniki Janez Menart, Manko Golar, Jože Ternar, Evald Flisar in prozaist Drago Grah.
Prva prireditev je bila v soboški kinodvorani za srednješolsko mladino in je v celoti uspela, čeprav je motilo, da je bil avditorij že prevelik in da je bilo treba uporabljati mikrofon. Prav teh dveh pomanjkljivosti pa ni bilo opaziti istega dne popoldne v dvorani soboške Ekonomske šole. Zato je bila ta prireditev dokaj intimnejša in neposredna.
Piknik, srečanje mladine mariborskega okraja pri ribnikih v Ljutomeru, je v svoj program vključeval tudi literarni večer te skupine. Vso mladinsko srečanje so si prireditelji po vsem videzu zelo širokopotezno omislili, tudi literarni nastop kot posebna točka shoin zato to literarno branje ni moglo doseči tistega učinka, da ni bil slaba ideja, žal pa je organizacija nekoliko šepala kakršen sicer za gotovo ne bi izostal.
Svojo malo »literarno turnejo« je skupina zaključila v nedeljo predpoldne v Radgoni, kjer se je predstavila tamkajš-
nji mladini. Kakor v tem zadnjem primeru, tako je poslušalstvo tudi sicer lepo sprejemalo nastopajoče in s tem po-
sredno izrekalo pohvalo Klubu mladih literatov in Zvezi mladine, ki sta ta literarna srečanja organizirala.
Gasilski dom tudi v Panovcih
Gorička vas Panovci šteje komaj 32 hiš in čeprav je panovčanov malo, mladina in vse kar se počuti mlado, odhaja s strmih panovskih njiv iskat kruha v mesta, največ pa v sosednjo Avstrijo. Zadnjo nedeljo so odprli v vasi nov gasilski dom, ki bo nudil prostore vsem vaškim organizacijam v vasi. Z gradnjo so pričeli leta 1962. Bivša petrovsko-šalovska občina je prispevala pol milijona. Kot mnogi drugi vaščani so si tudi panovčani sami pomagali. Opeko so napravili s prostovoljnim delom. Vsak kmet je prispeval nekaj lesa; za les so zaprosili tudi sosede, vaščane Kukeče, Križevec in Kančevec. In lesa je bilo na kupe; odvečnega so prodali in tako povečali investicijsko vsoto za sto tisoč dinarjev. Vsa nekvalificirana dela in prevoze so opravili prostovoljno. Ni malo vaških očancev, ki so se trudili, vendar panovčani pravijo, da ima največ zaslug za izgradnjo doma Štefan Oškola, 70-letni gasilec.	an-že
Z nedavnega koncerta slušateljev Akademije za glasbo iz Ljubljane v Veržeju dvorana je bila polna navdušene publike.
DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI SPLOŠNE BOLNICE M. SOBOTA
Terezija Gujtman — drugič, Rozalija Gregorič — tretjič, Olga Gregorec, Marija Lopert, Avgust Gregorec — drugič. Stefan Maučec, Stefan Glavač — drugič, Jožef Savel, vsi iz Bogojine. Marija Trplan, Terezija Vogrin, Jolanka Antolin, Marija Legen, Marjeta Puhan, vsi iz Ivanec. Anica Črnela — tretjič, Angela Denša, obe iz Filovec, Anton Brenčič — tretjič iz Murske Sobote. Ivan Hozjan iz murskosoboške bolnišnice.
V SOBOŠKI OBČINSKI SKUPŠČINI BODO SKUŠALI UGOTOVITI
Zakaj se odborniki ne udeležujejo sej
Zadnje zasedanje občinske skupščine Murska Sobota je navrglo več zelo aktualnih vprašanj. Zgodilo se je, da ob uri, za katero je bila seja sklicana, skupščina ni bila sklepčna. Potem ko je še po iskanju s telefonom prišlo nekaj odbornikov, se je seja lahko z eno urno zamudo začela. Udeležilo se je je ravno 36 odbornikov od 70.
Brez dvoma je taka udeležba več kot zaskrbljujoča. Tako stanje je bilo opažati že na več zadnjih sejah. Sicer pa je najbolje, da si vsaj ogledamo, koliko odbornikov je na posameznih sejah manj-
kalo. Prva seja je bila najboljša po udeležbi, saj sta manjkala le dva odbornika, toda na drugi jih je manjkalo že JO, na tretji 18, potem 11, nato pa 24, potem pa ne več ne manj kot 16. Na zadnjih treh sejah pa je manjkalo najprej 23, nato 22 in končno na zadnji 34 odbornikov.
O udeležbi na sejah je razpravljala tudi skupščina in sklenila, da se naj vse odbornike anketira, da bi se potem na osnovi odgovorov vsaj približno lahko ugotovilo, v čem je vzrok. Ali je to v metodah dela skupščine, ali se odbor-
niki ne zanimajo za svoje delo in ne čutijo nobene odgovornosti do volivcev, ali je preveč ali premalo sej, ali želijo, da bi bili drugačni dnevni redi in podobno. Pojavlja se cela vrsta vprašanj, ker tudi seje skupščine niso živahne in bo brez dvoma precej takih odbornikov, ki v vsej mandatni dobi ne bodo pred skupščino spregovorili.
Po udeležbi je najslabši zbor delovnih skupnosti in za čudo — odborniki iz Murske Sobote. Medtem ko nekatere odbornike iz najbolj oddaljenih krajev in kljub obilici kmečkega dela ne ovira niti
vreme, da pridejo na sejo, odborniki iz delovnih organizacij ne čutijo niti za potrebno, da bi skupščinski pisarni predhodno sporočili svoj izostanek in se opravičili. Tak mlačen odnos je vsekakor obsojanja vreden. Nujno bo, da bodo sindikalne podružnice in krajevne organizacije SZDL razpravljale o delu posameznih odbornikov, ki so se s tem popolnoma izneverili zaupanju, ki so jim ga izkazali volivci.
Š. B.
4
POMURSKI VESTNIK, 4. JUNIJA 1964
J. BAUKART kramlja
o naših vinih:
Seveda ne smemo nikakor pozabiti na najbolj zlatorumeno, duhtečo in omamljivo cvetko, ki uspeva bujno in pogumno povsod, koder sije sonce, ne da bi ji bilo treba posvečati posebno nega in skrb. Manj številnim vinogradnikom in strokovnjakom povzroča hudo jezo in sovraštvo, toda bolj številnim, zato pa manj zbirčnim pivcem je vsako jesen v veselje, užitek in tolažbo. Tako omahuje njena nejasna podoba že več desetletij v zgodovini našega vinarstva.
Katera pa je ta žlahtna vinska trta, ki so jo vrgli neki zlobni bogovi med inače tako prijazne in složene gostitelje in častilce vinske kapljice? To je povsod znana šmarnica, z učenim imenom Noah, ki spominja na prvega pijanca v svetem pismu. Njeno slovensko ime je prav značilno in povrh zapeljivo. Zaradi njenega prijetnega duha po šmarnicah jo mnogi zamenjujejo z blagorodnim muškatelcem ali še žlahtnejšim muškatnim silvancem. Šmarnica je z obema v sorodu, toda to je daljno in skoro nepriznano sorodstvo. Sodi namreč med tiste trtne sorte, ki smo jim nadeli zvočno ime direktorji ali hibridi. Med človeškimi direktorji in med trtnimi pa je velika razlika. Prvi nekaj dirigirajo, včasih še to ne, torej ne proizvajajo, drugi pa proizvajajo velike količine grozdja in vina, ne da bi jih bilo treba cepiti. Izmed trtnih direktorjev je šmarnica najbolj poznana in ugledna, saj je že po barvi najbolj podobna žlahtnemu vinu. Njena, še tudi priljubljena sestrična izabela se najlepše druži s slatino v hladilne »špricerje«. Bolj lokalnega ugleda so drugi bratranci in sestrične kakor na pr. junaški otelo, ponižnejši klinton, krepka jorkmadejra ali kar jurka, zmajevskokrvna riparia gamej, demokratski delavar (ki mu ponekod pravijo belovar), viteški herlemont in dr. Vsi pa so deca blažene dežele tam preko Atlantske mlake, ki nam je nekdaj dala hranilno koruzo in krompir ter okusnega purana, pozneje pa tudi divje trte v spremstvu žlahtne trtne uši, zahrbtne peronospore, mrtvaškega oidija, pa čudovito delavnega kaparja in nič manj požrešnega koloradarja, v zadnjih letih vse polno dobrih nasvetov in premalo dolarjev.
Naši ljudje so že od nekdaj ljubili dobro in zdravo vino. O tem pričajo pobožne legende, pa tudi bolj številne razposajene napitnice. Kako to, da so se jim ti prekomorski direktorji toliko priljubili? O tem nam poučno in nazorno pripoveduje dr. Ivan Geršak v svojih »Ormoških spominih«, ki so izšli leta 1902. Kot notar je zavijal bridke paragrafe, privatno pa je prideloval sladko vince. Na hudo občutljivem področju vinarstva pa je ustrelil kapitalnega in usodnega kozla: spoznal je namreč blagorodno šmarnico in se v njo zaljubil. Kot ljubimec pa ni bil sebičen, prav nasprotno! Odkrival je njene čare sodobnikom ter jo vneto in
0, ti preljuba šmarnica!
vsestransko priporočal. Že leta 1884 se je seznanil z zapeljivo američanko. To je bilo v tisti nesrečni dobi, ko je njena spremljevalka, znamenita trtna uš, opustošila naše vinograde in so prestrašeni očaki pričeli domače trtne sorte cepiti na ameriško podlago. Geršak, bolj previden jurist kot vinogradnik, je odkrival na šmarnici same dobre lastnosti. Pravi, da uspeva bujno na vsaki zemlji, razen na krednati in lapornati, da je ni treba cepiti, da je odporna zoper uš, ne zmrzne. Grozdje ni za zobanje (da ga viničarski otroci nebi pojedli. Ne treba je škropiti in žveplati. Celo toča ji ne škodi preveč! Torej, malo dela, mnogo haska! Vino se da mešati z drugim (kar je hudo važno). Okus spominja na muškat in celo na eksotični ananas iz Južne Amerike. Sladkorja ima toliko kot domači šipon (19 stop.). Toda navdušeni Geršak pa ni poznal njenih slabih lastnosti, da namreč vsebuje poleg navadnega tudi metilni alkohol. Zato upijani šmarnica marljivega pivca prej kot druga vina. Maček po njej pa je hud in vztrajen. Človek v šmarničnem navdušenju kar podivja. Pripravljen je, da vošči lahko noč z nožem ali s kolom. Trajno zavživanje te ameriške dobrote pomeni telesni in duševni propad, popoln živčni razkraj, pogosto tudi slepoto in slednjič smrt. Poznal sem jih nekoliko, ki so jo lokali na veliko. Vsi so imeli svetlosinje, skoro vodene oči. Najhujše pa je to, da zagrizeni šmarnicar za dobro vino sploh ne mara, ker se mu bolj prilega nesrečni hibrid ali mešanec, ki ga je vzgojil neki ameriški Nemec z žalostnim imenom Oton Wasserzie-ter, po slovensko Vodovlek. Križal je riparijo neke druge močno rodeče trte. Toda, ni bil samo Geršak, ki je pel hvalo šmarnici. Vendar so si danes vinski strokovnjaki o njeni kakovosti harmonično enotni. Tako so nasedli njeni hvali mnogi vinogradniki. Že pred prvo svetovno vojno je bilo pri nas zasejanih s to rožo na stotine hektarov. Vendar se je včasih zgodilo, da je šmarnica premotila tudi kakega strokovnjaka. To je spoznal tudi vinogradnik Fraček, ki je imel poleg žlahtnine tudi nasad šmarnice, katere ni nikoli mešal z ostalim vinom. Pa ga je obiskal nekoč neki gostilničar iz sosednje Avstrije, torej gotovo vinski strokovnjak, ki je v kleti poskušal vino iz vseh sodov, pa tudi iz onega v katerem je bila šmarnica. Ko se je nekoliko navlekel šmarničnega soka je navdušeno vzkliknil: »Tega zlatorumenega in izvrstnega muškatelca mi morate prodati!« Franček, nekoliko nerad, je moral privoliti v kupčijo. Ali je kupec kdaj še prišel po ostalo zalogo ne vem.
