PR! POŠTI 64290 TRŽIŠ
m! ■ M0 OBČINSKA KNJIŽNICA M -9 I I 1 64290 TRŽIČ f - 1 § Bračičeva 4	Letnik: XXII junij 1992
glasilo tovarne obutve	j tržič
	
Tekoča ekonomska politika potaplja aktivne izvoznike	
V rezultatih poslovanja posameznega podjetja so vedno prisotni tudi pogoji gospodarjenja. Res je, da se je potrebno tem pogojem, ki jih oblikujeta ter spreminjata tržišče in država, stalno in kar najhitreje prilagajati, vendar imajo določeni ukrepi tekoče ekonomske politike lahko izrazito pozitiven ali negativen prispevek k rezultatom poslovanja posameznega gospodarskega subjekta. V tem sestavku želim predstaviti pogled na sedanje razmere na tem področju, gledano seveda z očmi našega podjetja oziroma vseh podobnih, katerih skupne značilnosti so visoka aktivna izvozna bilanca, podkapitaliziranost, delovna intenzivnost ter program proizvodnje, ki je pod udarom trga doma in v svetu.
Razvojne usmeritve naše nove države, ki bo vsak čas praznovala prvo obletnico rojstva, so bile in so še z izrazitim poudarkom na izvoz. To je seveda nujna posledica vseh dogodkov na področju bivše Jugoslavije in tudi razpada Sovjetske zveze. Zmanjšan obseg prodaje na te trge občutimo tudi mi, saj smo morali kar približno 30 % proizvodnje preusmeriti na druge trge, na trge kjer je konkurenca še hujša, borba na trgu ostrejša in zaslužek skromnejši. Ob vsem tem smo pričakovali, da bo država s tekočo ekonomsko politiko zagotav-
ljala približno take pogoje poslovanja, ki veljajo tam, kamor sedaj prodajamo že 80 % proizvodnje.
Pričakovanja oziroma obljube se na žalost še niso uresničile. Pogoji gospodarjenja so se za aktivnega izvoznika, ki pretežni del tekočega poslovanja financira s kratkoročnimi krediti in kjer je proizvodnja delovno intenzivna, v letošnjem letu tako zaostrili, da se hote ali nehote postavi vprašanje, ali hoče država izvoznike uničiti. Za utemeljitev tako črnega pogleda na gospodarske razmere je lahko primerjava nekaterih stopenj rasti v letošnjih petih mesecih. Za ustvarjene devize z izvozom smo konec maja dobili le 24,6 % več tolarjev kot konec decembra lanskega leta. V tem času so nam v Peku stroški po-rastli za 57 % (materialni
za 48 %, plače po GKP 67 %, revalorizacijske obresti pri kreditih 65,4 %, prispevki 82,4 %).
Tako velik razkorak med rastjo prihodkov in odhodkov ni mogoče nadomestiti z racionalizacijami znotraj podjetja. Naš položaj se je v tem času poslabšal za toliko kot znašajo celotne plače in prispevki, za tako vrednost so stroški več porast-li kot prihodki.
Predstavljen problem seveda ni samo problem našega podjetja. Ce bi to bilo, potem je seveda način reševanja drugačen. Vlada obljublja ukrepe, s katerimi bi se pogoji poslovanja izvoznikov, približali svetovnim pogojem. Mislim, da bo potrebno najti obliko, s katero bo izvoznikom vsaj za pozitivni saldo menjave zagotovljena taka rast tolarske protivrednosti deviz,
kot je razlika med našo in tujo inflacijo. Približati obrestne mere za kredite evropskim standardom in znižati prispevke na znosno in v svetu normalno stopnjo, to bi pomenilo normalizacijo pogojev poslovanja za izvoznike oziroma praktično potrditev velikih besed o podpori izvozu. Najbrž ni pričakovati, da bodo v kratkem času vsa naša pričakovanja v pogledu sprememb pogojev gospodarjenja uresničene, vendar vseeno mislim, da bo nekaj teh moralo zagledati beli dan kar v najkrajšem času. Zadnji ukrepi vlade o sprostitvi uvoza in zmanjšanju uvoznih dajatev so na žalost bolj pesek v oči kot podpora izvoznikom, saj prinašajo tisto, kar že velja. Ne znam si namreč predstavljati, kako bi lahko izvažali, če bi za potreben uvoz plačevali carino in uvozne dajatve.
