a*" w »*

■
v; $ • • v ^ !
Amerikansko-slo venski ri®
Koledar za 1. 1899 i
je dobiti	\%
X>o 25 cent.
fcRojaki naroi-a.jte ga!
iW
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.

ITe w
V. jstm.-cL^^aarga, 1899.
Leto "VTH-
Vabilo najiaročljo.
,,Glas Naroda" hode tudi leta 1899 izhajal po
dvakrat na teden.
vrse cenjene naročnike prosimo, da bi nam naročnino kolikor preje mogoče doposlali. List velja:
za vse leto..........^3.00
pol leta.........$1.50
„ četrt .......... —.75
Za Evropo je ista cena ker pošiljamo obe številke hkrati.
Evropo j ski naročniki naj blagovolijo naročnino za ,,Glas Naroda" doposlati g. ANT. TURKU, bukvovezu v Ljubljani, Dunajska cesta, a ni potreba nam v Ameriko, nam naj samo pišejo dopisnico.
Ipravništvo „GLAS NARODA".
sko, seveda vladi nasprotne stranke dobro vedo, da se Nemci le zaradi pritiska na državni zbor, glede ve-licega kredita za nove vojne ladije. šli na Kitajsko. Ako bi pa Nemčija nei mola varovano hrbtišče po Rusiji, bi tudi po Kitajskem vodovju ne ribarila.
Zgodovina je nastopila novo pot. Preje so se vse homatije zbirale ob in zaradi Balkana, vse vlasti so prežale kedaj mirovnim ali nasilnim potom kaj podedujejo od onega bolnega moža" Turčije ; dvo-zvezi je stala nasproti trozveza, gledali so v Carigrad in na Kreto, vsak mali oblak na političnem obzoru je že pretil veliko nevihto. Sedaj je vsa mednarodna politika obrnena le na iztočno Azijo. Žeje od daleč čuti glas: Deljenje Kitaja!
Inozemstvo leta 1898. Prisvojenje Kube.
Na svetovnem političnem- pozo-rišču Be že nekaj let dogajajo znamenite sprememba. S početka so i bile te spremembe za prosto oko I komaj vidne, toda leta -1897 so se bolje pokazali pojavi za kulisami in koncem leta 1898 se je precej spremenila podoba in vse je videti natančno in določeno. Ta sprememba s'1 lahko na kratko omeni : Mednarodna politika je svoje operacijsko polje preložila v iztočno Azijo in nevarnost kake evropejske vojne se je vsled tega še bolj oddaljila.
Ruska politika je ona, ktera je pro-uzročjla ta čudež. Mladi car se zve-drži politike zaznamenovane cd |za Lobanowa, a od grofa Muraw-trdno določene, namen te je v j [opi opuščati vse spletk«', na-' >ti temu pa z vso močjo ruske Lrese usiljevati v iztočnej Aziji. ! [politika sili Anglijo, ktera je v ppejskem onjentu svoj stari vpliv stila, se z groznim ruskim tekmi spoprijeti ob sosednih iudi j- 1 [-afganskih pokrajinah in v ti-' ji oceanu ; ta j» >litika celo ovira , Inje Francoske in ola jšuje Nem-1 Srdita borba diplomatov za! stoje bila za dalj časa poslednja i tkušnja angleške moči na evro-:em vzhodu; ponesrečila je, Jje osamljeua Anglija v odločit trenutku kakor naposled pri išanju governerja — morala od-|ati. N"vami viharji butajo ob re angleške svetovne moči. V oceanu preti se staro gospo-Lvo omajevati: ob severozapad-liejah Indije zopet vre; v Afri-se Francozjein Angleži pisauo l 1 i in zelo bi so motili, ako bi mnenja, da so vsled umaknenja incozov iz Fashode, angleške po-j|je ob gorenjem Nilu osigurane.
it pridobljenemu Sudanu ne lUt le premeteni francoski kolo-[alni naprti, temveč častihlepna ^ngo država na zapadu, na iztoku plenaželjni abesinski Neguš, ker |S k njegovej državi sti spadali Lanski pokrajini Gedurf in Gal-t»at. Osamljenej Angliji stoji na-roti Rusija v popolnej zavesti, ker ^urnela se je dobro sporazumeti ivatrijo in Nemčijo in ima vsled fa v Evropi hrbtišče dobro zava-^ano. Francoska je še vedno >ra zaveznica Rusije. Francoska poslednji čas doma dosti opra-vsled zelo slabih razmer. Ru-je izdala klic: Mir v Evropi, |ovanje ob periferijah Bveta in incija jo mora tako dobro ubo-li kakor druge države. Avstrijo 'zadel hud udarec zguba cesarice ca bete, ali ker se ta ni vmeševa-rv politiko, tudi ta ž njo nič opra-iti nema.
Nikjer »eni preobrat v mednarod-sj politiki tako jasno pokazal kakor NemSkem. Vse stranke so se ne-pomiril« in zrejo na Kitaj.
Komaj so v Ilavani razprostrli amerikansko zastavo kot znamenje, da je španska vlada prejenjala nad biserom Antil in Zjed. države za-časno zasedle otok, in že se naši imperial isti bavijo z vprašanjem, ako ne bi to začasnost opuBtili in Zjed. države trajno zasedle Kubo in si otok kar jednostavno prisvojile.
Da je bilo vjevanje za „oslobo-denje Kube" le ,,humbug", to vedo naši čitalci. To .,oslobodenje" je moralo biti pretveza za prav navadno vplenenje, ker baš to so nameravale Zjed. države. Zato je kaj lahko razumljivo zakaj so se naši zagovorniki razširjenja meja, že sedaj ] rve dni po začasnem zasedanju Kube tako razvneli, da naj se tej začasnosti napravi konec in Z jed. države na otoku vpeljejo ,,urejene razmere".
,,Evening Telegram'' kaže na izraz generala Schafterja, da so Kubanci popolnoma nezmožni, da bi se sami vladali in Filadelfijeki list ,,Inquirer" zagotavlja: ,,Mir in procvitanje zamore na Kubi le potem vladati, ako si otok prisvoje Zjed. države". ,,Courier Journal" izhajajoč v Louisville pa pravi, da se nahajamo v položaju, da bodemo prisiljeni pr.ye ali pozneje otok osvojiti, ,,boljše bi bilo, ako bi to že sedaj storili".
Celo ona stranka koristolovcev, kteri so proti prisvujenju, priznava sedaj, da neodvisna republikanska upra\a zamore le napraviti prehod k naru lemu priklopljenju otoka k Zjed. državam.
Sedaj prihaja na površje vprašanje, zakaj se še ustavljati rednemu zaključku plenilne vojne, politično ga ne odobriti, kar se gospodarsko vendar zgodi, kar se v tem pomenu še ni zgodilo; zakaj ne povedo po prisvojitvi kar odkrito, da je ameriški kapital Kubo pridobil za svoje ožemalno pjlje?
Pri glavnej stvari je samo j e d e n pomislek, kteri politikarje naše dežele, v kolikor še niso za naravnost-no pridobitev in kolikor daleč niso še nenevarni idealisti, da se ne poganjajo za takojšnjo prisvojitev Kube k Zjed. državam.
Sedaj se dobro spominjajo, da je provizorična vlada Kube takoime-novana Junta že med kubansko vstajo, torej pred vzbruhom špan-sko-ameriške vojne, izdala dolžne listine kubanske vlade, ti so pa baje imeli namen utrditi javno mnenje v Zjed. državah na korist ,,oslobo-denja"Kube. Teh dolžnih listin je v znesku več milijonov razširjenih v tej deželi. Deloma so ž njimi podkupili vplivne politikarje, deloma pa ražširjeae časnike namazali, da so pisali v nje korist. Nek newyor-ški list na dobrem glasu, je ob istem času zagotavljal, da se v gotovih Čaaniikih redakcijah v naiem mestu
nahajajo polni kovčegi kubanskih bondov. Tudi špekulacija se je po lastila teh dolžnih pisem kubanske vlade. Velike svote teh dolžnih pisem so kupovali za četrtino imenovane cene in kupci so jih hranili v upanju, da bodo pri urejenju kubanske ljudovlade za te bonde pri-poznali polno vrednost ii> jih bode vlada te republike izplačevala. Svo-to teh dolžnih listin bi imel plačati seveda kubanski narod.
In uprav te dolžne listine igrajo veliko vlogo še danes pri oviranju zoper takojšnjo prisvojitev otoka. Posestniki bondov kubanske republike so nasprotniki prisvojitve otoka, zato ker bi takojšnja spoji-rev otoka se Zjed. državami, poslednje nikakor ne bi pripoznale izdane bonde od začasne kubanske vlade in bi potem bili bondibrez vrednosti. Seveda drugače bi pa bilo, ako bi v kratkem ustanovili neodvisno kubansko vlado. Ta bi bila prisiljena pripoznati od nje začasne vlade dolžne listine. Te dolžne listine bi bile del kubanskega državnega dolga in imele polno vrednost.
Ako pride potem na dnevni red prisvojitev otoka po Zjed. državah, potem bi bile poslednje prisiljene državni dolg novo ustanovljene države prevzeti. Omenjeni bondi bi v kurzu še poskočili in njih posestniki bi naredili dobro kupčijo, kte-re stroške bi pa moralo plačati ljudstvo Zjed. držav. Toraj to je oni uzrok nasprotnikov takojšnje prisvojitve Kube k Z jed. državam jed-nega dela naših politikarjev. Toraj vidimo, da niso nasprotniki prisvojitve uič bol jši takor nje zagovorniki. Nič druzega nego čisto mate-rijelni uzroki, kteri so prva in poglavitna stvar pri obeh strankah. O načelih tedaj ni govoriti pri no-benej stranki.
