Leto XXHm št. LJubljana, četrtek io. septembra 1942"XX Cena cent. 89 Upravništvo; Ljubljana. Puccinijeva ulica J. Telefon fe. 51-22, 31-23. 31-24 Injerarni oddelek: Liubljana. Puccinijeva ali-r% i - Telefoo ft. 31-25 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: a Ljubljansko pokrajino pn poštno-čekovnem zavodu 4t. 17.749. za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-311? IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a oglase i2 Kr. Italije m inozemstva ima Unione PubblicitS Italiana S. A. MILANO Izhaja fiik dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 18.—. za inozemstvo pa Lir 22.80 Uredniitro: Ljubljana. Puccinijeva ulica feev. J. telefoa bev. 31-22. 31-23. 51-24 Rokopisi se o« vračajo CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO ena sovražna podmornica Topniško obstreljevale zbirališč sovražnih motornih vozil — Uspeh MASa na črnem morju Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 8. septembra naslednje 834. vojno poročilo: Živahno delovanje patrulj in topništva v južnem odseku egiptske fronte. Naši lovci, ki s0 bili v zaščitnem križarjenju nad prednjimi postojankami, so prestregli skupino sovražnih bombnikov in jo prisilili, da se je obrnila. Nemški lovci so zrušili štiri nasprotna letala. Nadaljnje letalo je bilo uničeno nad srednjim Sredozemskim morjem. V Črnem morju je MAS torpediral in potopil ob zori 6. septembra pri Novoro- sijsku en sovjetski parnik. • Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 9. septembra naslednje 835. vojno poročilo: V Egiptu je naše topništvo vzelo pod svoj odstrel zbirališča nasprotnih motoriziranih vozil, štiri sovražna letala so bila sestreljena. Tri od teh so zbili nemški lovci, eno pa protiletalske baterije iz Tobruka. V letalskem dvoboju nad Malto se je eno letalo tipa »Spitfire« zrušilo v morje. Torpedovka »Orsa« je potopila neko sovražno podmornico. Junaška smrt nemškega generala v Egiptu Na egiptski fronti je v boju prošlih dni padel na bojišču general Jurij von Bis-marek, poveljnik neke nemške divizije. S tem se je ime še nadaljnjega junaškega poveljnika pridružilo imenom italijanskih in nemških generalov, ki so se bojevali v Libiji in v Egiptu in so dali svoje življenje v skupni borbi. Vojaki Osi na afriških tleh pošiljajo generalu von Bismarcku pozdrav junakov, prepričani, da bodo z zmago poravnali vsako žrtev. rehran! In oskrbi Pod predsedstvom Daeeja sta bili dve seji medministr-skega koordinacijskega odbora Rim, 7. sept. s. Medministrski odbor za koordinacijo oskrbe, razdeljevanja in cen se je sestal v Beneški palači pod predsedstvom Duceja od 17. do 19. ure dne 5. t. m. in od 17. do 19. ure dne 7. t. m. Navzoči so bili Tajnik PNF, finančni, poljedelski, prometni, korporacijski minister in minister za devize in valute, podtajniki notranjega ministrstva in ministrstva za vojno proizvodnjo, podtajnika Pascolato in Amicucci, generalni komisar za ribolov, šef inšpektorata za obrambo vlagateljev ln za kredit, inšpektor PNF Fabrizzi, predsedniki fašističnih zvez delodajalcev in delavcev poljedelstva in trgovine, predsednik fašistične zveze industrijskih delavcev, direktor fašistične zveze industrijcev in predsednik zavoda za sodelovanje. Odredbe za zbiranje žita Minister za poljedelstvo in gozdove je obširno poročal o stanju prehrane in se je zlasti pomudil pri poteku zbiranja žita in pri izvajanju uredb o mletju. Odkor je ugotovil, da razne trasportne težkoče preprečujejo proizvajalcem, da bi naglo izročili proizvode v žetvena skladišča. Odbor je določil, da se podaljša do 30. septembra termin za podelitev žetvenih nagrad. Odbor je nadalje, da bi zagotovil italijanskem poljedelstvu kar največji proizvajalni produkt, določil, da v letini 1942-43 ne bodo zmanjšane količine žit, ki so nakazane proizvajalcem za družinsko in podjetniško porabo. Ta odločitev odbora je sama po sebi tudi poziv vsem italijanskim proizvajalcem, naj v celoti izpolnijo svojo dolžnost glede izročanja žita v zbirališča. Poenotenje cen umetnim gnojilom Odbor je v skladu z navodili s prejšnjih sestankov, da je treba uravnovesiti in po možnosti zmanjšati stroške v poljedelstvu, da dobi politika blokiranja cen trdnejšo podlago, sklenil poenotiti cene umetnih gnojil ter odstraniti razlike glede na področje ln dobo porabe. Poenotenje bo izvedla federacija poljdelskih konzorcijev, ki ji ie biLi nedavno poverjena razdelitev umetnih gnojil v Kraljevini. Poenotenje se bo izvršilo s finančno intervencijo države na temelju nižjih cen, kakor so bile dosedanje. Cene bodo znatno znižane, velike koristi bodo pa imeli poljedelci tudi zaradi poenotenja umetnih gnojil in dosežene stalnosti nabavnih cen. Določene so bile enotne cene za vse kraje Kraljevine ln sicer: za rudninski perfosfat 2.55 lir. za amonia-kov solfat 90.52 lir za stot, za kalcijev nitrat 93.90 lir, za 13.50% kalcijev nitrat 84 lir, za amoniakov nitrat 83.90 lir, za kalcijev cianamit 83.25 lir, v vrečah po 75 kg. Tipizirana proizvodnja obleke in butve Podtajnik Amicucci je očital odboru delo ministrsva za korporacije glede ustanovitve tipiziranih proizvodenj. Odbor je ugotovil, da je mogoče samo s tipiziranjem vseh manufakturnih zroizvodov kontrolirati cene ter je dal navodila za izvedbo tipizira-nja vseh tekstilnih in oblačilnih proizvodov. Zmanjšalo se bo do skrajnosti število vrst tipiziranega blaga Ustanovile se bodo prodajalne samo za tipizirane proizvode. Nadzorovala se bo proizvodnja. Potujoči prodajalci tekstilnih proizvodov bodo smeli prodajati samo tipizirano blago in jim bo dobava olajšana, da bo s temi proizvodi zajamčena oskrba poljedelskega prebivalstva izven mestnih središč. Odbor je nato z zadovoljstvom vzel na znanje, da je ministrstvo za korporacije poskrbelo za proizvodnjo tipizirane obutve, ki se bo prodajala na oblačilne nakaznice. Dodeljevanje kruha in testenin Medministrski odbor je končno po poročilu ministra za poljedelstvo o sistemu določitve cen kruha in testenin odobril načrt, s katerim bo dosežena strožja in natančnejša kontrola potrošnje moke in kakovosti kruha. Minister za poljedelstvo bo načrt takoj izvedel. O raznih vprašanjih so poročali in govorili še Tajnik PNF, ministra Pareschl in Ricci, podtajnika Pascolato in Amicucci, inšpektor PNF Fabrizzi ter nekateri nacionalni svetniki. Prihodnji sestanek odbora bo 28. septembra ob 17. uri. Francoski protest v Washingtonu Ogorčenje francoskega prebivalstva zaradi angleških in ameriških letalskih napadov Vlchy, 8. sept. s. Šef vlade Pierre Laval je sprejel ameriškega poverjenika poslov Tucka, kateremu je sporočil energičen protest Francije zaradi nečloveškega bombardiranja francoskih mest od strani ameriškega letalstva. Pariz, 8. sept. s. Novi angleški letalski napad na Roueu je povzročil največje ogorčenje v vsej Normandiji. Poudarja se. da ni bil zadet noben vojaški objekt, da pa je zaradi po večini v stanovanjske dele mesita odvrženih bomb bilo izredno mnogo žrtev med ženskami in otroci. Razen številnih stanovanjskih hiš so biile uničene šole, zavodi in samostani. V bolnici je bilo ubitih 50 bolnikov. Mnogi od 400 ranjencev se bore s smrtjo. Pariz, 9. sept. d. Zadnji napadi britanskega letalstva na francoska mesta v zapadni Franciji so vzbudili v vsej javnosti velikansko ogorčenje in prebivalstvo zahteva energičnih represa.lij proti neopravičljivim akcijam britanskega letalstva, od katerih največ trpi francosko civilno prebivalstvo. Tudi današnji pariški listi zahtevajo energičnih represalij za zadnje britanske letališki napade in predlagajo, naj bi oblastva internirala v Franciji živeče angleške državljane. »Petit Parisien« predlaga, naj bi oblastva naselili a vse Angleže v tistih mestih na zapadu. ki si jih britanska letak izbirajo kot pGglavitni cilj svojih napadov. Angleške letalske izgube nad severno Francijo Berlin, 9. sept. s. Iz vojaškega vira se doznava, da je mešana skupina angleških letal vieraj popoldne napadla obalno področje pri Le Havru. Celinska in letalska obramba Nemcev je preprečila sovražniku dosego uspehov. Odvržene so bile samo posamezne bombe, ki so povzročile neznatno škodo. V letalskih dvobojih z nemškimi lovci je sovražnik imel nadaljnje hude izgube. V sedmih minutah je bilo sestreljeno 8 angleških letal. Vsa letala so padla v morje. Nadaljnje letalo je bilo zrušeno nad morjem zapadno od Bresta. Od dveh angleških letal, ki sta včeraj kasno popoldne v veliki višini preleteli nemško ozemlje, je bilo eno letalo tipa »Moskito« sestreljeno. • Junaško zadržanje prebivalstva v Duisburgu Berlin, 8. sept. s. Poročilo, ki ga je tiskovni urad narodno socialistične stranke objavil danes zvečer, opisuje zadnji teroristični napad angleškega letalstva na Duisburg. V poročilu, ki omenja silovitost napada, kateremu pa se je krepko zoper-stavljala nemška protiletalska obramba, se posebno podrčatava junaško zadržanje prebivalstva ter vnema pobude, ki se je pokazala med bombardiranjem in po njem, ko je bilo treba nuditi pomoč, kjer je bila potrebna. Vse nacionalno-socialistične pomožne organizacije so se izkazale nadvse pričakovanje. Dejansko in moralno so priskočile na pomoč žrtvam barbarskega letalskega napada. Po bombardiranju nekatere osebe niso rešile drugega ko življenje, vse ostalo so izgubile, mnoge tudi vse svojce. Popolna solidarnost je takoj nastala med vsemi stanovi prebivalstva in je prispevala k »hranitvi visoke morale vseh. »Le zasajai, Churchill, svoje zobe v živo meso nemškega prebivalstva« — zaključuje poročilo — »toda ono bo poslušalo vedno samo dnevno povelje, katerega bo ne-ugnano po vsakem napadu izvajalo.