PRIMORSKI dnevnik i* izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembre 1943 v vasi Zakriž n®d Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. eeptembra 1944 se je ti-•kel v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-*'• od 18. septembra ^944 do 1 maja 1945 v liskami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvoboje nwn Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini hskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Ab^,rr’4Tvin: Cena 600 lir - Leto XL št. 279 (12.002) Trst, sobota, 24. novembra 1984 Na sestanku predsednikov 10 včlanjenih regij, dežel in republik Vloga delovne skupnosti Alpe-Jadran utrjena in še obogatena z vrsto novih skupnih pobud prihodnji dve leti jo bo vodil predsednik IS Hrvatske Ante Markovič Večina v parlamentu arhivirala »afero« Andreotti-gen. Giudice RIM — Parlament je arhiviral afero Andreotti - Giudice. Resolucija KPI, ki je zahtevala dvomesečno raztegnitev preiskave o imenovanju poveljnika finančne straže, ki je postal nato eden od glavnih obtožencev v petrolejskem škandalu, je bila zavrnjena s 483 glasovi proti 421. Toda 61 parlamentarcev večine je glasovalo proti veljaku KD. Zavrnjena je bila tudi druga resolucija MSI, ki je predlagala sojenje zunanjega ministra pred ustavnim sodiščem: toda v tem primeru je večina narasla na 500 glasov, za resolucijo je glasovalo samo nekaj nad 100 parlamentarcev, 35 do 40 več od predvidenih. Nazadnje je propadla tudi druga resolucija KPI in skrajne levice, ki je prav tako zahtevala obtožbo »zasebnega interesa v uradnem aktu«, ker je zanjo glasovalo 394 parlamentarcev, proti pa 499. S takim izidom se je torej končala afera, o kateri sta poslanska zbornica in senat razpravljala skoraj tri dni. Preiskava turinskih sodnikov o političnih in vladnih odgovornostih v zvezi z vlogo gen. Giudiceja pri tihotapstvu s petrolejem, pri čemer naj bi nekatere stranke dobivale »črne fonde«, se ne bo mogla nadaljevati. Toda s političnega gledišča je bil Andreotti ponižan in tudi KD je zvečer izgubila gotovost, ki jo je kazala še zjutraj. Predsednik vlade Craxi pa je zadovoljen: izid je bil vnaprej znan, je dejal, večina pa je vzdržala, čeprav se je treba zadovoljiti s tem, kar je pač na razpolagi. Craxijeve besede niso bile naključne: zdi se, da so prav parlamentarci PSI in PRI prelomili vladno solidarnost in glasovali »po vesti«, da posredujejo Andreottiju politično sporočilo, hkrati pa zlasti krščanski demokraciji, ki izgublja svojo osrednjo vlogo in izpade kot talka v rokah predsednika vlade. Craxi se sedaj čuti tako močnega, da celo napoveduje postavitev vprašanja zaupnice pri Visentinijevem paketu, in to tako v poslanski zbornici kot v senatu. Na jutrišnjem zasedanju je bil najpomembnejši dogodek Andreottijev samozagovor. V nedolgem posegu in z rahlo utrujenim tonom je zunanji rpinister zatrdil, da je povsem nedolžen in je zavrnil vsako odgovornost v zadevi Giudice, ki se je izkazalo, da je korumpiran šele dolgo po njegovem imenovanju, ki naj bi ga izvedel kot o- NADALJEVANJE NA 2. STRANI GORAZD VESEL **> ve, če so se očetje pred še-te/i ustanovljene delovne skup-osti Alpe Jadran zavedali, kakšen dp°-CfS 50 sP°dbudili, ko so povezali nl,e' re9ije in republike vzhodno loka, najbližje sosede treh stednjih evropskih držav, Italije, Av-j n,e }n Jugoslavije. Prav gotovo jih iit.Pri tem vodil osnovni vzgib, te 1 k miru kot osnovni človeški vrednoti. zJ^a. *em se ie Porodilo skupno spo-oiije pripadnikov različnih kultur, v ria 50 se skozi zgodovino razvijali v .upno civilizacijo, da se moramo , casu osvajanja vesolja najprej do-siomo ukrepali. Od tod potre-ju P0 učinkovitih ukrepih na področ-dnhV^rs^va nanave. Pa potreba po n;h ■ Prometnih zvezah in medsebojno n^acijah, da se bomo bolje Wl,ina“ in postali strpnejši. Da bodo nonjsine res bogastvo, ■ o bomo čimprej zadihali skupno Mali v svetu hitrih gospodarskih preJnemi) poslovnejši. Da bi čimprej kot ^ scherno mentalno zaprtost znn£os^e^co prevečkrat tragično za-namovane preteklosti. Sinoči na ustanovnem občneni zboru v Sovodnjah Slovenski zamejski denarni zavodi ustanovili novo bančno sekcijo SDGZ MARKO WALTRITSOI SOVODNJE — V Kulturnem domu v Sovodnjah so upravitelji šestih slovenskih denarnih zavodov v gori-škem in tržaškem zamejstvu ustanovili sinoči bančno sekcijo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Do njene ustanovitve je prišlo, kot je uvodoma poudaril predsednik SDGZ dr. Vito Svetina, zaradi občutene po trebe po skupnem nastopanju tako pri tukajšnjih oblasteh, kot tudi v izvajanju skupnih pobud v korist vsega slovenskega gospodarstva. Priprave so potekale dobro leto dni, saj je bilo treba uskladiti različne potrebe in pristojnosti šestih denarnih zavodov. Štiri so namreč posojilnice in sicer v Sovodnjah, v Doberdobu, v Nabrežini ter na Opčinah. Kmečka banka v Gorici je banka, ki deluje kot ljudska banka. Tržaška kreditna banka pa je delniška družba in ima spet drugačne pristojnosti. Vsa ta slovenska kreditna podjetja pa združujejo enotno gledanje na razvoj našega gospodarstva. Brez močnega gospodarstva ne bomo imeli močnih bank in obratno. SDGZ ima že dolgo vrsto let področne sekcije, ima pokrajinske odbore. Bančna sekcija pa bo delovala na enotni deželni podlagi. Vseh šest slovenskih kreditnih zavodov razpolaga danes s precejšnjimi vsotami denarja, imajo več kot 25 milijard lir lastnega premoženja, skupno imajo 5,7 odstotka v deželi bankam zaupanega denarja. Slovenska kreditna podjetja se sicer uspešno vključujejo v italijansko bančno stvarnost in imajo poslovne prijateljske stike tudi z bankami v matični domovini. Občnemu zboru je sinoči predsedoval predsednik soroden jske posojilnice Jožef češčut, otvoril pa ga je dr. Vito Svetina. Zborovalce, ki so do kraja napolnili dvorano sovodenjskega kulturnega doma, so pozdravili pred sednik SKGZ Boris Race, zastopnik Ljubljanske banke Ciril Čehovin, ter predsednik nabrežinske Posojilnice Gvido Zidarič. Po pozdravnih govorih je dr. Štefan Bukovec prebral osnutek pravilnika bančne sekcije, ki so ga zborovalci po precej živahni razpravi tudi odobrili. Izvolili so tudi odbor sekcije, v katerem sta po dva predstavnika vsake članice. Na občni zbor so prišli poleg zastopnikov kreditnih zavodov in prej imenovani, ki so pozdravili, tudi predsednik TO SKGZ za Goriško dr. Mirko Primožič, predsednik Ljubljanske banke v Novi Gorici Zorko Debeljak, generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič, zastopnik Gospodarske zbornice Jugoslavije v Trstu Boris Zidarič, predsednik Kmečke zveze Alfonz Guštin. Velesili trezno iščeta dialog BRUSELJ — Napoved »novih« razorožitvcnih pogajanj med ZDA in SZ je naletela na različne odmeve. Medtem ko se v Ameriki trudijo, da ne bi obnovitev izpadla kot sovjetski poraz in obenem sramežljivo navajajo prve koncesije glede vesoljskega orožja in evroizstrelkov, pa skušajo v Moskvi zmanjševati pomen take pobude. Obe stališči potrjujeta prepričanje, da sta velesili po štirih letih hladne vojne končno pripravljeni sesti za pogajalsko mizo. Odjuge v odnosih Vzhod - Zahod se seveda še najbolj veselijo v Belgiji in na Nizozemskem, saj upajo, da jim ne bo treba namestili novih ameriških jedrskih raket. V natovskih krogih so seveda zadovoljni s takim razvojem dogodkov, a sc obenem bojijo, da bo prišlo v kratkem do hudih polemik med evropskimi partnerji in ZDA, ko bo moralo atlantsko zavezništvo razpravljati o obrambnih proračunih. Po sklepu tržaškega občinskega sveta Zahodnemu Krasu po zakonu pripada 400 milijonov lir protivrednosti TRST — Tržaški občinski svet je na sinočnji seji sprejel na znanje, ANa* U|)raVa pred kratkim prejela od državnega cestnega podjetja h 400 milijonov lir za prodajo srenjskih zemljišč na področju- za-»Hinega Krasa, ki so jih razlastili za gradnjo avtoceste Opčine - Fer-e,lti - pomol VII v tržaški luki. V skladu z zakonom bi morala sedaj občinska uprava ta denar ,^‘ni« vaškim skupnostim, dejanskim lastnikom teh jusarskih zem- M potrebe, ki jih imajo na področju javnih del in drugih družbe- liji * VUV) *»* J1*» II1IC1JI/ Ilc« JIUUI in-JU JU » lini UV1 “ o Vn storitev. Od teh 400 milijonov lir, 320 milijonov pripada proseški upnosti, 66 milijonov kriški in 13 milijonov kontovelski skupnosti, sti ^ razpravi, ki se je razvila okrog tega vprašanja, sta komuni-sreH*a svet°valca De Rosa in Spetič zahtevala, naj uprava vključi ta po- -tVa v Protivrednosti za razlaščena zemljišča in hkrati še enkrat r.va,a odbor, naj spoštuje znani protokol o tem vprašanju, ki je za-in n ncmarn°sti tržaške občine ostal v marsičem neuresničen. Spetič 7 ■ ■ u *t<>sa sta pozvala tudi upravo, naj glede tega takoj stopi v stik ahodnokraškim rajonskim svetom. Čilska Cerkev s postom proti diktaturi SANTLXGO DE CHILE — čilsko ljudstvo se je množično odzvalo pozivu nadškofa glavnega mesta msgr. Juana Francisca F resna za včerajšnji dan »posta in premišljanja« kako državi zagotoviti »bratstvo, mir, enotnost in pravičnost«. Cerkev je tudi organizirala maše in shode po župniščih, delovnih mestih in univerzah. Opozicija je cerkveni poziv na 24-umi post vsestransko podprla kot prispevek na nova dva dneva protesta, ki bodo prihodnji torek in sredo. V odgovor na cerkveno pobudo in napovedi opozicije je čilska vojaška diktatura osredotočila svojo represijo predvsem na predstavnike leve o-pozicije. Po zadnjih vesteh so več voditeljev konfinirali, dobršen del pa je prešel v ilegalo, saj so proti njim izdali zaporne naloge zaradi prevratniške dejavnosti. Krasova dekleta čaka drevi izredno zahtevna preizkušnja Po daljšem premoru bedo za zeleno mizo stopile tudi igralke Krasa, ki pa jih drevi čaka najtežja naloga doslej v letošnjem prvoligaškem namiznoteniškem prvenstvu. V goste v Repen bo dopotoval prvouvrščeni Coccaglio iz Brescie, ki je edini letaš premagal naša dekleta. Vsekakor bi tudi v primeru ponovnega poraza Kras ne bil odrezan iz borbe za državni naslov, čeprav bi bila njegova naloga dokaj težja. Da ne preide do neprijetnega presenečenja, je pomoč navijačev več kot potrebna. Jadranovci v gosteh v Vidmu Meblo drevi v Moglianu Venetu NA 10. IN 11. STRANI • Večina V včerajšnjem uvodnem govoru predsednika Perrina v Saint Vincentu NADALJEVANJE S 1. STRANI brambni minister ob spoštovanju zakona in pravil. Zelo oster napad pa je Andreotti naslovil na sodstvo: obtožil ga je, da se poslužuje nekorektnih metod in da se nedovoljeno vtika v politiko ter da ne nudi več nobenega ustavnega jamstva niti politikom niti navadnim državljanom. Nič pa ni polemiziral z opozicijo, zlasti ne s KPI, le obudil je spomin na skupne boje proti terorizmu v časih »narodne solidarnosti«. Navsezadnje niti vsa razprava ni bila posebno polemična. Na koncu je nastopil načelnik poslancev KPI Napolitano, ki je obrazložil predlog, da se zadeva ne arhivira. Stališče KPI je zagovarjal mimo, skoraj diplomatsko in se je obračal na tiste dele KD, ki so »resno angažirani za obnovo in ozdravitev državnih ustanov«, ter na ostale vladne stranke. Njegov govor so v glavnem ocenjevali za u-činkovitega, skoraj zglednega z gledišča parlamentarne taktike: ostrejši nastop, so pravili na Montecitoriu, bi le razburil duhove in razgrel o-zračje, kar bi oteževalo pristopanje tudi drugih glasov h komunističnim stališčem. Ob koncu dneva je KPI menila, da je dosegla, če že ne politično zmago, pa vsaj nekaj pozitivnih rezultatov. R. G. Kongres Union Valdotaine v znamenju zahtev po večji avtonomiji in pritožb proti Rimu SAINT VINCENT — »Mir, združitev starega sa Vojskega naroda v združeni, zvezni in nevtralni Evropi, spoštovanje človekovih pravic, pristop narodov, ki so sedaj manjšinski, k samoodlcčanju : to so velike teme, za katere se je vredno boriti«. Tako je predsednik Union Valdotaine, političnega gibanja, v katerem se združuje francosko govoreča manjšina v Dolini Aoste, Joseph - Cesar Perrin začel svoje poročilo na drugem nacionalnem kongresu tega gibanja. Že začetek je torej eksploziven in odraža vzdušje tega kongresa, pa tudi uradna stališča stranke. Samoodločba je namreč beseda, ki jo je bilo moč v kongresni dvorani slišati najpogosteje. Rahlo bolj prikrita je bila v kongresnih dokumentih, i včeraj je prišla mogočno do izraza že v prvih stavkah Perrinovega poročila. »Sklepna helsinška listina določa, da so meje določene po drugi svetovni vojni, nespremenljive ; to pa ne pomeni, da jih ni mogoče spremeniti po miroljubni poti,« je dejal Perrin in kot primer navedel prizadevanje Zahodne Nemčije, da pride do združitve obeh Nemčij. Če pa ima Nemčija pravico do združitve, je dodal, zakaj ne bi imela Južna Tirolska ali Dolina Aoste, »ta vzhodna Savoia pravice, da se v zvezni Evropi malih narodov ponovno združi z zahodno Savoio». In tu Perrin navaja besede Emi- la Chanouxa, očeta valdostanskega gibanja, ki je dejal, da imajo vsi narodi pravico, da ohranijo svoje značilnosti, svojo narodnostno in zgodovinsko tradicijo. To je zakon pravice in je edino jamstvo za mir v Evropi in isti poudarek je izhajal iz Perrinovega poročila : majhni narodi so jamstvo za mir; ti narodi, ki danes zahtevajo po miroljubni poti spremembo meja, bodo jutri zahtevali odpravo meja sploh. In kaj pomeni pravica do samoodločbe? Pravica, da prebivalstvo Doline Aoste določa o svoji bodočnosti; tudi o svoji državnosti, o samostojni državi, ali o bolj ali manj avtonomni deželi. U-nion Valdotaine si uradno zastavlja ta drugi cilj: okrepiti avtonomijo. Kaj pa mislijo njeni člani? V odgovor dobiš nedvoumen nasmešek. Lev, simbol Doline Aoste in tudi simbol političnega gibanja Union Valdotaine, je torej zarenčal. Potem ko je bil leta miren v svoji kletki je sedaj pokazal zobe z vso odločnostjo in z zelo jasnimi stališči. Vprašanje je zakaj je prišlo do te spremembe sedaj in zakaj so se avtonomistične težnje pojavile s tako odločnostjo. Odgovor na to daje Perrin v svojem poročilu. V desetih točkah je navedel prav toliko grehov, ki jih Dolina Aoste pripisuje italijanski državi. Tu je vključeno vse, od gospodarskega razvoja do narodnostnih pravic in do upravljanja teritorija. Tu je torej pomanjkanje občutljivosti vlade pri gradnji avtoceste in pri služnostih za jedrsko elektrarno, ki jo gradijo na francoski strani meje ter politika v zvezi z naravnim parkom Gran Paradiso ; tu je očitek, ker ni bila uresničena obljubljena prosta cona; kritika, ker je država krčila prispevke Dolini Aoste; nepripravljenost države na soočanje o izvajanju deželnega statuta in neizvajanje deželnega statuta nasploh; odklonilno stališče vlade v zvezi z zahtevo po zaščiti skupnosti WaLser, maloštevilne nemške manjšine v Dolini Aoste: zavrnitev zahteve za evropske volitve; pomanjkanje politike industrijskega razvoja in zavrnitev zahteve, da bi pristojnosti za industrijo poverili deželi ; nepriznan je avtonomnih sindikatov in na koncu še neizvajanje določil o dvojezičnosti v šoli, v javnih uradih in v sredstvih javnega obveščanja. Skratka vse; problemi,' ki so lastni tudi drugim deželam, ki pa so v skupnosti, ki je tako majhna in živi strnjena na tako skrčenem območju, izredno občuteni in ki jih zato stranka, ki tu zbira večino glasov, z vso odločnostjo iznaša že dolga leta, a žal z zelo majhnimi uspehi; tako, da se je sedaj opredelila za odločnejši boj v upanju, da bo ta boj tudi učinkovitejši. BOJAN BREZIGAR Ko so odnosi že dosegali zadovoljivo raven Ob Mitterrandovem obisku v Alzaciji Obmejni incident med Korejama zaradi pobega državljana iz SZ SEUL — Iz dobro obveščenih virov v južnokorejskem glavnem mestu je prišla vest, da so dve severnokorejski straži in neki ameriški vojak izgubili življenje v spopadu na meji med obema Korejama, v trenutku, ko je neki sovjetski državljan skušal na skrivaj prečkati mejo. Vest je vznemirila vse, ki so se nadejali ponovne vzpostavitve vsaj skromnih odnosov med obema državama z različno družbenopolitično ureditvijo. Do obmejnega spopada je prišlo nekaj pred poldnevom po krajevnem času, ko je kakih 30 severnokorejskih vojakov vdrlo na demilitarizirano območje v Panmunjonu in streljalo za prebcžnikom, verjetno političnim beguncem. Oborožene sile »Poveljstva združenih narodov« so nemudoma odgovorile na streljanje, kajti prepričani so bili, da je bil napad namenjen vojaški postojanki. Poveljstvo združenih narodov je ob tem dogodku pozvalo Severno Korejo, naj skliče sestanek varnostnih častnikov, da bi preprečili morebitne nadaljnje izgrede. Begunec, ki je srečno ušel kroglam severnokorejskih obmejnih straž, je sovjetski državljan : tako so sporočili na ameriškem veleposlaništvu ter na poveljstvu enot OZN. Južnokorejske oblasti ga sedaj zaslišujejo in padla je domneva, da gre za vodiča neke skupine turistov na obisku v Severni Koreji. Naj bo tako ali drugače, burna južnokorejska kronika ima tokrat prvič opravka s sovjetskim prebcžnikom, kajti Južna Koreja ne vzdržuje diplomatskih odnosov ne s SZ, ne z nobeno drugo komunistično državo. Vest o neljubem dogodku je prinesel tudi severnokorejski radio Pyongyang ter naglasil, da so v spopadu izgubili življenje trije severnokorejski vojaki. Vest je zabelil z obrazložitvijo, da je »tuji turist nevede prestopil razmejitveno črto med obema državama, nakar so ga ameriški vojaki s silo odpeljali s seboj, šele nato so severnokorejski vojaki segli po orožju.