Iz naših novih kolonij.
Naša lastna krivda.
M a d r i d, 4. jan. Nekteri ame-merikanski časopisi so izjavili pritožbo, da se je Iloilo le radi tega vstašem podalo, da bi Amerikance spravili v zadrege. To pritožbo odbija španska vlada, češ po podpisu mirovne pogodbe je dala španski vojni povelje, otok kakor hitro mogoče ostav.ti, le zato, da bi preprečila nadaljno prelivanje krvi, in da bi ustregla izraženim željam Amerikancev.
Nek bivši prefekt na filipinskih otokih je rekel, da predsednika McKinleyeva politika, znači popolno nevednost o položaju. Ame-rikanci so sedaj žrtve podpor, ktere so dajali vstašem. Dalje zagotavlja, da vstaši z španskimi vjetniki kruto in nečloveško ravnajo, vsled česar jih je več nego tisoč umrlo. V nekterih slučajih so menihom potegnili obroče Bkozi nosove in jih na vrvi vodili po mestu.
Cienfuegos amerikansko mesto.
Havana, 4. jan. Na mestnej hiši v CienfuegOB so včeraj popo-ludne razobesili amerikansko zastavo, ktero je pozdravilo 21 strelov iz topov. Posadka obstoji iz 20. illinoiškega prostovoljnega polka. Kubanec Pedro Hernandez je imenovan mestnim majorjem in španska civilna garda opravlja službo redarjev.
V nekej sobi glavnega vojnega stana so našli amerikanski vojaki krvavo vrv in ob Gtenah velike krvave madeže. Kakor se je zvedelo, so v istej sobi mučili politične vjet-nike, da so jim izsilili priznanje. Na raznih krajih so našli 1200 pušk španskih prostovoljcev in jih zaplvmli. Prepoved nositi orožje se
strogo izvršuje. Dosedanje podlož-nike glavnega governerja so odpustili, ker niso več kaj opraviti imeli. Trdnjavo Cabanas rabijo za civilno ječo. Danes je bilo samo $3440 colninskih dohodkov, ko so isti doseda j znašali povprečno $15.-000 na dan*.
H a v a n a, 4. jan. Gomez se brani priti v Havano, češ da je njegov prostor na čelu armade. Vsi kubanski časopisi so priobčili Bledeči razglas generala Gomeza : Na-.počila je nova doba. Sovražniki naše armade zapuščajo deželo in oblast nad otokom, kteri ni niti prost, niti neodvisen, izvršuje veliki amerikanski narod. Po določilih mirovne pogodbe ima ptuja oblast na otoku vojaško posadko, ktera ne bode preje prenehala, dokler ni ustanovljena vlada kubanskega ljudstva. Mi bi se morali takoj lotiti dela, ter ustanoviti vlado, da se amerikanskega posredovanja kakor hitro mogoče znebimo. Toda preje je potrebna, da se naši vojaki izplačajo, kar bi bilo pravično, da potem zamore j o iti za svojim meščanskim poklicom in to storiti je tudi dežela dolžna svojim zvestim vojakom. Dokler ne bode plačana armada in naša vlada ustanovljena, oBtanem na čelu armade. kjer mislim, da je moje mesto. Sklenol sem Kubancem pomagati. da dovršijo svoje delo, ktere-mu sem posvetil vse svoje življenje.
Manila, 4. jan. Danes večer so objavili proklamacijo generala Oti-sa, ktere posameznosti je predsed-rik McKinley brzojavno določil. Naznanja se. da je dolžnost vlade Zj. držav za vojaško zasedo otoka kolikor le mogoče Filipince vporabljati in ustanoviti po vsem liberalno vlado, pri kterej naj bi bili zastopani Filipinci, kolikor le zakon in red dovoljuje. O načinu vlade in o številu filipinskih zastopnikov, pro-klamacija nič ne pove, toda ravno te dve točki sti za otočane nabolj važni. Tudi v drugem oziru jepro-klamacija nedoločna. Nasprotno pa zahteva, da Filipinci odlože orožje, ne pove pa do kdaj se ima to zgoditi.
Službe za Kubance.
II a v a n a, 5. jan. General Ludlow namerava za predmestja osnovati 300 mož močno redarstvo na konjih, h kterim bodo jemali le kubanske vojake. Kakih 1300 Kubancev dela sedaj na železnici, ktera bode vezala vojni tabor pri Quemados in vladino pristanišče. Kakih 500 Kubancev izlaga vojne zaloge, 200 jih snaži ceste in dru-zih 200 javna poslopja. Kakor hitro bodo dohodki dopustili, bode dal general Brooke delo še več Kubancem, da se zmanjša število brezposelnih.
Amerikanska patrulja je včeraj zaprla neko gostilno v San Lazaro, ker je gostilničar prodajal žganje amerikanskim vojakom. Pribočnik generala Sanguillyja je včeraj na cesti pričel i>repir z nekim mestnim policajem, ker je ta opustil častnika pozdraviti. Privrelo je skupaj mnogo ljudstva, ktero je amerikanska patrulja razpršila. Tesar Carlos Cadakso v Vetado pravi, da je on zgradil poleg hiše slednjega španskega governerja tisti prostor, v kterem so sumničili, da je bila mučilnica za politične vjetnike. V istini pa so tam shranjevali meso ob času obleganja mesta.
Dopisi.
Kjer bodete c e n e j e, hi-treje in solidno postrežem, tja se obrnite Slovenci! FRANK SAKSER & CO., 109 Greenwich STR., NEW YORK Vam pošilja za $40.70 v staro domovino 100 gold. Poštarina stane za 91 ali 81000 vedno 20 centov. Pišete lahko po domače! Denar j© v 13 d«evih dema.	^
A
Chicago, 111 , 3. jan.
Poročali ste že o naših pouličnih železnicah in mestnem svetu kako so ti nameravali za lepe novce izročiti slobodnico kapitalisto n za 50 let. Ni šlo še sedaj, ker lj dstvo je stalo na straži, kako lepo bi bilo, ako bi ljudstvo vedno stalo na straži in kontroliralo politikarje in njih moledovalce. Seveda so časniki, governer Tanner in bivcsi governor Altgeld igrali veliko vlogo v tej zadevi. Časniki so pokazali kapitalistom pouličnih žeh znic, da morajo najpreje te dobro ,,namazati" in ti prično pisati in ljudstvu dokazati kaka korist so te železnice, kako je vsled njih mesto napredovalo itd. itd. Kapitalisti ho to opustili in zato bili listi zoper nje; a že obračajo plašč po vetru in gotovo so jim namignili, ali celo „utri-nili" lepi dolarčki in veter veje drugače. Kar se tiče Tannerja, se ni nič čuditi; mož hoče postati zelo popularen in si zagotoviti zopet-no izvolitev. Pri homatijah v Pana in Virden se je pokazal „prijatelja" delavcev, pri alobodnici cestnih železnic pa prijatelja malegr. meščanstva. Mož dobro računa, ako se le ne bode uračunal? Altgeld neče postati politično mrtev, zato se mora sem in tja oglasiti, da svetu pokaže, da je še živ, njemu je pa baje ležeče na tem, da bi postal naš prihodnji major, toda tempora mu-tantur. Nekako čudno pa mora biti pri srcu onim mestnir > očetom, kteri so si že roke mleli češ: „Tiso-čake, lepe košere tisočake dobimo od kapitalistov pouličnih železnic, kaj nam mari slobodnica drugače, saj pravijo, da je še Bog najpreje sebi brado ustvaril." Sedaj pa ni nič, počakati morajo, da se zopet prilika ponudi za lepe utrinke do-larčkov!
Brr, zima se prav dobro oglaša, pokazati nam hoče, da je sedaj nje čas, a videti pa je tudi mnogo, mnogo brezposelnih, kteri kljubu toliko hvalisanim dobrim časom le še nemajo ne dela, ne jela. Brez dela, brez jela, brez strehe v hudej zimi! to ve le oni kaj je to, kteri skusi, ali je že poskusil. Nikjer pomoči, sladke obljube se pa ne dajo ne ugrizniti, niti ne zadoste želodcu. Na jednej strani blesk, zaprav-ljivost, lahkomišljeno življenje, šumeča svila se zlatom obšita, dragoceni kameni, kapitalisti v dragocenih kožuhovinah, v krasnih saneh, lepih palačah in vsega v ozbilji. Na drugej strani pa nepopisno siromaštvo: slaba obleka, upala lica, kosti pretresa mraz, želodec pogreša najpotrebneje hrane in skrb kam položi na večer tak siromak svojo trudno glavo, in tako pomanjkanje, tako osodo imajo prenašati tudi nedolžni ljudje, marljivi delavci, njih žene in deca. O enakopravnost kako daleč si še pokopana!
Toda skleniti hočem za danes, na vrata trka prijatelj, gotovo mi pride v slabih časih vošit veselo novo leto, a ne zameri ljubi čitalec in čitalka, da tudi jaz Vam vsem vošim veselo novo leto v ozbiljnih časih! Tebi ,,Glas Naroda", naš zastopnik, naš branitelj in naš bo-drilec, pa vošim pri napornem delu milejšo bodočnost, vstrajnost in prospeh! Dal Bog, da bi tvoje vne-malne besede padla na dobra tla, v srca trpečega naroda, ga vzbudil k političnemu delovanju in zahteva-nju človeških pravic! Rojaki delavci, Vaša dolžnost pa je podpirati ,,Glas Naroda" in povsodi za njega delovati. Saj ta list vedno pravi: Vsi za jednega, jeden za vse ; jysi smo enakim potom na svet pri-
t™"""-
poleg tega tudi ne le do jela, temveč tudi en ako veljavne besede pri urejevanju svetovnih razmer, ako se to ne zgodi, je naša krivda, ker sPimo.	Andrejčkov.
