Ljubljana, torek 8. decembra I93I Cena J Din Upravukitvos LJubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št 3122. 3123, 3124. 3125, 3126. InseratnJ oddelek: LJubljana, Selen« buriiova uL 3. — TeL 3492 io 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 1L842. Praha čislo 78 ISO VVien §t 105.241. Naročnina znaša mesečno 25.— Orn, za inozemstvo 40.— Dia. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 ?a 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon 4t 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 8 Telet št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Hitlerjeva inozemska akcija Odpor proti Hitlerjevim izzivanjem v Franciji - Važna izjava nemškega vojnega ministra Berlin, 7. decembra. A0. Kakor poroča »\Velt am Montag«, se Hitler pogaja z nekaterimi politiki za prevzem oblasti Berlin. 7. dec. e. Notranji minister .in m.-nister za narodno hrambo Groner je imel včeraj po radiju govor, na katerem je izjavil, da namerava nemška vlada še nadalje ostati na poti, po kateri je krenila. Pod nobenim pogojem ne bo prepustila oblasti komu drugemu. Vlada se bo branila z vsemi silami, če bo hotel kdo porušiti njeno intimno zvezo z ljudstvom. Segla bo tudi po orožju, če drugače ne bo mogla braniti svojega položaja. London, 7. decembra č. Javnost se za dogodke v Nemčiji vedno bolj zanima. Hitlerjeva .politika je postala v zadnjem tednu zelo aktivna. Največjo senzacijo je v Londonu zbudil intervju, ki ga je objavil v v > Sundav Graphicu« njegov poročevalec. Hitler pravi v intervjuvu, da je imela na-cijonalDo socialistična stranka v soboto sejo, na kateri so govorili pred vsem o ukrepih v primeru, da prevzamejo njeni voditelji oblast v državi. Hitler sam ne bo prevzel mesta predsednika republike. Za ta položaj je določena druga osebnost, katere -iim« pa Hitler za enkrat ni hotel objaviti. Hitler pravi, da Nemčija v nobenem primeru ne more priznati svojefla sedanjega položaja in da tudi dejansko ne more prenašati reparacijskih bremen in niti vojnih dolgov. Ta bremena so ji naložile mirovne pogodbe, ki so nepravične in za ljudstvo sramotne. Nemškemu ljudstvu so vzeli na ta način milijarde denarja, ki jih je treba ljudem vrniti, da se ojači nemška plačilna sposobnost. Kar pa je Nemčija najela privatnih dolgov, bodo tudi pod Hitlerjevim režimom vsi povrnjeni z obrestmi vred. Francija brani oboroževanje in sedanje stanje le zato, da bi izzvala v Nemčiji gospodarski polom. To pomeni ne le za Nemčijo največjo nevarnost. To je tudi vzrok razvoja političnih dogodkov v zadnjih dneh. Z Moskvo, je dejal Hitler, bo Nemčija -skušala ostati še nadalje v dobrih stikih. Potrebna je ustvaritev enotne fron- te med Nemčijo, Italijo, Anglijo 'in Ameriko. Hitler sani sicer še ni prepričan, da je sedanji trenutek primeren, da bi nacijo-nalno socialna stranka prevzela oblast v svoje roke, toda na seji njenih voditeljev je bilo tako odločeno .Ln ta seja pomeni največji dogodek v zadnjih desetih letih. Pariz, 7. dec. s. »Figaro« javlja, da se razpravlja v Berlinu o vprašanju protestne demarše zaradi govorov Hitlerja in njegovih tovarišev. »Potit Parisien« meni, da bo Hitler takoj, ko bo vstopil v vlado, dekretiral novo inflacijo. »Journal Indu-strielle« se vprašuje, ali ima nemška industrija interes na tem, da bi se s Hitlerjevim bankrotom iznebila svojih dolgov. Jasno je, da bo tretja nemška država prinesla splošen polom financ, valute in gospodarstva. List se vprašuje, ali bo Francija Nemčiji še kdaj posodila denar. Ro-jalistična »Actione Francaise« zahteva takojšnjo zaplembo vseli nemških imetij, da bi se vsaj nekaj rešilo pred Hitlerjevim bankrotom. Zmaga hitlerjevcev na Wiirtenberškem Pariz, 7. dec. AA. Iz Stuttgarta poročajo, da so hitlerjevci pri občinskih volitvah na Wiirtemberškem podvojili število svojih glasov nasproti rezultatom zadnjih volitev in sicer na škodo malih strank. Komunisti so le neznatno napredovali, socialisti pa so nekoliko nazadovali. Socialisti so v samem mestu Stutfcgartu dobili 46.810 glasov nasproti 55.602 glasovom meseca septembra lanskega leta. Nacionalni socialisti so dobili 44399 glasov (septembra lani 21.360). Komunisti so dobili 41.840 glasov (lani 36.119). Blok demokratov, ljudske stranke in narodne zveze je dobil 23.104 glasove, 1. 1930. pa 49.998 glasov. Nacijonalrsti so dobili 19.525 glasov (lani 18.006) in centrumaši 18.186 nasproti 19.074 v 1. 19' SESTANEK PARLAMENTA Včeraj se je nova Narodna skupščina sestala k prvi seji - Starostni predsednik je Vekoslav Spinčič - Enoten poslanski klub Grof Bethlen pri rumunskem kralju Kralj Karal je sprejel v daljši avdijenci bivšega madžarskega ministrskega predsednika — Madžarska išče zbližanja z Malo antanto Budimpešta, 7. decembra, s. Po vesteh iz Temešvare je rumunski kralj na tamošnjem kolodvoru v nedeljo sprejel bivšega madžarskega ministrskega predsednika grofa Betbiena, ki se mudi v zasebnih zadevah v Rumuniji. Avdijenca ie trajala triče-trt ure, nakar se ie grof vrnil v svoi hotel. V zvezi s tem opozarjajo v Budimpešti, da se ie v zadnjem času mnogo razpravljalo o zbl-i-žanju med Madžarsko in Malo antanto, zlasti na gospodarskem polju. Od .Male an-tante, kakor tudi od Madžarske, so bili storjeni razni poizkusi in ni izključeno, da ie avdijcnca grofa Betbiena v zvezi s temi prizadevanj. Kakor javljajo iz Bukarešte, so tamkaj že v nedeljo zjutraj vedeli o tem, da bo kralj sprejel odlično osebnost. V zvezi s to avdijenco govori »Lupta« o dogodku evropske važnosti. Tudi drugi listi menijo, da bi temešvarski sestanek lah- ko imel večje posledice na zunanjo politiko v vsej Evropi. Bukarešta, 7. decembra, č. Tukajšnji tisk poroča, da se je v Temešvaru sestal bivši madžarski ministrski predsednik Bethlen z rumunskim kraljem Karlom. Prišel je z vlakom nekoliko prej ineognito v Temešvar in se nastanil pri svojem znancu veleposestniku Kendemffiju. Od 18. do 20. ure je bil na postaji Tornici, kamor je prispel rumunski dvorni vlak. Kralj ga je sprejel v salonskem vozu in se z njim razgovarjal eno uro. Čeprav je Bethlen izjavil, da je prišel v Temešvar ineognito in da Se je povsem slučajno sestal z rumunskim kraljem, sodijo listi, da je bil sestanek določen. Bethlen se je po 13. letih prvič spet vrnil v svojo ožjo domovino. »Ciiventul« je objavil obširen članek o bivanju grofa Betbiena v Temešvaru. Tudi o sestanku med njim in kraljem Karlom je list objavil nekaj podrobnosti. Grofa Bethle-na je odvedel h kralju adjutant. Bethlen ostane še nekaj dni v Temešvaru. Povratek dr. Pfrimerja v Gradec .Vodja heimwehrovskih prevratnikov na Štajerskem se je sam javil sodnim oblastvom Gradec, 7. decembra d. V javnosti je povzročilo veliko senzacijo dejstvo, da se je dr. Walther Pfrimer, znani vodja ponesrečenega heimwehrovskega prevrata, ki je z dne 13. septembra pobegnil v Jugoslavijo ter se dalje časa mudil v Maribor, včeraj sam javil sodišču. Včeraj se je okrog pol 10. dopoldne javil v spremstvu svojega odvetnika dr. Pramerja pri sodniku, ki vodi preiskavo o heimwehrovskem prevratu. Sodnik ga je takoj zaslišal in obvestil o dogodku državno pravdništvo, ki je takoj odredilo preiskovalni zapor za dr. Pfrimerja. Dr. Pfrimer je odpotoval pred tednom dni iz Maribora preko Italije v Solnograd, odkoder je preko Ulma prispel v Gradec. Ker si je v izgnanstvu pu- stil rast^ brado in je potoval s ponarejenim potnim listom, glasečim se na tuje ime, ga ni nihče spoznal ter je prišel v Gradec popolnoma neovirano. Preiskavo proti njemu bodo pospešili, da se bo sodna razprava proti njemu lahko vršila z ostalimi prevratniki vred. Pričela se bo prihodnji ponedeljek ter bo trajala približno 14 dni. Gradec, 7. decembra č. Na procesu, ki se bo v štirinajstih dneh pričel proti Pfri-merjevim tovarišem, bo dr. Pfrimer nastopil le kot priča in ne kot obtoženec, ker v teh štirinajstih dneh proti njemu ni mogoče inscenirati procesa. Dr. Pfrimer je baje skrivaj prestopil mejo blizu št. Dja. Sprememba zakona o agrarni banki Beograd, 7. decembra. AA. Nj. Vel. kralj je predpisal in proglasil zakon o izpremem-bi in dopolnitvi zakona o Privilegirani agrarni banki. Glavne nove določbe so: Privilegirana agrarna banka (PAB) lahko sodeluje v mednarodnih organizacijah, ustanovljenih z namenom, da se pospešujejo poljedelski krediti, pri čemer se lahko po potrebi udeleži tudi s kapitalom. Pri prevzemu obveznosti morajo predsednik in člani upravnega odbora deponirati pri banki po 100 kosov akcij PAB kot svojo kavcijo. Akcije se vrnejo po odobritvi bilance tistega poslovnega leta, v katerem je njihov mandat potekel. Za občni zbor PAB se morajo akcije deponirati najmanj 15 dni pred dnem, ki je določen za občni zbor. Na vsakih 100 akcij pride en glas. Občnega zbora se lahko ude-eži vsak delničar, ki ima,pravico do najmanj enega glasu. Občni zbor je sklepčen, ako je zastopana vsaj ena tretjina delnic. Dividenda na delnice, ki se nahajajo v rokah države ali razredne loterije, služi za ustanovitev posebnega fonda pri PAB za podpiranje zadružništva in znižanje obrestne mere. Nadaljnje predpise o uporabi tega fonda izda kmetijski minister v sporazumu s finančnim ministrom s posebnim pravilnikom. Pred sodiščem lahko banko zastopa vsaka po njej pooblaščena oseba tudi v primerih, ko zakon predpisuje, da mora stranko zastopati odvetnik. Če je pred terjatvami PAB vknjižena kaka terjatev v kronah ali goldinarjih, ima banka pravico, da v svrho pokritja te vknjižne terjatve deponira protivrednost v dinarjih, računajoč pri tem en dinar za štiri krone ali dva goldinarja. Žrtev karambola z vlakom Novi S«d, 7. decembra n. Snoči je v no-vosadski bolnišnici umrla druga žrtev železniške katastrofe pri Petrovaradinu. Umrl je lastnik avtobusa Franc Kaš, ki se po nesreči ni več zavedel 17 milijonov dolarjev za brezposelne v New Yorku New Y©rk, 7. decembra AA. Mesto New York je nabralo 16,810.000 dolarjev podpore za brezposelne. Beograd, 7, decembra. Današnji prvi sestanek dne 8. novembra .izvoljene nove Narodne skupščine po skoro triletnem parlamentarnem mrtvilu je bil dogodek, ki je vzbudil ne samo v političnih krogih, temveč sploh v vsej beograjski javnosti .veliko pozornost in zanimanje. Tudi z dežele je prišlo mnogo ljudstva v prestolico, da prisostvuje prvi seji parlamenta, čeprav je bila samo "formalnega značaja. Izvoljeni poslanci so zbrani v ^Beogradu skoro polno-številno. Ker nova palača Narodne skupščine še ni gotova, se je vršila prva seja v takozvan i maneži, kjer je bila zboroval-na dvorana slavnostno okrašena. Galerija je bila polna najodličnejšega občinstva, navzočih je bilo tudi okrog 50 novinarjev, med njimi .tudi zastopniki raznih večjih inozemskih listov. Točno ob 9.15 so vstopili v dvorano člani vlade s predsednikom Petrom Živkovi-čem na čelu, za njimi pa narodni poslanci, ■ki so takoj zasedli svoja mesta. Med splošno tišino se je dvignil nar. poslanec Dragiša Selmič ter predlagal za starostnega predsednika bivšega zaslužnega istrskega narodnega ■borca, sivolasega prof. Vekoslava Spi n-č i 6 a, ki so mu njegovi tovariši priredili, dolgotrajne ovacije. Starostni predsednik se je iskreno .zahvalil za izkazano mu čast dn ©tvoril nato sejo s sledečim patrijotič-nim govorom: »Po neštetih žrtvah in ogromnih naporih vsega našega naroda smo se končno združili in sen vseh narodnih zaščitniRov ter mučenikov je postal stvarnost. Zedini-li smo se v veliko neminljivo in močno državo. Po sto letih suženjstva smo se Jugosloveni znašli skupaj okoli skupnega ognjišča. Razkrojem in razedinjeni smo se v času našega suženjstva morali boriti vsak na svoji fronti. Primorani po sili razmer smo morali izpopolnjevati naše plemenske individualnosti, da bi bili čvrsti v odporu v borbi. S temi plemenskimi mislimi in plemenskimi lastnostmi smo stopili v našo zedinjeno državo. Po združitvi v naši skupni hiši, bi naša narodna država morala imeti eno vero in bi morala predstavljati skupno narodno in državno misel, ki naj bi bila čvrsta zvsza in jak temelj vseh narodnih moči in ki bi diktirala in predstavljala duševni preporod. Toda plemenske strasti so se tako razvnele, da so grozile uničiti vse, kar se je doslej storilo, in da spravijo vse krvavo pridobljene pridobitve v nevarnost s političnimi pretresljaji ter razburjenji. Hvs'a Gospodu, da se je skoro v poslednjem trenutku ponovno dvignil večni duh zdravega naroda ter z eno potezo napravil konec nemogočemu stanju. Sin te zemlje, slavni potomec neumrljivih prednikov, vzvišen! in modri naš vladar, N. Vel. kralj Aleksander. (Vsi poslanci vstanejo in dolgotrajno vzklikanje in ovacije kralju in .Tugoslafiji) je postavil s svojo proklamacijo z dne 6. januarja 1929, z aktom od 3. oktobra Istega leta ter z aktom od 6. septembra 1930 novi pravec in nove smernice sedanje in bodoče države in nacionalne po.itike. Ustvarjena je široka in čvrsta nacionalna država in osnova, na kateri se lahko izravnajo vsa naša plemena In se združijo v ne-razdružno celino. Postavili smo se na 6v-ste noge in naše obzorje je postalo ve«:ko, a naša narodna pot široka, da se lahko neovirano razvijamo vsi v Ist« smeri, da bodo vsi bratje istočasno enakopravni v pravicah in dolžnosti. Ono k*- je bilo v svetlih umih in srcih vseh onih. KI so v dalekj prošlostl stremeli za tem ujedinje-njem vsega našega na-Oda, vse to je naš modri vladar izvršil. Zato bo ves naš jugoslovenski narod vedno gojil največjo ljubezen za svojega velikega vladarja kralja Aleksandra (burne ovacije), k-r je prinese! končno pomirjenje med brati in ker je pokazal nova pota. Naj mu bo večna čast in slava! Gospodje poslanci! Mi vsi smo dolžni, da delamo na tej veliki jugoslovenski ideji, da ustvarjeno Jugoslavijo izponolnimo po obsegu in zavesti v veliko Jugoslavijo, črsto in enodušno, (živela Jugoslavija!) posvečujoč vso važnost značaju in geografskemu položaju ter z ozirom na zdravje, delavnost in vztrajnost našega naroda, združimo vse Jugoslovene v eno jugoslovensko misel ter da zavzamemo v sodelovanju z ostalimi kulturnimi državami ono mesto, ki nam gre. Ponosen in radosten sem, da sem pred zatonom svojega življenja doživel, da vidim in da sodelujem pri delu prve jugoslovenske narodne skupščine. Vse trpljenje, skozi katerega sem šel v borbi skupno z narodom, izginja v tem veličastnem uspehu. Toda moje veselje ni popolno. V mojem srcu se pojavlja bol za onimi našimi, ki niso z nami, ki pa so po duhu nedvomno z nami eno in isto. Pa tudi to bo minilo. Verujem v pravičnost božjo in v nezlomljivo voljo nagega naroda. Pozdravljajoč ta prvi sestanek prve Narodne skupščine Kra- ljevine Jugoslavije in Vas, dragi bratje, prosim, da skupno z menoj oddaste iskreno in prisrčno priznanje Nj. V«1., kralju Aleksandru in njegovemu vzvišenemu domu. Viharni vzkliki so sledili tem besedam dr. Spinčiča. Ko so se ovacije čez več minut polegle, je dr. Spinčič nadaljeval: Naposled pozdravljam vse vas gospodje narodni poslanci, ki ste se zbrali, da vdano in z ljubeznijo delate za naš narod. Nap-nimo vse moči, da v tej težki dobi olajšamo našemu narodu trpljenje ter da mu zasi-guramo boljšo in srečnejšo bodočnost. V imenu Boga otvarjam prvo jugoslovensko Narodno skupščino. Z živahnim ploskanjem ter dolgotrajnim klicanjem kralju in Jugoslaviji so narodni poslanci dali izraza svojemu razpoloženju. Izvolitev tajnikov V smislu poslovnika je nato predsednik predlagal, da se izberejo štirje začasni tajniki iz vrst najmlajših poslancev po letih. Z vzklikom so bili izvoljeni Dragutin Sta-nojevič, dr. Djuro Leužič, Ljubiša Trifu- novič in Mirko Došen, ki so takoj zavzeli svoja mesta. Nato je predsednik pozval naroine poslance, naj izročijo svoja pooblastila, izdana jim od glavnega volilnega odbora. Prvi je izročil svoje pooblastilo ministrski predsednik g. Peter živkovič, nato pa so sledili ostali ministri in narodni poslanci. Po predaji pooblastil je predsednik ob 9.45 zaključil prvo sejo Narodne skupščine. Prihodnja seja se bo vršila jutri dopoldne ob 10. Na dnevnem redu bo izvolitev verifikacijskega odbora, ki bo takoj nato pričel z delom. Konferenca poslancev Iz pasivnih pokrajin Beograd, 7. decembra, p. Po seji Narodne skupščine se je sestala konferenca narodnih poslancev i z pasivnih pokrajin. Dravsko banovino jc na tej konferenci zastopal poslanec g. inž. Pahernik. Na konferenci so razpravljali o ukrepih, ki jih, bodo predlaga!] vladi v svrho omiljenja bede v teh pokrajinah. Ustanovitev enotnega poslanskega kluba Klubski sestanek vseh poslancev ~ Soglasen sklep o ustanovitvi enot- nega kluba — Izdelava statutov Beograd, 7. decembra, M. Danes ob pol 5. popoldne je bila v dvorani Narodne skupščine prva klubska seja poslancev nove Narodne skupščine. Seji so prisostvovali skoro vsi poslanci. Otvoril jo je predsednik vlade g. Peter Zivkovic, ki je pozdravil poslance kot nosilec državne kandidatne liste, na kateri so bili vsi poslanci izvoljeni. V svojem govoru je dalje izrekel zahvalo prebivalstvu, ki je sodelovalo v tako ogromnem številu pri volitvah 8. novembra in izvolilo sedanjo Narodno skupščino. Omenja1! je težke čase, v katerih živimo, ter je izrazil 6voje prepričanje, da bodo vsi izvoljeni poslanci v polni meri sodelovali z vlado za dobro Jugoslavije. Za ministrskim predsednikom je govoril Eoslanec dr. Ljudevit Pivko, ki 6e je zavalil predsedniku vlade za ljubeznive pozdrave poslancem, nato pa predlagal, naj se osnuje enoten klub vseh narodnih poslancev; tak klub je mogoč, ker eo vsi poslanci izvoljeni na pozitivnem jugoslo-venskem programu in ker ne obstoja med njimi nobena strankarska razdvojenost več. Klub naj bo izraz enotne volje Narodne skupščine. Poslanec Rista Djokič je v svojem govoru poudarjal, da so bivše politične stranke pustile za seboj samo razvaline, zaradi česar jc treba sedaj napeti vse motri za dobro naroda in države. Nekdanje politične stranke so bile krive, da jc došlo do 20. junija, ker so pošiljale v Narodno skupščino 'ljudi, ki niso imeli nikake kvalifikacije za zastopstvo naroda. Zasluga Nj. Vel. kralja je, da je bila prekinjena ta škodljiva igra z narodnimi in državnimi interesi. S 6. januarjem smo dobili blago in pametno diktaturo, ki je omogočila uspešno delo za narodne in državne koristi. To delo je treba smotreno nadaljevati, zato pozdravlja predlog poslanca dr. Pivka ter imi dostavlja, naj se z vzklikom osnuje enoten poslanski klub. Predsednik Živkovič je nato odredi'1 glasovanje o predlogu poslanca dr. Pivka. Predlog je bil soglasno in t velikim navdušenjem sprejet. Izvoljen je bil nato ožji odbor petih narodnih pos!an-( cev, ki je dobil nalogo, da izdela klubov statut ter ga predloži na prihodnji seji v odobritev. V odbor so bili izvoljeni narodni poslanci Rasto Pustoslemšek, Djor-dje Cirlič, Čukrija Kurtovič, Ivan Lonča-revič in dr. Oton Gavrančič. Odbor je začel takoj z ddlom in bo že jutri popoldne predložil plenumu klubske statute. Ko bodo ti odobreni, sc bo izvolilo klubov© predsedstvo. Giuriatijev padec Njegov naslednik Ahil Starace — Polom Gfuriatijeve nepopustljive politike Rim, 7. decembra s. Predsednik zbornice Giuriati je odstopil kot generalni tajnik ia-šistične stranke. Za njegovega naslednika je bil Mussolini imenoval njegovega prvega namestnika Ahilo Staracea, ki deluje ze več let v vodstvu fašistične stranke. Demisjja Giuriatija je precej presenetila ter vzbudila precejšnjo pozornost Giuriati je star nacijonalist in znan član nekdanje nacionalistične garde. Včasih je tesno sodeloval s Federzonijem, bivšim ministrom, ki pa se je moral umakniti iz Mus-solinijevega kabineta. O Giuriatiju je znano, da je bil bud nasprotnik sporazuma z Vatikanom. Vatikan je za lateransko pogodbo predložil poseben predlog, ki je bil tudi v pogledu narodnih manjšin vse bolj pravičen. Toda na pritisk Giuriatija in njegove skupine so ta predlog zavrnili. V sporu, ki se je pozneje razvil med Vatikanom in fašističnim režimom zaradi katoliške akcije, je igral Giuriati važno zakulisno ulogo. Znano je namreč, da se v veliki meri opira na »Lavoro Fascista<, list, ki je prvi napadel katoliško akcijo. Giuniatt (Je bil antransigenten fašist in nacionalist in že lani zaradi tega za politično delo nemogoč. Znano je, da je Mussolini na njegovo inicijativo ustanovil mladinske (fašistične napadalne oddelke, ki s® pa s svojimi pustoš/enji in nasilji niso izkazali. Ko je Giuriati prevzel generalno tajništvo fašistične stranke, je napovedal, da bo iz stranke pometal vso golazen, ki je bila stranki v sramoto in je pripravljala njen razpad. Saj je znano, da je še sedaj v stranki vpisanih mnogo .ljudi, ki so v resnici komunisti, socialisti .i«n drugi antifa-šisti. Pa tudi te svoje obj^fbe ni izpolnil. Spričo vedno težjih gospodarskih razmer morajo odpuščati z dela celo same fašiste in tako narašča med njimi nezadovoljstvo in propada toliko poveličevana fašistična disciplina. Nastale so v fašističnih vrstah, takšne razmere, kakršnih ni za seboj zapustil niti Turati, ko je ^ioral .pred dobrimi letom dni s stolca generalnega tajnika fašistične stranke. Baselska posvetovanja Berlin, 7. decembra, s. Posebni odbbr banke za mednarodna plačila je na svoji današnji otvoritveni seji izvolil za svojega predsednika prof. Beneduceja, predsedniška Istituto di Credito. Za generalnega tajnika jc bil imenovan tajnik banke za mednarodna plačila, Tilotti, ki je tudi Italijan. Po konstituiranju predsedstva je odbor izvolil v smislu Youngovega načrta štiri člane, namreč podpredsednika švicarskega bančnega društva dr. Bindschiidflerja, bivšega nizozemskega finančnega ministra Coljina, švedskega bankirja Rydbeoka in bivšega jugoslovenskega finančnega ministra Djuriča. Odlbor je nato razpravljal o raznih upravno tehničnih vprašanjih, med njimi o vprašanju sodelovanja s časopisjem. Jutri bo imel zopet sejo, ako bodo novoinienovani člani prispeli v Basel. Salandra na smrtni postelji Rim, 7. decembra g. Znani bivši italijanski ministrski predsednik Salandra leži, kakor javljajo večerni listi, na smrtni postelji. že več dni je njegovo zdravstveno stanje tako slabo, da nastopi katastrofa lahko vsak čas. Beograjska univerza zaprta Beograd, 7. decembra. AA. Na podlagi čl. 32. splošne uredbe univerz, je rektor univerze odredil, da se na univerzi v Be». gradu ukinejo predavanja za tri dni, po-čenši danes in do četrtka 10. t. m. Dr. Ivan Okretič *f Zagreb, 7. dec. ž. Danes je v Zagrebu umri v 71. letu starosti dr. Ivan Okretič, predsednik Stola sedmorice v p. Dr. Okretič se je rodil 1. 