Namen tega sestavka je seznanitev širšega kroga zaposlenih o vplivu okolja na naše poslovanje. Pri posameznih odločitvah, med drugim tudi pri odločitvah o višini plač in regresa, moramo ta dejstva, to danost upoštevati. Na koncu še vedno velja ugotovitev, da samo ugotavljanje negativnih vplivov pogojev gospodarjenja ni produktivno, produktivno je le, če se uspemo njim prilagoditi, zniževati vse vrste stroškov in povečevati prihodke- FRANC GRAŠIČ generalni direktor
Poslovalnica NIŠ I. Kako je v Srbiji, ne vemo, kljub temu, da je veliko prodajaln v naši lasti.
Prehrana in zdravje
Informativni dan — So naše malice res preveč mastne? — Kako se sestavi jedilnik in določi količina živil?
Za 1400 obrokov dnevno je treba veliko priprav
Naše zdravje, naši uspehi, razpoloženje in videz — vse to je v veliki meri odvisno od prehrane. V posebno tesni zvezi s prehrano je ljudsko zdravje. Poleg stanovanja, obleke in razvedrila je prehrana temeljna ljudska potreba; razlika je le v tem, da lahko človek stanovanje, obleko in razvedrilo po svojih materialnih možnostih širi ali pa zožuje, medtem ko se hranilnih snovi, ki jih mora vsebovati naša dnevna hrana, z ničimer ne da nadomestiti in so za slehernega človeka strogo določene po njegovi starostni dobi, na-pornosti dela, fizioloških okoliščinah in podnebju. Dokaz za tesno mesebojno odvisnost med zdravjem in hrano je cela vrsta bolezni, ki jih je povzročila pomanjkljiva ali pa nepravilna prehrana, naj je bila prepičla ali preobilna, ali pa da so v hrani manjkale nekatere osnovne hranilne snovi (beljakovine, vitamini, rudninske snovi). Razen tega je mogoče, da s hrano naše telo sprejme povzročitelje raznih nalezljivih bolezni ali pa njihove odmrle snovi. Prav tako je mogoče, da pridejo v hrano strupena kemična sredstva ali rastlinski in živalski strupi.
Pravilna prehrana izredno veliko pomeni tudi pri zdravljenju bolnega človeka. Zaradi vsega tega je važno, da se vsaj v kratkem seznanimo s temeljnimi pravili naše prehrane, kajti če se bomo v vsakdanjem življenju držali teh pravil, bomo bolj zdravi in bolj močni in zaradi tega
tudi sposobnejši za delo in ustvarjanje. Človeški organizem lahko primerjamo s strojem. Za to, da more naš stroj delati, potrebuje tudi ustrezno pogonsko gorivo, v tem primeru hrano. Znano je, da človek raste približno do 25. leta in v tem razdobju zahteva telo razen goriva tudi gradivo za rast in razvoj, ampak tudi ko preneha doba rasti, naše telo še vedno potrebuje določeno količino gradiva, da z njim nadomesti, kar je porabilo med življenjskimi procesi.
Naša hrana vsebuje energijo, ki je podobna tisti, ki je v premogu, lesu, bencinu itd. Kadar gori premog, les ali bencin, se sprošča toplota — energija, prav tako pa se iz hrane sprošča energija, ki je potrebna, da telo lahko dela in da se v njem razvija toplota. Človekovo življenje neprenehoma spremlja poraba energije, ki jo nadomestimo s hrano.
