282. številka.
Ljubljana, vtorek II. decembra.
X. leto, 1877.
	
	bhh
	
tro	
-	
i «	m
li III
Uhaja v«ak dat,, izvzemži poMedoljke in dr.eve po pru/.oioih, tal velja po polti preiciuan ta a v itro-oxern ke detoto za celo leto 1« tfld., z* po! leta H t h\ ■a čotrt leta 4 «ld. — Za Ljubljano broi potiljaaja na dom za celo leto 18 jrld., /,« fetrt leta 3 fjld. 30 kr., ta on met*eo 1 gld. 10 kr.   Za po&iljanje na dona so r»čnna K) kr. za mesce, F0 kr. t* Aetrt lota. — Za tujt» dežele toliko vee, kolikor pofitnina iznaša. — Za goapode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana m a in »ioer: Z k Ljnbljano ta četrt leta 2 fcld. f>0 kr., po pošti prejemali z* četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plaćuje od četiriatopne volit-vrste 6 kr., co so oznanilo enkrat tiska, fi kr., če se dvakrat in 4 kr. de se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se    irole .j;* o »tirati. — Rokopisi so ne vrač njo. — Urudniitvo je v Izubijani v Franc Kolmanovej hini r*. 3 „gleiUliškn stolba". Oprnvništvo, na katero naj na blagovolilo pofciljati naročnina, reklamacije, oznanila, t, j. admiuistrati/ne reči, je v „Narodni tiskarni" t Kolmanovej hiši.
Vojska.
Turške ofenzive Sulejmanove je uže konec, in veselja turkofilov, ki so se bili po poročilu o vzetji Elene uže zopet povzdigovati počeli, je konec. Pomoćne ruske čete so ob pravem času prišle v Jakovico in napadajoče Turke nazaj zapodile.
Za Srbijo se napoveduje pojutraojem začetek boja.
Za preskrb ljenje vojske Be je v M) -flkvi naredil odbor, ki hoče oficirjem aktivne armade vse potreboo po najnižjej ceni pošiljati. Temeljni kapital je 100.000 rubljev, ki se bodo v del.žih po 100 razdali mej družabnike, same domoljube.
Iz Aten javljajo, da je zbor grških ministrov dovolil vojnemu ministru za 4,500.000 drahem kredita. Naoroževanje pospešuje se, 3G.00O pušek in 10 milijonov patron je došlo v Atene. 25.000 pušek Urasove sisteme in lO milijonov patron naročili so na novo. Kralja, ministre in prebivalstvo so ruske zmage napolnile se svetim ognjem za bojevanje. Kralj je pripravljen oditi k vojski.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 8. dec. [Izv. dop.] V denašnjej  seji državnega zbora sta slovanska poslanca dr. Kusy in dr. Vošnjak s tovariši izročila sledeči predlog:
Predlog:
poslancev dr. Kusya, dr. Vošnjaka in tovarišev.
„Glede na to, da po državnih osnovnih postavah od 21. decembra leta 1807, Člen 12 in 10. imajo vsi avstrijski državljani pravice, v shodih se zbirati, društva ustanavljati in svoje mnenje ustno, pismeno, v tisku in v slikah slobodno razodeti, da pa v dejanskej izpeljavi vlada in njeni organi to pra\ico ne samo kratijo, ampak popolnem zanikajo, ker skozi prepovedujejo ljudske shode (tabore), postavno ustanovljena društva razpuste, časnike pa v nebrpjnem številu zaplenijo;
glede dalje na to, da je sveta dolžnost izvoljenega ljudskega zastopa, braniti pravice, katere so vsem državljanom po državnih osnovnih postavah zagotovljene ter vlado in njune organe1 v izvršitvi postav nadzorovati;
stavijo podpisani sledeči predlog:
Visoka /bonlica naj sklene, da se izvoli odbor 12 udov iz cele zbornice, kateri ima preiskava! i, kako vlada in njeni organi postopajo pri izvršitvi društvene in shodninske pravice in tiskovne postave ter o tem visokoj zbornici poročati, oziroma predloge storiti."
Predlog se bode tiskal in potem v enej prihodnjih sej prvič bral, pri katerej priliki smejo stavitelji predloga ga s kratkimi besedami podpirati. Da bi zbornica v večini predlog sprejela, to — nij verjetno!
Seje državnega zbora se bodo kmalu pretrgale, kakor hitro bodo sprejete postave o začasnem uravnanji nagodbe z Ogersko. Vlada želi samo za dva meseca provizorij, to je do konca januarja, ker upa, ali bode vsaj skušala, do tega časa definitivne postave dognati. K vsem zmešnjavam pride še ta, da se koncem prihodnjega leta tudi obrok konča, do katerega je bila leta 18G7 vojaška postava sklenena. Tačas se je privolilo, da cela armada šteje 800.000 mož. Vlada je predložila postavo, da se teh 800 tisoč mož še za leto 1879 privoli. Čujejo se pa glasovi celo iz onih krogov, ki so dozdaj z vlado še vselej šli, da z o/i mm na slabo denarno stanje države več nego GOO tisoč vojakov ne moremo zdržati. Vsakako bo hud prepir o tem vprašanji in vlada bo morala vse sile napeti, da si večino skupaj spravi.
Orijentalna politika v delegacijah.
Začetka tega meseca so se sešli udje delegacij na Dunaji, da bi o budgetu za leto 1878 sklepali.
Preden pa jo še ta, edino važen predmet, zarad katerega so delegacije prav za prav t-klicane bile, na vrsto prišel, nijso se stari grešniki zdržati mogli, da ne bi bili vlade zarad orijentalne politike interpelirali.
Prvi se je vzdignil znani čestilec turško-magjarskega proroka Glilbabe dr. Kuranda. On je radoveden, če je Avstrija kaj storila, da bi zabranila boj Črnogorcev in Srbov proti Turčiji, posebno zato, ker mora Avstrija Sultanu hvaležna biti (!), da je lani Srbiji na-spruti tako velikodušno ravnal?
Za tem se oglasi Kuramliu sekundant dr. Giskra, kateremu se avstrijska vnanja politika sploh mračna in meglena zdi.