Prihodnjič: tujec v domači suknji
LENDAVA:
Aktivnost svetov skupščine
V zadnjih dneh je čutiti precejšnjo aktivnost posameznih svetov pri občinski skupščini Lendava. Že v soboto je svet za šolstvo razpravljal o nekaterih kadrovskih problemih na šolah v zvezi z zasedbo učnih mest v naslednjem šolskem letu. Ob tem so člani sveta razpravljali tudi o možnostih šolanja učiteljskih kadrov na Pedagoški akademiji.
Svet za zdravstvo je pred dnevi razpravljal o delu lekarniške službe v lendavski občini, o malih asonacijah v mestu Lendava in o problematiki zdravstvenega zavarovanja kmetov. Člani sveta za družbeni plan in finance pa pravljali o davčnem zaključnem računu za leto 1963 in o občinskem prometnem davku.
Na nedeljskem pikniku pri ribnikih pri Ljutomeru
Piknik, ki ni najbolje uspel - pa je bilo le lepo
Nedelja, jutro, sonce in brnenje motorjev. Na prostranem, še ne poravnanem parkirnem prostoru ob ribnikih pri Ljutomeru, se zbirajo kolesa, avtomobili in avtobusi. Skoraj bo ura devet. Prvi udeleženci piknika mladine mariborskega okraja so že prispeli. Iz Murske Sobote in iz Lendave z avtobusi, iz Radgone z mopedi in iz ljutomerske občine s kolesi, morda tudi z mopedi. Prihajajo pionirji in prihajajo starejši. Nekateri z avtomobili. V gozdu nad ribniki so se pod platnenimi strehami šotorov prebudili ferijalci iz Maribora. Zastave se poigravajo V lahnem vetru in sedeži ob mizah se polnijo. Prišla je tudi godba. Mladi fantje stiskajo svoja glasbila v krogu okrog zvočnika. Očitno je, da so imeli naporno in mokro
noč. Lica jim žarijo od sonca in pristnega ljutomerčana.
Več kot pet sto ljudi se je že zbralo. Za uvod so člani pevskega zbora »Gallus« iz Trsta kar na lastno pobudo zapeli nekaj lepih slovenskih. S pesmijo so počastili svoj obisk pri ribnikih in poslušalci so jih toplo pozdravili.
Napovedovalec ob mikrofonu je napovedal začetek (žal v polomljeni slovenščini). Pionirji so zapeli, potem še nekaj stavkov o mladih in o mladosti in promenadni koncert godbe na pihala iz Ljutomera. Skrb za veselje so spet prevzeli mladi godbeniki. Škoda le, da jih je kdaj pa kdaj »premagal« ljutomerčan. Takrat so namreč kar zase počenjali neumnosti, ki so pa bile manj privlačne, kot njihovo igranje. In glasba bi bila boljša, če se
ne bi prikupna pevka »skregala« z notami.
Sonce je pripekalo, njemu v brk pa smo proti žarkom obračali svojo nežno belo, pri nekaterih že malo zagorelo obličje. Na mizah so se kopičile steklenice piva, kokte in prazni podstavki za hrenovko in kranjsko. Omizje do omizja je bilo kot šumeč panj. Vsi smo se kratkočasili. Piknik, preselil se je iz dišečega gozda in travnika na lesena tla ob ribniku, je živel. Napovedanega kulturnega programa dopoldne ni bilo. Pa vendar, če ni bilo kaj prida za uho, se je »napaslo« oko udeležencev. Za nekaj minut smo se preselili k ceremonialu ob splavitvi ladij nekje v jadranskih pristaniščih in ladjedelnicah. Člani ribiškega društva niso splavili ladje, pač pa nekaj
čolnov, ki jih bodo veseli kasnejši obiskovalci te izletniške točke. Kar pa zadeva šampanjec, je bilo skoraj tako kot tam na morju. Zato, ker se tam steklenica razbije ob udarcu ob bok ladje, pri ribnikih pa so čolnom žrtvovali le nekaj kapljic. Preostalo pa v čoln, seveda skupaj s steklenico in kozarci. In pet ljubiteljev vode in rib, verjetno pa tudi vinske kapljice, se je oddaljilo od brega in množice proti sredini ribnika. Trčili so enkrat, dvakrat, pa so se vrnili s prazno steklenico.
Dan se je nagibal k poldnevu in v vodi je bilo čedalje več kopalcev. Zunaj vode, se je nekaj vnetih plesalcev zavrtelo po improviziranem plesišču, ostali pa so se pridno (Nadaljevanje na 6. strani)
Korajža velja!
Iz naših kolektivov
Osrednji delavski svet Agroservisa je v ponedeljek razpravljal o pripravah na volitve v organe upravljanja, ki bodo 13. junija, o tekočih problemih in o delovanju dežurne službe. Agroservis je vsled potreb po opravljanju storitev voznikom motornih vozil uvedel prvega maja dežurno službo, ki je na voljo koristnikom ob sobotah do 18. ure in ob praznikih od sedmih do dvanajstih.
Na nedeljski predkongresni konferenci osnovne organizacije Zveze komunistov v Tovarni perila, pletenin in težke konfekcije Mura so govorili o odnosih v podjetju in odnosih med člani ZK. Med drugim so razpravljali tudi o gibanju osebnih dohodkov članov tega kolektiva.
*
O gibanju osebnih dohodkov so razpravljali tudi na sobotni seji delavskega sveta trgovskega podjetja Merkur. Glede na zelo nizke prejemke nekvalificiranih delavcev je svet sprejel sklep, da se osebni dohodki članov kolektiva povečajo.
*
Člani delovnega kolektiva Mura so pretekli petek volili organe samoupravljanja. V večini delovnih kolektivov soboške občine pa so priprave na volitve šele v teku. Tako bodo v Agroservisu volili predstavniška telesa 13. junija, v Merkurju 6. junija itd. Pri letoš-
njih volitvah je opaziti, da je na kandidatnih listah vse več mladih proizvajalcev (npr. Mura, Merkur).
ŠE ENA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA V M. SOBOTI
Na oglu Kocljeve in ulice Štefana Kovača, kjer so trgovine in mesnica bo po sklepu delavskega sveta trgovskega podjetja Merkur stalo novo poslovno in stanovanjsko poslopje. Trgovsko podjetje Merkur namerava na tem kraju zgraditi novo samopostrežno trgovino z okrog 400 kvadratnimi metri prodajnega in skladiščnega prostora. Nad prodajalnami bi naj bili upravni prostori in stanovanja. Večino sredstev za to gradnjo bo prispeval kolektiv iz lastnih skladov.	-an-že
Navdušeno
občinstvo
Glasbena šola iz Murske Sote je v zadnjih štirih letih priredila v različnih krajih Pomurja okrog 50 samostojnih koncertov, kar je vsekakor lep prispevek te ustanove k glasbeni vzgoji prebivalstva. S tradicijo je šola nadaljevala tudi letos, učenci šole so namreč v prvi polovici meseca maja obiskali nekatere kraje na dvojezičnem področju v soboški in lendavski občini.
S samostojnimi koncerti, v katerih so sodelovali vokalni in instrumentalni solisti, godalni orkester, harmonikarski orkester in zabavni kvintet, so učenci glasbene šole gostovali v Prosenjakovcih, Motvarjevcih, Dobrovniku, Lendavi in Čentibi. Obiskovalci teh prireditev, vsepovsod je bila udeležba velika, so z navdušenjem sprejeli izvajalce izbranega programa. Še posebno zato, ker so vokalni solisti svoje točke izvajali tudi v madžarskem jeziku. V vseh krajih so gostje iz Murske Sobote prejeli vabila, da naj se spet vrnejo. To pa nam priča tudi o tem, da vlada med prebivalci po naših vaseh živo zanimanje za kvalitetno glasbeno umetnost.
Radio
Murska Sobota
NEDELJA, 7. JUNIJ
11.30	— Na valu 202
12.00	— V nedeljo opoldne (domača
poročila, pogovor z občani, aktualnosti in nedeljsko kramljanje)
12.45 — Oddaja v madžarskem jeziku;
13.30	— Prenos sporeda RTV Ljublj. 14.10—15.00 — Želeli ste, poslušajte!
TOREK, 9. JUNIJA
17.00	— Domača poročila, športne ve-
sti, kronika
17.15	— Objave, obvestila, zabavna
glasba, vmes reklame 17.25 — Aktualnosti in novice iz naših kolektivov
17.30	— Narodne in domače za prije-
ten torkov večer
17.40—	18.00 — Oddaja v madžarskem
jeziku.
PETEK, 12. JUNIJA
17.00	— Domača poročila 17 10 — Zabavni zvoki
17.15	— Vsega po malem — za vsako-
gar nekaj (turistični napotki, obvestila, reklame, vmes popevke in domače melodije)
17.40—	18.00 — Oddaja v madžarskem
jeziku.
RTV
Ljubljana
PONEDELJEK, 8. JUNIJA 1964
8.05	Narodne pesmi bosta pela Mariborski ženski vokalni kvintet in Koroški akademski oktet; 8.25 Lahka glasba vzhodnonemških skladateljev: 8.55 Za mlade radovedneže; 9.25 Poje sopranistka Ada Sardo; 10.15 Slovenska klavirska in violinska glasba; 10 35 Naš podlistek — M. Allingham: Albert Campion in drugi; 12.15 KN — Dr. Franjo Janežič: Varstvo poljščin v luči zakonskih predpisov; 12.25 S slovenskimi pevci zabavne glasbe; 13.30—14.35 Glasbeni sejem; 15.45 S knjižnega trga; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	Glasbena križanka št. 17; 18.10 Glasbeni spomini štiridesetih let; 18.45 Svet tehnike — Ing. Stane Rojc: Telekomunikacijski satelit; 19.05 Glasbene razglednice; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00—21.50 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije, dirigent Klaro Mizerit; 22 10 Od popevke do popevke; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesni zvoki.
TOREK, 9. JUNIJA 1964
8.05	Majhni zabavni ansambli; 8.35 Nekaj domačih; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Maček na dopustu;
9.25	Kitara in orglice; 9.45 Samospevi Antona Lajovica in Janka Ravnika;
10.15	Ciganske melodije z ansamblom Toki Horvath; 10.40 Valpurgina noč iz Gounodove opere »Faust«; 12.05 Zabavna glasba; 12.15 KN — Dr. Tone Vrabič: Plodnost in proizvodnost krav na farmi Zalog; 12.25 Domače viže za prijetno opoldne; 13.30 Orkester RTV Ljubljana s popularnim domačim sporedom; 14 05 Radijska šola za višjo stopnjo: Morje, sinje morje; 14.35 Narodne pesmi v priredbah; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Godala v ritmu počasnega valčka; 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana in njegovi solisti — 34. oddaja; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice;
20.00	Zbor Slovenske Filharmonije; 20.20 Radijska igra — Klara Fehér: Krona stvarstva (Prva izvedba); 21.20 Brahmsov večer; 22.10 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe; 23.05 Melodije za lahko noč.