OSNOVA PRAVILNE PREHRANE
Hrana mora biti skrbno izbrana, okusno pripravljena in lepo servirana ter ne sme vsebovati povzročiteljev bolezni ali kakih drugih snovi, ki bi utegnile biti nevarne za človekovo zdravje. Poleg navad in privad igra pri izbiri hrane veliko vlogo tudi osebni okus, kar večkrat vodi do enolične prehrane. Dobro poznavanje živilskih bioloških vrednosti je pri sestavljanju jedilnikov potrebno zato, ker namesto dragega
živila porabimo lahko cenejše, pa kljub temu ne bosta slabša ne človekovo zdravje in ne njegova delovna sposobnost. Pri sestavi dnevnega jedilnika upoštevamo, ali gre za prehrano otrok, odraslega človeka, zakaj vedeti moramo, katere potrebne sestavine mora vsebovati hrana za posameznika. Upoštevati moramo tudi vrsto dela, ki ga opravljajo, podnebne razmere, ipd.
Osnovni namen razdelitve hrane na obroke je, da uživamo hrano ob določenem dnevnem času v več obrokih; prevelik presledek med obroki deluje negativno na prebavne in tudi na živčne organe. En dnevni obrok zaužijemo tudi med delom. To je naša malica. Če nam hrano pripravljajo drugi, kaj radi iščemo napake tako v sestavi kot pripravi. Za obroke hrane pripravljene v naši menzi nekateri pravijo, da vsebujejo preveč maščob. Premastna malica se zdi predvsem tistim, ki delajo sede ali takoimenovana administracija. Kako se določa količina živil za naše malice, je povedal gospod Pavel Perdan, vodja obrata družbene prehrane.
Za sestavo jedilnika je osnova normativ ali po domače recept. To je seveda le osnova, dokončna količina pa se določi glede na število pripravljenih obrokov. Pri tem je težko zadeti, ker število obrokov ni znano (med najmanj dvema obrokoma se odloči vsak šele pred delilno mizo). Osnovna sestavina (meso naprimer) je določena vnaprej, količina začimb in osnova (maščoba) pa je več ali manj odvisna od kuharice.
Pri tako velikem številu obrokov (dnevno 1400), je težko zadeti in zadovoljiti vse okuse. Nekaterim se zdi premastno, nekaterim je ravno prav, nekaterim pa tudi premalo začinjeno in zabeljeno. Skušamo se držati zlate sredine, to je, da bi bila zadovoljna večina. Vzorce nam jemlje in preverja (količinsko, kalorično in organoleptično sestavo obroka) Zavod za socialno medicino in higieno iz Kranja. Taka kontrola je vsaj enkrat mesečno, nenajavljena seveda. Vzorec vzamejo iz delilne mize. Izvidi do sedaj niso odstopali v taki meri, da bi morali sestavo spreminjati. V izvidih sestava hranilnih snovi ustreza obroku za srednje in težko fizično delo. Da pa to drži, pove podatek, da kadar je malica kalorično skromna, želijo delavci, ki delajo fizično, dvojno malico.
Jedilnike skušamo sestavljati tako, da je en obrok bolj »močan«, drugi pa lažji. Delavci v kuhinji vemo, da vsem ne bomo nikoli ustregli, okusi so pač različni, trudili pa se bomo, da bo pripravljena hrana po okusu večine.
Podjetje PEKO RIJEKA.
Optimalizacija PGP
V letu 1992 je »odprtih« več kot trideset projektnih nalog. Obsežna projektna naloga je OPTIMALIZACIJA PGP. O preoblikovanju PGP v delniško družbo, o raziskavah trga, plasiranju izdelkov predvsem pa o tem, ali je ta del Peka perspektiven, je tekla beseda z direktorico TEP PGP, gospo Marijo Šetinc.