M-.sto povoljuega odgovora, zavrne minister Andras.--y Mtneža, da cela Evropa avstrijsko politiko kot jasno in pametno izpozua, samo nekaterim (!) udom delegacij na gre to v glavo.
Avstrija je merodajna pri orijentaličnem vprašanju, ali ona bo vsikdar le za lastne interese skrbela.
Kar se Srbije tiče, nij minister vnanjih zadev nikdar zogotovljul, da se ne bo v boj mešala. Ko potem dr. Giskra našo politiku še vedno megleno vidi in sicer tudi, ce |o sosednje države za dobro smatrajo, odgovori minister Audrassv, da si on to v posebno čast in zaslugo šteje, če se njegovi politični nameni še mračni in nejasni vidijo. Polje je namreč sedanje naše stanje, kakor pa da bi
bili s kakim prehitenjem državi škodovali. S takii« kratkim in preciznim, skoraj bi rekel, nekako ostrim odgovarjanjem, je minister An-drassv svoje nasprotnike do dobrega posekal, in nihče si nij več upal dalje broditi. Avstrijska poiitika, pravi Andrassy, je vsem drŽavam jasna, če se tudi nekaterim gospodom tukaj-le mračna zdi. To se pravi toliko, da je Avstrija se sosednjimi državami in tudi z Rusijo spo-razumljena. Da pa je Avstriji tudi taka odškodnina zagotovljena, to priča minister jasno s tem, ka pravi, - da bo naša drŽava vsikdar za lastne interese skrbela.
Sovražniki Slovanov, kakor na pr. dr. Giskra et cousortes, se ve da nečejo vedeti, kje ima Avstrija interesov iskati, ker o Bosni in drugem enakem slišati ne morejo in zato jim je avstrijska politika nejasna. Mi Slovani pa se veselimo priraščenja našega življa, in zato se tudi z našo orijentalno politiko strinjamo. Ministru Andrassvju pa moramo le hvaležni biti, da je naše zagrizence tako dobro zabelil.
Hrvatska v zanjki.
Pod tem naslovom piše tržaška „ Edinost" članek, kateremu konec se glasi:
„Svet je strmel nad hladnokrvnostjo hrvatskih rodoljubov, ki so tirjali to, kar je nagodba zagotovila. Makanec je bil, ki je ne-ustrašijivo govoril, on je pobijal krivico ia odbijal neustrašljivo žuganje iz Pešte, on se je spomnil, da je Keka ud Hrvatske, a ne Magjarske, tirjal je združenje vojne krajine z materino zemljo, našteval grinte, ki jih zadaja magjarska vlada, opisal živo pritiske hrvatske vlade po magjarskeui smislu. Pa zaslugopolni po slovanskem svetu spoštovani Makanec nij našel zadosti podpore pri svojih bratih, ki so se opijanili od drobtinice, ki je padla z bahaške magjarske mize, misleč, da, ako po Ma-kančevem načrtu tirjajo, še to malo izgube. Sabor je bil zaprt, pa zopet odprt po dolgem prenehanji, v deželnej dvorani se je kupic 1 prah in čas je hitel, dnevi so bili izgubljeni ia Hrvatska je zaostala. Odstopil je vodja opozicije, hrvatskej vladi zra^tel je nekakov greben in denes se še le čuti ta nagodba, denes se še le premišljuje: kje jo Hrvatska, kako životari ia kodo jo varuje. — Kedo bi si bil mislil ob času nagodbe, da bodo magjarski policaji stikovali po hišah Hrvatov, ali silili hrvatsko vlado, da začne polniti ječe z rodoljubi vslod sovražnih ovadeb, ko se Ogerska za erdeljsko rabuko še meni ne. Krajinska železnica je splavala po vodi in Se sede v Pešti hrvatski zastopniki, čakajoči na milost basibozukov ali kali? da jim morda vržejo malo drobtinico pod noge. Zanj-ka, v katerej je Hrvatska, nategnena je do dobrega, da le še lehko sopo, pa če sape zmanj-
ka, in kaj potem? — — Hrvatska na noge, zastopniki, zapustite prijatelje bašibozukov, narodna opozicija bila bi zdaj na mestu, ali kje si? Ne čutiš, da je Hrvatska v zanjki, reši vr vico, ki zateguje goltanec, ki denar vojaške krajine nase vleče in si s tvojimi žulji šiva zaplate na svojo suknjo.
Od severa gleda osuplo Slovenec na južno reservo, katero si misli v dobrem položji za skupno obrambo proti gcrmanstvu, ki bode vedno uplivala na sever. Črez Savo iz tužne Bosne in Hercegovine gleda mokro oko brata na žalostne spremembe Hrvatske, v katero je stavil svoj up. Od jadranskega morja se razlegajo tužne gusle Dalmatinca, ko vidi, da po tem načinu ne bo trojedine kraljevine. Južnoslovanski grb je začel pokati ter žuga propasti, slovanska vila zliva slepcu v struno tožilue glasove v svarilen spomin; predaleč si zabredla, Hrvatska, zanjka jo morilno nategnena, sinovi Slave, ki vas boža prijazni jug, opašite uma svitle meče, opozicija ! združi se, proč s sedanjim gospodarstvom, krmilo nij v pravih rokah, krmilec se nij uči! na rodno navtike, on ne pozna podmorskih vetrov, zaupa ladijo nevarnemu vetru, ki trga jadra, ne vidi svitle preluke, ki sveti z lučjo svobode po viharnem morji; tecite na krmilo, obrnite ladijo, dokler jo še čas, da prijadrate v luko narodnega blagostanja in svobode, oddrgnite zanj ko ! Opozicija nosi v soko trobojnico mimo gomil slavnih svojih pradedov, ki so pognojili otač-bino z lastno krvjo.
Hrvatska, okrepi se, podaj roko na sever Slovencu, na istok Srbu, na desno Dalmatincu in naj te hrabra vojna Krajina poljubi v trdnej zvezi, da to ne zaduši nevarna zanjka."
presilnih terjatev stavili, bode kmalu novo parlamentarno ministerstvo sestavljeno.