SREDA, 10. JUNIJA 1964
8.05	Jutranji divertimento; 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb a) Vida Breht: Medo je vsega kriv b) Leopold Suhadolčan: črni luni 9.10 Petnajst minut z mladimi pevci;
9.25	Zabavna glasba iz Češkoslovaške; 10.15 Zbor moravskih učiteljev in zbor poljskega radia; 10.45 Človek in zdravje; 12.05 Zabavna glasba; 12.15 KN — Ing. Drago Honzak: Sadna rastlina zahteva delo vse leto; 12.25 Tako pojo in igrajo v Sofiji; 13.30 Jugoslovanske melodije; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) Maček na dopustu; 14.35 Slovenski pevci zabavne glasbe; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana dirigira Milko Škoberne; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Chopin —Mallorce do Nohanta — III. del; 17.35 Iz fonoteke radia Koper; 18.10 Mojstri orkestrske igre; 18.45 Ljudski parlament; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Španski motivi v zabavni glasbi; 20.30 Igor Stravinski: Odlomki iz opere »Razuzdančeva usoda«; 22.10 Nočni vrtljak; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke na tekočem traku.
ČETRTEK, 11. JUNIJA 1964
8.05	S koncertnih in opernih odrov; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) Morje, sinje monje; 9.25 Beograjski in zagrebški pevci zabavne glasbe; 10.15 Pihalna godba Rudolf Urbanec; 10.30 Pet minut z novo pesmacoin Pozdravi mladim risarjem; 12.05 Zabavna glasba; 1(2.15 KN — Jože Kregar: Nove vrtne lilijie; 12.25 Opoldanski spored lahke glasbe;
13.30	— 14.35 Glasbeni sejem; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Literarni spored — J. Jogce: Gostišče; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasbena medigra; 17.15 Turistična oddaja;
18.10	Zabavne melodije iz Sovjetske zveze; 18.45 Kulturna kronika;
19.05	Glasbene razglednice; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov (do 20.30 skupni program JRT); 20.45 Lahka glasba; 21.00 Izročilo 20. stoletja Thomas Mann;
21.40	Dane Škerl: Serenada za godala; 22.10 Komornoglasben večer pri mlajših slovenskih skladateljih;
23.05	Plesna glasba.
PETEK, 12. JUNIJA 1964
8.05	Lepe melodije za klavir in godala; 8.30 Slovenske narodne z narodno-zabavnimi ansambli; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Odmevi plesnih ritmov nekdanjih dni; 10.15 Nekaj odlomkov iz opere »Matija Gubec«; 10.35 Novost na knjižni polici; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Opoldanski spored domačih melodij ; 13.30 Domači in tuji glasbeni izvajalci; 14.00 Poročila; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 14.35 Popevke in melodije iz Budimpešte; 15.15 Napotki za turiste; 15.20 Zabavna glasba; 15.45 Jezikovni pogovori; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Iz slovenske simfonične literature;
18.10	Pesmi borbe in dela; 18.30 Pripoveduje nam . . .; 18.45 Iz naših kolektivov; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Zabavni zbori; 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled;
20.30	Vielončelist Ciril Škerjanec z že izvajanimi in še ne izvajanimi posnetki; 21.00 Godala v ritmu;
21.15	Oddaja o morju in pomorščakih; 22.10 Zaplešite z nami;
23.05	Nočni obisk pri slovenskih skladateljih.
SOBOTA, 13. JUNIJA 1964
8.05	Vedre melodije za konec tedna; 8 55 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) Veš kaj Marjetica. . . .; 9.25 Kratek koncert orkestrov glasbenih šol; 9.45 Latin-sko-ameriški ritmi; 10.15 V narodno zabavnem tonu; 10.35 Zbor Rdeče Armade p v. B. A. Aleksandrova; 12.05 Zabavna glasba; 12.15 KN — Ing. Vukadin Šišakovič: Prognostična služba v sadjarstvu in vinogradništvu; 12.25 Vedri zvoki; 13.30 — 14.35 Glasbeni sejem;
15.40	Amaterski zbori in solisti;
16.00	Vsak dan za vas: 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije; 18.10 Recitali znamenitih pevcev: tenorist Helge Roswaenge: 18.45 Novo v znanosti;
19.05	Glasbene razglednice; 20.00 »Gosti v Velenju« (posnetki javne zabavno glasbene oddaje z dne 17. maja 1964 v Velenju); 21.10 Sobotni ples; 22.10 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu.
POMURSKI VESTNIK, 4. JUNIJA 1964
5
SPOMLADANSKE KONJSKE DIRKE V LJUTOMERU
Dober naraščaj mladih kasačev
V nedeljo so bile v organizaciji Konjeniškega kluba Ljutomer letošnje spomladanske konjske dirke, na katerih so nastopili konji iz Turnišča, Varaždina, Lenarta in Ljutomera. Prijavljenih je bilo tudi 6 konj iz Osijeka, ki pa se dirke niso udeležili. Pred okrog 3.000 gledalci so bile dirke zelo zanimive in napete in konji zelo izenačeni, čeprav tokrat niso na-
stopili 4 najboljši ljutomerski, ki so na gostovanju v Avstriji. V reviji so nastopili tudi najmlajši 2-letni kasači, ki so pokazali, da bodo dobri tekmovalci. Najzanimivejša je bila šesta dirka, enovprežni handicap na progi 2000 m, kjer je nastoplo 5 konj, med njimi tudi 3-letni žrebec Linčester, ki je potomec uvoženega žrebca z Amerike od katerega kobila, last kobilar-
ne Turnišče je bila pripuščena v Italiji in je bil odličen. Omenimo naj, da je KK Ljutomer pred dobrim letom uvozil iz Italije plemenjaka »Dick Johansona«, ki ima čas 1:19. Zelo dobra je bila tudi Genata, voznika Jerneja Bolkoviča, ki je dvakrat zmagala n sicer v enovprežni handicap vožnji ter v dvovprežni vožnji, katera pa je bila prodana Kobilarni v Pančevu.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Sobota : Nova Gorica 3:2 (0:0)
Prvenstvena nogometna tekma SNL med Soboto in Novo Gorico, ki je bila odigrana v Murski Soboti, se je končala s tesno zmago Sobote s 3:2 (0:0). V prvem polčasu je bila Sobota v izraziti terenski premoči in prvih 20 minut prikazala dokaj lepo igro. Kljub številnim priložnostim, ki so jih imeli napadalci Maučec, Horvat II in Tkalčec se je prvi polčas končal brez gola. V drugem delu igre je Sobota nadalje napadala ter v dobrih 15 minutah igre dosegla vodstvo 2:0. z goloma, ki jih je dosegel Horvat II. Toda gostje kljub temu niso popustili in so rezultat izenačili na 2:2 po Rističu. Za tem se je pričela živčna borba za zmago. Kljub vsemu pa se je nazadnje sreča vendarle nasmehnila Soboti, ki je tako s težavo dosegla zmago, namesto da bi bil rezul-
tat lahko dvakrat višji. Zmagoviti gol je dosegel iz gneče Horvat I. Tekmo je zelo dobro vodil Golež iz Celja.
Sobota: Vrdjuka, Rantaša, Martinuzi, Zver, Horvat I., Perič, Tkalčec, Sečko, (Ismajlovič), Puškarič, Maučec in Horvat II.
ALUMINIJ : SOBOTA 0:3 Drugostopni pritožbeni organ ugodno rešil pritožbo NK Sobote.
MM LIGA
SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
SOBOTA : NOVA GORICA 1:0 (0:0)
V prvenstveni tekmi SML so mladinci Sobote premagali sovrstnike iz Nove Gorice z rezultatom 1:0 (0:). Čeprav so bili mladinci Sobote v terenski premoči in si ustvarili več priložnosti za gol, so tekmo odločili šele v zadnjih minutah igre, ko je Glažar preigral nekaj obramb enih igralcev Gorice ter dosegel edini gol.
START JUGOSLOVANSKIH ŠPORTNIH IGER
V ponedeljek je bila v Murski Soboti seja vseh strokovnih odborov Ob ZTK M. Sobota ter predsednikov odborov za izvedbo JŠI. Na seji so razpravljali o pričetku tekmovanj letnih Jugoslovanskih športnih iger ter sklenili, da se bodo te pričele še ta teden. Najprej bodo startala pionirska moštva, ki bodo tekmovala na področjih kar bo omogočalo lažjo izvedbo tekmovanj, sama tekmovanja pa bodo tudi cenejša. Tekmovanja bodo torej v različnih krajih Pomurja, kar bo obenem služilo tudi za propagando posameznih športnih panog.
Enovprežna heat vožnja:
I dirka:
1.	Dinalka, Pajnkiher Miha 1,30,6
2.	Aladin, Makovec Anton 1,32,2
3.	Dim, Ciglar Ivica 1,32,6
II. dirka:
1.	Dinalka, Pajnkiher Miha 1,29,5
2.	Aladin, Makovec Anton 1,30,0
3.	Pajka, Jureš Feliks 1,31,7
Končni rezultat heata:
1.	Dinalka, Pajnkiher Miha 1,29,5
2.	Aladin, Makovec Anton 1,30,0
3.	Leandina, Slavič Alojzi,32,4
Revija dvoletnih kasačev:
1.	Dindo, Kristl Mirko 1,40,0
2.	Lavinica, Marjanovič B. 1.44,1
3.	Portiš, Slavič Joško 1,52,1 Enovprežna handicap vožnja:
I dirka:
1.	Jelkan, Sinanovič Milan 1,33,1
2.	Renka, Jernej Bolkovič 1,33,6
3.	Libija, Korošak Milan 1,38,0 II. dirka:
1.	Ceneta, Jernej Bolkovič
2.	Lurka, Korošak Milan
3.	Linčester, Sinanovič Milan Ravna galopska dirka:
1.	Tulipa, Žitek Franček
2.	Linda, Filipič Mirko
3.	Vitka, Pevec Avgust Dvovprežna vožnja:
1.	Renka-Geneta, Bolkovič Jernej
2.	Pajka-Rasna, Jureš Alojz
3.	Perla-Puška, Slavič Jože
Radgona pustila zadnje mesto Beltincem
V	20. kolu mariborsko-murskosoboške nogometne lige je bil zopet na sporedu pomurski derby med Beltinci in Radgono, ki pa se je končal z zanesljivo zmago Radgone, katera s tem tudi otresla zadnjega mesta ter to prepustila Beltincem. Ostala pomurska predstavnika Nafta in Grafičar sta se z gostovanja vrnila poražena. Nafta je nepričakovano klonila Mejniku v Svečini, Grafičar pa Braniku v Mariboru.
BELTINCI : RADGONA 0:3
(0:1 )
Nogometaši Beltinec tudi v zadnji tekmi, ki so jo odigrali na domačem igrišču, niso uspeli osvojiti točk v srečanju z Radgono, dasi so v prvem polčasu imeli od igre in nekaj idealnih priložnosti za gol, katerih pa niso izkoristili. Radgona je že v 1. mnuti prišla v vodstvo preko Šmita. V 80. minuti je Škrobar povečal na 2:0, končni rezultat pa je postavil Radič 4. minute pred koncem.