1860. v Kostanjevici prš Komnu na Krasu. Študiral je pravo in po daljši sodmijski karijeri je dosegel še pred vojno ugledno mesto pri kasacijskem sodišču na Dunaju. Po prevratu je prevzel najprej funkcijo višjega državnega pravd-nika pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani, kmalu nato pa mesto predsednika pri Stolu sedmorice. Dr. Okretič se je odlikoval z globokim znanjem v kazenskem pravu. Bil je izredno inteligenten mož, ki si je v vseh intelektualnih krogih pridobil mnogo prijateljev in znancev. Pogreb se bo vršil v sredo ob 15-30 popoldne. Blag mu spomin, njegavim sorodnikom naše iskreno sožalje! Hitler in hitlerjanstvo Skrivnost Hitlerjeve snoči — Program fraz In £an-tazij - Megleni načrti za bodočnost * Glavni nasprotniki nacionalnih socialistov — Politična tragedija Nemčije Lipsko, 4. decembra. Priznati je treba, da so Hitlerjevi nacionalni socijalisti ali kakor so jih nasprotniki krstili in se tudi sami imenujejo nacisociji najagilnejša politična struja v Nemčiji. Pred vsem razpolagajo z znatnim številom listov, z monakovsktm dnevnikom »Vdlkischer Beobachter« na celu. Po načrtu vršijo sistematično propagando za svojo stranko, od mesta do mesta, od vasi do vasi, od stanu do stanu, da, s celicami od obrata do obrata, od univerze do univerze, od šole do šole. . V čem je njihova moč? Okoli Hitlerja, ki pa zdaleka ni neomejen gospodar v stranki, kakor bi bil rad po vzgledu Mus-solinrjia, se je zgrnila mladima, ki je po vojni dovršila svoje študije, in sicer mladina iz meščanstva in z dežele, ne pa delavska. Ni čuda: dogmatičnost levice ze nreseda, nima poleta, ne ve povedati ničesar novega, ne vabi več. To se pravo: socialna demokracija se v sedasjem duhovnem ustroju ne more več evolucionira-ti. komunisti nimajo nikogar, ka bi jim umel dajati novih dogem. Hitler in njegovi pa povedo vsak dan nekaj vec in nekaj drugega o »tretji državi«, ki jo bodo zgradil«, o" Veliki Nemčiji, ki bo obsegala vse Nemce v Evropi, vse do zadnjega... Mladima sanja zopet o Veliki Nemčiji, samo nemški, samosvoji in mogočni v Evropi in v svetu. Nihče ji tega na povedal, razen Hitlerja. Njegova mladina je romantična: pred izložbami njegovih rjavih uniform, telečnjakov, pasov in čepic sto-j-e dečki in mladci in strmijo v čudo uniforme, brez katere Nemci živeti ne morejo. Na uniformah zvezde za šarže, preko rokava rdeč trak z rogljatim križem in čepica — morda celo ona, kakor jo nosijo napadalni oddelki S. A., z mrtvaško glavo m rdečimi očmi! — Kako bi bilo to lepo. V uniformi bo šel na ulico, korakal v četi, šel na parado, na tako veliko, kakor je bila ona v Harzburgu, kjer se je zgrnilo preko 100.000 rjavih srajc. Kaj more še zadržati fanta? Hifclerjevska propagandna zborovanja so spretno prirejena. Čigar nos ne naliiči židovskemu, se ga brez skrbi udeleži. Židom jo namreč vstop zabranjen. Pred dvorano "je postrojena napadalna četa: čnne kape (one z mrtvaško glavo!), črne hlače, visoki čevlji im rjave srajce stoje in motrijo vsakega gosta. Brumnemu državljanu prijetno gomazi po hrbtu. V dvorani je postavljena pod govorniškim odrom druga napadalna četa in gleda kar se da krvoločno po dvorani. Kape ima na glavi, da se vidijo mrtvaške lobanje s krvavimi očmi. In zopet gomazi mirnemu meščanu pri:etno po hrbtu. Sluti, da nekaj prihaja, a ne ve kaj. Sede za mizo. posluša govornika, ki se otepa z najrazličnejšimi iz-mi. Medtem si sn. laku je meščan val vtisov s pivom. Vse to za 50 pfenigov! Kaj na hoče Hitler? Program stranke je zavedno začrtan v § 2 strankinih statutov, sprejetih 1. 1920. v momakovskem Hofbrauu. Hitler je namreč izjavil, da je strankin program trden in ne trpi, da bi kdo »tresel programatične osnove skupnega gibanja (1928)«. Samo on sam od časa do čas« objavi avtentično interpretacijo programa, zadnjič glede vprašanja lastnine. Ti statuti tvorijo obenem s programom N. S. D. A., ki ga je izdelal inž. Feder. ideolog pckreta, osnovo vsega po-kreta. Programatična načela so kaj preprosta: Velika Nemčija, ukinjenje versaj-ske in senžermenske mirovne pogodbe, obnovitev nemških kolonij, izključitev Židov iz državne zajednice, odstranitev dohodkov brez dela, predvsem obresti, udeležba delavcev na dobičku, starostno zavarovanje, ustvaritev zdravega srednjega stanu, agrarna reforma, ustanovitev narodne vojske, skrb diržave za p ros veto in narodno zdravje. Poleg tega še temeljno načelo: splošna dobrobit pred posameznikovo. Originalno na programu je samo: borba proti židovstvu, poudarjanje upravičenosti zasebne lastnnne in v gospodarskem o žiru kot .temeljna problem odstranitev obrestnega gospodarstva s podržavljen jem vsega bančnega ustroja in ukinitvijo zlatega kritja. Iz tega bo namreč sledilo, da bodo obresti za posojila odpravljene, ker jih država ne bo zahtevala, ne dajala. Za javna dela bo država izdajala brezobrestne zadolžnice. V ostalem se naslanja še le v zadnjem času se oblikujoči gospodarski program nacionalnih socijalistov v veliki meri na fašistično idejo o korporativ-■ni državni ureditvi. Kaj potemtakem vleče narod k Hitlerju? Predvsem jasna zahteva po reviziji »mirovnih pogodb in osnovanju Velike 'Nemčije, ostra borba zoper socialno demokracijo, ki jo Hitler dolži. da je ona omogočila sprejetje versajske mirovne pogodbe in podpisala Youngov načrt, torej da je ona kriva vsega sedanjega zla, in končno borba zoper komunizem, ki se ga nemški srednji stan boji. Parade, poza in velike besede mamijo še posebei mladino Kaj bo? Izključeno je, da bi mogel Hitler sam prevzeti državno oblast v roke. 'Marksistično delavstvo, ki ga ni pri volitvah razbil, ampak samo v notranjem razmerju med komunisti in socialisti okrepil komunistično krilo na škodo socialno-de-mokrafičnega, je obdržalo vso svojo organizacijsko in seveda gospodarsko moč, proti kateri po 1918 ni monel in tudi ne bo mogel nihče vladati v Nemčiji. Hitler si osvaja polagoma vso meščansko desnico in razira srednje stranke, ki kopnijo druga za drugo, razen cen trum a. ki seveda v svoji idejni in tudi? organizacijska kakovosti temclii na analognih osnovah, kakor skrajna levica. Možno in celo verjetno je sodelovanje centruma s Hitlerjem, ki se je v zadnjem času večkrat odpovedal revolucijomami taktiki in ukazal svojim četam, naj hodijo — k maš'. Sodelovanje Hitlerja v vladi pa ne bo bistveno prestavilo že itak močno v desno narav-r iga državnega krmila. Samo ena roka več ga bo držala. Kakor ima Hitler svoj »»politični kompleks« Velika Nemčija — židovstvo — obresti, doooveduie tudi general Luden-dorff svoj kompleks v tem oziru sila potrpežljivemu narodu. Dočim je Hitlerev komnleks — vsaj z njegovega stališča — konstruktiven, je Ludendorffov no vsem kommleks strahu in defenzrive. Elementi so: židovstvo.prosto7id--^-fvo in ka+oli«ka cerkev. Židov zato ne nfore, ker obvlada- jo kapitala i in bankami ves svet (kam drugam, kakor v židovske žepe gredo — reparacije, vzklikajo ob burnem pritrjevanju njegovi govorniki). Prostozidarji so zločinci, ker se Lažejo, skrivajo, imajo tajinstvene obrede, (ki jih prireditve Lu-dendorffovega Tannenbergbumda v prosvetne namene detajlno reproducirajo), predvsem pa zveze z inozemstvom (tud!1 pokojni Stresemann je bil prostozidar, vzklika govornik in narod se — zgraža). Končno prizadeva katoliška cerkev g. generalu skrbi, ker ima nevidno oblast nad ljudmi, veliko premoženje in ker je po zadnji papeževi enciktfki že čisto boljše-viška, da bolj nevarna, kakor boljševiki, ker ima oblast vere. Ljudje poslušajo in verjamejo... Vendar pa Ludemdorff, v zadnjih letih vojne za nemško javnost ■polbog, mas ni daleč ne more tako fasci-nirati in navezati kakor njegov konkurent Hitler. Politična borba se bije v glavnem med marksistično levico in Hitlerjevo desnico. Divje psovanje po novinah, polnih krvi in hujskanja, se ne ogne filozofiji. Naciji so od tam vzeli svoj izraz za levičarja. On je rdeči podčlovek (Uratermensch). Nadčloveku je mesto pri njih. Vendar debata ne ostane v zborovalnLh dvoranah, za uredniškimi mizami ali po gostilnah, ampak se razmahne po ulicah, kjer teče kri dan za dnem, noč za nočjo, ko padajo možje napadalnih čet S. A., štalhelmovci, oni od rajhsbanerja, vsak s svojim znakom, vsak s svojo barvo, vsak s poslednjem vzdihom svojemu vodji na ustnicah, a vsi krvavi, razbiti. Doma pa žena in otroci strme v mrtvo truplo, z grozo, ki je ne doume j o. Te dni so stranke objavile svoje liste izgub. Levičarski in desničarski listi so jih imeli za vso naslovno stran. Žrtev poleg žrtev. Na *elu hitlerjevci z 8359 mrtvih in ranjenih, kakor oni razglašajo, da se ne bi kdo premalo razburil. »Samo« 200 je namreč mrtvih, ostali so težko ranjeni. Saj so v oktobru tega leta izkazali 14 mrtvih in 226 težko ranjenih pristašev. Vseh skupni mogočni in neizprosni nasprotnik je Francija, izvor in krivec vsega zla, ki je prišlo nad Nemčijo — tako govorijo nrofesor, delavec, študent, prodajalka. Tako ne gre več naprej — im v znak protesta, ki je značilna nemška politična miselnost, gredo glasovat za Hitlerja, oblečeta študent in pomočnik rjavo srajco S A. in naroči in dobi dr. phil. L H. svojega osmega otroka, kar objavi vsemu svetu v novinah z besedami: »Nemcev je dvanajst milijonov preveč je rekel Clemenceau. — Srečno rojstvo svojega osmega otroka in četrtega dečka naznanja vesel in ponosen dr. ph.il. I. H. s soprogo. Siegreich \vollen wir Franlkreich schlagen.« Vi en o t, veliki francoski prijatelj Nemčije, je napisal o sodobni Nemčiji knjigo pod naslovom Incertifcudes allemandes. On vidi v Nemčiji negotovost. Francozu tako nerazumljivo neustaFenost političnega in kulturnega življenja. Gledal je brez srca od daleč. Če bi razumel nemški narod, sam doživel to, kar doživlja Nemčija, s srcem Evr,. pca, človeka, bi moral o tem sposobnem, delavnem narodu brez političnega daru napisati knjigo pod naslovom Nemška tragedija. S. B. Lepo zborovanje posl. Petovarja Sreski volilni odbor v Ptuju je sklical sestanek vseh krajevnih akcijskih odborov. Sestanek je bil v Ptuju v Narodnem domu v petek 27. t. m. dopoldne in je bil izredno dobro obiskan. Novoizvoljeni poslanec g. Lovro ePtovar je prvič po svoji izvolitvi obširno poročal o vseh gospodarskih vprašanjih, ki se morajo rešiti v Narodni skupščini. Sestanek je vodil predsednik sreskega volilnega odbora g. dr. Senčar. V debato so posegli razni govorniki, ki so stvarno razpravljali o gospodarskih razmerah v ptujskem srezu. V imenu sreskega odbora je naglašal g. dr. Fermevc, da je polagati največjo važnost na rešitev vinske krize, pod katero trpe naše Haloze, Slovenske in Ljutomerske gorice. Priporočal je ustanavljanje vinarskih zadrug, katerim naj bi dala država ,na razpolago brezobrestno posojilo. Pospešuje se naj izvoz živine, skrbi se naj za regulacijo Drave in drugih rek in potokov v okraju. Gospod Korenjak je slikal bedo Haložanov in soglasno se je sklenilo, da se skuša doseči uvrstitev Haloz med pasivne kraje. Gosp. Berlič, gostilničar v Ptuju je prosil poslanca, naj doseže prosto vkletenje vina pri gostilničarjih. Ako ne bi bilo treba gostilničarjem plačevati pri vkletenju že vnaprej vse trošarine, bi mogli kupiti direktno večje množine vina pri vinogradnikih in se bi s tem poživcla vinska trgovina. Soglasno je bilo dalje sklenjeno, da posluje sreski odbor skupno z obstoječimi krajevnimi odbori še v naprej, dokler se ne izvede organizacija močne diržavme stranke. Glede izvršenih volitev je bilo ugotovljeno, da se je dosegel za ptujski okraj, v katerem je volilo 7101 volilec, brez vsakega terorja časten uspeh. Zahvala za ta uspeh gre požrtvovalnemu delu sreskega volilnega odbora in krajevnih akcijskih odborov. Sedaj uvideva tudi veliko število volilcev, ki niso hoteli na volišče, svojo napako. Razlikovati je pri presoji teh volilcev hujskače od zapeljancev. Poslanec Petovar je obljubil, da se bo zavzel z vso energijo za koristi ptujskega sreza in vsakega posameznega volilca, ne glede na to, ali je oddal glas njemu. aH njegovemu sokandidatu, ker se je vršila volilna borba vseh treh kandidatov za isti državni program. Dr. Senčar je lepo uspeli sestanek zaključil z zahvalo vsem, ki so storili svojo dolžnost pri volitvah! Smrt hrvatskega založnika Zagreb, 7 decembra č. V soboto je v Zagrebu umrl bivši osiješki knjigarnar in založnik Radoslav Babič. V prejšnjih časih je mnogo podpiral mlade književnike in izdajal njihove knjige v osebnih izda-iah z lepo opremo V Zagrebu je izdajal spočetka .Jugoslovenski Llovd« in "»Obnovo«. pozneje na si je uredil dvorano za prodajo starih slik in umetnin. Poslanec Krejči med volilci Slov. Bistrica, 5. decembra. V sredo se je vršil v hotelu Beograd dobro obiskan prijateljski sestanek Slove-njebistričanov vseh slojev m brez razlike na nekdanjo strankarsko pripadnost. Sestanka se je udeležil tudi poslanec za naš srez g. Anton Krejči, otvoril pa ga je predsednik volilnega odbora g. dr. Pučnik, ki je v daljšem govoru naštel in opisal težave našega okraja in mesta ter prosil g. poslanca, da se zavzame posebno za snujočo se vodno zadrugo, ki bo omogo-čila razsežne amelioracije zemljišč celega okraja. Poleg tega je navajal še umestnost zgraditve železničarskega sanatorija na Visolah, potrebo temeljitega zboljšanja razdejane državne trojanske ceste, zgraditev vodovoda in nujno potrebo novega poslopja za obe osnovni šoli. Poslanec g. Krejči je govoril o vzrokih današnje kmečke, delavske, industrijske m obrtniške krize. Zborovalci so pazno sledili njegovim izvajanjem in so glasno odobravali nazore in metode, ki jih ie govornik našteval kot uspešne za izboljšanje našega gospodarskega položaja. Nato so govorili še gg. V. Gorniak o težnjah našega kmečkega ljudstva. Iv Po-lanec, Fr. Ferenčak. B Mondini in Janko Peče o raznih lokalnih in občekorrst-nih zadevah, ki čakajo nuirie rešitve. Lepo uspeli sestanek je zaključil g. poslanec z zahvalo vsem v>li'eeim in z zatrdilom, da hoče od ljudistva poveri en o mu 'zaunamie usmeriti v korist vsega okraja in skupne države. Kmečko nosv^tovanje v Kamniku Predzadnjo nedeljo se je vršilo v Kamniku zborovanje delegatov občinskih kmetijskih odborov iz kamniškega sreza. Zborovanju je predsedoval narodni poslanec Cerer, dočim je podal obširno in pregledno poročilo o položaju kmetijstva v kamniškem srezu živi.nozdravmik Rauter. O poročilu se je razvila živahna 6tvarna razprava, v katero je poseglo veliko število navzočih delegatov in kmetijskih strokovnjakov. Sprejeta je bila resolucija, ki opozarja na obupne razmere kmečkega prebivalstva, povzročene predvsem po strahovitem padcu cen kmečkih pridelkov. Zadolžitev kmetov je dosegla višek in grozi s splošnim polonom. Država je na ta način v nevarnosti, da se omaja njen glavni temelj in da kmet tudi davkov ne bo mogel več plačevati. Zato ima država dvojni interes na tem, da priskoči na pomoč kmečkemu stanu. Resolucija našteva naito 17 predlogov, kako bi se dala omiliti beda kmečkega prebivalstva v splošnem in posebej še v kamniškem srezu. Glavni predlogi so: kamniški okraj naj se uvrsti med pasivne kraje; po posredovanju države naj se doseže predvojno razmerje med cenami kmetijskih in industrijskih produktov; revizija davčnega sistema; količnik za določitev zemljiškega davka naj se zniža sporazumno s padcem cen; dravski banovini naj se po predlogu kmetijske družbe vrne doplačilo pri nabavi pšenice in ta znesek poraba za organizacijo prodaje kmetijskih pridekov; prekup-čevalstvo s kmetijskimi pridelki naj se kar najbolj omeji, podpira pa kmečko zadružništvo; obresti za kmečke in obrtniške dolgove naj se znižajo vsaj na 6 odst., krediti iz državnih zavodov naj se dajejo na tak način, da bodo dostopni tudi kmetijstvu in obrtništvu v dravski banovini; ustanove naj se kmetijske zbornice po banovinah, čim prej pa skliče že obstoječi banovinski kmetijski odbor; o kuluku naj odločajo banovine; pri trgovinskih pogodbah naj 6e v prvi vrsti upoštevajo tiste države, ki kupujejo naše kmetijske pridelke; prepove naj se uvoz luksuznega blaga iz inozemstva; poslovanje bank naj se postavi pod strožjo državno kontrolo; da se omeji brezposelnost, naj se industrije strogo drže osemurnega delavnika; žitni monopol naj se po možnosti čim prej likvidira; najstrožje naj 6e kaznuje vsak, ki bi spravljal svoj denar v inozemstvo; izvede naj se čim prej zakon o agrarni reformi: občinam naj se zopet odvzamejo dajatve za učiteljstvo, 6reška načelstva itd. ali pa naj dobe od države alti banovine odgovarjajočo dotacijo: plemensko živino za južne kraje naj država nabavlja po možnosti doma: vojakom naj se daje tudi mleko; izvede naj se melioracija bamovinskega pašnika »B;ba«: regulirajo naj se Bistrica, Pša-ta m Detisca: dogradita naj se cesti v Bistrico in na Luče: projektirana savska cesta naj gre preko Moravč. Sodba v rimskem procesu Kakor smo že poročali, je bila v soboto pozno zvečer razglašena sodba v rimskem procesu proti 30 obtoženim primorskim Slovencem. Ker smo dobili poročilo tako kasno, da smo je mogli objaviti šele v drugi izdaji in je torej del naših naročnikov ni prejel, objavljamo razsodbo danes še enkrat. Obsojeni so bili: Zorko Jelinčič na 20 let dr. Avgust Sfiligoj in učitelj Anton Rutar vsak na 10. Ivan Lenardič na 6, Jernej Lužnik, Hilarij Frančeškin. Matej MihePč. Vincemc Čac. Lojze Mihelič Drago Fonda. Am-geli Škerlj. Viktor Petaroš in Anton Zobec vsak na 5. učiteHj Srečko Logar na 4 leta. Angellj čač pa na 2 leti in 6 mesecev. Osta'ih 14 obtožencev ie sodi«če zaradi pomanjkanja dot-azov oorostilo, obtožencev, ki so zbežali čez meio. na ni 'f. Stnrt zaslužnega Zagreb, 7. decembra č. V Zagrebu j. umrl v 72. letu starosti Ivan štampar, rav-nateli osnovne in meščanske šole v pokoju. Rodil se je 19. junija 1. 1859. v Bre-brovniku pr1 Sv. Miklavžu v Slovenskih goricah, študiral je gimnazijo v Varaždi-nu in nato napravil izoit za učitelja na meščanski šoli Od 1. 1880. ie služil v Zagrebu na raznih osnovnih šolah. L. 1914. je bil določen za ravnatelja meščanske šole, ki pa se zaradi volne ni ustanovila. Bil je izvrsten pedagog Zapušča vdovo, sina in dve hčeri. Kritje izeub Francoske banke Pariz, 7. decembra s. Francoska vlada je sklenila prevzeti na državne stroške vse valutne ize^be. ki iih je Francoska banka imela zaradi nadca funta in se cenijo na dve in pol milijardi frankov. Zaščita javnih cest in varnosti prometa Dopolnilni zakon o zaščiti javnih cest in varnosti prometa vsebuje nove določbe o grajenju objektov ob cestah in prometu z navadnimi ter motornimi vozili Beograd, 7. decembra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog gradbenega ministra in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta na podlagi čl. 26 zakona o državnih cestah z dne 8. maja 1929 predpisal in proglasil zakon o izpremembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z dne 6. junija 1929. Cl. 1. Čl. 2 se izpremeni in se glasi: Kraj javnih cest se ne smejo postavljati ograje bliže ko 1 m, zgradbe za stanovanja, trgovine, pekarne, vodnjaki in temu podobno ne bliže ko 4 m, mehanične delavnice, ko-vačnice in temu podobno ne bliže ko 10 metrov, apnenice, opekarne, livnice in druge industrijske ustanove ne bliže ko 20 m od zunanjega roba cestnega zemljišča. Izie-rtle, zlasti v goratih krajih, dovoljuje pristojna drugostopna oblast na vlogo prvostopne oblasti. Policijske oblasti so dolžne takoj prepovedati nadaljnjo gradbo naštetih objektov in odrediti, da se odstranijo v določenem roku. Osebo, ki se ne bo pokorila tej odredbi, bo policijska oblast prisilila, da odstrani objekte, s kaznijo po čl. 36 te naredbe. Pri izreku vsake kazni bo obenem odredila nov rok za odstranitev teh objektov. Lastniki posestev v hribih, ki so postavili na cestnem zemljišču zraven javnih cest stavbe s stanovanji, ograje, plote, žive ograje i. p., jih morajo prav tako odstraniti v roku leta dni po razglasitvi tega zakona. Po poteku tega roka bo cestna uprava sestavila seznam neodstranjenih objektov z imeni lastnikov krajevni policijski oblasti, ki so prisilila lastnike na gori navedeni način, da objekte odstranijo. V nujnih in izrednih primerih lahko cestna uprava tudi sama izvede potrebne odstranitve objektov, pri Čemer si pridrži pravico, da zahteva od lastnikov primerno odškodnino. Če bi šlo za proučitev objekta večje vrednosti, lahko pristojna drugostopna cestna oblast dovoli, da ta objekt še nadalje ostane, toda njegov lastnik mora plačevati lastniku ceste primerno odškodnino vse dotlej, dokler ta objekt stoji. Predpisi tega člena se ne nanašajo na mesta z odobrenimi regulacijskimi načrti. Čl. 2. V čl. 7 se izpreminjata 1. in 2. odstavek, in se glasi:Kadar vozijo vozovi ponoči, morajo biti razsvetljeni. Svetiljke morajo biti pričvrščene na levi strani voza. Vsak voz mora imeti zadai reflektorsko steklo. Obliko in kraj, kjer se mora pri-čvrstiti, predpiše minister za gradnje. Čl. 3. Čl. 8 se izpremeni in se glasi: Voznik - šofer se mora na križpotih ravnati po mednarodnem signalu za križpotja. Čl. 4. Na koncu čl. 9 se dodajo novi odstavki, ki se glase: Prepovedano je imeti bliže ko 5 m od cestnega roba gnojišče ali gnojne jame ter odvažati gnoj preko cestnega zemljišča ali cestnega jarka. Prepovedano je puščati na cesto otroke, živino, perutnino, posebno pa svinje. Lastniki gostiln in trgovin ob cestah, pred katerimi stojijo vozovi in živina, morajo na lastne troške čistiti cesto in cestno zemljišče, kjer se ustavljajo vozovi. ČL 5. Na koncu čl. 12 se dodajo novi členi, ki se glase :Lastniki obstoječih jarkov in nepristopnih potov večjega >omena morajo v roku dveh let po uveliavljenju tega zakona na lastne stroške zgraditi stalne objekte, mostove in prehode po navodilih pristojnih cestnih uprav. Pristopna pota večjega pomena morajo lastniki v istem roku zgraditi tako, kakor je zgrajen kolovoz glavnega pota, ali jih posuti najmanj deset metrov. Te objekte in pota lahko zgradi tudi pristojna cestna uprava na stroške lastnika. Višina stroškov se odredi sporazumno. Cestna uprava bo prijavila osebe, ki ne zgradijo v predvidenem roku stalnih objektov ali pristopov krajevni nolicijski oblasti, ki jib bo prisilila, da zgradijo objekte odnosno pota na način, kakor določa čl. 2 te uredbe. V nujnih in izrednih primerih cestna uprava lahko sama zgradi objekte ter si pridrži pravico zahtevati od lastnika jarkov ali pristopnih potov sorazmerno odškodnino. O izjemah iz gori navedenih odredb sklepa cestna oblast druge stopnje. Isto velja v primerih, kjer gre za pravilno vzdrževanje potov manjšega pomena ali varnost prometa. čl. 6. Člen 30 se izpremeni in se glasi: V prometu so lahko samo motorna vozila in prikolice s polnjenim in elastičnim gumi-jem. Od tega so izvzeta motorna vozila ministra vojske in mornarice. Uporaba elastičnih gum je dovoljena do konca 1. 