V nemškem zboru je minister Camp-hausen odgovariaje Windhorstu rekel, da želi časa, ko bode nehal boj zoper rimsko hierar hijo, ker potem bode tudi konec boja zoper velfske agitatorje.
Politični razgled.
H otrsanje dcirU>.
V Ljubljani 10. decembra.
Cesnr je sprejel delegacije in na g lasa 1 v svojem odgovoru, da je kljubu stvarem V orijentu naša monarhija v prijateljstvu z vsemi državami, in da so se opravičeni interesi njeni na vse kraje varovali. Cesar izgovarja upanje, da se bode to tudi dalje goddo in tako, da ne bode treba izrednih terjatev na požrtvovalnost prebivalstva staviti, na katerega domoljubno udanost pa cesar gotovo računi, k o bi treba bilo za naše interese vstopiti se.
O skupnetn hitdtgetu, katerega je vlada delegacijam predložila, piše vodilni list dualistične, dozdaj vladujoče nemške ustavo-verne stranke, „N. Fr. Presse" tako le: „V tre-not k u najvišje zmešnjave monarhije znotraj, hude nevarnosti za njeno opravičeno svetovno položje od zunaj, so denes delegacije skupaj stopile, da bi budget za leto 1878 sprejele.   Številke budgeta govore zares drastično
— tako še zmirom „Neue Fr. Presse" govori
— in izpozivljajo najostrejšo kritiko. Pač končuje netto-potrebščina za leto 1878 s številko za nad 2 milijona manjšo. Ali v tem se skriva v resnici to, da se letos več terja nego lani. V budgetu za 1877 je bil vštet sadnji donesek za nove Uhacijeve kanone 7 milijonov goldinarjev. Teh letos nij več treba, torej bi moral budget letos za 7 milijonov manjši biti, ko bi bil vsaj tak kot lani.
V it »BiH* tfrcavr.
4m».\hi podaniki, ki so dolžni v vojsko stopiti, poklicani so iz tujih dežel domov.
wrmnco*U4* kriza se bliža rešenju, ali je uže na pol rešena. Maršal Mac-Mahon se je udal. NaroČil je Dufauru sestaviti mi-nisterstvo iz republikancev. Dal mu je polno oblast. Udal se je tudi v to, da bodo odstavljeni republikanski uradniki zopet postavljeni. Če torej levičnjaki mej republikanci ne bodo
Izpod »v. ¥Jor«»ii«>», 0. dec. [Izv. dop.] Postojnska župnnija, v katero tudi mi spadamo, je po dolgem odlašanji vendar le nove volitve občinskega zastopa razpisala. Čas je, da se zdanji občinski odbor prerešeta, in se iz njega iztrebi tisto, kar vsako avtonomno in koristno delavnost in vsak napredek županstva ali nalašč, ali pa iz neumnosti zadržava, ter tako nemarnost za občinsko dobro in nespoštovanje postave uzrokuje.
Da se v novi občinski zastop zbero možje, ki ljubijo naš narod, ki imajo zmožnost in voljo se za občinsko dobro potezati, naj nobeden volilec od volitve ne izostane, in vsak naj voli po dobrem premisleku in po lastnem prepričanji. Na prilizncne besede, na ponu-jano pijačo, južine, denar ali na Žuganje ne bo gotovo nobeden pošten volilec gledal, oziral se bo pa nri. to, kar mu izvedeni, izkušeni in spoštovani domačini, ki so sami z davki obloženi, nasvetujejo. Tistim znanim naietim gladovnim mračnjakom, ki tudi zdaj za to od hiše do hiše mešetari jo, da bi volilci zapriromane tujce ali nezmožne osobe glasovali, naj bi se povsod vrata pokazala. Podgorec
Iz l*o«fofm» 8. decembra. 'Izviren dopis.] Soseska Postojnska se je uže davnaj potezala za to, da bi se jej last imenitne jame priznala, ali nij bila dosegla druzega, kakor visoki izrek, da jama ostane lastnina države s posebno izbranim upr&vništvom, in da se zaloga in dohodki ne smejo rabiti za drugo, nego za vzdržbo in olepšanje jame. Pred več leti se je predstojništvo občine Postojnske te reči na novo poprijelo ter drugo, skrbno izdelano in z vsemi mogočimi pripomočki in dokazi previđeno, *logo zarad pri« znanja lasti jame itd., na najvišji kraj po gospodu G1 o b o č n i k u, c. kr. okrajnemu glavarju in predsedniku gospodarstva jame, podalo, ki jo je on s svojim dobrim nasvetom na določeni kraj odposlal. Te dni je došel za Postojno jako veseli odgovor, da po najvišjem sklepu ostane oskrbništvo jame, kakor je do zdaj bilo, da pa naj za naprej polovica dohodkov soseski Postojnski pripada, ter se jej odrajtuje. Ker je za to stvar deželni načelnik g. Widmann sam na Dunaji poganjal se, ga je občinski odbor denes v znamenje hvaležnosti za častnega občana občine Postojnske enoglasno imenoval. Hvala pa gre tudi gosp. okrajnemu glavarju G1 o b o č n i k u, ki je k ugodnej rešitvi te važne stvari bistveno pripomogel, pa tudi tedanjemu občinskemu pred-stojstvu, ki je tako dobro za korist soseske skrbelo.
J z fetlTc&i 8. dec. [Izv. dop.] Pretočeni mesec so se vrnile pri nas občinske volitve. Udeležba je bila precej živahna. Volili so se po večjem stari odborniki, kateri so tudi poprejšnjega župana gospoda Karla Žužo zopet izvolili. Da je to po večjem pri starem ostalo, kaže, da ima občina v te može popolno zaupanje, katerega so si tudi zaslužili. Mej tem, ko vse sosedne občine 30—40% občinskih priklad plačujejo, plačuje jih Žavec saino 13%, dasiravno nema naša občina manj
stroškov kot sosednje. Če bi smeli tržani od občine Še kaj zahtevati, prosili bi jo samo, da bi nam trg po noči malo bolj razsvetila. Za tako velik trg ro pač 4 svetil niče čisto premalo' in nij se Čuditi, da domov grede marsikdo lehko zajde. Ker ro naši občinski odborniki uže marsikaj koristnegA Bklenili in izvršili, upamo tudi, da bodo tej malenkosti Rkoraj v občno zadovoljnost v okom prišli.