OBČINSKA LIGA LENDAVA
MLADOST PRESENETILA
V	četrtem kolu občinske nogometne lige Lendava je pripravilo največje presenečenje moštvo Mladosti iz Čentibe, ki je presenetljivo premagalo Petišovce. Graničar je gladko odpravil Zvezdo, Himo pa Hotizo. Srečanje med Olimpijo in Mehaniko se je končalo brez borbe s 3:0 za Olimpijo, ker Mehanika ni nastopila.
Rezultati IV kola:	
Hotza : Himo 1:4 Mehanika : Olimpija 0:3 Petišovci : Mladost 1:2 Graničar : Zvezda 5:0 Svoboda je bila prosta.
USPEH NAFTE V ČAKOVCU
Nogometaši Nafte iz Lendave so pretekli teden gostovali v Čakovcu in se v prijateljski nogometni tekmi pomerili z domačim MTČ. Tekma se je končala neodločeno 2:2 (1:0), ker je nedvomno uspeh za Nafto, saj so nogometaši MTČ na vrhu tabele Zagrebške zone.
Tekme za nogometni cup
Sobota B : Pušča 2:6
Vrelec : Puconci 4:1
Štajerska rokometna liga KRMELJ : BELTINCI 11:11 (6:5)
V	16. kolu štajerske rokometne lige so rokometaši Beltinec gostovali v Krmelju kjer so se pomerili z domačim moštvom ter po enakovredni igri dosegli neodločen rezultat 11:11. Z malo več sreče pa bi Beltinčami tudi lahko zmagali.
Beltinci: Horvat, Kokalj 4, Peterka 3, Kovač 2, Šraj 2, Kovačič, Osterc in Birsa.
Tabela
Celje	16	14	0	2	336:175	28
Brežice	16	14	0	2	259:218	28
Radeče	16	10	1	5	278:239	21
Drava	16	10	0	6	314:285	20
P. Celje	16	5	4	7	239:261	14
Rudar V.	16	6	2	7	252:282	14
MTT-liv.	16	5	2	9	257:312	12
Krmelj	16	4	2	10	182:229	10
Beltinci	16	4	2	10	202:263	10
Lendava	16	2	0	14	147:312	4
MEDOBČINSKA ROKOMETNA LI-GA-ČLANICE
ESŠ ALI BELTINCI?
V	zadnjem kolu medobčinske rokometne lige za članice je presenetila Lendava, ki je v M. Soboti premagala Elan, ostali rezultati so bili pričakovani. Ker je zaostalo še nekaj preloženih tekem, prvak še vedno ni znan. Ostra borba se vodi med ESŠ in Beltinci in prav to srečanje bo odločilo, kdo je boljši.
Rezultati zadnjega kola:
Slaga : Beltinci 0:5 ESŠ : ŠZD 5:0 Elan : Lendava 5:7 Krog : Mura 12:3 Tabela
ESŠ	12 9	1	2	129:31	19
Beltinci	12 9	1	2	81:40	19
Sloga	13 7	2	4	87:71	16
Krog	12 7	1	4	79:51	15
Lendava	12 5	1	6	52:53	11
Elan	13 5	1	7	49:62	11
ŠZD	14 3	1	10	34:91	7
Mura	14 2 0 12 27:130 4
CROS V LJUTOMERU
V	okviru občinskega praznika in tedna mladosti je bil v Ljutomeru izveden cros. na katerem so nastopili tekmovalci iz M. Sobote in Ljutomera. Pri članih je zmagal Težak pred Vaurijem in Flisarjem. pri članicah pa Puconja pred Žibretovo in Vrhnikovo. Tekmovanje je uspelo, zlasti pa je bila proga dobro izbrana in odslej naj bi postala tradicionalna.
Beltinci: Puklavec, Žalig, Vereš, Novak, Zadravec, Virag, Horvat, Križanič, Maruša ,Barbarič in Raj.
Radgona: Kraljič, Gorjak, Jovanovič, Banfi, Ilič, Štefanec, Erič, Radič, Šmit, Šnuderl, Škrobar I. in Škrobar n.
MEJNIK : NAFTA 2:1 (1:1 )
Nogometaši Nafte so tokrat zaigrala zelo slabo in prikazali eno najslabših iger v letošnjem tekmovanju. Kljub temu pa so prvi prišli v vodstvo že v 8. minuti preko Horvata II. Domačini so rezultat izenačili v 34. minuti. Zmagoviti gol pa so dosegli v 82. minuti. Najpožrtvovalnejši pri Nafti je bil Horvat I.
Nafta: Farkaš, Šimonka, Perša, II, Bači I, Perša IH, Bači H, Horvat H, Horvat I, Piberčnik, Gobec in Perša I.
BRANIK : GRAFIČAR 6:1
(1:1)
V prvem polčasu je bila igra povsem enakovredna. Prvi so prišli v vodstvo igralci Grafičarja, Branik pa je izenačil nekaj minut pred koncem. Tudi v drugem polčasu je bilo precej dolgo čakati, da je Branik prišel v vodstvo ter nato dosegel še štiri gole.
Nogometna enajstorica Pušče, ki je preteklo nedeljo premagala moštvo Sobote B s 6:2.
REPUBLIŠKO ATLETSKO PRVENSTVO SREDNJIH SOL
Lep uspeh tekmovalcev iz Murske Sobote
Preteklo soboto je bilo na Centralnem stadionu ob Titovi cesti v Ljubljani letošnje atletsko prvenstvo srednjih in strokovnih šol Slovenije. Tekmovanja se je udeležilo 8 področnih reprezentanc in sicer: Nova Gorica, Koper, Kranj, Novo mesto, Ljubljana, Celje, Maribor in Murska Sobota. Na tekmovanju so dosegli nadvse lep uspeh atleti in atletinje iz Murske
Sobote, saj so ženske zasedle tretje, moški pa četrto mesto. Tekmovalci iz Murske Sobote so dosegli naslednja mesta in čase: moški: 100 m Husar 12,0 (7), Štumf 12,1
(9)	. 1000 m: Težak 2:41,0 (5) in Klepec 2:41,8 (6). Oba sta izboljšala svoja dosedanja rezultata, posebno presenečenje pa predstavlja rezultat Klepca. Daljina: Šeruga 5,54 (11) in Tinev 5,50 (12). Višina: Glažar 165 (12) ter Horvat 160 (14). V tej disciplini je tekmovalec Vivod iz Celja z 207 cm dosegel nov slovenski rekord. Krogla: Gjerfi 14,49 (6) ter Toplak 13,68 (8). V moški konkurenci je zmagalo elje z 8474. Sledijo: Ljubljana 7425, Maribor 7290, M. Sobota 7226, Nova Gorica 6676, Kranj 6425 itd. Med ženskami je razvrstitev ekip naslednja: Celje 9575, Maribor 8544, M. Sobota 7486, Kranj 7220, Ljubljana 7058 točke itd. Atletinje iz M. Sobote pa so zabeležile tele rezultate: 60 m Gomboc 8,6 (7) ter Kikec 8,6 (8). 500 m Bacova 1:27,6 (4), kar predstavlja zelo dober rezultat. Nemeš 1:33,2 (12). Višina: Kovačič 140 (4) ter Zadravec 125 (11). Daljina: Kovačič 4,45 (7) in Gomboc 4,40 (8). Krogla: Ditrich 8,38 (9), Grnič 8,24
(10)	. Z uspehom naših atletov in atletinj smo lahko zadovoljni, od njih pa lahko pričakujemo v bližji bodočnosti še večjih uspehov.
OBČINSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU
Množična udeležba pionirjev v Lendavi
Strokovni odbor za namizni tenis pri ObZTK v Lendavi je skupno s TVD Partizanom Lendava organiziral občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za pionirje in člane. Vsled premajhne udeležbe je člansko prvenstvo odpadlo. Razveseljiva pa je bila tokrat množična udeležba pionirjev, saj se je na tekmovanje zbralo 32 tekmovalcev iz Bistrice, Črensovec, Turnišča in Lendave.
Tekmovanje je bilo zelo zanimivo, hkrati pa je pokazalo velik napredek, plasti lendavskih pionirjev, ki pod strokovnim vodstvom Simoniča starejšega pridno vadijo. Posebno ostre borbe so se vodile v finalnem delu tekmovanja
med Šimonko, Simoničem in Torokom iz Lendave ter lanskoletnim zmagovalcem Sabojem iz Bistrice. Največ uspeha med njimi je imel tokrat Simonič, ki je vseh pet dvobojev odločil v svojo korist ter tako postal zasluženo občinski pionirski prvak. Drugo mesto je zasedel Šimonka, na tretjem pa Torok in četrtem Sabo. Lepo je igral tudi Vukan iz Turnišča, vendar je bil izločen v predtekmovanju, ker se je srečal z letošnjim zmagovalcem.
V tekmovanju parov sta pripravila največje presenečenje par Vučak-Torok, ki sta odpravila favorizirani par Simonič-Šimonka, v finalu pa še par Nemec-Doring.
Strokovni odbor za namizni tenis v Lendavi pripravlja gostovanje enega trenerja iz Ljubljane, ki naj bi 10 dni vadil mlade tekmovalce iz občine Lendava. V Lendavi je namreč dotok mladih tekmovalcev iz dneva v dan večji. Problem pa še vedno predstavlja ženska mladina. Za še dosego večjih uspehov predstavlja problem tudi udejstvovanje enih in istih tekmovalcev v večih panogah. Prav zaradi tega je prišlo do razpusta rokometne sekcije, ki je nastopila v štajerski rokometni ligi.
S. K.
POMURSKA KOŠARKARSKA LIGA
PUCONCI SPOMLADANSKI PRVAK
V petem zadnjem kolu spomladanskega dela prvenstva v pomurski košarkarski ligi so zopet presenetili Puconci, ki so premagali Grafičarja ter brez poraza postali spomladanski prvak, kar predstavlja vsekakor največje presenečenje. Drugouvrščena ekipa Sobote je v Lendavi premagala domačo Lendavo, Radenci pa Rakičan. V tem delu tekmovanja je močno popustila ekipa Lendave, ki je celo eno tekmo predala brez borbe, kar vsekakor predstavlja korak nazaj, saj se še dobro spominjamo, da so lendavski košarkarji v zimski košarkarski ligi pokazali dokaj kvalitetno košarko. Skoda bi zares bilo, če bi v Lendavi zanemarili to lepo športno panogo, ki vedno bolj prihaja do veljave v Pomurju.
Rezultati V. kola:
Grafičar : Puconci 39:43 Lendava : Sobota 34:59 Radenci : Sobota 45:15 Lendava : Radenci 0:20 Tabela
Puconci	5	5	0	237:165	10
Sobota	5	4	1	334:195	8
Grafičar	5	3	2	269:206	6
Radenci	5	2	3	164:270	4
Lendava	5	1	4	139:198	1
Rakičan	5	0	5	158:267	0
II. republ. odbojkarska liqa
LJUTOMER : BRASLOVČE 3:0
V sedmem kolu II. republiške odbojkarske lige — vzhod so odbojkarji Ljutomera sprejeli v goste ekipo Braslovšč ter je prepričljivo premagali z rezultatom 3:0. Najboljši v ekipi Ljutomera je bil M. Pušenjak. Močno se je poznala odsotnost Šumaka mlajšega, ki je odšel na odslužen je kadrovskega roka. Za ekipo Ljutomera so nastopili: Ivo Šumak, Mitja Berce, Jože Kumperščak, Ervin Žnidarič, ter brata Pušenjak. Ekipa Ljutomera je doslej še neporažena.