Clinton, Iowa, 1. jan.
Dragi mi ,,Glas Naroda", dovoli mi, da po tebi rojakom delavcem naznanim kako se nam tukaj godi, Clinton je še precej imovito mesto, a ves zaslužek pride od premogar-jev, kterih je tukaj nad 700; pre-mogokopov je tukaj 6, v njih delamo vsak dan po 8 ur. Delo je tukaj lahko dobiti in ni ravno težko ker premog je visok od 4 do 7 čevljev. Premog vrtamo z Btroji, nabašemo 5 do S funtov smodnika in razstrel-ba vrže 10 do 12 ton premoga, tona po 2000 fuutov, nalagati ga moramo z lopatami, kar je najtežje delo. Premogar dobi od tone 40 centov in lahko zasluži po S2 na dan, tudi S4 bi napravil, ako delo dobro razume in zelo trudi, seveda delati bi moral dalj časa. Delal sem že na več družili mestih in se mi tukaj na jbolj dopade, rovi niso nevarni, so suhi, ni podzemeljskega plina .in strop varen. Plačo dobimo po dvakrat na mesec, živež ni drag tukaj. Lega kraja jf lepa, 14 milj severno od Terre Haute ob Wabash Riverju in 163 milj južno od Chi-cage. Premog pošiljajo večinoma v Chicago in na severozapad. Premo-garji so tukaj raznih narodnosti namreč: Slovaki, Italijani, Nemcev kakih 10, Holandci in Irci, črncev je malo. Slovenec sem sam tukaj.
Rojake, posebno delavce prosim, da bi kaj o delavskih razmerah pisali vsak iz svojega kraja kako delajo in druge razmere in to v nad delavski list ,Glas Naroda*. Glejte, kakor oni dopis iz Iron Mountain, Cal., so za nas delavce in vem, da jih gosp. urednik tudi kaj rad spre* jema in tiska. (Prav gotovo!) ,,Gias Naroda" je posvečen najbolj delavskemu ljudstvu, to sam pravi na čelu lista, zato je pa tudi popolnoma na mestu, da se mi delavci oglašamo v njem, se seznanimo s kraji in okoliščinami. Za dane« naj zadostuje, ali pisal bodem^e in kaj več. (Prosimo. Ur.)
K sklepu vošim vsem rojakom veselo in srečno novo leto, „Gias Narodu" želim dobrega vspeha, rojake delavce pa prosim, da marljivo podpirajo ta naš list.
Peter Pugh.
(Dostavek uredništva: Uprav dopisi iz delavskih krogov so nam vedno dobro došli in tudi rojakom delavcem v občno ravnanje pri pehanju za delom.)
(P
Naše pivo
je poskusen o od največje pivovarske akademije v deželi. Ml vemo kako se ima variti. Zato je
SUPERIOR STOCK
PIVO najboljša pijača.
Prodaja se povBodi.
sosci mm co„
S
j LAKE LINDEN,
HIGH.


\ - i.
•p - ':
.... ... - • i
^•raffi™ TTtW
Entered as secoud clas matter at the New Yobk, N. Y. Post office Octobcr 2. 1893
»GLAS NARODA".
List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj iii urednik: Published by
F. SAKSER. 109 Greenwich St- New York City.
Na leto velja list za Ameriko $3.—,
za pol leta..............$1.50,
Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—,
m i« ,, pol leta . . . . „ 3.50, , „ „ č^trt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki
,,Gias Naroda" izhaja vsako sredo in soboto.
»GLAS NARODA"
(„Voice of the People4') Will be isued every Wednesday aud Saturday. Subscription yearly S3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plača 0 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti ae ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov rrosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite laslovom:
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York City.
Razne vesti.
Siromake ogoljufali.
Kidalce snega za polovico zaslužka osle p a rili v New Yorku.
Deputacija kidalcev snega je prišla v četrtek v uredništvo necega nemškega lista in je pripovedala kako nameravajo uboge ljudi, kteri so v tankih ponoAenih oblekah v tcdom mrazu delali na cestah, sedaj og- ljufati za težko zaslužene novce. Nekter.m možem so povedali, da bodo po 81.25 dobili za oaemurno delo, drugim zopet po $1.50 za lOumo delo; ko so ti ljudje v četrtek dopoludue v Chambers Str. zahtevali svoj zaslužek, so jim rekli, da naj pridejo popoludne ob 4. uri, popoludne so jim pa rekli, da naj pridejo v ponedeljek v hlev na 17. ulici in Ave. C. po denarje. Nad 1000 mož, kterim se je pomankauje videlo na obrazih, je v četrtek čakalo pred poslopjem v Chambers Str., potrpežljivo so čakali ve^ir dokler ni prišel nek mož in	povedal Italijan Bartello
(že zopet Italijan, ko vendar ti ljudje ogoljufajo, kterega le morejo) bode pobral „time cheke" in dal novce. Več mož je oddalo svoje cheke, ali na njih veliko začudenje jim Italijan ni niti polovico zaslužka izplačal ; nek mož je dobil za tri dnevno delo 25 centov, drugi 80 centov, tretji mož je delal 20 ur a dobil cel dolar. Ko so se ti delavci pritožili in zahtevali pojasnila so jih straž-niki kapitalistov in sleparjev — surovi policaji iz hiše iztirali.
Zelo užaljeni podali so se delavci k majorju kakih 100 mož in mu potožili krivico kontraktorja Dun-na in druzih podjetnikov in italijanskih goljufov; ali župan jim je rekel, da ne more nič storiti proti kontraktorji, pač pa policajem prepovedal surovo postopati v tacih slučajih. Dunn ee zgovarja, da ne-more biti odgovoren za druge podjetnike in italijanske padrone. Ali gotovo, je da vsi skupaj delavce odiraj i in sleparijo.
Žalosten nasledek pijančevanja Vsled pijančevanja moža je v petek večer gospa Weitinger s plinom zastrupila sebe in 41ctno hčer. Weitinger je mašinist in zaslužil lepe novce, a tudi bil strasten pijanec in zato žena imela prav slabo življenje. V petek je mož dobil tedensko plačo, a jo tudi še isti dan po vedno suhem grlu pognal.
k	Kitajec tat
Ik Kitajec Yee Deu je prišel v roke »redarjem in se moral radi tatvine
H.
pred sodu i jo zagovarjati. Pri-poznal se je krivim, da je vlomil v neko periluico in pokradel obleke v vrednosti 820. Detektif, kteri je
moža prijel, je djal, Yee Deu je edini poznani kitajski tat v New Yorku. Sodnik je obsodil Mongolca na leto dni zapor. „To je preveč", je djal sin nebeškega kraljestva, ter pristavil: „Kakor je videti so amerikanske postave zelo slabe".
Mrtveca oropal.
Italijanski brivec Miha Shevoni je umrl v svojem stanovanju v New Yorku za srčno hibo. Tisti čas so bili v sobi njegov prijatelj Genaro Abauchi, Giuseppe Marango in nek drugi brivec. Abanchi je velel ljudem iti domov in potem zaprl sobo. ,,Ko sem Be povrnol uro pozneje", j^ pripovedoval Marango, ,,sem videl ko je Abanchi listnico z SiiOO vzel iz žepa mrtveca ter jo vtaknol v Bvojega. Meni se je to <T,udno zdelo, zato sem obvestil She-vonijevega svaka Ralph Magandija v Jersey City." Ta je prišel ravno, ko je pogrebnik hotel odpeljati truplo na mirodvor. Abanchija so zaprli in našli pri njem zlato uro z verižico v vrednosti S150 in listnico Shevanijevo.
<*atliiigov top razpocil-
Veliki Gutliugov top, kteri je stal našo vlado S-40.000 se je na strelišču pri Sandv Hook, kjer so ga poskušali, ob normalnem pritisku 36.500 funtov, razpočii. Nihče ni bil poškodovan. Dr. Gatlinjj, konstruktor topa je mislil, da bode ta še veliko večji pritisk prestal, toda kakor kaže, se je slavni izdelovalec topov enkrat zaračunal — ali pa materijal topa ni bil nič vreden.
Nemški torpedo.
Takrat ko je amerikansko bro-dovje obkolilo luko pred Santiago, ie moštvo adije „Porter" po noči vj^lo neko torpedo, kteri je plaval proti njihovej ladiji. Ko je zastavo-nosec Gillis zapazil pogubonosni torpedo, skočil je v vodo, neustra ^en'» plaval proti njemu ter ga zelo previdno obrnil v stran in mu odvil užigalno kapico. Moštvo je po tem pot-gnilo morilno pošast na kr >v. Torpedo, kteri je bil vreden $3000, so pozneje oddali ordinanč nem odseku. Previdno so ga vzeli narazen, da bi se o njihovi sestav poučili. Pri tem seje pokazalo, da je torpedo izdelala znana nemška tvrdka Schwarzkopf za špansko mornarico. Med nabojem so našli listek z imenom tovarne in delav cev, kteri so torpedo nabili. Poleg tega je bila na listeku prošnja, ako bi se torpedo ne razletel, naj bode pošteni najditelj, toliko prijazen, da pošlje listek tvrdki in naznani okt^.iščine, pod kteri mi ga je našel.