V Žavcu se je po prizadevanju nekaterih mladih močij „družba za streljanje na tarčo* z nova osnovala. Kakor je dosedanja udeležba pokazala, se je s tem večini tržanov ustreglo. Ta družba nam poaebno za dolge zimske večere obilno zabave obeta. Če tudi nema političnega pomena, zbira in druži vendar to podvzetje posamezne moči in mej streljanjem se v veseli družbi marsikatera ugane, katera gotovo nij čisto brez pomena za narodno stvar. Mogoče pa tudi, da iz te družbe kako društvo nastane, ki bi imelo večji upliv na narodno zavest; tako na. pr. kako pevsko društvo ali morebiti celo zopet Čitalnica. Začetek bi bil storjen in preteklost nas lehko navdušuje!
Iz N«»iif-1,«»mir<lti v slovenskih Goricah 2. decembra, flzv. dop.] Hvalevredno je, ako se gg. učitelji sami trudijo, da bi se izostajanju otrok iz šole v okom prišlo, s temt da za uboge otroke, katerih se po našem Slovenskem res mnogo nahaja, veselice in zabave napravljajo.
Tukajšnji gg. učitelji so svojo nalogo dobro rešili, ter s tombolo, koja se je 2. dec. v sobanah g. Maneka vršila, pokazali, kako se mora ravnati, da se za ubogo učečo mladež kaj dobi. Dobrosrčni tržani so veselo k temu dobrodejnemu činu bvojo roko podali, — tri sobe bo bile Bkoraj natlačene in marsikateri navzočnih segnil je globoko v „majžar" (Žep).
Pustimo to in poglejmo malo na konverzacijo. Žalibože, da, čeravno je Šent Lenard slovenski trg, se vendar zelo nemškutari in ljudje, rodom Slovenci in prej na gimnaziji morebiti narodnjaki, postali so—!? Opozoril bi jih samo na članek, ki ga je 275. št. „Slov. Naroda" prinesla: Advokati in rno-tarji naši" a naš materini jezik. Priporočal bi samo stavek: „ Kakor je veselo videti našega rojaka itd., tako je žalosten pogled, če se naš človek ne gane za , pravo svojega jezika."
Čemu se ne bi slovenski pogovarjali, čemu ne bi svojega materinega jezika gojili, ter izrek: „Wer vvird wohl bo ein „win-diseher Narr" sein," ki se je pri tej zabavi izustil, pustili? Sram ga bodi, kdor v skledo pljuje, iz katere je jedel; slab ptič, ki v lastno gnezdo — nesnaži.
O«! «*ai«»r*l4o-o:;«fcr*l4«» meje 5. decembra [Izviren dopis.] (Ogerski Slovenci) se vendar začinjajo po malem zavedati, da so Slovenci in da jim treba večje omike v svojem lastnem jeziku. K temu pripomaga nekoliko občno napredovanje in nastojanje drugih narodov po omiki, nekoliko dotikanje ogerskih Slovencev z oinikaiiejšimi š t a j e r s k i m i sobrati, nekoliko pa tudi njih poštanski časopis „Prijatelj", kateri se v pisavi slovenski začinja zboljševati, in kateri rad sprejema dopiso ogerskih kmetov slovenskih o njihovih potrebah, dasiravno je glede visoke politiko še zmirom velik neprijatelj Rusom, a prisrčen ljubitelj Turkov! Zadnji broj tega lista pak ima dopis iz murske Sobote, v katerem baje kmet (slovenski) željo po slovenskoj srednjej šoli za zaladsko župa-
lilijo (komitat) izreka. Čeravno se Slovenci od Magjarov tega nadejati ne smejo, vendar nas veseli, da so se ogerski naši Bobrati zavedati začeli.
Domače stvari.
— (Beseda na PreS irnov spomin v ljubljanske j čitalnici), katera se je vršila v nedeljo 9. t. m., napolnila je dvorano čitalnično zopet natlačeno polno, tako, kakor se to uže dolgo nij zgodilo. Lepo občinstvo se je bilo zbralo, in vse, kar se je pelo, govorilo in predstavljalo,' zadovolilo je navzočne izredno. Kantato IpavČevo „Na Preširnovem domu" pel je pevski zbor jako precizno; solisti so bili vsi dobro disponir.ini, tudi drugo pevske točke izvrgle so se gladko. Dr. Znr nik je govoril o Preširnu in pesniškem mestu, katero zavzemlje z ozirom na naš narod in v kolu velicih pesnikov vseh narodov skupaj. Izraža in utemeljuje misel, da naš Preširon se ne da primerjati nobenem u pesniku družili narodov, tako, da bi mu podoben bil, bnš za to ne, ker je njegova poezija izraz čutja naroda slovenskega, izraz tuge in domoljubja. S krepkimi potezami jo nadalje omenjal govornik nekatere slične pesniške prikazni pri sosednjih narodih. V igri „Znamenja ljubezni" videli in izpozna-vali smo zopet nekoliko novih igralnih močij, na katere bode čitalnica pri svojih veselicah gotovo večkrat svoje upanje stavila, katero so zdaj prvikrat popolno opravičile. Glediške igre v našej čitalnici so še iz prvih časov njenega obstanka v dobrem spominu. Tudi pri tej predstavi smo bili zadovoljni. Gospodična Ko gelova ima lep talent. Pi!a je gospica prav ljubeznjiva, in je dobro razumela težko Svojo nalogo. Gospodična Tratnikova nas je ravno tako razveselila s sigurnostjo, s katero je nastopila. Še bolje bode igrala, kadar bode imela bolj hvaležno nalogo. Upamo pa, da jo bodemo videli še na čitalniškem odru. <5ospodje so bili popolnem svojim nalogom kos.