Med projektnimi nalogami je po sklepu OK v letu 1992 preoblikovanje TEP PGP v d. o. o.. TEP PGP že od 1.1.1990 deluje kot samostojni profitni center, ki vključuje samostojno prodajo in nabavo, razvoj in teh-
Peter Kozina: Odločen pogled
19.	junija 1876 je v Dolenji vasi pri Ribnici prijokal na svet PETER KOZINA. Po domače se je hiši reklo Kozinc. Sojenice so mu ob zibeli določile, da bo fant iznajdljiv, podjeten in energičen. Bil je bistre glave, zato so ga napotili v uk za trgovca. Kmalu je prekosil svoje učitelje in začel po svoje. V več krajih je imel delavnice, da so zanj izdelovali suho robo, glavnike in čevlje, Kozina pa je vse to uspešno prodajal.
Ko se mu je ponudila prilika, je v Tržiču, kjer je bila
nologijo ter proizvodnjo. Postavljala so se različna vprašanja: Ali je TEP PGP pomemben za Peko? Ali ima
moža, ki je vedel kaj hoče
močno razvita izdelava čevljev, kupil zemljišče in začel graditi tovarno. Kozina in njegova tovarna sta bila kmalu v vrhu čevljarske industrije. Leta 1926, ko je tovarno dogradil in opremil z v Ameriki izdelanimi stroji, je PEKO veljal za najbolj moderno opremljeno tovarno čevljev v Evropi. Od takrat, ko je Peku postavil temelje, je minilo devet desetletij. Prihodnje leto bomo praznovali 90-letnico.
Častitljiva starost, ali ne? Praznovanje bo primerno razmeram, o tem pa kdaj drugič.
pogoje za samostojno delovanje? Razvojne možnosti? Prostorske zmogljivosti? Plasma izdelkov? Ekologija in varstvo pri delu? Finančna analiza?
Na vsa ta vprašanja bomo poskušali odgovoriti v projektni nalogi PGP d. o. o., ki naj bi bila zaključena v treh mesecih.
PGP d.o.o.?
Na to vprašanje bi zelo težko odgovorila. Mislim pa tako, kot vsaka stvar v življenju, ima tudi ta reorganizacija pozitivne in negativne strani, rezultata na odgovor nam bo dal optimalen zaključek projekta.
PGP je sestavni del Peka in navzven nastopamo kot Peko, kar je pomemben faktor, saj v svetu že samo ime pomeni pojem kvalitete in imamo s tem prednost pri plasmaju naših izdelkov.
Pri plasmaju je pomemben delež prodaje naših sestavnih delov preko obutve izdelane v Peku, saj tako prodamo do 50 % izdelkov. Ostalo polovico pa moramo plasirati na zahodna tržišča in države bivše Jugoslavije.
Ob rapadu YU in spremembam v Sovjetski zvezi smo izgubili velik del našega tržišča, ki ga skušamo nadomestiti z zahodom. Uspelo nam je plasirati izdelke v Nemčijo, Avstrijo, Švedsko, Holandijo, Poljsko, Italijo. Poskušamo prodreti tudi v Turčijo.
Trg je krut, vendar mislim, da pri tako veliki količini izdelane obutve moramo najti prostor za 3—4 milijone parov sestavnih delov.
Poleg sestavnih delov za obutev imamo možnost plasmaja tehničnih artiklov in termoplastov, vulkanizirane gume kvalitete za posebne namene in poliuretana. Tudi na tem področju se razširja prodaja na zahodna tržišča, kjer pa je testiranje proizvajalcev in kvalitete izdelkov dolgotrajnejši postopek. Za konkurenčnost na zahodnem tržišču je pomembna fleksibilnost v rokih izdelave, cenah in kvalitetnem nivoju. Pri tej fleksibilnosti je pomembno sodelovanje z matično tovarno, kjer je možna hitra izdelava prototipov, orodij, kontrola fizikalnih in kemičnih lastnosti vhodnih in izhodnih materialov.
Negativno pa bo na uspešnost d.o.o. vplivala prostorska razdrobljenost, zastarela oprema, sanacija ekoloških problemov.
Prostorska razdrobljenost onemogoča optimalno organiziranost, dodatni transporti in delovna sila povečujejo stroške.