« □ BRUSELJ — Podpredsednik izvršne komisije EGS Wilhelm Haferkamp je včeraj sprejel jugoslovansko vladno delegacijo, ki jo je vodil član ZIS Ljubomir Baban. V daljšem pogovoru so največ pozornosti namenili najpomembnejšim vidikom prihodnjega medsebojnega sodelovanja. V središču pozornosti so bile možnosti izboljšanja pogojev za povečanje jugoslovanskega izvoza na tržišče Skupnosti kot dejavnika nadaljnjega poglabljanja skupnih medsebojnih odnosov in tekočega izpolnjevanja jugoslovanskih obveznosti do tujih partnerjev predvsem na finančnem področju. Protest zaradi sinhrotrona Francoskega predsednika Mittcrranda (mrkega obraza pri pregledu straže) je pri njegovem uradnem obisku ob 40-letnici osvoboditve Alzacija pričakal» s protestnimi manifestacijami in bojkotom slovesnosti iz protesta proti odločitvi Pariza, naj bi evropski sinhrotron umestili v Grenoblu in ne v Strasbourgu (Telefoto A?) Bilbao brani ladjedelnico V spopadih med policijo in delavci, ki so demonstrirali proti okrnitvi proizvodnje v ladjedelnici so včeraj v Bilbau zabeležili več kot 50 ranjenih, neki delavec pa je umrl od srčne kapi kljub pomoči zdravnikov (Telefoto AP) Ugodne perspektive za turizem v SFRJ BEOGRAD — Devizni prihodek od turizma bi lahko leta 1990 dosegel vrednost 4,4 milijarde dolarjev, ocenjujejo strokovnjaki zavoda za raziskave turizma v Zagrebu. Da bi uresničili tak uspeh, bi se moral tuji turistični promet v Jugoslaviji na leto povečevati za okoli deset, poraba deviznih gostov pa za 9,2 odstotka. V analizi tega zavoda, ki so jo proučili na včerajšnji skupščini Turistične zveze Jugoslavije, posebej poudarjajo nujnost tesnejšega sodelovanja med turizmom in družbenimi dejavnostmi, predvsem prometom, kmetijstvom, trgovino in drobnim gospodarstvom. Te spremljajoče dejavnosti, naj bd — kot ocenjujejo — v skupnem zaslužku ob koncu prihodnjega srednjeročnega obdobja sodelovale z okoli 2,5 milijarde dolarjev. Konec tega desetletja bi morali zagotoviti še blizu 217.000 postelj v različnih turističnih objektih. Za te in podobne naložbe bi porabili nekaj več kot štiri milijarde dinarjev, pri čemer bi četrtino sredstev zagotovili z združevanjem, (dd) Obeta se odkritje nafte v Jadranu na območju Kornatov DUGI OTOK — Na naftni ploščadi »Zagreb - J* so verjetno na pragu odkritja. Južno od Dugega otoka na območju Kornatov so vrtalni svedri te ploščadi Pr°_ drli do globine 2.630 metrov pod morskim dnom. * 130 metrov vrtajo1 skozi plast soli, ta pa je skoraj za' nesljiv »pokrov« naftnih fluidov. , Čeprav imamo trenutno precej tehničnih težav tori1 vrtanjem skozi sol, pričakujemo zelo dobre rezultate, je povedal predstavnik INA Božidar Omrčan. Praktično to pomeni, da čakajo na dejansko odkritij po 10-letnem iskanju nafte. Zanimivo je omeniti, da \ to peta vrtina ploščadi Zagreb - 1, ki so jo pred toda vrtim kupUi na Norveškem. Ta ploščad vrta na sektorju, kjer nafte ne iščejo inozemski Inozemske firme so zelo zainteres__ sodelovanje. Že zdaj se na široko pripravljajo na Podaljšanje pogodbe o novih skupnih raziskavah, (dd) partnerji, irane za nadaljhJ Nova kampanjska pobuda sovjetskih ministrstev Proti pomanjkanju delovne sile racionalizacija v industriji SZ MOSKVA — Ob promanjkanju delovne sile, s katerim se spopada sovjetsko gospodarstvo rta mnogih pod račjih, so sovjetska ministrstva sprožila široko kampanjo, v kateri naj bi industrijska podjetja sčasoma testirala vsa delovna mesta in ugotovila, ali so potrebna ali pa jih je moč likvidirati, in tako prispevala k racionalnejšemu izkoriščanju proizvodnih potencialov ter povečanju u činkovitosti gospodarskih naložb. Posebej še, ker je pomanjkanje delovne sile v sovjetskem gospodarstvu le navidezno, saj je dosedanji ekstenzivni razvoj pripeljal do pre zaposlenosti na večini proizvodnih področij v deželi in strašansko znižal stopnjo izkoriščenosti kapitalnih na ložb. Ekonomisti so zato že pred le ti sprožili preplah, da je treba čim-prej nekaj storiti, sicer bodo tovarniške hale v prihodnjem desetletju ostale na pol prazne, sedaj pa je tudi najvišji partijski vrh sprejel dekret, da morajo vsa industrijska prod jetja v najkrajšem času »prečesati« vsa delovna mesta in ugotoviti stopnjo izkoriščenosti posameznih strojev ter naprrav. Kot pnimer naj bi jim prri tem služila dnjepropetrovska tovarna kmetijske tehnike, ki je začela s čiščenjem nepotrebnih delovnih mest že pred petimi leti in ki je v tem obdobju ne samo močno povečala prro-izvodnost dela, marveč je tudi prro-dala več kot 700 strojev, ki so se naenkrat pokazali za nepotrebne. Nič čudnega, če je prrimer tako navdušil planerje in ministre, ki si že dolgo belijo glavo, kje najti denar za nove naložbe, od katerih je bila do sedaj odvisna gospodarska rast, da so takoj ukazali podobno storiti tudi vsem ostalim podjetjem v deželi. Uprave so tako dobile nalogo, da morajo v vseh oddelkih in obratih formirati posebne strokovne komisije, ki bodo prroučile, v kakšni meri ustrezajo današnja delovna mesta sodobnim tehnološkim in delovnim zahtevam in kje so neizkoriščene možnosti. Kakšno je realno stanje, je namreč opozoril direktor dnjeprropetrovske strojne tovarne, ki je dejal, da je v njihovem podjetju prvo testiranje, v katerem so uporabili vse kriterije racionalnega poslovanja, zdržalo od 3142 delovnih mest le 900 in da v uprravi sploh niso vedeli, kako nizka je bila izkoriščenost nekaterih strojev ter naprav, za katere so šli veliki denarji. Hitro so baje tudi spoznali, da so bile v prreteklosti nepotrebne tudi mnoge naložbe v proizvodne prostore, pa tudi v širšo infrastrukturo, kajti s prreporazdelitvijo zaposlenih so se močno zmanjšale potrebe po novih delavcih, s tem pa tudi po stanovanjih ter objektih družbenega stan- darda. Direktor dnjeprropetrovske 1° varne je prri tem seveda takoj prrmta vil, da v prodjetju niso nikogar oopv stili, da pra bi lahko z drugačno P litiko že prej močno dvignili pml>izV°\._ nost dela in državi privarčevali tod sikakšen rubelj. Ministrstva so zato hkrati z nka zom o reorganizaciji zaposlenih P°" jetjem tudi naložila, da morajo P sod, kjer računajo na večje spremeri be, takoj začeti tudi s prekvalifmat jo delovne sile, da bi bd tako P^ hod na racionalnejše izkoriščanje P7 ^ izvodnih zmogljivosti čim lažji-Dnjepropetrovskem so namreč mo najti novo delo kar za 4/5 delane ' ki jih je bilo treba prred tem . zrn prriprraviti, 1120 pa so morali tedanje kvalifikacije provišati. ‘T 0g zaradi tega so s prartijskega vrh° vseh ukazih in navodilih tudi (,poz rili, da se je kljub miglici tr za vse spremembe odločati »Pre šljeno«. DANILO SLIVNIK Plenarno zasedanje predsednikov delovne skupnosti vzhodnoalpskih dežel Z gospodarskimi, kulturnimi in družbenimi pobudami čimbolj povezati ljudi na prostoru Alpe Jadran TRST — V nekdanji pomorski postaji, spremenjeni v kongresno dvorano, je bilo včeraj Plenarno zasedanje delovne skupnosti Alpe Jadran. Na tem zasedanju desetih regij, dežel in republik vzhodnoalpskega loka je začasno pred sedstvo, ki je zadnji dve leti pripadalo deželi Furlaniji - Julijski krajini, prešlo na predsednika izvršnega sveta Socialistične republike Hr-vaške Anteja Markoviča. Pred šestimi leti ustanovljeno mednarodno mio je doslej opravilo pomembno delo pri navezovanju in utrjevanju vezi med ljudmi, oblastvenimi telesi in ustanovami tega območja, včerajšnje zasedanje pa je s sprejemom novih Pobud odprlo novo stran v njegovem življenju. O poteku zasedanja in sprejetih sklepih je na tiskovni konferètici za predstavnike kakšnih 50 sredstev množičnega obveščanja govoril dosedanji predsednik Adriano Biasutti, na vpraša nia časnikarjev pa so odgovarjali tudi drugi. . Če povzamemo iz njihovih besed poglavitne informacije in misli, tedaj bi najprej zapisali, da je predsedstvo komisije za prostorsko načrtovanje in varstvo okolja prevzela Zgornja Avstrijska, komisijo za prevoze in promet de-zela Furlanija - Julijska krajina, komisijo za kulturo, znanost, informacije in mladino Koro-§ka in komisijo za gospodarstvo Veneto. Nano-v° ustanovljeni komisiji za kmetijstvo, gozdar stvo, živinorejo in gorsko gospodarstvo je pre vzela štajerska, predsedstvo komisije za hi-R'eno in Zdravstvo pa Slovenija. Nadalje so plenili, da bo turistično propagando na tretjih tržiščih vodila dežela F-JK, komisijo šefov tiskovnih uradov in direktorjev pa republika Hrvaška. Če naj navedemo teme, ki so bile predmet Pogovorov, potem naj na prvo mesto postavi- mo vprašanje onesnaženja Jadranskega morja. Za njegovo varstvo njso odgovorne samo dežele in republike, ki ob njem ležijo — so poudarili — ampak tudi zaledne države, saj gre za skupno dobro. Že na pripravljalnem sestanku 8. novembra v Meranu so soglašali, da je potrebno zaustaviti nevarno umiranje gozdov v Srednji Evropi, vštevši Češkoslovaško. Dogovorili so se, da bodo posvet o tem vprašanju, ki so ga za pri hodnje leto na avstrijskem Štajerskem pripra vili z vso potrebno strokovnostjo. Glede civilne zaščite kol učinkovitega sredstva za odpravljanje posledic naravnih nesreč kakor tudi tistih, ki jih povzroča človek, so se dogovorili za izmenjavo- informacij o njeni organizaciji v posameznih deželah in za skupne programe, v katere naj bi vključevali pristojne oblasti na vseh nivojih. Beseda je tekla o položaju in vlogi narodnih skupnosti, glede katerih velja marca letos v Miramarskem gradu izraženo stališče, da manjšine bogatijo naš vsakdan, pa čeprav zaradi svojega značaja presegajo pristojnosti delovne skupnosti. Čeprav na včerajšnjem zasedanju o tem vprašanju neposredno niso govo rili, so narodne skupnosti most med državami in tisti dejavnik, ki pogojuje dobre odnose, kot je dejal predsednik IS Slovenije Dušan Šinigoj. « Poudarili so potrebo po boljših cestnih, že lezniških, pomorskih in letalskih (lokalnih) zvezah in priporočili Italiji, naj pospeši carinjenje blaga na mejah, ki se predolgo ustavlja zaradi stavk carinikov. Z zadovoljstvom so sprejeli na znanje izjave predstavnikov dveh jugoslovanskih republik, da si prizadevajo čimprej odpraviti depozit, ki omejuje prehajanje meje s potnimi listi. Govori se, da se to utegne dogoditi že v začetku prihodnjega leta. Pospeševali bodo kulturne menjave, sodelovanje univerz in znanstvenih ustanov, uvedli bodo štipendije za srednješolske dijake, poiskali skupne raziskovalne programe in si izmenjali glasbene skupine. V prihodnjih dveh letih bodo v Londonu in v Stockholmu, na območjih, kjer članice AA ne prihajajo do neposredne turistične konfrontacije, članice Alpe Jadran skupno predstavile svojo turistično ponudbo in bodo za tovrstno dejavnost namenile 80 milijonov lir. Gospodarske oziroma trgovinske zbornice bodo gospodarskim organizacijam in gospodar stvenikom pomagale iskati oblike in področja sodelovanja. Z izmenjavo podatkov o tehnologiji in strokovni usposobljenosti bodo spodbujali rast kmetijstva. Zaradi njegove pomembnosti so ustanovili posebno komisijo. Novo komisijo so ustanovili tudi za vprašanja higiene in zdravstva, med samo razpravo pa so obsežno govorili o pojavih alkoholizma in zasvojenosti z mamili ter se medsebojno seznanili, kako gle-dajo na uživalce mamil: ali kot na bolnike ali kot na razpečevalce mamil. Delovna skupnost Alpe Jadran sega vse globlje v zavest ljudi. V želji, da bi se njeno delo še bolj poznalo, in tudi zato, da bi dežele kot svojstvena teritorialna oblika, ki je obstajala že pred nastankom sodobnih državnih tvorb, bolj zaživele v našem sedanjem vsakdanu, bo Veneto prihodnjo jesen v Benetkah priredil Dneve ljudi in dežel Evrope, na katere naj bi prišli predstavniki celotne stare celine, »od A-tlantika do Urala,« kot je dejal predsednik Biasutti. GORAZD VESFL Inž. Ante Markovič novi predsednik AA Na podlagi pravila delovne skupnosti Alpe Jadran pripada predsedstvo plenuma predsednikov izvršnih odborov in vlad dežel, regij in republik Alpe Jadran izmenično vsaki dve leti drugi članici. Včeraj je to predsedstvo prevzel predsednik izvršnega sveta Socialistične republike Hr-vatske Ante Markovič. Novi predsednik Alpe Jadran je na vodstvu hrvatske vlade dve leti in pol, kar pomeni, da je nekaj čez polovico svojega mandata. Rodil se je pred 60 leti v kraju Imotski v Hercegovini in študiral v Dubrovniku. Ante Markovič, ki je po poklicu elektroinženir, je sodeloval v NOB. postal član centralnega komiteja ZK Hrvaške, zvezni poslanec, član vodstva številnih družbenopolitičnih organizacij. Na vodstvo hrvatske vlade je prišel iz neposredne proizvodnje. Inženir Ante Markovič je namreč direktor zagrebške tovarne Rade Končar, ki proizvaja električno opremo in zaposluje okoli 25 tisoč delavcev. Ta obrat je eden izmed največjih obratov v tej republiki. Z izvolitvijo na vodstvo hrvatske vlade se ni odpovedal svojemu direktorskemu mestu, kar pomeni, da se bo vrnil na vodstvo te delovne organizacije. Težave z obnovo starega Pirana , PIRAN — Prenovo starega mestnega jedra bi morali Uravnavati najmanj kot pridobivanje popolnoma novih anovanj, predvsem pa vanjo vložiti več sil, truda, pritegnil več strokovnjakov, združeno delo z denarnimi viri in 0 nazadnje tudi krajane, ki jim je namenjena prenova jnesta. Tako bi lahko strnili poglavitne izkušnje, ki so jih Pndobili v Piranu ob prenovi prve faze kareja Židovski S- Danes so prenovljene objekte prikazali javnosti in s em slovesno zaključili prvi, kot pravijo, najtežji del pre-0Ve starega Pirana. H°t je povedal Nebojša Vranešič, nadzornik piranske-'p komunalnega podjetja, ki dela izvaja, so pridobili sc-e|P stanovanjskih enot, v glavnem gre za 80 kv. metrov o ika trisobna stanovanja, ki so zgrajena po vseh ve-J vruh standardih in se v ničemer ne razlikujejo od sta v novih blokih. Poleg teh pa so zgradili še štiri m f e za obrtno storitveno dejavnost. Cena za kvadratni 55 Ponovljene stanovanjske površine znaša približno hsoč dinarjev, vendar bi bil ta znesek celo nekoliko nižji, če bi denar pritekel enakomerno in pravočasno in če izvajalcem ne bi bilo potrebno prekinjati dela. Zdajšnji prispevek, ki ga zbira v Piranu 0,655 od stotka iz čistega dohodka delovnih organizacij, naj bi v bodoče nakazovali za pripravo dokumentacije, ki bi omogočala hitrejšo, smotrnejšo in cenejšo prenovo tega mesta, za k rtero velja, da ga je izredno težko prenavljati, predvsem zaradi navpične razporeditve stanovanjskih pro štorov, zaradi prepozidanosti, drugačnih strešnih konstrukcij in hiš, ki praktično nimajo kleti. Zato je potrebno mnogo sten v Piranu in mnogo stavb povsem porušiti. V tem primeru so, da bi pridobili več prostora, zraka in svetlobe, porušili kar tri stavbe, že januarja bodo poleg prenovljenega dela, ki bo zdaj služil predvsem za nadomest na stanovanja, začeli prenavljati še drugi del tega kareja, kjer naj bi pridobili petnajst stanovanj, za financiranje katerih pa se že dogovarjajo s Tozdom Hoteli Bernardin. BORIS ŠULIGOJ Zbor Vasilij Mirk drevi nastopi v Pivki SEŽANA — Moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka Kontovela bo drevi ob 18. uri, gostoval v Pivki s koncertom umetnih in narodnih pesmi na pnbavilo Lesne industrije Javor Pivka ob dnevu solidarnosti (23. november) z ogroženim prebivalstvom Kopaonika in obenem praznovanju dneva republike (29. november). Poleg zbora bo na sporedu, ki bo v dvorani Jugoslovanske ljudske armade, sodeloval tudi harmonikaški ansambel podružnice GM Prosek -Kontovel, ki ga vodi Loredana Kočevar. Medtem ko imajo pevci na pro gramu enajst narodnih in umetnih pesmi, bodo harmonikaši zaigrali štiri skladbe, nakar bodo za zaključek zbor in harmonikaši podali še skupno tri partizanske pesmi in zaključili svoj program z Vrabčevo Zdravljico. Naj omenimo še, da je zbor Vasilij Mirk letos že nastopil v Pivki in sicer 6. aprila, ko je imel celovečerni koncert. Prav na tem koncertu je bila poudarjena želja po tesnejšem sodelovanju in s ponovnim vabilom Lesne industrije Javor Pivka, se to sodelovanje že utrjuje. (B.R.) Posvet o turizmu ij- ASSARIANO — V štirinajstih it si«,„ Pokrajinah, ki so vzdolž al a “a.. *°ka ob mejah z Jugoslavij strijO’ švico in Francijo, živi v /!nov m Pol prebivalcev, ki : in , 0)r^n'l meri odvisni od trgovii n<"rr,UP1Zma lujcov. ki ob vsakem k meinCaSU ^'diajajo v Italijo. Skozi **Zrhod* Pr'dc samo v poleta 3 r>vv - od. jam j a do septembra, nr Vetinv 0n?..‘n P°l osebnih vozil z d >in„, milijoni turistov. Kar ena tre JulV.i 1 'ma kot svoj cilj Furlani sko r° Jcraiino’ Veneto in Tridenti tv, , 'lužno Tirolsko, če so te obme 0cj , .ole imele doslej veliko korb da turizma, kaže nasprota Žarna- v bodoče dobile veliko mai c0n resničnem življenju Slovencev v Italiji ter o njihovem vsakdanjem boja tudi za koščke pravic, ki jim pripadajo, tisti, ki te problematike ne poznajo, ki na jim je bila oddaja pravzaprav namenjena. Upamo Jn želimo, da so razumeli to, kar so želeli verjetno ustvarjalci oddaje Povedati in sicer, da Slovenci tu živimo, delamo, skratka da smo tu- NEVA LUKEŠ AGLI za denukle ariz aci j o Trsta Na prvi seji novega pokrajinskega predsedstva, ki izšlo iz nedavnega kongresa, je tržaška ACLI sklenila, i pozove Občino, naj tržaško območje proglasi za donneali zirano cono. To pomeni, da bi na teritoriju trža-:e občine ne smeli nameščati jedrskega orožja. Pobudo ij bi potem po mnenju ACLI razširili na celotno pobrano, m deželo in nato še na sosedna območja, ki spada-v delovno skupnost Alpe Adria. ACLI uoživa tudi tržaško Občino, naj sproži razne pobude za širjenje in utrjevanje kulture miru, tudi z ustanovitvijo občinskega dokumentacijskega centra o miru in nenasilju, z organiziranjem razprav in razstav za šole in v posameznih rajonih, s tiskanjem informacijskega gradiva in z razvijanjem prijateljskih odnosov z različnimi skupnostmi in državami. Že v prihodnjem mesecu bo ACLI sprožila zbiranje podpisov v podporo svojih miroljubnih pobud. JADRANSKI KOLEDAR zbornik 1985 Ciril Kosmač: KAMEN IN NJIVA Vladimir Bartol: ČUDEŽ NA VASI Saša Rudolf: OLIMPIJSKI OGENJ IN DIM STENSKI KOLEDAR Črnogorci in ansambel TAIMS gostje repenskih prosvetarjev Nastop črnogorskih folkloristov v repenski telovadnici Čeprav so bili organizatorji iz tehničnih razlogov primorani izbrati četrtkov večer za gostovanje folklorne skupine KUD Tekstilcu iz Bijelega polja v Črni gori in za koncert ansambla TAIMS z Opčin je prihitelo v občinsko telovadnico v Repen veliko število ljudi in prireditev je v celoti uspela. Prisotni so bili tudi delegacija pobratene občine Logatec in predstavniki ustanov, ki so podprli pobudo KD Kraški dom 50 članska folklorna skupina in orkester sta se predstavila s spletom jugoslovanskih narodnih plesov. Mladi plesalci v pisanih narodnih nošah so najprej zaplesali nekaj starih črnogorskih plesov, ki poudarjajo a' tletske sposobnosti gibčnih plesaleev-Po krajši narodnozabavni medigri ubrani izvedbi ansambla TAIMS s črnogorski folkloristi podali ples Kosova, ki vključuje ognjeviti dveh vitezov, ki si hočeta prilastit ljubezen prikupne lepotice. Nato st" bila na vrsti še plesa iz Slovenij in Šumadije. V prvem so plesatc skušali pričarati enakomerno mal0 nje žitnih polj v slavonski ravnini 1 značilne klice žanjcev. Iz bogate šuy madijske folklorne literature pa s gostje izbrali ritmično precej htevno kolo. Nato se je pred obel stvom zbrala kopica Ciganov, ki } s svojim ognjevitim plesom pop«Vr. la prisotne v divji ciganski svet. u koncu so si folkloristi nadeli razi ne jugoslovanske noše in podali Pr° gled folklornih plesov vseh jug0*1 vanskih narodov. Ansambel TAIMS je s svojim raZ posajenim igranjem Avsenikovih, Ru.n nikovih in lastnih poskočnih potk s sanjavimi valčki očaral publiko * v svoj program vpletel kopico p°sT čenih hudomušnosti. (L.G.) Enotna deželna pobuda treh združenj proti »paketu Visentini« V ponedeljek protestni dan tudi za slovenske obrtnike Sindikat upokojencev o tisku Obrtniki naše dežele so se odločili Prihodnji ponedeljek posvetiti razčlenjeni manifestaciji proti Visentinije-vemu načrtu davčne reforme. Pobudo nodo skupaj izvedla vsa tri združenja obrtnikov v naši deželi : Associazione jfcgli Artigiani, ki je vključena v vsedržavno zvezo Conf artigiana to, Confederazione Nazionale dell’Artigianato in Slovensko deželno gospodarsko združenje oziroma njegova obrtniška sekcija. Obrtniki Furlanije - Julijske krajine se tako pridružujejo zapori obrtnih delavnic in podjetij v vsedržavnem berilu, s katero želijo protestirati Proti »paketu Visentini«, ki po njihovem prepričanju ne odgovarja objektivnim prizadevanjem po davčni pravičnosti, ampak med drugim celo nasprotuje ustavni obvezi, po kateri naj vsak davkoplačevalec prispeva k javil111 izdatkom sorazmerno s svojimi dohodki. Povrhu pa želi kategorija — k°t je zapisano v tiskovnem sporočilu treh združenj — s ponedeljkovim pro- testom tudi opozoriti na obrekovalno kampanjo in neinformiranost, ki v javnosti vlada v odnosu do nje. Sicer pa obrtniki — piše v sporočilu — izražajo pripravljenost prispevati k boju proti davčnim utajam, vendar s pravičnimi in premišljenimi ukrepi. »Paketu Visentini« pri tem o-čitajo predvsem naslednje napake in pomanjkljivosti : v prvi vrsti njegova reforma ne olajšuje boja proti davčnim utajam; nezasluženo kaznuje o-brtnike; ni naravnana k enakopravnosti davkoplačevalcev ; v največji meri prizadeva prav podjetja, ki spoštujejo obveze, po drugi strani pa ne pripomore k ureditvi razmer na področju tako imenovanih podtalnih dejavnosti; in končno, predlog davčne reforme ministra Visentinija je v nasprotju z razmerami Evropske gospodarske skupnosti na področju pobud v prid majhnih obrtnih podjetij. Protestni dan se bo v ponedeljek zjutraj ob 9. uri začel z javnim zasedanjem vodstev vseh treh obrtniških združenj v prostorih tržaške Trgovinske zbornice, na Ul. San Nicolò 5. U-deležili se ga bodo množično vsi o-brtniki, včlanjeni v navedena