1934, od 1. januarja 1936 pa so lahko v prometu samo motorna vozila in prikolice s polnjenimi gumiji. Čl. 7. Na koncu čl. 31 pride nov odstavek, ki se glasi: Na predlog tehničnega oddelka lahko kr. banska uprava prepove promet z motornimi vozili po ožjih in zelo prometnih cestah, če so neprimerne za motorna vozila. Ta prepoved se lahko ukine v vojaške namene. čl. 8. Na koncu čl. 36 pridejo novi odstavki, in sicer: 31. Kdor zgradi ograje in druge objekte bliže cesti, kakor je predvideno v čl. 2 te uredbe in jih na poziv ne odstrani v določenem roku, 32. kdor zgradi na cestnem zemljišču objekte po čl. 2 te uredbe in jih na poziv ne odstrani v določenem roku, 33. kdor ne ravna po določbah čl. 13 te uredbe v določenem roku. Čl. 9. Za čl. 36 pride nov člen 36a, ki se glasi: V primeru, da kdo poškoduje cesto ali cestne objekte, in če se krivca ne more dobiti ali od njega izterjati odškodnine, poravnajo škodo lastniki cest aH one občine, na katere ozemlju se je poškodba zgodila. Od tega ni izvzeta materijalna odgovornost cestnega organa, ki skrbi za cesto. Čl. 10. Za točko, ki se črta v odst I, či. 37, pride: Najdalje v roku 15 dni od dneva dostave tehničnih organov. Cl.ll. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem objave v »Službenih novinah«. Pobijanje brezposelnosti v Zagrebu Na področju zagrebške borze dela je 11.466 ljudi brez dela — Sodelovanje javnih ustanov za omiljenje bede brezposelnih Zagreb, 7. decembra n. Danes se je na pobudo bana vršila anketa za pobijanje brezposelnosti v savski banovini. Zbrali so se zastopniki zveze industrijcev, obrtnikov, denarnih zavodov, OUZD, mestne občine, Zbornice za TOI, inženjerskega udruženja in delavske zbornice. Anketo je vodil šef socialnega oddelka pri banski upravi dr. Altmann. šef borze dela Mucafir je poročal o nezaposlenosti in -podal statistične podatke, po katerih je bilo na ozemlju zalgrebške borze dela ob koncu oktobra 11.466 ljudi brez posla. Opisal je tudi položaj teb nezaposlenih delavcev. Po njegovem poročilu se je razvila debata, v katero so posegli delegat zveze denarnih zavodov ter mestna zastopnika Banjanin in dr. Rittig. Dr. Rittig je predlagal tri resolucije, ki do bile snreiete soglasno. Predlogi se glasijo: 1. Banska uprava naj ukrene vse po- trebno, da bo šef njenega socialnega oddelka v kratkem sklical zastopnike anketnih skupin na sestanek, na katerem bodo razpravljali o načinu izvedbe predlogov, ki jih je predlagala v svoji deklaraciji delavska sindikalna zveza, kraljevine Jugoslavije. 2. Zastopniki delodajalcev in delojemalcev naj stopijo v mestni socialni odbor, ki bi se na ta način razširil in ki ima med drugim tudi nalogo, da pozimi lajša položaj zagrebških materialno nezaposlenih delavcev. 3. Banska uprava naj poskrbi, da se bodo redno vršili sestanki zastopnikov gospodarstva in delavstva, na katerih naj se razpravlja o vseh aktualnih, socialnih in gospodarskih problemih, da se čim bolj zbližajo njihova raznolična stališča. Anketa se je s sprejemom teh predlogov zaključila. Predsednik je obljubil, da bo v kratkem sklical ožjo konferenco. Iz pregnanstva v Sibiriji Ljubljana, 7. decembra. ZKD ki nam je nudila že toliko dobro uspelih' priredLtev, nam za četrtek zopet pripravlja novo presenečenje. Posrečilo se ji je pridobiti za Ljubljano predavatelja evropskega imena, ki je s svojimi predavanji v Planu, Warmsu, Biali, na Dunaju in drugod žel triumfe uspeha in so tamo-šnji listi prinesli o njem zelo laskavo ocene. , Univ. prof. dr. Hans Halm je po rodu Nemec, ki je bil z znanstveno ekspedici-jo poslan 1. 1913. na šitudije v Rusijo. Ko je nastala svetovna vojma, je študiral običaje in jezikovne razmere v Povolžju in na Kavkazu., Njegovo delo pa so prekinila ruska obiastva, ki so ga zaradi suma proticaristione propagande obsodila v pregnanstvo v Sibirijo. Opis njegove poti v Sibirijo v družbi drugih pregnancev m zločincev je tako drastičen in edinstven, da gane vsakogar. »Pustite vse nade, ki greste preko hvale« so besede, kakor jih je bil zapisal v »Peklu« Dante. Sibirija s svojo klimo, s svojimi rudniki je v resnici pravi pekel. Kar še povečuje učinek njegovih izvajanj, so lastne slike, ki jih je posnel kljub ostri kontroli in življenjski nevarnosti. Poleg Dostojevskega zapiskov »Iz mrtvega doma« nam daje prof. Halm najtočnejše podatke o slavnih sibirskih katorgah Prof. Halm je le našel milost in bil nameščen na univerzi v Ir-kurtsku, kjer je še izpopolnil svoje znanje o Sibiriji. Nedvomno je on eden naj-kritičnejših vn najboljših poznavalcev »dežele tisočerih možnosti«, kakor imenuje Sibrijo. ZKD doseza s pridobitvijo prof. Halm!inai«kn vromeneVa nanoved u torek: Milo vreme bo trajalo naj'orž le še dva do tri dni. Naši kraji in ljudje Za proučevanje in zdravljenje raka Potreba posebnega oddelka v ljubljanski ženski bolnišnici Ljubljana, 7. decembra Letos ustanovljeni pododbor Jugoslovenskega društva za proučevanje in zatiranje raka se je danes popoldne ob 17. sestal k plenarni seji v Delavski zbornici in je predsednik univ. prof. dr. Zalokar podal izčrpno poročilo o smernicah in bodoči akciji ljubljanskega pododbora. Iz poročila navajamo naslednje tehtne podatke. Na naših prvih sestankih smo razpravljali o programu bodočega dela našega društva. Tacaš smo omenili poučevanje ljudstva s predavanji, tilmi, letaki, brošurami itd. Pri teh razpravah pa smo s žalostjo ugotovili, da propaganda za zati- i ranje raka nima nikakega smisla, dokler I ne moremo nuditi na raku bolnim vseh onih zdravilnih sredstev, ki jih moderna znanost priznava. Glede na skušnje, ki so si jih pridobili Francozi in Švedi, je treba za naše razmere sestaviti organizacijski načrt za zdravljenje raka. Misel na kreiranje velikega teoretsko-prakitieneg.a instituta smo morali opustiti. Druga ideja, da bi se pn nas ustanovila ali samostojna bolnica za bolne na raku, ali da bi se v okviru ene zmecl obstoječih bolnic ustvaril poseben "■chlelek, ima mnogo več realnih možnosti. Toda po daljšem pretehtavanju in računanju s danimi razmerami se nam zdi najlažje izvedljiva in najbrž najbolj uspešna misel, da se osnuje v enem že obstoječih zavodov ali oddelkov poseben oddelek, ki bi prevzel naloge zdravljenja raka z onimi sredstvi in metodami, ki ne morejo biti za vsak s-pecialni oddelek posebej nabavljeni. Novemu oddelku bi pripadla samo naloga vršiti one zdravilne metode, ki se po posameznih oddelkih ne morejo opravljati. Med te metode spada predvsem zdravljenje z radijem in deloma tudi zdravljenje z Rontgenovimi žar-ki■ - . Kakor hitro se izvrši načrt ra dvigmje-Tiie žerske bolnice v LjubLjani za eno nadstropje, ki je v osnutkih že izdelan in za katerega je že predviden kredit, bi imel novi oddelek dovolj prostora v zapadnem, pritličnem traktu. Tvoril bi sestavni del -ženske bolnice pod njeno u>t>ravo. Za vodjo bi se nastavil ginekološko in rad-io-terapevtsko izobražen asistent ali prima-rij, ki bi v ginekoloških porodniških vprašanjih. kakor tudi v upravnem poslovanju bil podrejen šefu ženske bokrce. Za terapijo v dermatologih, kirurških in_ internih in drugih rakovih obolenj naj je samostojen v toliko, da se poprej kon-zi Farno (ustmeno in pismeno) dogovori s šefom dotičnega oddelka, s katerega prihaja bolnik za radijsko ali rontgensko obsevanje. V kirurških, internih in drugih primerih b: novi oddelek lahko klical k konziliju šefe dotičnih oddelkov po ravnateljstvu ženske bolnice, pod istimi pogoji, kakor se 4o sedaj vrši. Vodja bi vodil ambulan-co za vse rakove bolnice s točnim popisom bolezni. One kirurške, interne ali druge bo'nike, potrebne specialne terapije. bi lahko sprejemal v bolnico v za to d i loč ene sobe, a dogovorno s šefom do-t.čne stroke in po določilih, veljavnih za bolnico. Sprejemal bi lahko tudi moške bolnike. Evidenco in kontrolo lečenih bolnikov vrši vodja sporazumno in konzili-nrno s šefi specialnih oddelkov. Statistiko raka in propagando vodi »Društvo za proučavanje in zatiranje raka«, ki se mu v ta namen odstopijo potrebni prostori v boViici za ženske bolezni. Koliko ljudi oboli letno v naši banovini na raku? Do danes nimamo še popolnoma jasnega upogleda v razsežnost teh obolenj, ker je naše zdravljenje pomanj- V slučaju zastrupljenja, povzročenega po zastrupljenju pokvarjenih jedil kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opi-ju, kokainu je uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem staropreiz-kušena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratno zapeko, temveč da učinkuje tudi kot specifično protisred-stv»>. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. kljivo in ker zato tudi nimamo centra, kjer bi se taki primeri zbirali in zdravili. Zato moremo ceniti število letnih obolenj le aproksimativno ali pa vzeti za podlago statistike tujih držav, kjer je ta evidenca do potankosti že več let izdelana. Po mednarodnih statistikah pride na 1 milijon prebivalstva približno 800 obolenj na raku. Ako računamo povprečno bivanje v bolnici 10 dni, potrebujemo za teh 800 obolenj 20 postelj. Zaenkrat se pa razdeli dotok teh obolenj v dravski banovini na vse bolnice in jih odpade na ljubljansko bolnico približno polovica. Zato bi potrebovali že danes za ves rakasti material v ljubljanski bolnici 12 do 15 postelj, odnosno za žensko bolnico 6 do 8. Ako bi se pa zdravljenje izpopolnilo in bi mogla ljubljanska bolnica nuditi res vse moderne pripomočke za zdravljenje, bi se pa koncentriral v najkrajšem času ves material iz banovine v Ljubljani in bi bilo za to potrebnih 30 postelj. Samo ženska bolnica ima letno okrog 100 primerov raka na maternici. Za vsak primer je potrebno trikratno obsevanje z 120 do 140 mgr radija. Moramo pa tudi računati s kakimi 150 primeri kirurgi onega raka in raka na koži. pri katerem se tudi zelo uspešno rabi radij. Iz teh razlogov je potrebna nabava 300 mgr. radija. Vsa ta količina bi bila primerno razdeljena v igle, ploščice in cevke, ki omogočujejo vsestransko praktično uporabo in aplikacijo pri vseh vrstah car-cinoma. Ta količina radija stane danes z nakupom vseh potrebnih pripomočkov do 1,200.000 Din. Z njo bi se moglo izvesti letno najmanj 1000 obsevanj. Ako računa- mo za eno obsevanje 300 Din, je to letnih 300.000 Din. Vzemimo od teh 10(A> obsevanj 20 odst. polno plačujočih, 60 odstotkov članov raznih blagajn in 20 odstotkov ubožnih ter računajmo za člane bolniških blagajn polovično ceno, znaša letni donos 150.000 Din. Obresti kapitala 1.200.000 Din po 8 odst bi znašale 96.000 Din, ostalo bi torej okrog 50.000 Din letno za amortizacijo kapitala, ki bi se v 18 do 20 letih popolnoma izplačal. Ustanovitev radiološkega instituta bi bila tudi velikega pomena za Ljubljano v kulturnem kakor tudi v materijalnem pogledu. Z novo pridobitvijo bi se zelo dvignil ugled našega univerzitetnega mesta. Vsako leto romajo množice Slovencev v tujino iskat zdravja proti raku. V žepih nosijo težko prislužene ali izposojene novce in tujina zna izrabiti priliko. Letno bi prišlo okoli 400 bolnikov v Ljubljano, ki ostanejo tu najmanj .po 14 dni po hotelih, privatno ali v bolnicah. Ob dnevnem potrošku po 100 Din bi znašal dotok denarja na leto nad pol milijona. Pozabiti pa ne smemo, da ostanejo tudi na raku bolni Ljubljančani samo doma in ne bodo nosili denarja iz Ljubljane, ampak ga obdržali lepo zase. Doka žimo svetu, da ne znamo vzgojiti samo Poljšakov, ampak, da imamo tudi višje cilje in da nočemo zaostati za drugim kulturnim svetom, predvsem ne v so-ci jalnih . napravah, čeprav materij dno ne moremo korakati z drugimi bogatimi narodi. Pokažmo, da nam je zdravje rojakov tem bolj pri srcu, či.m manjši smo in čimbolj kot narod krvavimo na dveh velikih ranah, pokažimo, da imamo trdno voljo boriti se ravno zaradi tega za vsako dragoceno živi jen ;e brata, boriti se z vsemi sredstvi, ki jih da veda na razpolago. Novi člani banovinskega sveta Liubliana, 7. decembra. Z odlokom notranjega ministra z dne 27. novembra III. br. 65688 so postavljeni ia člane banovinskega sveta: K r u 1 e j Ernest, župan, posestnik in obrtnik v Sevnici ob Savi, za srez brežiški, Piki Fran, posestnik in gostilničar v Gotovljah, za srez celjski. Lovšin Evgen, ravnatelj v Ljubljani, za srez črnomeljski, G o r i č a r Matija, župan, posestnik in gostilničar v Mozirju, za srez gorniegrai-ski, Vode Ferdo. gostilničar in posestnik v Kaplii vasi, za srez kamniški, Ep pa c h Josip, župnik in duhovni svetnik v Stari cerkvi pri Kočevju, za srez kočevski, B i r o 11 a Gvidon, industrijalec, akademski slikar in posestnik v Zagorju, za srez litijski, R e m ž g a r Ivan, posestnik in gostilničar v Žirovnici, za srez logaški. Skuhala Franc, posestnik in župan v Križevcih, za srez ljutomerski. Dr. Lipold Franjo, mestni podnačel-nik in odvetnik v Mariboru, za Maribor -mesto. Dr. Bratkovič Alojzij, odvetnik in župan v Slovenjgradcu za srez slovenj-graški, Jereb Rado, župan in notar v Konjicah, za srez konjiški, Šolar Franc, posestnik in gostilničar v Zlatoličiu, za srez ptujski, Janžekovič Ivan ml., posestnik v Ko-šakih, za srez Maribor - levi breg v Mariboru, G o r n j a k Vinko, ekonom v Slovenski Bistrici, za srez Maribor - desni breg v Mariboru, B o n a 5 Ivan, tovarnar in industrijalec v Ljubljani, za mesto Ljubljana, Bajuk Martin, posestnik m ekonom v Božakovem, za srez metliški, in Zupančič Josip, posestnik in župan v Trebnittri, za srez novomeški Obenem so z istim dekretom razrešeni funkcije članov banovinskega sveta dravske banovine: Lipe j Franc, posestnik in veletrgovec v Breiicah, za srez brežiški, M i h e I č i č Alojzij, posestnik in trgovec iz Brega pri Celju, za srez celjski, N e m a n i č Josip, posestnik iz Želebe-ja, za srez črnomeliski. S t e b 1 o v n i k Martin, posestnik v Šmartnem ob Paki, za srez gornjegrajski, Štrcin Ivan, posestnik v Kapijivasi, za srez kamniški, Ramovš Jakob, župnik v Velikih Laščah. za srez kočevski, L e b i n g e r Hinko, trgovec v Litiji, za srez litijski, Oblak Gabrijel, posestnik v Dolnjem Logatcu, za srez logaški, f R a j h Jakob, posestnik iz Ljutomera, za srez ljutomerski, Dr. J u v a n Alojzij, odvetnik in mestni načelnik v Mariboru, za mesto Maribor, • Cižek Anton, posestnik v Žičali, za srez slovenjgraški, Košir Anton, posestnik v Žicah, za srez konjiški, Veršič Ivan, posestnik pri Sv. Marku na Dravskem polju, za srez ptujski in Šerbinek Ivan, posestnik iz Vrtič, za srez Maribor - levi breg . Otvoritev nove kamniške pošte Kamnik, 7. decembra. V nedeljo smo otvoriM in blagoslovili novo poštno poslopje na Grabnu. Prejšnji poštni lokali so bili sicer v sredini mesta, niso pa odgovarjali več potrebam prometa, da o higijenskih razmerah sploh ne govorimo. Ponovno smo v naših listih poudarjali nujno potrebo po novih poštnih prostorih, vse dotlej, da je prišlo do odpovedi lokalov in da se je dr. Vende-lin Megler odločil, da bo zidal za pošto novo stavbo, ki jo je pošta vzela v najem. V nedeljo ob 11. se je zbralo v novih prostorih mnogo odličnih gostov. Zastopano je bilo županstvo, sresko načelstvo, direkcija pošte, mestno poveljstvo, društva in korporacije. Dekan Kihar je pred blagoslovom spregovoril lepe priložnostne besede. Po blagoslovu je g. dr. Megler povabi! vse navzoče k zakuski, na kateri se je upravnik pošte g. Eržen zahvalil predvsem graditelju in. prečita! pozu^vna pisma. Župan g. Kratnar je izra,zil veselje nad novo zgradbo, ki je bila že davno potrebna. Kot hišni gospodar je dr. Megler prisrčno pozdravil vse povabljence in želel osobju obilo sreče v novih lokalih. V prijetnem razgovoru je vsa družba ostala do 1. ure in si ogledovala prostore, ki so lepi, svetli in praktično urejeni. Prostor za občinstvo je dovollj velik, na desni strani je soba za pisemsko po- što, buzojav, telefon in paketno pošto, na levi pa blagajna. Prostorno sobo imajo pismonoše in upravnik. Poštna direkcija je opremila lokale s čisto novim pohištvom, telefonski aparat bo za 50 naročnikov. Osobje je z novimi prostori in opravo prav zadovoljno, treba pa bo stalež povišati za 2 pismonoši in enega uradnika, kajti v pisemskem oddelku ena sama uradnica ne bo mogla upravljati telefona, brzojava in pisemske pošte. Poštna direkcija bo gotovo storila vse, kar je še potrebno. Sestre Vide poslednja pot Slovenjgradec, 7. decembra. V ponosni sokolski dvorani Je čakala mrtva sestra Vida, da nastopi svojo zadnjo pot. Vsa je bila odeta s poznimi jesenskimi rožami, ki so žalostno sklanjale svoje glavice nad 6trtim življenjem. Trumoma so prihajale množice po slovo — kopičili so se venci in cvetke, neme priče one velike ljubezni, ki sega tudi preko groba. Napočila je ura slovesa za vedno. V vzne-šenih besedah se je posftovil od mrtve sestre načelnice brat starosta, turobno 60 za-grmeli akordi žalostinke, lei so privabili eolze v vse oči. Tatn izza bele Urške gore so pnsijali zadnj: sončki žarki, kakor da b! hoteli še enkrat ogreti Vidino zlato sestrsko srce. Nepregledna procesija 6e je vila po mestnih ulicah tja do hladnega groba. Še enkrat so se utrnile neštete solze iz očes, še enkrat so vzfcipc.e žalostinke pioti nebu. Črna zemlja j-3 zagrnila nriado mater, v mraku so zaplapolale na sveži gomili zadnje lučke, plaho so se stiskale zadnje jesenske cvetke, a daloč za sivo Peco je žalostno zamigljala večernina. Z neizmerno t-ugo smo 6c poslavljaj od draga pokojni-ce. Zdravo. Ti, a nepozabna! Tiha sd 6edaj naša sokolska srca, a še tišja naša sestra Vida v prezgodaj.:™ grobu. Uganka umora v Jablovcih še ni pojasnjena Ptuj, 7. decembra. Kakor smo poročali, je bila pred kratkim aretirana tudi Marija Klanečkova, svakinja že aretiranega Janeza Dreven-ška, ker je bila tudi osumljena sodelovanja pri umoru. Ta sum je bil upravičen, tem bolj, ker so orožniki Marijo Klaneč-kovo zasledili z okrvavljeno bluzo in predpasnikom. Rokavi bluze so bili okrvavljeni od ramena do lakta. Pri aretaciji je izpovedala, da jo je Janez Drevenšek silil, naj sveti njemu in pa Šmigocu z lučjo, da sta mrtveca lahko zanesla pod kolarnico. Zaradi okrvavljene bluze in predpasnika pa pravi, da ji je tekla kri iz nosa, kar da pri njej ni nič novega. Sploh prihajajo vsi trije aretiranci vedno bolj v protislovja. Gotovo se jim pa bo jezik v zaporih razvozlal, da bodo izdali onega, ki je prav za prav odsekal pokojnemu nos in lice. Ob aretaciji je Jane« Drevenšek pripomnil nasproti orožnikom: če njega zapro, morajo capreti tudi Micko (Klanečkovo), potem bo prav. Klanečkova pa je orožnikom izjavila, da je Janez Drevenšek, ko je stal z njo v veži, videl, kako se je šmigoc od udarca zgrudil na tla, pa je le malomarno pripomnil, da to ni mič in da se le naj malo zrukata. Vse kaže, da je moral obstojati dogovor, ker so ob spopadu med pokojnim Drevenškom in šmi goc e m ostali vsi tako hladnokrvni, zdaj pa hočejo valiti krivdo drug na drugega. Vlom v studeniško cerkev pojasnjen Poljčane, 7. decembra V soboto dopoldne so Poljčančani z radovednostjo opazovali nenavaden dogodek. Skozi vas so vedli orožniki vklenjenega moškega srednjih let. Poleg orožnikov pa je stopalo še nekaj gospodov, Vklenjeni je bil vlomilec knjigovez 301et-mi Ivan Maigerl iz Maribora, spremljajoča VABIMO VAS, oblecite se pri nas! Po svojem okusu si Izberite oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Trenchcoate, suknje, obleke, perilo L dr. A. Presker Ljubliana, Sv. Petra c. 14 »Ljubljanski Hamlet« Pad tem naslovom (»Der Hamlet von Laiibach«) je v znani Ullsteinovi založbi v Berlinu ravnokar izšel roman, ki ga jena pisal Franz Xaver Kappus. Roman bo gotovo zanimal tudi naše ljudi, saj opisuje življenje slovenskega in bivšega ljubljanskega igralca, ki ga usoda zanese na velik dramski oder v Berlin. Zanima nas nadalje roman tudi zato, ker nam avtor slika dva mlada ljubljanska umetnika sredi ve-Ikomestnega vrenja, navdušeno opisuje njune zmožnosti in njun tragični konec. Ta dva mlada slovenska umetnika se imenujeta v romanu Ivan Stojan (s psevdonimom Georg Keragin), dramski igralec, in plesalka Marica Gruičeva. Kratka vsebina romana je naslednja: Pisatelj Milvius izroči berlinskemu odru svojo novo dramo, v kateri bo igral glavno vlogo slavni Oso v. Istočasno pobegne Milviusova žena z Osovom v St Moritz. AUlvhis sn-je maščevanje nad igralcem. Napiše novo igro »Boj za Klariso«. v kateri naj bi zopet nastopal Osov. Njegov soigralec ga mora v zadnji sceni zboksati do smrti. Troba bo najti za to ulogo pravega igralca. Tn zdaj nastopa naš »ljubljanski Hamlet«. Miloius je dobil slučajno v roke od-rezek iz lista »Agram°r Tagblatt«, ki je poročal: »Še vedno nam je v spominu slučaj, ki je vzbudil v Ljubljani toliko razburjenja. Med predstavo je na tamkajšnjem Mestnem gledališču igralec Ivan Stojan. ki je tisti večer igTal Hamleta, s ponovnimi sunki svojega rapirja do smrti zabodel tovariša, ki je igral kralja. Spr-vega je prevladovalo mnenje, da je to storil iz privatnega maščevanja, pozneje pa so prišli odlični psiibijatri do popolnoma drugega prepričanja. Posebno je poudarjal profesor zagrebške univerze dr. Knez, da je stori! Ivan Stojan to dejanje v napeti umetniški ekstazi, ki se često pojavlja pri psihopatičnih indiividnih. Radi svoje bolne razdražljivosti preidejo taki nesrečniki, kadar so na odru, v neko opojno zameglenost in smatrajo svoje vloge in vse, kar se godi okrog njih, za čisto resnično. Tako je bilo tudi z Ivanom Sto-janom, ki je — gotovo se še spominjate — pred nedavnim časom brez sledu izginil z naše psihiatrične klinike. Zato je tem bolj obžalovanja vredno, da niso poizvedovanja v gotovi smeri, kakor smo že poročali, privedla do nobenega gotovega zaključka. Ivan Stojan, ki je bil v navadnem življenju navidezno popolnoma normalen, je krenil na svojem begu najbrže ...