Častniki ordinančnega odseka so prošnjo nemških izdelovalcev tor-ped izpolnili, jim poslali listek z popisom. Pridjali pa so še dobro-meneč sovet, ako bodo v bodoče še kterikrat pustili torpede plavati po morju, naj še zato skrbč, da se bodo iste tudi razletele. Schvvar-kopf tfc Co. so radi te opazke porednih Amerikancev naredili kisele obraze, ter pisali tajniku mornar-nice v Washington, da jim je žal ako se torpedo ni razletela, češ tega se od najboljega torpeda ne more pričakovati, ako ne zadene ladije, proti kteri je izstreljen. Gospodje Schwarzkopfi so dalje pripomnili z nekakim zasmehom na Spance, kterim so torpede za drag denar prodali, da niso v stanu ljudem, kteri kupijo torpede, poleg tega še dati topničarje, kteri bi iste izstrelili in tudi zadeli.
Velik požar.
Troy, N. Y., 4. jau. V proda-jalnici hišnega rodja J & A. Meyers na River cesti je nastal danes ogenj, kteri je vpepelil tri velika poslopja in prouzročil 8200.000 škode. Razun omenjenih poslopij so oškodovane še tri velike tvrdke. Električne žice pred gorečimi poslopji bo požarno brambo pri gašenju zelo ovirale. Člani požarne so praznovali ravno svoj letni banket in prihiteli v prazničnej opravi na pogorišče.
Zelo propal.
New Haven, Conn., 6. jan. Pred kratkem se je zvedelo, da se'
nahaja bivši ubegli blagajnik Wel-lingford National banke in blagajnik mesteca W. A. Trask, kteri je
pred letom ubegnol z večjo svoto v New Orleansu. Možu se prav slabo godi; tam baje snaži čevlje in opravlja delo hlapca.
Zaklad samotarja.
An s o n i a, Conn., 4. jan. Kakih 300 mož išče z lopatami in drogi $250.000, ktere je baje minoli pondeljek v svojej gozdni koči umrli samotar Dwight Washburn skril. Razdjali so kočo in vsako ped zemlje v okolici prekopali, toda zaklada niso še našli. Washburn je bil skopuh in kakor pravijo, spal je na denarjih z nabito puško poleg sebe.
Peklenski stroj razletel.
N e w A 1 b a n y, Mass., 4. jau. Včeraj seje razletel nek peklenski stroj na postaji Kansas City, Memphis <fc Birmingham železnice. Poslan je bil radi uboja zatoženemu Jesse Swainu, kteri je zaboj z nevarnim streljivom odprl. V istem trenotku se je peklenski stroj raz letel, Swains in štiri druge može hudo poškodoval in železnično poslopje deloma razdjal. Pošiljatelja peklenskega stroja še niso našli.
Morilca obesili.
Pitt s b u r g, Pa., 5. jan. Danes zjutraj so obesili Zenas Andersona, kteri je 13. marca minolega leta umoril svojo ženo. Anderson je bil vsled spričevanja svoje žene, radi streljanja, obsojen v 18 mesečno ječo in se je zarotil jo umoriti, kadar bode oproščen. To je izpolnil in zato danes prejel zasluženo kazen.
Razstrelba din umita.
Pottsville, Pa., G. jan. V Brownsville, malem premogarskem kraju, dve milje od Shenandoah se je danes popoludne razletel dina-mit in blok obstoječ iz dveh hiš popolnoma razdejal. Možje so de lali v rovu ob času razstrelbe, v hišah bivajoči tudi niso bili poškodovani, pač pa troje otrok, kteri so uprav ob tem trenotku iz šole domu prišli. Y obče so mnenja, da jč" kdo premogarjev dinamit prinesel
Vojaki v Paiii.
P a n a, 111., 5. jan. 60 mož močno stotnijo C 5. illinoiškega polka, ktera je bila dva meseca tu v garniziji so danes prestavili v Springfield. Namesto nje pride stotnija L, ktera šteje 75 mož, ter ostane tukaj najbrže vso zimo. Sedaj je tukaj 250 mož milice. Od importiranih zamorcev je kakih 150 za pljučnico bolnih. Štraj-karji so danes dobili S2000 dolarjev; vsak štrajkar dobi #500 podpore na teden.
Tolovaji oropali vlak.
Mansfield, Mo., 4.jan. Eks-presni vlak Kansas City, Fort Scott <Sr Memphis železnice, je včeraj večer ne daleč od male postaje Macomb, šestero tolovajev napadlo in oropalo, ter odneslo bogat plen. Ob 9. uri zvečer je na bližujej postaji stopil na vlak član roparske tolpe in sprevodniku rekel naj v Macomb vlak ustavi, češ da hoče izstopiti. Komaj se je vlak ustavil, pridrvilo je iz skrivališča šest z revolverji in vinčesterkami oboroženih tolovajev, kteri so s preteniem sprevodnike oplašili in strojevodjo prisilili, da je peljal ekspresni voz in onega za prtljago dve milje daleč. Tam na samotnem kraju pričeli so roparji svoje „delo". Tolovaji so zgrabili strojevodjo, ter ga do vrat ekspresnega voza tiščali pred se^oj kakor ščit, ako bi nameraval ekspresni uradnik streljati na napadnike. Strojevodja je moral ključavnico vlomiti, med tem ko mu je jeden roparjev pretil z napetim revolverjem. Yeliko in močno denarno omaro so razstrelili z di-namitom, ter vplenili veliko svoto v zlatu in bankovcih; koliko so odnesli še ni znano. Potnikov niso nadlegovali.
Nesmisel pravi nadškof Ireland.
St. Paul, Minn., 5. jan. Nadškof Ireland pravi glede vesti, da mu je papež prepovedal se kot zastopnik Amerike udeležiti mirov-h obravnav, da je to nesmisel, sicer, ker ga prvič MoKinley r.i
imenoval zastopnikom Zjed. držav pri obravnavah in ko bi se bilo to tudi zgodilo, bi mu papež ne bi bil prepovedal imenovanje sprejeti.
Velikodušni morilci.
V pravdi proti 32 posestnikom čred v Hot Springs, S. D., zaradi umora pastirja J. Ekmana, so bili vsi za-toženci oproščeni. Zena umorjenega pastirja pa je živela z svojimi otroci v nekej koči v velikem pomanjkanju. Te dni so prijezdili vsi opro ščeni h koči ženi, njih vodja je potrkal na duri, žena pa s trepetom odprla duri, vodja jezdecev jo je nagovoril: ,,GoBpa Ekman, prišli smo, da Vam izročimo malo božično darilo. Mi smo ustrelili Vašega moža iz samobrana. Mi vemo, da se nahajate v pomanjkanju. Radi bi Vam povrnili Vašega moža, a ker ni to mogoče, storimo kar je nam mogoče, tukaj smo Vam pri-uesli Bredstva, da zamorete sebe in otroka preživeti. Tukaj je §1000 v zlatu, in ako bodete še kaj potrebovali, naznanit^ nam". Nato so jo vsi jezdeci spoštljivo pozdravili snevši klobuke in na konjih oddir-jali.
Lopovu za petami.
Austin, Tex., 6. jan. Charles Beerlesu, kteri je pred nekaj dnevi pobegnil ukravši $66.000 v gotovini Wells Fargo Express Co. so zasledovalci za petami v bližini meksikanske meje. Zasedli so vse brodove ob reki.
V Alaski tudi že lincajo.
Vancouver, B. C., 5. jan. Danes je sem dospel parnik ,,Rosalia" z 100 potniki, vsi iz Dawson. Na parniku je bilo za §50.000 zlatega praha. Potniki so pripovedovali, da je v Eagle City, Alaska, John Jolly, gostilničar in igralec zbral okolu sebe več surovih mož, kteri so druge rudarje terorizirali. Početkom decembra je odbor dvanajst mož temu gostilničarju naročil, da naj zapusti kraj ; mož jih ni poslušal in je celo zasmehoval, a drugi dan je že visel na drevesu. Surova tolpa gostilničarja pa je ubežala.
Evropejske in druge vesti.
Glasgow, 4. jan. Mesto se je komaj vzdramilo iz pijanosti, ka-koršne še nikdar ni bilo na novega leta dan. Na nekterih cestah je bilo toliko pijanih mož in fantov, da se jih ni bilo moč ogibati; nekteri so celo ležali v lijakih. Redarji so aretovali le pijane rogovi-leže, kterihje bilo samo jeden večer 580, to je približno še enkrat toliko, kakor lanskega leta. Poskusi oblastij žganjarije v pondeljk zapreti, so spodleteli vsled splošnega ugovora 'judtstva.
Dunaj, 4. jan. Avstrijski poslanec Hengelmiiller v Washington d, kteri je sedaj v Avstriji na dopustu, se bode povrnil v Washington kot polnopravni poslanec. Avstrija je bila edina velevlast, ktera je bila tam zastopana samo po legaciji. Ker vsled velikanskih zmag Amerikancev to ni več pristno, bode legacija zvišana v poslanstvo. Zato potrebni drobiž se Goluchowski, minister zvunanjih zadev ravnokar obrača do državnega zbora.
D u d a p e š t a, 4. jun. Ogrska kriza je dejansko dokončana, ker seje vlada z opozicijo sporazumela. Ako bode zanaprej šlo vse gladko, podal se bode prvi minister Banti'y v četrtek na Dunaj, ter kralju predložil dogovor. Ako ga bode ta odobril, potem ostane Bauffy le toliko časa v ministerstvu, da opozicija svoj del dogovora izpolni. Dogovor obsega hitro dovoljenje proračuna, provizoričen zakon o pogodbi in druge važne uredbe. Opozicija je pri volji opustiti preosnov-no politiko, kakor hitro premir Bauffy odstopi. Novi kabinet bode najbrže obstal iz starih članov izvemši Banffyja, na čigar mesto bode morda stopil baron Geza Fejervary.