« NOVI USPEHI NA KAVKAZU IN PRI STALINGRADU V naskoku zavzete višine jugovzhodno od Novorosijska - Prodori pri Stalingradu — Ogromne sovjetske izgube na vseh odsekih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 9. sept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Ko je bila v naskoku zavzeta neka obvladujoča višina jugovzhodno od Novorosijska, je bilo pripeljanih nad IflOO ujetnikov, razen tega pa je bilo zaplenjenih 27 topov, 1 oklopni vlak in mnogo dragega vojnega materiala. Pred obalo Črnega morja so bojna letala potopila 500tonsko transportno ladjo. Na Tereku je izgubil sovražnik pri brezuspešnih napadih 18 oklopnih vozil. Na trdnjavskem ozemlju pri Stalingradu so prodrli oklopni oddelki žilavo branjene sovražnikove postojanke in zavzeli v ogorčenih borbah jugozapadno od Stalingrada obvladujočo višino. Ponoči so bila bombardirana mestno področje in sovjetska letališča vzhodno od Volge. Jugozapadno od Kaluge so bili zavrnjeni ponovni sovražnikovi napadi, število na tem bojišču od 25. avgusta uničenih oklopnih vozil se je zvišalo nad 1000. Okrog Rževa se tudi v teku včerajšnjega dneva niso vršili boji v večjem obsegu. V času od 30. julija do 6. septembra je bilo tukaj uničenih od kopnih sil in letalstva vsega 2128 sovjetskih oklopnih vozil. Na obkoljevalni fronti pri Petrogradu so bili odbiti posamezni sovražnikovi napadi. Na Ladoškem jezeru so bile tri sovjetske topničarke težko poškodovane z bombami. Na visokem severu so bojna letala bombardirala letališča ob zalivu Kuli in pristaniško ozemlje pri Murmansku. Pri tem je bilo uničenih 26 sovražnih letal brez lastnih izgub. Sovjetsko letalstvo je tudi včeraj v letalskih bojih z nemškimi in hrvatskimi lovci ter po protiletalskem topništvu izgubilo 137 letal. Pogrešajo se 4 lastna letala. Pri poletih nad zasedeno zapadno ozemlje in pri posameznih dnevnih motilnih poletih nad zapadno Nemčijo je bilo v letalskih bojih sestreljenih 10 angleških letal. Oddelki angleških letal so ponoči napadli tudi nekatere kraje v jugozapadni Nemčiji. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. V stanovanjskih predelih je ponekod nastala stvarna škoda in škoda na poslopjih. Po dosedanjih poročilih so bili sestreljeni 3 izmed napadajočih bombnikov. V času od 28. avgusta do 8. septembra je izgubilo angleško letalstvo 252 letal, od tega 120 nad Sredozemskim morjem in severno Afriko. V isti dobi je bilo v borbi proti Angliji izgubljenih 59 lastnih letal. Nemška bojna letala so v pretekli noči napadla vojaške naprave na južni obali Anglije ter v srednji in vzhodni Angliji. Pri tem je bila med drugim potopljena tudi angleška motorna ladja s 300 tonami. ¥ Novorosijsku 6758 ujetnikov Torkovo nemško vojno poročilo Iz Hitlerjevega glavnega stana, 8. sept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: V hudih borbah okrog pomorske in celinske trdnjave Novorosijska je bilo zajetih še 6758 ujetnikov, skupno s številnimi vojnimi potrebščinami. Izredno krvave so izgube sovražnika. Po doslej dobljenih vesteh je bilo zajetih 14 tankov, 90 topov vseh vrst, en oklopni vlak ter več ladij. V okolici Novorosijska še trajajo borbe proti sovražnim skupinam, ki se srdito branijo. Nemška rušilna letala so uničevala iz nižine sovjetske *»"»lone v kretanju. Na obalni cesti južnovzhodno od mesta ob Tereku je bilo uničenih prri sovražnem protinapadu, ki nj imel uspeha, 65 do 100 sovjetskih tankov. Lovska letala so iru-šila 27 sovražnih letal, pripadajočih napa-dajoeim skupinam. V utrjenem pasu Stalingrada so nemške čete kljub trdovratni reakciji zavzele nadaljnje višinske postojanke. Mcčne skupine bojnih in napadalnih letal so podpirale borbe vojske. Mostovi čez Volgo južno od mesta so bili bombardirani noč in dan. V osrednjem odseku vzhodne fronte so bile samo krajevne borbe. Na obkoljevalni fronti Petrograda je bilo več sovražnih napadov odbitih, deloma s protinapadi ob sodelovanju letalstva. Dne 6. in 7. septembra je sovjetsko letalstvo izgubilo v letalskih dvobojih, katerih so se udeležili tudi italijanFki. hrvatski in madžarski letalci. 125 letal. Protiletalsko topništvo je zrušilo 40 letal, 3 letal, so pa bila uničena na tleh. Izgubili smo 5 svojih letal. V severni Afriki so nemška vojna letala v polno zadela zbirališča sovražnih tankov in motornih vozil ter angleška letališča južno od Aleksandrije in v področju Sue-za. Pri napadih na zasedeno ozemlje na zapadu in pri posameznih dnevnih nadlego-valnih poletih nad zapadno Nemčijo so bila sestreljena tri angleška letala. V borbi proti Angliji je nemško letalstvo v pretekli noči bombardiralo z bombami velikega kalibra vojaško važne naprave v Angliji. Ognjeno morje Na Stalingrad sipljejo nemška letala noč in dan točo bomb, ki povzročajo v mestu neprestane požare Bern, 8. sept. Moskovski dopisnik agencije »United Press« brzojavlja: »Boji na Kavkazu in pri Stalingradu ter na srednjem delu vzhodne fronte so zavzeli obsežno prostranstvo. Kakor je znano, se glavne operacije vrše v odseku Stalingrada. Ruska vojska, katere obrambni sistem tvori polkrog pred mestom, se še vedno fanatično upira sovražnim napadom. Nemške čete in čete nemških zaveznikov so uspele odpreti si nove vrzeli v sovjetskih bojnih črtah. Na jugozapadu mesta so Nemci podvojili svoj pritisk. Boj se vrši na tak način, da Rusi takoj po zasedbi kakega okopa vržejo Nemcem nasproti do-brovoljce, ki so jih rekrutirali med prebivalstvom. Taki boji dosežejo naravnost strahovit in besen značaj. Nemčija je tu osredotočila 25 divizij oziroma kakih 275.000 mož ob izdatni podpori kakih 1000 nemških strmoglavcev. Osne sile prevažajo sedaj od Donovega kolena svoje težko topništvo, da bi učinkoviteje obstreljevale ves obrambni ustroj Stalingrada. Nastopile so tudi nove nemške oklopne divizije ter nemška motorizirana pehota, ki pritiska na vsem obodu polkroga.« Dopisnik »Exchange Telegrapha« javlja: »Na stalingrajski fronti so se razvile borbe izredne silovitosti. Položaj je treba smatrati za zelo resen. V mestu samem se odigravajo strahotni prizori. V soboto zjutraj je bil Stal'pgrad zopet napaden od nekoliko stotin nemških bombnikov, ki so prileteli nad mesto iz treh različnih smeri. Mesto je pravo pravcato ognjeno morje, kajti ogromnih požarov napadenci ne morejo sproti pogasiti. Večji del mesta je samo še kup razvalin, iz katerih sikajo plamen: in se kadi gost dim.« (Piccolo.) Berlin',-9. sept u. O silovitih bojih, ki se trajajo okoli Stailinjjrada. poroča neki vojni poročevalec o udeležbi nemškega letalstva naslednje: Trdnjava Stalingrad je že nekoliko dni doslovno podvržena plohi bomb Milijoni in milijoni kilogramov eksplozivov so doslej padli na mesto m na njegove obrambne naprave. Letalski napadi si Slede neprekinjeno dan in noč in zrak je napolnjen z brnenjem motorjev. V tej zračni bitki se uporabljajo vsi tipi letail: »He 11«, «JU 88«, «ME 609«. »ME 110«. Komaj se ena eskadra vrne na svoje oporišče, se že druga dvigne v poflet. Celi odredi so stalno v poletu, razde'jeni na manjše skupine in roje. Letalsko orožje podpira baje na kopnem ter pripravlja pot napadalnim oddelkom. Na mesto in na ob- rambni sistem na bregu Volge dežuje neprestano prava ploha železa in ognja. V vseh industrijskih mestnih de'ih Stalingrada ter v velikih zalogah goriva plamte pošastni požari že nekoliko dni. Zlokobni svit teh požarov osvetljuje vso noč pokrajino na kilometre daleč. Izvidniki se vračajo s fotografijami strahotnega razdejanja, ki ga je povzročila ta neprestana toča. ki jo nemško letalstvo meče na mesto. (»Le Ultime Notizie.«) Poulične borbe v zunanjih okrajih mesta Stockholm, 9. sept. d. Poročila o bitki za Stalingrad, ki jih objavljajo švedski listi, i kažejo, da pošilja sovjetsko vojno poveljništvo v borbo svoje poslednje rezerve. Po informacijah švedskih poročevalcev iz Moskve sodelujejo v borbah za Stalingrad celo sovjetski delavski bataljoni, k- so bili prvotno zaposleni pri utrjevalnih delih. Na stalingrajski periferiji se vodijo ogorčene poulične borbe. V mestu ;e bilo zgrajenih na stotine barikad, pasti za tanke in skoraj vsako poslopje je izpremenjeno v trdnjavo, ki naj zadrži nemški prodor. Po ulicah divjajo krvave borbe moža proti možu. Nemške čete. ki prodirajo preko poslednjih sovjetskih obrambnih črt. se v veliki meri poslužujejo metalcev ognja s katerimi uničujejo drugo za drugim gnezda sovjetskega odpora. Zaradi posebnih prilik, v katerih se razvijajo te poslednje borbe za Stalingrad. je uporabljanje topništva popolnoma onemogočeno in tudi letalstvo, ki je v borbah na zunanjih obrambnih črtah Stalingrada imelo tako važno vlogo, zdaj ne more posegati v poulične borbe, ker je položaj nepregleden in so nem:ke čete že v mestnih delih, okrog katerih so še zmerom sovjetska obrambna gnezda, Brzi razvoj nemške ofenzive na Kavkazu Berlin, 9. sept. u. Pozornost tukajšnjih političnih krogov je danes obrnjena na brzi razvoj, ki ga zavzema nemška ofenziva v kavkaškem področju po osvojitvi Kerčen-skega preliva in Novorosnjska. Tem dogodkom se pripisuje tu velik strateški pomen, in sricer mnogo večji, kakor na pni pogled sodi laik. V Berlinu nagla?«io. da nemška akcija napreduje z najbolj š-i m uspehom kljub naravnost obupnemu odnoru. s katerim skušajo Rusi braniti te važne poiožaje. Z druge strani je ruska vojska s padcem Novorosijska, ki je vojaško središče prve vrste, dobila udarec, od katerega si ne bo več opomogla. (»Le Ultime Notizie.«) Pomen Novorosijska Berlin, 9. sept. d. V nemških vojaških krogih še nadalje komentirajo padec poslednjega sovjetskega pomorskega oporišča Novorosijska na Črnem morju in naglaša-jo, da se izredna važnost Novorosijska razvidi tudi iz dejstva, da kavkaška obala Črnega morja od morske ožine Kerča do sovjetske meje južno od Batuma skoraj nima nobene druge naravne luke. Zaliv, v katerem leži Novorosijsk, tvorijo na zapadu nizke, precej razsežne peščine, na vzhodni strani pa se neposredno dviga nad mesto hribovje do višine približno 600 m. deloma poraslo tudi z, gozdovi. Novorcsijski zaliv je globok do 27 m in tako pristopen za največje ladje. Luka je vse leto brez ledu. Dasi Novorosijsk v normalnih časih nI imel v Sovjetski uniji posebnega pomena, je njegova važnost za Sovjete silno narasla po izgubi luk na Krimskem polotoku. Luške naprave v Novorosijsku se raztezajo 2,5 km vzdolž obale in pomoli so dokaj moderno opremljeni. V normalnih časih je a^ašal letni ladijski promet Novorosijska približno 2 in pol milijona ton. Več;noma se je tu nakladal petrolej, žito in cement. Novorosijsk ima znatno vojno industrijo in so zlasti znane tovarne za puška, metalce min, municijo, mornariška letala, motorne ladje in vsakovrstne pogonske stroje. V Novorosijsku »o nadalje velike žel ozn t-ške delavnice. Največja je bila v Novorosijsku cementna industrija, "kar je razvidno iz dejstva, da je na Novorosijsk odpadlo 30 % celokupne sovjetske proizvodnje cementa. V mestu je nadalje nekaj bombažnih predilnic in tovarn za obleko in obutev. Mesto se odlikuje po posebno ugodrem podnebju in slovi po bogatih okoliških vinogradih. Sovjeti se letos baje zime Boen*»s Aires, 8. sept. s. Proučujoč izglede za prihodnjo