« Tu je končalo odrezano poročilo lista, ki ga je imel Milvius, ker je prinašati tudi kritike njegovih uprizorjenih del v Jugoslaviji. Ko je mislil na maščevanje, mu ta ljubljanski igralec in njegova usoda nista šla iz spomina. Začelo se mu je svitati... Nekoč je moral nekje v Burgenlandu- z letalom zasilno pristati in je v nekem podeželskem kraju gledal Strindbergovega »Očeta«, ki ga >e igraila skromna potujoča igralska družina. Samo za enega igralca se je nehote zanimal. Bil je to mlad mož, širok čez rame. Igral je ritmojstra. Izgovarjava mu je bik tuja in trda, toda kako je kljub temu živel v svoji vlogi, kako pristna strast je plamtela iz njegovih ornih, ognjevitih oči! Kako mehak glas, prožen po vo- lji, zraven pa še pravilen obraz in krasna rast — od kje. za Boga, je prijadral ta človek in kakšna usoda ga je zanesla na ta klaverni oder? Med odmorom je pogledal Milvius na gledališki lepak, ki je bi! pisan s črnilom in je s težavo prečital: Georg Keragin. Ime ni nič izdalo, pa če si ga naglasa! na prvem, drugem ali tretjem zlogu. In vendar je skrivalo v sebi neko tajnost — ali pa si je to Milvius samo domišljeval, ker je tako rad povsod iskal kaj izvanrednega. Po predstavi sta se seznanila. »Dovolite, da vam čestitam. Sijajno ste igrali! Ritmojster je gotovo vaša najboljša uloga?« »Strindberga igram sploh rad.« »Tem« se čudim pri vaši mladosti. Po moiem imate nekaj nad dvajset let.« »Starost ne odloča.« »Kaj pa odloča, mislite?« »Igralec, ki misli, da je za kako vlogo premlad ali prestar, ni zame nikak igralec.« »Nekaj velikega ste pravkar povedali.« »In vendar nekaj, kar mora biti pravemu umetniku popolnoma jasno.« Razgovor se je nadaljeval in končno je dramatik povabil Keragina na svoj dom, če bi ga kdaj zaneslo v Berlin. » Marica Grnič in teta Zofka sta v Ljubljani medtem samotarili. O Ivanu Stojami ni bilo nobenega sledu. Marica ga sicer ni pozabila, vendar je hodila plesat v hotel »Union«, kjer se je vrtela, kakor je želel njen »Eintanzer Bahovec«. Kmalu sta bila angažirana v dunajskem Pratru, kier jo je našel neikš baron, jo odpeljal v Berlin in jo angažiral tam kot prvo plesalko v »plesni palači«. Marica je napredovala in postala velika dama. Georg Keragin je prišel v Berlin, kjer ga je pisatelj Milvius podpiral. Učil se je nemške odrske izgovarjave in boksanja. Kmalu je imel take uspehe, da so ga zavidali igralci in športniki. Pred premiero Milvius o ve drame »Boj za Klariso« je sedel Georg Keragin v garderobi in sanjal o bodoči slavi. Na vse je pozabil: »Ni več zame mesta, ki se imenuje Ljubljana ...« Avtor pa je slutil nekaj groznega: Oso-va bo Keragin na odru usmrtil To se ne sme zgoditi. Že zato ne, ker se mu smili žena, ki zdaj srečno živi z Osovom in zato ne, ker bo to konec tudii Keragina, pol nega najlepših nad za bodočnost Zbegani Milvius zakriči tik pred predstavo Ke-iraginu: »Ne smete igrati, vi ne smete igrati! Vi ne! Sfpomnite se na Hamleta v 'Ljubljani.« Keragin *= Ivan Stojam, zbesni, pograbi avtorja in ga trešči ob steno... * Takšna je torej kratka vsebina tega gledališkega romana, ki ga bo z zanimanjem prečital marsikak Slovenec. Oba Slovenca v njem, Marica in Ivan, sta opisana simpatično in z veliko ljubeznijo, vendar pa se. kakor omenjeno, roman dogaja večinoma v Berlinu. Zanimiva pa bo knjiga zlasti za one, ki poznajo nekdanje razmere na slovenskem odru in med slovenskimi igralci. Tem bo vzbudil marsikak spomin na ljudi, ki so kakor Keragin sanjarili o velikem svetu in se kakor on s trudom učili tuje odrske izgovarjave. Danes premiera VELIKE ROBERT STOLZOVE operete LJ U BAVNI REGIMENT Opereta z najslajšimi šlagerji in očarljivo muziko najpopularnejšega komponista ROBERTA STOLZA Sestra namestu brata 3 leta v kadetnici r Dunajskem Novem mestu! Dolly Haas — Gustav Frohlich — Tibor v. Halmay Film, ki bo zasenčil slavo nepozabne operete »Dvoje src v % taktu«. Predstave ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer. Danes predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. Telefon 2124. Elitni kino Matica gospoda pa državni tožilec in preiskovalni sodnik. Pred nekaj meseci, namreč v noči od 8. na 9. junija, je bilo vlomljeno v samostan Sirudemice skozi okno in je vlomilec odnesel izpred glavnega oltarja monštran-co in dva ciborija. lz stranskega oltarja pa so iz rakve mučenika Fidelista izginili njegova zlata krona in trije zlati prstani. Naš komandir g. Šebenik je imel na sumu tedaj baš Magerla, vendar se mu takrat vlom ni mogel dokazati. Magerl je bil 8. avgusta zaradi raznih večjih vlom-nih tatvin, izvršenih ob vznožju Pohorja, obsojen na 8 let ječe. Pred dnevi pa je pred preiskovalnim sodnikom iz nekega posebnega namena priznal tudi vlomno tatvino v samostansko cerkev v Studeni-cah. Povedal je, da je vse ukradene predmete že prodal, le monštranco jc v noči na begu zakopal v zemljo. V soboto je omenjena komisija, ki jo je vodil kaznjenec, v bližini proge nedaleč od kolodvora Slovenske Bistrice naiš.a po dveurnem iskanju monštranco, ki je bila izročena, seveda vsa pokvarjena, nazaj v samostan. Cerkev, ki je po Magerlu oškodovana za 8000 Din, gotovo škode nikdar ne bo dobila povrnjene, vendar pa je naše ljudstvo pomirjeno, ker se je našel storilec, ki je bil spet izročen nazaj za zapahe mariborske ječe, kjer bo še za to s\*je dejanje prejel posebej zasluženo1 plačilo. Iz življenja v Beli Krajini Metlika, 7. decembra. V proslavo državnega praznika uedinjenja je naš Sokol priredil 2S. in 29. novembra Bevkovo dramo: Kajn. Pred predstavo je društveni prosvetar br. Zalar imel prigodni nagovor, v katere-m se je spomnil tudi onih, ki žal niso deležnii naše svobode. Njim je namenjena predstava te drame, ki je zajeta iz življenja in trpljenja najzavednejših in najboljših bratov. Naši igralci so si dali veliko truda. Videli smo celo odlične kreacije posameznih vlog. Tudi tempo igre je odgovarjal in smo s predvajanjem drame bili prav zadovoljni. Pohvale vredno je, da nasta-pajo tudi mlajši domači mladeniči in dekleta. Udeležba je bila pri obeh predstavah prav častna in gledalska publika prav dostojna. Na sam narodni praznik se je svečane službe božje udeležilo Sokolstvo, gasilci, vse državno uradništvo in šolska mladina. Šola je imela posebej svojo proslavo s slavnostnim govorom g. učitelja Zajca, deklamacijami in petjem. Popoldne je pa šola priredila mladinsko igrico »Desetn:k in sirotica« in zvečer jo je ponpvila za odrasle. Mesto je bilo vse v zastavah, delo je povsod počivalo. Ker je bila Bela Krajina po suši hudo prizadeta in čuti zlasti pomanjkanje prehrane za živino, se vrši povsod zbiralna akcija Rdečega križa. Že pred tremi tedni je lokalni odbor RK prejel vagon živeža iz Stare Loke in ga razdelil. Občina R i-datoviči je pravtako prejela od RK iz \'i-rovitice vagon koruze. Naši kmetje so v velikih skrbeh, kako bodo prehranili živino čez zimo. Zato pričakujejo največje pomoči v krmi. Nedavno smo čitali, da so uvrščeni tudi srezi Metlika, Črnomelj ;n Novo mesto med pasivne kraje, kar je bilo neobhodno potrebno. Medtem pa smo bili obveščeni, da ta uvrstitev ni še stopila v veljavo. Zlasti bi to bilo sedaj potrebno za breziptlačni prevoz po RK zbranega živeža za ljudi in živino. Pričakujemo takojšnje rešitve. Za sreskega veterinarskega referenta v Metliki je postavljen g. Lenart Martin, dosedaj v StrumicL Za šolskega referenta ie bil postavljen g. Barle Konrad, tukajšnji šolski upravitelj, ki se je pa iz zdravstvenih razlogov zahvalil, a je skrajni čas, da dobimo referenta. Novi zakoni Pobiranje gostaščine podaljšano Beograd, 7. decembra. A A. Nj. Vel. fcralg je na predlog finančnega ministra in po zaslišanju predsednika ministrskega »veta predpisal in proglasil zakon o izpremembi eL 29 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih. CL 1. Odredba zadnjega odstavka čl. 29 zakona o izpremembah ln dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 18. maja 1930 T kolikor se nanaša na »najemninski fi-iir« se izkpremeoi in se glasi: »odredba ČL 6. o najemnem filtru pa velja od 1. januarja 1933«. Cl. 2. Ta zakon dobi obvezno moč na dan razglasitve v »Službenih Novinah« In tedaj izgubi veljavo zakon o izpremembkčl. 29 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 30. de-eembra 1930. Nove državne ceste Beograd, 7. decembra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog gradbenega ministra s soglasjem predsednika minstrskega sveta predpisal in proglasil zakon v dopolnitvi eakona o državnih cfstah z dne 8. maja 19(29 L § 1. Po točki 50 § 5 zakona o državnih eestah sledita tile dve točki: Točka 51: Naklo—Tržič—Ljubelj—avstrijska meja. Točka 52: Škofljica—Turjak—Velike ILašSe_Ribnica—.Kočevje—Livold—Delnice. § 2. Ta zakon stopi v veljavo dn dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Sfož-feenlh Novinah«. Carinske olajšave Beograd, 7. dec. AA. Nj. Vel. kralj je t» predlog finančnega ministra in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal mi proglasil zakon o izpremembi opombe za št. 24 uvozne tarife zakonskega predloga o splošni carinski tarifi. Čl. 1. Opomba za št 24 uvozne tarife estonskega predloga o splošni carinski tarifi se izprememj ia se glasi: »Opomba. Plodova, ki bi ee uporabljali za izdelovanje olja v tehnične svrhe, so prosti carine pod pogoji, ki jih predpiše finančni minister v sporazumu % ministrom za trgovino in industrijo.« 01. 2. Ta zaikon stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinaih«. Razveljavljenje pogodb z državo Beograd, 7. dec. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog finančnega ministra in po zaslišanju predsednika min. sveta predpisal in proglasil zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o državnem računovodstvu. ČL 1. V čl. 84 se in a koncu doda nov odstavek, ki se glasi: Država ima pravico, da zahteva razve-Ijevljenje alj izpremembo pogodb svojo korist, kadar je v izvrševanju pogodb nastala razlika med dogovorjenimi in tržnima cenami prekorači 10 odst. Zahtevo po tej izpremembi postavi v imenu države resorni minister, sklep o izpremembi pa izda ministrski svet. Čc drugi pogodbenik ne pristane na to izpremembo, se pogodba Tazveljavi m prestanejo nadaljne pogodbene Obveznosti in pravice. ČL 2. Ta zakon stopi v veljavo in ^obi obvezno moč, kadar se razglasi v »Službenih novinah«. Ureditev prometa s filmi Beograd, 7. dec. AA. Nj. Vel. kralj je m predlog predsednika ministr kega sveta ia ministra za notranje zadeve predpisal m proglasil zakon o ureditvi prometa s filmi. Podjetja, ki se pečajo z uvažanjem ali K izdelovanjem filmov, s prodajo in z iz-posojevanjem, morajo imeti potrebno dovoljenje (koncesijo) po določbah obrtn a zakona. Koncesije izdaja minister za trgovino in industrijo v soglasju z ministr — za notranje zadeve in po zaslišanju filmske centrale. Mesec dni po uvelja-ljenju tega zakona mora bita ustanovljena državna filmska centrala. Podrejena bo notranjemu ministrstvu. Filmsko centralo tvo-rij šef centralnega presbiroja pa' pred-sedm&štvu ministrskega sveta kot predsednik in po en zastopnik ministrstva za notranje zadeve, prosvetnega ministrstva, ministrstva za trgovino in industrijo in ministrstva za socijalno politiko in narodiro zdravje, zatem predsednik udruženja lastnikov kinematografov in predsednik saveza izdelovalcev filmov v naši državi. Zastopnike ministrstev imenujejo dotieni ministri iz uradniških vrst ali pa iz krogov kulturnih delavcev. Naioga državne filmske centrale je: 1. da ureja in nadzira uvoz, proizvajanje in promet s filmi; 2. da pospešuje in izpoopktjraje domačo filmsko proizvodnjo; 3. da podpira vzgojno in kulturno propagando 6 filmom. Sredstva držatne filmske centra&e soc 1. dohodki po tem zakonu, 2. dohodki denarnih kazini po tem zakonu, 3. krediti po državnem proračunu. Za dohodke 1. in 2. točke bo pri Drž. hipotekami banki ©tvorjen tekoči račun. S tem računom bo razpolagala državna filmska centrala v svoje evrhe. Podrobne odredbe o organizaci ja in de-ln državne filmske centrale, o nagradah na njene člane in uslužbence im o potrošnji njenih sredstev bo predpisal notranji minister. Vse filme, namenjene prometu, je treba prijaviti državni filmski centrali. Ta bo te filme izročala cenzuri m jih nato psačala lastnikom, Za vsakih tisoč metrov uvoženega zabavnega filma do konca L 1932 mora uvoznik nabaviti ali producirati in izročiti v promet najmanj 70 m lastnega filma, po tem času pa najmanj 150 m in sicer za uvožene neme filme predpisano dolžino nemega filma, za uvožene zvočne filme pa predpisano dolžino zvočnega filma. Uvozniki, ki izjavijo, da teh pogojev ne morejo izpolniti, morajo za vsak meter domačega filma, ki bi ga morali nabaviti ali producirati, plačati v korist državne filmske centrale po 50 Din za neme in po 100 Din za zvočne filme Kinematografi morajo pred vsako predstavo predvajati kulturne filme z dolžino najmanj 10% od vsega programa predstave. Polovica teh kulturnih filmov mora biti izgotovljena doma. Kulturni so filmi s poučno ali znastveno. prosvetno, gospodarsko, zdravstveno, socialno, državljansko ali nacijonalno smerjo. Semkaj spadajo tudi poučni dnevniki o aktualnih dogodkih. Kdor prekrši ta zakon, se bo kaznoval z denarno kaznijo od 5000 do 20.000 Din v korist državne filmske centrale. Kazni bodo izrekale splošne upravne oblasti prve stopnje. Ta zakon stopi v veljavo z razglasitvijo v »Službenih novinah«. Obrtna dovoljenja se bodo izdaja v treh mesecih po razglasitvi. Prav tako stopijo v tem roku v veljavo tud;. določbe o obveznem predvajanju kulturnih filmov in o plačevanju pristojbine po tem zakonu. Monopolska uprava — Beograd, 7. decembra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog finančnega ministra s {soglasjem predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o državnih monopolih. Po tem zakonu pripada monopolska pravica samo državi. Zakon se nanaša na državne monopole o tobaku, cigaretnem papirju, vžigalicah, umetnih vžigalnikih, petroleju in soli. Upravo nad monopoli ima samostojna uprava državnih monopolov kraljevine Jugoslavije. Uprava monopolov je samostojna ustanova pod nadzorstvom finančnega ministra. Ustrojstvo in pristojnost monopole k e uprave bo predpisana po uredbi o samostojni upravi državnih monopolov, po določbah tega zakona, zakona o konverziji državnih dolgov z dne 8. julija 1895 in po določbah kasnejših zakonov o državnih posojilih, za katere je bilo treba založiti dohodke državnih monopolov. Glavnico uprave monopolov tvorijo nepremičnine in inventar monopolske uprave, obrtno glavnico pa tvori druga imovina (gotovina, potrošnji materijal, sirovine, polu izdelki, blago in terjatve). Osnovna glavnica se posveča z investicijami iz državnega proračuna, iz presežkov monopolskih dohodkov ali iz posojil, zmanjša pa se z letnimi rednimi odpisi zaradi znižam ja vrednosti z redno uporabo oziroma z izredniim odpisi zaradi elementarnih poškodb in izpremenjenih gospodarskih ali, produkcijskih razmer. Obrtna glavnica je namenjena nabavi potrošnega materijala, sirovin, polizdelkov in izgotovljenega blaga, za predujme izdelovalcem monopolskih predmetov za napla-čila za tobačne izdelke in za druge monopolne predmete, za zakupnike veleprodaje, za prodajalce na drobno in za preprodajalce v inozemstvu in za udeležbo v privatnih podjetjih, ki izdelujejo ali predelujejo predmete, potrebne monopoiski upravL Obrtna glavnica se izpreminja po potrebah in obsegu poslovanja. Ta glavnica se lahko poviša iz državnega proračuna ali s presežki monopolskih dohodkov ali s posojili, zmanjša pa se z odplačili državi. Monopolska uprava ustanovi tele fonde: 1. fond po al. 13 zakona o konverziji državnih dolgov z dne 8. julija 1895; v 2. fond za odplačilo glavnice po čl. 9 pogodbe o 6 in 14% momopolskega posojila z dne 22. novembra 1928; 3. fond za zavarovanje proti požaru in drugi škodi V ta fond spada iz budžetnih kreditov letno 2 pro milile od vrednosti inventarja in nepremičnin, izvzeta je vrednost zemljišč, sirovin, polizdelkov in izgotovljenega blaga. Prispevki v ta fond se vlagajo do zneska 100 milijonov Din; 4.) fond za pobijanje monopolskih preikr-šitev. Semkaj spadajo: a) a) denarne kazni za monopolske prekrši t ve po odbitku kazenskih in drugih stroškov, b) zneski iz prodaje zaplenjenih monopolskih predmetov, v kolikor je ta prodaja po zakonu predvidena in možna, c) zneski iz prodaje drugih zaplenjenih predmetov, d) kazni zakupnikov prodaje na debelo, če kršijo pogodbe ali jih ne izvršujejo, e) zneski iz državnega proračuna alj po posebnih zakonih. 5.) fond za tobačne sušilnice, kamor spadajo razlike med stvarnimi izdatki za odkup tobaka in zneski, dobljenimi od sa-dilcev tobaka po tem zakonu. Ta fond je namenjen za brezobrestna pesojila sadil-cem tobaka za gradnjo sušilnic. 6.) novi fondi, ki se ustanove po potrebi z dovoljenjem finančnega ministra na predlog monopolske uprave. Gotovino fonda po SL 13 zakona o konverziji državnih dolgov z dne 8. julija 1895 je treba naložiti pri Narodni banki, gotovino drugih fondov pa pri Drž. hipotekami banki zaradi obrestovanja ali pa naj se uporabi za nakutp državnih ali od države zajamčenih vrednostnih papirjev. Iz fonda za pobijanje monopolskih prestopkov bo monopolska uprava krila izdatke za organizacijo in vzdržavanje iz-vestiiteljske službe za pobijanje monopolskih prestopkov, zatem bo krila izdatke za prevedbo krivcev in bo izdajala nagrade osebam, ki bodo naznanile ali omogočile, da oblasti primejo kršitelje. Podrobna navodila za izdatke iz tega fonda predpiše finančno ministrstvo na predlog mo-nonolske uiprave. Za sklepe o izdatkih iz tega fonda ni potrebno predhodno soglasje glavne kontrole. Kjer je v tem zakonu predpisano, da je treba za neki monopoiski predmet plačati monopolsko takso in da je za te predmete določena prodajna cena, predpiše njeno višino finančni minister na predlog monopolske uprave. Cenejša ali dražja prodaja monopolskih predmetov od določene prodajne cene je prepovedana. Od mnopolskih predmetov se ne plačuje nobene državne ali samoupravne dajatve. Prav tako ne plača prodajalec na drobno neposrednih davkov, samoupravnih doklad ali drugih državnih in samoupravnih taks in dajatev od dohodkov, ki jiih ima od nadrobne prodaje monopolnih predmetov z določeno ceno. Prav tako so oproščene državnih in samoupravnih taks tablice za nadrobno prodajo v Azdanju monopolske uprave. Oprostitev poštnih taks Beograd, 7. decembra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog prometnega ministra in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izpremembi zakona o pošti, brzojavu in telefonu z dne 16. julija 1931. Čl. 1. Čl. .72 se izpremeni in se glasi: Vsako brzojavno in telefonsko poročilo, ki se izvrši preko brzojava in telefona za javni promet, ie podvrženo plačilu predpisanih taks. Plačila teh taks so oproščeni: 1. Nujna uradna brzojavna sporočila državnih oblasti in ustanov in državnih organov, poslanih uradno v medsebojnem odnošaju in v odnošaju z občinskimi oblastmi. — 2. Nujna brzojavna sporočila občinskih oblasti, kadar odgovarjajo državnim oblast-vom in ustanovam v čisto državnih, nujnih stvareh. — 3.. Nujna telefonska sporočila državnih oblasti in ustanov ter nujna brzojavna in telefonska sporočila občinskih ob'asti v medsebojnem odnošaju aii ▼ od-nciaju z državnimi oblastmi in ustanovami v primeru vojne ali mobilizacije vojske, poplav, potresov, večjih neredov, epidemij v širšem obsegu in drugih podobnih nesreč. — 4. Uradna telefonska sporočila poštnih, brzojavnih in telefonskih ustanov in organov v tistem obsegu, ki ga predpiše prometni minister. — 5. Meteorološka in potresomerska brzojavna in telefonska sporočila državnih in privatnih zavodov in njihovih dopisnikov odnosno poverjenikov. — 6. Nujna telefonska in brzojavna sporočila društva Rdečega križa državnim oblastem in njihovim pododborom, k^fror tudi pododborom društva Rdečega križa v primerili, predvidenih pod točko 3. tega člena. Vse dosedanje oprostitve brzojavno-te-lefonskih taks, ki niso določene v tem 17 konu, izgube veljavo z razglasitvijo tega zakona. Takse za pisana brzojavna in telefonska sporočila se pobirajo po številu besed, taksa za telefonski razgovor pa po trajanju razgovora in razdalji med obema krajema, če prometni minster drugače ne odredi. Pošiljatelj brzojavke ali fonograma, odnosno telefonski naročnik ali govornik je dolžan nadoknaditi državi vso premalo Dlačano takso, prav tako pa ima pravico na povračilo previsoko pobrano takse. Čl. 2. Takse za uradna-brzojavna sporočila državnih oblasti in ustanov in državnih organov, poslanih uradno v medsebojnem odnošaju in v odnošaju z občinskimi oblastmi, in nujna brzojavna sporočila občinskih oblasti, odgovori državnim "blastvom in ustanovam v čisto državnih nuimh stvareh, se ne bodo pobirale, že nlačane