Večina opreme je zastarela. V tej situaciji si nabavo novih strojev lahko zamislimo samo ob pomoči sovlaganj.
Realizacija TEP PGP je bila v preteklem letu ca. 10 milijonov DEM, od tega 1 milijon DEM izvoza na zahodno tržišče, kar je v primerjavi z TEP Obutev samo ca. 3,5 krat manjša realizacija v preteklem letu. V agoniji zmanjšanja delovne sile se opredeljujem za drugačno filozofijo. Potrebno je preskrbeti toliko naročil in delo tako organizirati, da bo obstoječa delovna sila s prestrukturiranjem racionalno zaposlena in ustvarjala dobiček.
VTE: Brizganje podplatov v obratu Poliuretan
Jubilej Komornega zbora Peko
Komorni zbor je svojo petnajstletno dejavnost prikazal v recepciji
Komorni zbor Peko se je za svoj petnajstletni jubilej predstavil poslušalcem v osnovni šoli Bistrica. Ubrano petje nas vedno znova navdušuje. Kdo bi si mislil, da bo pobuda sedemnajsterice navdušenih pevcev pred petnajstimi leti — osnovati dober in odmeven mešani zbor — padla na tako plodna tla, je v spremni besedi ob jubileju zapisal profesor Janez Šter.
Najbolj trdno podporo ima zbor v svoji delovni organizaciji, čeprav pa ne ostaja za tovarniškimi zidovi. Pridružujemo se čestitkam generalnega direktorja, ki je ob jubileju zapisal:
KOMORNEMU ZBORU PEKO ZA
PETNAJSTLETNI JUBILEJ
Čeprav se kolo časa hitro obrača, je petnajstletno obdobje jubilej, ki mu velja nameniti posebno pozornost. Ne malo prostega časa, veselja in ljubezni do petja ter tudi odločnosti, da morajo glasovi ubrano zveneti, ste vložili v tem obdobju v Komorni zbor PEKO. Prepričan sem, da vam ni žal vseh naporov in se veselite vsega, kar je ta ansambel že dosegel ter vas prav to motivira, da z ustvarjalnostjo na kulturnem področju nadaljujete.
Ideja, ki se je rodila pred petnajstimi leti, je padla na plodna tla. Ljubitelji lepe pesmi ste se začeli zbirati na vajah kar večkrat na teden
kljub vsakodnevnim delovnim obveznostim. Ubrani, usklajeni in za uho prijetni glasovi, so obeležili vsak pomemben dogodek podjetja, katega ime nosi zbor. Aplavzi so vam bili skromno priznanje in zahvala, da ste v kolektiv prinesli pevsko oziroma sploh glasbeno kulturo. Z dvigom kakovosti petja je postala želja po nastopih v ožjem in širšem prostoru vse večja. Na neštetih koncertih in tekmovanjih ste preverjali svoje znanje in sposobnosti ter zapeli svoj program tako, da je bil vam in imenu, ki ga nosite v ponos. Čeprav se je sestav zbora spreminjal, je kar pomembno število tistih, ki ste pred petnajstimi leti udejanili idejo. Tem gre še posebno priznanje in zahvala.
Izjemnega pomena za vsak zbor je tudi dirigentova palica. Kar nekaj se je tudi teh v tem obdobju zamenjalo, za dosežke zbora pa gre zahvala vsem umetniškim vodjem, še posebej pa sedanjemu dirigentu g. Jožefu Močniku.
Za vse prijetne trenutke, ki smo jih zaposleni v Peku preživeli ob poslušanju vaših ubranih glasov, je samo zahvala premalo. Med vami je bilo vedno prijetno, tudi to naj vam vzbuja želje in potrebe po novih uspehih. V okviru možnosti vam bo kolektiv pri tem pomagal.
Iskrene čestitke k vašemu jubileju in veliko želja za zadovoljstvo ob uspehih v prihodnosti.