rusko zimo, poroča dopisnik lista »New York Times« iz Moskve, da Rusi letos ne pričakujejo zime tako navdušeno kakor lani, kajti zima bo za nje hušja kakor za nasprotnika. Izguba donskega in kubanskega ozemlja, ogrožanje Volge, izguba vse kotline Donca, poudarja dopisnik, pomenijo, da bodo okupatorji imeli na razpolago velika skladišča premoga, petroleja in moke. Ni tajnost, da so Rusi v pretekli zimi trpeli zaradi pomanjkanja živeža. To leto jim bo primanjkovalo tudi kuriva, dočim Nemci razpolagajo že z odličnim omrežjem za transporte. Spričo takih izgledov je splah-nilo upanje v zmago v letu 1942, prihodnje leto pa bo že prepozno za rešitev Rusije, pa tudi za rešitev zaveznikov, kajti če se Rusija zruši, bo triumf osi nad zavezniki zagotovljen. Stockholm, 8. sept. s. sSvenska Dagebla-det« poroča iz Londona, da je z izgubo izredno bogatih poljedelskih predelov Sovjetska zveza prišla v nevarnost, da bo pozimi brez kruha. Zavezniki bodo morali Rusiji pošiljati ne samo orožja, temveč tudi moko. Pogajanja za dobavo žita so bila zaključena s kanadsko vlado. Rusko-kanadska pogodba naj bi bila v kratkem podpisana v Londonu. Pravijo, da je Rusija zahtevala od zaveznikovv tudi premog, da nadomesti izgube obširnih premogovnih področij. Nezmogljive prometne težkoče nasprotnikov Stockholm, 9. sept. d. Pofleg vprašanja oskrbe s surovinami predstavlja tranšportno vprašanje najtežji problem, s katerim se mora boriti vojno vodstvo sovražnih d>ržav. Do tega zaključka prihaja znani ameriški publicist Arthur Prock v »New York Ti-mesu«. Z največjimi težavami se morajoi boriti posebno transporti vojnega materiala na raztresena zavezniška bojišča. Prock ugotavlja, da težavnega problema dobav vojnega materiala na posamezna bojitšča d odslej še ni uspelo zadovoljivo rešiti. Izgube Filipinskega otočja. Birme. Singapura in vse Holandske Vzhodne Indije ie v veliki meri treba pripisovati ravno nerešenemu vprašanju vojaških transportov. Na drugi strani so po mnenju ameriškega avtorja veliki uspehi Nemcev im zaveznikov tako na vzhodnem bojišču kakor tudi v severni Afriki izraz dobro urejenega transportnega sistema. Prock pravi, da je razumljivo, ako se po vsakem zavezniškem porazu takoj oglasi armada kritikov s pripombo. da do novega vojaškega uspeha morebiti ne bi pri šlo. če bi iimeli zavezniki na kritičnem frontnem odseku o pravem času na razpolago neka; dodatnih letal, tankov ali topništva, ki jih zaradi nerešenega transportnega problema ni bilo o pravem čas« na razpolago. Danski prostovoljci za vzhodno Sronto Kodanj, 9. sept. d. Danski prostovoljski zbor »Danemark« je včeraj dospel v danske prestolnico. Pet stotnij prostovoljskega zbora je defiliralo po glavnih ulicah z nemško vojaško godbo na čelu. Sprejema danskih prostovoljcev se je udeležil tudi nen»-ški poslanik v Kodanju v. Renthefink. Naraščajoč odpor prebivalstva proti komunističnemu zločinstvu Vedno n»'e strašne podrobnosti prihajajo na dan o početju komunističnih partizanov in o razmerah med njimi Tudi najbolj kratkovidni simpatizerji partizanov prihajajo sedaj na osnovi teh grozo vzbujajočih poročil do spoznanja, da pri vseh teh akcijah ne gre za niikako »osvobodilno borbo« in za niikako slovensko narodno stvar, temveč izključno le za besnenje surovega komunizma, ki zna le uničevati in razdirati. Kakor pa prihajata spoznanje iai lztreznje-nje, tako narašča tudi odpGT prebivalstva proti temu zločinskemu, za ves narod pogubnemu početju. Spet umor duhovnika V sredo. 2. t. m. zvečer so komunisti vdrli v kaplan i jo v Starem trgu pri Ložu na Notranjskem. Dobili so tamkajšnjega kaplana Franca Kramariča. ki je že spal. Ubili so ga kar v postelji. Pokojni kaplan je biil doma iz Radovice pri Metliki. V politiko se ni vmešaval, pri ljudeh pa ie biil priljubljen zaradi svojega mirnega in ljubeznivega značaja. Ravno ta priljubljenost ga je najbrž veljala življenje, ker so komunisti pač vedeli, da je nikdar ne bo porabljal njim v prid. Umori staršev in otrok V H rastju pri Mirni peči so komunisti 22. julija umorili posestnico Marijo Mavec. Vzrok zločina je bil ta, da njeni smnovi niso hoteli med partizane. V okolici Št. Jerneja so nečloveški podivjanci vpričo majhnega sinčka umorili njegove starše, posestnika in posestnico Fudan. Prisilili so pri tem otroka, da je moral znositi razsekane dele očetovega in materinega trupla v jamo, potem so pa ubili še njega in ga vrgli k staršem. Ob isti priliki so ubili tudi nekega drugega llletnega dečka. Vsi so pokopani kake četrt ure od gradu Klevevž, kjer so imeli takrat partizani svoje vodstvo. O enakih ali po- dobnih nečloveških umorih prihajajo poročila tudi iz mnogih drugih krajev. Žalostni spomeniki t V kraje, kjer so imeli partizanski oddelki svoja poveljstva, so posebni odredu neprestano pripeljavali »ujetnike« iz opoliŠkih vasi im hiš. Kdor se je kakor koli upiral komunističnim zahtevam ali samo ;ziražail svoje neodobravanje z njihovim početjem, je bili zapisan smrti. Tako se je zgodilo, da je v okolici vseh teh taborišč nastalo polno grobov, v katerih počivajo zname, po večini pa še neznane žrtve komunističnega terorja. Taka taborišča so bila razen že imenovanega Klevevža tudi grad Hmeljnik pri Mirni peči. kjer je našlo smrt mnogo nedolžnih in poštenih Slovencev iz okolice, dallje na Velikem Kailu na Dolenjskem, za Krimom, na Polici itd. Na^PoKci so ljudje našteli okrog 300 grobov, ki krijejo nedolžne par-JizansKe^zrtve, po večini iz področja D. M. "v^Pblju.^Soštrega in Dobrunj. Odpor ljudstva Ni še mogoče zbrati vseh podatkov o umorih in pobojih, ki so jih izvršili partizani. Število od komunistov pomor jenih Slovencev in Slovenk že daleč presega 1000. Skoraj ni vasi na Dolenjskem in Notranjskem, ki bi še ne imela svojih žrtev. Razumljivo je zato, da je iz dneva v dam naraščal in še narašča odpor prebivalstva proti temu divjaškemu in pogubnemu početju in da posega kmečko prebivalstvo, kjer je to potrebno, tudi po samopomoči in po samoobrambi. Čeprav se komunistični voditelji skrivajo pocl razna izmišljena imena, jih ljudje vedno več spoznavajo in ugotavljajo. Nekatere med njimi je že zadela direktna ljudska sodba, dragi pa so tako razkrinkani, da se ne bodo mogli nikdar več zatajiti im ne trajno poskriti. Ameriki grozi gospodarski bankrot Rooseveltova priznanja pomenijo za države trojnega pakta najlepšo moralno zmago Rim, 9. sept s. Poslanica predsednika Roosevelta kongresu je naredila velik vtis v Evropi, v kolikor odkriva, da je od vseh narodov v vojni edina Amerika najbogatejši narod na svetu, država, ki se nahaja po devetih mesecih vojne pred gospodarskim bankrotom gigantskega obsega. Predsednik Roosevelt, ki je že v dobi New Dea-la dokazal, da ni preveč podkovan v gospodarskih zadevah, je potrošil milijarde dolarjev, ne da bi se brigal za neobhodne gospodarske posledice svojih blaanih izdatkom. To je razumljivo. Manj razumljivo pa je, da so v to zmoto zašli gospodarski in finančni strokovnjaki, ki jih je predsednik poklical v slavni »možganski trust«, poverjen, da osvetljuje Rooseveltu finančna in gospodarska pota. Spričo cdkritja zmote predsednika in njegovega možganskega trusta ne bo drugega izhoda kakor posnemanje tega. kar je fašistično storila Italija glede cen, plač in mezd. K neštevilnim vojaškim zmagam trojni pakt lahko doda to značilno moralno zmago ter jo lahko uvrsti med svoje najlepše trofeje. Rim, 8. sept. s. Predsednik Roosevelt je poslal kongresu poslanico, v kateri poudarja, da je potrebna večja disciplina v gospodarstvu. Draginja narašča in povečanje cen živil je tako veliko, da predstavlja resno nevarnost za vso strukturo cen. Roosevelt poziva kongres, naj se prepriča, da bodo zaman vsi napori za utrditev mezd in življenskih stroškov, ako ne bo ojačena kontrola nad poljedelskimi proizvodi. Delavci in poljedelci bodo stvarno imeli manj dohodkov in bodo trpeli zaradi inflacije. Potrebno je zaradi tega preprečiti resno gospodarsko krizo. Ako bomo čakali še tri ali štiri mesece, bo prepozno. Predsednik zahteva od kongresa odobritev zakona za stabilizacijo cen. Podčrtal je, da totalna vojna prinaša večje odgovornosti, toda uporabil bo svojo oblast za pora^ sovražnikov. Zvečer so radijske postaje oddajale predsednikovo kramljanje ob ognjišču. Predsednik je tedaj izjavil, da bo Ameriko vojna staila leta 1943. skoro 100 milijard dolarjev. Govoreč o raznih bojiščih je Roosevelt priznal, da razpolaga sovražnik še z močnimi silami in da skuša obdržati iniciativo in zopet hudo udariti. Svoje poslušalce je opomnil, naj ne bodo preveč optimistični glede Salomonovih otokov. Glede Sredozemskega morja in Srednjega Vzhoda je predsednik izjavil, da se prav dobro zaveda nevarnosti, ki grozi zaveznikom v zvezi s končnim Izidom bitke v Egiptu, ter v zvezi obvladovanja Sredozemskega morja ln Indijskega oceana. Basel, 9. sept. s. Noben rooseveltski govor ne more zabrisati stvarnosti in stvarnost je, da je ameriški narod vse prej ko navdušen in poln nezaupanja v vojno politiko in v bodočnost države. Drugega pomena ne morejo imeti, kakor poročajo vvashingtonski dopisniki baselskim listom, padci tečajev na newyorški bora v preteklem tednu in potreba, da se državljani prisilijo izprazniti svoje denarnice, ker država deraar potrebuje. Proučujejo se načrti za prisilno posojOo, ki bo razpisano še letos, in načrti za obvezno štednjo plač v višini 10»/«. Seveda bo prihranek ostal na razpolago vladi do konca vojne. Mučen vtis v Londona Rim, 8. sept. s. Rooseveltov govor o nevarnosti inflacije v Ameriki je naredil v Londonu velik vtis. V londonskih krogih smatrajo ta govor za ultimat predsednika Roosevelta kot gospodarskega diktatorja. Podatki Rooseveltovi kažejo, kako bedasta je bila dosedanja ameriška gospodarska, socialna in finančna politika. V Londonu pravijo, da bo Churchill takoj sledil vzgledu svojega ameriškega tovariša in objavil ukrepe za preprečenje še hujše inflacije, ki že dejansko obstoja v Angliji. Churchillova priznanja in izmikanja Rim, 8. sept. s. Ob zopetni otvoritvi spodnje zbornice je Churchill skušal odgovoriti na številne interpelacije poslancev. O diepp-ski aferi je ministrski predsednik odklonil natančne podatke glede izgub, ki jih je utrpela Anglija. Poklonil se je Kanadi, ki je dala pet šestin napadalnih čet. Branil je podvzetje, rekoč, da je angleški glavni stan nujno potreboval neka obvestila, ki jih ni mogel