pa ne vrnile. Čl. 3. Ta zakon stopi v veljavo in dobi ohverno moč, ko se razglasi v »Služb, novinah«. KULTURNI PREGLED Novosti ljubljanskega gledališča 1. »Zapravljivec« v drami. Raimund jo je napisal pred sto leti. Pravljica o zapravljivcu, ki razmetava denar, na levo in desno', »je prepletena z različnimi motivi. Fantastičnost je združena z neko realnostjo, iz katere izvira tudi končna mo-ralka. Tudi današnjemu režiserju je zanimiv problem, izluščiti iz nje ljudsko igro. Raimunclova čarobna pravljica ne vsebuje tiste poetičnosti in pristnosti kakor »Krog s kredo« in je tudi vsebinsko odmaknjena sodobniku. Toda igriva fantazija je ustvarila marsikak posrečen prizor, predvsem pa ie humor živ in svež. Centralni par sta slu-„a Valentin in sobarica Roza. Zdrava človeška pamet je zajeta v teh dveh primitivnih osebah, ki ' prestavljata igro v domačnost Režiser Debevec je prežel igro s pravljičnim realizmom, kakor si ga je ustvarila ljudska domišljija. Historično m stilno je utemeljena uporaba operetnih motivov. Kierkoii pa se dejanje umika v svet fantazije in usodnosti, je scenenjo izprememi v fantastično pokrajino. Tehnične ovire, kl se pojavljajo pri tako pestrih m raznovrstnih slikah pa občutno zavljačujejo igro ln utrujajo. Odmori med vsebinsko medlimi slikami so vsekakor predolgi in pravljica se razkraja. Ljudska igra mora zaposliti fantazijo,' predvsem pa oči. Kralj ie zopet podajal Valentina z vso iskrenostjo in prisrčnostjo, ki daje njegovim kreacijam tako živo barvitost. V zadnjih slikah mu je Medvedova ustvarila izrazito življenjsko družico. Železnik je imel med Flottwetovimi prijatelji najhvaležnejšo ulogo in jo je tudi krepko poantiral. Drenovec, Lipah, posebno pa Danes so lovsko družbo simpatično ka-rakterizirali. Levarju se je posrečilo bogatega graščaka premakniti v pravljicnost čeprav mu uloga ne nudi veliko opore. Bol-tarjeva je kot Keristana nadzemsko bitje in ji je glas poglavitni izraz. Včasih ji je milino pokvariio zategovanje. Azurja je Debevec poglobil v demonsko prikazen. Skr-binškov Wolf je bil v maski in igri med najboljšimi. Ostale manjše uloge so bile vestno naštudirane. J- K. ★ 2. »Dežela smehljaja« v operi. (Po reprizi.) Menda smo že lani videli na našem opernem odru Leharjevo »Deželo smehljaja«: Uprizorilo jo je neko operetno združenje z Dunaja. Zaradi silno slabe zasedbe in dovolj suhoparne opreme smo »Zemljo smehljaja« takrat soglasno odklonili. Uprizoritev z našimi operno - operetnimi močmi in v režiji baletnega mojstra g. P. Golovina pa je dala »Zemlja smehljaja« veliko prijaznejše lice, četudi, žal, ne morem reči, da bi se ne dala lahko še boljše. Muzikalno je opereta bliže operi nego običajni ducatjji dunajski opereti. Ponekod je orkester prav resen, barvit, morda dokaj oremasiven, no, očituje preizkušenega mojstra zveneče in zaokrožene metodike, situacijskega slikanja in živih ritmov. Tudi dejanje je dovolj mikavno, četudi ne more daleč preko sličnih zgodb ozkega kroga, vendar ni v njem neslanosti in za lase privlečenih zapletljajev, ljubi pestro spremembo situacij, izkorišča barv in neobičajnih šeg in navad bogati Orijent, ki končno povzroči tudi dovolj zanimiv konflikt. G. Neffat in g. Golovin sta postavila na oder res dobro naštudirano opereto, katere glavni nositelji so: g. Bano-vec (princ Sou - Chong), ga. Poličeva (Liza, hči grofa Lichtenfelsa), g. Peček (GustL grof Pottenstein), ga. Ribičeva (Mi, Sou-Chongova sestra) ter g. Zupan (Čang, ujec Sou - Chonga). Uloge g. Masroliča (grof Lichtenfels),' ge. Gerlovičeve (Lore) in nekaterih drugih so manjšega obsega in pomena, balet pa ima široko, tehtno besedo in g. Golovin je s slikovitimi vložki raznih kitajskih plesov, nastopov pisano opremljenih girlov, solonastopov itd. poživil in Dri-jetno obstavil opereto tako. da je v resnici vredna najširšega obiska. G Banovec je bil vsem pevskim zahtevam odlično kos in je zlasti pesmi, nalašč napisane za znamenitega Tauberja. odpel tako bravurno, da ie moral to in ono ponoviti, ves čas pa je bil deležen najprijaznejšega aplavza. Čemu je treba obsevanja posameznih oseb na odru in igračkanja z lučmi, pa res ne vem. Do elegance in v resnici grandsenjerskega nastopa bivšega avstrijskeca višjega oficirstva in plemstva seveda našim ljudem še manj- ka par tisoč kilometrov, toda to se mi ne zdi tako silna nesreča, kajti v splošnem je bila repriza dosti boliša od premijere. G. peček se je bolj ali manj poglobil v resnost svoje uloge, takisto je bil g. Zupan veledo-stojen ujec, opereta je potekla gladko in bilo .je mnogo živega ploskanja. —č. „časopis za zgodovino in narodopisje" Pravkar je izšla 3.—4. številka mariborskega »Časopisa za zgodovino in narodopisje". Njegovo mesto je v naši znanstveni književnosti že zdavnaj priznano in daleč vidno; kratico ČZN srečuješ čedalje pogosteje v raznih citatih. V zadnjih letih je opaziti dvoje: da se je povečal in razširil njegov obseg in znatno izboljšala oprema, tako da se po dobrih ilustracijalh in okusni grafični izvedbi (Mariborska tiskarna) lahko meri z vsemi domačimi in dostojno primerja s podobnimi tujimi revijami. Vsebinsko (urednik prof. Fran Kovačič) prav tako opažamo stalen napredek. Ne samo da je časopis dobil za prilogo »Arhiv za zgodovino in narodopisje«, ki sedaj priobčuje Slomškovo korespondenco. marveč se je tudi razširil krog njegovih sodelavcev. Tako že v tem zvezku srečujemo več novih imen, ki so z ostalimi sodelavci pretežno iz kulturnega območja Mariborti; razveseljiv znak, da je ČZN res pravo ognjišče zgodovinske in narodopisne vede na bivšem Slov. Štajerskem. 3.—4. številka je prav zajeten zvezek, ki ga vzameš z veseljem in rešpektom v roko. Na uvodnem mestu iz izšel Janka Kotnika biografski članek o praškem vseuč. prof. dr. Matiji Murku, slovečem sinu Slovenskih goric, ki je slavil letos 701etnico. Važna je ugotovitev, da se je »Murku posrečilo, da je po svetovni vojni prenesel središče slavističnih študij, ki je bilo za Kopitarja, Miklošiča in Jagiča na Dunaju, zopet v Prago.« — Znani odkritelj in marljivi raziskovalec paleolitske postaje na Olševi prof. S. Brodar poroča v razpravi »Raziskavanja v Potočki zijalki in nje problemu« z vestno natančnostjo o raz-iskavanju leta 1930. in njega izsledkih. Posebno zanimivo je poglavje o problemih, ki so jih sprožila dosedanja izkopavanja na tem na novo odkritem paleolitskem terenu. Razprava ima velik dokumentaričen pomen in je opremljena s slikami. — Raziskovalec ptujskih starin dr. Mihovil Abramič, pisec izvrstnega voditelja po starem Petoviju, tolmači v daljši razpravi nekatere nove, doslej še nerazložene rimske napise iz obilnih ptujskih izkopim. Tudi ta razprava je opremljena s slikami na posebnih prilogah. — Ljubljanski vseuč. profesor dr. Milko Kos je prispeval zanimivo razpravo iz davne preteklosti Slovencev: raziskuje in komentira poročilo Pavla Diakona o Slovencih ter na tej podlagi postavlja nove datume o naselitvi na3ih prednikov na sedanjih tleh. Med Izvestji najdeš poročilo V. Skrabarja o novi najbi rimskega nagrobnika v Ptuju, članek prof. Fr. Baša o uspehu arheoloških raziskavanj prof. B. SJarie pri Veliki Malen-ci, dalje članek P. Schlosserja o zgodovini poslopja sedanjega Dečjega doma v Mariboru. I. A. G(lonar) je prispeval dve zanimivi literarno - zgodovinski drobtini, dr. Fr. Ile-šič objavlja svoje opombe k tako zvanemu »kalobskemu« rokopisu slovenskih pesmi iz 1. 1651., Janko Glaser pa nadaljuje »Literarne predloge in paralele«. Franjo Baš je z veliko natančnostjo zbral slovensko narodopisno bibliografijo za L 1930.; opozarjamo samo na geslo »izseljenci« in »manjšine«, kjer so zabeleženi vsi novinski članki m informacije o teh dveh vedno perečih vprašanjih: kažipot onemu, ki se bo kdaj smotrneje bavil ž njima in obenem memento o veliki vrednosti biografskega dela, bi ga sicer pri nas kar moči izrinja. Med slovstvom poroča prof. Fr. Kovačič o knjigi Emila Haumanta »La Formation de la Vougoslavie«, dr. Andrej Veble pa takisto obsežno referira o doktorski tezi ge. dr, Me-lite Pivec - Štele »La Vie Ecconomilue des Provinces Illrriennes«. Gdč. Silva Terdina ocenjuje Pirjevčevo izdajo Levstikovih pisem, V. Novak madžarsko Bgodovino som-boteljske škofije. B. Stupan, J. Šedivy, R Savnik in Fr. Baš so avtorji nadaljnjih ocen, izmed katerih je omeniti zlasti Baševo kritiko Melikove knjige o kozolcu. Obsežno številko zaključujejo društvene vesti in priloga. Z zanimanjem se čitatelj ustavi pred imenikom članov ZDM: kaže, Suknje in obleke Kupite dobro in poceni v tovarni oblek STERMECKI, Celje št. 20 a P Ilustrovani cenik in vzorci zastonj! % _ kdo vse se v teh časih zaveda dolžnosti, podpreti tako plemenito in koristno delovanje. Društvo mu podporo v obliki članarine obilno vrača s svojim lepim Časopisom. In če pregledujemo ta imenik, opažamo, da jih te mnogo, ki bi lahko bili v njem, a iih ni. —o. Bernhard Kellermann, Pot bogov. Izdala Jugoslov. knjigarna v Ljubljani. Cena Din. 90.—. Potopisna knjiže/nost ustreza duhu današnjega časa. V vsakdanjem življenju zaprti v tesen okvir gmotnih skrbi in nadlog, a seznanjeni s tehničnimi pridobitvami-(prometna občila, radio itd.), ki posredujejo nagle in neposredne stike z daljnim svetom, radi vsaj preko knjig odkrivamo življenje, ki se nam vidi širše, naravnejše in celo pomenljivejše. B. Kellermann, pisatelj, ki je s svojimi romani dovolj znan tudi naši nemško čitajoč: publiki, je z avtomobilom prepotoval dobršen del Azije. V tej knjigi, ki smo jo dobili v slovenskem prevodu, pripoveduje o svojih vtiskih iz Malega Tibeta., Indije in Siama, Videl je mnogo značilnih pokrajin, spoznal številne svojevrstne ljudi, bizarne človeške usode, za naš okus skoraj fantastične običaje m nravi, stvaritve vzhodne umetnosti, ostanke davnih časov in mnoge druge zanimivosti. Vse to je opisal v močnem, sugestiv-nem slogu. Posebno zanimiva so Keller-mannova pričevanja o Indiji, ki jo je spoznaval tudi v krajih, kamor običajen popotnik ne zaide. V težkem sporu med Angleži in domačim ie skušal biti kot neza-interesiran Nemec objektivna priča. S te strani je Kellermannov potopis prav posebno tehten. Knjiga je opremljena s številnimi slikami. ■—o. Velik zbornik o sodobni Slovaški. Za informacijo o sodobni književni in umetnostni Slovaški bo dobro rabil veliki zbornik »Slovenska pritomnost' literarna a unaelec-ka«, ki je v redakciji Jana Smreka pravkar izšel pri L.. Mazaču v Pragi. Zbornik obsega 19 študij iz peres najboljših poznavalcev slovaške sodobnosti (Krčmery, A, Mraz, Zverina, Kostolny, Pišut in dr.) ter nudi živo in mnogostransko sliko duhovnega življenja Slovakov, tega dela češkoslovaškega naroda, ki skrbno varuje in neguje svojo kulturno individualnost v okvira političnega edinstva. Poljski jubileji. Sloveči poljski romanopisec Josef Weysenhof slavi letos 30-letni-co svojega plodovitnega literarnega delovanja. — Nadaljnji jubilant je tudi pri nas znani pisatelj Kazimierz Przerwa-Tetma-jer, čigar izbrane novele je nedavno pre-vel Al. Benkovič v Mariboru. 5-letnico Sienkievviczeve smrti smo na tem mestu že omenili. Vse tri jubileje je poljska kulturna javnost dostojno proslavila in tako pokazala svojo pozornost nasproti pisateljem ,ki so v najvišji službi svojega naroda. Višek letošnje sezone Narodnega divadla v Pragi je uprizoritev Brucknerieve »Elizabete Angleške« v Hilarjevi režiji. Praška kritika soglasno označuje to predstavo za gledališki dogodek. V igri se prikazuje velika borba dveh svetov — angleškega protestantizma in španskega katoličan-stva, angleškega racionalizma in španske bigotnosti. Radio Izvleček iz nrocramov Torek 8. decembra LJUBLJANA 9.30: Prenos terkvo-ne glasbe. — 10.30: Versko predavanje. — 11: Koncert salonskega kvinteta. — 12: Napoved časa poročila in plošče. — 15.15? Dekliška ura. — 15.45: Slovenska glasba salonskega kvinteta — 16.30: Zabavni kotiček. —■ 17: Valčkova ura salonskega kvinteta. — 20: Eksperiment dr. Vebra. — 20.30: Koncert iz Zagreba. — 22.30: Napoved časa in poročila. Sreda 9. decembra. LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. — 17.30: Salonski kvintet — 18.30: Klima Slovenije. — 19: Ruščina. — 19.30: Na-rodnoobrambno predavanje. — 20: Glasbeno predavanje. — 20.30: Prizori iz narave; salonski kvintet — 22: Napoved časa in po-ročlls BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 16* Popoldanski koncert. — 20: Veseloigra. — 20.30: Plošče. — 21.10: Pevski koncert — 22: Poročila. — 22.20: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Plesna glasba. — 20.30: Komorna glasba. — 22: Prenos zvočnega filma. — PRAGA 19.20: Koncert iz Moravske Ostrave. — 20: Dramski večer. — BRNO 19.20: Koncert iz Moravske Ostrave. — 20: Program iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Orkestralen koncert. — 20.15« Spevoigra. — 21.15: Klavirski koncert. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.40: Koncert kvarteta. — 12.40: Plošče. — 17: Koncert orkestra. — 19.40: Barska muzika. — 20.45: Mozartove poslednje simfonije. — 22.35: Koncert lahke glasbe. — BERLIN 1.9.15: Koncert orkestra mandolin. — 20.40: Operni večer. — 22.30: Plesna glasba. — 0.30: Nočni koncert. — KčNIGSBERG 16.15: Koncert orkestra — 19.15: Koncert tria. — 20.05: Zabaven program. — 22.30: Godba za ples. — MtJHLACKER 17.05: Orkestralen m pevski koncert — 20.05: Opera »Mozart in Salieri«. — 21.05: Nemški humoristi. — 21.35* Koncert on eiire, — A - , j -e ZA VSAKO CENO prodaja od danes naprej manufakturno blago, rokavice, nogavice itd, COMMERCE d. d., Tavčarjeva ulica 2, I. nadstropje« Domače vesti * Vojaške vesti. Kakor objavlja »Službe-(oi vojni list«, so izpit za rezervne pehotne, oziroma artilerijske oficirje napravili med drugimi naslednji naredniki-dijaki: Boris Gostiša, Ivan Kušek, .Josip Medvesek, Avgust Turk Milutin Mance, Boris '^unačeK, Sdvard Hruška, Jožef Ungar, Anton Birk, Dragotim Wolf, Štefan Križan, Kari Mar-•telanc, Avgust Tušek, Jožef Vdzinger, ■tor Gogola, Valentin Kokalj, Alojz Grego--revčič,~ Anton Kovačič, Ivan Kosmač, Valjem Lah, Mihael Kresnik, Roman Kosut- aik in Ignac Rajh. n * S finančne direkcije. Finančni direktor g. dr Povalej Josip odpotuje službeno v Beograd k pretresu državnega proračuna 'sa leto 1932-3-3, zato v času od 9. do 15. t m. ne bo sprejema-! strank. Nadomestuoe ga pomočnik direktorja g. špnndler Martin. <• Razpisane so ustanove trgovca Antona Kolenca v Celju za dijake visoke šole iu za dijake srednjih šol v tekočem šolskem letu. Prošnje se morajo vložiti pismeno do 20 t. m. na naslov; »Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca, v roke -predsednika dr. Ernesta Kalana, advokata v Cejlu. Prosilce ooozarjamo, da je podrobni razpis v celoti objavil včerajšnji »Slovenski Narod« * Raepis ustanove za vrtnarske vajence Banska uprava v Ljubljani razpisuje d.ve mesti ustanove Alojzija Kci zlke za vrtnarske vajence letno po 1500 Din. Obe mesti sta omejeni na drugo in (tretje leto vajen-eeve učne dobe. Podelitvena pravica prd-stoja Zadrugi trgovskih vrtnarjev za dravsko banovino. Prošnja naj se vloži pri ba.n-ski upravi v Ljubljani, oddelek IV, najkasneje do 10. januarja 1932. Zimske suknje, obleke in vsa druga oblašlla za gospode in deco nudi v največji izbiri J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 12. * Služba občinskega tajnika. Sprejme se občinski tajnik za podeželsko občino Trato nad škof jo Loko. Biti mora trezen, pošten in popolnoma iavežban v občinskih tajniških. poslih. Službo nad bi nastopil takoj. Plača po dogovoru. Opremljene prošnje^ z inavedbo dosedanje zaposlitve sprejema županstvo občine Trate do 16. t. m. * Odlikovanje slovenske tvrdke. Tovarna Jakša & Komp, kovinska Industrija in karton ažn a tovarna v Ljubljani, je bila odlikovana na VI. mednarodnem velesejmu v Solunu z zlato medaljo za svoje izdelke, ki so 4z-bnial'i splošno pozornost, zaradi svoje prvovrstne izdelave. + Nova koča na Veliki planini je bila t nedeljo slovesno otovorjena ob navzočnosti predstavnikov SPD, Ska* ter kamniških in drugih organizacij. Nova smučarska in zi-mskoalpinska postojanka SPD je praktično zgrajena ter premore že sedaj 35 postelj. * Himen. V nedeljo 6. t .m. se je poročil v Beogradu g. Vladimir Lapa j ne, profesor I. realne gimnazije v Ljubljani, z gospodično Zorko V i š n j i č e v o iz Beograda. čestitamo! * Novi grobovi. V Šoštanju je v nedeljo zjutraj po daljšem trpljenju v starosti 71 let umrla ga. Marija K o p u š a r j e v a, soproga trgovca in gostilničarja. Nad 51 let ge s soprogom Ivanom, ve-l-euglednim šo-štanjcem delila dobro .in zlo. Iz njunega DANES PREMIERA! SMEH! KROHOT! 13 Ha&ittet dx£aiifaitja Vesela komedija! Najboljši komiki ! Dve uri smeha! Max Hansen Paul Morgan Gizela Werbezirk Muzika in šlagerji: ROBERT STOLZ Predstave ob 3., % 5., 6., % 8. in 9. uri zvečer. i lil Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3' temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer aa brzina vetra. 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo nai-višjo, druge najnižjo. 7. decembra Ljubljana 7, 762.3, 6.9, 92, tiho, 10, dež 2.5 Maribor 7, 760.2. 2.8, 06. NW4, 10. —; Zagreb 7, 762.3, 10.6, 70, in Beograd 7, 765.2, 8.7, 68, N:, .. ;•.«, —, Sarajevo 7, 763.8, 8.0, 78, NW2, 10, Skoplje 7, 769.7, —1.8, 92, tiho, 6, Kumbor 7, 766.6, 11.6, .96, E2, 10, —, Split 7 765.5, 12.8, 94, SE10, 10, —, — Temperatura-: Ljubljana 9.4, 2.9; Maru-fcor 7.3, 1.6; Zagreb 12.0, 8.8,• Beograd 11.5, 3.0; Sarajevo —, 2.4; Skoplje —, —3.9. Solnce vzhaja ob 7.24, zahaja ob 16.19. Luna vzhaja ob 5.14, zahaja ob 14.17. zakona je izšlo dvanajst otrok, od katerih danes poleg vnukov in vnučic objokuje ljubljeno mater še troje sinov In četvero hčera. Ko je jeseni 1. 1930. slavil ugledni par zlato poroko, se je sorodnikom v čestitanju pridružil ves šoštanj. Bodi blagi po-kojnici, katero bo vsakdo, kdor jo je poznal ohranil v trajnem spominu, domača zemlja lalika. — V soboto zvečer je po kratki mučni bolezni preminila pri svojih starših v Rogaški Slatini ga. Marija M a č-kova, rojena čončeva, soproga višjega sodnega oficijala g. Mihaela v Rogatcu Pogreb bo 8. t m. popoldne na župno pokopališče pri Sv. Trojici, kjer bo položena v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Pokojna gospa je bila vzorna žena in skrbna mati svoji hčerki edinki. — V Ljubljanski bolnici je po dolgi bolezni preminil g. Pavle J e r š e k, krznarski pomočnik, član Sokola II, znan mednarodni telovadec. Pogreb agilnega in priljubljenega, prezgodaj preminilega brata Sokola bo danes ob pol 16. -iz mrtvašnice splošne bolnice. — V 70. letu starosti je umrl v Ljubljani g. Jože S t r 1 e, trgovec in -posestnik. Pogreb pokojnika bo v sredo ob 14. iz hiše žalosti na Kodeljevem 9. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Cepljenje proti davici. V murskosobo-škem okraju se je letošnjo jesen plavilo ?oliko primerov davice, da so morali zapreti osnovno šolo. Banska uprava v Ljubljani ne odredila obvezno zaščitno cepljenje zoper" davico v občini Andrejcih in okoliških občinah. Cepljenje je izvršil zdravstveni A-m v Mariboru po novem načinu, ki ga -pn nas doslej niso še porabljali, pač pa so po tem načinu v drugih državah cepili na' stotisoče otrok z zelo dobrim uspehom. Po trikratnem cepljenju v teku štirih tednov nastopi v nekaj tednih popolna zaščita proti davici. Tudi higijenskd zavod, v Ljubljani bo cepil po tem načinu vse, ki se bodo prostovoljno prijavili. Letošnje leto je bilo v dravski banovina nad 2000 obolenj za davico. * Dražji kruh. Kr. banska uprava v. Zagrebu je na prošnjo tam-ošnje pekovske organizacije odredila, da se kruh podraži za 50 par pri kilogramu ln stane odslej beli kruh 4.50 Din, polbeli 4, črni pa 3.50 Din. + Zagrebški nafsmniki za znižanje stanovanjskih najemnin. V zagrebški mestni posvetovalnici se je preteklo nedeljo vršila konferenca raznih poklicnih organizacij, na kateri so zahtevali, da se znižajo najem-sčine za stanovanja. Konferenco je vodil Branko Kurela-c. Sprejeta je bila resolucija o potrebi, da se stanovanjske najemšoine znižajo za 50 odstotkov. Izvoljen ie bil odbor, ki maj sestavi zadevno spomenico. Prihodnjo neefeljo se bo vršilo veliko zborovanje najemnikov v Zagrebškem zboru. Za pulloverje pristna ANGLEŠKA VOLNA TONI JAGER, Dvorni trg 1, Ljubljana, * Poziv perutninarjem. člani selekcijske-ga odseka za perutninarstovo Kmetijske zadruge v Ljubljani, se pozivajo, da sporočijo čim prej, najkasneje pa do 12. t. m. število klavne perutnine, ki jo nameravajo od prodati do 20. t. m. Navesti je treba število, kakovost in ceno. Prijave je poslati na naslov: Kmetijska družba v Ljubljani. * Zamenjava v vlaku. V sredo 2. t. m. je bila zamenjana v popoldanskem vlaku Ljubljana-Trbovilje visokošolski aktovka z raznimi doku-menti (železniška legitimacija, akademska legitimacija, indeks itd.) na Ime Anica Meterc, Trbovlje. Najditelj se naproša, da proti nagradi vrne zamenjano aktovko, katere vsebina itak nima pomena zanj, na imenovani naslov, nakar dobi svojo aktovko, v kateri je vreča in nogavice. * »Sol sta prodajala za saharin«. Na notico, ki smo jo pod tem naslovom objavili dne 1. decembra, smo prejeli naslednji dopis: Velecenjeni gospod urednik! Z ozirom na članek, objavljen pod naslovom: »Sol sta prodajala za saharin« v št. 278 Vašega cenj. lista z dne 1. 12. 1931 Vam podpisani Rakove France, p. d. Pavletov .posestnik in trgovec z živino iz Gorič, p. Golnik pošiljam v objavo v smislu zakona o tisku sledeči popravek članka »Sol sta prodajala za saharin«, ki je bil objavljen v št. 278 »Jutra« z dne 1. 12. 