•SUŠTARSKA •■NEDELJA
Učenci osnovnih šol
Reklama
za Šuštarsko nedeljo
Prireditveni odbor Šuštar-ske nedelje je tudi letos razpisal tekmovanje za učence tržiških osnovnih šol. Leta nazaj so učenci pisali literarne prispevke, letos pa so se lotili reklame za jubilejno (25). ŠUŠTARSKO NEDELJO.
V akciji je sodelovalo 20 šolarjev in 5 mentorjev likovnih krožkov iz vseh treh osnovnih šol. Izdelki so presenetili tudi člane komisije, ki so se morali odločati, kateri izdelek je vreden nagrade.
Učenci likovnega krožka iz Bistrice so dobili izredno priznanje za celosten pristop k likovnemu oblikovanju reklamnih izdelkov na razpisa-
no temo. Predstavili so plakate, igrico Polžek, igralne karte, nalepke.
1.	nagrado sta dobila učenca iz osnovne šole Zali rovt Grega Gros in Dejan Štrukelj za plakat in izvirni predlog za novost v programih Šuštarske nedelje.
2.	nagrado za plakat Šu-štarska delavnica je dobila Urška Voje iz osnovne šole Križe.
3.	mesto in nagrado za plakat Šuštarska delavnica je prejel Janez Aljančič iz osnovne šole Križe.
Osnovnošolci so se potrudili, njihovi izdelki so vredni ogleda. Razstavili jih bomo v recepciji in v paviljonu NOB na Šuštarsko nedeljo.
čevljar
Zahvale
Ob smrti očeta LUDVIKA GRMOVŠKA se iskreno zahvaljujemo sodelavcem in sodelavkam oddelka 523/900, šivalnici 512/2, 512/3 in režiji za izrečena sožalja in denarno pomoč.
hčerki Slavka in Cilka, sin Ludvik
Ob smrti dragega moža FRANCA POGAČARJA
se iskreno zahvaljujem za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izrečena sožalja.
žena Štefka
Dovolite, da se zahvalim za izrečeno sožalje in pozornost, katero ste mi naklonili ob izgubi mojega moža — vašega dolgoletnega sodelavca.
Hvala, ker ste ga spremili na zadnji poti in poklonili cvetje.
žalujoča žena Antonija Grobovšek
Ob boleči izgubi moje drage mame
CILKE GABER
se iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala oddelku prirezovalnice za denarno pomoč.-
hčerka Cilka Kramar
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem nabavnega sektorja za prelepo darilo.
Želim vam vsem še veliko delovnih uspehov.
Viktor Oman
Ob odhodu v pokoj se sodelavkam in sodelavcem barvarne in gumarne iskreno zahvaljujem za prelepo darilo.
Vsem skupaj želim še naprej uspešno delo in medsebojnega razumevanja.
Vera Božnar
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem v obratu družbene prehrane (menze) zahvaljujem za prelepo darilo, ki ste mi ga dali. Želim vam še veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja.
Mari Boncelj
Ivan Grobovšek
V letošnjem majniku smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od našega prijatelja in bivšega sodelavca g. Ivana Grobovška. Težka bolezen, ki le redkokdaj prizanese, mu je veliko prezgodaj prekinila zasluženi počitek in pretrgala življenjsko pot.
Ko se je daljnega leta 1938 zaposlil v Peku, so tedanji delodajalci kmalu videli v njem nadarjenega in prizadevnega človeka za področje oblikovanja, kar ga je pozneje spremljalo v njegovem poklicu. Kljub temu, da se je bilo takrat mlademu človeku težko prebiti do določenega cilja, je to mlademu in marljivemu Ivanu uspelo. Kot modelir in pozneje vodja modelirni-ce, je dal znatni delovni prispevek pri oblikovanju modelov oziroma kolekcij v naši tovarni. Pri tem ne smemo pozabiti na njegove zasluge za številna priznanja, ki so jih bili deležni g. Ivan in njegovi modelirji.