združenja. Ob 10. uri se bo njihova delegacija, v kateri bodo zastopana vsa tri združenja, srečala s predstavniki političnih sil in z deželnimi parlamentarci v Novinarskem krožku. Ob 12. uri jo bodo sprejeli na prefekturi, ob 13. uri pa se bo srečala s predsednikom deželnega odbora, Adrianom Bia-suttijem. Ob 15. uri bo zaključni ded zborovanja na Trgovinski zbornici, na katerem bodo člani delegacije zbranim o-brtnikom posredovali rezultate dopoldanskih pogovorov, sledila pa bo javna razprava. Slovensko deželno gospodarsko združenje na koncu poziva svoje člane, združene v obrtniški sekciji, naj se polnoštevilno udeležijo ponedeljkove manifestacije in še zlasti njenega zaključnega dela ob 15. uri v prostorih Trgovinske zbornice, Ul. San Nicolò 5. Kako bolje in učinkoviteje povezati delavske množice in upokojence s sredstvi javnega obveščanja; kako vzpostaviti stalno in korektno informiranje o vseh problemih, ki zadevajo kategorijo in preprečiti vsakršno izkrivljanje v tisku — to je bila osnovna tema poročil in razprave na včerajšnjem petem deželnem zasedanju sindikata upokojencev SPI - CGIL Slovenski starši se po preštevilnih posegih sprašujejo Zakaj tolikšno zavlačevanje z rešitvijo katinarske krize? Predstavniki batinarskih staršev so v£eraj že spet obiskali tržaško šolsko skrbništvo, da bi od šolskega skrbnika izvedeli, kdaj bo na slovenskih šo-lah na Ratinali lahko končno stekel ^rrnalen pouk. Odgovora na vpraša-nJe niso dobili, saj jim tudi sam šolski skrbnik ni vedel točno povedati, kje se je katinarska zadeva v zadnjem času zataknila. Starši so ga obvestili, da je tržaška °bčina dokončala preureditvenu dela v bivši policijski kasarni, kamor bi se moral preseliti eden od italijanskih razredov. O preselitvi ni bilo doslej ne duha ne sluha zaradi zavlače-Vanja italijanskega didaktičnega rav-natelja. Slednji zahteva naj mu občina Pismeno sporoči, da je opravila vsa Predvidena dela, šele nato bo lahko porodil preselitev. Ravnatelj se nn-inreč izgovarja, da ni tehnik in zato n® more presojati o opravljenih delih, nki rnrostora) bi bila zanje v italijan-JavrJosti zelo nepopularna, zato vnodušno puščajo vso zadevo na sestojem mrtvem tiru. snot iV takega zavlačevanja so že rv~" slovenski otroci in njihovi starši. krJlov’j°šoLski otroci namreč že več poldrugi mesec sledijo (izmenično) čin U-na hodniku, zbrani okrog ve-nrtrJn'ze' hrez table in drugih učnih .Pompčkov. Njihovi starši so v tem ski-K •* lič kolikokrat posegli na didou*-tvu, na občini, pri italijanskem ^ aktičnem ravnatelju, da bi dose-Za svoje otroke tisti učni prostor, Po enoletni preiskavi finančnih stražnikov Tržaška trgovca s kavo obtožena izvoza 118 milijard lir v Švico Po več kot enoletni preiskavi finančnih stražnikov je tržaško sodstvo včeraj izdalo zaporni nalog proti dvema tržaškima trgovcema s kavo zaradi protizakonitega izvoza več kot 118 milijard lir v Švico in ustanavljanja kapitala v tujini. Obtoženca, 66-letni Emesto Liechtenstein, ki je sicer avstrijski državljan, stanuje pa v Trstu v Ul. Marconi 24 in 62-letni Enrico Breiner iz Ul. Ruggero Manna 21/a, sta jo »pravočasno« popihala, tako da ju organi pregona iščejo po vsej Italiji. Tržaški finančni stražniki so pred več kot letom dni zasumili, da s podjetjem za uvoz in izvoz kave, v katerem je bil Liechtenstein večinski član, Breiner pa edini upravitelj, nekaj ni v redu. Začeti so z vrsto hišnih preiskav, pregledali tudi nekaj varnostnih skrinjic v nekaterih tržaških bankah in v kratkem zasledili prvi prestopek. V eni od skrinjic so našli 300 zlatih angleških funtov v skupni vrednosti 46 milijonov lir. Posest tolikšne tuje valute je navzkriž z obstoječimi denarnimi normami. Zatem so razširili svojo preiskavo še v nekatera druga italijanska mesta, v Milan, Rim in Bočen, kjer delujejo podjetja s kavo, ki so trgovala s tržaškim podjetjem. Tudi tu so našli preiskovalci mnogo dokaznega gradiva in na podlagi tega gradiva je tržaško sodstvo izdalo zaporna naloga proti Liechtensteinu in Breinerju. Po izračunih finančnih stražnikov naj bi oba izvozila v Švico Mladi Tržačanki umrli v prometni nesreči Tragične počitnice v Senegalu je v,k°lnišndci v Dakarju (Senegal) ka ,,ceriaj popoldne 22-letna Tržačanih a<-bara Cubei podlegla hudim te-dyau*l Poškodbam, ki jih je dobila Ho&rtvv prei v strahoviti prometni h jena ’ y. ha tori je izgubila življenje fieli ^^tetiica 24-letna Tiziana Pu- Nesreča ■ B: ska se mudili v Senegalu na po- dri(,vi se je pripetila pred tremi rich ' “Sfbara Cubei in Tiziana Puhlicah hekafa toden dni, potem ko sta ki t ru Preživeti v Parizu. Tržačan-hiladen^f slcuPaj z dvema afriškima distrai -ema Peljati s taksijem po mahanj-, ni cesti ob morju v bližini Da-• ko je prišlo do tragedije. Iz doslej še neznanih vzrokov je taksi strahovito treščil v nasproti vozeči avtobus. V nesreči sta bila Tiziana Purich in voznik taksija pri priči mrtva, Barbara Cubei in oba mladeniča pa hudo ranjeni. Cubeievo so nemudoma prepeljati v dakarsko glavno bolnišnico, njeno zdravstveno stanje pa je bilo že ob sprejemu v bolnišnico zelo kritično. Zdravniki so si dva dni zaman prizadevati, da bi ji rešili življenje, vsa njihova naprezanja pa so bila zaman. Včeraj popoldne so z italijanskega veleposlaništva v Dakarju javili družini Cubei v Trst, da je Barbara podlegla poškodbam. Na sliki: Barbara Cubei (levo) in Tiziana Purich. skupno 118 milijard 846 milijonov 424 tisoč 836 tir. Pri tem naj bi si Liechtenstein in Breiner »pomagala« z dvema anonimnima švicarskima podjetjema, za kateri pa se je izkazalo, da sta »last« tržaškega podjetja. Postopek za izvoz valute je bil dokaj enostaven. Pri tem je odigralo odločilno vlogo »dvojno državljanstvo« Ernesta Liechtensteina. Med leti 1978 in 1983 sta — po obtožnici — Liechtenstein in Breiner kupila večje zaloge brazilske kave. Po uradnih aktih naj bi te zaloge »kupili« švicarski podjetji (ki sta biti, kot rečeno, last tržaškega podjetja). Ti dve podjetji naj bi nato prodali kavo tržaškemu podjetju (Liechtenstein in Breiner naj bd torej prodala kavo samim sebi), vendar po višji ceni; na ta način naj bi ostalo v Švici 20 do 30 odsot-kov vsega denarja. Poleg tega naj bi se tržaška trgovca okoristila tudi z nekaterimi olajšavami za uvoz kave. Tržaški preiskovalci so izslediti tudi ljudi, ki naj bi pomagati obema trgovcema pri teh protizakonitih poslih; sodstvo je namreč izdalo nalog o premestitvi v Trst pravnih predstavnikov podjetij iz Rima in Bočna, ki so trgovala s tržaškim podjetjem. o tisku in propagandi, ki je potekalo v gledališču France Prešeren v Bol juncu. V uvodnem poročilu je deželni tajnik sindikata Visintin, ki je odgovoren za tisk, poročal o sedanjem političnem položaju upokojencev, tudi v luči zadnjih pogajanj na vsedržavni ravni, ki zadevajo zlasti skrbstveno preureditev. Sledila je živahna razprava in nagraditev vseh, ki so se na deželni ravni posebno izkazali v informacijskem sektorju. Zaključno poročilo je imel vsedržavni tajnik SPI - CGIL za probleme informiranja Ponta cotone. Med drugimi je zasedanje pozdravil slovenski predstavnik sindikata upokojencev Černič iz Doberdoba, ki je opozoril na odprta vprašanja naše narodnostne skupnosti ter podčrtal politični pomen nedeljske manifestacije v Trebčah ter akcije postavitve dvojezičnih tabel. Tonel v Novigradu Podpredsednik deželnega sveta Claudio Tonel je včeraj popoldne v Novigradu prisostvoval predstavitvi zadnjih raziskav Inštituta za zgodovino iz Rovinja. Predstavitev je priredila Unija Italijanov za Istro in Reko. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij SKD Barkovlje priredi v nedeljo, 2. decembra, od 9. do 13. ure v društve nih prostorih. Ul. Cerreto 12, SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME. Zbiranje opreme bo v društvenih prostorih v soboto, 1. decem bra, od 15. do 17. ure. Foto Trst ’80 in fotografski odsek društva uslužbencev 1RET priredita v ponedeljek, 26. t. m., ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20, II. nad.) VEČER S FILMI MARJANA JEVNIKARJA IN OTVORITEV FOTOGRAFSKE RAZSTAVE ČLANOV FOTOGRAFSKEGA ODSEKA IRET. KI) Rdeča zvezda - Salež sklicuje svoj 7. občni zbor. ki bo jutri, 25. novembra, ob 16.30 v 1. sklicanju in ob 17.00 v drugem sklicanju v telovadnici osnovne šole L. Kokoravec - Gorazd v Saležu. Sodelujeta domači moški pevski zbor in ženski pevski zbor KUD J. Pahor pod vodstvom Majde Škrlj. KD Vesna prireja jutri, 25. novembra, ob 17.30 v Domu A. Sirk v Križu koncert Vrabčevih pesmi v izvedbi zborov Tabor z Opčin. Ob 17. uri bo odprtje razstave izdelkov domače kovačnice. KD Primorsko - Mačkolje sporoča, da bo jutri, 25. novembra, ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkoljah imelo v gosteh dramsko skupino SKD Tabor z Opčin s komedijo Josipa Tavčarja »Pekel je vendar pekel«. Režija Drago Gorup. Vabljeni! šolske vesti Državni poklicni zavod J. Stefan obvešča starše, da bo v ponedeljek, 26. t. m., roditeljski sestanek na sedežu šole in sicer: ob 16. uri za I. in II. razrede ter ob 18. za III., IV. in V. razrede. Bogat plen Dva prstana z dragocenimi kamni, zlata zapestnica, dve uri, zaponka, pet zlatih verižic in 800 tisoč lir v gotovini je plen, ki so ga odnesli neznani tatiči iz stanovanja 63-letne Biance Cesar vd. Scacciati v prvem nadstropju poslopja v Ul. Commerciale 47/A. Neznanci so opravili svoj protizakoniti posel v četrtek med 15. in 17. uro ko lastnice ni bilo doma. V stanovanje so se pritihotapili skozi kuhinjsko okno. izleti SPDT prireja jutri, 25. novembra, izlet z osebnimi avtomobili na Snežnik. Zbirališče ob 7.30 pred spomenikom v Bazovici. Povratek v večernih urah. Izlet vodi Franc Armani. SPDT vabi eventualne udeležence hi malajskega trekkinga aprila '85, da se udeležijo pripravljalnega sestanka v torek, 27. t. m., ob 20. uri na društvenem sedežu. 24. 11. 1979 24. 11. 1984 Ob peti obletnici smrti brata Maria Furlana so ga s hvaležnostjo spominjajo brat Vinko in svojci. Prosek, 24. novembra 1984 SLOVENSKO ^GLEDALIŠČE V TRSTU Ciril Kosmač BALADA O TROBENTI IN OBLAKU Pripoveduje JURIJ SOUČEK v sredo, 28 t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu. gledališča S S G Piero Chiara: »Delitev« gostovanje v slovenskem Ljudskem gledališču v Celju še danes, 24. t. m. VERDI Jutri, 25. t. m., ob 16. uri — red G — šesta predstava Puccinijeve opere »Madama Butterfly«. Dirigent Baldo Podic. V torek, 27. t. m., bo na sporedu tretja opera na repertoarju in sicer Christopher ja W. Glucka »Orfeo ed Euridice«. O operi bo v ponedeljek, 26. t. m., ob 18. 30 v mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2) spregovoril kritik in muzikolog Piero Buscaroli. ROSSETTI Danes, 24. novembra, ob 16. uri in 20.30 bo na sporedu »Brasil Tropical«. Predstava izven abonmaja. Za abonente 20-odst. popust, danes popoldne 30-odst. Od 28. t. m. do 2. decembra bo L. Rotundo predstavil delo »Barnum il re del circo«. Nastopata M. Ranieri in O. Piccolo. Abonenti imajo 20-odst. popust. AVDITORIJ Danes, 24. novembra, ob 17. uri in ob 20.30 bo Stalno gledališče F-JK predstavilo »L’amore delle tre melarance« s skupino novih Podreccovih lutk. V abonmaju - odrezek št. 2. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti. CANKARJEV DOM • LJUBLJANA Velika dvorana V torek. 27. t. m., ob 20. uri: Revolucija in glasba - Simf. orkester Slovenske filharmonije. Mala dvorana Danes, 24. t. m., ob 10. uri: B. A. Novak »Kdo je naredil Vidku srajčico«. Okrogla dvorana Jutri, 25. novembra, ob 20. uri: M. Mikeln »Fraklova vrnitev«. Satirična monodrama. KINO KOMUNA Danes, 24. t. m., ob 21. uri: filmi o jadranju na vodi. Velika sprejemna dvorana Danes, 24. t. m., ob 20. uri: Zavrteli se bomo na jesenskem plesu Cankarjevega doma. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE V ponedeljek, 26. t. m., ob 9.30, 11. uri in 12.30: E. Rudolf »Gozdne živali«. Predstava na osnovni šoli Šempas. Mladinski krožek Breg vabi na PLES danes, 24. t. m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. kros». SLOVENSKO 'gledališče V TRSTU KULTURNI DOM GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ MARIBORA Drago Jančar DISIDENT ARNOŽ IN NJEGOVI danes, 24. t. m., ob 20.30 — ABONMA RED B in F (prva in druga sobota po premieri) jutri, 25. t. m., ob 16. uri — ABONMA RED C in G (prva nedelja po premieri in popoldan na dan praznika) kino Ariston 16.00, 18.45, 21.30 »Carmen«. Režija Francesco Rosi. Eden 15.30 — 22.00 »Scuola erotica di Josefine«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Così parlò Bellavista«. Luciano De Crescenzo, Renato Scarpa, Isa Danieli. Excelsior 16.00 — 22.15 »II migliore«. Robert Redford. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »New York nights«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Ninja, la furia umana«. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Delizie pomografiche di giovani vergini«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.30 — 22.15 »Cuori nella tormenta«. Carlo Verdone. Mignon 17.00 — 22.15 »II futuro è donna«. Aurora 17.00 — 22.00 »Strade di fuoco«. Capito! 16.30 — 22.00 »Scuola di polizia«. Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Conan, il distruttore«. Lumiere 16.30 — 22.00 »Lucida follia«. Režija Margarethe Von Trotta. Anna Schygulla. Radio 15.30 — 21.30 »Desiree e la sua carne insaziabile«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.30 — 22.00 »Son contento«. Francesco Nuti, Barbara Derossi. razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava mednarodnega združenja grafikov. Andrej Jemec razstavlja svoje najnovejše slike v pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke, Ul. F. Filzi 10. V umetnostni galeriji Rubens v Gradišču (GO) razstavlja svoja dala do 30. t. m., tržaški slikar Enzo Marši. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Nadaljuje se razstava grafik Franka Vecchieta. Umik: vsak dan od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure ter od 16. do 19. ure. V Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad., razstavlja svoje čmo-bele fotografije na temo »Pomlad na avtocestni trasi« Saša Ota. Razstavo prireja Foto Trst 80. koncerti Società dei concerti — Tržaško koncertno združenje V ponedeljek, 26. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert MADRIGALISTOV IZ PRAGE. Dirigent Janis Sva-topluk. včeraj-danes Danes, SOBOTA, 24. novembra JANEZ Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 16.27 — Dolžina dneva 9.10 Luna vzide ob 9.05 in zatone ob 17.30. Jutri, NEDELJA, 25. novembra KATARINA Vreme včeraj: temperatura zraka 11,6 stopinje, zračni tlak 1013,4 mb narašča, brezvetrje, vlaga 84-odstotna, nebo oblačno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 15 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Nicoletta Novel, Daniele Comuzzi, Francesca Gajofatto, Kos ta Malabotta, Giustina Sel velli, Lei-la Lo Bello, Massimiliano Palumbo. UMRLI SO: 81-letni Marcello Pavan, 75-letni Pietro Cenci, 85-letni Francesco Stok, 74-letni Romano Bussani, 77-letni Iginio Franceschina, 53-letni Enrico Marcucci, 58-letni Salvatore Allegra. 80-letna Elvia Vidali vd. Lo Cuoco, 81-letna Daniela Strain vd. Slocovich, 79-letni Romeo Derin, 80-letni Giuseppe Conti, 77-letna Giulia Mersini, 51-letni Lorenzo Palomba, 75-letna Giordana Polli por. Duca. OKLICI: agent JV Giuliano Caldart in v pričakovanju zaposlitve Cristina Tomani, uradnik Roberto Čehovin in uradnica Patrizia Viezzoli, gasilec Boris Lakič in obrtnica Susanna Verini, poklicni bolničar Enzo D'Addio in poklicna bolničarka Maria Cristina Polis-sa, inženir Guido Santi in novinarka Alice Luzzatto - Fegic, trgovec Maurizio Silvano in privatna učiteljica Loredana Kavčič, finančnik Massimo Mulli in gospodinja Renata Marini, upokojenec Luciano Udovicich in upokojenka Maria Milovan vd. Sosič. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6. Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel 228-124, Bazovica: tel. 226-165. Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596. Nabrežina: tel 200-121, Sesljan: tel. 299-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure In praznična od 8. do 20. ure. razna obvestila OBČINA DEVIN - NABREŽINA. - Ob ve.stilo o predložitvi prošenj za vključitev v prednostno lestvico za začasni sprejem v službo 1 ŠOFERJA in sicer od 1. januarja 1985. Pogoji: stàrost- na meja najmanj 18 let in največ 45 let; italijansko državljanstvo; diploma nižje srednje šole; vozniško dovoljenje kat. D ter CAP tipa 4A. Interesenti mo rajo predložiti prošnjo na posebnih ob razcih, ki jih lahko dvignejo na županstvu, soba št. 20, do 7. decembra 1984. Osnovna šola Finžgar - Barkovlje vabi na ogled razstave novoletnih voščil in ročnih del, ki so jih otroci izdelali za sklad M. Čuk. Razstava bo v ponedeljek, 26., in v torek, 27. t. m., od 8.30 do 12. ure. Slavistično društvo v Trstu sklicuje svoj 3. občni zbor v sredo. 28. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu. Vabljeni! darovi in prispevki V spomin na Tamaro Frančeškin darujejo za folklorno skupino Rdeča zvezda: Sandro Gruden 10.000 lir, Zora Luin 10.000 lir, Jožica Milič 10.000 lir, Vojko Simoneta 10.000 lir ter Mirko Furlan 5.000 lir. Ob 40. obletinci smrti padlega sina Karla Ražma (Bobetovga) daruje mati Marija 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Bazovica. V spomin na pok. sestrično Francko Križmančič vd. Peta ros daruje Marija 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Bazovice. Namesto cvttja na grob pok. sestrične Francke Križmančič vd. Petaros daruje Marta Kocijan 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Bazovici. V spomin na Tamaro Frančeškin darujeta Sergio in Nora 20.000 lir za folklorno skupino Rdeča zvezda. V spomin na gospo Marijo Mavrič -Požar darujeta Vinko in Krasulja Suhadolc 25.000 lir za sklad M. čuk. V počastitev spomina Ladi ja Bukavca darujeta Vojka in Ivan Ukmar 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Ob 28. obletnici smrti nepozabnega moža in očeta Silvestra Prcgarca daruje družina 20.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Petra Fabrisa daruje Sonja Sancin 100.000 lir za pevski zbor Slavec iz Ricmanj. Namesto cvetja na grob Renatine mame darujejo družina Ervina (Petračeva), Olga in Nadja (Kurčeva), Dru-šan (Truskotov), Stoparjevi, Lilitovi, Bo-betovi in Simčevi 40.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Maura Bogatea darujeta Katja in Karlo Grgič (Padriče) 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. V počastitev spomina Renatine mame darujeta Marta in Rafael Kocjan (Bazovica) 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. Ob 7. obletnici Ivana Riose daruje že- na Lojzka 10.000 lir za KD I. Cankar in 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu. V spomin na Albino Pernarčič por. Suban daruje Majda 10.000 lir za Di jaško matico. Namesto cvetja na grob pok. Marije Maurič vd. Požar darujejo Spetičevi 60.000 lir za zadrugo Dom Mangart. Ob tridesetletnici prezgodnje smrti drage Vilmice daruje mama Olga Os-trouška vd. Milič 100.000 lir za gradnjo Kulturnega doma - spomenika padlim v NOB v Briščikih. V spomin na Olgo Zavadlav daruje Ivanka Adam 20.