POSEBNOST: SPEEDWAY
Motorji
na dolgi progi
Direktor motornih dirk Franc Verzel je našemu sodelavcu pojasnil nekatere podrobnosti letošnjih tradicionalnih dirk v Radgoni. Posebnost letošnjih dirk bo nastop speedway motorjev na daljši progi kot je to običajno pri speedvway dirkah. Drugače bodo nastopali tekmovalci vseh kategorij motorjev od 50 ccm naprej, tudi prikoličarji. Predvidena je tudi handicap vožnja po dvoje prvoplasiranih v vsaki kategoriji. Dirk se bodo udeležili naši najboljši krosisti, ki imajo veliko možnost za dosego dobrih rezultatov.
Radgonsko AMD, ki prireja dirke, je bilo ustanovljeno leta 1946, kot drugo v Sloveniji. Društvo si prizadeva, da uveljavi poleg omenjenih dirk tudi takozvani motoskyering, to je zimski moto-šport. Letos februarja so bile prvič take dirke v Radgoni, vendar zaradi slabega vremena niso najbolj uspele Motoskyering predvidevajo tudi v letošnji zimski sezoni. Za boljšo izvedbo dirk si je omislilo društvo tudi primerno ozvočitev: društvo, LT. nekatera podjetja in občinska skupščina so prispevala 1 milijon 200 tisoč dinarjev za ozvočitev. Pokrovitelj letošnjih dirk je radensko zdravilišče, ki bo nudilo obiskovalcem dirk na dirkališču tudi jestvine in pijače. Objava rezultatov in podelitev nagrad bo v restavraciji radenskega zdravilišča.
Pomurska hokejska liqa
ESŠ ZOPET NA VRHU
V tretjem kolu pomurske lige v hokeju na travi je ESŠ gladko odpravila Elan, v zaostali tekmi prvega kola pa nepričakovano doživela poraz od SŠTV. Srečanje med SŠTV in Tišino se je končalo neodločeno 1:1. S tem pa je bilo tekmovanje prvega dela končano. Na vrhu je zopet pristala ekipa ESŠ, lanskoletni prvak, vendar tokrat le zaradi boljše razlike v golih Na drugem mestu je Elan, medtem ko sta novinca zavzela zadnji dve mesti.
Rezultati:
ESŠ : Elan 6:0 SŠTV : Tišina 1:1 ESŠ : SŠTV 2:3 Tabela
ESŠ	3	2	0	1	16:3	4
Elan	3	2	0	1	6:7	4
SŠTV	3	111	4:7	3
Tišina	3	0	1	2	2:11	1
Piknik, ki ni najbolje
uspel
(Nadaljevanje s 5. strani) nagibali k steklenicam. Splovljeni čolni so prestali poizkusno plovbo in čolnarji so jih krstili: skupaj s čolni so se oblečeni okopali v vodi. Prostovoljno. Le eden je to storil neprostovoljno. Bil je nekdo izmed mladih godbenikov, ki je na suhem težko lovil ravnotežje in končno ga je našel v vodi ob čolnu. Seveda oblečen.
Spet so zaigrali. Prisotni pa so zaman povpraševali po krapcih, ki so bili pečeni šele popoldne. Piknik je šel h kraju in začele so se tradicionalne konjske dirke. Vsi smo pohiteli tja in za nekaj časa pozabili na piknik, ki pravzaprav ni bil pravi piknik. To bodo verjetno priznali tudi organizatorji. Ali ni tako?
K. Sukič
KOMUNALNA BANKA
NOVOST! — Obračunavamo nove višje obrestne mere: za vloge, vezane na eno leto, 6%, nad dve leti, 6,5% in nad tri leta, 7%. Vlagatelji so tudi zavarovani. Poslužujte se novih ugodnosti, katere vam nudi vaš denarni
zavod.
MU R S K A SOBOTA
s poslovnimi enotami v Murski Soboti, Lendavi in Ljutomeru.
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 5. junija — Ferdo Sobota, 6. junija — Zdenko Nedelja, 7. junija — Zorica Ponedeljek, 8. junija — Medard Torek, 9 junija — Primož Sreda, 10. junija — Marjeta Četrtek, 11. junija — Srečko
dežurna služba
ZDRAVSTVENA POSTAJA MURSKA SOBOTA
5.	junija — dr. Rousova
6.	junija — dr. Gregorčeva
7.	junija — dr. Gregorčeva
8.	junija — dr. Gruškovnjak
9.	junija — dr. Lopert
10.	junija — dr. Rousova
11.	junija — dr Gregorčeva
KINO
SLATINA RADENCI — 6. in 7. junija francoski kinemaskopski film: »Kdo ste vi mister Sorge«. 11. junija italijanski film: »Preiskovalni sodnik«.
VELIKA POLANA — 6. maja nemški film: »Skrivnost orienta«, II. del.
ČRENSOVCI — 6. in 7. junija italijanski kinemaskopski film: »Kam s truplom«. Predstave v soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 11. in 20. uri.
PRODAM
RADIO »Jadran UKW« ugodno prodam. Vprašati v upravi lista. MOTORNO KOLO BMW 1952 prodam ali zamenjam za dvosedežni moped.
ŠUPO, primemo za skladišče, oddam v najem. Vprašati: Partizanska 10, M. Sobota.
POGONSKI MOTOR »Diesel« ugodno prodam. Franc Celec, Domajinci 46, p Cankova.	M-442
MOTORNO KOLO »NSU-Max«, prevoženih 6.500 km, v dobrem stanju ugodno prodam. Anton Balažič Bletinci 200	M443
MOTORNO KOLO »NSU Prima«, skoraj novo. zelo ugodno prodam. Jože Kuhar, Vanča ves 37, p. Tišina.	M-444
KOŠNJO TRAVE v Kančevcih (Benedikt), večjo količino, po zmerni ceni prodam. Oglasite se pri Karlu Kerčmarju, zvonarju.	M-445
STAVBENO PARCELO v M. Soboti. Daneta Šumenjaka, prodam. Informacije v ulici Daneta Šumenjaka 4, M. Sobota.	M-446
KOŠNJO TRAVE na površini 2 ha travnika, prodam. Lendavska 26, M. Sobota.	M-448
PISALNI STROJ »Olympia«, v dobrem stanju, ugodno prodam. Alojz Gomboc, Gerlinci 61, p. Cankova
M-449
ZIDANI ŠTEDILNIK in pohištvo za dnevno sobo zelo ugodno prodam. Ogled in pojasnilo v Prežihovi ul. 11., M. Sobota, kdajkoli (avtobus-garaža).	M-450
KOŠNJO TRAVE poceni prodam. Kolodvorska 9, M. Sobota. M-451 KAVČ, dva fotelja in mizico za dnevno sobo, ugodno prodam. Jože Kolar, Razlagova 5, M. Sobota.
M-453
KUHINJSKO POHIŠTVO, dobro ohranjeno, prodam. Vprašati pri Juliju Polaku, Gregorčičeva 4 (provizorj), M. Sobota.	M-455
SVINJAK za dva prašiča, staro omaro in nočno omarico prodam. Vprašati vsako popoldne v Gregorčičevi 54, M Sobota.	M-455
ŠTEDILNIK »Goran«, dobro ohranjen, prodam. Možna je tudi zamenjava za drva. Vprašati vsako popoldne v ulici Cirila Metoda 12, M. Sobota.
M-456
MAGNETOFON »Smaragd« s traki ugodno prodam. Emil Novogradec, Razlagova 5 (provizorij), M. Sobota.	M-457
SPALNICO, dobro ohranjeno, iz trdega lesa prodam po nizki ceni. Ogled vsako popoldne. S. Kovača 18, I. nadstropje, desno, M. Sobota.	M458
GUMI VOZ, novi, prodam. Alojz Prelog, kovač, Veržej.	M-460
KUHINJSKO KREDENCO, novo, prodam. Jože Danč, Lendavska 8 A, M. Sobota.	M-459
ZENSKO športno kolo prodam. Zavec, Štefana Kovača 17/1., M. Sobota	M-461
KOŠNJO TRAVE, kobilo, dobro, kompletno s konjsko opremo (vprego) in vozom prodam. Partizanska 29, M. Sobota.
M-462
preklici
Podpisana Hedvika Čerpnjak, kmetovalka iz Ropoče 7 preklicujem vse neresnične besede in žalitve, katere sem izrekla o Francu Partlu, predsedniku Poravnalnega sveta Pertoča, dne 14 maja 1964 v Ropoči. Omenjenemu tovarišu se zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
Motorno kolo
GRADBENO PODJETJE »GRADBENIK« LENDAVA,
Kranjčeva 8 proda
motorno kolo »Panonija«, 250 ccm
po izklicni ceni 150.000 din.
Licitacijska prodaja bo 18. junija 1964 ob 9. uri za družbeni sektor, če pa dražba za družbeni sektor ne bo uspela, bo tega dne ob 10. uri še za individualne in civilnopravne osebe.
Udeleženci morajo pred dražbo položiti varščino v višini 10 odst. od izklicne cene.
Motorno kolo si lahko ogledate vsak dan od 7. do 14. ure.
zaposlitve
Elektroinštalaterje in vajence sprejmem takoj v stalno delovno razmerje. Možnost dogovora za stanovanje. Ponudbe sporočiti na naslov: Vinko Eržen, Kroška c. 57, Kranj.
M-437
izgubljeno
Denarnico z osebno izkaznico sem izgubila na gradbišču bolnišnice v Rakičanu. Poštenega najditelja prosim, di mi jo vrne proti nagradi, denar pa si naj obdrži kot nagrado. Jožefa Horvat, Rakičan 47.
M-441
agencija
REALITETNA AGENCIJA MURSKA SOBOTA posreduje ugodno prodajo
vile v slovenskem Primorju z 20 ležišči, jedilnico, bifejem, garažami itd., primerne za počitniški dom.
Obenem posreduje prodajo 2 ha zemljišča v Biogradu na moru, primernega za gradnjo letoviščarskega naselja.
Trgovskim podjetjem v Pomurju nudi poslovne prostore s trgovskim lokalom in skladišči v Turnišču v Prekmurju.
Natančnejše informacije na Agenciji.
čestitke
Francu Herliču in Ireni Heric mnogo sreče in razumevanja na novi življenjski poti.
Kolegi iz
ČZP »Pomurski tisk«
tekme
RAZPORED TEKEM za 7. junij 1964
Veržej: ob 16. uri Bakovci — Sobota II. del. Gomboši; Puconci: ob 16. uri Puconci — Turnišče del. Bauri Šalovci — Brazda del. Sabo; Raki-Veržej del. Jaklovč; Šalovci: ob 16. Šalovci — Brazda del. Sabo; Rakičan: ob 10. uri Grafičar II — Pušča del. Gumilar; Dokležovje: ob 10. uri Dokležovje — Moravci del. sodnik; Tišina: ob 16. uri Tišina — Križevci del. sodnk.