1931. na strani 5 v četrtem stolpcu: Ni res, da bi se dne 25. novembra pripeljal z Ivanom Lombarjem v Domžale in da bi spravil nato . motor v neki gostilni pri »Seljaku«, nato pa odšel z njim v okoliške vasi. Ni res, da bi naletela na nekega delavca, ki bi mu ponudila v nakup zaboj saharina. Ni res, da bi se dogovorili, da se sestanemo zvečer ob 18. v neki gostilni v Domžalah in da bi ob določeni uri sklenili kupčijo za 15 tog težak zaboj saharina v vrednosti 4000 Din. Ni res, da bi delavec izročil nama 1250 Din. BRUCOVSKI KRST S PLESOM slušateljev inženjerstva kemije v četrtek, dne 10. t m. — Dvorana Delavske zbornice 15200 Cvirnov Jazz. Cvirnov Jazz. Ni res, da bi orožniki iz Domžal in Preddvora izsledili sleparja tudi v moji osebi 'in da bom imel zaradi tega opravka s sodiščem. Res je le to, da sem se 25. novembra t. 1. pripeljal z Lombarjem Ivanom v Domžale, kjer pa -sva se z .imenovanim .razšla in sem odšel jaz sam kot trgovec z živino po svojih opravkih. Z imenovanim Lombarjem sva se sestala po končanih poslih zopet šele ob 19. zvečer in se odpeljala dalje proti Bašlju. Za ves dogodek, opisan v članku .pod gornjim naslovom sem zvedel šele iz članka samega. Radi tega tudi nisem imel doslej nobenega stika s katerimikoli orožniki. — France Rakove, posestnik in trgovec z živino, Goniče, p. Golnik. * Boj sadnim škodljivcem! Umni sadjar, fei hoče -imeti v sadovnjahu uspehe, zati- SMUČARJii ŠPORTNIKI! Prodno m odločite za nakup smučk, palic, vezi itd.. zahtevajte brezplačni timskospo-rt-ni e e b i k »d tvrdke IVAN SAVNIK Kranj Cene brczkonkur-cnčne! ra sadne škodljivce. Sredstvo proti sadnim zaoedavcem je ARBORIN, ki ga priporočajo priznani, sadjarji-strokovnjak i. ARBORIN izdeluje »Chemotechna« v Ljubljani, Mestni trg 10 (Skabernetova hiša, dvorišče). Pri večjem odjemu na ceno Arborina primeren popust. + Kupujte za Božič in Novo leto Ciril Metodove razglednice! + Preden uvedete v knjfgovodstvo kartoteko. si oglejte najnovejši švedski kartotečni sistem »Agrippa« v obliki knjige s fiksnimi listi. Kartoteka, ki ima mnogo prednosti pred drugimi sistemi, je že vpeljana v vseh kultura'h <" ^avah. Zastopstvo za Jugoslavijo iT. Ti ~.R. Dasi ne spada Ovomaltine niti od daleč med medicine, vendar izvrstno betežne krepi in jim novih daje moči. Isto velja za mlade mame, seve če dojijo otroke same. Katera pridno Ovomaltine pije, Ta za mleko brez vseh skrbi je. Ob vsaki uri bo lahko dojila, punčko al' fantka z mlekom krepila. Tukaj imate dokaze pač jasne, Ovomaltine da vsakomur hasne. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. »ITO« zobna pasta najboljša. Iz Ljubljane u_ Gregorčičeva akademija. V nedeljo 29. nov. se je emigrantska mladina poklonila skladatelju napevov na pesmi S. Gregorčiča č. g. P. H. Sottnerju ob njegovi 80 letnici. Izročila mu je lovorov venec z državnim trakom in mu želela še mnogo let. Prihodnjo nedeljo 13. t. m. ob 20. pa se bo poklonila pesniku, goriškemu sla.v-čku, s tem, da bo s svojim zborom, ki je najmlajši v Ljubljani in pod spretnim vodstvom g. Venturinija, izvajala samo njegove pesmi Pogled v nedelžno oko, Srce sirota, Zacstali ptič, Nazaj v planinski raj, Sam i.n O nevihti, ki jo bo izvajal zbor z orkestrom. Tako ceni iin spoštuje naša mladina naše kulturne delavce ,ki so posvetili svoje življenje svojemu narodu. u_ Vseuč. profesor dr. Gosar bo jutri ob 18. v zbornični dvorani univerze predaval o socioloških in ekonomskih osnovah moderne družabne reforme. u_ 17. decembra bo v Unionu velika slavnostna prireditev oficirjev ljubljanske garnizije. Društva se naprošajo, da to blagohotno upoštevajo. u_ Tlomerz in kongres »Svobode«. V soboto 12. t. m. ob 20. bo .priredilo delavsko kulturno društvo »Svoboda« v veliki dvorani hotela »Uniona« komerz pni pogrnjenih mizah. Spored je zelo -bogat in lep. Igrala bo delavska godba »iZarja« pod vodstvom kapelnika Fr. Dolinarja.. Nastopili bo salonski orkester »Zarje« pod vodstvom kapelnika Vrtačnika. Mladinski zbor pod vodstvom prof. Repovža bo zapel več lepih pesmi. Recitacijski zbor »Svobode« bo nastopil po zgledu znamenitih govorilnih zborov, Solisti, koncertna pevka Štefanija Vu-kova, konservatorist Drago Žagar dn tenorist Slanovec z ap o jejo izbrane solospeve. Raubar Dar.in bo zaigral solo na klarinet. Kvartet gozdnih rogov (gg. fuukas, Hafner, Arko in Brdnik) zaigra nekaj Erasnlh skladb. Predsednik štukelj bo imel kratek govor. Komerz bo obenem VI. delavski prosvetni večer za december. Prispejo delegati »Svobode« dz vse Jugoslavije, ker bo drugi dan kongres te kulturne zveze. PUL0WERJI otroški . od Din 30.— naprej Jumperji otroški Din 30.— Jumperji damski Din 75.— ANT. KRISPER MESTNI TRG 26. u— Pregnan v Sibirijo, je -naslov predavanja ZKD, ki bo v četrtek 10. t. m. ob 20. v veliki dvorani Kazine. Predaval bo (nekdanji, politični pregnanec univ. profesor iz I-rkutska v Sibiriji g. dr. Hans Halm, sedaj profesor univerze na Dunaju. Predavatelj, ki ie po svojih sijajnih govorih znan po češkoslovaški, Poljski, Nemčiji in Avstriji, spremlja srvoja izvajanja z lastnimi skioptičniimi slikami. Predavanje se vrši sicer v nemškem jeziku, vendar v poljudni, razumljivi obliki. Cene sedežem 10 Din, stojiščem 5 Din. Predprodaja v ZKD, Kazina, II. -nadstr. u— Film ZKD »črni ciklon« z dresi ranimi konjički se uprizori še danes ob 11. dopoldne! Z malokaterlmi filmi je ZKD tako ustregla mladini in odraslim, kakor je to storila s filmom »črni ciklon«, kjer nastopajo lepi dresirani konjički: »črni ciklon«, »Trepet -prerije« in »v,ady«. Nedeljska predstava Ob 11. je bila skoro čisto •razprodana in ZKD je žela pohvalo vseh. Že v detinstvu morate misliti na redno nego zob. Chlorodont pasta za zobe. Tuba 8 Din. ZOBOZDRAVNIK Dr. Franjo Gruden SE JE PRESELIL V BEOGRAD Pašičeva ul. 7/1 (zraven Terazij) in ordinira od 9. do 12. in od 3. do 6 ure. 15211 ----^N Novost! Izdelujem, barvam in (preoblikujem vse vrste ' moških in ženskih klobukov. špecijalno preoblikovanje moških trdih klobukov samo pri sL!-M RUDOLF PAJK Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 51. RADIO V VAŠO HIŠO! V ČASU od 10. DECEMBRA 1.1. do 10. JANUARJA 1932 prodajamo: 1. Troelektronski aparat „Reinartz" s kvalitetnimi elektronkami, akumulatorjem sSoppecke« 18 ah z držajem, anodno baterijo »Zmaj« 90 Volt, finim zvočnikom ter antenskim materijalom za naplačilo Din 200.-— ter deset mesečnih obrokov po Din 150.—. 2. štirielektronski aparat „Reinartzu z visokofrekvenčno stopnjo (elektronka z zamreženo anodo!) s kvalitetnimi elektronkami, akumulatorjem »Hoppecke« 36 ah z držajem, anodno baterijo »Zmaj« 120 Volt, prvovrstnim zvočnikom ter antenskim materijalom za naplačilo Din 300.— ter dvanajst mesečnih obrokov po Din 120.—. RADIO LJUBLJANA, LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 5 Na splošno željo bo tedaj film »črni ciklon« predvajan še dane.s ob 11. istotako v Matici. Cene so nizke, da si vsakdo lahko ogleda ta spored. Zlasti to priporočamo mladini, ki -bo našla mnogo zanimivega, lepega in zabavnega na filmu z iskrimi konjički. u_ Alplnski film Durmitor. Predstavi za dijaštvo in šole sploh bosta še v sreiio 9. in v četrtek 10. t. m. vsakikrat ob pol 15. "SPD opozarja šole, naj si pravočasno preskrbe vstopnice, ker se pozneje film najbrže v Ljubljani ne bo več predvajal. Želja, ki jo Božiček lahko izpolni! če hočete narediti za mai denar veliko veselja, potem darujte za Božič fotogra-fični aparat Voigtlanderjevo Jubilarko To Vam je priročna kamerica na zvite filme, velikost 6 X 9 cm in stane v krasni božični kaseti z dvema filmoma samo Din 490.—. Kaj to ni poceni, za tako. lepo darilo ? DROGERIJA GREGORIC, LJUBLJANA Prešernova ulica 5. 15277 > -— u_ Društvo »Kazino« -bo i-melo redni občni .zbor v torek 22. t. m. ob 18. v mali dvorani društvenega poslopja, Kongresni 'trg, 1 I. nadstr., z naslednjim dnevnim redom: poročilo in predlogi ravnateljstva, odobritev računov preteklega upravnega leta, poročilo in predlogi revizorjem, volitev članov ravnateljstva im revizorjev, določitev članarine, odločitev o eventualnih samostojnih predlogih in slučajnosti. Vsi člani društva se vabijo, da se občnega zbora udeleže. u— Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. V sredo mešani, četrtek moški zbor. u— Koncerti. V petek 18. t. m. bo kon-certiral v Ljubljani v veliki union. dvorani simfonični orkester Slovaške Filharmonije iz Bratislave. Orkester šteje 65 članov in stoji pod umetniškim vodstvom kapelnika bratislavske opere g. Zdenka Folprechta. Slovaška filharmonija napravi koncertno turnejo po Jugoslaviji. Vstopnice bodo od ponedeljka dalje v pre-dprodaji v Matični darila vsa šecg ar za Prešernova t. knjigarni. — Pevski zbor Glasbene Matice priredi 4. januarja vokalni koncert, na katerem bo -izvajal celo vrsto slovenskih moških, ženskih in mešanih zborov od najstarejših do najmodernejših del naše zborovske literature. Koncert bo ob 40 letnici obstanka pevskega zbora 'Društva prosimo, da upoštevajo ta datum. u— Društvo slušateljev inženjerstva kemije bo priredilo v četrtek 10. t. m. ob 21. -brucovski krst s .plesom v dvorani Delavske zbornice. Igra Cvirnov jazz. Vstop proti vabilu. Reklamacije na Društvo slušateljev inženjerstva kemije, univerza. u— Sokolska župa Ljubljana. Umrl je bivši mednarodna telovadec br. Pavle Jer-Sek, član Sokola Ljubljana n. Dolžnost naša je, da ga spremimo na njegovi zadnji poti. Zato pozivamo članstvo Ljubljane in okoJioe, da se udeleži v čim večjenl številu v kroju pogreba pokojnega brata danes Ob 15.30 iz mrtvaške veže splošne bolnice. Zbirališče istotam. župna uprava. u— V Sokolskem domu na Vičti bo danes društvena akademija z naslednjim sporedom: ob pol 17. gostuje Sokolsko lutkovno gledališče iz Zg. šiške z igro »Prebujenje«. Ob 20l nastopijo vsa domači dru- štveni oddelki, članstvo in prijatelji "rabljeni k obilnnemu posetu. u— II. članski sestanek JAD Triglava ba i iva.'., r-itiava r. Janže Novak o socialnih osnovah agrarnega pokreta. Udeležba za članstvo obvezna. u— Klub jugoslovenskih primorskih akademikov bo imel jutri ob 20. redni članski sestanek v prostorih »Pre,poroda«. u— SJSU Preporod bo proslavil rojstai dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. r sredo 16. t. m. s slavnostno akademijo, M ho pod častnim pokroviteljstvom g. direktorja A. •*aga .in častnega komiteja. Prireditev, ki je tradioionelna dijaška proslava ,bo v Trgovskem domu, na kar n^šo javnost že sedaj opozirjamo. u— ŽSK Hermes obvešča svoje elau** in ljubitelje plesa, da se bo vršila danes plesna vaja od 15. do 19. ure v salonu pri Keršiču. Novinci točno. Vljudno vabljeni. u— V operi gori! Ta klic se je sinoči razširil po promenadi med šetajočimi. Ob 19» je bila telefonično pozvana poklicna gasilska postaja. Gasilci so bili z motorno brr»-galno in trenskim vozom v dveh minutah na mestu. V kleti opere se je bila ■vnela stara zofa. Nastal je gost dim, toda ogenj so uslužbenci hitro sami pogasili. Pred opero se je zbrala večja množica občinstva, ki je dogodek komentirala pod vtisom -50 letnice velikega požara dunajske opere, toi je ravno danes. Neznatno tlenje »i napravilo škode, previdnost z alarmiranjem gasilcev pa je seve bi-la na mestu. u— Provizorično otvoritev novega most« ob Jurčičevem trgu bo proslavila fcvrdka M. Leitgeb s tem, da bo naredila krasno razstavo najmodernejših ročnih del, krasnih robcev za kotil jo ne m finih ovratnikov za plesne obleke. a_ Vsako sredo družabni pdesni tečaf propagandnega društva v Unionu. Prihodnjo sredo čajanka. u— Elitni plesni tečaj v Kazim vsak« sredo ob 20. Pouk »Rumbe«. Novi čJaro točno. Vodstvo: g. Jenko. u— Rumba _ v eni uri vas nauči ediimo plesni mojster Jenko — Kazina, dnevno od 10. do 20. ure. Posebni »Rumba-tečaK vsak petek ob 20. u— Hotel Tivoli se za" danes priporočat Prvovrstna vina, lepo reoovirani prostori, moderno plesišče! u— Zlato, lomljenio, zlatnike in sreib?w* krone kupi F. čuden, Prešernova 1. Iz Celja e— iz seje celjskega okoliškega obči»-skega sveta. V soboto zvečer se je vršila v občinski pisarni na Bregu redna seja občinskega sveta. Vodil jo je prvič novi župan g. Vinko Kukovec, ki je pred dnevi prevzel županske posle od bivšega župana g. Mihelčiča. Služba pomožnega občinskega uradnika je bila v tajni seji podeljena prosilcu Francu Drobnetu. Za božičnico revnih otrok je bilo odobrenih 3000 Din, r isti namen Vincencijevi družbi za odrasle siromake 4000 Din in za božičnico Sokol-skega društva 1000 Din, dočim je bila prošnja društva »Edinost« za letos odklonjena. V domovinsko zvezo je bilo sprejetih 14 prosilcev, 6 pa jih je bilo odklonjenih. V davčni odbor so bili izvoljeni za nadaljnja 3 leta dosedanji člani gg. Kukovec, Pečuh in Golob, za njihove namestnike pa gg. Novak, Dorn in Brumen. Zaradi nastale spremembe v občinskem svetu so bifi izvoljeni: za referenta finančnega odseka g. dr. Laznik, za referenta stavbnega odseka g. Nerad, v dopolnitev šolskega odbora za člana gg. dr. Laznik in Pečuh, za občinskega blagajnika pa g. Svetličič. Kanalizacijska dela v Zavodni pri znanem Žim-njekovem marofu so bila oddana edinemu ponudniku g. Neradu za okroglih 9000 Din. e— Važni obrtniški sestanki. V svrho proučevanja novega obrtnega zakona se bodo vršili v sejni dvorani celjskega Obrtnega doma od jutri 9. t. m. dalje vsak večer s pričetkom ob 20. redni sestanki našega obrtništva. Sestanki se torej ne prič-no že danes zvečer, kakor smo prvotno javili, temveč šele z jutrišnjim večerom. Obrtniki, udeležujte se sestankov polno-številno, ker se bodo vršili le v vašo ko-rist! V 24 urah DAMSKI PLAŠČI po meri iz ravno dospelega najfinejšega modnega blaga, po najnižji ceni. 15132 Za prvovrstno delo jamčim FR. MEŠKO, CELJE, ALEKSANDROVA CESTA ŠTEV. 3 e— Danes dve lutkovni predstavi! Sokolsko društvo je povabilo sokolsko lutkovno gledališče iz Maribora na dvodnevno gostovanje v gledališču. Mariborčani so se radi odzvali in je bil sinoči z vso dovršenostjo vprizorjen »Faust« za odrasle. Danes dopoldne pa bo ob 10. mladinska j i Kino Ljubljanski Dvor Teleton 2730 Danes ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri premiera pustolovne senzacije „VRAŽJA HČI" Cene 4 in 6 Din. predstava »Fausta«, ob 16. pa »Snegulčiee«. K posetu se vabi zlasti tudi okoliško prebivalstvo. e— Celjsko pevsko društvo bo imelo svoj 38. redni občni zbor v sredo 16. t. m. ob 20. v pevski sobi Narodnega doma. e— Lepo darilo revnim družinam. Cinkarna d. d. je darovala za revne in s številnimi otroki obdarjene družine v mestu Celju 25.000 kg premoga za božič. Vsaka v poštev prihajajoča družina bo prejela po 500 kg premoga. Velikodušno dejanje omenjenega podjetja zasluži vse priznanje in pohvalo. e— Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in celjsko okolico bo v. torek 15. t. m. od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnic' Gremi-ja trgovcev, Razlagova ulica 8, pritličje. e— Obratovalni čas v trgovinah v celjskem okraju je ob nedeljah in praznikih v mesecu decembru t. 1. razdeljen naslednje: V smislu zadevnih predpisov naredbe o zapiranju in odpirava trgovinskih obratovalnic mora počivati delo v trgovinah r.a rojstni dan Nj. Vel kralja, na božič in na Štefanovo ves dan. Pač pa je dovoljeno celodnevno obratovanje v nedeljo 20. t. m. in 27. t. m. Dneva novega leta in Sv. treh kraljev sta normi. Sanatorij Scarpateffl Wetzelsdorf pri Gradcu Telefon 50—67 za živčne bolezni, za notranje bolezni in re-konvalescente, odpravo alkoholnih in živčnih strupov, terapije, malarije, psihoanaliza, diatermija in lečenje revmatizma, kure za odebelenje, dietične in za shujšanje. Dnevna cena od 10 S dalje ob izborni prehrani in stanovanju. Prospekti na razpolago. 15247 e— Brivnice v Celju in okolici bodo danes odprte le dopoldne od pol 8. do 11. e— iz bolnice, v nedeljo sta umrla 5-let-ni Franc Deželak s Kaiobja na davici in 29-letni čevljar Ivan Hočevar od Sv. Magdalene, občina Sv. Pavel pri Preboldu. V bolnici je moral poiskati potrebno zdravniško pomoč 68-letni dninar Matevž Jošt od Sv. Križa pri Petrovčah, ki ga je v prepiru neki bližnji sorodnik parkrat udaril s trdim polenom po glavi in mu prizadejal nekaj manjših ran in krvnih podpiut. če ne bodo nastopile kake komplikacije, bo Jošt kmalu ozdravel. V nedeljo dopoldne okrog pol 12. je bila poklicana celjska reševalna postaja v nujnem primeru v neko hišo v Gosposki ulici. Avto je pripeljal v bolnico 28-letnega zasebnega uradnika J. K., ki je v samomorilnem namenu zavžil večjo množino neznane snovi v prepričanju, da se zastruplja s ciankalijem. V bolnici je službujoči zdravnik obupancu izpral želodec in ugotovil, da ne gre za zastrupljenje s kakim močnim, učinkovitim strupom. e— Preklic izgube. Pred dnevi smo poročali. da je izgubila neka služkinja iz Jezerc pri Šmartnem v Rožni dolini hranilno knjižico svojega gospodarja Franca Pintarja, glasečo se na vlogo 2250 Din in pa 200 Din gotovine. Knjižico z denarjem vred pa je našel posestnik Janez Lebič z Ostrožnega in jo sam vrnil naravnost lastniku. Redka poštenost v današnjih časih! e— Mestni kino bo predvajal danes ob pol 15., pol 17., pol 19. in pol 21. veliki zvočni film »Velika a:rakcija«. V glavnih vlogah Rihard Tauber, Marijana Winkel-stern in Siegfried Arno. Iz Maribora a— Omladina Narodne Odbrane bo imela danes dne 8. t. m. ob 16. akademjio s prosto zabavo v prostorih g. Kenčlja na Po-forežju. a— Iz zdravniške službe. Z včerajšnjim dnem ie prevzel posle banskega zdravnika za združene zdravstvene občine Maribor levi breg g. dr. med. univ. Alojzij Turšič. Za občinske reveže in uboge ordinira na Aleksandrovi cesti 35. a— Novo konstituirani odseki občinske uprave. Za predsednika v prvem odse.cu je bil izjvoljen na zadnji izredni seji dr. Strmšek, za podpredsednika dr. Vauhnik; v drugem odseku za predsednika podžupan Oolouh, za podpredsednika dr. Strmšek; v tretjem odseku za predsednika Sabotv, za podpredsednika Peric; v četrtem za predsednika Oolouh. za podpredsednika pa dr. .Vauhnik. a— Gledališče. Danes se bo ob 15. nrvč ponovila Gorinškova otroška spevoigra »Rdeča kapica«, ki je bila pri sobotni k r uni predstavi navdušeno sprejeta in so se otroci zabavali kakor le redkokdaj p:*e;. Preskrbite si vstopnice! — Ob 20. se bo pela vesela in ognjevita Kalmanova opereta »Cirkuška princesa«, prvič v e: )šnii -ez<,i;i pri znižanih cenah. — Jutri se bo pela najboljša operetna vprizoritev letošnje »ezone »Zemlia smehljaja« za D. Za konec tedna pa se pripravlja premijera Oogoljeve sijajne komedije »Zenitev« v režiji H. T.mia-šiča. a— Nezgode. Na poledeneli cesti v Hra-stovcu je padel 52 letni ruski učitelj Jurij Jtemert in si zlomil desnico. Pri kopanju v kopališču na Koroškem kolodvoru je omedlela Marija Senovškova. Dela.vca Ivana Čoha od Sv. Marjete pri Pesnici pa je doletela nenavadna nezsroda. V soboto zvečer je bil preoblečen v Miklavža. Neki njegov znanec mu je v šali polil dolgo brado s petrolejem in mu jo vžgal, čoh je dobil opekline na obrazu. Vsi ponesrečenci so morali iskati pomoči v bolnišnici. a— Iz bioskopov. Grajski kino do vključno srede sijajna filmska opereta »Viktorija in njen huzar«. Svetislav Popovič, Ernst Verebes, Greti Theimer. — Union kino: od danes dalje nemški cirkuški velešfilm »Salto Mortale.« Ana Sten, Relnjhold Berndt. Iz Kranja ^ r— V počaščen je trpljenja kraškega ljudstva je poslala Ciril-MetodOva podružnica v Kranju za CM obrambni sklad 100 Din. Iskrena hvala! r— Opozarjamo na današnjo predstavo šale »Trije vaški svetniki« v Narodnem domu. Začetek eb 16. Z Jesenic !