— (Obleka ubožnim šolskim otrokom) se je (okolo osemdesetim) delila v soboto v čitalnične j dvorani v pričo več gospo dov in gospij. Zvečer pak je bila v čitalničnej restavraciji soareja na korist stroškov, iz katerih se je nova obleka otrokom napravila. Dohodkov iz vstopnine in tombole je 150 gl. Prostori so bili prenapolneni. Glavna zasluga za veliko dobro delo tega deljenja obleke gre načelnici odbora dum, gospe Murnikovej, ki se je največ trudila za zbiranje doneskov in dela. V drugej vrsti pa gre hvala vsem damam, ki so sodelovale.
— (Zoper j u de.) Trgovci in obrtniki podpiBavajo po ljubljanskem meBtu neko peticijo na kranjsko ,,trgovinsko in obrtniško zbornico", naj se ona pri vladi potegne zato, da užitninskega davka za ljubljansko mesto ne dobi nekov konsorcij judov iz Zagreba v najem, temuč družba domačinov, ki ga ima do zdaj. Zagrebški židje so namreč ponudili samo 800 gld. več, kakor domača družba.
— („Laibacher Tagblatt") je pre-neumen list, da bi se redno nanj in na njegove bedarije ozirali. Ali včasi pa prinaša uže tako preperhdne laži, tako nesramne savijače resnice, da nij mogoče molčati in le z zaničevanjem mimo iti. V soboto polemizira zoper od nas omenjeni članek, „ječa in šola na Slovenskem", ki je bil v našem listu konfisciran, a ga je prinesla „Agramer Presse". Pa kako polemizira! V onem članku je le izrečena misel : Ko bi bile pri nas šole narodne sloven-
ske, prodrla bi omika bolj v ves narod, nego more prodreti zdaj, ko se toliko časa izgublja po ljudskih šolah z učenjem nemščine, bilo bi potem menj zlnFinrev, manj ujetnikov po Slovenskem. A „Tagblatt" je nesramen in hudoben dovolj, da laže svojim bralcem, da oni članek pravi:   „Nemci so krivi, da jo toliko  hudodelcev  v naših ječah,"   da torej proti Nemcem turska. KnMkrat smo jim uze dopovedovali, da proti poltenim Nemcem ne mamo nič, ali take obrekovalne in perfidne ljudi kakor v ..Tngbl." resnici vrat zavijajo, spoštujemo res le tako, kakor zaslužijo.
— (Živinski mesečni semeni) včeraj je bil še precej dohro obiskan. Konj je bilo malo, tudi nijso bili dosti prida, tedai slaba kupčija Goveje živine ie bilo mnogo in lepe, a tudi dosti prometn. Tudi prašičev se nij manjkalo. Razven nekoliko Tiroloev je bilo 'e malo kupcev, tedaj je cena dosedanja ostala Ljudij v obče nij bilo popebno mnogo.
— (Tat v gimnaziji.) V licealnem poslopju je na sv. Miklavža večer vlomil tat v razne sobe in tudi v fizikalični kabinet. Naredil si jo bil luč in kolikor je olja pogorelo, videti je, da je dve uri stikal oko'o. Škode jo precej naredil, pa bi bil lehko še več. Iz fizikalnega kabineta je vzel le male reči, a zabaval so je z električno mašino. Ril je gotovo Človek, ki je vse prostore dobro poznal.
— (Žganja) se je napil v nedeljo z večera nekov barvarski pomočnik v Krakovem tako hudo, da ga je zadel mrtud in so ga takoj odnesli v mrtvašnico.
— (Nesreča.) Piše se nam od tu: Pretečem petek jo bila tik cerkve sv. Florijana povožena stara žena iz ubožne hiše. Da se v tej ulici večkrat nesreče gode, temu se nij čuditi, kajti na semajnih in tržnih dnevih so te ulice, posebno od cerkve sv. Florijana poČenši, z nastavljenimi prazmmi vozovi faktično zamašene, tako, da je vsak promet nemogoč. Zadnji čas bi pač bil, posebno zaradi otrok, ki hodijo v šolo, da bi slavni'magistrat tu enkrat red napravil.
— (Uboj.) V petek je bil pred ljubljanskimi porotniki obsojen 28 let star France Kavčič, sin kmetskega posestnika, zarad hudodelstva uboja, ker je kmetskega fanta Lo-renca Osnožnika 2. septembra s kolom po glavi udaril, da je vsled tega umrl, na dve leti teške ječe, pa da ima očetu ubitega plačati 200 gld. odškodnine.
— (Hudodelstvo požiganja.) Na obtožnej klopi pred porotniki v Ljubljani je sedel 52 let stari Andrej Petraš, ki se je uže mnogo klatil po svetu, bil zaradi tega dostikrat kaznovan, tudi uže dre leti v prisilnej delavnici. Slednjič je služil v Kranjskej gori. Jezilo ga je pa, da je njegov brat, ki je bil mlajši od njega, podedoval bajto v Podkorenu po očetu. V noči 23. novembra 1. 1873, ko je bila v Kranjskej gori ravno svatba, napravi se na pot v Podkoren, odpre hlevna vrata, nakreše ognja, užge debel kos gobe in ga vrže v rezanico, pa vrata zopet zapre. Drugi dan proti dvema po polu dne je poslopje pogorelo. Škode je bilo 200 gld., nevarnost za celi kraj Podkoren je bila velika. Pozneje ga je pekla vest, šel je k izpovedi, tam so mu svetovali, naj se sam sodniji ovadi, kar je tudi po preteku štirih let storil. Porotniki so ga jednoglasno krivega izpoznali in obsojen je bil na šest let teške ječe, poostrene vsak mesec z jednini postom.
— (Orožje) se še vedno skoz Trst na Gr.Ško izvaževa, posebno obilo pušek prav ličnih, katere so narejene bilo v Stajerji, in jih ima še mnogo priti, tako je „Elinosti" zagotovil opravnik. ki orožje in streljivo razpošilja po ladijah Torej še nij Grška do dobrega pripravljena.
Razne vesti.