London, 4. jau. Sem je dospel atlantiški pat,aik „Mesaba" iz New Yorka. Ladijni častniki poročajo, da so srečaK amerikanski parnik ,,Catania" v zelo poškodovanem stanu. Parnik ni imel nobenega dimnika več inojegov krov so zagrinjali valovi. „Catania" je
i i.
dala znamenje, naj bi jo vlekli v zavetje in „Mesaba14 jp skušala to željo izpolniti. Spustili so v vodo čoln, čigfir moštvo j° veslalo pod smrtno nevarnostjo h ,,Cataniji" po vrv, isto pa so morali zopet izpustiti, ker se bil čolu prekucnil. Ker se je med tem zmračilo in postal vihar hujši, podal se je čoln nazaj k „Mesabi". Poškodovan parnik je z nova dal znamenje, naj ga nikar ne zapusti in „Mesaba'' je odgovorila, da tega tudi ne bode storila. Po noči ni bilo zapaziti nikakega znamenja od „Catanije" in ko je napočil dan, ni bilo poškodovanega parnika nikjer več videti. „Mesaba" je pljula 22 ur v bližini uesrečne „Catanie".
F a 1 m o u t h, 5. jan. Piloti so danes sem pripeljali kapitana in 13 pomorščakov angleškega parnika ,,Rossliire" in kapitana parnika ,,Duguesclin". Ta dva parnika sta na morju skupaj zadela, „DugueBc]in" se je takoj potopil, a ni vse moštvo rešeno od ,,Du-guesclin" jih je 11 vtonilo, od ,,Rosshire" pa 1.
D u n a j, 5. jan. Zastopniki nezadovoljnega prebivalstva Macedonije bodo v kratkem zborovali v Genfu in izdelali manifest, v kterem se bodo pritožili zoper Turčijo. Porta, ktera pričakuje vstajo, je brzo pričela utrjevati Arianopol. Turčini tudi v Macedoniji tako postopajo s Kristijani kakor so na Kreti in to dela velike preglavice vladi. Po vsej Turčije se vedno bolj glasno čuje nezadovoljnost zoper sultana. Mla-doturčinska stranka je zelo marljiva in revolucijouarua. Glavni uzrok nezadovoljnosti je vedno pomanjkanje denarjev. Uradniki že po več mesecev niso dobili plačila in kljubu temu je sultan zelo sijajno sprejel nemškega cesarja Viljema, zaradi česar je ljudstvo zelo nejevoljno; na jednej strani zapravljivost, na drugej pa uradniki pomanjkanje trpe.
Madrid, 5. jan. General Po-lavieja, bivši višji kapitan na Kubi in na Filipinali in vodja konservativcev Silvela sta se izrekla, da sta zadovoljna ustanoviti ncv kabinet in bila poklicana h ^kraljici. V obče pričakujejo, da bodo konservativci kmalu prevzeli vlado.
London, 5. jan. Brzojav ,,Exchange Telegraph Co." iz Kaj ire poroča o bitki, ktero je pred kratkem bila anglo - egiptovska ekspedicija pod polkovnikom Le-visem z derviši pod Emirjem Ferdi, da je padlo 500 dervišov. Emirju se je posrečilo ubežati. Anglo-egipčani so imeli 27 mrtvih in 124 ranjenih. 1500 dervišov so vjeli. Polkovnik Lewis poroča, da se mu je po Ijntej bitki posrečilo Emirjeve oddelke potisniti na otok Nila. Ko so se umikali na drugo obal reke, so prav živahno streljali na britsko-angleške oddelke, toda Maxim topovi so grozno med derviši opustoševali. Emir je bežal z svojimi pristaši proti jugozapacfu. Raojeni polkovnika Lewisa so dospeli v Omdurman.
Odesa, 5. jan. 1500 Duhobor-cev iz Kavkaza se je vkrcalo v Ba-tumu in se odpeljejo v Kanado, njih izselitev je res prognanje. Sin Tolstoia gre v Kanado, da si ogleda zemljišča, ktero je izbrano za te naseljence.
London, 0. jan. ,,Daily News'" se poroča, da po kroži v Peterbur-gu vest, da vlada namerava slo-večega pisatelja grofa Tolstoia prog-uati ker je prokurator svete sinote, Pobiedoneszitf, užaljen zaradi podpore Tolstoia nasproti Duhobor-cem. Dopisnik pravi, da car najbrže ne bode doyolil proguanje grofa Tolstoia iz Rusije.
Berlin, 6. jan. Nad dolino Elbe na Saksonskem je razsajal tako hud orkan kakoršnega tam ne pomnijo niti najstarejši ljudje; povsodi je napravil veliko škodo, posebno pa v Draždanah. V Kesselsdorf pri Draždanah je' preobrnilo na tiru stoječi vlak, 5 osob je bilo ranjenih.
London, 6. jan. Brzojav iz St. Michaela na Azorih naznanja, da je ameriški parnik ,,Catania" pljujoč iz Glasgowa v New York, zelo poškodovan tja dospel. Angleški parnik ,,Orthia" je pri Hebri-den v zelo nevarnem položaju zasidran. Parniku se je vijak zlomil in ga razburkano morje devet dni sem in tja drvilo.
TL.-1
Po noci — dan.
Povest iz Colorade.
Bilo je sobota večer.
Na Schmidovem vrtu v južnej Puebli so se že prav dobro zabavali. Vrt so imenovali del zemljišča v obsegu pol akra, kterega je obdajala viBoka lesena ograja. Vse kar bi zamogla fantazija dovoliti, si videl v tem vrtu le kakih dvanajst Cottonwood dreves, edina vrsta drews, kteri v tem kraju rastejo. Srebrno bela luč električne svetil-nice je razsvetljevala vrt, vrhovi dreves so metali daleč senco po sivem pesku ; to senco je pa tudi sem in tja motila raznobarvena luč kitajskih balonov.
Pri mnogobrojnih mizah je sedela razgrajajoča množica, večinoma čvrste postave, z velikimi, žu-lavimi rokami, delavci topilnic, kteri so so tukaj pri kozarcu pečenega ječnv?novca — saj pene so bile v istini poglavitna vsebina kupic — med igranjem takoimeuovaue godbe zabavali in tu iskali razvedrila. Seveda tudi zastopnic nežnega spola ni manjkalo. Nekteri delavci so imeli seboj svojo boljšo polovico, ali bolje, nekterim se je boljša polovica svojim možem kar po sili natvezila, češ da ne bi predolgo zaostali z doma. ali pa celo podlegli vsakdanjim skušnjavam.
Na nekako tri čevlje vzvišanem odru se je nahajala ,7godba" obstoječa iz tr -h osob. Star mož z sivimi lasmi je s prstmi brenkal po strunah harfe. Ker je imel njegovo glavo vpognjeno in resno premiš-ljeval, je občinstvo videlo samo ru-deče bleska joči nos. Nek blizo stoječi Ludomušiii šaljivec je zaklical staremu godcu: „Zaigrajte mi: „Oj rožica, a ne ono na Vašem obrazu !" Pnleg igralca na harfi je stal visok mladenič, golega bledega obraza, na glavi imel dolge uepočesane lase ia piskal na kornet, kazni je, da se zelo napihuje, ker zgledal je kakor bi mu hotele oči z glave poskočiti. Nekaj odspredaj je sedela deklic^ oblečena v obleko barve nedolžm s ti, a imela že več k rižev na hrbtj bila je živahno rudečega lica, tega Bi je sama barvala in se zni prav stereotipno nasmehljati. Igi la je na gosli.
Pri bolj oddaljeni mizi v temni senci je sedela mlada dvojica. Pij volasa deklica je z velikim veselji poslušala igranje godbe, med je pa mladi, lepi spremljevalec pozornost in poglede obračal lepo spremljevalko. Sem in tja skrivnostno pobožal malo mehi ročico, ktera je na mizi počival kar je kazala, da ni opazila.
Prejenjali so igrati komad, vseh strani seje oglasilo ploskanl smijanje, žvižganje, klici in ro^j tanje s kozarci.
i,Kaj ne Frank, to je bilo lep< rekla je mlada deklica, obrnivšij proti svojemu spremljevalcu.
Ta jo je lahno prijel za roj ktero mu je boječe podala in rel ,,Poleg tebe, moja ljuba, bi si tudi konceit pol stotine žab padal."
,,Oh ti!" odgovorila zarudela^ lice in mu poskušala roko izvinol
,,Toda Elza !" Glasilo se je tal proseče, da ni dalje poskušala, pa jej brzo poljubil roko.
Franki" šepetala je boječe ij brzo roko zvinola, „ue delaj tegi1 lahko bi naju opazili, iuakomojočj zve, da sem tukaj popolnoma sam| s teboj — on misli, da sem pri pq jateljici na obisku—"
,,Gotovo", prekinol jo je mlac mož, ,,to bi bilo nečuveno, Elj Grubar, hči bogatega posestnika Frank Malnar, ubogi delavec v t< pilnici. Čudim se le, da mi je g<3 spica Elza Grubar skazala to časi toda seveda, godba tako lepo i( da tako začarano, da se za tak tek sme že ponižati za spremati ubozega siromaka."
Komaj je te beBede zgovoril, že obžaloval, ali kaj hoče, zgovorjt ne so bile, in boječe je pričakovf za učinek.
Deklica pa je ostala nema in ža-| lostno ter počasi odkimala z glavo.
„Elza!" zaklical je prose, »odpusti mi, nisem vedel, kaj sem rekel — Elza 1"
už

Jugoslovanska Katoliška Jednota.