RAZPORED TEKEM za 14. junij 1964
Rakičan: ob 16 uri Grafičar II — Bakovci del. Gumlar; M. Sobota: ob 10. uri Pušča — Šalovci del. Koblencar; Dobrovnik: ob 16. uri Brazda — Gradbenik del. Banič; Veržej: ob 16. uri Veržej — Puconc del. Gomboši; Turnišče: obl5 uri Turnišče — Sobota II. ml. del Kučok, ob 16,30 uri Turnišče — Sobota II. del. Kučok. Moravci: ob 16. uri Moravci — Bogojna del. sodnik: Križevci: ob 16. uri Križevci — Dokležovje del sodnik;
V nedeljo 21. junija 1964 je prosta nedelja. Igra se tekma Reprezentanca Pomurja in NK Sobota.
NP — Murska Sobota
ZAHVALA
Ob težki izgubi nepozabne mame
MARIJE NEMEC. roj. Frčko
gostilničarke iz Serdice se najtopleje zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, gasilskemu društvu, pevcem, godbenikom, g. župniku Alojzu Gaborju za poslovilne besede ob odprtem grobu, družini Smodiš in vsem, ki ste spremljali drago pokojnico k zadnjemu počitku in zasuli njen grob s cvetjem.
Posebna zahvala družini Husar in znancem iz Ljubljane za njihovo pozornost v času njene
bolezni.	
Žalujoči sin Tone
6
POMURSKI VESTNIK, 4. JUNIJA 1964
VELIKA SPOMLADANSKA TOMBOLA
GLAVNI DOBITEK 600.000 DIN CENA TABLICI 200 DIN
v Murski Soboti
14. JUNIJA 1964 OB 14.30 URI
Če bo napovedano nedeljo slabo vreme, bo
tombola naslednjo lepo nedeljo Nogometni klub — GRAFIČAR — M. Sobota
»POMURSKI TISK« - ŠTIPENDIJE IN UČNA MESTA
ČZP »POMURSKI TISK« MURSKA SOBOTA r a z p i s u j e za šol. leto 1964/65 1 ) 4 štipendije za štipendiste:
1 na strojni fakulteti
1 na ekonomski fakulteti
1 na šoli za oblikovanje —- grafični oddelek
1	na višji medicinski šoli.
2) 10 učnih mest za učence v gospodarstvu:
2	učni mesti za ročna stavca 2 učni mesti za knjigotiskarja
2 učni mesti v oddelku grobe in prevlečne embalaže 2 učni mesti za ofset — tiskarja
1 učno mesto za knjigotržca v Knjigarni in papirnici »Dobra knjiga« v Murski Soboti
1 učno mesto knjigotržca v Knjigarni in papirnici v Gornji Radgoni. Prosilci pod 1) tega razpisa morajo priložiti k lastnoročni napisani prošnji overjeni prepis zadnjega šolskega spričevala, ki omogoča vpis na ustrezno šolo, potrdilo o premoženjskem stanju in dohodkih staršev, mnenje — priporočilo mladinske organizacije oz. šole in življenjepis. Rok za sprejem prijav je 30. junij 1964.
Prosilci pod 2) tega razpisa morajo izpolnjevati naslednje pogoje za sprejem:
1.	starost do 18 let
2.	z uspehom dokončanih 8 razredov osemletke
3.	z uspehom opravljen sprejemni izpit iz slovenskega jezika računstva in risanja
4.	telesno in duševno zdravje (pljuča, srce, vid, sluh)
Prosilci morajo priložiti k lastnoročno napisani prošnji: originalno spričevalo o dovršeni osemletki, izpisek iz rojstne matične knjige, izpolnjen obrazec 1,20 (DZS) s kolekom za 50 din, mnenje dosedanje šole o sposobnostih in nagnjenjih učenca in življenjepis.
Rok za sprejem prijav je 20. junij 1964.
RAZPISA ŠOLE ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE
SOLA ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE V MURSKI SOBOTI razpisuje za šolsko leto 1964-65 v p i s v I. razred:
a)	oddelka za ambulantno-bolničarsko smer — 35 učencev
b)	oddelka za otroško smer — 35 učencev
Pogoji za sprejem so: uspešno dokončana osemletka, starost od 14 do 20 let
in ustrezno zdravje.
Kandidati naj dostavijo prošnjo za sprejem na obrazcu DZS-1,20, kolkovano s 50 din, ravnateljstvu šole do 24. junija 1964. V prošnji naj navedejo smer, za katero so se odločili. Priložijo pa naj naslednje dokumente, kolkovane s 30 din:
1.	rojstni list
2.	zadnje šolsko spričevalo
3.	življenjepis
4.	mnenje osnovne šole
Sprejemni izpiti iz slovenskega jezika, matematike in kemije bodo 26. in 27. junija. Kandidati se naj zglasijo na šoli 26. junija ob 8. uri. Zdravniški pregled sprejetih bo 29. junija.
Za delovno obleko morajo učenci takoj ob sprejemu v šolo vplačati 15.000 dinarjev.	Ravnateljstvo
Šole za zdravstvene delavce Murska Sobota
ŠOLA ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE V MURSKI SOBOTI razpisuje za šolsko leto 1964-65 vpis v I. razred
ODDELKA ZA ODRASLE AMBULANTNO-BOLNIČARSKE SMERI
V oddelke za odrasle bo sprejetih 30 kandidatov.
Pogoji za sprejem so: uspešno dokončana osnovna šola, zaposlitev v zdravstveni službi in naziv bolničar.
Kandidati naj dostavijo prošnjo za sprejem na obrazcu DZS-1,20, kolkovano s 50 din, ravnateljstvu šole do 24. junija 1964. Prošnji naj priložijo naslednje dokumente, kolkovane s 30 din:
1.	spričevalo osnovne šole
2.	diplomo bolničarske šole
3.	lastnoročno napisan življenjepis
4.	odločbo o prevedbi v naziv bolničar iz leta 1958
5.	potrdilo zdravstvenega zavoda o zaposlitvi.
Šolnino bodo morali učenci oddelka za odrasle plačevati sami.
Ravnateljstvo
Šole za zdravstvene delavce Murska Sobota
Razpisna komisija PRI ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV V MURSKI SOBOTI razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	RAČUNOVODJE
2.	PSIHOLOGA
Pogoji pod 1.: srednja šolska izobrazba z večletno prakso na vodilnih mestih v knjigovodstvu. Nastop službe s 1. julijem 1964.
Pogoji pod 2.: psiholog — nastop službe je možen takoj.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Razpisuje pa tudi
eno štipendijo na filozofski fakulteti — na oddelku za psihologijo.
Prijave sprejema Razpisna komisija pri Zavodu za zaposlovanje delavcev v Murski Soboti.
Razpisna komisija PRI OKROŽNEM SODIŠČU V MURSKI SOBOTI razpisuje prosto delovno mesto
STROJEPISKE I. a ALI I. b RAZREDA
Pogoji: dokončana dvoletna administrativna ali njej enaka šola in najmanj 5-letna praksa v strojepisju.
Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov sodišča.
Nastop službe 15. julija 1964 ali po dogovoru.
Prijave z življenjepisom in spričevalom o strokovni izobrazbi je dostaviti najkasneje do 25. junija 1964 oziroma do zasedbe razpisanega delovnega mesta.
Prijave sprejema Razpisna komisija Okrožnega sodišča v Murski Soboti.
ŠOLSKI ODBOR OSNOVNE ŠOLE BELTINCI razpisuje prosto delovno mesto
PREDMETNEGA UČITELJA

za slovenski in nemški jezik ali za slovenski jezik in srbohrvaščino. Pogoj: predmetni učitelj ali učitelj s prakso. Na razpolago je družinsko stanovanje v bloku. Rok za dostavo prijav je do 7. junija 1964.
UGODNE ZAPOSLITVE
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij delovne enote Tiskarna ČZP »Pomurski tisk« Murska Sobota razpisuje prosto delovno mesto
KOREKTORJA V TISKARNI PODJETJA
Prosilci morajo dobro obvladati slovenščino in imeti veselje do korektorskega dela; zaželjeno pa je tudi znanje tujih jezikov.
Prošnjo z življenjepisom naslovite na Kadrovsko službo podjetja.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi mojega dragega moža
ŠTEFANA STANKOJA
se Iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in vence — vsem, ki so me tolažili ob težkih trenutkih in ml pomagali, sočustvovali z mano in ml izrekli sožalje. Posebna zahvala za pomoč Milanu Vajdi.
Lendava, 29. maja 1964
Žalujoča žena Marija
ZDRAVSTVENI DOM MURSKA SOBOTA razpisuje delovno mesto
babice
pri Zdravstveni postaji Beltinci
Pogoj: potrebna strokovna izobrazba.
Osebni prejemki po Pravilniku Zdravstvenega doma M. Sobota.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Kakovostna jedila in izborne pijače — vedno
Gostilna RAJH Bakovci
RAZPIS GOSTINSKE ŠOLE
GOSTINSKA ŠOLA RADENCI razpisuje za vpis v I. razred
20 MEST ZA NATAKARJE (ICE) 10 MEST ZA KUHARJE (ICE)
Pogoji: uspešno končan 8. razred osnovne šole, popolno zdravje in starost do 18 let.
Učenci se naj prijavijo do 25. junija 1964. Lastnoročno napisani prošnji naj priložijo spričevalo o dovršeni osnovni šoli, rojstni list, mnenje šole, dopisnico s svojim naslovom za obvestilo o sprejemu ter izjavo staršev ali kakega podjetja o plačevanju vzdrževalnine. Prošnjo je potrebno kolkovati s 50 din, prilogo pa s 30 din državne takse.
Prošenj, ki so bile že vložene, šola ne bo upoštevala.
Sprejemni izpit iz slovenskega jezika in matematike bo 26. in 27. junija, začetek ob 8. uri. Prijavljena ne bodo dobili za izpit nobenega predhodnega obvestila.
Ure vseh vrst — kvaliteta, jamstvo, dostopne cene
URARSTVO, Murska Sobota, Titova 37
RAZPIS EKONOMSKE SREDNJE ŠOLE
EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA MURSKA SOBOTA objavlja redni razpis šolskega odbora za vpis v I. razred za šolsko leto 1964/65.
1. V prvi razred bo sprejetih 72 učencev.
2.	Pogoji za vpis: a) uspešno dokončana osnovna šola; b) starost do 18 let — do 1. junija 1964.
3.	Prijave za vpis (na obrazcih DZS št. 1,20,) kolkovane s 50 din državne takse, sprejema uprava šole do 28. junija 1964. Prijavi morajo biti priložene naslednje listine:
a)	rojstni list
b)	zadnje šolsko spričevalo
c) mnenje osnovne šole o sposobnostih in nagnjenjih kandidata (samo, če prihaja neposredno iz osnovne šole) in
d) kratek življenjepis.
4. Prijavljena se morajo zbrati 30. junija ob 9. uri na Ekonomski srednji šoli v Murski Soboti, kjer bo objavljen izid razpisa.
V ODDELEK ZA ODRASLE
bo v šolskem letu 1964/65 sprejetih 32 kandidatov. Razpis bo objavljen koncem avgusta. Uprava šole že sprejema predprijave.