dobiti drugače kakor z izvedbo izkrcanja. V odgovor na neko interpelacijo, ki je očitala ministrskemu predsedniku, da je parlamentu sporočil napačno številko o izgubah tankov angleške vojske v Egiptu, je Churchill otročje izjavili, da se je zmotil, ker je tolmačil kot celotne izgube v bitki neko1 poročilo, ki se je nanašalo samo na izgube v enem tednu. Ministrski predsednik je pozval zbornico, naj mu verjame. Hvalil je nove poveljnike vojske v Egiptu im obžaloval smrt generala Gotta, ki je bil prav na dan smrti izbran za novega poveljnika osme armade. Javil je, da je šel Auchimleik v pokoj, ker mu je potreben počitek. Churchill je izjavili, da je osma armada dobila močna ojačenja im jo je treba tedaj smatrati za popolnoma novo armado. Utrpela je izredno hude izgube nad 80.000 mož, kair pojasnjuje, zakaj se je morala armad* umakniti 450 km nazaj. Sovražnik je to izkoristil, je rekel Churchill, ter se je docela okoristil z našimi skladišči orožja, goriva m streliva. Glede Rusije je Churchill, ne da bi omenil sedanje ruske poraze, toplo osebno pohvalil Stalina in je zagotovil, da bosta Amerika in Anglija skušali Rusiji pomagati kolikor mogoče hitro. Churchill je zagotovil, da so Rusi bolj ko kdaj odločeni nadaljevati borbo. Govoreč o letalsko pomorski bitki v Sredozemskem morju je Churchilli prirnal, da so Angleži utrpeli hude izgube na ladjah im parnikib še preko edini c, katerih potopitev je bila javliena, to so nosilka letal »Eagle« dve križarki in pet rušilcev. Churchill je dodal, da ameriško letalstvo s svojo tehniko bombardiran ja i« velike višine odpira nova obzorja v letalski vojni, ter je zaključil svoj govor s taijinstvenim tonom naznanjajoč, da sta Roosevelt im om po temeljiti proučitvi položaja sklenila, 12 vojaških odločite\T, ki bodo ob pravem času odkrite javnosti. Med vsem svojim govorom Churchill ni štedil s pohvalo predsedniku Rooseveltu ter je poveličevali vedno bolj važno Vlogo, ki jo prevzema predsednik Amerike v tej vojni. Vojna na morju Lizbona, 8. sept. s. Iz Washingtona poročajo, da je neka podmornica osi potopila ameriško ladjo, ki je bila natovorjena z železom in je plula proti Islandu. Berlin, 9. sept. d. švedska tovorna ladja »Tjmdingoe« (7700 ton) je v severnem morju zadela na mino in se potc*iila. 32-članska posadka je bila rešena in jo pričakujejo v Emdenu. Otvoritev spominske kapelice v vojašnici Viktorja Emanuela in. Ljubljana, 9. septembra. Po prizadevanju poveljstva Divizije Sar-dinskih Grenadirjev se je vršila danes zjutraj otvoritev manjše kapele, zgrajene v notranjosti vojašnice Viktorja Emanuela III. v zdravstvenem odseku divizije. Svečanosti, ki je imela resen in čisto vojaški značaj, so se udeležili poveljnik Ar-mijskega Zbora general Robotti, Zvezni tajnik, generalni poročnik Montagna in drugi predstavniki vojaške oblasti. Visokega komisarja, ki je odsoten, je zastopal šef kabineta comm. Bisia. Osebnosti, ki so se zbrale na slavnost, so ob prihodu poveljnika divizije, generala Orlanda, v tihi zbranosti obstopile spominski kamen v kapelici, na katerem so vklesana imena junakov znamenite divizije, padlih v Sloveniji. Evropska gozdna proizvodnja Dunaj, 8. sept. s. Na Dunaj je dospel baron Acerbo, predsednik Mednarodnega poljedelskega zavoda, ki se je udeležil letnega sestanka mednarodnega odbora za gozdarstvo, ki spada v območje zavoda. Zborovanje je bilo izredno važno zaradi navzočnosti uradnih delegatov iz vseh evropskih držav: iz Italije, Nemčije, Hrvatske, Danske, Španije, Finske, Francije, Norveške, Nizozemske, Rumunije, Slovaške, Švedske, Švice, Turčije, Madžarske in Bolgarije. Obravnavali so številna vprašanja v zvezi s tehničnimi in gopodarskimi problemi gozdne proizvodnje in njene uporabe. Italijansko vlado je zastopalo glavno poveljništvo gozdne Milice s številnimi strokovnjaki. Trgovinski stiki z Bolgarijo Sofija, 8. sept s. Trgovinski minister Zaharijev je sprejel kraljevega ministra Italije, ki ga je spremljal trgovinski svetnik, ter se je z njim dolgo razgovarjal. Nemški vojaki za Zimsko pomoč Berlin, 8. sept. s. Večerni listi objavljajo z velikim poudarkom poročilo, da je bilo z Zimsko pomočjo leta 1941/42 nabranih med pripadniki oboroženih sil 123.3 milijonov mark, to je dvojno tako velika vsota, kakor je bila zbrana v prejšnji zimi. Vojaki — komentira to sporočilo »Lokal an-zeiger« — so nudili značilen vzgled solidarnosti, ki preveva ves nemški narod. Vojaki se ne borijo samo ob tveganju življenja, premagujoč ovire in težave za svobodo in veličino domovine, temveč prispevajo dejansko tudi k velikemu socialnemu podpornemu delu, ki ga opravlja narod. »Deutsche Allgemeine Zeitung« piše, naj bo ta zgled opozorilo vsem tistim, ki niso na fronti in ki naj imajo duha najtesnejše in disciplinirane solidarnosti, s katero se pospešuje dosega zmage. Gospodarska politika Antonescovega režima BukareSta, 8. sept. s. Po svojem govoru na zasedanju ministrskega sveta je predsednik vlade Mihael Antonescu objasnil gospodarsko politiko režima maršala An-tonesca v zadnjih dveh letih in podčrtal važnost ukrepov vlade za pospeševanje narodnega gospodarstva. Poudaril je, da je s politiko nacionalizacije podjetij in židovskega premoženja državno premoženje pridobilo več ko dve milijardi lejev, ki sta bili uporabljeni za pospeševanje narodnega gospodarstva. Vlada je podpirala tudi razvoj zasebne industrije s posojili državnih bank. Mihael Antonescu je podčrtal, da država še nikoli ni v toliki meri podpirala rumunskega gospodarstva, kakor se to godi pod maršalovim režimom. Ovadje vračaj očim se Španskim prostovoljcem San Sebastlan, 9. sept. s. Vračajoč se iz Rusije so prišli v San Sebastian številni prostovoljci španske »sinje divizije«. Prebivalstvo z oblastmi jih je navdušeno sprejelo. Povratniki, ki jih je 830, so nadaljevali pot v Valencijo, kjer so bili tudi svečano sprejeti. Prebivalstvo je ob tej priliki vzklikalo Španiji, Osi in zmagi proti komunizmu. Ukrepi proti irskim patriotom v Ulstru Stockholm, 8. sept. s. Kakor poroča londonski dopisnik lista »Allehanda«, se angleške oblasti v severnii Irski pripravljajo na uvedbo strožjih mer proti osvobodilnemu gibanju, ki je od dneva do dneva bolj resno. Stroge kazni so bile odrejene proti irskim patriotom. Policija je dobila ojače-nje in velike količine orožja. Ob meji krožijo številne patrulje, ker se je bati, da bodo nadaljnje skupine irske republikanske armade vdrle v Ulster. Kazni zaradi prekrškov določb o prehrani Ljubljana, 9. septembra. Urad za nadzorstvo cen pri Visokem komisariatu sporoča: Okrajno načelstvo v Ljubljani je v mesecu avgustu t. 1. izreklo naslednje kazni zaradi prekrškov prehrambenih določil: Zaradi opuščene prijave svinj: Suhadol-nik Franc, Borovnica, 400 lir globe, Oblak Franc, Drenov grič, 200 lir globe; zaradi opuščene prijave fižola: Lazzarini Ludvik, Boštanj, 300 lir globe; zaradi skrivnega zakola: Lesjak Ivan, Ljubljana, 100 lir globe in zaplembo mesa, šerbelj A., Ljubljana, 100 lir globe in zaplembo mesa, Jaklič F., 100 lir globe in zaplembo mesa, Pe-trove,c Josip, Vrhnika, 1000 lir globe in zaplembo mesa, Goršič Josip žalna, 300 llr globe, zaplemba dveh telečjih kož, Nučič Anton, Ljubljana, 1000 llr globe, zaplemba mesa; zaradi zviševanja cen: SuhadoJmik Ana, Vrhnika, 50 lir globe. Ker niso imeli na vidnem mestu izveše-nega cenika: Mauri Mihael, Vrhnika, 100 lir gk>be, Bernaz Ivan, Vrhnika 100 lir glo- be; zaradi nedovoljenega nakupa mesa: Semrajc Ivan, Ljubljana, 1000 lir globe, čadež Josipina, Ljubljana, 50 lir globe fei zaplemba mesa, štrukelj Ana, Ljubljana, 100 lir globe ln zaplemba mesa, špetič Angela, Ljubljana, 50 liir globe, zaplemba mesa, Vidic Franc, Ljubljana, 50 Ur globe, zaplemba mesa. Razen tega je okrajno sodišče v Ljubljani Izreklo v mesecu avgustu naslednje kazni zaradi prekrškov prehrambenih določil: zaradi prodaje telet po višji ceni in brez dovoljenja: Dečman Ivam, posestnik, Ježl-ca št 2, 500 lir globe, 5 dni zapora; zaradi nedovoljenega nakupa mesa: Kušar Ludvik, pek, Mala vas 50. 150 Ur globe. Ker ni prijavil kož im ker ni pravilno vodil od-nosnih spiskov Jeglič Ivan, strojar, Grosuplje 39, 600 lir globe in zaplemba kož. Kazensko sodišče v Ljubljani je v avgustu t. 1. kaznovalo Cflčmir Vestič Marjana, gostilničarja v Ljubljani, Miklošičeva 4, z globo 100 lir in 7 dni zapora zaradi zviševanja cen. Gospodarstvo Sprememba predpisov glede bolniškega zavarovanja sezonskih delavcev Smatrajoč za potrebno, da se zavarovalne dajatve sezonskim delavcem prilagodijo njihovemu dejanskemu zaslužku, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino po zasiišanju prizadetih sindikalnih združenj in na predlog zavoda za socialno zavarovanje izdal naredbo o spremembi statuta bivšega Osrednjega urada zavarovalnih delavcev glede zavarovanih dajatev sezonskim delavcem. Naredba, ki je objavljena v »Službenem listu« 5. septembra, se glasi: Člen 1 Razvel javi jata se odstavka 3. -n 4. člena 200. statuta bivšega Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Zavarovalne dajatve sezonskim delavcem se računajo tako kakor za vse druge zavarovance, po mezdah, ki jih dejansko prejemajo. v smislu določb členov 21. im 93. zakona z dne 14. maja 1922 o zavarovanju delavcev. Člen 2. Določbe te naredbe stopijo v moč z veljavnostjo od 1. septembra 1942-XX. Dalekosežna koncentracija v italijanskem električnem gospodarstvu Med devetimi velikimi elektrarn iškiml koncertni v Italiji je največji koncem, ki pripada družbi Societš. Edison v Milanu. Ta družba kontrolira 16 drugih produkcijskih in razdeljevalnih družb, elektrarne v okviru pa so združene v družbi Volta, v družbi Cisalpina in v n-elkaterih manjših družbah V marcu letošnjega leta je občni zbor te družbe odobril predlog uprave, da se poviša glavnica od 1,6 na 2,5 milijarde lir, s čimer bi postala družba Edison največja italijanska delniška družba. Zvišanje glavnice je v zvezi z izvršitvijo novega elektrifikacijskega programa Italije, ki predvideva, da se bo proizvodnja električnega toka povečala od sedanjih 20 na 30 milijonov kilovatnih ur, tako da bo na razpolago dovolj električnega toka za izvršitev dalekospžnega industriaJlizacijske-ga načrta in bo vrhu tega ustvarjena še primerna kapacitetna rezerva, zlasti za ono dobo, ko imajo hidrocentrale zaradi nizke vode na razpolago manj toka. Kakor poročajo iz MIlana, bo družba Edison