* (PreobloŽenjc g i m n a z i j a s t o v.) Kakor pri nas tako v novejšem času tudi na Nemškem tožiio pametni pedagogi, da se srednješolcem mnogo preveč učenja naklada. Te dni se je v praškem deželnem zboru pri šolskem budgetu tudi o tem debatiralo. Reklo se je, da je to preobkladanje škodljivo za duh in telo. Namesto veselja do klasikov, (lobodo antipatijo do stare literature
* (Izselilo) so je — po izkaz;h ladij — iz Avstrije leta 1870 črez Hamburg 3730 ljudij, iz Oiersko pa le 501. Črez Rretnon je izselilo se 3287 ljudij iz Češkega. 7!)2 iz d nizih avstrijskih kronovin. Po izkazih naših oblastni] pa se je vsega vkup 9800 osob iz Avstrije izselilo, od teh največ iz Češkega in Tirolskega, iz poslednjega zlasti Italijani radi izseljuje se.
* (Č ar o d e j k a v Plovni), stara ži lovka, h katerej zahajajo obupni ob'egovani Turki, iskat tolažila in nadej na bolišo bodočnost, je huje Osman-paši prorokovala takole: aSrečen bodeš, ako te ne u jemo do  12. decembra."
* (Grob Franklinov) so menda zasledili. Prebivalci mrzle in ledene Grenlandije so nekej ekspediciji prinesli mnogo srebrnih žlic ter so pripovedali, da so nekjo kraj imenujejo Ertglefield, našli trupla belokožcev *in mnogo knjig, vse to pak da so zašili v kože ter naložili na vrh kamenja, da ne mogo divje živali do mrtvih teles. Spomladi pojde ekspedicija iz Novega Jorka tija, da poiščo mrtvo truplo Franklinovo ter njega knjigo.
* (Trije ljudje zavdani) V Milanu je te dni neka žena poslala svojo deklo v šta-cuno po nekoliko mugnezije, ker nij bila pri zdravji. Dekla prinese, žena si pripravi zdravilo, pa ko izpije, začne jo grizti po trebuhu. Druga žena pride, ter tudi pije, rekoč: meni tudi dobro de magnezija, pa tudi to začne grizti. Zdaj pride hlapec, dela se iz žen norca rekoč: Ve nijste za zdravila, jaz vama dam izgled, seže po steklenici in popije vse; bila je mesto magnezije mišica. Strup je napravil grozovite učinke, hitro je bil zdravnik poklican, kateri je na mah i/poznal strup v steklenici, ter ukazal hipoma vse tri v bolnico odpeljati. To je šlo hitro, ali hlapec, ki je toliko izpil, je umrl, ženi pa ste ozdraveli.
* (Mrtev oživel in zopet umrl.) „Topolo* piše iz Genove: Navadno se tu z obilo jedjo tort praznuje vseh svetnikov dan; nek kmet je pojedel toliko tort, kolikor so mu jih skupaj znesli. Potem gre v klet in spije bokal vina ter pade kot mrtev na tlu, tako je ležal več ur, zato so ga tudi za mit-vega imeli, in kakor po navadi oblekli in položili na mrtvaški oder, ki je bil iz lestve narejen. Da pa z lestve ne pade. privezali so ga z vrvjo za vrat in pa drugod ter so pustili samega v stranski sobi dva dni. Ko pride ura za pogreb, gredo ga v rakvo polagat, a našli so ga v čudnem stanu. Torte so se napele in Želodec jih je izvrgel, ker pa je bil za vrat privezan, moral se je zadušiti, ko se je zbudil-, pa pri vsem tem si je mrtvec toliko pomagal, da je izvlekel eno roko in nogo iz vezi, ali vratu nij mogel oprostiti in tako je zopet umrl.
* (Divji kostanj) je baje prav tečna hrana živini in krave po njem odebele ter dajo mnogo mleka in smetane. Treba tm je sesekljati in ga vmešati mej drugo pičo. ker samega ne je rada živina brž iz početka, a pozneje se ga privadi, ter ga prav v slast uživa.
* (Po ta pij alci), ki po dnu morja hodijo, ter od tod razne stvari iz glubin na beli dan nosijo, pogovarjali se bodo odslej lehko mej soboj in s tovariši svojimi ua ladijah vrhu
njih po teli fonu, katt ri poskusi so se v Ameriki uže vrlo dobro obnesli.
Zahvala.
Slavnej c. kr. godbi f>3. pešpelka nadvojvode Leopoldi, i aiini j>' pri dobrodelnem konce rtu o b i c k u revnih šolskih otrok dnu «. t. m v Čitalničnih pr-storili blagovolili breaplacnti »vr.it. ter VMB %. pevcem, ki so sodelov li za blagi namen, izreka naj Oplejlo .'nujo labva o
ii d b ii r g o 8 p i j.
V Ljubljani, dne H), decembra 1817.
Javna zahvala.
Slavno dinfiivo „Narodna lola" je poslalo za Mikln\'/.o\ o i.aštj irviirj Milskij dtel obilo fiulsketr:i blaga, kakor: 'J ducata table, 60 lepopisu.b zvezkov, 60 pravopisnih zvezkov, tO računskih nizkov, 3 đnoatC risank, 4 ducate miličnikov, 1 skatljico peres, 4 ducate peresnih dižajev. 10 frnmilastik, 10 radiifciimi, 1 bukve pivnc^a papiija in dve gobi. Za ta preblagi dar se podpisani v inici u ubojih ob-darovaiaev najtnpejše lahvaljuje ter kliče: Bog to šul.-kiui dobi otmkoui siot ro povrni!
Ravnateljstvo dvorazrednite v Planini, ti. dec uibr.i 1877.
Josip 1". .• m ■ < I e k , n.idueitelj.
Dunajska borza 10 decembra.
(Izvirno telogratičnd porodilo.)
Enotni drž. d< !g v bankovcih   . fi3 gld. 85 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    ,   . 67    „   15 „
Zlata mina........ 74   m 80
1H«0 drž. posojilo..... 113    „ —
Akcije narodno banke .... H0r>    „ —
Kreditno akcijo...... 5Ž09    .   60 ,
London    ......... 119    , 4f>
Napol.......... 9    „ 57
C kr. eokini......                          . 5    _,'66
Srebro ......... 10«    „ 10
Državno marko...... 69 _
Št. 707.
Razpis službe.