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Naročniški in oglasni oddelek: M. S., Kidričeva 43, gas. dom telefon 21-064 — Naročnina celotna 1.0 00 dinarjev, polletna 500 dinarjev, za inozemstvo letna 2.000 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11-1-365
POMURSKI VESTNIK, 4. JUNIJA 1964
7
Trgovsko podjetje na veliko in malo
»POTROŠNIK« Murska Sobota
sporoča cenjenim potrošnikom:
Prodajalna
»LOVEC«
v Grajski ulici
vam nudi vse potrebščine za dopust:
zračne blazine, podvodne maske, kopalke, kopalne copate in japonke raznih vrst.
te ne gre drugače pa kar iz korca
OB VELIKI IZGUBI V INDIJI — UMRL JE NEHRU
Sodobna Indija — to je Nehru
V sredo je vsa poročila o dogajanjih v svetu zasenčila vest, da je umrl Džavaharlal Nehru, predsednik indijske vlade. Ta vest je zvenela nekam neverjetno kljub temu, da se je v teh mesecih pričakovala njegova smrt. Še dan pred tem ko je preminil, je bil Nehru veder. Celih 16 let je bil predsednik indijske vlade in en izmed vodilnih državnikov sodobnega sveta, ki je užival velik ugled v svetu in veliko zaupanje doma. Zato v tem času žaluje z Indijo ves svet, razen portugalskega diktatorja Salazarja, ki se ne more pomiriti z izgubo nekaterih kolonij
Džavaharlal Nehru je umrl v 75. letu starosti potem, ko je skozi njegovo življenje prevršalo petdeset let revolucionarnih bojev za osvoboditev Indije in je bil po ocenah politikov veliki državnik, ki mu je uspelo, da je iz Indije napravil mednarodno silo. Običajno poudarjajo, da je celotna Indija Nehrujevo delo in da je Indija pravzaprav Nehru. Res je, da je njegova osebnost v indijskem življenje bila tako močna, da je premostila notranja nasprotja in družbene okvire v sodobni Indiji.
Nehru se je rodil 14. novembra 1889. Šolal se je v Angliji in tam tudi diplomiral.
V začetku je bil advokat kot njegov oče. Toda že 1912. leta je postal član indijskega nacionalnega kongresa in čez šest let je bil izvoljen za sekretarja indijske Home Rule Lige. Bil je tudi najožji sodelavec velikega indijskega politika in borca Gandhija, vendar pa v razliko z njim mnogo aktivnejši. Zaradi svojega sodelovanja v narodnoosvobodilnem gibanju je bil večkrat zaprt in je prebil v zaporu skupno 10 let. Od leta 1950 je bil na čelu Indije in en izmed vodilnih državnikov v svetu, ki so se zavzemali za
Nehru na Beograjski konferenci
neblokovsko politiko, poleg tega pa je izoblikoval indijsko pot v socializem. Neumorno si je prizadeval za ohranitev miru v svetu, bil med iniciatori konference azijsko-afriških držav in tudi beograjske konference, prav tako pa tudi pobornik nove konference nevezanih držav. Z našo državo, posebno pa s predsednikom Titom so ga vezali tesni prijateljski stiki, ki jih je izpričal z več obiski. Zato nas je še toliko bolj prizadela njegova smrt.
Nehru bo manjkal neangažiranim državam vendar pa
bo najbolj manjkal Indiji sami. Nehru je izoblikoval pot njenega razvoja, a so mnoga vprašanja ostala nerešena. Mnoga nova pa so se pojavljala. Najbolj so ga skrbeli odnosi s Kitajsko. Pretresen je bil, ko je Kitajska 1962. leta napadla Indijo. Po besedah njegovih najbližjih sodelavcev ni mogel razumeti, kako lahko ena socialistična država napade drugo. Ta napad je tudi precej razrahljal vero v petdesetletno revolucionarno borbo. Toda ta pretres, ki je bil največji v njegovi politični karieri, je pustil posledice tudi na njegovem zdravju, ki je bilo krhko že takrat, a se je lani naglo poslabšalo in ta proces ni prenehal vse do smrti.
Po starem običaju so Nehruja naslednji dan sežgali na grmadi, ki je bila le 300 m daleč od kraja, kjer so sežgali velikega indijskega državnika Gandhija. Na pogrebu je bilo preko 3 milijone ljudi. Vso Indijo je prevzela potrtost v kateri se pa oglašajo že vprašanja, ki ne dovoljujejo žalovanja. Predvsem lebdi vprašanje nasledstva oziroma vprašanje, kaj bo sedaj. V zvezi s tem se omenjajo osebnosti, toda poudarja se, da imena niso bistvena in da bo bodoča politika še vedno pod pečatom Nehruja, ki je kot prvi premier trasiral globoko pot njenega razvoja.
DROBNE ZANIMIVOSTI
SLAB VOH POLICIJSKEGA ŠEFA
V nekem norveškem mestu je nenadoma izginil desetletni fantek. Šef policije je takoj organiziral temeljito akcijo, ki se je začela v hiši otrokovih staršev. Ko so naslednjega jutra policijski psi iskali sledove, so dečka nenadoma našli. Mirno je spal v kuhinji pod klopjo, na kateri je prejšnji dan sedel šef policije in razmišljal, kje ga naj najde.
OBČUTLJIVI DIRKAČI
Napaka 17-letne Barbare Wiecher iz avstralskega mesta New Castle je v tem, ker je — dekle. Ona je namreč odlična kolesarka in ko je na dirkah na 15 km tekmovala, se je tako dobro uvrstila, da so se gledalci rogali moškim tekmovalcem, ki so prišli za njo. Žaljive in posmehljive pripombe so jih tako razjezile, da so so-
glasno sklenili, da ne bodo sodelovali na dirkah, na katerih bi tekmovala tudi Barbara. Zato avstralski kolesarski zvezi ni preostalo nič drugega, kakor da ji prepove v bodoče sodelovati na dirkah moških kolesarjev.
REKORDER MED ŽEPARJI
Policija v Atenah je prejšnji ponenedeljek izpustila iz zapora 82-letne-
ga žeparja, ki je tako prestal svojo 50. kazen Toda v torek je že spet bil za rešetkami, ker so ga ujeli pri prepovedanem poslu. Ta rekorder med žeparji je v ječi preživel skupno 35 let.
TUDI POD ZEMLJO NE
Ko je republika San Marino (v Italiji), ki je velika 61 kvadr. kilometrov, podpisala moskovski sporazum o prekinitvi atomskih poskusov, je to povzročilo precej anekdot. S podpisom se je namreč San Marino obvezala, da ne bo opravljala atomskih poskusov v zraku, v vodi in na zemlji. Ni pa nobene verjetnosti za to, da bi opravljala tudi poskuse pod zemljo, ki niso prepovedani in sicer iz preprostega razloga, ker bi potem cela republika odletela v zrak.
SREČEN URUGVAJEC
Nek Urugvajec (Južna Amerika) je doslej že štirikrat dobil glavno premijo na urugvajski loteriji. Pred nekoliko dnevi pa je že dobil peti dobitek v vrednosti pol milijona. Ko je prišel po denar, se je tako zagovoril, da je pozabil denarnico z denarjem kar na mizi. Nekemu drugemu bi bila denarnica gotovo ukradena, toda ko se je srečnik čez pol ure vrnil po njo, jo je našel še vedno tam. kjer jo je pustil in tudi denar.
POŽRL JE OBREMENILNO LISTINO
»Ali je to vaš podpis?« je vprašal preiskovalec nekega Rimljana, ki je bil obtožen, da je dajal čeke brez pokritja. Vzel je ček iz preiskovalčevih rok kakor bi si ga hotel ogledati, nato ga je pa hitro prinesel pred usta in požrl. Tako je uničil dokaz svoje krivice in mu za ta prekršek ni več mogoče soditi. Toda vseeno bo obsojen in sicer zaradi uničevanja sodnijskih dokazov.
TEŽAK PREIZKUS
Kdor hoče v Avstraliji postati član društva za reševanje ljudi v vodi, mora pred sprejemom opraviti ne ravno lahek preizkus: s 15 metrov visoke stene mora skočiti v 3 metre globoko vodo. Že preko šest let kandidati na tak način opravljajo izpite ne da bi se zgodila kaka nesreča
TUDI V AVSTRIJI TEŽAVE S CENAMI
Težave s cenami niso samo jugoslovanska posebnost, temveč vseh evropskih držav. Tudi v sosednji Avstriji imajo z njimi težave. Vsako leto morajo dati približno 80 milijonov šilingov več za stabilizacijo cen in računajo, da bodo za te namene morali leta 1970 dati že 3 milijarde šilingov. V letošnjem proračunu je za te namene določenih nekaj nad 2,6 milijarde šilingov. Podrobneje pa te subvencije izgledajo takole: 666 milijonov za subvencijo krušnega žita, 5 milijonov za živino in meso, 1072 milijonov za mleko, 392,2 milijona za poravnavo izgube takoimenovanega sklada za gospodarstvo z mlekom, 51 milijonov za krmila, 244,3 milijona za gnojila in 180 milijonov za pocenitev goriva za kmetijske stroje.
URA IZ PLASTIČNE MASE
V	Združenih državah Amerike so začeli prodajati ure iz plastične mase. Ure lahko brez strahu zvijamo, mečkamo in celo peremo. Ves mehanizem te električne ure je izredno majhen in je na posebnem mestu skrbno zavarovan.
V NEW YORKU GRADIJO 445m VISOKI PALAČI
Mesto nebotičnikov — New York še ni doseglo svojega rekorda, kajti pred kratkim sta začela rasti dva nebotičnika dvojčka s 110 nadstropji, ki bosta z višino 445 m predstavljala nov svetovni rekord. Tu bo zraslo upravno središče svetovne trgovine.
Ob podpori vodilnih ljudi New Yorka in New Jerseya, ki hočejo tudi za prihodnje ohraniti newyorške-mu pristanišču vodilno vlogo ob Atlantiku, je skupina bančnikov in veletrgovcev zasnovala in v osnutku obdelala zamisel o ustreznem centru, v katerem bodo poleg ostalega tudi sedeži mednarodnih bank in zavarovalnic, trgovska zastopstva drugih držav itd.
V	načrtih so podatki o tem, da bo v obeh nebotičnikih delalo okrog 50 tisoč ljudi, ki bodo dobili povprečno dnevno 80.000 poslovnih obiskov. Zato je potrebno ob izgradnji misliti na vrsto dvigal, v neposredni bližini pa bodo zgradili več podzemeljskih garaž s prostorom za 16.000 avtomobilov. Za nagel prevoz v nebotičnikih pa bo skrbelo 230 dvigal, ki se bodo delila na »brzce« in lokalne. Misliti je potrebno tudi na dovozne ceste in drugo.
Zato je razumljivo, da celotnega načrta ni mogel napraviti en sam človek, pač pa je pri izdelavi sodelovalo okrog sto ljudi. Gradbena dela bodo trajala pet let in bodo stala približno 350 milijonov dolarjev. Ko bo ta svetovni poslovni center zgrajen, bo imel najvišje stavbe na svetu.
NEVARNA
RADOVEDNOST
Včasih smo res preveč radovedni, vendar je to pogosto tudi zelo nevarno. To so izkusili francoski pilot in dva njegova prijatelja, ki pa koristnosti svojih izkušenj ne bodo mogli uporabiti, ker jih je ta radovednost stala — življenje Ko so namreč leteli z avionom nad enim otokom Seine, so opazili nudistično plažo. Začeli so krožiti nad otokom in opazovati nage kopalce, toda na nesrečo so krožili tako nizko, da se je avion zapletel v telefonske žice in zgrmel v reko. Vsi trije so se ubili.