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Ladija Bukavca daruje žena Milka 100.000 Ur za Godbeno društvo Prosek. V isti. namen darujeta Mara in Ada Verša 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Tamaro Frančeškin darujeta Pepi in Štefanija Škrk (Salež 61) 5.000 Ur za ŠK Kras in 5.000 Ur za KD Rdeča zvezda. V spomin na Tamaro Franč:škin darujejo Jordan Capelli 20.000 Ur, družina Crociati 10.000 Ur ter Anica in Marino Kralj 10.000 Ur za KD Rdeča zvezda. V spomin na Tamaro Frančeškin darujejo Vittorio in Marija Milič 15.000 lir, Pepi in Bruna Milič 20.000 Ur, Sonja in Luciano Milič 20.000 Ur, Robert in Jasna Milič 20.000 Ur ter Marija Gruden 10.000 Ur za ŠK Kras. Ob tretji obletnici smrti očeta Antona K alca daruje sin Miro 10.000 Ur za VZPI-ANPI sekcija Bazovica in 20.000 Ur za KD Lipa. V spomin na Draga Škrinjarja daruje družina Tenzc 10.000 Ur za Slovenski dijaški dom v Trstu. V spomin na Tamaro Frančeškin daruje Marica Obad 20.000 Ur za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Bruna Škrka daruje družina Škabar (Repen 5) 10.000 Ur za Center za rakasta obolenja. V spomin na Draga Škrinjarja darujeta Livio in Lidia 20.000 lir za šentjakobsko kulturno društvo. V spomin na Tamaro Frančeškin darujeta Nevija in Jožko Obad 20.000 Ur za sklad M. čuk. V spomin na mamo Štefanijo daruje Berto Kralj 10.000 Ur za godbo V. Parma, 10.000 Ur za ŠD Primorec in 10.000 Ur za sekcijo KPI Z. Kralj - Trebče. V spomin na Petra Fabrisa daruje Milan Kuret (Boljunec) 10.000 Ur za SKD Slavec. Ob izgubi našega dragega moža in očeta Petra Fabrisa daruje družina 50.000 Ur za SKD Slavec, 50.000 Ur za godbo na pihala iz Ricmanj, 50.000 lir za PD Slovenec, 50.000 Ur za ŠD Breg in 50.000 Ur za ricmanjsko cerkev. Namesto cvetja na grob Petra Fabrisa darujeta Nini in Dorina Komar 20.000 lir za SKD Slavec. Marija Mezgec daruje 10.000 Ur za pogrebno podporno društvo v Bazovici. Ob rojstmm dnevu moža in sina Andreja daruje družina Ražem 20.000 lir za pogrebno podporno društvo v Bazo vici. Namesto cvetja na grob Petra Fabrisa daruje Marija Žudich, kolegica Loredane Fabris, 10.000 Ur za godbo na pihala iz Ricmanj. V spomin na Marijo Maurič vd. Požar daruje družina Kodrič - šiškovič 30.000 Ur za TPPZ P. Tomažič. V spomin na Bruna Škrka darujeta Desanka in Ivo Škrk 25.000 Ur za KD Vigred - Šempolaj in 25.000 Ur za sklad M. čuk. Namesto cvetja na grobova sestrične Albine Pernarčič in g.e Olge Zavadlav daruje Fani Kosmina z družino 20.000 lir za SKD Vigred. V spomin na Ladija Bukavca daruje družina 50.000 Ur za pevski zbor V. Mirk. Pomagajmo otrokom! Teden sklada »Mitja Čuk« od 25.11. do 2.12. — PROSVETNI DOM - OPČINE Razstava izdelkov Vzgojnega zavoda Elvira Vatovec - Strunjan Fotografije z openskega Poletnega centra. Urnik: nedelja 10.00 - 12.00, 15.00 - 18.00, delavniki: 16.00 - 19.00. 26.11. ob 20.30 — PETERLINOVA DVORANA - Ul. Donizetti 3 - TRST Srečanje slovenskih skladov na Tržaškem. 27.11. ob 20.30 — GREGORČIČEVA DVORANA - Ul. sv. Frančiška 20 - TRST Predstavitev sklada »Mitja Čuk«. 28.11. ob 20.00 — PROSVETNI DOM - OPČINE »VeseU večer v trebenskem narečju« s sodelovanjem OPZ in MPZ »Vesela pomlad« z Opčin in trebenskih otrok. 29.11. ob 17.30 — FINŽGARJEV DOM - OPČINE TJi*ci risank 30.11. ob 20.30 — FINŽGARJEV DOM - OPČINE Celovečerni film. 1.12. ob 20.30 - PROSVETNI DOM - OPČINE Koncert s Tržaškim oktetom, Vilmo Padovan, Mojco Šiškovič, Markom Bitežnikom in Tatjano Ražem. Slavnostni govornik dr. Pavel Fonda. 2.12. ob 17. uri. — FINŽGARJEV DOM - OPČINE »S pesmijo in plesom med nami«; folklorna skupina SKD »Tabor« z Opčin, Skupina za izrazni ples iz Sežane, Lutkovna skupina KD »V. Vodnik« iz Doline, Circolo isontino amatori ballo standard iz Tržiča, IV. a. raz. osn. šole »F. Bevk« z Opčin. čestitke mali oglasi Pred tednom dni se je poročil IGOR ŠKAMPERLE. Njemu in ženi Štefki Novak želijo vse najboljše planinski prijatelji. Iz političnih ved je v Ljubljani uspešno diplomiral DAVID MALALAN Čestitajo mu nono, Livio, Savina, Walter in Katja z družino. Danes se poročita MARIZA BERSENDA in MASSIMO BALDACCI Veliko sreče in razumevanja jima vošči KD F. Venturini Ob 50-letnici poroke MARICE in ALOJZA LUPINGA jima čestitajo Lara, Elen in Matej. Movraž, 24. 11. 1924 - 24. 11. 1984 Tudi MARIJA in ŠTEFAN VELJAK sta dočakala pol stoletja skupnega življenja. Še veliko let v zdravju in veselju jima želijo Elda, Štefka, Sergij, Nereo, Jana, Neva, David in Igor. iium ORVISI bogata izbira vsakovrstnih igrač TRST UL. PONCHIELLI 3 "MM | »!!!•! V ZAGRADCU pri MiUčevih je osmica. Točijo belo vino in teran. SIMPATIČEN FANT, star 29 let, brez obveznosti, športne postave, bi rad spoznal dekle. Ponudbe na ADIT-DZS LJUBLJANA, Kardeljeva c. 8, 61000 Ljubljana. DEKLE z diplomo učiteljišča; vešča dela z otroki, v uradu; z znanjem slovenskega, itaUjanskega, angleškega in srbohrvaškega jezika išče zaposUtev. Telefonirati zjutraj na št. 818067. FELICE KRAŠOVEC, Ricmanje 53, je odprl osmico ter toči belo in črno domačo kapljico. PRODAM motocikel benelU 125 sport 2C, letnik maj 1983, v dobrem stanju. Cena 1.700.000 Ur. Tel. na 040/228-695 popoldan. URADNIK, z veliko dobre volje in z opravljenim vojaškim rokom išče zaposUtev. Tel. 0481/78127. PRODAM golf diesel v dobrem stanju. Tel. 040/211-158. KUPILI bi rabljeno šolsko knjigo »Prvi koraki v naravoslovne vede«. Tel. na št. 213-921 ali 211-678 po 19. uri. PRODAM zasebniku stanovanje v dobrem stanju: soba, kuhinja, kopalnica, stranišče, shramba, balkon, dvigalo V bližini Trga Garibaldi. Tel. 757-339. PRODAM renault 4 GTL, letnik 1980, 26.000 km, v dobrem stanju: 4.500.000 Ur z možnostjo dogovora. Tel. na št. 040/910-905. PRODAM dobro ohranjena tridelna lakirana lesena vrata za garažo, dimenzije 3 x 2 m. Telefonirati na št. 200-170 od 13.30 do 14.30 aU na št. 208-693 od 20. ure dalje. ZLATO, zlate kovance kupi aU ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ulica 44, Opčine - Trst. menjalnica 23. 11. 1984 Ameriški dolar 1.855.- Kanadski dolar 1.400.— Švicarski frank 747.— Danska krona 170.— Norveška krona 211.— švedska krona 214.- Holandski florint 547,— Francoski frank 200.- Belgijski frank 29.- Funt štsrling 2.280.- Irski šterling 1.900.- Nemška marka 618.- Avstrijski šiling 87.50 Portugalski eskudo 11.— Japonski jen 6.- Španska pezeta 10.- Avstralski dolar 1.400,- Grška drahma 14.- Debeli dinar 8.- Drobni dinar 7.50 ÌSHS BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRUT - ULICA I .’ I IL21 IO - lU G1-446 »LINEA». . . TIROLSKI STIL Zadnjo modna novost so modeli, kroieni v tradicionalnem TIROLSKEM stilu. Puloverji, srajce, krila in kostimi z motivi tirolske folklore. »LINEA« - Ul. Carducci 4 - TRST GOSTILNA PRI DEVETIH SESTRAH Prosek 167 - Tel. 040/225146 Rezervacije VEČERI TORINSKE KUHINJE od 27. novembra do 1. decembra • predjedi in tipične jedi pripravlja znani turinski kuhar Felice Marra • izbrana piemontska vina film - film - film ureja kinoatelje filmi na tv zaslonu LA STANGATA — »The Sting« 1973. Prevara. Režija: George Roy Hill. Igrajo: Robert Redford, Paul New-ruan, Robert Shaw. Rai 1, v ponedeljek, 26. novembra, ob 20,30. Trojica Roy Hill, Newman in Redford se je pravzaprav srečala že v prejšnjih Butch Cassidy in Sundance Kid in v obeh priložnostih je žela velik uspeh. Roya Hilla bolj kot za ti uspešnici cenimo za dognano in sugestivno filmsko adaptacijo Von-negutovega romana Klavnica 5. Newman in Redford pa sta med najboljšimi in najbolje ohranjenimi »mladimi igralci« ameriškega filma. Prvi navadno predstavlja lik nervoznega, notranje razklanega in upornega človeka, v zrelosti pa tudi umirjene, patriarhalne karakterje v pravem a-meriškem slogu. 'Redford pa pooseblja skoraj vedno pozitivne osebnosti, s katerimi ni narava štedila in jih obdarovala z lepoto in dobroto, prava aktualizacija starogrškega ideala »kal-lagathie«, skladnosti lepote in dobrote... Seveda oba sta na vrhovih lestvice idealnega in najbolj priljubljenega moškega ZDA, a tu nas zanima opo-zmiti na dober spektakel v tem re-yivalskem filmu 30. let, ki ga ustvarjajo navihan ost, dovtipi in duhovitost kvartopircev ob zelenih mizah za poker, vroči regtimi Scotta Joplina, PER CHI SUONA LA CAMPANA -»For whom thè Bell tolls« 1943. Komu zvoni. Režija: Sam Wood. Igrajo: Gary Cooper, Ingrid Bergman, Akim Tamiroff. Rai 3, v sredo, 28. novembra, ob 20,30. Tega naslova se lotimo predvsem zaradi obče znane istoimenske literar-ne predloge. Romantičen, vitalističen. Pustolovski Hemingway. Čeprav ni Wood (ki je znan predvsem po dveh dobrih filmih z brati Marx) niti maio spoštoval duha in konteksta prej obstoječega romana in meril zgolj ua dobro nastrojeno melodramo s parim Bergman - Cooper, sta ta dva krasna interpreta le rešila položaj, m Cooper sam se pomika v istih mot-uih in nevarnih vodah kot drugi ameriški »svobodni duhovi« iz Curtizove-6a Casablanca, Mi tinelli jevih Štirih Jezdecev apokalipse ali Hawskovega Imeti ali ne imeti prav tako po He-mingwayu. Bergmanova pa se očitno Pripravlja na velike vloge Rossellini-levih filmov. L’UOMO CHE CADDE SULLA TER EA — »The Man who fell to Earth« 1976. človek ki je padel na zenv IJo. Režija: Nicholas Rocg. Igrata: Ilavid Bowie, R. Torn. Italia 1, v četrtek, 29. novembra, ob 20.25. GIOVENTÙ’ BRUCIATA — »Rebel without a Cause« 1955. Režija: Nick Eay. Igrajo : James Dean, Natalie **ood, Sai Minco. Italia 1, v petek, 30. novembra, ob 20.25. mon oncle D’AMERIQUE -1980. Moj stric iz Amerike: Režija: Alain Resnais. Igrata: Gerard Dc-Pardieu, Nicole Garcia. Rai 1, v Petek, 30. novembra, ob 20.30. Torej, če smemo verjeti Resnaisu, u nikogar se ne pojavi kar tako in P° sreči »stric iz Amerike«, ki seve-a predstavlja v prispodobi tisti ču-r^m »deus ex machina«, ly nas u-odno reši iz težav. Da. Resnica vsak-a.nJih odnosov in osebnih zgodb je zelo preprosta, precej kruta in te- pelji na biološko - strukturalnih za- bitostih. Resnais je vedno zelo rigorozen v y°jem filmskem razmišljanju in tu-m zelo svojski, kar dokazuje tudi nje-nTii zadnji naslov L’amour a mòri, ‘^stavljen na Beneškem festivalu. . °da, izjemoma, za Strica iz Amerike Je neposredno sodeloval z zmanstveni-rt°m živalskega in človeškega obnaša-Ja, biologom Hertryjem Laboritom. «upaj z njim je zasnoval nenavadno Sradbo tega filma - eseja, vstavil je konvencionalno igrano fabulo inter- vjuje z njim in njegove poskuse z živalmi : človek kot poskusna laboratorijska miška? beležke Carl Th. Dreyer pomeni za filmske strokovnjake in zaljubljence te umetnostni vzorec rigoroznega in doslednega izražanja, z izvirnim spojem »oblikovnih« in »vsebinskih« kakovosti tega medija, zelo globokih in o-sebnih ustvarjalnih vzgibov. Njegova ontološka premočrtnost in nuja, ki ga priganja k počasnemu in zelo premišljenemu rojevanju filmskih etičnih segmentov o sodobnem, predstavlja skoro že kristaliziran aksiom institucionalne zgodovinsko - filmske tradicije. Prav tako se mitično obravnavata Dreyer jeva izredna skrb za jezik in njegovo eksperimentiranje s svetlobo, v tem ga postavljajo zraven dosežkov prvega sovjetskega filma, Griffitha... Toda pustimo ob strani ta in še druga obča mesta obstoječega »dre-yeroslovja«, ki so jih še enkrat »podčrtali«, »vzeli v pretres«, »stigmatizirali« in kakor koli drugače arhivirali najvidnejši evropski in italijanski dreyeroslovci na nedavnem Dre-yerjevem posvetu in prikazu vseh (vključno kratkometražnih in dokumentarnih) del tega danskega režiserja v Veroni. O tem bo še beseda, v bolj točni in artikulirani obliki, v Pd. Sami ne moremo kaj prida spregovoriti o vsebini nastopov in posegov strokovnjakov, ker smo le bežno sledili delom simpozija, in nam je tudi težko, pravzaprav nedovoljeno (iz našega deontološkega vidika seveda) kar tako »kritično« opredeljevati, po e-nem samem prvem ogledu, te zahtevne stvaritve. Idealistično : to je morda moč klasike. Dreyer kot Beethoven (Godard je v »Cahiers du Ciné-ma« zapisal, da »Gertrud dosega po blaznosti in lepoti zadnja Beethovnova dela«) ali kot Prešeren. Kar smo utegnili si ogledati na veronski retrospektivi : posamezne sekvence in izredni formalni učinki, ontologija njegovih veledel (Jean D’Are, Vampir, Ordet, Gertrud), vse to nas sili k zopetnemu gledanju in študiju še drugih okvirnih referenc in koordinat. Ostala nordijska filmografi ja, Strindbergovo in Ibsenovo gledališče in še druga skandinavska književnost, filozofska sozvočja od Kier kegaarda dalje, ti so najbolj pogosto (rutinsko) navedeni korelati v zvezi z njegovim opusom. Po tem prvem neposrednem srečanju z Dreyerjem lahko zabeležimo vsaj dve misli. Prvič, mimo vseh prej omenjenih problemov kritiške ekege-ze, se nam zdi, da lahko beremo Dre-yerja tudi iz nekakšne antropološke perspektive. Njegova včasih skrajna vizualizacija življenja in smrti je pravzaprav brezkompromisen odgovor u-metnika na osrednje vozlišče in kritično zono v razvoju zapadne kulture, na odstranitev (remotijo) Vprašanja smrti v sodobni razviti družbi. Njegove filmske postavitve kot take, ne glede na snemanje in distribucijo, so v bistvu magična antikonformistična obredja, simbolična dejanja, ki reagirajo na ta tabu o smrtnosti. Dreyer cineast - i ntelektualec ali cineast - svečenik? Drugič : retrospektivi je sledila, le peščica kritikov in mestna publika, popolno odsotnost je izpričala tista favna mladih filmmakerjev in vsakovrstnih ustvarjalcev, ki drugače polni vse masovne filmske manifestacije (beneška sekcija novega ital. filma, turinski Cinema Giovani, Massenzio itd.). Kar nas razočara in kar ne razumemo je ta neodzivnost, ta lagodnost in nemotivacija za soočanje in resno študiran je klasikov. Današnji italijanski video in filmski u metniki se nekam pasivno in resigni-rano samozadovoljujejo s tekočo zabavno - spektakularno avdiovizivno proizvodnjo, pri tem nekaj eklektično in neizvirno posnemajo in... pri tem se tudi vse konča. (D. D.) rutliotelevioiju ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 9.50 II principe reggente - TV na- 10.40 Trideset let naše zgodovine Kakšni smo bili, kako smo se spremenili : 1947 11.55 Vremenske razmere 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Colpo al cuore - TV film 12.30 Check-up - Oddaja o medicini 13.30 Dnevnik 1 13.55 Dnevnik 1 - Tri minute o. . . 14.00 Prisma - Variete 14.30 Lo schiaffo - Film 16.00 Evrovizija Zecchino d'oro - Glasbena oddaja 18.05 Izžrebanje loterije 18.10 Nabožna oddaja 18.20 Programi prihodnjega tedna 18.40 II gioco del mestieri - Nagradno tekmovanje 19.35 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 1 20.30 Fantastico 5 - Zabavnoglasbena oddaja - vodi: Pippo Baudo, sodelujejo Haether Parisi, Eleonora Brigliadori in Josè Louis Moreno 23.00 Zlato - 2. del dokumentarne od daje 23.55 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Drugi kanal 9.45 Programi prihodnjega tedna 10.00 Evropski dnevi 10.30 Evrovizija : Ženski veleslalom 11.30 Due e simpatia - Sobota v gledališču H marito geloso - 12.30 Dnevnik 2 - Start 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Svilena obleka 8.20 Pedenjžep 9.00 Pešes v avtomobilu - Otroška serija 9.20 Bratovščina Sinjega galeba -Mladinska nadaljevanka 9.50 Sloveska ljudska glasbila in godci : Violinske citre 10.20 Pred izbiro poklica: Poklic o blikovalca v tekstilni industriji 10.40 Čudeži narave: Zgodba o tigru 11.00 Včeraj in jutri: Poletje 1946 -dokumentarna serija 11.35 Ljudje in zemlja - Ponovitev 12.40 Poročila 12.55 P J v nogometu : Sloboda - Hajduk 15.15 Poročila 15.20 Mali Lord Fanutleroy - Mladinski film 17.00 Rokomet: Crvena zvezda - In-fosistem . 18.30 Čudeži narave : Skrivnostni svet plazilcev 19.05 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.28 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik CANALE 5 8.30 Mammy fa per tutti - TV film 9.00 Phyllis - TV film 9.30 La piccola grande Nell 10.00 La signora Miniver - film 12.00 Simon Templar - TV film 12.50 II pranzo è servito 13.30 n profeta - Film 15.30 II segno di Venere - Film 17.30 Živalski svet - Dokumentarna oddaja 18.00 Record - Športna rubrika 19.30 Zig Zag 20.25 Premiatissima - Zabavnoglasbena oddaja 23.25 Programi prihodnjega tedna 24.00 Pendulum - film RETEQUATTRO 8.30 Brillante - Novela 9.20 Alla ricerca di un sogno 10.05 Alice - TV film 10.30 Mary Tyler Moore - TV film 11.20 Samba d’amore Novela 12.00 Febbre d’amore - TV film 12.45 Alice TV film 13.15 Mary Tyler Moore - TV film 13.45 Tre cuori in affitto - TV film 14.15 Brillante - Novela 15.10 Caccia al 13 športna rubrika 15.45 Kazinsky - TV film 16.30 La regina dei mille anni 17.00 Masters, i dominatori dell'universo - Risanka 17.50 Febbre d'amore - TV film 18.40 Samba d’amore - Novela 19.25 M’ama - non m'ama 20.25 La via del West - Film 23.00 Un amore perfetto o quasi - 1.00 Haaii squadra cinque zero - ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 Papà sei il migliore - Film 11.30 Giorno per giorno - TV film 12.00 Agenzia Rockford TV film 13.(X) Angeli volanti - TV film 14.00 Športne vesti 13.30 Dnevnik 2 - Lepa Italija Mesta, vasi, ljudje in stvari, ki jih je treba ščititi 14.00 Šolska vzgoja 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Izžrebanje loterije 14.40 Športne vesti 16.15 Sereno variabile - Tedenska oddaja o turizmu in prostem času 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Sereno variabile - 2. del 17.50 »N« 10 - Vse o svetovnem nogometu 18.30 Športne vesti 18.40 Inšpektor Derrick - TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.20 Športne vesti 20.30 I soldi degli altri - Film 22.15 Dnevnik 2 - Nocoj 22.25 II cappello sulle ventitré - TV variete 23.15 Parma: odbojka Santal - CUS Torino 23.50 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 14.55 šolska vzgoja 15.25 Šolska vzgoja 15.55 D pollice - Programi tretje TV mreže 16.20 Lettera aperta a un giornale della sera - Film Nastopa: Nanni Loy 18.15 Registriran polčas košarkarske tekme 19.00 Dnevnik 3 19.25 Geo - Dogodivščina in odkritje 20.15 Programi prihodnjega tedna 20.30 Scarpe da tennis - Mladi danes 21.40 Dnevnik 3 22.15 La montagna incantata - 3. del filma 0.05 Jazz glasba 20.00 Naše 33. srečanje 21.35 Zrcalo tedna 21.55 Plačanec - Italijanski film Koper 15.45 Nogomet : Tuzla - Hajduk 17.15 Balada o Andyju Crockerju 18.30 Visok pritisk - Glasba, vesti novosti iz glasbenega sveta 19.30 TVD Stičišče 19.50 Pogled na svet 20.50 Skrivnosti uma - Dokumentarna oddaja 21.50 TVD Vse danes 22.00 Zdravnik in pacient 22.50 Trinajsta devica - Film Zagreb 8.50 TV v šoli 12.55 PJ v nogométu: Sloboda - Hajduk 16.15 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Rokomet : Crvena zvezda - In fosistem 18.15 Màli koncert 18.30 To je to - Dokumentarna od-daja 19.30 TV dnevnik 20.00 Zbogom, ljubezen moja - Film 21.45 TV dnevnik 16.00 Bim Bum Barn - Otroška oddaja 17.40 Musica è. . . - Glasbena oddaja 18.40 Variety 19.50 Lady Georgie - Risanka 20.25 Supercar - TV film 21.25 Hazzard - TV film 22.30 II principe delle stelle 23.30 Deejay Television TELEPADOVA 15.00 Carletto il principe dei mostri 15.30 Yattaman Risanka 16.00 Daktari - TV film 17.00 Jean e Micci 17.30 Gatchman - Risanka 18.00 Lamù Risanka 18.30 Lupin IH. Risanka 19.00 Candy Candy - Risanka 19.30 Marcia nuziale - TV film 19.50 Mama Linda - TV film 20.20 Anche i ricchi piangono 21.20 La maestra di sci - Film 23.00 Rombo TV 24.00 L’incredibile Hulk TV film TRIVENETA 9.30 La fanciulla di Avignone 10.00 Io, l’amore - Film 11.30 Q.P. Coupons 14.00 Risanke 14.30 Dokumentarna oddaja 15.00 Dražba 16.45 Filmski program 17.00 Dražba 20.00 Filmski program 20.30 Film 22.00 TV film 22.30 Primo mercato TELEFRIULI 16.00 Glasbena oddaja 16.50 Jabberjaw - Risanka 18.30 The Quest - TV film 19.30 Obrtništvo 20.00 Dieci bianchi uccisi da un piccolo indiano - film 22.10 Combat - TV film 23.00 24 ore per uccidere - film BADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba, Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.00 Dopoldanski program : Glasbeni mozaik; 10.10 Koncert RAI iz Turina: Romualds Kal-sons: Svatbene pesmi za orkester, Ferruccio Busoni: indijanska fantazija za klavir in orkester, op. 44, Nikolaj Rimski - Korsakov : Šeherezada, simfonična suita op. 35, Simfonični orkester RAI iz Turina vodi Vasilij Sinajski; pianist je Jeffrey Swann; 11.40 Beležka ; 12.00 Sestanek ob 12.00: »Bom narodu sfzdice, čjer so včas’ b'le« -glasnik Kanalske doline; 12.30 Glasbeni pot puri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Otroški kotiček: »Na leteči preprogi«. Pripravlja Vera Poljšak ; 14.30 Glasbeni listi; 15.00 Glasbeni portret Urbana Kodra; 15.20 Glasbeni listi; 16.00 V svetu valčka ; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba: harmonikarski ansambel »Syn- thesis 4«. ki ga vodi Klavdij Furlan; drugi del koncerta, ki ga je priredila Glasbena matica 20. junija letos v gledališču »France Prešeren« v Boljun-cu; 18.00 Roman v nadaljevanjih: Anne Wambrechtsamer: »Danes grofje celjski in nikdar več«, RADIO OPČINE oddaja na naslednjih frekvencah: 99,100, 90,600, 98,800 MHz. Do 10.00 Glasba; 10.00 Za vsakogar nekaj ; do 15.00 Glasba ; 15.00 Glasba po željah s telefonskimi pozivi v živo - tel. 212658; ob 18.30 Direkten prenos košarkarske tekme iz Vidma Udine Nord Jadran; 20.00 Športna sobota v sodelovanju s Primorskim dnevnikov. Gostje v studiu Moto club Nord - Est in na novo ustanovljeni Primator club in motociklist Danilo Štoka ; 23.00 Nočni val Radio Opčine. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro, Jutranji koledar; 6.30 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 13.40 Zamejska reportaža; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po že ljah; 16.30 Primorski dnevnik. Pesem tedna Radia Koper; RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro - Koledarček; 7.00 Dober dan; 9.15 Glasba; 9.32 Cucianovi de pisniki; 10.00 Pesem tedna; 10.35 Vrtiljak motivov; 11.00 Dvojni tir; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Pike na i; 14.35 Popoldanski program - Nogometna rubrika ; 16.32 Glasbeni vikend. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena matineja; 9.00 Vikend - jutranji variete; 10.15 Black-out - vodi Luciano Salce; 11.00 Glasbeno srečanje z Omello Vanoni; 11.44 Čudežna svetilka; 12.30 Zgodovinske osebnosti; L. Trocki; 13.25 Master - glasba dan za dnem; 14.19 Slavček iz Locceja: Tito Sciupa; 15.03 Popoldanski variete; 16.30 Dvojna igra; 17.30 Radijska priredba ; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Glasba in odbojka; 19.20 Tudi mi smo tu...; 20.00 Black out - ponovitev; 20.40 Dragi Ego; 21.03 »Z« kakor zdravje; 21.30 Večerna kriminalka. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila ; 5.30 Prva jutranja kronika - obvestila, promet; 6.20 Rekreacija ; 6.45 Prometne inf or macije (Ljubljana, Koper, Maribor) ; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naš ili sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pojte z nami, OPZ glasbene šole iz Ajdovščine in OPZ osnovne šole Tolmin; 9.20 Matinejski koncert ; 10.05 Po republikah in pokrajinah; 10.25 Dopoldne ob lahki glasbi; 11.30 Srečanja repu blik in pokrajin; 12.10 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti ; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev Iz naših sporedov; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Zabavna glasba; 15.30 Dogodki in od mevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 Zunanje ' politični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim, Kitarista Gregor Avsenik in Tomaž Rajterič na Jesenski serenadi; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška; 20.00 Oddaja za Slovence po svetu (samo na srednjem valu oddajnika Domžale) - vmes: Mladi mostovi. Naši kraji in ljudje; 20.00 - 22.00 Prenos proslave iz Jajca. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE % Deset mesecev so gostovali v Krminu Od ponedeljka spet v goriški bolnici kompletna oskrba v ortopedskem oddelku Ortopedski kirurški oddelek se bo v ponedeljek iz krminske bolnišnice preselil v goriško. Pravzaprav gre za povratek, kajti v začetku letos njega leta so ta oddelek preselili iz Gorice v Krmin ker so bila v Go rici nujna obnovitvena dela v kirurških sobanah. Ta so trajala precej časa, sedaj pa so kirurške dvorane v Gorici spet funkcionalne. V teh nekaj mesecih so se tako kirurki kot pomožno osebje čutili v Krminu kot doma, kajti osebje tam kajšnje bolnišnice jim je šlo na roko. V Krminu pa so zdravstveni de lavci našli tudi čisto sodobno oprem ljene in nove naprave, saj je bila krminska bolnišnica nanovo zgraje na komaj pred nekaj leti. Prav za" radi tega so nekateri zdravniki in bolničarji pred časom izjavili, da bi raje ostali kar v Krminu kot da bi se vrnili v Gorico. Vendar pa je bilo prav osebje pod vrženo večjemu delu kajti ortoped ska ambulanta je ostala v Gorici, bolnišnica pa je bila v Krminu. Te žave niso bile samo za zdravstveno osebje, marveč tudi za bolnike. Ve lika večina bolnikov je namreč iz Gorice ali neposredne okolice. Če prav Krmin ni daleč, komaj trinajst kilometrov od Gorice, pa je bilo ven darle treba upoštevati dejstvo, da so bile zveze z avtobusi in vlaki bolj redke. To pa je povzročalo precej težav še zlasti starejšim osebam, ki so šle na obisk bolnikov. S povratkom v Gorico se zaključuje faza polemik, ki so sledile od ločbi upravnega sveta Krajevne zdravstvene enote, dy se ortopedski oddelek preseli iz Gorice v Krmin. Ker je v goriški bolnišnici marsikaj nedokončanega ali na nepravem me stu so bili takrat nekateri mnenja, da je hotela KZE na tak način v enem samem zamahu rešiti problem pomanjkljivosti kirurških sob, na drugi pa zavzeti negativno stališče do deželne uprave, ki je prav takrat izrazila potrebo in željo, da se krminska bolnišnica zapre. V Krminu so sicer upali, da bodo svojo bolnišnico ohranili prav s specializacijo v ortopediji. Sicer pa se zdi, da se je deželno odbomištvo za zdravstvo zasedaj premislilo in sedaj skoro ni več čuti vesti o zaprtju oziroma ukinitvi krminske in tudi gra- deške bolnišnice. V Gorici so zasedaj rešili vprašanje kirurških sob. V stavbi goriške splošne bolnišnice pa je treba napraviti še veliko drugega. V marsika terem oziru so namreč v oddelku daleč za standardom sodobne bolnišnice, pa čeprav se zdravstveno osebje trudi, da bi s prizadevnostjo zamašilo luknje upraviteljev in administracije. Obvestilo za rejce prašičev Z nastopom bolj hladnega vremena se pričenja tudi čas kolin. Rejci prašičev, ki nameravajo živali klati na domu, za domačo porabo, imajo v zvezi s tem nekaj obveznosti. Tako morajo pravočasno sporočiti na županstvu, kdaj bodo klali. Datum je treba sporočiti vsaj en dan prej. Š poštno položnico na poštni tek. račun št. 10077493 pa morajo vplačati 1500 lir v korist goriške KZE (USL n. 2 »Goriziana«), kot prispevek za veterinarski pregled. Mariborsko gledališče v Gorici V Kulturnem domu v Gorici bosta v ponedeljek in torek zvečer dve abon majski predstavi sezone Slovenskega stalnega gledališča. Tokrat je na sporedu gostovanje Drame Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora z igro Draga Jančarja »Disident Amož in njegovi«. Na naši sliki prizor iz igre. Odložena otvoritev sabotinske ceste NOVA GORICA — Otvoritev tako-imenovane Osimske ceste, ki bo Novo Gorico po najkrajši smeri čez italijansko ozemlje na Sabotinu poveza- Nastopi amaterskih skupin Po lanskem prvem in vsekakor u spelem poskusu, so se amaterske dramske skupine, ki delujejo v Gorici in neposredni okolici odločile za pripravo druge revije, ki bo pravzaprav potekala mesec dni. V Katoliškem domu v Gorici se bo do od danes, ko bo nastopila dramska skupina PD Štandrež do 22. de cembra zvrstile še tri gledališke sku pine: Collettivo Terzo teatro, Il piccolo teatro verde in Piccolo Tespi. Drevi ob 20.30 se bodo občinstvu predstavili Štandrežci z delom Jaka Štoke Moč uniforme, v režiji Emila Aberška. 1. decembra je na sporedu delo Samomorilec N. Erdmana, v izvedbi Collettivo Terzo Teatro in režiji Maura Fontaninija, 15. dccem bra bo Piccolo teatro verde, ki deluje v centru »Lenassi« podal Dnevnik Ane Frank, režija /»nino Pavlic. Kot zadnji bo 22. decembra nastopil Piccolo Tespi z Ženitvijo N. Gogolja in v režiji Marina Carpignanija. Pokrovitelj revije amaterskih odr skih skupin sta goriška občina in ra jonski svet za Rojce. • V ponedeljek, 26. novembra, ob 20.30 bo seja rajonskega sveta za Ločnik. Govorili bodo o svečanosti ob odprtju javnega centra v tem kraju. Občinski svet v Števerjanu Z novim letom bo pričela delovati služba pobiranja in odvažanja smeti Z novim letom bo v števerjanski občini tudi dejansko pričela delovati služba pobiranja in odvažanja smeti. Tako je na zadnji seji občinskega sveta poročal župan Stanislav Klanjšček, na isti seji pa so tudi sprejeli sklep o poveritvi te službe podjetju Alojz Maraž, ki je ponudilo najbolj ugodne pogoje. Občina bo za pobiranje in odvažanje smeti letno plačevala 12,5 milijona lir (dodatno še davek IVA) omenjenemu podjetju, medtem ko bo sama krila stroške sežiganja smeti v upepeljeval-niku v Sovodnjah. Celotni strošek za smetarsko službo bo tako v prihodnjem letu predvidoma znašal o-krog 20 milijonov lir (okrog 6 milijonov lir samo za sežiganje). Občinski svet je letos poleti že sprejel tudi sklep o uvedbi smetarske službe ter odobril tarifo (300 lir za kvadratni meter), ki pa jo bo treba, kakor je bilo slišati na omenjeni seji, že v prihodnjem letu prilago- diti. Dohodek, ki ga bo z davkom prejela občina namreč ne bo kril predvidenega stroška. Smeti bodo pobirali dvakrat tedensko, ob katerih dneh pa bodo še določili. Prav tako se bodo v ožjem odboru dogovorili, kako bo delovala smetarska služba v bolj oddaljenih zaselkih, oziroma hišah, ki so precej stran od glavnih cest. Na četrtkovi seji občinskega sveta so nadalje retificirali sklep ožjega odbora o dodelitvi prispevka (2 milijona lir) sekciji VZPI - AMPI za postavitev spomenika na Jazbinah ter nekaj drugih sklepov, med drugim porazdelitev prispevkov posameznim ostarelim občanom v smislu dež. zakona št. 35/81. Na tem skladu ima občina letos 8,2 milijona lir. Občinski svet je nadalje odobril predlog o sprejetju v redni stalež uradnice Alenke Černič. Slednja je bila doslej že zaposlena na občini, vendar je bila na plačilnem seznamu deželne uprave, v okviru deželnih u krepov za odpravljanje posledic po tresa. Pred kratkim je opravila pred pisani izpit v Vidmu, pogoj za pre hod v stalež občinskih uslužbencev Odslej bo na plačilnem seznamu ob čine, je pojasnil župan, ki je dejal, da imajo še en podoben primer, ki bo predvidoma na dnevnem redu ene prihodnjih sej. Sicer so na zadnji seji obravnavali še eno vprašanje, ki pobliže zadeva uslužbence. Občinski svet je soglasno odobril sklep o uveljavljanju nove kolektivne delovne pogodbe. Ker smo skoraj pred zapadlostjo po zakonu določenega roka, so bili na zadnji seji vnešeni nujni popravki in prilagoditve tekočega finančnega načrta. • V glasbeni šoli Vivaldi v Tržiču, bo drevi ob 20.30, koncert fagotista G libertà G rossi ja in klavičembalistke Tiziane Bortoli. la z Goriškimi brdi, so od prej določenega 15. decembra preložili na spomladansko obdobje prihodnjega leta. Do spremembe je prišlo zato, ker na italijanskem delu trase še niso opravili vseh potrebnih del. Zamude nastajajo zaradi obsežnih opravil," ki jih prej morda ni bilo mogoče predvideti in so v glavnem posledica težavnosti terena na Sabotinu, kjer bo potekala cesta. O tem so se prepričali tudi zastopniki investitorjev, to je Skupnosti za ceste Slovenije in italijanske družbe AN AS, ki so si te 'dni skupaj ogledali gradbišče. Dela %a jugoslovanskem odseku pa potekajo po načrtu in je že zgrajen tudi nov betonski most čez reko Sočo v Solkanu. Nov, tokrat dokončen datum otvoritve ceste bo določila Stalna mešana jugoslovansko - italijanska komisija za cesti na Kolovrat in Sabotin. (m.d.) Oprostilna razsodba za Nizozemca Pred goriškim okrožnim sodiščem so včeraj sodili 34-lctnemu nizozemskemu državljanu Comeliusu Brood-winnerju zaradi poskusa iznosa tuje valute v vrednosti okrog 34 milijonov lir. Možakarja so prijeli v začetku tega tedna na letališču v Ronkah. Na včerajšnji razpravi je Brood-winner dokazal (zanj sta pričali dve priči), da je denar prinesel v Italijo in da ga je imel pri sebi že ob prihodu v Italijo in da nikakor ne gre za tihotapljenje valute. Sodišče ga je oprostilo, ker ni zagrešil kaznivega dejanja in odredilo predajo aktov Banci d'Italia, za morebitno ukrepanje. Denarja pa mu zaenkrat niso vrnili. razna obvestila KŠD Vipava vabi drevi ob 20. uri na redni občni zbor, ki bo v prostorih društva v Ronkah. SPD Gorica priredi tudi letos tečaj smučanja na Nevejskem sedlu. Vpisovanje ob delavnikih od 17. do 19. ure na sedežu društva, Ul. Malta 2, do vključno 30. novembra. Posvet o kulturni prisotnosti Slovencev na Primorskem Stališču sindikalnega sveta Kako do večje funkcionalnosti ' splošne bolnišnice v Gorici Goriški Zavod za družbeno in ver sko zgodovino v Gorici priredi prihodnji petek, 30 novembra, ob 17 45 v dvorani centra v Semeniški ulici 7, srečanje z naslovom »Slovenska kulturna prisotnost na Primorskem v sedanji dobi«. Predavala bosta prof. France M. Dolinar, predstojnik Inštituta za zgodovino Cerkve na ljubljanski Teološki fakulteti, ki bo predstavil zbornik »Stefano Kociančič (1818 1883). Un ecclesiastico al servizio della cui tura fra Sloveni e Friulani«, ki jo je izdal omenjeni Zavod, ter prof. Marija Klinc, s tržaškega liceja F. Prešeren, ki bo predstavila publika ciji Jožeta Pirjevca »Introduzione al la storia culturale e politica slovena a Trieste nel Novecento« in Marije Pirjevec »Saggi sulla letteratura slovena dal XVIII. al XX. secolo«. Odprta seja občine v Ronkah V Ronkah bo v ponedeljek odprta seja občinskega svei,a, ki bo posvečena vprašanjem zaposlitve r?a trži škem območju. Seja bo ob 18. uri v kinodvorani 'Rio. Občinska uprava je nanjo povabila parlamentarce, deželne zastopnike, politične in sindikalne predstavnike. Za zagotovitev funkcionalnosti v goriški splošni bolnišnici je treba čimprej rešiti nekaj nujnih zadev : imenovanje ravnatelja zdravstvenih služb, namestitev manjkajočega zdravniškega osebja na kirurškem in urološkem oddelku, ponovna vspostavi-tev ortopedskega oddelka (ki je še zmeraj v Krminu), preureditev administrativnih služb. Tako izhaja iz daljšega tiskovnega poročila sindikalnega sveta uslužbencev goriške splošne bolnišnice. V dokumentu sindikalni predstavniki ugotavljajo, da je upravni odbor KZE vendarle pričel nekatera od omenjenih vprašanj, vendar je dokončna rešitev zdaj pravzaprav nujna, spričo skorajšnjega odprtja dveh novih oddelkov, za intenzivno nego in nuklearno medicino. Poskrbeti bo treba tudi, ugotavljajo sindikati, za ustrezno koordinacijo službe hitre pomoči in to v pokrajinskem merilu. Sindikalni predstavniki pozitivno o-cenjujejo odprtje omenjenih dveh novih oddelkov, vendar se ne strinjajo z rešitvijo, ki jo je glede zagotavljanja osebja, sprejel upravni odr bor KZE, (začasno zaprtje oddelka za infekcijske bolezni in tbc). Odprtje novih oddelkov pa ne more biti razlog za nadaljnje zamude pri izvajanju reforme zdravstva in je treba pristopiti k realizaciji vseh potrebnih struktur na teritoriju. Srečanje med dijaki in Alcidejem Paolinijem V deželnem avditoriju je bilo sinoči srečanje s pisateljem Alcidejem Paolinijem, namenjeno širšemu občinstvu. Srečanje je priredila goriška občinska uprava. Včeraj dopoldne pa so se z avtorjem številnih zgodb in romanov pogovarjali dijaki slovenskega učiteljišča Simon Gregorčič in realne gimnazije Duca degli Abruzzi. Beseda je tekla predvsem o zares številnih aspektih krize knjige, o odnosih med bralci in pisatelji, o konkurenčnih medijih (televizija), o dobrih in manj dobrih knjigah, o tem koliko in kaj beremo, o literarni kritiki itd. Skratka zelo koristna in predvsem neposredna izmenjava mnenj, kar so prav gotovo ugodno ocenili tudi dijaki sami. Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1985 CELOLETNA................................. 80.500 lir MESEČNA................................... 10-000 lir Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 80.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 28. februarja. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. NAROČNINE SPREJEMAJO: Hranilnica In posojilnica na Opčinah: Tekoči račun št. 1718 Kmečka banka - Gorica: Tekoči račun št. 8333 Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini: Tekoči račun št. 756/03 Kmečko-delavska posojilnica - Sovodnje ob Soči: Tekoči račun št. 269/03 Kmečko-obrtna hranilnica - Doberdob: Takoči račun št. 654/23 Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 - Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure Raznašale! Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tekoči račun št. 1192 SLOVENSKO "^GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete priredi GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ MARIBORA v Kulturnem domu v GORICI Drago Jančar DISIDENT ARNOŽ IN NJEGOVI v ponedeljek, 26. t.m., ob 20.30 — ABONMA RED B v torek, 27. t.m., ob 20.30 — ABONMA RED A in C — kino 1 Gorica VERDI 18.00-22.00 »A tu per tu«. VITTORIA 17.30—22.00 »L’innocenza impudica di Nadia«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 15.00 »II libro della Giungla« in »II canto di natale di Topolino« — risanka; 17.30 in ob 22.00 »Strade di fuoco«. Tržič PRINCIPE 17.30-22.00 »II Bounty«-EXCELSIOR 18.00-22.00 »Emunuejle 4». Prepovedan mladini pod 18. le' tom. COMUNALE 18.00-20.30 »Jimniy Dean«. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00 in 20.00 »Kdo je Harriet« 22.00 »Zadnja ameriška devica«. SVOBODA Danes zaprto. DESKLE 19.30 »Prevaranti«. Raj se skriva za nadškofovo prepovedjo imenovati center po Luigiju Fogarju ? Odkar so pred nekaj leti odprli prenovljene prostore nekdanjega semenišča v Semeniški ulici z vogalom na Verdijev korzo in so v njem našle streho številne katoliške organizacije, je ta kompleks v ljudskem izražanju dobil naslov »Centro Fogar«, predvsem zato, ker so avdicij v njem poimenovali po nekda njem tržaškem škofu Luigiju Fogarju, ki je bil po rodu iz Gorice oziroma iz štmavra. Za škofa Fogarja so se goriški katoličani odločili v času ko je bil v Gorici za nadškofa pokojni msgr. Pietro Cocolin. Hoteli so tudi na tak način ovre dnotjti moža, ki je izhajal iz tukajšnjih katoliških krogov, ki se je znal upreti fašizmu tudi s tako visokega položaja kot je bila tržaška škofija in ki so ga takratne vati kanske oblasti prav na pritisk fašistične vlade premestile iz Trsta v Rim. Tam se ni mogel zoperstavlja-l' raznarodovalnim nakanam fašistične vlade. S Fogarjem, ki je bil Ita ‘ijan, oziroma Furlan, se je takrat ugodilo isto kot z goričkim nadškofom, Slovencem Sedejem. Oba, Fogar in Sedej, sta bila fašistom trn v pe H. Njuni nasledniki so dolgo vrsto let tesno sodelovali s takratno Mussolinijevo vlado, oziroma se ji niso upirali. že več kot dvajset let so tukajšnji furlanski katoličani skušali ponovno ovrednotiti ne le Fogarja in Sedela marveč tudi druge vidnejše katoliške može, od Faiduttija do drugih prvakov ljudske stranke, ki so oili v avstrijskih časih zvesti cesarju, in ki jih je fašistična oblast preganjala. Preganjala pa jih je po navdihu tistih goriških liberalno-ireden tističnih - nacionalističnih krogov, ki lira je delovanje Faiduttija in njegovih med furlanskim kmečkim ljudstvom odvzelo oblast v deželi v pr ph letih našega stoletja. Furlanski katoliški politiki so namreč takrat iztrgali oblast iz rok iredentistov. Za razliko Trsta in Istre, kjer so pre-uladovali tja do prve svetovne voj-nu,_ so iredentisti na Goriško - Gradiščanskem izgubljali eno pozicijo za drugo, izgubili so Gradež, Tržič, Gradišče, Krmin, Červinjan in manjše kraje, za las so obdržali Gorico, in samo to. Izgubili so večino v deželnem svetu in tako je bil Faidutti Hk pred vojno imenovan za deželnega glavarja. Če ne bi bilo vojne, bi ail v pičlih nekaj letih iredentizem na Goriško - Gradiščanskem popolnoma izginil. Seveda so liberal na- Cl°nalci izgubili tudi oblast. Močan udarec so ti ljudje, v glavnem veliki kmečki posestniki, dobili tik pred uomo, ko je goriški deželni svet izglasoval zakon o novih odnosih med kmečkim posestnikom in najemni kom. Nič čudnega če so iredentisti dosegli, da je (,il ta zakon suspen-diran takoj po italijanski vojaški zasedbi furlanskih predelov Goriške dežele sredi leta 1915. 