Tri k;ajnej občini v JE al eri ji, političnega okraja Volovskega, v kronoviui Isterskej, se razpisuje služba občiiiMk«>ga tajniku z letno plačo 500 goldinarjev.
Prosilci morajo biti zmožni slovenskega, nemškega in italijanskega jezika v pisanju in govorjenju, in se morajo izkazati, da so uže služili ali pri kakem večjem občinskem uradu, ali pri kakošnej druge j političnej uradniji, in da so v vseh treh jezikih uredovati popolnem zmožni.
Prošnjo za službo naj se pošiljajo do konca meseca svečana 1878 občinskemu uradu v Materijo ter so proste poštnine.
Občinsko glavarstvo v Materiji,
dne 7. grudna 1877. (370—1) Obč. glavar: Ji/r/ione.
Od novega leta naprej
Bi isčo Nlužbe mož izvenredno krepkega in zdravega telesa, umetuljni inalinar (Kiiiiutiulililer), koji je zelo izveden, brez iznimke, v vsili malinskdi opravilih, bodi si v navadnih uli mneteljno na vodi narejenih, bodi si v parnih mahnili. .Svojo dosedanjo poslovanje more dokazati z naj boli .šilu i izpričevali, rogojl, pod kojiuii se služba sprejme, uravnali so bodo ustmoi.o. Pismena naročila naj so blagovolijo pod naslovom: .T. H,., poatfto veHtante, ^i;ni ti*«- poloj;- Kakeka. (Altenmarkt bei iiakek), poi ljati. (371—1)
Gostilnica
v Sevnici na Štajerskem se štirimi sobami, kuhinjo in drugimi prostori , so odda od l. juutim-jii 1H7H na i:i o ali več It v zajem ali ftiaut; pogoji bl' " ".o pri g, Jan. Pordanu ali pa pri ia-slniku P r R n c« Si m o n č i č u v Sevnici, Llohten-? Id-__ (372—1)
in ^dravj« brez leki v* »irobkov po izvrstni
toiiascip ji Barry
50 tat *%<c Je »lj botazU, ki bi ju ne bila oulrt-• ijetna sdruvilna brana   pri odnitonjb i h   r< z medicin in stroškov; zdravi vso bolezni
-v..,    n živcih, daljo pruuo, i m» jetrab, tlo.« i tadnho, bolečine v ledvicah, jutiko, kaiey, nepre uj«,  aprtje, probhkje^je, uospa.ijOj <dabo8ti, zlan aiio, roti .., icrafico, vrtogkvje, silenjo krvi v glavo iomenjc .   .iobili, slabosti in blevanjo pn noseči!
•oinost, diabet, trganje, «hnjaanje, bledičico in pri hI jenje; posebno »e priporoča ?a «;<>jeneo iu je bolj« f-u dojničino mleko. — Izkaz iz mej fcO.LOO iipnc i »dravilnih, biez vtake medicine, mej i.j.iut spr u. prontiorja Dr. VVuraerja, g. F. V. iieneaa, pn ph. prclrtt,rja uitOi-i<;e n* \ t». ur.ilipci v .Mar-buiL . >■■ v'.m-tt »»v< tini ^ I i. A r »i. Dr. Sucn o 11, k
IIti i. mul ne da, pret. Dr. L/rde, j    Lrć, ftorinje Qa$t» ■^oart, A>trki?.e de ^r. hm, a mnogo družin imcntnii jaot>, M) ifczp^filiKVh   f pOCtbnO zahti-vaojo kattCii Kiatkl Iz.'uz !x m:.0<-«-  vrtff»:,lev. bpnievalo it »3.'i7U. , i '.i\»io ti.u.v m., ga nvetaikn      tv urzerj a,
Bonu, 10. jul. lbftv lievaleBciere Lu harrv v mnogih srnčajih tih gr«d| %ta zu.kvila. Poaebno korittL« je pn dristi i. g-iži, eulje pri ;etnli!ili :n obistiuh boltznih a t d .i.; kamnju, pri j innaiji\,m a bolehntui draženji > a^aiui cevi, .upitji, pri bolehnem bodtnji v obiftii lu mehurji, tiganje V mt.liurji L t, d. — Majbolje i. iu nepreetnijtvo sitcotvo no samo pii vratnih in prt iL l ou-znih, ak tudi pri pljuč.-.ići in sušenji v grii uC'fckv) liuu. Wurzer, idiuvilui stutuvaieu m eie u.ijO(f,o učenih tiružtev.
VAiuciieBter, Angieako, a. doeembra 1845J. vašu izvrstna Kevaicaeiere je ozdravila veoioiu i   Kovttinobiite  pzikaini,  uebušiah  bolezni, zaprtji ■ i■ i i hi iii«-.• in vodenico. Prepričal sem ri hmq gieU' ..•i».,»* zoiavila, ter vas lopio vsakemu pnpor^ouu J Hiut.« iShoreland, tauocelnik, ••••>. polka, h^kušnja tajutga oanitecne^a bverovaica goup. l/C Angoisteina.
bero lin, 6. maja 185i>. Ponavljaje izrekam glede Kevalesciere du liarr •• -.ui.oi.a.o,   jajbolje spričevalo.
Ur, A u z e I s t o i n , tajni sanit. svetovalec.
Spričevalo ftt, 76.921. Obergimpern, (Badeneko), 39. aprilu 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za «trai~-iimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij nogel, jo vslod rabe Vašo Rovale«ciere tla Harry po-•oinatna .drav.
Vlljol ISurkart, ranocelnik. Bpi :ie\ aTo IC 7S.i>18. La Kii-.lir a n r Yon, 30. julija 1h iS. Vaili .■■ > • i et-it. t  Ozdraviln  iuo je popolnook--•traAnih  ^etod^uih in intnicnih boleznij, kature so j e Otset Jed  i uč.lo.
itiObpa) AruiMiiia P r o , o s t, posi aUiica.