sklicala nov izredni občni zbor, ki bo sklepal o modifikaciji sklepa o povišanju glavnice v zvezi z novim predlogom, da družba prevzame v obliki fuzije obe največji elektrarniški družbi, ki pripadata koncernu in še vrsto drugih družb koncema. Poleg manjših podjetij koncenna gre za družbo Societš. Volta (glavnica 810 miljonov), Societš. Generale Elettrica Cis-alpine (gl. 855 milijonov), Societš. Generale Italiana Accumulatori Elettrici (gl. 48 milijonov ln Isorno per Costruzione e Esercizio Impianti Idroelettrici (gl. 16 milijonov). Samo te štiri navedene družbe, ki jih bo prevzela koncemska družba Edison, imajo skupaj 1729 milijonov lir glavnice in bo v zvezi s to fuzijo potrebno sklep o povišanju glavnic temu primemo razširiti. Koliko bo znašala povečana glavnica družbe Edison, še ni znano. V letu 1941 so znašali dohodki družbe Edison (predvsem od podjetij koncema) 350 miljonov lir (prejšnje leto 318). Iz letnega poročila je nadalje razvidno, da ima družba Edison pri drugih podjetjih udeležbe v knjižni vrednosti 1690 milijonov, lastne naprave in nepremičnine pa so knjižen e z vrednostjo 368 milijonov Ur. Terjatve nasproti koncernskim podjetjem so znašale lani ob koncu leta 692 milijonov lir. Letno poročilo nadalje navaja, da družba gradi tvornico za izdelovanje plinskih števcev in da je komcerau pripadajoča družba Cocapuania letos dogradila nove naprave za pridobivanje koksa z letno kapaciteto 200.000 ton. Gospodarske vesti = K povišanju glavnice poldržavne pe-trolejske družbe AGIP. Poročali smo že na kratko, da bo poldržavna petrolejska družba AGIP zvišala svojo delniško glavnico od 500 na 1000 milijonov lir. Dodatno poročajo še iz Rima, da bo od novih delnic vpisala država 60%. Povišanje glavnice je v zvezi s tem, da bo družba AGIP prevzela zaplenjene naprave angleških in ameriških petrolejskih družb v Italiji. S tem se bo vloga družbe AGIP v italijanskem gospodarstvu z mineralnim oljem še bolj okrepila. Prevzem naprav angleških in ameriških petrolejskih družb bo izvršen na podlagi posebnega zakonskega dekreta. Podjetja so zdaj pod državnim nadzorstvom Posebna komisija ekspertov bo določila prevzemno ceno, nakar bodo naprave prešle v last družbe AGIP. »Agenzia Economica e Finanziaria« navaja, da gre pri tem za naprave 9 angleško-ameriških družb v Genovi in ene družbe v Triesteju, ki pripadajo skupini »Naphtha« in 9 družb, ki pripadajo skupini SIAP (Societa Italo-Americana del Petrolio), ki imajo svoje naprave v Genovi, v Rimu in Napoliju. =r Pred dobro letino koruze. V avgustu je bilo vreme za Italijansko kmetijstvo prav ugodno. Zadostne padavine so omogočile nadalje lep razvoj koruze, ki obeta prav dobro letino. V kratkem bo spravljen pridelek zimskega krompirja tudi v severnih pokrajinah. Pridelek krme je sedaj ugodnejši spričo zadostnih padavin v avgustu. Nedavno so bile določene maksimalne odkupne cene tudi za ajdo, proso in nekatere druge vrste žita, za katere veljajo sedaj enaki predpisi, kakor za krušno in krmilno žito, zlasti glede oddaje presežka proizvodnje. Odkup pšenice lepo napreduje, prav tako napredujejo priprave za ozimno setev. = K ustanovitvi italijan»k°-hrvatske pe-troiejske družbe. Te dni smo poročali o ustanovitvi Obče petrolejske d. d. v Zagrebu, pri kateri je udeležen tudi italijanski kapital. Sedaj poročajo iz Zagreba, da je nova družba že vpisana v trgovinskem registru. Namen družbe je izvrševanje pogodb, ki jih bo družba sklenila s hrvatskim ministrstvom za gozdove im rudnike glede lzsledovanja in izkoriščanja mineralnih olj, zemeljskih plinov ln drugih vrst bitumena v Hrvatski. Začetna glavnica znaša 6 milijonov kun. čim bo odobrena prva konce- sija za izkoriščanje, se bo glavnica povišala za en milijon kim, za vsakih nadaljnjih 6 kv. km področja, dodeljenega za izkoriščanje, pa se bo morala glavnica povišati prav tako za en milijon kun. Vsa ta povišanja se morajo izvršiti v treh letih, ko lahko glavnica doseže vsoto 80 mMijo-rov kun. Na ustanovni skupščini je bil izvoljen za predsednika družbe dr. ing. Carlo Zamatti iz Rima, za podpredsednika dr. Niko Ilič iz Zagreba, v ravnateljstvu pa so vrhu tega inž. Milan Cubelič in dr. Josip Butorac iz Zagreba, Renzo Piga iz Rima in Pierro Marinelii iz Zagreba. = Nova mešanica krušne moke v Nemčiji. Nemški listi poročajo, da bodo prihodnje dni pričeli v Berlinu peči novo vrsto kruha nazvanega »tretjinski kruh« (Drittelsbrot). Tak kruh so že pred vojno pekli za domačo uporabo v raznih predelih Nemčije. 2e ime pove, da je izdelan iz treh vrst moke, in sicer iz pšenične, rže-ne in ječmenove moke. Nova vrsta kruha bo vsebovala 45 delov ržene moke, 35 delov pšenične krušne moke in 20 delih ječmenove moke. K temu pride še dodatek 3% krompirjeve moke, kakor je bil predpisan že doslej za rženi kruh. = Nizke cene za slivo na Hrvatsfcem. Spričo obilne letine sliv so letos cene slivam na Hrvatskem razmeroma nizke in se gibljejo med 7.50 kune za prvovrstno blago pri producentu in 5 kun za drugovrstno blago, primemo za izdelovanje slivovke. = Omejitev proizvodnje slivovke na Hrvatskem. Kakor smo že poročali, so letos slive v Bosni prav dobro obrodile in so zgodnje vrste že pričeli izvažati v inozemstvo. Da bi se slive čim bolj uporabile za prehrano so posamezni veliki župani izdali predpise glede omejitve kuhanja žganja. Slive, ki se takoj ne potrošijo, se marajo uporabiti za sušenje, predvsem za. izdelovanje mezge. Za pridobivanje slivovke se smejo uporabiti samo one slive, ki niso primerne za sušenje in za izdelovanje mezge. Velild župan v Travniku je nadalje prepovedal obiranje sliv pred 15. septembrom na vsem področju velike župe. Lastniki kotlov za kuhanje mezge in lastniki sušilnic so dolžni kotle in sušilnice staviti na razpolago sosedom in drugim občanom, če jih sami ne uporabljajo. Slive ne smejo prodajati na trgu in ni dovoljen nakup na mestu samem, v vaseh ali ob prevozu na trg. Vsak izvoz sliv iz področja velike župe v količini preko 100 kg je dovoljen sam 9 posebno dovolilnico. = Ustanovitev hrvatske filmske družbe UFA. Z glavnico 2 milijona kim je bila v Zagrebu ustanovljena družba UFA, hrvatska filmska d. d. V upravnem svetu zastopata berlinsko tvrdko UFA dva ravnatelja iz Berlina. Nova družba bo prevzela zagrebško družbo Super-film. = Ustanovitev tvorni ce za deslnfekclj-ska sredstva v Beogradu. S sodelovanjem beograjske občine je bila ustanovljena Beograjska kemična industrija d. d. za. izdelovanje desinfekcijskih sredstev in drugih kemičnih izdelkov. Od glavnice 1 milijon din je beograjska občina vpisala 49%. = Madžarske skrbi zaradi Izredno obilne vinske letine. Kakor smo že poročali, pričakuje Madžarska letos izredno obilno vinsko letino in se ceni bodoči pridelek na 6 do 7 milijonov hI, to je skoro trikrat več ltakor v lanskem letu, ko je bila letina izredno slaba (v povprečju zadnjih 10 let pred vojno je znašal pridelek povprečno 3.4 milijona hI). Madžarska oblastva imajo skrbi, kako spraviti ta pridelek, ker ni na razpolago dovolj sodov in tudi ni dovolj prostora v vinskih kleteh. Vrhu tega pa še ni docela Izvršena reorganizacija vinske veletrgovine v zvezi z izločitvijo Židov. Madžarska vlada pripravlja vrsto ukrepov, da se odstranijo težkoče in bodo med drugim precejšen del pridelka vnovčili z izvozom grozdja. = Zbiranje maščobe iz odpadnih voda. Po vzorcu nekaterih nemških mest so v Budimpešti v velikih ustanovah kakor klavnicah, bolnišnicah, velikih kuhinjah itd. uredili naprave za zbiranje maščobe odpadnih voda. Sedaj je urejenih 38 takih naprav, ki dajejo na leto toliko tehnične maščobe, da se lahko iz nje izdela 120.000 do 140.000 kg enotnega mila. = Angleški vojni stroški, iz Lizbone poročajo, da bo angleška vlada v kratkem predložila parlamentu predlog za odobritev nadaljnjega kredita 1 milijarde funtov za vojne izdatke. S tem se bodo vojni krediti za tekoče finančno leto povišali na tri milijarde, vsi dosedanji vojni krediti pa na 11 milijard 50 milijonov funtov. = Pridobivanje kavčuka v Bolgariji. Bolgarski kmetijski minister je imenoval posebno komisijo z nalogo, da ugotovi one kavčukove rastline, ki se dajo uspešno pridobivati na področju Bolgarije, in da preuči metode za predelavo kavčukovega soka iz takih rastlin. V manjših količinah se v Bolgariji že nekaj let pridobiva sintetični kavčuk, in sicer v nekem poizkusnem obratu, kjer pridobivajo umetni kavčuk iz apna in oglja. Ta kavčuk je zelo odporen in ima dobre lastnosti. Proti vročim, vremenskim spremembam ln svetlobi je odpornejši kakor naravni kavčuk, prav tako je odporen proti vplivom bencina m olja. Izgredi v Indiji B&ngkok, 8. sept. s. Položaj v Indiji ne kaže zboljšanja. Ponavljajo se protian-gleške demonstracije. Zadrževanje od dela je od dneva do dneva večje. V Kalkuti je množica napadla neko stražnico in zahtevala osvoboditev dveh delavcev, ki sta bila aretirana, češ da sta sabotirala delo. Ko so prihitele čete, so bili demonstranti razpršeni. V Bombaju se je policija spopadla s skupino Indijcev, ki je bila na poti do vladne palače. Mnogo agentov in demonstrantov je bilo ranjenih. Aretirana Je bila neka ženska, ki je nosila zastavo kongresa. Po silnem prerivanju je množici uspelo žensko osvoboditi in zopet osvojiti zastavo, ki je bila kmalu nato razobešena na balkonu neke zasebne hiše. Policija Je obkolila hišo, v kateri je prebival neki indijski trgpvec, katerega so aretirali fn zastavo zop^t zaplenili. V Bengaliju so bili nadaljnji hudi izgredi, o katerih še ni podrobnih vesti. Po dosedanjih vesteh sta bflH dve osebi ubiti, več pa ranjenih. V Ribniški dolini manejo in ličkajo Vesele, prešerne navade, ki so se iz davnih časov ohranile do praga naših dni Nizozemci osušujejo svojo deželo Tam, kjer je pred dobrim tisočletjem nastalo Zuidersko Jezero, bodo zrasle plodne ravni Sovražna patrola na egiptski fronti, ki Jo Je zajela čaječa pripravljenost Italijanskih oddelkov Konec septembra in začetek oktobra je čas za spravljanje prosa in koruze pod streho. Tam od Male gore kjer stoji cerkvica sv. Ane — priprošnjice za bodoče matere — vejejo že mrzle sapice, da proso zavalovi po plodnem Ribniškem polju in se stoiki na koruznici kar majejo od prevelike teže. Posebno letos je naš kmetic hrepenel, da bi bilo nebo naklonjeno in bi koruza dozorela. Proso manej"o Proso v Ribniški dolini manejo; ljudje pravijo, »tla gredo k sosedovim proso met«. Žanjice