't udi zaradi tega je v goriških via doječih političnih krogih vladalo tako Razpoloženje do Faiduttija, Fogar td’ Bugatta in drugih. Potomci nek dan jih katoličanov pa so hoteli te Hudi in njihovo delo ponovno ovred-jdtiti. Zaradi tega smo v zadnjih dvajsetih letih dobili okrog revije pniziativa isontina« pa tudi drugih krožkov vrsto zgodovinarjev in poli ik°v, eden njihovih mentorjev je bil Pokojni Camillo Medeot, podpornik pa nadškof Cocolin, ki so ovrednotili takratno dobo in ljudi, ki so bili takrat protagonisti. Tak mož je bil tudi pokojni nad škof Luigi Fogar. Zato je bilo čisto razumljivo, da so ob odprtju avditorija tega poimenovali po njem. Samo od sebe je dobil tako ime tudi celotni kompleks nekdanjega semenišča, pa čeprav ni bil nikdar tako uradno poimenovan. V tem kom pleksu so dijaška menza, bogata semeniška knjižnica, radijska posta ja Radio popolare - Ljudski radio, uredništvi listov »Voce isontina« in »Iniziativa isontina«, sedeži katoliških društev, itd. V avditoriju so večkrat zanimivi posveti in predavanja. Pred nekaj dnevi pa je v goriških cerkvenih krogih završalo. Goriški nadškof Bommarco je namreč 1. oktobra podpisal dekret, ki je bil objavljen v nadškofijskem tedniku »Voce isontina« brez vsakršnega komentarja, kar je po svoje značilno. Dekret je seveda zelo suhoparen, kot se spodobi za uradni akt. Celotni kompleks se uradno imenuje »Seminario - Casa dello Studente« (Se menišče - dijaški dom). Nadškof utemeljuje la svoj dekret z dejstvom, da je deželna uprava svojčas dala prispevek za obnovitev tega kompleksa upoštevajoč predlog nadško fije, da bo v kompleksu dijaški dom z menzo za gojence semenišča in druge dijake. Nadškof ugo- tavlja tudi, da se v zadnjem času ta kompleks napačno naziva z naslovom, ki ni odobren (namreč Fogarjev center, op. ur). Po Luigiju Fogarju se imenuje le avditorij, nikakor pa ne celotni stanovanjski kompleks; tak je' dekret goričkega nadškofa. Povedali smo že, da je nadškofijsko glasilo objavilo dekret brez komentarja. Značilno pa je, da je v goriških katoliških in cerkvenih krogih, v mislih imamo italijanske in furlanske, precej negodovanja. O tem negodovanju je pisalo tudi drugo italijansko časopisje, vendar v zelo pri kriti obliki. Vendar pa je čuti iz ust furlanskih katoličanov precej ne godovanja nad takim ravnanjem goriškega nadškofa. »To je nasprotovanje vsemu, kar je bilo odprtega v katoliški cerkvi, proti vsemu temu, kar so predstavljali visoki cerkveni dostojanstveniki kot so bili Fogar, Sedej, Cocolin. Prepričani smo, da če bi bil center poimenovan po Santinu, bi to ne motilo sedanjega nadškofa.« Tako nam je dejal naš furlanski sobesednik, častitljivi duhovnik starejše generacije, ki je zaradi svojih idej marsikaj pre trpel. Očitno je, da nekomu nismo napoti le Slovenci, napis na jugoslovanskem pobočju Sabotina, marveč tudi na slavljanje katoliškega centra po Fogarju. Kaj bo prihodnjič na vrsti? (mw) Izpopolnjevalni tečaj za uradnike Kmečke banke Konec prejšnjega tedna je bil v predavalnici v Šolskem domu v Ulici della Croce dvodnevni izpopolnjevalni tečaj za uslužbence goriške Kmečke banke. Predavala sta tržaška univerzitetna profesorja Lino Guglielmucci in Marco Pines. Govor je bil o podelitvi kreditov in čekih ter menicah z juridičnega vidika ter o praktičnem izvajanju. Srečanje maturantov zavoda Ivan Cankar Julija leta 1974 je na trgovskem zavodu Ivan Cankar v Gorici opra vila zaključni izpit prva skupina dijakov petega letnika, medtem ko so Zanimiva razstava v Attemsovi palaci Slikanje in risanje kot postopek pri zdravljenju umsko motenih oseb Še nekaj dni (do 6. decembra) bo v pokrajinskem muzeju v palači Attems odprta razstava grafičnih del iz zbirke prof. dr. Lea Navratila. Zajema 92 del 18 avtorjev, pacientov psihiatrične bolnišnice v Klosterneu-burgu na Nižjem Avstrijskem. Razstavo so odprli 15. novembra, ob nedavnem simpoziju o psihoanalizi _ v evropski kulturi. Je torej nekakšno dopolnilo, obogatitev številnih raz prav, ki so se odvijale od 16. do 18. novembra v avditoriju. Slikarsko izražanje je lahko namreč tudi uspešen način pri zdravljenju umsko priza delih ali motenih oseb, ki pa kljub temu lahko dosegajo kakovostno zavidljivo raven slikanja. Razstavo je namreč mogoče razu meti na dva načina: kot prikaz dolo čenih izrazov v sodobni umetnosti, ali pa jo oceniti,pretežno s strokovnega terapevtskega vidika. Sicer pa je težko začrtati ločnico med obema pojmoma, kakor je na predstavitvi povedal prof. Peter Baum, ravnatelj Neue Galerie iz Linza, kjer se nahaja Navratilova zbirka (dr. Leo Navratil je zdravnik psihiater v zgoraj omenjeni bolnišnici, ki je začel uspešno uvajati slikanje kot način zdravljenja duševno motenih oseb), ki obsega nad 300 del in je torej goriška razstava le nekakšen izsek. V zadnjem času se stalno veča zanimanje umet nostnih kritikov za ta dela, zlasti še ko se množijo razstave v raznih krajih v Avstriji in tudi v tujini. Na de- la gledajo bolj z estetskega in kvalitetnega vidika, nepomembno je, kdo je slikal in v kakšnem duševnem razpoloženju. Ravnatelj galerije je tu di ob predstavitvi nanizal nekaj u-gotovitev, ki so zanimive pretežno s terapevtskega vidika, v kakšnih oko liščinah so posamezni avtorji pričeli in nadaljevali s slikanjem, kako jih je bilo treba pravzaprav nagovarjati, postavljati teme itd. V glavnem gre za preproste ljudi (nekateri od avtorjev so že pokojni), ki v svojem življenju niso prej nikoli slikali ali risali, ki pa kljub temu dosegajo zavidljivo raven tako v tehniki risanja, kakor tudi v moči izražanja. Za razstavo sta poskrbela Institut za mittelevropska kulturna srečanja in goriška pokrajinska uprava s posredovanjem svetnika za kulturo pri avstrijski ambasadi v Rimu, dr. W. Z etca. Razstava torej, ki zasluži posebno pozornost. Praznik članov posojilnice v Ločniku V prostorih tamkajšnje posojilnice bo danes popoldne ob 17. uri praznik članov posojilnice v Ločniku. V njej so člani iz Ločnika, Koprivnega in Fare, ker so se tri posojilnice združile v eno pred nekaj leti. Posojilnica v Koprivnem je najstarejša med furlanskimi posojilnicami na Goriškem, saj je bila ustanovljena spomladi leta 1896. Danes bodo odprli spodnje prostore nove stavbe v katerih bo članska soba. V njej bodo lahko prirejali tudi predavanja in posvete. Goriškemu Zelenemu križu bodo izročili rešilca. Starejšim in zaslužnim članom bodo podelili kolajne in priznanja. Slavnostni govor bo imel duhovnik prof. Guido Maghet. Občinski svet v Doberdobu Občinski svet v Doberdobu se bo sestal v ponedeljek, 26. t.m. ob 15. uri. Na dnevnem redu seje je poleg ostalih točk preureditev obračuna za tekoče leto. To morajo ustanove, kakor znano, opraviti do konca meseca. Občinski svet bo razpravljal tudi o spremembi statuta medobčinskega konzorcija za ostarele. razstave V galeriji II Torchio v Ulici Mameli odprejo danes ob 17.30 razstavo slikarja Giacoma Comina. Odprta bo do 7. decembra. »malo maturo« prvi dijaki opravili že leta 1971. Šolanje tu tem zavodu je medtem dokončalo okrog 80 dijakov. 10-letni-co prve mature nameravajo bivši maturanti primemo proslaviti z družabnim srečanjem, ki bo v petek, 7. decembra v Kulturnem domu v Gorici. Pripravljalni odbor, ki je tudi pobudnik tega srečanja, že tuhta primeren kulturno - zabavni program. Na prireditev vabijo vse bivše maturante petega in tretjega letnika, ravnatelje, profesorje in drugo osebje, zaposleno na šoli. Te dni so že razposlali vabila, vendar je marsikdo v tem času tudi menjal naslov ali se odselil v drug kraj, zato pa želijo na pobudo opozoriti tudi preko tiska. Bivši maturanti, ki niso še prejeli vabila naj se javijo pri Marizi Pelesson (na sedežu ZSKD v Gorici) tel. 84495. Tam prejmejo u-strezna pojasnila ter lahko potrdijo svojo prisotnost na družabnosti. Rok za prijavo je 28. november. darovi in prispevki Gostilna Devetak na Vrhu je za ŠD Sovodnje darovala 100 tisoč lir, gostilna Pri Miro tu v Sovodnjuh pa blago v vrednosti 100 tisoč lir. Za društvo pionirjev prve pomoči so v razne namene darovali: Iona Solferini 20 tisoč, Alfredo Zonch 70 tisoč, Firminia Zin 40 tisoč, Stefania Ivetich 50 tisoč, Giuseppina Micini 5 tisoč, Antonio Za nato 5 tisoč, družba Smucher 10 tisoč, druž. Grusovin 10 tisoč, Dario Bernardini 20 tisoč, Flavia Marchi 10 tisoč. Manifattura Goriziana 50 tisoč, Giuseppina Barbalunga 10 tisoč, Bruno Maniacco 5 tisoč, Natalia Prinčič 5 tisoč, Ermes Ponzar 10 tisoč, Michele La Manda 4 tisoč, Erminia Zotti 40 tisoč, Enrico Concilio 15 tisoč, druž. Agre - Grat-ton 29 tisoč, druž. Gruden 50 tisoč, Marcela in Milan Polesini 20 tisoč, Oristella Grinover 50 tisoč, druž. Del Neri 20 tisoč, druž. Tell 10 tisoč, športno društvo Torriana 20 tisoč, kolesarsko društvo Caprivese 50 tisoč. Za društvo pionirjev prve pomoči so darovali : kolesarsko društvo Caprivese 25 tisoč lir. Sci club Gorizia 20 tisoč, Annamaria Tasca 10 tisoč, Giuseppe Carfi 20 tisoč, Anna Ricciardi 20 tisoč, Tommaso Saitta 10 tisoč, Giuseppe Medeot 10 tisoč. Margherita Orzan 50 tisoč, Giuseppe Cargnel 10 tisoč, Ada Memi 5 tisoč, g. Picotti 50 tisoč, druž. Zotti 9 tisoč, Riccardo Leghissa z družino 30 tisoč, Giulia Baissero 30 tisoč, Angelo Mickius 20 tisoč, Giuseppina Micini 5 tisoč, Emilia Rastrella 10 tisoč, Firminia Zin 40 tisoč, druž. Bonetti -Bulloni 10 tisoč. TONE SVETINA Med nebom in peklom _______ 302._____ , Mati si je brisala ob predpasnik solze. Bleda je ua v obraz in shujšana, le zeleno modre oči so ji še edno žarele v zanosnem ognju. Stisnilo je tudi očeta ečana. Njegov obraz je dobil nekaj kljubovalnih po-e^, zlasti ob pogledu r»a svoja fanta, ki sta mu zbu-lala ponos. . . . Janezka so poslali po župnika Sirka, da bi z njim, 1 je družini ves čas stal zvesto ob strani, delili ve-Selie zmage. Župnik ni spal, vznemirjen je sedel ob oknu in ® edal bliske, ki so se utrinjali od temenov hribov vse ° zvezdnatega neba in zamirali v njegovem obodu, i Človek obrača, bog obrne. Vladavina oholih La-je°Yse je končala prej, kot bi lahko pričakovali. Sirk j bil spodaj v mestu, ko so partizani razoroževali ‘Biljane. Kako beden in klavrn konec tako velike ar-s acie! Ni mu šlo iz spomina, kako so se obnašali, ko Požigali vas in sramotili Bečanko. Kje je našla °č' da jih je preklela in jim napovedala konec? ; Prvo uro, ko se je vrnila, je prišla v cerkev. Bila v črnem, visoka, bleda in zamišljena. Prišla je priž- gat dve sveči za svoja sinova Franeta in Edvina, ki ju ne bo nikoli več videla... »Jožefa,« jo je nagovoril. V očeh se mu je zrcalila spokojna vera v moč pravice. »Tvoje molitve so se uresničile... in tudi moje... in molitve vseh tlačenih, ponižanih in trpečih. Bog nas je uslišal. Pojdi sem, sveta ženska, da te blagoslovim ob tvoji vrnitvi, tebe in ves tvoj rod, ki ni hotel umreti.« Blagoslovil jo je in poškropil s sveto vodo. »Hvala za p^sma, gospod. Zbujala so mi tolažbo in upanje.« »Tvoja pisma, Jožefa, pa so dajala meni in tvojim otrokom moč, da so vztrajali v boju. Lahko si ponosna nanje. Vedno sem rekel: če je na svetu kaj pravice in pri bogu usmiljenje, mora biti tebi povrnjeno!« Župnik se je odzval vabilu. Ko se je pojavil na vratih,'je Osojnik vsem nalival vina in se krohotal na vse gria. Sirka so z veseljem sprejeli medse kot borca za skupno stvar. Izpraznili so kozarce do dna, na srečo vseh, ki so bili na fronti, in tistih, ki se še niso vrnili... Sirk je vzel iz suknjiča steklenico blagoslovljene vode, poškropil je vso družbo, nekaj rekel po latinsko in potem po slovensko. »Sirk, ti nas raje poškropi z vinom. Z vodo nas boš še prehladil.« »Tiho, Osojnik! če je kdo potreben blagoslova, si ga ti. Vojne še ni konec. Slišiš nemšKe topove? Zdaj so v dolini, v nekaj dneh bodo lahko tu.« »Ne stfaši nas, mi se ne bojimo ne hudiča ne biriča in tudi ne Nemcev. Kot po navadi pravimo — kar bo, pa bo, udarili se bomo tudi z Nemci. Ali ne, Bečan? Midva že toliko poznava fašiste, da se ne boš dal še enkrat obesiti na vejo!« »Lahi so me naučili, kako moraš biti previden, če nočeš pasti komu v roke. Brez skrbi!« »Tebe so pa res šteli za nevarnega; čeprav nisi pristopil k Tigru, so te poslali na otok, od koder ni bilo vrnitve. Med glavne komuniste in povratnike so te vtaknili. Najbrž so te dali v šolo... »Težko sem prenašal sušo. Ponoči sem sanjal o vodi; kamorkoli ti je splaval pogled, povsod zakrivljen lok neba in valovi, ptiči, ladje v daljavi... Kamen, gol kamen, kjer ni bilo prostora za bilke in drevje, pa vročina, ki ji tudi noč ni vzela moči... Človek preživi vse, če upa in trdno verjame, da bo drugače. Tiste, ki so izgubili upanje, je pobralo. Malo naših je bilo, trpel sem skupaj z Italijani, ti so še teže prenašali gorje kakor mi, ker so jih zatirali njihovi ljudje. Hudo je, če te ugonabljajo mmo zato, ker misliš drugače.« Na otoku je Bečan postal drug človek. Tja je prišel s sovraštvom do vsega italijanskega v srcu. Tam pa je spoznal, da so tudi med Italijani ljudje, celo boljši od naših. »Kaj pa si se naučil od njih, Bečaln? Ali vedo še kaj drugega kot tisto, kar sva midva slišala od boljše viko v?« »Za Ruse so in za Stalina. Vse stavijo na Rdečo armado, po moje preveč. Njo čakajo, da jim bo zrušila kapitalizem in jih spravila na oblast.« S svetovno serijo v Sansicariu Začetek smučarske sezone domači šport Jugoslavija v težavah SOLUN — Kolajna na šahovskih o-limpijskih igrah v Solunu se vse bolj izmika Jugoslaviji, ki je v res težkem položaju na lestvici. Nekaj izidov 5. kola. MOŠKI : Sovjetska zveza - Anglija 1:1 (2 prekinjeni) ; Romunija - Nizozemska 1,5:0,5 (2 prek.); Švedska -Madžarska 1,5:1,5 (1 prek.) ; Jugoslavija - Bolgarija 1:1 (2 prek.) ; ZDA - Izrael 3:1; ZRN - Francija 2:2. LESTVICA : 1. Sovjetska zveza 15,5 (2 prek.); 2. Anglija in Romunija 13,5 (2 prek.) ; 4. Francija 13,5; 5. ZRN 13; 6. Češkoslovaška 12,5 (3 prek.) ; 7. Nizozemska 12,5 (2 prek.) ; 8. Švedska, Madžarska 12,5 (1 prek.) ; 10. Jugoslavija, Bolgarija 12 (2 prek.). ŽENSKE: Sovjetska zveza - Bolgarija 0:0 (3 prek.) ; Poljska - Romunija 0,5:1,5 (1 prek.); Jugoslavija - Madžarska 1:1 (1 prek.) ; Švedska - ZDA 1:1 (1 prek.); Kuba - Švica 1,5:1,5; LESTVICA: 1. Bolgarija 11 (3 prek.); 2. Romunija 10 (1 prek.); 3. Sovjetska zveza 9,5 (3 prek.) ; 4. Kitajska, Indija 9,5 (2 prek.) ; 6. Poljska, Jugoslavija, Švedska, Madžarska, ZDA 9 (1 prek.). SANSICARIO — Vreme jo je takoj v začetku zagodlo prirediteljem smučarskih tekmovanj. Z ženskim slalomom bi se namreč danes v Sansicariu morala pričeti svetovna serija, ki je le prolog svetovnega pokala, ki starta 1. decembra v Courmayerju (ženski slalom). Zaradi nenadne otoplitve pa so morali tekmovanje preložiti za 24 ur v upanju, da spet pri tisne mraz. Program naj bi ostal isti: prvega dne ženski slalom, dru gega dne slalom za moške, tretjega veleslalom za ženske in četrtega ve- -leslalom za moške. Na svetovni seriji, kot je že običaj, ne bo nekaterih najboljših. V prvi vrsti gre omeniti odsotnost švedskega asa Stenmarka, na progi pa ne bomo videli tudi ameriških bratov Mahre, ki sta se dokončno poslovila od »belega cirkusa«. Vsekakor pričakujejo, da bo tekmovanje v Sansicariu le nekoliko nakazalo razmerje moči v novi sezoni, v kateri med favorite uvrščajo Zurbriggna, Girardel-lija, Gaspoza in seveda Stenmarka. V Sansicariu bosta v kompletni postavi nastopili tudi italijanska in jugoslovanska reprezentanca. Velja o-m eni ti novost, za katero je dal pobudo direktor jugoslovanskih alpskih reprezentanc Tone Vogrinec. Prvi tek bo veljal tudi za točke FIS, na drugi progi pa bo startalo le trideset najboljših tekmovalcev s prve proge. Kot prvi se bo spustil tekmovalec, ki se bo uvrstil na 30. mesto, zadnji pa pr-vouvrščeni. Še enkrat Celtic — Rapid ZORICH — Povratno srečanje šestnajstine finala pokala UEFA med Celticom in dunajskim Rapidom bodo odigrali še enkrat. Prizivna komisija UEFA je namreč sprejela pritožbo avstrijskega moštva, češ da je moral njegov igralec Wienhofer predčasno v slačilnico, ker je neki navijač vrgel vanj steklenico. Kot znano, je prvo tekmo zmagal Rapid s 3:1, v povratni pa se je uveljavil Celtic s 3:0, kar je pomenilo tudi njegovo uvrstitev v osmino finala. Danes sobota, 24. novembra 1984 KOŠARKA MOŠKA C-l LIGA 18.30 v Vidmu: Udine Nord - Jadran MLADINCI 15.30 v Trstu, Ul. dello Scoglio: Sco-glietto - Polet; 18.30 v Trstu, Mira-marski drevored: Dopolavoro Ferroviario - Kontovel KADETI 15.00 na Greti : Saba - Jadran Farco DEČKI 16.30 v Trstu, Trg Valmaura 3: Ancifap - Bor; 18.00 pri Sv. Sergiju : Ser volan a Leasest - Sokol NOGOMET CICIBANI 14.45 v Dolini : Breg - Primorje; 15.00 v Turjaku : Turriaco - Mladost MLAJŠI CICIBANI 16.00 pri Sv. Sergiju : Inter San Sergio - Breg NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 18.00 v Repnu: Kras - Focolare Coc-caglia ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 18.00 v Moglianu Venetu: Polisportiva Mogliano Veneto - Meblo ŽENSKA C-l LIGA 19.30 v Dolini: Breg - Sloga MOŠKA C-2 LIGA 18.00 v Trstu, stadion »1. maj«: Bor JIK Banka - CUS Trst; 20.30 v Štan-drežu : Olympia Ter pi n - Nuova Pal lavolo Trst; 20.30 v Čedadu: ASFJR Čedad - Val Štandrež ŽENSKA C-2 LIGA 20.30 v Terzu di Aquileia: Ceramiche d’Arte - Friulexport; 20.30 na Proseku : Kontovel Electronic Shop -Libertas Martignaccò. MOŠKA D LIGA 20.30 v Gorici, telovadnica Kulturnega doma: Naš prapor - Jami je SO BEMA; 18.00 na Gradišču: AR Tor-riana Gradišče - Sloga ŽENSKA D LIGA 16.30 pri Banih : Sloga - Bor; 18.00 v Trstu, telovadnica Monte Cengio: CUS Trst - Sovodnje DEČKI 16.00 pri Banih: Sloga - Nuova Pallavolo Trst DEKLICE 17.00 v Nabrežini: Sokol - Breg Drevi v Repnu v ženskem namiznoteniškem prvenstvu A lige Kras pred izredno pomembnim srečanjem Po nekajtedenskem premoru bodo krasovke danes pred najtežjo nalogo v letošnjem prvoligaškem namiznoteniškem prvenstvu. Tokrat se bodo v Repnu (s pričetkom ob 18. uri) pomerile z ekipo Coccaglio iz Brescie, ki vodi na lestvici s polnim številom točk. Omenjena ekipa je bila edina, ki je letos premagala naša dekleta. Brez dvoma nam bo d re višnje srečanje razčistilo veliko dvomov, v prvi vrsti, če krasovke lahko ponovijo uspeh iz lanske sezone. Vsekakor pa tudi s porazom ne bodo odrezane iz borbe za državni naslov. Drevi bo stopila za zeleno mizo tudi Sonja Milič, ki bo nadomestila tokrat nerazpoloženo Damjano Sedmak, ki v zadnjih dneh zaradi bolezni ni trenirala. Na papirju so krasovke nesporne favoritinje, saj so na vsedržavnih lestvicah še vedno v prvi jakostni skupini. To pa so le teoretična predvidevanja, za