/iov.ki«.-hciero jo 4 krat tečnejia, nego meso, t»u ia pri odraač.euih m otrocih prihrani 50 krat  voo n ui, ko pri zdravilih.
plebaraa pniu h ;hj pol Trinta l gohl. '.0 br.,. um U gola !><> .lt^ j 'uii-a -i ^oul 5o kr., 6 'au-jv 10, goUL, a£ ^tov iO .<»;•.;., a* trotov a0 gu:j.
evit.'oeotot-t-lMiOu. ton iu Rovalesciero-
■tiocolatee v prahu ti c as i ti,&, i>0 ru., ali c»u A
.  >). D u i*arry -j -.Jo-np. aa .Wa >.sjl, r^aU« :4,«ii.,»4-»»*^ it. li, "sJior   / Vkeb   i iar.in "^ri aobfih
^;iitt* biia aa vt*e hvvje :,"> posoiib inkaitnioaft ..ii p6%W)Qih, V lLj)ul»JijjUci*i Kd 1 hA J. Mvob odn, jkar pii .zlauiui or.a*,     itehi pri iek^rju J. Pii>
a m u, v < el«*v«a pri lesarju ti 11 u o a c ti o r j u, v «a»Jjetu  ;in  icki.rju Aljiuovicu,  v Trna pri
aaiju JukoL'u .-j^rravaiio, pri drogeristu P. ttooca-i . J. lliraehu, v i t»«rn pri Amuoviču. (155;
zavarovalno flrustvo
Prvo ODersko vzajemni
na živenje in škodo po ognji, toči ter prevažanji
v L_5ii.cl2i.j\>«»Mti,
(utemeljeno leta 1858 — z zavarovanjsko glavnico 12,000.000 goldinarjev a. v.)
>•-
Podpisani javljamo, da smo denea izročili gOBpodu
glavno zastopništvo za Itz-niijin f-*i>o<Jnjo taltu,j*5i*i-«lio. V lludapešti, dne 1. decembra 1877.
P. T.
Uljudno bo ozirajoč na gornje naznanilo, jemljem  si   čast ob jednem naznanjati, da
imam svojo
zastopniško pisarno na frančiškanskem trgu št. 45.
Kdor želi prevzeti xuMto]»uiNku alužbo v kakem  kraji na Kranjskem ali Spodnjem ŠtajerBktm, oglasi naj so pri podpisanem, kjer se dobodo vsa potrebna razjasnila.
Oflobito bc piiporočovajoč bilježim se spoštovanjem
Jakob Dobrin.
(369)
nitev!
X 1 g ti a i*
nij noben kozmetičen izdelek prouzrokoval z velikanskimi svojimi esju/ii tolike
IE pozornosti, MM
kakorhuo si j« |»ri vm«*1i prililiult sudobil
Winkelmayerov
toričen cv6t,
kajti !■(> ii ).]>i so kouiujj 15 l.ini n > I :i 11 ■ n i, i niče iiohJII tukovo lirilll«', kiikui.-inli ni' vhIim j.ri I.iiiiIiIi v inožkui ilulii, |>les«-e.   kjor u/.o vud
lat iil.t i.iiu ■■ii.)iiiaii.|sv nlactce, znruslv no sv /< |>i i ■■■ -iu»i»-lii'r|ii.i' in posle lase.
M.| so illiklt' t'IKllIl. ako mi kni.lii jn-ihln viiukovrutua |>on;vro-j:ui.i;i nuj •veti Ni.ivi c pa hlipan iil>6inst\u ui'k tukajšnji trgovuc, ki uiipravlja mojemu lUacn OVel 1">'1 istiin iliutliinu, v čenmr tsn .<>', H" vu du lu fcliiho i'iiucil
in..|.ii-. katerega sem bdur^tvu " stoje tilie,
(iln ,, \S n-iiiT liiriliziniHCliu /eituiiK'" i/.ii:ka, tla ima Wilikubnuyor nujliolJHi lorleen cvet.
i i i1*, ii..;, <l..l,l,'. <l;i nlkeđe ne |i»/iil» 1><>\sinil le * ii lit c* vnti VViiilieliiinj ei-nv tin-ieen ivit, Knkiir tuill »-. Oltale !«»• i'ii'iie iv.ilt'IKf.
i enei Steklenim torlenena cvetu uo kr.; plakreeli t«irl«'ii«>K» mimiln IM) kr. ; phki-buk /. Iiriliiiilli>i>iii. ki Imulu Oi-la l.-p-,.. in \,.ln.-.j»o 40 kr.j tOrlenO olje m Igr.j li»ii .in \osieno mazili) 80 kr. ; tif i.i i:<> mtailO vi% • ■railo 20 kr. ; 1:1111 Al lieiiii-iine, nojbedjlo breilutvo (Oper Uuska M kIhvi,   !>>> kr, j  Jiuritiu, vi-gittaliiliuno   »iimUIvo,  ki uHivulej
bradi u» aopdi prvotiia barvo, 1 gld, — i'nr^,in ju napcavljea bm minua* liOnili . m-   1 in nij Uuklo jirav niu ikodUiv,
lt,i/in.^il 1.111 1,iiHiKii Miimii naročila, ki jiruBogajo 1 nl*l- — Za vnukO ituklonivu naj *u prideofl iu kr. zu, priredbo,
Ceiitruiiia rav.iiošiljalna zaloga: &tn-s)
J. WHNiiBLMAYER,
Mk»  6. Bezirk, Gnusan' rferUra886 Nr. loi) mul Stumpergmše Nr. 13.
l'nilriiv.iii« e m« in . njll M. EUuptner, liizir, bchutteuriiig, nn o«lu Uoucuijiiiili ulio in Filip Ncu»tcln, lekarnic» llPrl .t. '•••:,M:i'4,";i .V r?\*iTUĆ^i , kraljevoj ulici 7.   V l»n»Ri: J. FUr.t, lekarnar.   V It.....: V. Kiler, lekarnar. V
Gradeli ll. UeUiauMr, lekarnar. \ TemeaVSOrnt Krnat JarotnUa, Tsk»rnar. v lUanacnboargu i Piekji HUfloi, Lekarna«.
V Uy onni 6sw . Fuiiliii.ui.l^Mci-dita, lokaruur.
tednu Ij in urednik Josip J ur t i č.
Lastnina iu tisk „Narodno tiskarne".
3206