□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ U □ □ MATIJA ČOVIČ, trgovec g □ KATICA ČOVIČ roj. PERHING □ □ □ h POROČENA P □ □ Pzagreb—Jesenice 5. decembra 193lQ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□Ul lz Trbovelj t— Praznovanje sv. Barbare, zaščitnice rudarjev. Stari ljudje še pomnijo, kako slovesno se je praznoval ta dan pred mnogimi leti. Bil je to največji praznik preprostega rudarja pa tudi vseh rudniških na-stavljencev. Takrat je vladal med rudarji duh skupnosti in tovarištva, pa naj je bil kdo delavec, paznik aH i.nženjer. Politične razprtije so pa tudi v to patriarhalno življenje prinesle razdor in praznovanje Barbare se je skoro popolnoma opustilo. Po doigih ietdi se je letos prazno*?.I ta rudarski praznik zopet nekoliko slovesneje. Pred poslopjem rudniškega ravnateljstva se je zbralo v nedeljo dopoldne veliko število delavstva In nameščenstva ter s staro častitljivo zastavo sv. Barbare na čelu in m^d zvoki delavske godbe odkorakalo v farno cerkev. Morda bo praznovanje tega rudarskega praznika zopet oživelo. Morda bo prodrl v rudarsko življenje zopet duh solidarnosti iri tovarištva. Morda! Popoldne je imela proslavo sv. Barbare Narodna strokovna zveza v Fortejevi dvorani, zvečer pa društvo rudniških nameščencev v Sokolskem domu. t— Kriza se je poznala letos tudi pri Miklavžu. Pričakovali so/ga v Sokolskem pa tudi v Vlavskem domu otroci in odrasli. Prišel je, ali z darili zelo slabo preskrbljen Odrasli so se potolažili, saj pač razumejo težki čas, otrokom pa je bilo hudo. t— Opozarjamo lastnike srečk državne razredne loterije, da jih zamenjajo do 10. t. m. Iz Hrastnika h— Pogreb dveh znanih bivših Hrastni-čanov se je vršil v nedeljo. V Ljubljani so položili k večnemu počitku železniškega kontrolorja g. Mirka Herena, ki je nekoč služboval v Hrastniku, v Celju pa g. Ivana Majdiča, posestnika in gostilničarja iz Lev-oa. Obeh pogrebov so se udeležili tudi Hrastničani. h— Občni zbor krajevne protituberkuloz-ne lige bo v nedeljo 13. t. m. ob 17. v Narodnem domu. Dolžnost vsakega posameznika, naj bo član lige alj ne, je, da se udeleži občnega zbora, na katerem se bo predvajal zdravstveno poučni film. KLOBUKE 322 v najrazličnejših modnih barvah in oblikah, razne športne klobuke ter športne in zimske čepice dobite v veliki izbiri pri MIRKO BOGATAJ specialna trgovina s klobuki LJUBLJANA. STARI TRG 14. Sprejemajo se popravila. Cene nizke! Solidna postrežba! h— Kino Narodni dom bo predvajal danes ob 15. in 20. film »Grof Monte Christo« I. del. h— 400 naših najmanjših iz vrtca in osnovnih šol je bilo za Miklavža obdarovanih z malimi darili. Najmanjši šolarji so dobili obutev in obleko. Iz Ptuja j— Pevski koncert priredi drevi ob 20. v dvorani Glasbene Matice dela v ko izobraževalno društvo Svoboda. Prijatelji petja se vljudno vabijo, da se udeleže te kulturne prireditve ter s tem pokažejo, da znajo ceniti trud delavcev, ki ekušajo s skromnimi močmj tudi La j doseči. j— Kino. Danes na praznite, se predvaja ob po! 19. in pol 21. vesela pustolovščina »Pariška dekleta«. Iz Ljutomera lj— Proslava državnega praznika jc bila letos tudi za vse naše šole v Sokolskem domu. Dvorana je bila polna odraslih in dece. Starosta br. dr. Staj-iko je prečital sokolsko poslanico, nakar je prosvetar br. karbaš v kratkih besedah orisal pomen 1. decembra. Br. načel n k Mulej je nato prevedel nekaj dece v narašoaj in nekaj naraščaja v članstvo. Na poziv br. staroste je veliko število novih članov in članic po'o-žilo sokolsko prisego. Akademija ie ol-se-gala pesmi otroškega zbora in mladinskega zbora meščanske šole, dcklamacije in telovadne nastope članov in moškega naraščaja. Osobito je ugajala telovadba. Skoro vse točke akademije je spremljal društven; orkester. lj— Knjige Vodnikove družbe za letos se še vedno lahko naroče pri poverjeniku. — Zglasite se takoj! lj— »Utopljenca«. Dramski ods.k »Sokola« vprizori v soboto 12. t. m. zvečer zabavno Nestrovevo burko »Utopljenca«. lj— Cestni odbor je svoj proračun za I. 1932 izdatno skrčil, upoštevajoč pr; tem te^ike gospodarske razmere. Izdatki so pro-računjeni na 2,111.448 Din. Od tega odpade na upravo in pisarno 33.329 Din, na pomožno osobje 474.336 Din, na materijal-ne izdatke 1.283.360 Din, na dovozne ceste k železniškim postajam 13.070 Din. ra preureditve banovinskih cest 234.000 Din, na okrajno cestno upravo 39.333 Din, na prispevke občinam 34.000 Din. Kritje znaša 1,237.690 Din banovin-kega prispevka in 35.986 Din raznih dohodkov, skupaj J milijon 273.676 Din. Primanjkljaj 837.772 D'n 6e bo kril s 35 odst. doklado na vse direktne državne davke. V tekočem letu sc je pobrala 36 odst. doklada. GOSPODARSTVO Ureditev izvoza lesa v dravski banovini Prejeli smo: Osrednja sekcija lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev je na svoji seji 4. t. m. razpravljala tudi o protestu nekaterih lesnih trgovcev slede ureditve izvoza lesa. Na protest, ki je bil objavljen tudi v dnevnikih, ugotavlja osrednja sekcija naslednje: Navedena trditev, da se odigravajo v nasi lesni trgovini dogodki, ki pomenjajo uničenje življenjskega vprašanja naše male in srednje lesne trgovine, je povsem netočna. Že navedba številk samih dokazuje, da podpisniki protesta ne poznajo prilik v naši lesni trgovini. Po statističnih podatkih Zveze trgovskih gremijev, ki slone na izkazih greniiev, je bilo 1. januarja t. 1. v dravski banovini skupno 1264 lesnih trgovcev, katero število pa se je tekom letošnjega leta zaradi ostre krize še znatno skrčilo. Zato tudi ne more biti govora o '2000 lesnih trgovcih, ki bi bili z ureditvijo izvoza lesa prizadeti. Protest navaja, da b: prišlo z uveljavljanjem pravilnika v poštev le nekaj nad 40 podjetij, kar pa absolutno ne drži. Ureditev izvoza lesa je glede na izredno težke prilike v lesni trgovini nujno potrebna. Ponovno se je poudarjalo baš od strani mole in srednje lesne trgovine, da je potrebna zaščita proti raznim prekupčevalcem in ino-rt finski m zastopnikom, ki nakupujejo les od kmeta in ga izvažajo v inozemstvo. V vrstah lesnega trgovstva So z nastopom težkih razmer, ki vladajo na inozemskih lesnih tržiščih, nastale nepregledne težkoče. Da se vrste lesnega trgovstva izčistijo od onih. ki so le izrabljali dobro konjunkturo, ie bilo potrebno, da se pred lem izrabljanjem in izkoriščanjem zaščiti vsa naša re-eina in solidna trgovina. Določitev kapacitete nima namena ovirati in tudi ne ovira izvoza pravim in solidnim lesnim trgovcem. Kapaciteta je tako urejena, da postane izvoznik vsak producent že z eno samico. Da je nastal odpor proti v osnutku pravilnika določeni kapaciteti, je pripisati nepoučenosti zainteresiranih trgovcev samih, ki brezdvomno niso dovolj pazno zasledovpli poteka stvari. S soglasnim sklepom osrednje sekcije le bila sprejeta v pravilnik določba, da more postati z uveljavljen jem pravilnika izvoznik vsak lesni trgovec, ki je produciral in prodal v tuzemstvo ali v inozemstvo v pravilniku določeno količino lesa. Povsem napačno se tolmači, da bo mogel postaji izvoznik le oni, ki je izvozil 2000 m3 mehkega rezanega ali 3000 m3 mehkega tesanega lesa ali 150 vagonov drv. 'Izvoznik bo mogel postati vsak, ki .je produciral in prodal doma ali pa v inozemstvo n. pr. S00 m3 mehkega rezanega, 700 m3 mehkega tesanega lesa in 500 m3 drv tako. da ie v vf°h teh vrstah lesa dosegel skupno kaoacitelo 2000 .m3 lesa. V enem izmed let 1928., 1929. ali 1930., odnosno 1931. pa je vsak lesni trgovec brezdvomno dosegel to količino, izvzemši seveda one lastnike žag. ki so obrtniki in ki brez obrtnega lista za trgovino z lesom itak ne morejo biti tudi trgovci z lesom. Pa tudi taka podjetja, ki. niso v enem izmed omenjenih let dosegla kapacitete, morejo postati izvozna podjetja. če se združijo v skupno prodajno pisarno. Dvoje Aako združenih podjetij, ki pa obdržita vso svojo samostojnost za trgovanje v notranjosti države in ki sta dosegli skupno določeno kapaciteto. je usposobljeno za izvoz. V tem primeru se vzame kapaciteta dveh samostoj- nih podjetij kot ena kapaciteta in podjetju s skupno prodajno pisarno more postati brez nadaljnjega izvozno podjetje. Iz tega torej dovolj jasno sledi, da je osrednja sekcija pri svoji akciji za ureditev izvoza lesa stremela edinole za tem, da pride naša lesna trgovina izključno v roke našega domačega iesnega trgovca in da ni prizadela širokega kroga naših lesnih producen-tov in lesnih trgovcev; zato se lahko z mirno zavestjo trdi, da bo s tem pravilnikom zaščitena vsa solidna mala in srednja lesna irgovina. Vsak mali in srednji producent in lesm trgtfvec. ki izvaža v inozemstvo, je v poslednjem času brezdvomno občutil šikane od strani inozemskih dobaviteljev, ki ga ogrožajo s postavljanjem na razpolago, z neplačilom itd., da izgubi cele vagonske pošiljke. Zato je potrebna organizacija, ki bo skrbela za dobrobit naše solidne lesne trgovine in ki bo z ureditvijo izvoza lesa pripomogla do zboljšanja položaja tako v pogledu cen, kakor tudi v pogledu zaščite naših izvoznikov nasproti inozemskim dobaviteljem. Baš zaradi popolnega pomanjkanja strokovne organizaciie je nastalo v naši lesm trgovini naravnost nevzdržno stanje. Ostra medsebojna konkurenca . naših izvoznikov na inozemskih tržiščih je mnogo pripomogla k ogromnemu padcu cen; pomanjkanje organizacije je tudi vzrok, da je naš izvoznik na zunanjem tržišču brez zaščite. Če hočemo tedaj omiliti sedanji položaj, je neobhodno potrebno, da se napravi red iudi v vrstah lesnega trgovstva samega. Ne obstoja nikaka tendenca prikrajšati pravic lesnih trgovcev, marveč le z enotno organizacijo privesti trgovino do boljših in ugodnejših prilik. Zato bo skrb organizacije, da bo omilila medsebojna nasprotstva. ki nam škodujejo in da bo s svojim ugledom, ki ga more prinesti le stanovska zavest trgovstva, uspešno intervenirala v vseh vprašanjih, kjer se godi očitna krivica naši lesni podjetnosti. Tisti, ki ugovarjajo nekaterim določbam pravilnika in organizacij?, ki je sestavljena iz zastopnikov gremijalnih sekcij lesnih trgovcev in na katere ima torej tudi naša mala in srednja trgovina ves svoj vpliv, brezdvomno nišo poznali in tudi ne poznajo pravih ciljev, ki jih je osrednja sekcija začrtala v pravilniku, pa bi bilo zato primernejše. da bi se posamezniki obrnili na osrednjo sekcijo, odnosno na pristojne gn--mijalne sekcije lesnih trgovcev, ki bi jim podale točna in stanju odgovarjajoča pojasnila. Samoupravni dolgovi Pred dnevi smo poročali o statistiki samoupravnih dolgov, ki jo je sestavil splošni oddelek finančnega ministrstva. Zbrano gradivo je sedaj objavljeno v obliki posebne knjige, ki io je izdalo finančno ministrstvo. Ta knjiga vsebuje poleg že objavljenih podatkov še druge zanimive podrobnosti. Samoupravni dolgovi dravske banovine So po obiavljenih podatkih znašali 31. decembra 1930 311.7 milijona Din, to ie 20 odstotkov vseh samoupravnih dolgov v državi. Samoupravni dolgovi posameznih banovin, so zelo različni. Na prvem mestu je upravno področje Beograda, ki ima 452 mi- lijonov Din samoupravnih dolgov ali 39.3 odst. vseh samoupravnih dolgov. Na drugem mestu ie kakor rečeno z 20 odst. dravska banovina, kjer odpade na Ljubljano 148.2 milijona Din, na ostale mestne občine 99.1 milijona Din, na podeželske občine 22.9 milijona dinarjev In na banovino 46.7 milijona Din. Na tretjem mestu ie savska banovina s 306.7 milijona Din samoupravnih dolgov ali 19.9 odst. skupne vsote, potem pa sledijo primorska banovina z 90.3 milijona Din (5.9 cdst.), moravska banovina z 79.1 milijona Din (5.1 odst.), vrbaska z 17.7 (4.7 odst.), dunavska z 67.3 (4.3 odst.), drinska z 62.1 (4.0 odst.), zetska z 52.0 (3.4 odst.) in var-darska banovina s 50.1 milijona Din (3.2 odstotka). Ce izvzamemo upravno področje Beograda imata dravska in savska banovina neprimerno več samoupravnih dolgov kakor ostale banovine. Pri tem pa je treba ugotoviti, da je tudi obrestna mera teh dolgov v dravski banovini najnižja, kajti pri dolgovih od 180 milijonov Din znaša obrestna mera mani kakor S odst. in le pri dolgovih od 130 milijonov Din presega obrestna mera 8 odst. Pri vseh samoupravnih dolgovih z obrestno mero 5—8 odst. odpade od skupne vsote polovica na dravsko banovino. Nadalje je zanimivo, da so ti dolgovi v dravski banovini večinoma konsolldrani. Za 2 tretjini samoupravnih dolgov v dravski banovini (204 mili. Din) znaša amortizacij sle a doba več kakor 10 let. in le 50 milijonov Din dolgov ie kratkoročnih do 1 leta. dočim ima savska banovina za 172 milijonov Din dolgov z rokom pod 1 letom. Manifestacija obrtnikov v Mozirju za skupne zbornice V nedeljo ob 3. popoldne se je v Mozirju v nabito polni sobi gostilne Strmšek vršil izredni občni zbor treh zadrug, in sicer zadruge mlinarjev in Žagarjev, ki šteje 93 članov, rokodelske zadruge in zadruge gostilničarjev. Navzoči so bili načelniki zadrug gg. Brinovšek, Cesar, podnačelnik Gončar ter tajnika Leopold Goričar in Vajt. Za predsednika izrednega občnega zbora je bil izvoljen g. Cesar Ivan, načelnik Rokodelske zadruge, ki je pozdravil zastopnika Zbornice za TOI zbor. člana g. Golčarja in g. dr. Koceta ter zastopnika Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani gg. Mi-helčiča in Šimenca. Najprej je dobil besedo g. Šimenc, ki je obširno govoril in skušal prepričati poslušalce o prednostih ločenih zbornic, pri tem pa je tudi kritiziral delo ljubljanske zbornice. Nato sta mu točko za točko odgovarjala g. Golčar in dr. Koče in v objektivni luči je bilo orisano in podano ogromno delo ljubljanske skupne zbornice za obrtniški stan, zlasti za njegovo strokovno izobrazbo in povzdigo. V zelo živahnem, toda lepo in mirno potekajočem zborovanju je spregovoril končno besedo g. Matija Goričar, banski svetnik in član Zadruge mlinarjev in Žagarjev. V lepih in kratkih besedah je predočil izvajanja vseh predgovor-nikov in prišel na podlagi tega do zaključka, da za nas v Sloveniji ne more biti merodajno, kakšne zbornice imajo v Beogradu ali Zagrebu, ampak naše posebne razmere v dravski banovini nas silijo, da so vsi gospodarski stanovi v skupni in močni zbornici, ker 1» na ta način bo mogoče, da bomo kaj dosegli. Ljubljanska zbornica je naša skupna last, ponosni smo nanjo in v interesu vseh gospodarskih krogov, zlasti pa obrtnikov, je, da to svojo največjo gospodarsko predstavnico tudi v bodoče obdržimo. Po kratkem nagovoru je potem g. predsednik Iv. Cesar dal predlog o skupnih zbornicah na glasovanje. Vsi navzoči zbo-rovalci ,člani vseh treh zadrug so se pri tem izrazili soglasno za skupne zbornice. Tako je bilo zaključeno to važno in lepo zborovanje, ki jasno dokazuje, da je štajersko obrtništvo v ogromni večini za skupne zbornice. Pcmen leži predvsem v tem, da je bil to skupni občni zbor treh obrtniških zadrug in ne mogoče kakega društva, ki nima prave legitimacije, da odloča o tem velevažnem vprašanju. Ponovni padec indeksa cen Oddelek za gospodarske študije pri Narodni banki je pravkar objavil indeks cen v trgovini na debelo za november, ki kaže ponovno nazadovanje. Skupni indeks, izračunan na podlagi povprečnih cen v 1. 192(5. (enako 100). je znašal z;, november 68.5 nasproti 69.5 v oktobru. 71 6 v septembru in 73.6 v avgustu. V novembru je skupni indeks padel za 0.9 točke (v oktobru za 2.1 točke), od julija pa znaša padec že 5.S točke. Od oktobra na november so vsi delni indeksi nazadovali, in si<-er indeks cen rastlinskih proizvodov za 0.3 na 70.9 točke, indeks cen živalskih proizvodov za 2.5 nn 63.6 točke, indeks cen mineralnih proizvo-lov za 0.3 na 73 4 točke in indeks cen industrijskih proizvodov za 0.6 na 68.7 točk«-. Gibanje posameznih delnih indeksov nam kaže naslednja primerjava: Indeks november rast. živ. itid. totalni 19'>7 124.0 109.3 99.1 106.1 1928. 134.9 107.1 83.9 104.7 19'>9 106.0 99.2 89.3 95.3 1930. 71.4 95.1 74.8 79.2 1931. 70.9 63.6 68.7 68.6 Nivo naših1 cen v trgovini na debelo s-j je nasproti povprečju L 1926. zmanjšal že za 31.4°/«. Od posameznih delnih indeksov kaže letos nasproti lanskemu letu največji padec indeks cen živine in živalskih proizvodov. ki je nazadoval za 31 5 točke. Indeks cen glavnih uvoznih predmetov sp ie od oktobra na november povečal od 66.2 na 66.5 Člani v novembru 74.9), indeks cen glavnih m*o»nih predmetov pa je padel od 68.5 na 68.2 (lani 79.8). = Promet z žvepleno kislino. Minister za vojsko in mornarico ie predpisal pravilnik o reguMraniu prometa z žvepleno kislino. Po tem pravilniku morajo carinarnice voditi posebne evidenčne knjige o prometu z žvepleno kislino. Pri prevozu po Dunavu morajo zahtevati pismeno izjavo glede količine in iakosti kisline, ki se prevaža in v kake svrhe ie namenjena. Pri prevozu po železnici morajo carinarnice te podatke 'igotoviti na podlagi tovornih listov in ostalih dokumentov. — Monopolski dohodki. Med vsemi državnimi dohodki kažejo monopolski dohod- s, ~ •ssr -. r—-f fe II m h J I * rrr C. KOLENSKA VODA MILO PUDER SHAMPOON OKUSNE S&f BOŽIČNE KASETE RDEČ ŽIG FARINA POKLON NAVDUŠENJA! ki še največjo stabilnost. Po pravkar objavljenem pregledu monopolskih dohodkov, so ti dohodki v dobi od 1. aprila do konca septembra, torei v prvih 6 mesecih tek. finančnega leta, dosegli 1140.2 milijona D::i nasproti 1198.9 milijona Din v istem razdobju preteklega leta. Primanjkljaj nasproti lanskemu letu znaša le 58.7 milijona Din ali okrog 5 odstotkov, od tega primanjkljaja pa odpade 50 miliionov na tobak. = Prodaja bencina. Na ljubljanski borzi je bilo včeraj eksekutivno prodanih 41 ton (4 vagone) avtomobilskega bencina (spec. teža 745. plačljivo v 30 dneh) po 600 Din za 100 kg franko vagon (cisterna Ljubljana, glavni koiodvor brez banovinske trošarine). — Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. t. m. ponudbe glede dobave 40 kub. metrov smrekovih desk in plohov. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave 39 komadov kotlovih cevi. — Direkcija državne železarna Vareš sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave 1000 kg jekla. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 6000 kg plinskega olja in 2 jeklenih osovin Dne 22. t. m. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Zagrebu licitacija glede dobave ca 210.0!JO komadov opeke. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) — Dne 22. L m. se bo vršila pri ekonomskem oddelku generalne direkcije državnih železnic v Beogradu ofertna licitacija glede dobave ca 900.000 komadov raznih železniških pragov. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem oddelku). Dne 22. decembra t. 1. se bo vršila pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 3000 komadov trodelnih žimnic in 2000 komadov blazin, polnjenih z žimo. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem skladišču.) Borze 7. decembra. Na ljubljanski borzi se je danes deviza Nevvork po zadnji oslabitvi zopet občutneje* okrepila. Tudi devizi Pariz in Bruselj sta se zopet dvignili. Deviza Trst pa je močneje popustila.' od 289.16 na 286.96. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda za malenkost popustila. Za aranžma, ie bila zaključena po 270, za kaso po 271, za december pa se je trgovala najprej po 268, pozneje pa po 270 — 271._7n o Blajrovo posojilo je bilo zaključeno po 55, 54 in 53.50, 8"/o pa po 64, 65 in 66. Promet je bil š_e v C/o begluških obveznicah po 43, 44 in 4o. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2274.19 — 2281.03, Bruselj 784.96—787.32, Curih 1097.85 do 1101.13, London 182.06-189.56, Nevvork kabel 5649.80 — 5666.90, Nevvork ček 5627.80-5044.80, Pariz 221.27-221.93, Praga 167.20-167.70. Trst 283.96-289.96. ^ Zagreb. Amsterdam 2274.19 — 2281.03, Berlin 1331 50 — 1358.50. Bruselj 784.96 do 787.32. Lojni on 182.06 - 189.50. Milan 283.9S do °89 96 NevVork kabel 5649.80—O666.80, Nevvork ček 5627.80—5644.80. Pariz 221.27, do 221.93. Prasa 167.20 — 167.70, Curih 1097.85 — 1101.15. _ „ _ Curih. Beograd 9.05. Pariz 20.1 o<5. London 16.85. Nevvork 514.75. Bruselj 71.475, Milan 26 05 Madrid 42.75. Amsterdam 207.15 13erlin 119. Stockholm 93. Oslo 93, Koben-iiavn 93. Sofiia 3.73. Praga 13.25, Varšava 57.60, Bukarešta 3.07. Efekti. Zasreb. DržaVne vrednote: Vojna škodai aranžma 270 — 272, kasa 271 — 272, za december 268 — 270, investicijsko 67 bi., 4° u agrarne 30 — 32, 8n'n Blair 62 — 63, 7* » Blair 52 — 33.50. 7°/o Drž. hipotek, banka 00 — 62. 6'1 o begluške obveznice 43.75—44. Beograd. Vojna škoda 270 — 272. za december 270 zaklj., 7" n investicijsko 63.30 bi., 4° n agrarne 31 — 33. 6"/n begluške 44.2 >, 44. 43.75, 43.50. 43. 43.50 zaklj.. 8°'« Bl*ir 63.75 bi.. 7°/o Blair 55, 34.30 zakL, Narodna banka 4000 den. Blagovna tržišča LES -f Ljubljanska borza (7. t. m.) Tendenca za les slaba. Zaključenih je bilo 6 vagonov, in sicer 2 vagona smrekovih desk in 4 vag. desk (smreka, ielka). ŽITO 4- Chicago. 7. decembra. Začetni tečaji I Pšenica: za december 55.125, za marc 56.625, za maj 58.25, za julij 57.25; koruza; za dec. 35.50, za marc 39.50. za maj 41.25. za julij 42.75; rž: za maj 46.375, za julij 46.125; oves; za december 24.375, za maj 26.75. + Winnipeg. 7. decembra. Začetni tečaii: Pšenica: za december 60.125, za maj 63.75, za julij 64.873. 4- Novosadska blagovna borza (7. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 31 v. O ve«: baški, srem. in slavon. 125—130. Ječmen: baški, 64 kg 122.50 — 127.50; baški, sremski. pomladni. 67/6S kg 160 — 170. Koruza; baška nova s kakovostno garancijo 60—62.50; baška, srem-ka za december - januar 65 do 67.50; za marc - maj 80 — 82.50; banaš!:a nova. z garancijo 60 — 62; sremska nova. z garancijo 62 — 64; baška sušena 76 — 7S; sremska sušena 77 — 79; banaška Sušena 72 —74; sremska. okolica Šid, sušena 80 do 82. Moka: baška in banatska postaja »Ooc in >Osg< 360—380; >2« 340—3«0: >5< 305—315; »6f 255—2*15: >7« 190—200: »8< 122.50 — 127.50 Otrobi: baški in sremski 85 - 90: banaški SO - 85. I + BudimpeštanSka terminska borza (7. t. m.) Tendenca slaba, promet živahen. Pšenica: za marc 13.54 — 13 55. za maj 14.39 do 14.40; rž: za marc 15.36 — 15.3S; koriiz*: az maj 16.45 — 16.48. Šport Iz Jugoslovenskega lahko-atletskega sa-Veza. XI. redna glavna skupščina bo 19. t. m. cnb 17. v Narodnem kazinu, Zagreb, Gajeva ulica 4-1. Dnevni red: pozdrav predsednika, poročila, tajnika, blagajnika, tehničnega referenta in nadzornega odbora, razrešenje starega upravnega odbora, volitev novega upravnega odbora in nadzornega odbora, določitev, dneva, mesta in razporeda državnega prvenstva, izprememba ipravi'1, pritožbe in predlogi članov, določitev službenih novin in slučajnosti. Ako v določenem času ne bo prisotnih polovico članov, se bo vršila skupščina brez ozira na število prisotnih eno uro kasneje. Klubi 6e ■opozarjajo, da 6e v pogledu polne moči in glavne skupščine drže čl. 13. pravil JLAS. — Zdravko Frančič, tajnik. O smučarstvu: To je naslov nadvse zanimivega predavanja, ki ga bo priredil Smučarski klub Ljubljana jutri ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Opozarjamo ne 6amo iia aktualnost izvajanj predavatelja, gosp. Gnidovca, temveč tudi na krasne skiopti> ne slike (okrog 110), ki so jih posneli naši najboljši fotoamaterji. Vstopnice pri tvrd-kah L. Šmuc, Šelenburgova 6 ter J. Gjr< c. Dunajska 1, blagajna pa bo odprta od 19. dalje, TSK Slovan. Danes ob 9.30 na igrišču Ilirije: Ivko, Klinkenstein, Košmrl, Jenko, fcmrekar, Dejak, Polšak, Zirandon, Zavrl, Gircl, Ribič, Sinkule. Igrači, ki imajo rezervno opremo, pa ne igrajo, jo morajo prinesti na igrišče. Plavalna sekcija Hi'i je ima v sredo ob T7.30 v Prešernovi so'b: »Novega evtita* ob-*«zen sestanek. Izvolilo se bo sekcijsko na-čelstvo. ^^^^ SOKOL Sokolslu smučarji na delu Gorenjsko Sokolstvo se pripravlja, da izvede svoj smuški program do konca. Lepi uspehi lanskega leta se morajo letos poglobil in še dalje dvigniti. V ta namen 6e bo Ti^il 20. decembra na Jesenicah sestanek vseh načelnikov smuških odsekov v župi Kranj, zastopane bodo tudi članice in društva, ki morda trenutno smuških odsekov nimajo. Na sestanku bo razgovor o po-(irobini organizaciji smuških odsekov v posameznih društvih, razpravljalo /e bo tudi fs izvedbi začrtanega smuškega programa za Corenjsko Sokolstvo in o soudeležbi na smučarskih tekmah za prvenstvo v Savezu SS, ki 6e bodo vršile v času od 3. do 6. ■marca na Češkem. Predvidoma se bodo vršili 7. januarja .izpiti za sposobne 6imiške vodnike. Navodila udeleženci še dobijo. Ž-upni smuški tečaj bo od 8. do 15. janu-arj av Mojstrani. Dc'ljen bo v dve ckupini. Začetnki in del. izvežbani smučarji bodo v .tečaju 7 dni. tekmovalci pa 4 dneve. Na vidiku sta tudi dve tekmi. 