GOVORI SEDEMDESET PTIČJIH JEZIKOV
Litvanski ornitolog Karl Martinovič Grigulis je doslej napisal trideset poljudno znanstvenih in otroških knjig in več kot 200 člankov, toda mnogo bolj znan je po tem, ker govori sedemdeset ptičjih jezikov. Njegova hiša je polna ptic, s katerimi se stari znanstvenik redno »pogovarja«
MALO PO STATISTIKI
Potres, ki je porušil Skopje, je terjal 1070 ljudskih žrtev in sicer 478 moških, 430 žensk in 162 otrok Med žrtvami je bilo le 16 tujih državljanov in 10 ljudi, rojenih v tujini, o katerih ni bilo mogoče ugotoviti, ali so naši ali tuji državljani. Ranjenih je bilo 3300 ljudi, od teh 1200 nevarno ranjenih. Od hudo poškodovanih
je v bolnišnicah umrlo 33 ljudi Skupna škoda na materialnih dobrinah, njihova obnovitvena vrednost in stroški nastali kot posledica potresa znašajo 347 milijard dinarjev ali 82,6 odstotka predpotresnega nacionalnega bogastva Skopja.
Na svetu je letno približno 80.000 potresov ali povprečno po 9 potresov vsako uro. Na srečo je večina potresov tako slabih, da jih lahko zaznamujejo samo s posebno občutljivimi aparati — seizmografi. Vendar pa je povprečno vsak tretji dan po en potres z rušilno močjo.
Dva najhujša potresa v 20. stoletju sta bila: potres, ki je 1908. leta prizadel mesto Messino na Siciliji ter povzročil smrt 150.000 ljudi in potres, ki je leta 1923 prizadel Tokio in Jokahamo na Japonskem in povzročil smrt 280.000 ljudi.
Lani je na naših fakultetah in višjih šolah končalo študij 24.443 študentov. Največ diplomiranih je na fakultetah, visokih in višjih šolah v Srbiji — 13.405, v Hrvatski 5135, v Sloveniji 2817, v Bosni in Hercegovini 2041, v Makedoniji 1716 in v Črni gori 229 študentov Zanimivo je, da je končalo študij tudi 4801 slušatelj. Nič manj ni zanimiva primerjava, ki pokaže, je od 1930. pa do 1939. leta diplomiralo v Jugoslaviji 20.440 študentov ali 4 000 manj kot lani v enem samem letu.
Lani je bilo v Jugoslaviji 269 novih doktorjev znanosti. Največ na področju kemije in sicer 40, potem medicine 33, poljedelstva 23 itd. Največ doktorjev znanosti je obranilo svoja dela v Srbiji — 126, v Hrvatski — 89, v Sloveniji — 26, v Bosni in Hercegovini — 21, v Makedoniji pa 7.
Dobra prijatelja — je dal naslov tej sliki fotoamater fotokluba iz Križevec pri Ljutomeru
Franc
Šrimpf
beg v jutro
21
roman
Bračko zagledal pred vagonom. Ni se motil: bil je res majhen, čisto bel kužek, tak, kot ga imajo navadno starejše ženske, ki nimajo nikogar in jim je tak pes edino drago bitje.
Tekal je okoli s smrčkom ob tleh, kakor da bi iskal izgubljeno sled.
Škornji in čevlji, okoli katerih se je smukal, so se zganili in se začeli prestopati, in Bračko je videl, da hodijo v isti smeri kakor pes. ,Najbrž ga lovijo,’ si je rekel Bračko. Tudi njim je ta pes po daljšem času bitje, ki ga ne poznajo, kakor se poznajo med seboj, in mogoče jim je postal drag, ker je prinesel s svojim laježem nekaj novega, svežega v njihovo popoldansko čakanje.
Pes je najbrž mislil, da so mu škornji in čevlji sovražni in zato se jim je začel umikati. Tekal je okoli in se vrtel, kajti ubežati jim ni mogel, ker so škornji in čevlji napravili krog in ta krog se je ožil vedno bolj.
Kužka se je očevidno oprijela histerija in nič več ni vohal s smrčkom po tleh, po sledi, ki jo je izgubil. Ves se je predal novi nevarnosti, ki mu je pretila od škornjev in od čevljev.
Krog se je še ožil in Bračko je vedel, da pes ne bo mogel ubežati. Zdaj je vedel, da ga mislijo vzeti s seboj, na fronto, da jim bo delal družbo. Najbrž so si želeli njegove družbe, ker je predstavljal bitje, ki je prihajalo iz drugega sveta, iz življenja, ki so ga živeli nekoč, ki pa ga že dolgo niso več poznali. Bračko je tudi slišal, da so ga klicali z različnimi imeni:
»Luksi!«
»Karo!«
»Herkul!«
»Bobi!«
»Pazi!«
Pes se ni odzval, samo tekal je in Bračku se je zdelo, da je njegov tek v krogu, sredi tistih škornjev in čevljev, blazen, in spomnil se je psička iz cirkusa, ki je moral teči na vrtečem se vrhu krogle, predstavljajočo zemeljsko oblo.
Potem je videl, da se je pes obrnil proti vagonu in Bračka je oblila zona. Če se zateče pod vagon, ga bodo iskali tudi tu in odkrili razen psa tudi njega.
Toda močan škorenj je preprečil pasjo nakano. Brcnil ga je, da je tenko zacvilil in se zakotalil v sredo kroga. Ampak pes se je znova pobral in nagonsko ugotovil, da je rešitev samo tam, kjer jo je pravkar iskal. Pod vagonom. Ponovno se je zaletel med škornje in čevlje, sedaj na drugi strani. In ponovno je cvileč odletel, odkoder se je pognal. Bračko je s strahom opazoval igro in se bal silovite pasje upornosti, da doseže cilj, čeprav ga bijejo s škornji in s čevlji v njegovo majhno, mehko telo, ki gotovo ni bilo navajeno takih udarcev.
Ob nekem takem ponovnem poizkusu se je psu nasmehnila sreča. Od nekod spredaj je padlo povelje in tisti trenutek se škorenj ni sprožil, da bi brcnil psa nazaj v krog, ker se je moral obrniti k povelju. Pes je izbral trenutek in se zakadil proti vagonu in šinil pod njega.
Tu, spodaj, med tiri, se je ustavil in sedel na zadnje noge. Iztegnil je jezik in si začel lizati boleče dele telesa.
Bračko je brez diha opazoval, kdaj se bodo začeli približevati škornji in čevlji in kdaj se bo sklonilo telo in zagledalo razen psa tudi njega.
Toda tisto povelje ni bilo osamljeno. Sledila so mu še druga in Bračko je videl, da se škornji in čevlji odpravljajo drugam in kmalu je zaslišal nad seboj njihovo topotanje.
Globoko se je oddahnil. Torej bodo krenili ponovno.
Samo nekdo se je sklonil in pogledal pod vagon. Bil je Pozeb in Bračko je slišal, da ga je vprašal:
»Si še živ? Danes zvečer bomo v Münchenu. Srečno pot!«
In izginil je, kajti kolesa vagona so se že začela premikati.
,Pozeb je odličen fant,’ je pomislil Bračko in opazil, da pes teče, teče vedno hitreje, kakor je tudi vagon večal brzino. Tekel je med tiri in Bračku se je zdelo čudno, da ne skoči izpod vagona.
Pes je tekel in cvilil, drobno, proseče, kakor da bi slutil nevarnost, ki se mu bliža. Bračku se je zasmilil in mislil je: .Lahko bi ga vzel k sebi. Potem bi bila dva ubežnika...’
In še preden je domislil, je stegnil roko in zgrabil kužka, ki je tekel tik pod njim, in ga dvignil.
Pes se ni branil in tudi zacvilil ni. Ko je ves tresoč se obležal na cevi poleg Bračka, so ga njegove majhne, med gosto dlako zakrite oči, gledale hvaležno, pokorno.
Bračko ga je pobožal in to je dobro delo psu in Bračku.
Vlak se je spustil v običajni dir in Bračku je bilo prijetno, da vozi sedaj dva, za katera ne ve, da se vozita z njim in s sencami, ki so hitele ob vagonu, dolge in tihe.
Bračko je gledal psa in tudi pes ni odmaknil oči od njega. Se vedno je bil zasopel in dihal je sunkovito. Jezik je molel daleč iz gobca. Imel je ozek, čisto rdeč jezik. Dihal je in pri tem potresoval z majhno glavo. Še vedno ni premaknil oči z Bračka. Moral je vedeti, da je Bračko njegov rešitelj in najbrž je v tem trenutku že pozabil prejšnjega gospodarja in sprejel Bračka za novega.
Bračko ga je stisnil k sebi, kajti cev je bila ozka in lahko bi padel z nje, če bi vlak nenadoma zavrl. Bil je vesel, da ima sopotnika pa čeprav je bil samo pes. Rad bi se razgovarjal z njim, ker že tako dolgo ni spregovoril z nikomer, ampak pes mu ne bi mogel odgovarjati. Kljub temu je rekel:
»Revež si, kakor jaz. Ali pa še večji. Vidiš, zdaj sva dva. Prej sem samo jaz bežal kot pes, zdaj pa si še ti tu in tudi bežiš kakor pes. Sicer pa si pes in spodobi se, da bežiš kot pes,« se je posmehnil.
In dobro mu je delo, da se je zasmejal, kajti že dolgo se ni smejal, ker ni imel povoda, da bi se smejal. Imel je mnogo več povodov, da bi jokal.
Pravzaprav ni natančno vedel, kaj ga je nagnilo k temu, da si je vzel psa k sebi. Zdaj, ko je bil sam v nevarnosti in ko bi ga pes z lajanjem utegnil izdati. Mogoče zato, ker se mu je smilil, ko je tako ubogo in brez moči tekel med tračnicami in si ni upal skočiti na prosto. Sicer si je Bračko vedno želel psa. Ne sicer takega, kot je ta, temveč lepšega, večjega, volčjaka. Moral bi ga ubogati in storiti vse, karkoli bi mu ukazal, ne da bi ugovarjal z enim samim glasom, niti z enim samim pogledom.
Bračko je gledal v kužkove črne oči, ki so bile v kotih rdeče obrobljene. Kakor da bi molaprej jokal. ,Čudno,’ je mislil, ,da mi je pasja družba ljuba. Mogoče se mi smili, ker ne zna govoriti ali zato, ker gleda tako pohlevno in zvesto in ker ni iz njegovega nemega gobčka nobenega protesta zoper karkoli, kar bi hotel napraviti z njim.’
Pes je molčal, kakor da bi uganil, kaj se roji po Bračkovi glavi. Samo gledal ga je, kakor da bi čakal na povelja. Bračko ga je božal in ga stiskal k sebi. Bilo mu je toplo ob njem, kajti njegov kožušček je bil mehek in gost in prav dobro ga je branil pred vetrom, ki se je od strani zaganjal vanj in ki je že zdavnaj pregnal vročino tistega dne.
Bračko je pogledal izpod vagona in videl, da se sence ne pode več ob vagonu, da so ga zapustile tiho in brez slovesa. Tako se loči od človeka tisto, kar ni zraslo v njem, kar se ni v njem globoko zakoreninilo. Tako lahko zapusti moški žensko, ki je ne ljubi, čeprav je morda živel z njo dalj časa in doživel z njo tudi lepe trenutke. Taka ljubezen odide tiho, brez hrupa, izgine neopazno, brez bolečin. In človek jo pozabi kakor pozabi, kakšen je bil 23. junij preteklega leta.
Nadaljevanje prihodnjič
8
POMURSKI VESTNIK, 4. JUNIJA 1964