Pripadal je generaciji, kateri čas nikakor ni bil naklonjen. Njemu in njegovim vrstnikom je naj-
lepša leta življenja prekinila druga svetovna vojna, pa tudi pozneje je bilo tej generaciji naloženo največje breme v družbi.
Ko se ga bomo spominjali kot prijatelja in sodelavca, se bomo v mislih vračali v čase, ko nam je nesebično pomagal, da smo se lahko uveljavili v poklicu. V imenu njegovih sodelavcev izražam g. Ivanu iskreno zahvalo za čas, ki smo ga preživeli skupaj, za sodelovanje in prijateljstvo.
Jože Tišler
modelirnica
O kresu
24.	junija je KRES. Takrat je dan najbolj dolg, noč najkrajša. O tem času je veliko verovanj: ponekod zapičijo v zelnik kozjo brado, da zelje dobro obrodi in preženejo zle duhove. Kdor na kresno noč leži v praproti, sliši in razume živalsko govorico in še veliko podobnih stvari. Prav tako je za ta čas veliko
ljudskih pregovorov in rekov, kot na primer:
O KRESU JE DAN TAKO
dolg, da Človek, Ce se skrCi, vanj trCi, Ce se
PA STEGNE, VANJ DREGNE.
O KRESU JE TAKO DOLG DAN, DA CE BI ZJUTRAJ KRAVO VODIL, IMA ZVEČER TELE.
Manda Lučič, barvanje podplatov v obratu Poliuretan
Dober nasvet je vedno dobrodošel
Pečenje mesa na žaru je že zdavnaj znano, zadnje čase pa se vse bolj in bolj uveljavlja v gospodinjstvu, posebno pa je pripravno za pečenje mesa na prostem, na izletih in v kampingih. Pečenje mesa na žaru ni samo moda, ampak je v prvi vrsti zdravstveno vprašanje. Kdor jé meso pečeno na žaru, pravijo, se ne debeli in brez diete ali shujševalne kure ohrani vitko postavo. Meso z žara je lahko prebavljivo, razen tega se laže naučimo peči na ražnju kakor pa kuhati na štedilniku.
Za pečenje na žaru je najbolj pripravno lesno oglje. Z lahkoto ga transportiramo in
uskladiščimo, daje več vročine kakor les in se nam ni treba bati isker, vendar pa daje les, posebno smrekovi-na in trtovina, mesu poseben vonj.
Če nameravate na ražnju peči meso na izletu ali v kampu, se držite tehle navodil:
Če boste vzeli s seboj meso, ga spravite v plastično posodo s koščki ledu. S seboj vzemite tudi nekaj krompirjev, ki jih boste spekli neolupljene v žerjavici. S sabo vzemite tudi kak dober senf, ki je ostro začinjen in se izvrstno prileže poleg mesa, pečenega na žaru.
Naši petdesetletniki
NADA ŠTEFANČIČ iz vzorčne delavnice 501, MARGARETA ČERNILEC iz šivalnice 512,
HINKO SLAPAR iz skladišča gotove obutve,
CIRIL KOPAČ, gumama in KRISTIJAN ŠTRUKELJ, strokovne službe PGP se srečujejo z Abrahamom. Da bi bilo praznovanje prijetno in še veliko, veliko zadovoljnih in srečnih let.
Parkirnih mest je resda vedno premalo, vseeno pa je treba upoštevati pravila
O parkiranju
Prostor tudi drugim
O naših parkirnih prostorih bi marsikdo vedel veliko povedati, posebno »sočne« bi bile besede, kadar se njegov jekleni konjiček znajde zaparkiran. Toliko bolj neugodno je stanje zaradi gibljivega delovnega časa.