ga požanjejo in vozniki g« speljejo v skednje ter zlože v kope. Koipa ima šestdeset snopov. Zvečer se zberejo sosedna dekleta in fantje ter pomagajo meti. Na tla položijo dva snopa in fant in dekle tlačita z nogami po njem. da gre zrno iz lat. Danes ponekod opravijo to delo z mlatuLnicami, včasih pa so pr i vssih to napravijo sredi vasi. Vsakikrat, kadar kjer manejo, obesijo pušeljc. ki ga napravi domača hči. Tako vidimo tedaj celo vrsto pušeljcev, obešenih na žici. Ljudje se sprašujejo, kje je bilo spet veselo rajanje? Zrnje se nato strese s slame, ki je ostafla od snopa, in se z vejevnico zveja, da je čisto vseh primesi. Vejanje je najstarejši in najbolj preprosti način, da se loči zrno od p.lev. Tega dela se navadno loti hišni gospodar aLi ded- V kotu v skednju sedi na nizkem stolčku ob kupu prosa in ga z ročno vejevnico meče v drugi kot. Pleve, ki so lahke, ostanejo sredi poda, zrnje pa pada na kup v drugem kotu. Nato znosijo zrnje v kaščo in po »polovičnikih« v mlin, kjer ga stope zdelajo v kašo. Tako je napravljena kaša. in če je še dobro zalita z zabela, je kaj okusna za našega oraitarja. Koruza zori Koruza zori. Polja se praznijo, ko urne žanjice s srpi sekajo trdo suho koruznico, kjer se; majejo stoki. Težki, polni vozovi se majejo proti vasi z vseh strani. Stoke nato kar na vozu lomijo in jih mečejo na vozičke ter spoljejo v hiše. kjer čakajo, da jih slečejo. Slačenje ali ličkanje je še dandanes privlačen večer za fante in dekleta. Tu prid »jo vkup, se nasmejejo, spogledujejo, medtem ko stari očanci kakšno pametno razderejo. Gospodinje, stare klepetave ženičke. obe-rejo pri lička n ju pol vasd, pa še kakšno sosedo povrhu... Velik kup stokov je na sredi hiše ali veže, okrog poseda staro in mlado, parčki najrajši skupaj. Eni slačijo, mečejo ličkanje podse, da na mehkem sedijo. Drugi, posebno stari ljudje, vežejo po dva tri. štiri, pa tudi po več stokov, ki so jim pustili ličkair-ji par listov, skupaj, da so pripravni za rešte. Včasih se kopajo, kdo bo našel več »rdečkov« (rdeče zrnje) ali »šarcev« (9 sivim in rumenim zrnjem). Fantje na ta način spoznajo pridnost svojih deklet. V kotu sedita na mehkem ličkanju drug ob drugem zaljubljenca. Tiho. komaj slišno se pogovarjata. Včasih dekle zardi ob kopici fantovih besed in v zadregi začenja pome-nek s tovarišico preko kupa. Fant jo vščip-ne, vrže v kot par zvezanih stokov in jo mimogrede objame okrog pasu, da ji zapla-polajo napete grudi in vsa rdeča ko kuhan rak pogleda, smejoč se fantu, ali stari oče ne gleda iznad dolgega vivčka. Kopica se manjša, stoki padajo z vrha navzdol in vedno teže je uiti pogledom starih ženic in ostalih deklet — tedaj pa se razpleta v srcih mladih ljudi ljubezen s pogledi. Tedaj tudi zaljubljeni začno za spremembo pogovor o vremenu, o letini, o živini in prašičih. Po ličkanju se valjajo otroci, s stokovimi lasmi si delajo brke in proti polnoči za-spijo. Matere jih položijo na postelje, vse: domače in sosedove drugega pofleg drugega — kakor sardine. Včasih zaspi tudii kdo starejših, tedaj mu ličkarji napravijo z gnilim stokom brke pod nosom in ga na-mažejo po licu. Pesmi, dovtipi. šale in pregovori se vrstijo ves večer. Po končanem delu sledi južina. včasih pa pride za Mkof tudi vaški godec, ki razteza meh do jutra in se vrti. -»kar leize inu gre .. .«. Slečene štoke denejo v rešte, ki visijo ob vsaki hiši v Ribniški dolini, da se osušijo. Navadno dobe tu tudi vrabci svoj delež. Pozimi, ko utegnejo, z ružavniki ružijo štoke ob topli peči. zrnje pada v mentrgo in končno se osuši n? peči. Znosijo ga v kašče. Vrjer čaka, da ga gospodinja nese v mlin. Koruzni žganci 90 poglavitna večerna jed oratarja Ribniške doline, seveda dobro zaliti z ocvirki in kislim zeljem. Posušene prazne storže pa sežgo. Ličkanje se suši na soncu in ga uporabijo za živino. Tu pa tam tudi še dandanes napolnijo z njim postelje in pravijo, da s« na ličkanju dobro spi. Stara, široka zakonska postelja starih ljudi je bila napolnjena z lička njem ali tudi s plevami. Marsikateri naših velikih mož je ležali v kmečki hiši v zibki — na ličkanju. Dandanes je Bčkanje nadomestila mreža, žimnica, vzmeti, in današnja bala ribniške neveste je moderna, kakor se vse življenje v prijazni dolini nagi r? modern izira... Jesen prihaja Jesen prihaja in razgrinja pajčolane, Z vzhoda in severa že pihajo mrzle sapice. Kmetic hiti na pod ju s pospravljanjem njiv. Natovorjeni vozovi drče po poljskih kolo-voendcah. Krompir bo kmalu pod streho. Korenje, repa, ajda čakajo pridnih rok. Pred enajstimi stoletji (leta 839.) je morje poplavilo frizr.jske planjave. Ogromen morski val, visok več metrov, je vdrl na Nizozemsko in popolnoma uničil vsa mesta in vasi, ki so mu ležala na poti. Ko se je potem naval morja polegel, je Frizija ostala pod vodo in tako je nastal ogromen zaliv, ki ga Nizozemci imenujejo Zuiderzee — Južno morje. Prvi katastrofi so sledile še druge. Morje je zavzemalo čimdalje več ozemlja. Več kot tisoč let se je nizozemski narod vztrajno boril proti silnemu in neizprosnemu elementu in je vedno delal na to, da bi si ohranil zemljo, ki ga je redila. Tako je v teku stoletij nastal ogromen nasip, dolg čez 320 km, ki je očuvail pokrajine okoli Zuyderzee pred poplavo. Tako so nastali neštevilni prekopi, ki še danes preprezajo Nizozemsko. Prišlo je dvajseto stoletje. Silen napredek moderne tehnike je vzpodbudil tudi Nizozemce, ki so začeli premišljati, kako bi zopet iztrgali morju, kar je bilo od pamti-veka njihovo. Napravili so načrte za zgradbo nasipa, s pomočjo katerega bi bilo omogočeno pridobiti okroglo 211.830 hektarjev rodovitne zemlje (t. j. več kakor petina površine nekdanje Kranjske). Po večletnih pripravljalnih delih so v marcu 1924 začeli z gradbo nasipa, ki spaja sedaj obalo z otokom Wieringenom. Do 31. julija so dela dospela že tako daleč, da je bil nad 2Vj kilometra dolg morski pas za- Dne 1. septembra je minilo 3 leta odkar se je začela druga svetovna vojna. Ob tej priliki' je beograjski nemški dnevnik objavil nekak vojni koledar kjer so po datumih omenjeni vsi važnejši dogodki na bojnem polju v zadnjih treh letih. Da tudi našim čitateljem nekoliko osvežimo spomin nanje, objavljamo najvažnejše mejnike, kakor slede: Vojna na Poljskem 1. IX. 1939. Začetek vojne proti Poljski. Nemško letalstvo si je takoj priborilo nad-oblast v zraku. 2. IX. Pless in W'elun zavzeta. 3. IX. Varta prekoračena, čenstohov in Radomsko zavzeta, Berent v nemških rokah. 5. IX. Javvoržno. Griudziadz in Mlava zavzeti. 6. IX. Krakovo v nemških rokah, Ciecha-now zavzet. 7. IX. Novi Sandz, Kielce zavzeta. 8. IX. Nemške čete so prodrle do Varšave. 9. IX. Zwolen in Radom zavzeta. 11. IX. Novo mjesto in Puok v nemških rokah. 12. IX. Poznanj, Torunj, Gnezno, Mar-grabova zavzeti. 13. IX. Sambor in Javorov zavzeta. Nemške čete so dospele do Lvova. Uničevalna bitka pri Radomu končana. 14. IX. Osowiec zavzet. 15. IX. Gdinja v nemških rokah. 16. IX. Przemysl, Bjalistok za\ ^eta. 17. IX. Deblira in Kutno zavzeta. 18. IX. Lublin zavzet. 19. IX. Bitka ob Bzuri končana. Poljska armada uničena. 23. IX. Vojna na Poljskem koniana. 27. IX. Varšava brezpogojno kapitulirala. Bsji na Norveškem 9. IV. 1940. Začetek vojne proti Norveški. Vkorakanje na Dansko tn izkrcanje na Norveškem v Narviku, Tronthjemu, Ber-genu, Stavangerju, Egersundu, Kristian-sundu, Arendalu in Oslu. 10. IV. Elverum zaseden. Boj z britanskimi pomorskimi silami pri Narviku. 11. IV. Evenes pri Narviku zavzet. 13. IV. Scarpborg in Askim zasedena. 14. IV. Kongsvinger v naskoku zavzet. 16. IV. železniška zveza med Narvikom in švedsko mejo v nemških rokah. Izkrca/nje sovražnih čet pri Harstadu, 60 km severno od Narvika. Nemške čete so dosegle švedsko mejo vzhodno od Osla in Tronthjema. 20. IV. Angleška mornarica je bombardirala Narvik. Začetek bojev za to pristanišče. Izkrcanje zavezniških čet pri Nam-sosru in Andalsnesu. 21. IV. Gjovik in Lillehammer zavzeta. Zveza medd Oslom in Stavangerjem vzpostavljena. 23. IV. Steinkjer zavzet. Prvi spopad z britanskimi četami pri Lillehammeru. Ob tej priliki je bil zajet nek britanski štab. 23. IV. Hudi pomorski napadi Angležev na Narvik. 29. IV. Dombas in Opdal zavzeta. Zveza med Oslom in Tronthjemom vzpostavljena. 1. V. Angleži so izpraznili Andalsnes. Vzpostavljena zveza med Oslom in Berge-nom. 2. V. Andalsnes zavzet. 3. V. Beg Angležev lz Namsosa. 4. V. Namsos in Grongg zavzeta. 7. V. Mosjoen dosežen. Hudi boji za Narvik. 21. V. Mo, 400 km severno od Tronthjema zavzet. 24. V. Ojačenja 8 padalci pri Narviku. 28. V. Angleži so se izkrcali ob narViški železnici in s premočnimi četami vdrli v mesto. 29. V. Fauske zavzet. Otroci pečejo krompir, ki je pokukaj »s zemlje na sosedni njivi in so ga delavke pri pobiranju zgrešile. Pečejo pa tudi mlečne štoke na ognju kraj njive. Mlečno zrnje poka na žerjavici in delajo se »pogače«. Otroke zebe, včasih si kateri med njima obleče očetov jopič in se tesno zavije vanj, da ;e kakor strašilo na »fermentinir* (precej udomačen izraz za koruzo v RibniSki dolini). Da bi jih ne zeblo, se podijo za vranami, vendar kavke še kar krotko skakljajo pred njimi in nemoteno iščejo hrane. Vse hiti in išče plodov za zimo. —aru gvozden z nasipom. Ob istem času ao in-ženjerji dovršili drugo gigantsko delo: zgradili so 27 km dolg nasip med Ewychs-luisom in de Kooyem tja do severno-nizozemskega prekopa, ki spaja Amsterdam s Helderjem. Ta nasip teče vzporedno z onim, ki je bil že poprej zgrajen tik ob obali, ter tvorita oba nasipa prekop, po katerem lahko plovejo tudi največje ladje. Nasip med Ewychsluisom tn Wiering£-nom je 70 metrov širok in 6«/s metrov vi-skok. Zgrajen je iz posebne tvarine, ki jo Nizozemci imenujejo »kamenito opeko«. Ta tvarina se nahaja na licu mesta in postane, ko se strdi, trda kot kamen. Ko bo proučena trlnost in odpornost že izvršenega nasipa in bodo dopuščale razmere, bodo začeli graditi drugi nasip, ki bo spajal pristamšče Den-Oeever na otoku Wieringenu s Piaamom na frizijski obali. Ta nasap bo dolg 40 km. Za njegovo izvršitev je predvideno sedem do osem let dela. Ko bodo vsa nameravana dela dovršena, ne bo Zuiderzee tvorilo nič več del morja, ampak bo od vseh strani zaprto jezero, ki bo dobivalo vodo le od Ijssele, pritoka Rena. S tem bodo prebivalstvu otvorjeni štirje veliki polderji (pod tem imenom razume Nizozemec ozemlje, ki ga je nekdaj pokrivala voda). Od dosedanjega velikega zaliva bo ostalo le še Ijsselsko jezero, ki bo spojeno z morjem z dvema zatvorn'cama in pa z Nord-Zee prekopom. I. VI. Bodo zavzet. 