URADNIKI: Predsednik: JožefAgmč, Box 266; Podpredsednik: Georg Kotce ;
I.	tajnik: Ivan Govže, Box 105;
II.	Štefan Banovec ; lilagaj.: Matija Agnič, Box 266.
PREGLEDOVALCI KM JIG: John Habjan ; John Prešikn, Box 286; Josip Mantel;
v«i stanujoči v ELY, St. Louis Co., Minn.
Glasilo: „GLAS NARODA'*
Polletni račun
Ja40Hlovanske katoliške .Teilnote
ustanovljene dne 18. julija PS98 v Ely, Minn, v Zjed. državah.
RAČIN
za ča« od julija do 31. doc. 1898.
I >01101 »k i :
i Ely. Minn.........
} 1.;t Sal'le, 111.......
4	Federal, I'a.......
5	Soudan, Minn.,...
'<, Lorain, O.,......
7 West Yirjjinija,
S BI«den. Ala.. ....
1710.50
4-7-5° 137.00 197.50 48.50 23.00 SS.00
r it os k
Aki
( Kl i >ri
. . *>2<i47-oo
...S2400.00
S2507.30
..S2047.00 . .S2507.
pogledal kalilca miru: ,,Pojdi Elza, greva domu!"
Ire se je tako začudil, da je komaj zamogel spregovoriti besedo, ko sh je dvojica že bližala izhodu. ,,You d .... d Austrian!" klel je divje in kazal kakor bi hotel planiti za sovražnem tekmecem. Vendar ko si je ogledal skupine okolu sedečih Avstrijjinov, se je prepričal,da je med temi mnogo delavcev, ki nikakor niso naklonjeni svojemu delovodji, zato je sprevidel, da je boljše, da pusti mladega moža v miru; podal se je nato k „bari" k skupini njegovih rojakov in so tam precej whiskeya za uživali.
Zaljubljena sta jo zunaj krenila po temnej postranskej poti. Precej daleč od nju ob vznožji Mesa (visoke ravnine) so se dvigale ,,Colorado Smelting Works". Med visokimi temnimi dimniki s črnim dimom so se zamolklo hropeče vzdi-govali beli oblalri dima iz skoraj nevidnih cevi. Na dvoriščih so se svetile električne svetil nice in nu malem griču je temno rudeče svita-lo, sem in tja pa 30 zaplapolale višnjeve lučice.
(Dalje prihodnjič).
Drobnosti.
Umrlo je udov šest in ti so: Štev. 1. Anton Gregorič, ud društva sv. Cirila in Metoda štev. 1, Kly, Minil.; uzrok smrti sušica. Stfv. 2. Franc Ml^buž. ud društva s\. Barbare štev. 7 West Virgini-ja; uzrok smrti nesreča v rudo-kopu.
Št^v. 3. Anton Godič, ud društva sv. Cirila in Metoda štev. 1, Ely Minn. C bit v rudokopu vsled razatrelbe dinamita v Orient, Colo.
Štev. 4. Mihael Butala, ud društva s v. srca Jezusa št. 2, Ely, Minn. Bil za-ut od železne rude v rudokopu Kil Mine, Sparta, M.nu. Stev. 5. Jožef Stefanac, ud društva sv. Cirila in Metoda štev. 1, Ely, Minn. I zrok umrti oni kakor pri bratu Butala, ker sta bila skupaj zasuta v rudokopu. St^v. 6. iVter Prijatelj, ud društva sv. Cirila in Metoda, Stev. I, Elv, Minn. Lzrok smrti krč v želodcu. Izločenih udov je bilo 8. Jednota je štela dne 18.
julija 1898 ..........310 udov
Sedaj šteje.............441 „
Plačati imamo toraj še za tri umrle $2400.
Matija Aon it« h, blagajnik. Josip Agnitvij,	Ivan GmvŽE,
predsednik.	I. tajnik.
Prose je hotel prijeti za nj^no roko, ta jo pa nazaj potegnila in šepetala: ,,Frank tam — Mister McNamara, tvoj boss!"
Frank je pogledal v smer njpne-gleda. „Naj <$a pes brcne", je oljno pripomnil „v topilnici č žalibog moj boss, ali tu-
g"
Dej
je
kaj
Tiho, Frank, prosim tf, ako najj vidi, naju gotovo ovadi. Glej že ft naju opazil!" Pri teh besedah se deklica boječe malo odmaknila <ftl nji nega spremljevalca.
ož srednje starosti, krepke po-, z rudečkastimi, pristriženimi ami in popolnem irskem tipu je bližal dvojici. Negotov korak rudeč obraz, sta ga ovadila, da jt«ze par kozarcev nad mero spil. Hallo Miss Elza — Darling — o se Vam godi?*1 S temi bese-auai je podal deklici roko in bližje pil kakor ne bi videl nje sprem-valca. Ta je postal bled, ko se deklica nekoliko oddaljila, na-ouil se je na stol iu nepremiko-aje sedel, kakor bi mu vsa zadeva č mari ne bila, le svoje žareče oči upiral na tekmovalca. Mlada deklica ee je umaknila, se je Irc tako zaupljivo proti ej uaguol in jo napadel strah, kor bi is.ala pomoči in varstva remljevalca.
McNamara se je pričel zauičljivo ejati.
Ustuice mladega moža so Be gi-ale zmagouosno, še bolj je k sebi ritisuil roko tresoče se deklice, zdignii se kviško ter jo za seboj otegnil iu rekel mirno, ter ni uiti
\ staro d o m o v i 11 o so se podali: Frank Malnar v Soderšico, Anton Hravat v Dolenjo Vas pri Ribnici in Anton Gerl v Lož, vsi iz Warsaw, N. Y.; Frank Janzel iz Lead vi lie, Col., Josip Hiti iz New Castle, Pa., Jakob Lisica iz La Salle, 111., vs; na Ig pri Ljubljani; Matija Stupca iz Puehle, Colo., v Dolenjo Vas.
* * *
Ljubljanske novice. Sliko za mestno dvorano, v koje nameu je, kakor smo že omenjali v našem listu, vladika Stross-maver daroval lOOOgld., izgotovila bode gdč. Kobilca iz Ljubljane, ono iz potresne katastrofe — občinski svet pred cesarjem — pa slikar J. Germ. — Deželna vlada, ki navadno na vsak korak mestnega zbora pazi, ne ve o njega delavnosti, sklepih in občekoristnih napravah ničesar in tako je prišepala onidan z ..nasvetom", naj bi mestna občina napravila tržnice in ljudske kopeli v mestu, o katerih je občinski vset že ls97. leta sklepal da se to izvrši. Tako se smeši in dela,,vodo'• kranjska deželna vlada ob času, ko bi morala že davno to vedeti in pripomoči tudi sama za izvršitev načrtov. Baron Hein rad spi, iu samo takrat se zbudi, kadar so mu Nemci pri srcu ali pa — sami sebi! — Justičua palača v Ljubljani prične se graditi, kakor je čuti, prihodnje leto. Mestna občina bo dala na dotičnem mestu graditi dvoje novih ce6tin park, v katerem bo stal prej ko ne cesarjev spomenik. — Od potresa sem zgradilo se je % Ljubljani okoli 200 novih hiš br^z gospodarskih poslopij, reguliralo 15 ulic in cest, ter m sto olepšalo s parki in javnimi napravami, ki so mestu v kras. ('az zimo se bo podrlo v mestu petero poslopij, ki so se odkupila v regularne namene. — Gospodinjska šola c.kr. kmetijske družb šteje logojenk. — Podružua cerkev na Barji se prične baje graditi leta 1900. — Letina se je v Ljubljanski okolici dobro obnesla; ljubljansko kislo zelje bode i letos v ubili meri razpe čavalo.
riški sklenil za nakup ustanovnih akcij nameravane furlanske železnice Tržič-Cervinjan 50.000 gld., za nameravano železnico od južnega kolodvora v Gorici po Vipavski dolini do Ajdovščine 100.000 gld. ter za določeni parni tramway : Go-rica-Oglej-Červinjan 50.000 gld. dovoliti iz deželuih sredstev. Prva železnica, ki vozi izključno po ita lijanskih krajih, je bila gotova že leta 1894. Druge železnice, ki je Btrategičuo važna, ki je bila dolo čena že v državnem zboru, ter m ima vezati slovensko Vipavsko do-dolino z .Gorico, pa še niti pričeli niso graditi, temveč je bil ustav Ijen celo politiški obhod iste ter dovoljenje gradnje za jedno delno progo preklicano, ker po želji že lezniškega ministerstva naj se spremeni prvotna črta. Parni tramway, kateri naj omogoči zbližanje Gorice k državni meji, in ki je srčna želja nekaterih italianissimov, sicer še ni narejen, ali koraki, katere so storili Italijani v tem pogledu, jih kmalu dovede jo do zaželjenega cilja. Deželni zbor je torej dovolil za nakup ustanovnih akcij železnice: Gorica-Ajdovščina 100.000 gld. ter naročil deželnemu odboru, preskrbeti denar ob pripravnem času. K temu seje še obvezal deželni odbor z dopisom do železniškega ministerstva od 29. septembra 1897., izplačati omenjeni prispevek za Vipavsko železnico takoj, ko bo konstituirano za to potrebno akcijsko društvo in ko bodo predložene akcije. To se je zgodilo že zdavnaj, kakor tudi so interesenti, po večini revne občine. svoj del 50.000 gld. že izplačale : deželni odbor pa se brani, sprejeti zanj pripravljene ustanovne akcije ter izplačati 100.000 gold. Pa to še ni zadosti, deželni odbor bi najrajši pod raznimi pretvezami proglasil odlok deželnega zbora neveljavnim ali neizvedljivim ter pravi, da dežela ne more dobiti pri nobenem kreditnem zavodu, kjer je povprašala, posojila 100.000gld., iu da ni več obvezana k prispevku, ker se ima spremeniti prvotno določena proga, dočim se je v istini v sklepu deželnega zbora določil samo pri četni in končni kraj železnice, katera dva ostaneta, če se tudi vmes kaj spremeni. Ali nima torej pravljica, da se meri v Pri-morju z dvojno mero, vender resnice za podlago?! Tako „Reichs~ wehr". Če je to res, potem je to nečuven škandal.