Naši parkirni prostori so, po zagotovilih strokovnjakov, prirejeni tako, da lahko parkira čim več voznikov. Seveda pa je treba misliti na to, da tudi drugi iščejo prostor. Ker je parkirnih prostorov premalo, smo že nekajkrat opozarjali in »trkali« na uvidevnost tistih, ki ne stanujejo daleč, da bi svoja vozila pustili doma, prostor pa bi lahko zasedli tisti, ki se pripeljejo od daleč. O našem nelepem parkiranju so razpravljali tudi v vrtcu Palček in nam poslali naslednje sporočilo:
RADI BI BILI VARNI IN IMELI VEČ PROSTORA ZA IGRO
Na sestanku sveta staršev v vrtcu Palček smo ugotavljali, da morajo vzgojiteljice voditi otroke po cesti, ker brezvestni vozniki zasedejo pločnik, ki bi sicer varno služil otrokom, ko gredo na sprehod.
Prav tako parkirajo vozila pred vhodom v vrtec in s tem nemalokrat zapirajo pot dostavnemu vozilu iz vrtca. Ta prostor je namenjen za igranje, zato bi želeli, da si vozniki zaradi varne poti in sproščene igre, poiščejo prostor, ki je namenjen parkiranju.
Vzgojiteljice, otroci in starši bomo veseli, če boste našo prošnjo upoštevali.
Otroci, vzgojiteljice in svet staršev iz vrtca Palček
Iz oddelka PLASTIKA: Pernuš Janez pri svojem vsakodnevnem delu
Pred dopustom
Deljen delovni čas
Že v prejšnji številki smo zapisali, da je v obdelavi projekt DELJEN DELOVNI ČAS.
Sindikat KNNS je na predlog podal pripombo ali kar analizo, v kateri navajajo primerjavo Slovenije z Evropo in opozarjajo, da je pred uvedbo treba temeljito preučiti in upoštevati tudi vse negativne posledice, predvsem na področju vzgoje in varstva otrok.
Praznik občine Trbovlje
Slavnostno in delovno
V Trbovljah so se odločili, da bodo še naprej praznovali občinski praznik 1. junija, spomin na leto 1924, ko so se uprli fašistični Orjuni. Posebnega praznovanja ni bilo. Na obisk so povabili goste iz Republike, da bi se skupaj lotili nekaterih problemov.
Na slavnostni seji vseh treh zborov občine so podelili občinska priznanja. Pred praznikom so očistili ulice in polepšali podobo mesta.
Kako bomo preživljali letni dopust, večina res še ne ve. Zagotovo je le to, da bo kolektivni dopust v času, kot je naveden v delovnem koledarju, izjema je le proizvodnja, kjer bosta (verjetno) zadnja dva dneva (20. in
21.	junij) prestavljena v mesec oktober.
Počitniške kapacitete niso zasedene iz razumljivih razlogov. Istra je v drugi državi, pogoji bivanja v turističnih krajih niso še povsem znani. Počasi se slovenski delavski turizem seli na domača tla. Čedalje bolj se uveljavlja takoimenovani »topliški turizem«. Štiri prikolice smo iz Istre prepeljali v Atomske Toplice.
Za letovanje v prikolicah v Istri je potrebno nekaj poguma, vsaj za nekatere. Garsonjere v Stinici bodo letos samevale. Zaenkrat je za prestop meje dovolj osebna izkaznica, v sezoni bo verjetno potrebna turistična viza. Menjava tolarjev v hrvaške dinarje je najbolj ugodna na »črno«. Upajmo, da bo v sezoni oskrba dobra in da ne bo pomanjkanja.
Kakorkoli že, v dopustniških dneh vam želimo veliko sonca, dobre volje in prijetnega počutja, pa naj bo to ob morju, v toplicah ali doma.
čevljar
Glasilo tovarne obutve »PEKO« Tržič p. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Matevž Jenkole, Edo Košnjek, Marko Ručigaj, Marija Slapar, glavni in odgovorni urednik — Naslov uredništva: PEKO Tržič, telefon 50-260 int. 230 — Tisk: Tiskarna Grafika Tržič — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3900 izvodov — Glasilo dobijo člani podjetja, upokojenci in štipendisti brezplačno.
Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Slovenije št. 23/23-92, z dne 4.2.1992 šteje glasilo ČEVLJAR med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.