zeleno mizo se lahko vse dru- gače obme. Gostje v postavi Andreo ne, Corbetta in Maccoli so solidne i-gralke, saj so nekajkrat že prekrižale račune Doljakovi in Sedmakovi. Za mnenje o drevišnjem izredno pomembnem nastopu Krasovih deklet smo se obrnili do Sonje Milič, ki bo tokrat i-mela res zahtevno nalogo, saj utegne biti prav njen doprinos odločilnega pomena. Njen odgovor je sledeč: »Brez dvoma ni Coccaglio slučajno na vrhu lestvice brez poraza. To je res nevaren nasprotnik, saj ima tri dobro pripravljene in enakovredne igral ke, ki so velikega pomena pri sistemu letošnjega namiznoteniškega prvenstva. Na igrišče moramo stopiti zbra ne, brez vsakršnega podcenjevanja in prepričane v lastne moči, saj moramo zmagati vsaj s 5:3. Že leto dni nisem videla igrati drevišnjih nasprotnic, ne verjamem pa, da so medtem izredno napredovale. Vsekakor so vse v izred ni formi in si ne smemo dovoliti nikakršnih spodrsljajev«. (Z.S.) Zaposlenih še sedem naših ekip PROMOCIJSKO PRVENSTVO ŽENSKE — V repenski telovadnici se bosta jutri istočasno pomerili tretja postava Krasa in goriški Dom ter Kras B in Kras A. Vsekakor je rahla premoč na strani domovk, obeta pa se ogorčen boj tudi med prvo in drugo postavo Krasa, vendar ne gre pozabiti, da je prva ekipa izkušenejša. MOŠKI — Kras se bo jutri v Repnu srečal z videmskim Rangerom, o katerem ni veliko podatkov, tako da je vsako predvidevanje tvegano. Kriška Mladina bo prav tako jutri, jn sicer v občinskem ri krca tori ju v Križu, gostila tržiški Italcantieri. Križani, ki so v prvem kolu doživeli tesen poraz, upajo, da bo tokrat nastopil tudi Tence, s čimer bi imeli več možnosti za zmago. Vsekakor ne gre pozabiti na težave, ki jih imajo s treningi, saj imajo vadbene prostore na razpolago le trikrat tedensko, in še to v večernih urah. MOŠKA C LIGA Krašovci bodo tokrat pred izredno pomembno nalogo. Z morebitno zmago na jutrišnjem gostovanju v Esteju pri Padovi bi namreč naredili odločilen korak v borbi za obstanek. Na drevišnjem gostovanju v Vidmu (ob 18.30) Jadran proti drugouvrščenemu Udine Nord Jadran se bo drevi v Vidmu spopadel z že tradicionalnim nasprotnikom Udine Nord Basket (bivši Eurocar). Videmčani trenutno zasedajo drugo mesto na lestvici in so se v dosedanjih tekmah izkazali za zelo kompaktno in popolno ekipo, ki zlahka pride do zmage tudi v gosteh. Današnje srečanje bo Verjetno zelo zanimivo, ker imajo jadranovci proti temu moštvu zelo ugodno tradicijo (če se ne motimo, so proti njim samo enkrat izgubili), ampak tudi, ker sta letos ekipi nekako zamenjali vlogi, vsaj glede dosedanje uvrstitve na lestvici. Pri videmskem klubu so si zadali dokaj ambiciozen dveletni načrt za napredovanje v drugo ligo in priznati je treba, da so se doslej zanesljivo držali svojega plana, kljub temu, da ekipo sestavljajo relativno stari igralci in da so nosilci igre že nekaj sezon isti igralci. Pri Jadranu je začel z lažjim delom tudi Robert Daneu, ki ne bo še stopil na igrišče, toda bo mogoče že drevi na klopi. Med četrtkovim prijateljskim srečanjem z Ilirijo pa se je ponesrečil Mauro Čuk, ki je dobil udarec v obraz, zaradi katerega bo verjetno ob zob. Jadranov kapetan Peter Žerjal je o drevišnji tekmi menil tole: »Udine Nord se je letos ojačil s prihodom Manza n a in Fabbricatoreja, poleg tega so Videmčani tudi zamenjali trenerja. Ekipa se mi zdi zelo močna na bekovskih pozicijah, saj lahko razpolaga z zelo dobrim Manzanom, izkuše- nim Fabbricatorejem, ki se odlikuje z dobrim metom z velike razdalje ter s hitrim Zaggio, ki je zelo nevaren v protinapadu. Ostala aduta ekipe sta še krilo Tu rollo in center Nobile, ki je pod košema vedno zelo zanesljiv. Videmčani igrajo premišljeno in dobro skupinsko igro, pričakujemo pa, da bodo proti nam zaigrali kar se da ostro tudi v obrambi.« Srečanje med moštvom Udine Nord in Jadranom’ bo drevi v Vidmu, s pričetkom ob 18.30. (Cancia) Olimpijske igre: nič v Severni Koreji SEUL — Organizacijski odbor o-limpijskih iger v Seulu je sporočil, da ni nikdar nameraval predlagati, da bi katero izmed preizkušenj izvedli v Severni Koreji. Jutri tudi ženska odbojkarska interliga Jutri bodo v štirih različnih obmejnih krajih na sporedu finalni boji prvega dela ženske odbojkarske interlige za dekleta do 15. leta starosti. Pomerilo se bo 13 ekip s te in one strani državne meje, tako da se bo v nekaj urah na igriščih zvrstilo več kot 100 mladih igralk. Najbolj zanimivo bo na Opčinah, kjer bodo boji za prvo mesto. Spored je naslednji: FINALE OD 1. DO 3. MESTA: organizator ŠZ Sloga — šola Kosovel na Opčinah. Nastopajo: Sloga, Brda in Bor. FINALE OD 4. DO 6. MESTA : organizator OK Burja — Kovinarska šola v Kopru. Nastopajo: Koper, Sokol in Burja. FINALE OD 7. DO 9. MESTA : organizator ŠZ Dom — Kulturni dom v Gorici. Nastopajo : Dom Agorest, Sežana in Breg. FINALE OD 10. DO 13. MESTA: organizator ŠD Sovodnje — telovadnica v Sovodnjah. Nastopajo: Sovodnje, Kontovel, šola Ukmar in Kanal. Groba provokacija v Solunu Zares je težko najti v šahovski zgodovini (in tudi športni) bolj sporen primer kot je odločitev, da bi lahko Anatolij Karpov zaigral kot sedmi član reprezentance Sovjetske zveze na šahovski olimpiadi v Solunu, kar naj bi bil novi privilegi j za svetovnega šahovskega prvaka. To je vse kakor najbolj groba provokacija v kontroverznem delovanju predsednika mednarodne šahovske zveze Cam-pomanesa, saj ni dvoma, da bi morebitni prihod Karpova'v Grčijo povzročil popolni razkol znotraj FIDE. Znano je namreč, da se je reprezentanca Jugoslavije vzdržala v glasovanju o »primeru Anatolij Karpov«, medtem ko je reprezentanca ZDA napovedala umik s šahovske olimpiade, če bi se Karpov zares pojavil v Solunu, za kar pa so le majhne teoretične možnosti, zato je skorajda nerešljivo tudi vprašanje, zakaj se je šahovski diplomat iz Manile od ločil za podporo močno spornemu predlogu iz Moskve. Takšen predlog je seveda tudi gro ba provokacija glede na dvoboj Karpov Kasparov (rezultat 4:0 ob 22 remijih), saj pomeni dodaten psihološki pritisk na Garrija Kasparova, ki bi bil zagotovo proglašen za poglavitnega krivca, če »zbornaja komanda« ne bi osvojila zlate kolajne v Solunu. In prav Garri Kasparov je pravzaprav najmanj kriv za solun ski zaplet. Bilo je namreč pred več kot petimi meseci v Londonu, ko je Garri Kasparov opozoril predsednika FIDE na možnost številnih zapletov, ker je Campomanes določil 10. september kot začetek dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka. Izzivalec je vztrajal, da je bil s tem kršen pravilnik tekmovanja za svetovno šahovsko prvenstvo. Javna skrivnost v Moskvi je, da ni bil spor razrešen niti teden dni pred začetkom dvobo ja, zato je Garri Kasparov odklanjal podpis pravilnika o dvoboju za naslov svetovnega prvaka, vendar je moral zaradi številnih pritiskov umakniti svoje tehtne pripombe. Garri Kaspa rov je tudi predlagal, da bi se začel dvoboj za naslov svetovnega šahovskega prvaka po šahovski olimpia di v Solunu. Seveda ni izključeno, da je solun ski predlog pravzaprav provokacija Anatolija Karpova, ki je po 26. par liji, kot je zapisal eden izmed ko mentatorjev, bolj oddaljen od osvojitve naslova svetovnega prvaka, kot je bil po deveti partiji, čeprav je vodstvo 4:0 velikanska prednost. Vse dosedanje napovedi o dvoboju pa lahko pravzaprav pozabimo. Anatolij Karpov in Garri Kasparov se ne bosta vpisala v Ginneesovo knji go rekordov le po najdaljši nepreki njeni seriji remijev (za sedaj 17) v dvoboju za naslov svetovnega prvaka, temveč bosta verjetno presegla tudi _ največje število partij (34) in največje število remijev (25) v dvoboju Aljehin - Capablanca. AGO PASTERNJAK Karpov pred novo zmago? MOSKVA — Včeraj je bila na sporedu 27. partija svetovnega šahovskega prvenstva med Karpovom in Kasparovom, ki sta jo igralca prekinita pri 41. potezi. Bele figure ima tokrat Karpov, ki se je ob prekinitvi znašel tudi s kmetom več in ima po mnenju izvedencev konkretne možnosti, da osvoji svojo peto zmago. Maradona bo igral MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je sprejela priziv Napolija proti izključitvi Maràdone za eno kolo. To je bila najbolj pričakovana odločitev med tistimi, ki jih je včeraj sprejela komisija, Maradona je celo odpotoval v Milan, kjer je osebno obrazložil disciplinski komisiji, kako naj bi se odvijali dogodki, ki so ga na tekmi z Ascolijem privedli do izključitve. Skupaj z njim je tedaj moral z igrišča tudi Nicolini, ki pa je bil zatem izključen za dve koli. O njegovem primeru bodo še razpravljali. Jutri nedelja, 25. novembra 1984 KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 na Opčinah: Polet - Libertas; 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Alabarda - Bor; 11.00 v Trstu, Ul. Monte Cengio : CUS - Kontovel Electronic Shop; 11.00 v Pierisu: Pol. Isontina -Dom. MLADINCI 11.00 na srednji šoli na Kontovelu : Kontovel A - Bor NARAŠČAJNIKI 9.30 v Trstu, Ul. Zugnano 5: Santos - Kontovel ; 10.00 v Trstu, stadion »1. maj«: Bor - Servolana; 11.00 na Opčinah : Polet - Intermuggia NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Ribiškem naselju: CGS -Vesna; 14.30 v Bazovici: Zarja - Gia-rizzole 3. AMATERSKA LIGA 14.30 na Padričah: Gaja - Olimpia; 14.30 v Križu: Roianese - Breg; 14.30 v Doberdobu : Mladost - San Marco; 14.30 v Repnu: Kras - Staranzano; 14.30 na Proseku: Primorje - Fossa-lon; 14.30 v Tržiču : Romana - Primorec; 14.30 v Medei: Medea - Sovodnje; 14.30 v Palmanovi : Jalmic-co - Juventina NARAŠČAJNIKI 8.30 v Trstu, Ul. Flavia : Olimpia -Breg; 12.30 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS - Zarja; 8.30 v Križu: Vesna -Zaule; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje -Ronchi NAJMLAJŠI 10.30 v Dolini : Breg - Campanelle; 11.30 pri Sv. Sergiju: Triestina - Kras (zaostala tekma) ZAČETNIKI 9.00 v Dolini: Breg - Zaule; 10.00 pri Campanellàh: Campi Elisi - Primorje NAMIZNI TENIS MOŠKA C LIGA 10.00 v Est ah: T.T. Redentore Este - Kras MOŠKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO 10.00 v Križu: Mladina - Italcantieri A; 14.00 v Repnu: Kras - Rangers ŽENSKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO 10.00 v Repnu : Kras C - Dom; 10.00 v Repnu: Kras B - Kras A. ROKOMET 10.00 v Nabrežini: Kras - Brazzalotto ODBOJKA DEČKI 9.30 v Trstu, Ul. Zandonai: Volley Club - Bor ŽENSKA INTERLIGA 9.00 na Opčinah, šola Kosovel: nastopata tudi Sloga in Bor; 9.00 v Kopru, Kovinarska šola: nastopa tudi Sokol; 9.00 v goriškem Kulturnem domu: nastopata tudi Dom Agorest in Breg; 9.00 v Sovodnjah : nastopata tudi Sovodnje in Kontovel. SPOROČILO DOPISNIKOM Vse naše dopisnike in tudi predstavnike posameznih društev naprošamo, da nas pravočasno obvestijo o morebitnih spremembah urnikov raznih prvenstvenih ali drugih srečanj, da se izognemo neljubim pomotam v rubriki »Domači šport«. Danes Gorizia —; Rhodense, V anticipirand tekmi C-2 lige bo danes Gorizia igrala doma proti e-najstcrici Rhodense. Srečanje bo za Russove varovance dokaj pomembno, saj je znano, da Goričani krvavo potrebujejo točke, da se izvlečejo iz kritičnega položaja na lestvici. Današnja te kina bo ob 14.30 na Rojcah.. Prvi derbi v ženski C-l ligi V četrtem kolu ženske B lige V Dolini Breg-Sloga Ta konec tedna bo na naših odbojkarskih igriščih nekaj zanimivih derbijev, osrednji pa bo slej ko prej v Dolini, kjer se bosta spoprijela slovenska ženska tretjeligaša Breg in Sloga. Lanski neposredni obračuni med našima ekipama so bili izredno ize načeni, saj je bil končni izid 2:2. Slogašice so dvakrat slavile v Repnu, Bre-žanke pa so se jim oddolžile v domači občinski telovadnici. Letošnji prvenstveni poti Sloge in Brega sta bili doslej različni, ker sta šestcrki štartali precej spremenjeni v primerjavi z lansko sezono. V treh nastopih Sloga ni izbojevala niti niza in je brez točk na zadnjem mestu |estvice. Brežanke so razočarale v prvem domačem nastopu z novincem, ki pa je vsega spoštovanja vreden, Calderaro Ceam. Že na gostovanju v Bologni Pa so se varovanke trenerja Grudna predstavile v drugačni luči in so odličnim domačinkam odvzele niz. Gostovanje v Gradišču je bilo kronano s prvim uspehom, ki je Bregu obenem odprl pot do osvojitve najmanj tretjega mesta Kljub temu da je derbi pač derbi in so možni presenetljivi preobrati, je Breg v zadnjih nastopih pokazal bolj zanesljivo in učinkovito igro, kar bi moralo biti, ob prednosti domačega igrišča, dovolj za drugi prvenstveni uspeh. Kapetanka in igralka Brega Franka Žerjal nam je povedala naslednje: »Za prvi letošnji derbi smo trenirale v redu. Odsotna je bila samo Danica Kocjančič, ki verjetno drevi ne bo igrala. Omeniti moram, da je bilo v lanskem letu pred derbijem ozračje znotraj ekipe povsem drugačno kot letos, saj je bilo lani precej nervoze in negotovosti. Letos smo precej bolj umirjene in sproščene. To pa zna biti tudi nevarno. Po zadnjih dobrih nastopih uismo brez možnosti za uspeh.« (G. P'.) Eno odločilnih gostovanj Mehi Združeno ekipo Meblo čaka v Mo-glianu Venetu bržkone napeto ozračje. Srečanje z našimi igralkami je zlasti za domačine življenjskega pomena v boju za osvojitev enega prvih treh mest, ki vodijo v skupino za napredovanje. Poleg tega v Moglianu prav gotovo niso pozabili na poraz, ki jim ga je Meblo zadal v zadnjem kolu lanskega prvenstva, s čimer je domačinkam v zadnjem hipu preprečil nastop na kvalifikacijah za prestop v A-2 ligo. Bilo je to 7. aprila letos. Mogliano je bil po prvih tekmah celo glavni kandidat za napredovanje v višjo ligo, s štirimi zaporednimi porazi v končnici prvenstva pa je skorajda neverjetno obtičal »le« na četrtem mestu. Vse kaže, da letos Mogliano ni več tako močna ekipa, vsekakor pa je na dlani, da je vodstvo tega društva računalo na uvrstitev v skupino za napredovanje, v namenih pa naj bi bila ta uvrstitev precej lahka. . . Po prvih treh kolih so se Neva Grgič (Meblo) stvari zasukale nekoliko drugače in sedaj Moglianu že gori pod nogami. Da so živci drcvišnjih nasprotnic Mebla napeti potrjuje tudi njihova tesna zmaga proti šibki AUSA Pav. Mogliano je z veliko težavo prišel do na papirju lahkih točk. Daljši uvod o položaju Mogliana je nujen, saj nam v dobršni meri razgali ' prihološki položaj ekipe iz Veneta, ki se je morda nepričakovano znašla v kočljivem položaju, dasi-ravno drži, da- je to tudi posledica neugodnega koledarskega razporeda. V nedvomno boljšem položaju je Meblo, čeprav je tudi za naše igralke srečanje zelo važno. Z zmago bi namreč naredile res lep korak naprej, če izgubijo pa se bodo morale v prihodnjih tekmah paziti prav vseh nasprotnikov, saj bi vsakršen nadaljnji spodrsljaj (denimo v domačih tekmah in na gostovanju v Červinja-nu) lahko bil usoden. Zmaga bi seveda zelo dobro vplivala tudi na samozavest naših igralk, ki je po gladkem porazu v Pordenonu morda nekoliko splahnela. Kakorkoli, je jasno, da so naše igralke v tem srečanju v prednosti. Igrišče v Moglianu je tudi po tradiciji zanje zelò ugodno (lani dve zmagi), tako da lahko pričakujemo tretji prvenstveni par točk, Naš prapor - Jamlje Sobema: derbi za vrh V tretjem kolu moške D lige (A skupina) je na spo-redu v Gorici slovenski derbi med Našim praporom in Jamljami Sobema. Derbi bo gotovo privabil v telovadbo goriškega Kulturnega doma (pričetek ob 20.30) precejšni® število gledalcev, saj vlada za ta prvi »spopad« veliko zanimanje. Obe naši ekipi sta se doslej dobro izkazali. V zvezi s srečanjem smo zabeležili nasled nji izjavi: Walter Mikluš (igralec Našega prapora) : »Naš pri-stop do derbija z Jamljami se bistveno ne razlikuje od Priprav na ostale prvenstvene nastope. V tem tednu smo opravili programirano vadbo ... ne glede na to, pa bo-mo na igrišču zaigrali najbolje. Po dveh uspehih je o-zračje pri nas umirjeno, delno pa smo tudi presenečeni nad vlogo, ki jo trenutno odigravamo. Izid derbija jo Prava uganka : zavedamo se, da so Jameljci solidni.« Gabrijel Ferfolja (igralec Ja melj Sobema) : »Derbi je nerbi. Menim pa, da imata obe moštvi možnost osvojiti n°v par točk. V zadnjem prvenstvenem nastopu smo zaigrali solidno in zasluženo zmagali, kar potrjuje, da smo dobra ekipa. Pripomniti pa želim, da se naši ekipi ne oosta borili le za obstanek v ligi, ampak zgleda, da imamo realne možnosti, mi in Brici, da se uvrstimo v skupino. ki se bo borila za napredovanje. To bi bil nov uspeh slovenske goriške odbojke.« (ik) Po dveh porazih čaka Slogo težko gostovanje v Gra- dišču. Domača Torriana je še nepremagana, da se bodo slovenski odbojkarji izredno težko dokopali do prvega prvenstvenega para točk. V moški C-2 ligi bodo tekme Bora JIK Banke, Olym-pie Terpin in Vala dokaj zanimive. Po nezasluženem porazu v Gorici bo Bor JIK Banka gostil v mestnem derbiju CUS, ki je pospravil vse štiri možne točke. Torej enkratna priložnost za Grilanca in tovariše, da z zmago prebolijo pekoč poraz v derbiju. Goriška Olympia Terpin bo odigrala drugo zaporedno tekmo v Štandrežu, tokrat pa bo gostila nevarno Nuovo Pallavolo iz Trsta. V prvem letošnjem nastopu je Val iz Štandreža (v 1. kolu je bil namreč prost) poskrbel za razočaranje. Preobrat je pričakovati že na gostovanju v Čedadu, ko se bodo Štandrežci spoprijeli z novincem ASFRJ, ki je v 1. kolu doma premagal Italcantierija iz Tržiča s 3:1. Igralec Vala Ivan Plesničar nam je pred gostovanjem v Čedadu povedal naslednje: »V Čedadu moramo zmagati za vsako ceno. V naši podskupini je samo pet ekip in so možnosti za osvojitev enega od prvih treh mest še toliko manjše, ker bomo odigrali samo 8 tekem. Po mojem mnenju je naša podskupina boljša od prve. Drugi zaporedni spodrsljaj bi lahko bil za nas usoden. Upam, da ne bomo naleteli na tako slab dan kot pred tednom na gostovanju v Trstu. Upoštevati pa moramo dejstvo, da letos nastopa Val prenovljen in pomlajen.