21. januarja j" Iz Škofje Loke šl— Obdarovanje' sokolske mladine. Za Miklavža je bilo obdarovanih 126 revnejših pripadnikov dece in naraščaja. Sokoliči so dobili kompletne obleke, zimsko perilo, čevlje, predpasnike, sadje in najraznovrstnej-še pecivo, ki so ga v izobilju napekle sestre Sokolice. Darovi so predstavljali vrednost nad 3000 Din. Posebno požrtvovalni so se izkazali pri aranžiranju Dolenčeva Danica, Laly \Vrisoherjeva ter br. dr. Jože Rant. Darove je prejela tudi ostala deca. Razdelijo 6e je okoli 300 sckolskih zavitkov. Iz življenja na deželi DOL PRI LJUBL.ANI. Naše mlado sokolsko društvo je za uvod k otvoritvi svojega s trudom ustvarjenega doma priredi Io v soboto zvečer Miklavževanje, pri ka terem so nastopili otroci osnovne šole poc vodstvom br. Ivan Čuka. V nedeljo pa so uprizorili šolarji igro »Kralj Matjaž« poc vodstvom br. Nika Einspielc.rja. Obe prireditvi sta uspeli kljub ostremu in značil nemu nasprotovanju nekaterih elementov prav lepo ter sta prinesli mlademu dru štvu zlasti v moralnem pogledu obilo opore. Za oficijelno otvoritev našega doma se uprizorj v nedeljo 13. t. m. ob 15. Finžgar jeva ljudska igra »Veriga«. K predstav vabimo vse jugoslovensko čuteče domače in sosedne občane. VIŠNJA GORA. Kole jugoslovenski!: sester v Višnji gori je iz tehničnih .razlogov za današnji praznik napovedano prire ditev preložilo na nedeljo 13. t. m. TREBNJE. Za 1. december je naša šola priredila v Prosvetnem domu dr. Lahovo igrico »Na narodni praznik«, ki je uspela najlepše. Ob pol 11. pa se je vršila v stari občinski sobii svečana sokol« k a seja z obširnim programom. Tudi vas je kazala na zunaj slavnostno lice, saj je s sleherne hiše vihrala trobojniea. — Za Miklavža je bila obdarovana številna šolska deca z bogatimi darili. Hvala vsem darovalcem. — V nedeljo 13. t. m. priredi prednjaški zbor našega Sokola o'b 15.30 na Marofu slavnostno telovadno akademijo z izbranim, čisto novim sporedom. S to prireditvijo vstopi tudi naše društvo v Tyrševo leto. Vabljeni vsi! Kakor je bilo že nedavno javljeno, je naša občina započela važno akcijo elektrifikacije Trebnjega in ožjega kota Dolenjske. Akcija je v polnem razmahu in pričakuje mo že v najkrajšem času prvih poročil. — V decembru je bil otvorjen II. letnik kmetijske - nadaljevalne šole in je pričel z rednim poukom. — Naša sokolska javna knjižnica se je pomnožila z večjim številom novih knjig, na kar opozarjamo vse čitatelje ter jih vabimo. Knjižnica posluje vsako so boto od 19. do 20. ure v stari občinski pisarni. SEVNICA. Danes 3. t. m. ob 15. bo gostovalo v Sokolskem domu lutkovno gleda^ ilišče Sokola I. iz Ljubljane s simbolično igro v 5 slikah: »Poglavar podzemlja«. Pied igro bo imel Gašperček nagovor na Sevni- odlično igrana. Zlasti je imponiral »Sca-pin« br. Vinko Jurančič. Sicer so pa bile vse uloge v dobrih rokah. Med odmori je pridno sviral tamburaški odsek pod vodstvom br. Hribernika. — 1. december je četa proslavila prav slovesno. Ob 11. je bila slavnostna seja z zaobljubo vsega članstva. Popoldne se je vse članstvo zbralo pri bratu podstarosti in v bratski slogi ob nastopanju pevskega in tamburaškega zbora preživelo svoj prvi veliki dan. predvidena župna tekma na Bledu, ki obse- | oane. Ker raste zanimanje za to malo po- ga, stafetno tekmo članov, tekmo v sko kih, smučarski tek za članice, patruljno tekmo, tekmo v skokih za moški^naraščaj, ter smučarski tek za ženski naraščaj. Izbirna tekma za Češko bo 28. januarja v Bohinjski Bistrici. Člani tekmujejo na 18 kilometrov (tekma v skokih in članicc na 10 km (tek). Program tedaj ni samo lep, j zornico v vseh sokolkih društvih, smo naprosili najstarejšo lutkovno gledališče, ki je že vzgojilo lep kader izbornih igralcev in slovi po svojem nenadkriljivem in učinkovitem uprizarjanju iger, naj zanese tudi med nas ljubezen do mične in upoštevanja vredne scene, ki utegne roditi med našo deco obilo sadov. Zato naj vsak izrab; prili- marveč tudi obsežen. Na sokolskih bratih j ko, da prisostvuje tej zanimivi predstavi in in sestrah je, da se zamisleki smuškega cd seka župe Kranj tudi docela izvedejo. Sokolska akademija v Slovenski Bistrici. Na predvečer državnega praznika je sokolsko društvo priredilo v dobro zasedeni dvorani Okrajne hranilnice in posojilnice slavnostno telovadno akademijo s sodelovanjem domačega orkestra. Po sviranju državne himne je izpregovoril prosvetar Rom. Kratko in jedrnato je tomačil zgodwin-ski razvoj jugoslovenske misli in borbo za uedinjenje. Nato so se brez odmora izvršili nastopi vseh oddelkov, ki so po zaslugi vestnega načelnika Jože Stoparja, načelnice T. Kcmarjeve ter vaditeljev A. Metlike, Pauliča, SchMckove in Hudričeve rešili težko nalogo brezhibno. Nastopila je moška ■deca (14) z obroči, obrtni naraščaj (7) z efektnimi prostimi skoki, drugi oddelek ženske dece (6) z vencem, vzorno navež-bani dijaki (9) s težkimi prostimi vajami, žensk; naraščaj (7) z rajalnimi vajami, de-vetorica članov s kompliciranimi skupinskimi vežfbami, ki jih js sestavil domači načelnik Stopar, tretja ekiupina ženske dece (6) z ljubkim plesom, 9 članov na konju v šir, članice (10) z raketi in končno vzorna vrsta (6) članov na bradlji. — Dolgotrajno odobravanje na koncu vsake točke pa je dokazalo, da trud v telovadnici ni ostal brezuspešen. — Naslednji dan, po slovesni maši se je zbralo članstvo in sokolsko občinstvo ponovno v hranilnični dvorani, Mer se je vršila svečana seja uprave sokolskega društva. Orkester je odigral himne, starosta dr. Pučnik pa je prečital poslanico sa-veznega starešinstva in v kratkem nagovoru opisal pomen državnega praznika za Sokolstvo. Ob razvitem društvenem praporu to nato prisegli novi člani. Akademija Sokola v Slovenjgradcu je ob priliki proslave državnega praznika s krasnim in bogatim programom presenetila vse naivzoee. Vse točke so bile zelo lepo, predvsem je ugajal nastop moških članov, ki je s svojo brezhibnostjo in preciznostjo pokazal krasen plod truda, ženski naraščaj si je na mah osvojil srca vseh, članice pa so s svojimi ruskimi plesi žele mnogo odobravanja. Domači salonski orkester ^e mnogo pripomogel k krasnemu nspehu. ^ Dvorana je bila polna, kakor še n;kdar letos. Slovenijgradec je zopet imel 3 r v 3Coocm m««*«, v ISrbooljah in na {Jesenicah, ki sprejemajo tudi naročila na mate oglase in insertte. Službo dobi Tekstilna tovarna (voSja) išče za takoj česalnega mojstra Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra«; pod »Štev. 57831*. 57831-1 Učenko zdravo in močno, poštenih staršev, z dobrimi spričeval;, ki ima veselje do trgovine, sprejmem v večjo trgovino na deželi. Naslov T oglasnem oddelku Jutra 57S43-1 Kot jro.podink e:>r?jme s t a reji i gospod .''dno damo brez otrcuk. — Do->ise na naslov, ki ga pove oglas. oddelek Jutra 57804-1 Pletiljo ra nogavice takoj . aprej-jnvm. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 57826-1 Trg. pomočnico pridno in pošte.no sprejmem takoj kot samostojno voditeljico male trgovine na deželi. Naslov r>ri podružnici »Jutra« v Celj.u 57571-1 Učer.ea aH učenko dobrega računarja sprejmem v trgovino mešanega blaga v Ljubi'Mri. Naslov v oglasnem oddelku .Tutrn. 57780-1 Točilca j flobroiciočo gostilno v Tjjubljani sprejmem tako). Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Prevzem 3000«. 57774-1 CAMERNIKOVA šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo Auto) telefon 2236 Prva oblast, koncesijonirana Prospekt 15 zastonj — pi lite ponjl 251 Tečaj za jezike in srednješolske instrukcije »Mentor«. Informacije med 17. in 19. uro v Prav'a k nv i ulici lil, pritličje. 57935-4 Trgovski pomočnik mlad in agilen; z dobrimi referencami, kateri je bil v •veletrgovini galanterije in Tn.-tiufaktare v razpošiljal-rici. se takoj sprejme pod n godna m i pogoji za večje mesto na Gorenjskem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Redka prfKka 156«. 57708-1 Kuharica išče mest® druge v restavraciji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 57920-4 Službo delavca "rm. Naslov v oglasnem fiksum in provizijo nudimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljub Ijano in okolico ter vso dravsko banovino za ma nufakturn« blago. — Ponudbe na oglasni oddetek »Jutra« pod šifro »Fiksum in provizija« 52692-5 Valvasor TIT. knjiga naprodaj na Galusovem nabrežju št. 27 57865-8 Tovorni avto tritonske sile, s kardanan-trieb, rabljen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Štev 57832«. 57829-10 Avto »Pontiac« General Motor. 5 sedežen, skoraj nov, naprodaj zelo ugodno. ».Vprašanja -na Ju-goslav*msko Orenstein i Koppel d. d-V Zagreb, Ili-ca 16. 57595-10 Poltovorni avto prodam ali zamenjani za vino, oziroma drugo blago Naslov v oglasnem oddelku Jutra« 57968-10 Studebaeker Presidcnt General Motor, šesteiliderska limuzina, 6-sedežna, v jako dobrem stanju poceni naprodaj zaradi odpotovanja. — Na ogled y garaži Stupica v Slomškovi ulici. 57937-10 Sedlar, pomočnik vojaščino prost, zmožen voditi podružnico, išče zaposlitev. Naslov v oglas, •oddelku »Jutra«. 57876-2 Gospa izurjena strojepiska z znanjem slov. in nemškega jezika, išče popoldansko za,poslen:je. — Ponudbe na oglas, -oddelek »Jutra« pod »Perfekfcna«. 57859-2 Knjigovodja izurjen bilancist, dober organizator — z dolgoletno prakso, išče mesto. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Samostojna 45«. 57857-2 Mizar čo priporoča za vsakovrstna popravila po najnižjih cenah Ponudbe prosi pod »Popravila« na oglasni oddelek »Jutra«. 57931-2 Pošten fant poučen v vinarstvu in sadjarstvu. vajen konj in vseh hišnih del. išče službo z novim letom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 57938-2 Opravo za špecerijsko trgovino, lepo, novo, srednje veliko ali eno nekaj let staro, dobro ohranjeno prodam z novim letom. Ponudbe pod »S. S. 20« na oglasni oddelek »Jutra«. 57873-6 Pirnico iz češkega puha, prodnm. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 57887-6 Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik Tržaška cesta 16. tel. 33-13 Štedilnik dobro ohranjen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 57901-6 Izurjena šivilja r krojenju oblek in perila gre po nizki ceni šivat na dem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 57848-3 Šivilja t motornim strojem — se priporoča za vsako delo — tudi za konfokcij-o. A. Novak, Moste, Zaloška c. St. 8. 578711-3 Italijansko konverzacijo po zelo zmerni ceni nudi gospodična. Ponudbe pod »Italijanščina« na oglasni oddelek »Jutra«. 57867-4 Nemški pouk prvovrsten in poceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. " 57386-4 Šola za jezike Gosposka n! i ca štev. 4/T. Vsi moderni jeziki. Pouk posameznikov m otroške skupine. 578S3-4 Koncesionirana ŠOFERSKA ŠOLA Gojko Pioenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte informacije. 57164-4 Boljša vdova stara ol let, dobra in varčna kuharica, snažna, skrbna in zanesljiva oseba, ki opravlja vsa hišna dela, išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Tudi le čez dan«. 57847-2 Premog in drva prodaja Jezeršek. Vodmat. 200 Puhasto perje čisto, čohano. kg po 48. Din, druga vrsta kg po '38 Din. čisto belo gosje kg po 130 Din ln čisti puh kg po 250 Din raz pošilja po pošt. povzetju L. BROZOVIC, ZAGREB, niča 82. 22-6 Čitajte to anonso tri:, t!!! Mi prodajamo v s e na odplačila. damo v komisijo ln merimo na cilj. Kdor ima lokal ali izložbo naj_ piše obširne oferte. Novosti, patente, galanterijske predmete oddamo izurjenim agentom proti takojšnjemu zaslužku in provizijskemu naplačilu. — Samo seriozni reflektanti naj oferirajo na Johim Šapira, Dunajska e. št. 36. 57793-6 30 % cenejše angleško blago, vam vsled padca analeške funte dobavim direktno iz Anglije. Tudi na obroke. Dopisi na ogl. odd. »Jutra« pod »Garantirano«. . 57770-6 000 gramofonskih plošč samo nove že po 15 Din naprodaj na Dunajski cesti ■t. 36, pritličje. 57929-6 Zobotehnik 25 let star, vojaščino prost verziran v vseh samostojnih delih, zanesljiv delavec v kavčuku, zlatu in keramiki, išče mesto za takoj. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celjn pod značko »Keramik 999« 57570-2 Pisarniška moč s petlptno prakso, vešča slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika, samostojna korespondent-ka, vešča knjigovodstva ter vseh ostalih pisarniških del išče nameščenja. Gre tudi na deželo. Cenj. ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod »Pisarniška moč«. 57577-2 Trgovski pomočnik z večletno prakso, zmožen slovenskega, srbo-brvatskega in Italijanskega jezika želi mesto v trgovini z mešanim blagom. Nastop takoj ali pa po dogovoru. — Ponudbe na ogl. oddelek pod »Poštenjak« 57746-2 Plačilna natakarica čedna in zanesljiva, ki tudi dobro igra klavir, išče primerno nameščemjo v boljši hiši. Cenj. ponudbe pod šifro »Dobra moč« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 57961-2 Štepane odeje krasne, nerabljene poceni aprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 57950-6 Gramofon Homakord, dobro ohranjen 34 ploščami proda Jezer-šeik, Bolgarska ulica 25. 57953-6 Tricevni radio anodni aparat Philliips, 2 vočnika, slušalke, akumu-ator in drugi materija! prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 57917-9 Edgar Rice Burroughs« Tarzan, kralf džttuglf ^■j. rs orna/z^— " i/ 11 ■ A V) —- I 52 Drugi samci so se razkropili na vse strani, a vendar je Kerčak še dohitel enega Izmed njih in mu zdrobil tilnik s svojimi mogočnimi čeljustmi. Nesrečni mladi sa- imici je spodrsnilo na begu. Z divjim vri-ščem se je Kerčak zapodil proti njej in jel besno udrihati po njej s kosom veje, dokler ii ni str! glave. Žensko kolo dobro ohranjeno in nekaj starega pohištva naprodaj Florijanski ulici št. 33. 57926-11 Kupim Staro stojalo ženskega šivalnega strcija fcupi Petan, Majstrova ul št. !16. 57850-7 Suhe gobe kupuje po Din 55—66 kg po kakovosti — ter lepa namizna jabolk? razpošilja Peter S e t i n a, Radeče. 231-7 Hišo z zemljiščem in sadnim vrtom, v Mostah na Zaloški cesti odda takoj v najem Franja Snoj, Ljubljana, Prešernova u-I. št. 30. 57894-20 Zemljišče napol posejano — okoli 240.000 m5 po nizki ceni (a 35 para m!) prodam. — Ponudbe na oglas oddelek »J *ra« pod »Goreniskn«. 57424-20 "ilo enonadstropno, l a-vtogarazo in vTtom — Ulica stare pravde št. 7 — ta-koj oddam v najem, ali tudi prodam. Oddnm tudi posamezna trisobna stanovanja s kopalnico in pritiklinami v vili. Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro R 7«. 57821-20 Stavbni prostor ca 20.000 m2, na lepem, solnčnem in idealnem kraju v večjem industrijskem mestu na Gorenjskem prodam. Tozadevne ponudbe pod "Rodk.i prilika 156« na oglasni oddelek »Jutra« 57709-20 Hišo z gostilno kupim v Ljubljani, Mariboru. Celju, v predmestjih ali v kakem drugem prometnem kraju. Prednost. kjer je tudi trgovina, ali vsaj sposobni prostori za ist-o. Ponudbe z natančnim opisom in ceno e poslati na oglasni od delek »Jutra« pod "R««ni» 57598-20 15.000 Din poso!:la išče drž. uradnik za dobo dveh let. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Tiraš 97«. 57SS2-16 Družabnika z 10—lo.OftO Din iščem za dober nov predmet. Dopise pod »Patent 150« na oglasni oddelek »Jutra«. 57893-16 Kredite vsake vrste pod najugod nejšimi pogoji preskrbuje Kmetijska eksportna zadrn ga. r. z. i o. z. (kreditna sekcija) v Mariboru. Alek sandrova cesta 44 57458-1P Vrednot* Vsakovrstno zlato kupuje ps najvišjih cenih Černe — juvelir Ljubljana. Wotfova ulica S 77 7 Enodružinsko hišo i 700 m' vrta, v Trnovskem predmestiu predam. Potrebno le 35.000 Din. — Nislo-v v oglasnem oild"lku »Jutra«. 57909-20 Plašče za zdravnike laborante, brivce itd., jo piče za natakarje, peke mesarje, kuharje in s6rod ae obrti, izdeluje po meri najboljše C- I. Hamann v Ljubljani. Mestni trg št. S . 53253-13 Prehrana Abonentom nudim po nizki ceni dobro domačo hrano v bližini ar-tiljerijiSke vojašnice. Naslov pov-e oglasni oddelek Jutra«. 57838-14 Restavracijo ali vos hotel Park na Rabu oddam v najem z vsem inventarjem (53 postelj). V poštev pridejo samo strokovnjaki s kavcijo Din 100 000. Ponudbe pod šifro »28929« na Publicitas d. d. Zagreb, Ilica 9. 57841-17 Žago venecijankc na tri liste, zraven krožna žaga. na vodni pogon, sled selitve oddam v najem. Obratuje lahko tudi ob najmanjši vodi. ?,aga je blizu »Jelovice«, era-ričnih go-zd<»v in blizu postaje na (lorenji^kcm. — Event. tudi prodam s z opeko kritim skladiščem za 10 vag^-norr rezanega in parolo "krog žage Vse je ob glavni cest^. — ■^n^lov pove oglas, oddelek »Jutra«. --au-17 Dijaike sobe Dijakinjo sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. Cena solidna. Naslov ' v ogl. odd. »Jutra«. 57809-22 Stanovanje Trisob. stanovanje takoj oddam v Posavskega ulici št. 9 — za Štadionom. 57849-21 Parcele no Din 19 in 18 ms prodam v Dev. M. v Po.i:u. Naslov v ogla Sinem oddelku Jutra« 57860-20 1 ali 2 otroka starosti 1—4 let sprejmem v dobro in skrbno vzgojo. Ponudbe na naslov: Gospodinja v Prelo-gu štev. 28, p. Domžale. 57890-14 Parcelo na Bledu kupim. Ponudbe s ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lega«. 57889-20 Krasno vilo en ona d str o po o, z 8 parke-tiranimi sobami, kopalnico, balkonom, preko 2000 m2 vrta in parka pred vilo, ugodno prodam. Pojasnila daje lastnik v šiški, Vodnikova cesta 100 — nasproti gostilne pri Birtu 57881-20 Novo hišo dvostonovainjsko. podklete-no. z 800 m2 zemlje, 10 Ie.t davka prosto, po nizki ceni prodam v Mali vasi št. 51 pri Jezici. 57930-20 Kupim parcelo ob Dolenjski cesti. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 57955-20 Žago venecijanko na prometnem kraju naprodaj. — Potrebno 20.000 Din. Event sprejmem tudi družabnika. Poo-udba na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Redka prilika. 57960-20 Visokopritlično hišo blizu remize poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 57912-20 Majhno posestvo na gorenjski strani, 8 km od Ljubljane prodam Pojasnila daje Burnik Ignac, Aljaževa ulica štev. 39. 57911-20 Boljša gospa na deželi sprejme otroka vsake starosti v vso oskrbo. Cenj ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Prijeten kraj«. 57956-14 Lokali Lokal sredini trga, pripraven vsako obrt, s posebnim hodom, 2 Izložbenimi - okni, _ električno razsvetljavo, velik in svetel, s stano- anjem poleg o d dam najem s 1. jamVarjeni. slov pove o-gUiui odilefc' Jutra«. 57832-19 Lokal lep, svetel in suh, 4 V> X ~ m, pod katerim se nahaja enako velika. 3 m vi-oka klet, primeren za bolišo delavnico, na periferiji Ljubljane oddam 5. januarjem 1932. Naslov oglasnem oddelku Jutra 57874-19 Enodružinska vila na Celovški cesti naprodaj — Poizve se v Zg. šiški. Vodnikova 54. 57924-20 Vilo z vrtom 1000 m2, 10 sob, prodam. Na Kodeljevo 13. 57932-20 Sesalka zračna, z visokim pritiskom (Tloehdruckluftknrm-pressor) z 10 do 15 atm., event. z jermenskim pogonom. kupim. Ponudbo na C. P., poštni predal št. 22, Ljubljana. 57630-7 Lepo hišo štiristanovanjsko, v bližnji periferija prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 57943-20 Krznen plašč dobro ohranjen, kupim za štiriletno deklico Naslov oglasnem oddelku Jutra 57906-7 Smuči dolge -—2.10 m, dobro ohranjene kupim. Ponudbe na oglasni oddeleik »Jutra« pod »:.-• <•<- >>>«» >«.<*» s | Ce hočete da Vam ▼ res-| niči kolači ia pecivo b» 3 po želji, zahtevajte pri trii govcu Dr. Octkerjev peeil-• ni prašek >Backinc, kakor ; tudi Dr. Oetkerjev Tanilinov i sladkor in nadomestilo jajc »Baotamid«. — Jamči za. uspeh svetovna znamka »Dr. Oetker«, isnajdčtelj pecilnega praška. Brezplačne reeeptne knjižice dobite pri Vašem trgovca. 15144 -( Čuvajte svoje največje blago — ZDRAVJE Dokazano kriljiva. nenad-249/TV Zfi SmUCflRJE PRfSTni TIROLSKI LODEn • GOBARDin /o Dame nEPBtmočmvt ntnninE za dežjie jopiče VOinEOE FLRnELE ZR TElOVniKE PRISTM TURino Zfi SRAJCE in bluze flsE. SHABERDE Prifaielf otrokov Otročje. milo HCKIH4 NilMnit iloiiMki p*, lete« itlcnt telo praktična ■lolliiv« postelja t tapeciran im madracom — CaStiiM m »tako bifu, tel«, *•' potujoče oso? be ia nočne »Igib*.' Sla* M Dia' JW— Razpoli* Ijaa poilom ia ielczni-som po povzetju. Leteea' - atulinsU a patent-N« .'telo k praktitna tlot-ljiva""po»ttli ■ tapecira-•is asadracom., — Stane »ta Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igrač-ni h. vozičkov, tri« ciklji, razna najno« vejša dvokolesa, šivalni stroji in »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otro-™£>r£Vgtejjj ških vozičkov, Ljubljana, KarJovška ccsta št. 4. Ceniki franko. .......I..................I..........mil il tpaljni. P»le«V fotelj stane mt30Q Liefeetahl , priVtifaa n letanje » in aedeoie. Sla-^jCkA aeDia im.- P« Jem Imam tisto čo-ha«o! perje kg po Dia O— čisto belo gosje k{ po Dia IM— ia tisti pab. k« po Dia 25«— CjROZOVIČ, ZAGREB tika 12. UL Telefon 2059 **Premog stiha drva »■ogačnik, Bohoričeva K. 5 BOŽIČNA DARILA f z v največji izberi in nizkih cenah nudi svojim, cenjenim t odjemalcem tvrdka 14128 j O ♦ ♦ ♦ ! t Pred Škofijo 2 ♦ F. M. SCHMITT ljubljana Lingerjeva 4 css v najem dajemo gostilno na »Žagi« v Kočevju, sestx>ječo iz točilnice, dveh gostilniških sob, kuhinje, shrambe, verande, kleti in drugih pritiklin z inventarjem, obenem stanovanje, obstoječe iz ene sobe in kuhinje. Ponudbe pod 2000.— mesečno za celotni najem se ne bodo upoštevale. Pismene ponudbe je vložiti v zaprtih kuvertah do 20. decembra 1931 do 12. ure na spodnji naslov. Najemnik prevzame gostilno s 1. januarjem 1932 Premoženjska uprava mesta Kočevje v Kočevju Kočevje, dne 5. decembra 1931. 1527« Jd. (Ustanovljeno leta *S6C Ogromna izbera ženskih ———. ročnih del in pripadajočega materiala. Za smir-t na, perzijske in kelimj preproge volna, blago te vzorci. Brokat 3 prtiči^ >£ £Jub1}ana 13989 JCoff^rcsiif tri __ Oglasi v „JUTRU" Imajo siguren uspeh? zlate čipke, vložki in v?a-i ———---j kovrstne vrvice. — Pred-* - tiskarija, entlanje, plisi-j ranje, montiranje bi torbic itd. iizin. Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij >Jutra« Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi y Ljubljani.