Sodnik ponarejeva m e n j i c. V Belemgradu
se
Obdelovanje ljubljanskega močvirja namerava poljedelsko ministerstvo na državne troške pospeševati, iu v kratkem
potrebno odrediti.
* - *
Ze 1
ezniski most pri t i j i stavi se nov. Delo brzo napreduje iu bode končano prihodujo spomlad.
* * *
Ponesrečil je v Frohlichovi pivovarni na Vrhniki zidar Jakob Jereb, kateremu je z višine 13 m padla opeka na glavo iu mu prebila lobanjo. Jereb je še tisto noč umrl.
* * *
Deželni odbor, ki noče plačati. Pod tem zaglavjem je jjReichswehr4' poročala, da je v seji dne 12. aprila deželni zbor go-
Li-
Kako se 11a Hrvatskem svobodno voli. Za okraj Pi-sarovina se je vršila dne 10. dec. dopolnilna volitev poslanca. Predsedoval je volilni komisiji okrajni načelnik. Absolutno večino je imela kandidatura „Obzorovega" urednika, profesorja Pasariča. Okrajni načelnik pa je njegovo kandidaturo jednostavno zavrnil, ker je kandidat baš v preiskavi zarad tiskovne pregrehe. Pa tudi kandidaturo župnika Vraniča ni dopustil, na kar so vsi narodni volilci med protestom odšli. Izvoljen je bil 11a ta način vladni pristaš Vuksan s 43 glasovi izmed 315 volilcev. Med temi 43 pa je bilo neuradnikov samo — osem. Tako ,,svobodo"
uživa hrvatski državljan!
* *
*
Brezposelni v Pragi. V nekem Avstrijskem listu čitamo o brezposelnih v Pragi nastopno: Letošnja zima brez snega je več sto brezposelnim delavcem vzela še poslednje upanje, da bi pri kidanju snega zaslužili kruh. Siromaštvo med brezposelnimi delavci je nepopisno. Necega dne je dospelo več sto brezposelnih k poslopju kjer se nahaja brezplačno posredovanje služb in so zahtevali delo- Odgovor na to je bil povsem jednostaven, poslali so po policijo in ta je brez poselne odgnala. Ker siromakom b tem ni bilo nič pomagano, so se drugi dan oglasili naravnost pri županu. Okolu 11. ure dopoludne je dospelo par sto brezposelnih pred magistratno poslopje. Kmalu so se napolnili mostovži poslopja in za htevali bo govoriti se županom. Ta se je seveda zbal navzočnosti brezposelnih deiaycev in poslal po po lici j o, da bi te odgnala. Seveda so delavci temu činu ugovarjali in prišlo je do burnih prizorov. Sedaj bo je še le gospod župan vdal, da
1 e c je bila
2S. decembra končana obravnava proti sodnemu svetniku kasacijske-ga dvara, Cariji Ugričicu, kateri je pred nekaj meseci iz blagajne izmaknil veliko denarja ter ponaredil menjice v vrednosti 40.000 frankov.
IzOgerskega se poroča o delavskem izgredu prouzročenem po štrajkujočih. Poročilo pravi, da so štrajkujoči premagali in razorožili policaje v Nagy-Komlos v Torontal komitatu, potem so pa hoteli zapa-liti hišo župana; došla pomoč je razgnala razgrajalce in zopet mir napravila. Ni se čuditi, ako svet tedaj čuje o nemirih na Ogerskem, ker policija je tam že tako skrajno surova in samooblastna, da mora skrajno miroljubnemu človeku včasih kri žareti.
Bprejme samo deputacijo; kar je mož tej povedal, ni kar nič pomirilo pomanjkanja trpeče. Zagotavljal jim seveda dobrohotnost občine ta bode gotovo vse mogoče poskušala, da jim preskrbi delo, ali — naj-prvo ima skrbeti za občane Prage, potem za one, kteri že dalj časa bivajo v Pragi in potem za očete družin. Konečno jim je pa povedal, da nema nikakega dela za nje. Obr-nol seje medtem časom do namest-ništva, ali to tudi ne more za nje ničesar storiti. Naposled so se brezposelni podali pred policijsko ravnateljstvo, ker so jim pa povedali, da tukaj uemorejo dela dobiti. „Toraj nas vsaj zaprite, da dobimo kaj jesti !£i je bil žalosten odgovor tudi ljudi vstvarjenih po božji podobi iu volji, kteri imajo enako pravico do življenja in dela kakor mogotci in puhloglavci visoki gospodje, kteri so se višje povspeli le po protekciji.
* * *
Napad na sodnika. Vdova Ana Tot iz Rakonic na češkem je podedoval po svojom možu premoženje v vrednosti 100.000 gld. Izplačati pa je morala nekaj legatov. Ker se je ureditev premoženja zavlekla, je pisarila sodniku v Ra-konice grozilna pisma. Na dan obravnave pa je potegnila bliskoma revolver ter hotela sodnika ustreliti. Ženo so izročili dež. sodišču Pragi.
* * *
Strašen požar. Kakor poročajo iz Stanislava nastal je v vasi Bratkoviče strašen požar, kateri je uničil vse hiše. Od 180 zgorelih hiš
je bilo zavarovanih samo pet. * *
*
Samomor radi izgubljene tožbe. Železniški asistent Edvard Pelikan na Dunaju, kateri je opravljal tudi službo hišnega oskrbnika, se je nedavno ustrelil ker je izgubil malenkostno tožbo, radi katere bil imel izgubiti tudi hišno oskrbovanje. To ga je tako vznemirilo, da je nevarno obolel. Ko mu je bilo nekoliko boljše, je dejal, da pojde v pisarno, a šel je Kagrau, kjer so ga našli mrtvega.
Javno vprašanje ?
Izločen Bem od društva sv. Barbare, Hibbing, Minn., in bi rad zvedel zakaj? zato prosim odgovora od tajnika, pisal sem mu dva lista, a nisem dobil nobenega odgovora.	JOHN POVŠE,
8 ForreBt Ave., Aurora, 111.
Kje
SO
KOLEDAR za leto 1899 imajo na prodaj gg.:
V	Clevelaudu, O. : Jakob Vidmar, Grocer, 1186 St. Clair Str.
V	Calumetu, Mich.: GrahekinSu-nich, Cor. 7th & Portland Str.
Schneller in Plautz 519 Piue Str. Matija Kobe, 430 7th Str.
JA.KOB KOŠlC, doma iz Podrebra, pri Semiču, pred petimi leti je imel v Towru, Minn., saloon. Dalje : GEORG GESEL, doma iz Do-bliča pri Črnomlju in JOHN KRIZE, doma iz Krupe pri Semiču, lani je bil v Ironwood, Mich. Kdor rojakov ve za naslov, kterega navedenih je naprošen; da ga naznani: Stefan J a k š a, Box 772, Soudan, Minn.
Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj
^saloon^
400 Elm Str., Leadville, Tolo.
Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri 1 meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem
Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni
>S AlvOOiV,
kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter prodajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem
John Barich,
DOLAR BAY, MICH.
Naznanilo.
Podpisani naznanjam, da dam svojo PRODAJALNICO Z GROCE-RIJSKIM BLAGOM v
SLOVENSKO
PRATIKO
za leto
IGNAC MIKLICH. ali tudi PRODAM. V zalogi imam tudi raznovrstno obleko za moške. Prodajalnica je dobro vrejena, na dobrem prostoru, v bližini stanuje največ Slovencev iu zelo ugodeu I prostor za to kupčijo. Najbolj bi jo privoščil Slovencu, ker vem, da bi dobro shajal. Kdor želi kaj več imamo na prodaj po 8 centov ko- zvedeti naj se pismeno ali OBobno mad. Prekupci jih dob6 100 za S6.! ogiasi pri lastniku : Pošljite nam lahko znamke za „Pra-	.
tiko."	„GLAS NARODA"	JohnRoiZ,
109 Greenwich Str. New York, i 403 Northern Ave., Pueblo, Colo

t
* *


Možki v ženski obleki. Nedavno se je poročil v Amsterdamu neki 231etni krčmar, kateri je ves čas svojega življenja nosil žensko obleko. Njegova teta je namreč še pred njegovim rojstvom napisala vse svoje ogromno premoženje, le pod tem pogojem, ako bode pričakovani naslednik ženskega spola. Toda rodil se je deček. Da bi stariši zagotovili sinu obljubljeno premoženje, oblačili so ga v ženska krila in to 23 let, — do smrti njegove tete. Pred par tedni pa je nevarno obolel. Stregla mu je njegova prijateljica, ktera je pri tej priliki izpoznala njegov pravi spol. Iz hvaležnosti je ponudil bogati dedič požrtvovalni prijatelji-či Bvojo roko, katero je ta rada sprejela.
Rojaki
SLOVENSKO-AMERIKANSKEM
za leto 1899.

* *
9
* *
Qk3 **
Cena 25 centov, ali 50 kraje, avstr, vel,
KOLEDAR donaša obilo zanimivosti in LEPE SLIKE in je vreden te male svotice.