« (G.F.) Na občnem zboru Odbojkarske zveze Slovenije NAGRADILI TUDI NAŠE TRENERJE ZA ZASLUGE PRI RAZVOJU ODBOJKE V četrtek je bil v Ljubljani redni občni zbor odbojkarske zveze Slovenije, katerega sta se udeležila kot predstavnika ZSŠD1 predsednik dr. Odo Kalan in načelnik odbojkarske komisije Valter Mokor. V svojem posegu je Kalan omenil, da je bila prav odbojka tista panoga s katero so se po vojni začeli ukvarjati športniki v zamejstvu. V nadaljevanju se je predsednik ZSŠD1 dotaknil tudi problema trenerjev. Jasno je, da ne bo mogoče v nedogled iskati trenerje v matični domovini, saj s tem v bistvu oškodujemo društva z Novogoriškega in s Koprskega. Sodelovanje z zamejstvom so v svojih posegih omenili tudi drugi go vorniki, še zlasti dosedanji predsednik OZS Janko Goleš, ki je zdaj kot prvi Slovenec, postal predsednik OZ Jugoslavije. Plodni diskusiji so sledile volitve novega odbora. Novi predsednik predsedstva je Franc Tušek, njegov namestnik Matevž Kumar, predsednik skupščine je Branko Dolenc, namestnik Srečko Paul, tajnik zveze pa je Edo Velkaverh. Ta občni zbor je bil za nas še posebno pomemben, saj so na njem po delili nagrade za zasluge pri razvoju odbojke. Nagrajeni so bili trije naši odbojkarski trenerji in sicer prof. Franko Drasič, Učo .lurkič in prof. Ivan Peterlin. To je najvišje odbojkarsko priznanje, ki ga lahko podeli republika Slovenije. Vsem trem nagrajencem iskreno čestitamo. Zenska D liga: »bratski spopad« tudi pri Banih AMATERSKI NOGOMET: osrednja tekma je tokrat v Doberdobu V deželnih ženskih odbojkarskih ligah moramo to pot dati prednost ?enskemu derbiju D lige med Slogo n Borom. Odbojkarice Bora (ekipo Izstavljajo starejše in mlajše igralci so še nepremagane in delijo pr-o? *hesto s Corridonijem. Zastopnice loge pa so izgubile prvo srečanje irav s Corridonijem, potem pa so Prepričljivo premagale Blitz Vivai Usa. Poudariti moramo, da letos °ga nastopa v tem prvenstvu z (redno mlado postavo, katere pogla-■ . i cilj je nabiranje igralskih iz-P-Senj. Bržkone pa to še ne po-t zu-’ c*a imajo borovke že vnaprej v žepu. Prednost domačega prisca pri Banih zna biti precejšnja, 'l,)0 derbi precej izenačen, v drugi podskupini bodo vodeče -ovodenjke gostovale v Trstu pri v-| • Goriške odbojkarice so v pr-• I1 dveh prvenstvenih nastopih pridno presenetile proti sicer slabšim nasprotnicam. CUS je nevarnejši, vseeno pa lahko naše igralke zmagajo. Odbojkarice Friulexporta so v C-2 ligi pred drugo zaporedno težko nalogo. Drevi bodo imele na drugi strani mreže v Terzu di Aquileia še neporažene Ceramiche d’Arte. Fur-lanke so v dveh zmagovitih nastopih premagale slabša novinca v tej ligi Pierisa in Val Resio. Če bodo naše mlade igralke izboljšale sprejem in omejile število naivnih napak, so sposobne premagati tudi kakovostnejše nasprotnice od drevišnjega. Lani se Kontovel Electronic Shop in Libertas iz Martignacca nista srečala. Pred dvema letoma pa sta v skupini za obstanek vsak po enkrat zmagala. Obe tekmi sta se končali s 3:0 v korist domačina. Pred letošnjim prvim neposrednim obračunom na Proseku imata obe šesterki po 2 točki. CGS — VESNA Križani gredo v goste k ekipi, ki je v tem delu prvenstva povsem razočarala, saj je s štirim točkami na repu lestvice skupaj z Zarjo. Tržačanom, ki so v zadnjih treh sezonah končali prvenstva na zgornjem delu lestvice, letos očitno ne gre, kljub temu da ni prišlo do velikih sprememb v ekipi. Zaradi slabih rezultatov je pri CGS prišlo tudi do zamenjave trenerja. Po petem kolu je Sardella prepustil mesto Zambonu, ki je že vrsto let vodil to ekipo in letos je nameraval opravljati le nalogo predsednika društva. Tudi pod vodstvom Zambona ekipa ni dosegla mnogo boljših rezultatov, čeprav treba upoštevati, da je pod njegovim vodstvom remizirala proti Fortitudu in premagala Campi Elisi. Z umirjeno in organizirano igro pa smo prepričani, da bo Vesni uspelo odnesti vsaj točko. Rokometna D liga: krasovci doma Nasprotnik zavestno zgublja... težko sove rokometaše čaka jutri zelo čet'” srečanje. V Nabrežini s pri-Dflt/°rn ob 10. uri se bodo namreč ju, e.r'li z beneškim Brazzalottom. «-Ji nasprotnik Cotičevih varoma v°V -i0 izredno homogena ekipa, hiet s-*r°. igrai° tudi nekateri rokoma .L ki sicer nastopajo v B ligi. |(,mJo seveda proti vsakršnim provisi- d rekomelna zveza vsakič pri-šp 1 . razzalottu poraz z 2:0, ta pa se t\Prej vztraja..- Našim igralcem ben ak° obeta prva zmaga. »Rdeče-šče*.0 .vsekakor stopili na igri-Poli, s trdnim namenom, da tudi v pel upravičijo točki. To jim bo us-PomL^bodo odpravili še zadnje 'sp anJkljivosti, zlasti v napadu, kjer ob „! strel odločajo prenagljeno in K„?Pacnem trenutku. orkoli že, so Krasovi rokome- taši bržkone doslej najprijetnejše presenečenje v ligi. Upajmo, da si bodo laskavo oceno zaslužili tudi jutri, lepo pa bi bilo, da bi gledalci z množičnim pristopom odigravali vlogo »osmega rokometaša« na igrišču. (Z. Skupek) ZARJA — GIARIZZOLE Popolnoma obraten pa je nasprot nik Zarje. Po dveh slabih sezonah j Giarizzole letos pravo presenečenje Do sedaj je namreč doživel le dv. poraza (S. Sergio, Begliano) ter j' z desetimi točkami na sredini lestvi ce. Prav gotovo bo mlada enajsteric: Giarizzole prišla tudi v Bazovico trdnim namenom, da neporažena za pusti igrišče in tega se seveda v ta boru Zarje dobro zavedajo. V zad njem derbiju z Vesno so sicer Bazov ci pokazali viden napredek, kar daj-upati, da bodo vendarle odločno rea girali. Važno je, da enajsterica v ter kočljivem trenutku ne popusti. Zat POOBLAŠČENI SERVISNI CENTER PHILIPS PHILIPS TV TV COLOR - REGISTRATORJI RADIO - AVTORADIO - HI-FI MALI ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI - VIDEOREGISTRATORJI originalni nadomestni deli TRIESTE SERVIS Ul. Petracco 5 (Naselje S. Sergio), TRST Tel: 2 8 1 2 5 0 mora jutri odločno jurišati na zmago, ker položaj na lestvici narekuje, da nikakor se ne smejo sprijazniti s točko. KRAS — STARANZANO Kras je do sedaj res razočaral. Po dveh zaporednih zmagah, sicer proti skromnim ekipam (Romana, Barba-rians), je v zadnjih petih nastopih vedno premagan zapustil igrišče in zdrsnil na predzadnje mesto lestvice. Očitno je, da v ekipi nekaj ne gre. Zato je upati, da se bodo krasovci jutri vendarle zbrali, ker v goste pride nevarni Staranzano, ki je do sedaj doživel en sam poraz (1:0 Sa-grado). PRIMORJE — FOSSALON Če upoštevamo, da je jutrišnji nasprotnik Primorja pred tednom dni nasul kar devet golov S. Nazariu, da je doživel en sam poraz (1:2 Staranzano) ter da ima najprodornejši napad (23 golov), je jasno, da naloga Primorja ne bo lahka. Prosečani imajo prav v tem srečanju morda še zadnjo možnost, da pokažejo, ali lahko računajo na vrh lestvice. ROMANA — PRIMOREC Razmeroma lahko nalogo bi moral imeti Primorec. Romana je v osmih nastopih osvojila le tri točke, od katerih dve proti šibkemu Barbariansu. Če bodo Trebenci igrali kot znajo, se bodo gotovo vrnili domov s četrto zaporedno zmago. GAJA — OLIMPIA To bo ena od osrednjih tekem za-vrtljaia, ker ekipi (edini) v skupini »M« še nista doživeli poraza. Olimpia je do sedaj prepustila le dve točki močnejšim ekipam (dva remija 1:1 Op. Supercaffè in S. Vito). Prav zaradi tega mislimo, da neodločeni izid bi predstavljal za Gajo lep uspeh, čeprav igra na domačih tleh. ROIANESE — BREG Brežanom se jutri nudi izredna priložnost, da poboljšajo položaj na lestvici. Roianesc je v veliki krizi, o čemer pričajo štirje zaporedni porazi. Rojančani so do sedaj premagali le Union in S. Andreo, ekipi, ki sta na zadnjiem oziroma predzadnjem mestu lestvice. Zmaga torej Bregu res ne bi smela uiti. (B. Rupel) MLADOST — SAN MARCO Vodeči Mladosti se ponuja priložnost, da opravi nadaljnji korak proti napredovanju. Doberdobci bodo namreč jutri igrali proti drugouvščenemu San Marcu iz Sesljana. V primeru zmage bi Kraševci imeli že tri točke naskoka nad ostalimi, kar je v tem trenutku že lepa prednost. Dejstvo pa je, da je sesljanska ekipa dokaj solidna in to je potrdila prav v zadnjih kolih z vrsto zmag. V Doberdobu se ponuja zares zanimiva nogometna predstava. MEDEA - SOVODNJE To, kar je Medea pokazala prejšnjo nedeljo proti Juventini, brez dvoma ni veliko. Zato lahko rečemo, da imajo Sovodenjci dobre možnosti, da se vrnejo iz ‘furlanske vasi s pozitivnim rezultatom. To pa je Marsonovim varovancem tudi potrebno po spodrsljaju, ki so ga doživeli prejšnjo nedeljo v Marianu. JALMICCO — JUVENTINA Štandrežci imajo proti Jalmiccu malo možnosti, da odnesejo pozitiven rezultat. Igra Ju ventine je pač taka, da je težko računati na uspeh, čeprav je treba tudi povedati, da Jalmicco zares ni nič posebnega. Dejstvo pa je, da ima 5 točk več od Štandrežcev. Ob 75-letnici openske banke Nadaljevanje turnirja v malem nogometu V okviru proslav 75-letnice Hranilnice in Posojilnice na Opčinah bo danes v Trebčah drugi del turnirja v malem nogometu. Nastopile bodo ekipe B skupine. SPORED: 9.00: Hranilnica in posojilnica Opčine B - TKB Trst: 10.00: Kmečka banka Gorica - TKB Trst; 11.00 Hranilnica in posojilnica Opčine B - Kmečka banka Gorica. Naročnino Mesečna 10 000 lir celoletno 120 000 lir V SFRJ Številko 20.00 dm. naročnino zo /oseb mke mesečno 180 00, letno 1800 00 din, za orga-nizaciie in podjetia mesečno 250.00. letno 2 500.00 Poèmi tekoči račun zo ltall|o Založništvo trioSkego tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 Ljubljana Kardeljevo 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (Sir 1 sl. vis 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir /a mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20'- IVA 18 ; Osmrtnice zahvale m sozalia po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro ČOIO pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI primorski dnevnik 24. novembra 1984 TRST Ul. Montecchi 6 PR 559 Tel. |040| 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 meggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Sireno De Rubei» 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogomil Seme» Izdeje L J in tiska r zrr Trst Dan kdtanek* zveze časopisnih založnikov FIEG Tudi včeraj aretacije v vrstah sodnikov Preiskava o mafiji globoko zarezala v sicilsko sodstvo TRAPANI — Preiskave o mafijski dejavnosti ter o najrazličnejših pod porah, ki jih mafijci uživajo na Siciliji, se nadaljujejo in vsak dan prihaja do novih odkritij in ugotovitev. V četrtek so aretirali nekdanjega šefa letečega oddelka v Tra-paniju Giorgia Colluro, ki je bil povezan z aretiranim in obsojenim sodnikom Costo, medtem ko so včeraj aretirali nadaljnje štiri osebe, ki se bodo morale zagovarjati pod obtožbo podkupovanja. Preiskovalci so nam reč aretirali mafijskega veljaka Vita Sugamelija, enega najvidnejših predstavnikov mafije v Trapaniju ter njegova otroka Gaspareja in Antonino. V kraju Castellammare del Golfo, od koder je doma tudi sodnik Costa, pa so aretirali Bernarda Scuderia, uradnika na krajevni preturi, ki naj bi Costi pomagal pri nekaterih vse prej kot čistih poslih, še za časa ko je Costa bil pretor v Ca-stellammareju. Vendar to ni vse: do aretacij v vrstah sodnikov je prišlo tudi v Ca-tanii, tokrat sicer ne v zvezi z dejavnostjo sodnika Coste. Preiskovalni sodnik iz Siracuse dr. Favi je podpisal zaporni nalog za dva sodnika in štiri uradnike temeljnega%o dišča in prizivnega sodišča v Cata-nii. Aretacija predsednika kazenskega sodišča Arcolea in prizivnega sodišča Vitaleja je povzročila v Ca- tanii pravo senzacijo, saj sta oba sodnika bila zelo znana. Vseh šest aretirancev so že premestili v Si-racuso, kjer jih bo preiskovalni sodnik Favi zaslišal. Dolžijo jih, da so poskrbeli za izpustitev nekaterih mafijcev na začasno svobodo. Gre za pripadnike mafijske družine Santa-paola, ki je med drugimi vpletena v umor palermskega prefekta Dalla Chiese ter v pokol na avtocesti pri Palermu, kjer so likvidirali mafijskega bossa Ferlita, skupaj z njim pa še karabinjerje, ki so imeli nalogo, da ga premestijo v drug zapor. Za izpustitev na začasno svobodo najbrž ne bi nihče zvedel, če bi o aretirancih ne vodili preiskave v Siracusi. Mehikanci v vrsti za hrano Dvesto tisoč Mehikancev, ki je ostalo brez strehe nad glavo zranadi eksplozije in požara v skladišču za polnjenje plina v Ciudad Mexicu, je prisiljeno vsak dan čakati v vrsti, da oblasti razdelijo dnevne obroke hrane (Telefoto AP) Odprt spopad za francoski prestol PARIZ — Dvesto let je že skoraj poteklo od rojstva prve francoske republike, a iskra pod pepelom ugaslega monarhizma se še ni utrnila. Boj za nasledstvo na francoskem kraljevskem prestolu se je vnel ob nepričakovani odločitvi menda najvrednejšega pretendenta, 76-letnega pariškega grofa, potomca francoske kraljevske rodbine, o prenosu prestolonasledstva na vnuka in ne na njegovega prvorojenca. Pariški grof je potomec orleanske veje, ki sega vse do brata kralja Ludvika XIV., ob tej razburljivi odločitvi pa so se njegovi nasprotniki »legi-timistu le veselo namuznili. Zanje ni dvomov: edini zakoniti prestolonaslednik je španski princ Alfonso, anžujski vojvoda ter vojvoda Cadiza, daljni potomec samega sončnega kralja. Najnovejši soor bržkone ne bo presegel ravni družinske raz pdije, problem pa kljub anahronistični povleki I istaja, kajti fiktivni prestol je zaskominal šte-nlne goljufe z lažnim rodovnikom. Redki fran cosici monarhisti ob vsem tem ne bi dvignili toliko prahu, a tu so milijoni njihovih sonarodnjakov, ki sledijo razvoju dogodkov z neverjetnim zanimanjem, dnevno časopisje pa se je o aferi razpisalo, da je kaj! Prvorojenec pariškega grofa, 51-letni princ Henrik Orleanski je po besedah slavnega očeta izdal rodbinsko čast, ko se je po predhodni ločitvi od prve žene, nemške princese Marije Tereze Wiir-temberške, poročil s špansko plemkinjo. Prvo, neuspelo zakonsko zvezo so narekovale višje državne koristi: zanjo se je l. 1957 zavzemal sam pokojni predsednik De Gaulle, da bi na ta način spet zgladil nekoliko nerešene odnose med Francijo in Nemčijo. Henrik Orleanski je tedaj ubogal, misleč, da ga bo ta žrtev povzdignila ne le v očeh francoske vlade, temveč tudi v kraljevskih izbirah pariškega grofa. To pa se ni zgodilo — in od tod zapletljaj. Pariški grof je tedaj pomislil na 19-letnega Henrikovega sina, Jeana Francoskega, in le ta je z obema rokama sprejel kraljevsko ponudbo. Najzvestejši podložniki kralja Ludvika XIV. še dandanašnji objokujejo smrt svojega vladarja. Na obletnico njegove smrti, 21. januarja, si nadenejo žalno obleko ter se zbirajo pri mašah za dušnicah, v spomin na dan, ko je Francija poslala svojega sončnega kralja pod giljotino. Otroka sta pretepli PALERMO — Nasilje starejših nad negodno decoi nas vselej navzame z žalostjo in zanj ni moč najti opravičila. V palermsko bolnišnico so zaradi hudih telesnih poškodb sprejeli 3-letno Antonello Corrao, nad katero sta se živčno znesli njena 15 letna sestra Stefania ter njuna mačeha, 25-letna Giovanna Mirrione. Obe sta sedaj že v zaporu in se morda kesata svojega prenagljenega dejanja, kajti zdi se, da sta Antonello pretepli, ker je revica neutolažljivo jokala. PO SUŠI IN LAKOTI SAHEL ŠE V PRIMEŽU KOLERE NJAMEY — Kot da bi lakota in suša ne bili dovolj se je nad prebivalstvom Sahela zneslo še tretje gorje: kolera. Dvajset milijonov prebivalcev Sahela je namreč zadnje čase resno ogroženih in tri tamkajšnje države Mali, Niger in Burkina Passo (nekdanja Zgornja Volta) so ustanovile meddržavni komite za boj proti koleri, meningitisu in rumeni mrzlici. Doslej so zabeležili že 500 mrtvih, menijo pa, da je še vsaj 10.000 ljudi v dolini reke Niger v smrtni nevarnosti zaradi raznih bolezni prebavnih organov. Funkcionarji mednarodne organizacije za zdravstvo so izračunali, da bi za najnujnejšo pomoč potrebovali približno 2 milijardi lir. Vendar tuja pomoč ne more rešiti vsega. Tu so še stoletja izkoriščanja in zapostavljanja, ki jih je treba odpraviti. Še danes umre od 1.000 novorojenčkov kar 200, medtem ko v razvitem svetu ta številka ne presega 10 promilov. V Burkini ima vsak zdravnik 60 tisoč pacientov, v Maliju 22 tisoč, položaj pa je še slabši, ker živi 60 od sto zdravnikov v glavnem mestu, na podeželju pa jih ni. Strah pred letenjem ST. LOUIS — V naglici sodobnega življenja je vožnja z letalom postala že čisto nekaj vsakdanjega za množice poslovnežev, turistov in vseh dolgoprogašev, ki brez srebrne ptice ne morejo shajati. Kljub temu so v ZDA našteli deset ali petnajst milijonov ljudi, ki jih je še vedno groza stopiti v jekleni trup raznih douglasov in boeingov. S tem problemom se poklicno ukvarja tudi psihiater dr. Ron Scott, ki v St. Louisu vodi pettedenske tečaje za prevzgojitev teh plašnežev. Neubranljivi strah pred letenjem je močnejši od človekove avtosugestije, a s pomočjo psihiatra je premostljiv, si je dejala letalska družba Ozark Airways, ki je tečaje priredila in finančno podprla... Danes se namreč dogaja, da se letalskih poletov boje tudi njihovi takorekoč prednostni porabniki, torej poslovneži, ki se v skrajnih primerih raje odrečejo donosnemu poklicu, kot pa da bi kolegom priznali svoje tegobe. Drugi, ki jim ponos hromi odkritosrčnost, se na pot odpravljajo z vlakom ali avtomobilom, najbolj trdovratni pa se pred poletom nacejajo z alkoholom. Takile se potem še dolgo ne iztreznijo in izid službenega potovanja ali sestanka je lahko prav grotesken. ima trdne korenine Strah pred letenjem ima po mnenju psihologov trdne korenine v človekovi naravi, kajti letenje človeški vrsti ni prirojeno. Razumljivemu strahu pred padcem, t.j. pred smrtjo, pa se pridružuje še klavstrofobija, t.j. strah pred zaprtim prostorom ,in letalo marsikoga spominja na letečo rakev iz katere ni izhoda. A statistike vedo povedati, da je avtomobil veliko bolj nevarno prometno sredstvo, čeprav so vsi vozniki složni v prepričanju, da lahko sami odmerjajo delež tveganja. To mnenje pa je varljivo, kajti tudi najprevidnejši voznik ne more vedeti, kdaj se bo nekdo zaletel vanj. Vožnja z vlakom tudi ni brez nevarnosti, a potniki trdno upajo, da jih zla usoda tu ne bo doletela, saj v redkih železniških nesrečah izgubi življenje razmeroma majhno število potnikov in je torej možnost preživetja precejšnja. Dr. Scott je sklenil plašljivce opogumiti predvsem z neovrgljivimi tehničnimi podatki: čim več bodo tečajniki vedeli o letalih, tem bolj mu bodo zaupali, v lastno zadovoljstvo in seveda v zadovoljstvo vseh letalskih družb. Kitajsko zajela zlata mrzlica PEKING — V zadnjih šestih letih je skoraj 40 tisoč kitajskih kmetov zapustilo svojo zemljo in se začelo u-kvarjati z iskanjem zlata. Mnogi so na ta način tudi obogateli. Na Kitajskem ne izključujejo, da bi se drobna zasebna pobuda utegnila s časom spremeniti v pravo dirko za rumeno kovino, kot se je zgodilo konec prejšnjega stoletja v Ameriki. Kitajci bi se utegnili podati v zahodne predele države, ki so še povečini neraziskani, ki pa skrivajo po mnenju izvedencev ogromna naravna bogastva. Kitajska ima trenutno 12,7 milijona unč zlata v rezervah. Kitajska vlada za sedaj plačuje zlato zelo poceni. Naj omenimo, da velja unča zlata v Kitajski 180 dolarjev, medtem ko so ga včeraj na borzi v Ziirichu plačevali 342 dolarjev. Gre seveda za politično ceno, ki jo vlada nalašč drži na zelo nizki ravni. Nizka cena zlata pa ima tudi nekatere neljube posledice: prva je seveda tihotapstvo, še zlasti v obalnih predelih. Kitajski finančni stražniki so v zadnjih letih zaplenili nad 15 tisoč unč zlata, ki so ga tihotapci nameravali prodati v tujini, kjer je cena rumene kovine odločno bolj donosna. Obstaja tudi načrt za okrepitev zlatih rudnikov: Kitajska je namreč prav pred kratkim kupila večjo količino strojev za kopanje zlata, z ZDA in Nizozemsko pa bodo kmalu podpisala pogodbo o skupni eksploataciji kitajskih zlatih rudnikov. KALA 33. RISE: VALTER VALENČIČ PO IVANU RIBIČU PRIREDIL B.L 97.t Sunil je kvišku in sedel. Bil je na produ ob Marijaninem potoku. Nekaj korakov od njega je ležala Kala. Bila je mokra in zasopla kakor po dolgem, napornem teku. Vstal je in odšel proti psici. »O Kala., ti dobra žival. Le kje si bila ves ta čas?« Kala pa ga ni čakala. Preden jo je utegnil doseči, je vstala in se umaknila. še enkrat se je ozrla, potem pa stekla v goščavo. Franjo ni mogel vedeti, da je zanjo človek tudi — bojazen pred vbodom z nožem, pred zanko, ki duši in davi. 98. Franjo je bedel že tretjo noč in čakal, da se bo zgodilo, česar s pametjo ni bilo mogoče verjeti: čakal je, da se bo Kala le vrnila... Zato je bil zdaj, ko se je zunaj, za polzaprtimi vrati koče že nekajkrat ponovil tih šum, razburjen, da je čutil bitje srca prav v grlu. Toda stopinja ali karkoli je že bilo, je vedno znova utihnila. Morda je bil res le šelest vetriča, ki se je bil prignal kdo ve od kod in prav tako hitro ponehal. Zato je spet legel in se zagledal v okno, ki je že bledelo v rani jutranji svetlobi. 99. Spet in spet je načenjal nerazvozljive misli o tem, kaj se je bilo godilo s Kala vsa ta leta. Se ie res povolčila? Ni moglo biti drugače in vse ie kazalo, da je ona tisti pretkani plenilec njihovih jagnjet. Vendar — rešila ga je. Torej ga ni pozabila. A zakaj je odšla nazaj v gozd? Kaj jo je gnalo in h komu? Misli, ki so se vedno znova zapletale v ugankasti klobčič, so ga utrudile, da se je pre' pustil dremanju, čeprav se je čedalje bolj ponujalo jutro. Zbudilo ga je nekaj hladnega, vlažnega, kar se je dotaknilo njegove roke.