10. VI. Nenadna izpraznitev Narvika M Harstada po britanskih četah in kapitulacija zadnjih oddrlkv norveške vojske. Konec vojne na Norveškem. Zapadna fronta 10. V. Meje Nizozemske, Belgije in Luk-semburga prekoračene. II. V. Trdnjava Liitich zavzeta. 12. V. Pokrajina Gro~ingen zasedena. Nemške čete so dosegle vzhodno obalo Zuidrskega jezera. Luksemburg v nemških rokah. 14. V. Nizozemska je kapitulirala. 15. V. Maginotova črta v severozapad-nem podaljšku predrta. 16.. V. Nemške čete so vkorakale v Haag in Amsterdam. 17. V. Nemške čete so zavzela Bruselj. Mecheln in Lowen. Maginotova črta v širini 100 km prebita. 18. V. Padec Antverpna. Zeeland kapituliral. 19. V. Vsa Nizozemska v nemških rokah. Nemci so zavzeli tudi Le Cateau m St. Quentin. 20. V. Laon v -naskoku zavzet. Nemške čete so dospele do prekopa Oise-Aiaae. 21. V. Deveta francoska armada razbita. Arras, Amines in Abbeville zavzeti. 24. V. Prodor nemških čet do zapadne obale reke Lys. Padec Maubeuga. 25. V. Gent in Kortryk zavzeta. Obroč okoli belgijske armade sklenjen. Boulogne zavzet. Tudi prva, sedma in deveta francoska armada obkoljene. 26. V. Calais v nemških rokah. 28. V. Belgijski kralj je podal kapitulacijo. 29. V. Briigge, Ostende, Dixmuiden, Lille, Ypern in Kemmel zavzeti. 30. V. Angleška ekspedicijska armada v Belgiji potisnjena k obali. 3. VI. Od začetka vojne na zapadu že 330 000 ujetnikov. 4. VI. Letalski napad na letališča okoli Pariza. 5. VI. Dunquerque zaseden. Boji v Flan-driji končani. 7. VI. Weygandova črta v vsej dolžini prebita. 12. VI. Rouen iij Rems v nemški posesti. 20 km pred Parizom. 13 VI. Chalons zavzet. 14. VI. Nemške čete so vkorakale v Pariz. Le Havre zavzet. Začetek frontalnega napada na Maginotovo črto. 15. VI. Verdun zavzet. Na gradu Ver-saillesu je zaplapolala zastava s kljukastim križem. 17. VI. Orleans. Besancon, Metz v nemških rokah. Postopno uničevanje francoske armade. 18. VI. La Creusot. Belfort, Dijon in Col-mar zavzeti. 19. VI. Nemška zastava vihra v Strass-burgu. Nancy, Luneville in Toul zavzeti. 20 VI. Padec Bresta. Maginotova črta prebita. Nemško letalstvo je začelo s povračilnimi polebi nad Anglijo. 21. VI. Lyon zavzet. Pogajanja za sklenitev premirja v gozdu Compiegne. 22. VI. Nemške čete so zasadle Saint Malo, Lorient, Thouras. Francozi so podpisali pogoje premirja. 23. VI. Trdnjava Mutzing zavzeta. Padec- St. Nazalrea. 25. VI. Vojna proti Franciji končana. Balkanski pohod 6. IV. Grška in jugoslovanska meja prekoračeni- 9. IV. Padec Maribora, Niša, Tetova, Pri-lepa, Soluna ln Xanthija. Zveza med jugoslovansko in grško armado pretrgana. 20.000 ujetnikov v južni Srbiji. Metaxaso-va črta prebita. 10. IV. Zasedba Zagreba. Jugoslovanske Uradni Ljubljana, 9. septembra Upoštevajoč potrebo, da se ukrene razpust redne uprave občine Tomišelj in da se imenuje izredni komisar, glele na člen Kr. zakonske uredbe z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291, odreja: čl. 1. Redna uprava občine Tomišelj je razpuščena. Cl. 2. Za izrednega komisarja imenovane občine je postavljen Josip Modic. Ljubljanski okrajni komisar je poverjen z izvedbo tega ukaza. Ljubljana, 17. avgusta 1942-XX. • Upoštevajoč potrebo, da se ukrene razpust redne uprave občine Stari trg cb Kolpi ip da se imenuje izredni komisar, glede na člen 3. Kr. zakonske uredbe z dne 3. maja 1941-XIX1 št. 291, odreja: Cl. 1. Relna uprava občine Stari trg ob Kolpi je razpuščena. čl. 2. Za komisarja imenovane občine je imonovan Josip Mihelič od Ivana. Crnomeljski okrajni komisar je poverjen z izvedbo tega ukaza. Ljubljana, 26. avgusta 1942-XX. * Upštevajoč potrebo, da se ukrene razpust Postavitev Glasbene Matice v Ljubljani pod nadzorstvo Visoki komiisar za Ljubljansko pokrajino na podsitavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, st. 291, in smatrajoč zo umestno, da to ukrene, odloča: Glasbena matica v Ljubljani se postavlja pod nadzorstvo Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino ki ga bo izvrševal po svojem odposlancu. Komisariatski odposlanec ima nalogo nadzorovati in usmerjati delovanje društva, vzporejati različne umetniške prireditve, kakor tudi skrbeti za finančno ureditev diru št va glede na ozemlje, na katerem sedaj deluje Brez odobritve komisariatskega odposlanca se ne morejo izdajati ukrepi, presegajoči redne upravne posle. Za komisariatskega odposlanca se imenuje fašist prof. dr. Attilio Budrovich. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 2. septembra 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino-Emilio Grazioli Delo Pokrajinske delavske zveze v Ljubljani Ljubljana, 9. septembra Pred nekaj dnevi je bila sklenjena važna kolektivna pogodba za nameščence zavarovalnih zavodov. S to pogodbo so bile plače čete v južni Srbiji uničene. Grška vzhodna armada je kapitulirala. 11. IV. Karlovac in Varaždin zavzeta. Jugoslovanska severna armada v razpadu. Severno od Ohridskega jezera so se nemške in italijanske čete združile. Madžarska vojska je prekoračila jugoslovansko mejo. 12. V. Madžarske čete so zasedle jugoslovansko ozemlje med Dravo in Donavo. IS. IV. Padec Beograda. Pri Karlovcu so se združ'le nemške in Italijanske čete, ki so dotlej zasedle del Slovenije. 14. IV. Glavne sile jugoslovanske armade uničene. 15. IV. Vrhovni poveljnik jugoslovanske južne armade ujet. Ptolomeji žn Kozani zavzeta. Osne čete so si izvojevale prehod čez reko Aliakmon. 16. IV. Ostanki jugoslovanske armade pred popolnim razsulom. Sarajevo zasedeno. Druga srbska armada je podala kapitulacijo. Servia zavzeta. Boji za Olimp. 17. IV. Kapitulacija celokupne jugoslovanske armade. 18. IV. Boji v Jugoslaviji končani. 19. IV. Larisa zavzeta. Nemška zastava se vije ra Olimpu. 20. IV. Padec Trikkalle. Krajevne grške kapitulacije in ponudbe premirja. 21. IV. Nezadržno napredovanje nemških čet v Grčiji. 22. IV. Padec Janine. Lamia in Volos zasedena. 28. IV. Boji pri Termopllah. 24. IV. Grška epirska in macedonSka armada sta kapitulirali. Nemške čete so vdrle v obrambni sistem Termopil. Molos zavzet. 2$. rV. Padec Termopffl. 26. IV. Eubea in Lemnos zasedena. Nad Korintsko ožino so bili spuščeni nemški padalci. 21. IV. Nemške čete se vkarakate v zglasi redne uprave občine Mozelj in da se imenuje izredni komisar, glede na člen 3. Kr. zakonske uredbe z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291, odreja: čl. 1. Redna uprava občine Mozelj je razpuščena, čl. 2. Za izrednega komisarja imenovane občine je imenovan Sebastijan Pasterk. Kočevski okrajni komisar je poverjen z izvedbo tega ukaza. Ljubljana, 1. septembra 1942-XX. * Upoštevajoč potrebo, da se ukrene razpust redne uprave občine črnomelj-okolica in da se imenuje izrelni komisar, glede na člen 3. Kr. zakonske uredbe z dne 3. maja 1S41-XIX, št. 291. odreja: čl. 1. Redna uprava občine Črnomelj-oko-licr. je razpuščena. čl. 2. Za izrednega komisarja imenovane občine je imenovan Klemene Pavel od pav-la. Crnomeljski okrajni komisar je poverjen z izvedbo tega ukazan Ljubljana, 25. avgusta 1942-XX. Visoki komisar Emilio Grazioli znatno zvišane s 1. junijem 1942 ter se je tudi na nameščence zavarovalnic razširila trinajsta plača, kakor je veljala za nameščence v Italiji. Pred podpisom pogodhe so se vsi uslužbenci zavarovalne stroke zbrali na skupščino v veliki dvorani Zveze. Na tej skupščini je glavni strokovni svetovalec Zveze tov. Dal Pra podčrtal važnost in pomen strokovnih organizacij, ki imajo v Italiji bolj kakor v kateri koli drugi državi neomejene možnosti za sorialno skrbstvo in zaščito delovnih slojev. Očrtal je kratko pomembnost sedanjega zgodovinskega trenutka poudarjajoč, da se zdrave evropske sile bore zato, da jih ne bi uničila jalovost demoplutokracij in barbarsko preživelega in upornega sveta, ki pričakuje od držav Osi nov pravičnejši red. Bila bi nesmiselna vsaka iluzija, je dodal strokovni svetovalec, kajti na»odna gospodarstva majhnih narodnostnih edinic se morajo nujno nasloniti na velika narodna gospodarstva, če nočejo bit? uničena, temveč usmerjena v novi ev-roposki red, ki bo moral sprejeti od sil Osi trajni pravični mir. Zapirati oči pred temi resnicami bi pomenilo isto kot hotel* vzdržati se na površju v papirnem čolnu na razburkanem morju. Zatem so predsedniki Zveze, oddelka delojemalcev bančne in zavarovalne streke ter sindikata delojemalcev zavarovalne stroke pojasnili udeležencem skupščine vsebino pogodbe, ki jo je skupščina sprejela na znanje s popolnim odobravanjem. TNSERIRAJTE V „ JUTRU" ■ 1 ■ Atene in Pirej. 28. IV. čiščenje srednje Grčije in Pelo-poneza. 30. IV. Sunek do južnih pristanišč Pe-loponeza. Nadaljnij beg angleških čet onemogočen. 2. V. Zasedba Peloponeza končana. 8200 angleških ujetnikov. 6. V. Otoka Mitilene in Kios zasedena. 20. V. Izkrcanje padalcev na Kreti. 24. V. Zapadni del otoka v nemških rokah. 28. V. Kanea zavzeta. 29. V. Zaliv Suda očiščen sovražnika. Izkrcanje italijanskih čet na KretL 1. VI. Zveza med italijanskimi in nemškimi četami na Kreti vzpostavljena. 2. VI. Boji za Kreto končani. 