KOLEDAR OBSEGA:
Običajni koledar se zgodovinskimi podatki. — Vladika Ignacij Mrak (z sliko). — Mladi dan (pesem). — Rev. Anton Hodnik (z sliko.) — Rev. Janez ebul (z sliko). — Gorenji poluotok Calumet in njega Slovani z slikami: 1. Cerkev sv. Jožefa, 2. notranjščina cerkve sv, Jožefa, 3. Main Street v Red Jacketu, 4. rudokopi pod zemljo, 5. požar v Osceola rovu, 6. stroji na južni Hecli, 7. parni k, na kterern se peljejo Slovani v Marquette.
—	Pomen ameriških jezer. — Novo leto (pesem).
—	Stric iz Californije (povest iz zapada). — Domotožje (povest). — Vojteh (slika iz gorenjskega vaškega življenja). — Trobenta (humoreska). — Cesar Franc Jožef (z sliko). — Zaklad edin (pesem). — Cesarica Elizabeta (z 2 slikama).
—	Spansko-ameriška vojna (s petimi slikami). — Pesem rudarja. — Novi vojni davek. — Leto 1898 z sliko Kalnokya, Gladstona in Bismarka, ob koncu navedena imena umrlih Slovencev (nam naznanjena). — Drobiž.— Smešnice. — ObčekoriBt-no. — Razne zadeve. Koledar ima 19 Blik in poleg teh 4 humoristične.
Naročiti je pri
Upravništvu „GIas Naroda1,
109 Greenwich Str., New York.
M
Listnica uredništva?
Rojakom odpošljemo sedaj za §40.65 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Na prodaj
stavbeni prostor (lot) ob Kilfoyl St. v Clevelandu, O., tik slovenske cerkve. Kupni pogoji lahki. Oglasiti se je 29 Norwood Ave., Cleveland, O.
IGN. TANCIG, ♦ slovenski fotograf,
v Calumetu, Mich.
se uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male iu velike; za Bvoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broehes za ženske, ravno tako IGLE za možke vbo z slikami, kar je zelo pripravno BOŽIČNO ali NOVOLETNO darilo.
Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 26 centov naprej.
Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj denem na eno Bliko, ravno tako kakor bi bili objednem slikani. Z spoštovanjem udani
IGNATIUS TANCIG,
CALUMET,	MICHIGAN.
sa.gij)


Slovenci! Ako pošljete de-etaro domovino, želite koga sem dobiti, ali potujete doma, obrnite se na F. Sakser & Co.
Vsem rojakom priporočam moji
SALOON
1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL., v kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je f na razpolaganje rojakom tudi
fcegljisce.
S pozdravom in odličnim spoštovanjem
ANTON ZORČIČ, i: 1335 Main Str., La Salle, 111.
=
li'stažu
„dHR,..iAi„l flj^fr.
n M 'sm rt
Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se
toplo priporoča
STROGO SOLIDNA
^ JB A iVK A ^
CHAS. R. WEITERSHAUSEN,
212 Ohio Street,	Allegheny, Pa.
Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja: pooblastila,{kupne pogodbe, preskrbuje dedščiue in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PRE VOŽNJE LISTKE za vse parobrodoe črte.
a^r- GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI,
PRINCE LINE
1 T • —M—.....Q
Francoska parobrodna družba
Coipapie Transatlantiane.
Direktna črta do HAVRE - PARIS
ŠVICO - INNSBRUK (Avstria).
Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10- uri dopoludne iz pristanišča Stv. 42 North River, ob Morton Street:
La Gasgogne dne La Champagne ,, La Bretagne ,, La Normandie ,, La Gasgogne ,, La Champagne „ La Bretagne „ La Touraine „ La Normandie „ La Champagne ., La Bretagne ,, La Touraine
14. 21. 28.
4. 11. 18. 25. 4. 11. 18. 25. 1. 8.
15. 22 29.
ian.
febr.
marca.
i
f
I
i
X
1	q IA
i s
2 #
ft Q
aprila.
La Normandie La Champagne La Bretagne La Touraine La Gasgogne
La Normandie „ C. maja.
Prvi razred kajite do Havre veljajo $65 in višje.
Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 3 BOWLING GREEN NEW YORK.
SCHNELLER & PLAUTZ
naznanjata slavnemu občinstvu v Calumetu in okolici, da sta
odprla
z GROCERIJAMI in RUDARSKO OPRAVO na 510 PINE ST. v HIŠI MATH. B. VERTINA dne 15. novembra 1898 in zagotavljata z dobro postrežbo po mogoče nizki ceni. Pošiljala bodeta tudi denarje v staro domovino. Z štovanjem
SCHNELLER & PLAUTZ,
519 Pine Street,	Calumet, IVIieli.
navedeni parobrodi imajo prostora za 5000 do 6000 ton ter vozijo iz
3STo w	-^ž^ <3~o~m o^^o -i ItSTeapol
„Spartan Prince", „Trojan Prince", „Parter Prince", ,,Afghan Prince", „Italian Prince"
vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol.
Cene: v Trst $24.50, Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljnbljano $27.75, Karlovec $2S.50, Inšprnk $26.00. Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno.
Glavni zastopnik:
C. B. RICHARD & CO,
61 BROADWAY,	y———-NEW YORK.
Denar pošiljamo-v Evropo po nizkej ceni.
Podpisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom v Jollietu in
okolici svoj lepo, na novo urejeni
^SAXOOiV
na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolliet, III.
Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO in PORTERJEVO PIVO, FINA VINA in DOBRE PIJAČE kakoi WHISKEY itd. : IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA JEDILA se bodo pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče in to vse proti nizkej ceni.
Toraj Slovenci in Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi na novo došli iz stare domovine, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas mnogokrat
SVOJI NAJ GREDO VEDNO K SVOJIM!
Se spoštovanjem
Martin Bhith & Co.,
SALOONER CORNER OTTAWA & JACKSON STR., JOLLIET, ILL
Josip Losar v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni.
JOHN BREDL, prop.
358 Ohio Str.,Allegheny, Pa.,
toči fina vina, likerje in prodaje dobre smodke.
Posestnik je avstrijski Nemec, rodom Ceh. Toči dobro EBER-HART in OBER PIVO.
Dobro prenočišče za potnike.
HOTEL
] Warenberger
J. STREIFF & CO., lastnika
130 Greenwich Street, New York
(v bližini tiskarne „Glas Naroda").
V nameni hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije.
Dobra postrežba po nizkej ceni.
i	Prodajamo
parobrodne in železniške listke
po najnižjih cenah.
KNAUTH, NACHOD & KUEHNE
Ko. 11 William Street.
Prodaja im pošilja na vse dele uveta denarne nakaznice, »enjic«, in delžna pisma.
Ixposlnje in iiterjnje zapuščine in dolgcve.
obUkaTmof °VeUCem iU Hrvatom Priporočam, da blagovoli čestokrat
^ SALOON
1206 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS,
T kt*r. m točim izvrstno ANHAEUSER & BUSH PIVO ali ST TOTTTR PIVO, daljo PRISTNO VINO, FIN WHISKEY in razne LIKE ter imam na razpolago dobre SMODKE.	' ter
in p<iH^žbi.P°-etlte mS Parkrat lD PrePfičali 86 bodete o dobrej
Jakob Stonich,
89. E. MADISON STREET. CHICAGO.
S poštovanjem
pijači
M ike Krawl.
1206 Scott Street, Joliet,111.
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih orgel j
StrTu^06® Za izdelovanje in popravo KRANJ-bKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glas-nim od «25 naprej in treba dati 15 „are". Bolj-Se vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi bo iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačna.
JOHN GOLOB,
203 Bridge S tre« t, JOLIET, 111.
i
Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni
Ho tel Florence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
Usieglgišo©-
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokrat I
Svoji k svojim!
S& spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N.
\
\
Ustanovljena 1884!
THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY,
F. A. Duschek, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigars) po iuko nizkej ceni.
Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih viržink z s 1 « m o.
Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list).
Naročila se vestno in točno izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glaa Naroda". Moj naslov je:
F. A. DUSCHEK
328 E. 70 STR.
NEW YORK, CITY. Svoji k svojim ! Spretni agentje s« sprejmo proti ugodnim pogojem.
G. MARTINI
na 5 cesti v Red Jacketu, JVIich.,
je odprl

in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe.
Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI.
Slika predstavlja
srebrno uro
z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim, Elgin kolesovjem
na 7 kamnov samo... tj)13.50
in na 15 kamnov samo
Na zahtevanje Be razp siljajo ceniki frankovani.
Poštena postrežba in timBtvo za robo je moje geslo.
Za obilo naročbe Be priporočam z vsem poštovanjem:
HRVATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti in proslavljeni zdravnik
Dr G IWN POHEK
sedaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, M0.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljeuejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje vsakovrstnih notranji! Mor tudi vnanjil boleznij.
ILL
Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami
postal je predaed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Kadi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcuvyo-denici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnih žen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v
materinem jezi-ro-
Dr. G. IVAN POHEK,
ku obrne na sv jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na
s-bo-bi m e -i-n «-hrvh-i -r-, «=»
nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati Bvojemi: rojaku in bratu, po krvi in rodu.
Dr. G. Ivan Poheku,	Kansas City, Mo.
Stovani gospod!
Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znan; prijatelj in rojak.	K ar o 1 B 1 ažin a,
Canion Ferry, Mont.
Dr. G. IVA.JST POHEK
se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok:
v tem je nedoseglji t.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bol zen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kak se zdraviti- V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pov dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvav
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. IVAN POHEK,
So. East 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY.
MISSOURI-
k.
.. :>'. I ts^w^ j '

š h" Ši