20.000 angleških in grških ujetnikov. Uspehi v Severni Afriki Marec 1941. Začetek Rommelove proti-ofenzive iz Velike Sirte. V 14 dneh so italijanske in nemške čete osvojile nazaj vse ozemlje, ki si ga je general Wavell pridobil v 4 mesecih. Osne čete so prodrle do So-luma in prelaza Halfaje ter 90 z izjemo Tobruka zavzele vso severnoafriško pokrajino. November 1941 — februar 1942. Angleška ofenziva z daleko nadmočnimi četami in vojrim materialom. ®enialen umik osnih čet do Velike Sirte Sovražne čete se še niso oddahnile, ko so italijanske in nemške čete izvedle protisunek čez Bengazi in Derno tik do Tobruka. Maj — junij 1942 Nova protiofenziva osnih čet proti Angležem. Tobruk je padel ter so italijanske in nemške čete v nekaj dneh za Solumom, Halfajo in Marsa Ma-truchom prodrle do E1 Alameina pred vrati Aleksandrlje in Kaira, glavnih mest Egipta. Vojni koledar Novo vodstvo občin Tomišelj, Stari trg ob Kolpi, Mozelj in črnomelj-okolica cenika * Lep knjižni dar Italije vseučilišču v Oslu. Norveški listi obširno poročajo o svečanem aktu o priliki izročitve 450 zvezkov italijanskega slovstva, ki jih je vlada Italije poklonila vseučilišču v Oslu. Ob izročitvi sta predstavnik Italije in prorek-tor vseučilišča imela pomembna nagovora, v katerem sta poudarjala zmerom tesnejše sodelovanje med Italijo in Norveško. * Četrti odlikovanec s hrastovim listom z meči in briljanti. Hitler je nadporočnika Marseillea, vcd;o nekega letalskega odJel-ka ob priliki 125. zračne zmage odlikoval s hrastovim listom z meči in briljanti k viteškemu križu železnega križa. Nadporoč-nik Marseille je četrti vojak nemške vojske, ki je prejel najvišje odlikovanje za hrabrost. Razen njega so bili doslej odlikovani s hrastovim listom z meči in briljanti še polkovnik Molders, polkovnik Gal-land in major Gollob. Nadporočnik Marseille bo letos decembra dopolnil 23. leto svoje starosti. * Trije novi odlikovanci s hrastovim listom. Hitler je odlikoval s hrastovim listom k viteškemu križu železnega križa naslednje častnike nemškega letalstva: stotnika Zemskega, vodjo letalskega oddelka strmoglavcev, ki je konec avgusta na bojišču padel; stotnika Druschla, vodjo oddelka bojnih letal in polkovnika Bor-manna, poveljnika letalskega oddelka. Omenjeni so 117., 118., 119. vojak nemške armade, ki jim je bilo podeljeno odlikovanje hrastovega lista k viteškemu križu Železnega križa. * Smrt viteza železnega križa. V bojih na severnem odseku vzhodne fronte je padel višji narednik Maks Burgharts-w i e s e r na čelu oddelka planinskih lovcev. Bil je odlikovan z viteškim križcem reda železnega križa. — Nadalje je padel na čelu svojega konjeniškega oddelka 23-letni ritmojster grof Alfred pl Brussel-le s Štajerskega, odlikovan z železnim križem. * Smrt uglednega pravnika. Dne 4. t. m. je v visoki starosti 87 let umrl v Gorizii bivši podpredsednik višjega deželnega sodišča v Triestu g. vitez Hinko Cazafura. Služboval je v Gorizii in drugod, skupaj z v Ljubljani živečim in splošno znanim dvornim svetnikom g. M. G. V Rovinju je predsedoval civilnemu senatu na okrožnem sod:šču. ki mu je bil predsednik dvorni svetnik dr. Tušar. Od tam je prišel v Trieste. kjer je končal svojo službeno kariero. V zakonu, ki je trajal le kratek čas. se mu je rodil sin, inženjer kemije, ki je bil lastnik znanega trgovskega podjetja v Mariboru in živi zdaj v Ljubljani. Pokojnik je bil izredno vesten in dober sodnik, mož milega značaja, zlata duša. Na lastno željo so ga pokopali v njegovem rojstnem kraju v Tolminu. Ohranjen mu bo trajen spomin pri vseh. ki so ga poznali. Naj mu bo lahko domača gruda! Užaloščenemu sinu in njegovi družini izrekamo naše iskreno sožalje! * Petletnica Messerschmittovih letal. Ko se je poleti 1937 pojavilo na mednarodnem letalskem tekmovanju v Curihu letalo tipa Me 109, je bilo na vsej črti zmagovito. Izkazalo se je v zračnih borbah v Španiji in nato v novi svetovni vojni. Gradnja lovskih letal na vsem svetu se je usmerila glede brzine in oboroženja po tipu Me 109. vendar ga doslej ni mogla preseči. Letalo Me 109 se je namreč v petih letih tako izpopolnilo, da je za 60 odstotkov hitrejše kakor v početku in potroši 30 odstotkov manj energije. Nsv &el@vssl eas za denarne zavode Visoki komisarijat je odredil z veljavnostjo od 7. septembra 1942 naslednji delovni čas denarnih zavodov: blagajniško poslovanje od 8.30 do 12.30. upravni uradi: od 8.30 do 13. in od 16. do 18.30. Še v naprej ostane v veljavi popoln nedeljski počitek. * n— Ncva grobova. Po dolgi hudi bolezni je v 76. letu starosti preminila ga. Marija Strletova, trgovka in posestnica. Truplo blage žene leži na njenem domu, Kob-larjeva ul. 11, pogreb pa bo v četrtek ob 15 iz kapelice sv. Jakoba na Žalah na pokopališče pri Sv. Križu. — Na praznik Malega Šmarna je umrla soproga upokojenega uradnika drž. železnic ga. Rozalija Sirajherjeva, roj. Lampret. Na zadnji poti jo bodo spremili v četrtek ob pol 16 iz kapele sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala v torek 15. t. m. ob 8 v cerkvi sv. Petra. — Pokojnima bomo ohranili blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše sožalje! u— Ob smrti gospe Fanice Meserkove so nam poslale njene prijateljice naslednje spominske vrstice: Kruta smrt je neusmiljeno posegla v vrsto naših dobrih žena ter zrušila življenjski potek nenadomestljive matere, zveste in vzorne soproge ter verne in nesebične prijateljice. Mnogo Ljubljančanov je poznalo krepko, lepo ženo, našo Fanico, njen veselo otožni izraz in njen plemenit značaj, s katerim je objela v svoj krog mnoge dobre prijateljice, znance in vso okolico. Bila je živahna in prijetna družabnica, dasi tudi njej ni bilo življenje posuto s cvetjem. Mnogo tr-njevjh bodic je ranilo njeno srce. Zdaj je ni več. Sočustvujemo z osirotelim sinkom Lojzkom in z zapuščenim soprogom, oba bosta trpko pogrešala njo, ki jima je bila sonce in življenje. Naj bodo blagi gospe Fanici te skromne vrstice v slovo in zahvalo za vse, kar je dala s plemenito in srčno dobrohotnostjo svojcem, znancem in prijateljicam Svetal kakor zarja zahajajočega sonca ostane prijateljicam spomin na Tebe, draga, nepozabna Fanica. u— Mali Šmaren je bil letos še dosti prijazen, čeprav je hotela jesen nekoliko po-nagajati. Dopoldne je bilo namreč oblačno in je nekoliko tudi deževalo, popoldne pa je posijalo sonce Kopalci so brž pohiteli v kopališča, drugi na izprehode. Zlasti lep je bil večer, ko je tonila krvavo rdeča obla za polhograjske hribe in s škrlatom oblivala vrhove pogorij. Cez noč je potem nastopila megla, iz katere se je Ljubljana izluščila šele pozno dopoldne, ko je spet posijalo sonce Njegova moč seveda polagoma peša, o čemer nam govorijo naslednje številke: v nedeljo zjutraj je bilo 14° C in je čez dan narasla temperatura kar na 31.8° C, da smo imeli enega najbolj vročih dni v letošnjem poletju. V ponedeljek je bilo zjutraj 14.8 C, čez dan 27.2, v torek pa zjutraj 15.5, a čez dan le še 23.° C. Včeraj je bila jutranja temperatura 12° C. u— Marijina pobožnost na Rakovniku. Kakor za vsak Marijin praznik, tako se je tudi v torek na Mali Šmaren zbrala na Rakovniku velika množica vernikov. Ves dan so prihajale v cerkev množice Ljubljančanov, nekaj pa jih je prišlo tud1. z dežele. Ob 10. dopoldne je bila slovesna maša z govorom, popoldne ob 4. pa je imel škof dr. Rožman pomemben cerkven govor, nakar so sledile slovesne litanije z blagoslovom. Po končanih pobožnostih so udeleženci mirnega srca zapuščali Marijino svetišče. u— Obdelovalcem javnih zemljišč. Mestna občina ljubljanska je odstopila prebivalcem mnogo svojih zemljišč za obdelovanje, da sami pridelajo čim več po-vrtnine ter si tako olajšajo preskrbo z živili. Ze spomladi, ko so začeli obdelovati dobljena zemljišča, so pa sosedje lahko opazili, da so ti vrtnarji in kmetovalci sicer prav lepo obdelali svoje majhne kmetije, .otrebili njivice kamenja, vse to pa mirno pustili na robu svojih vrtov kar ob cestah. Med letom so se taki kupi in grob-Ije vedno večale, da nikakor niso bile okras okolice ter so prav slabo pričale za red obdelovalcev. Ko so pa jeseni začeli pridelke pospravljati z vrtičev in njivic, so ti površni kmetovalci pustili velike kupe najraznovrstnejših odpadkov kar na zemljiščih in jih še puščajo, da so ta zemljišča ponekod že do skrajnosti zanemarjena ter zato kaze vso okolico. Kakšna bodo šele ta zemljišča jeseni, ko bodo pridelke pospravili z njih, ne da bi pospravili tudi odpadke. Zato že danes opozarjamo, a morajo vsi, ki jim je mestna občina dala zemljišče za obdelovanje, ta zemljišča imeti vedno v redu, posebno morajo pa jeseni paziti, da z njih spravijo tudi vse odpadke. Samo tisti, ki bo zemljišče pustil v redu, bo prihodnje leto spet dobil zemljišče za obdelovanje. u— Svojci vojnih ujetnikov in interni- rancev, ki se mestnemu socialnemu uradu še niso naznanili, da so zaradi odsotnosti ujetega ali interniranega potrebni podpore, se lahko še vedno prijavijo v mestnem socialnem uradu v sobi št 8 na Ambroževem trgu št. 7. To naj pa vsi store čim prej, da bo prošnja prej rešena. Vse informacije o tem vprašanju in tudi evidenčne številke prijav, ki jih prosilci potrebujejo za urad za izplačevanje podpor na Bleiweisovi (prej Tyrševi) cesti št. 38, pa dobe v kresiji v Lingarjevi ulici št. 1, v sobi št. 43. II. nadstropje. Če so pa svojci že prijaviLi ujetnika ali interniranega v stari cukrarni ali na socialnem uradu na Ambroževem trgu, se jim seveda ni treba prijavljati še drugič in brez potrebe hoditi po uradih. Prijave torej sprejema mestni socialni urad na Ambroževem trgu, informacije in evidenčne listke daje pisarna v kresiji, stopnišče z Lingarjeve ulice št. 1, II. nadstropje, levo, soba št. 43, podpore pa izplačuje urad na Bleiweisovi (prej Tyrševi) cesti št. 38. in sicer ob ponedeljkih družinam oficirjev, ob torkih družinam podoficirjev, ob sredah je dan za informacije, ob četrtkih in petkih pa izplačuje podpore svojcem civilnih inter-nirancev, a ob sobotah urad ne posluje za stranke. u— Pol leta so varni pred tifusom vsi tisti, ki so cepljeni z zaščitnimi tabletami v mestnem fizikatu že 10.000 cepljenih je v Ljubljani varnih, da ne bodo dobili te nevarne bolezni niti jeseni, ko se zaradi uživanja sadja in zelenjave tifus lahko pojavi, prav tako bomo pa v Ljubljani pred tifusom zavarovani tudi vso zimo. če se pa ta nalezljiva bolezen kljub vsej skrbi mestnega fizikata za čim najboljše zdravstvene razmere našega mesta vendar le pojavi, se pa tifus ne bo mogel razširiti predvsem zato, ker se ne bo mogel prijeti nobenega cepljenega, zlasti se pa ne mogel razširiti med poklici, ki imajo opraviti z živili. Tudi drugih ljudi je mnogo cepljenih, vendar pa spet opozarjamo vse prebivalstvo, da se še lahko zavaruje pred tifusom s cepljenjem, ker bo mestni fizikat še ves ta mesec brezplačno delil zaščitne tablete vsako dopoldne med 8. in 9. uro Ker je torej Ljubljana za jesen in zimo zavarovana pred tifusom, bo mestni fizikat spet pomladi začel z novim cepljenjem zopet tifus. u— Nesreče. V ljubljansko splošno bolnišnico so zadnje dni pripeljali največ ponesrečenih otrok. Z gugalnice je padla 2 letna hči uradnika Metka Sedejeva iz Ljubljane in si zlomila levico. 5 letno hčerko ključavničarja državnih železnic Martino Potočnikovo iz Ljubljane je podrl neki voznik in se je dekletce precej poškodovalo na glavi in rokah. Levico si je zlomil pri padcu z voza 6 letni sin monterja Marjan Vernik iz Ljubljane. Levo oko si je poškodoval pri padcu 12 letni sin delovodje Janez Lavrenčič iz Ljubljane. Čez hlod je padel in si zlomil desnico 16 letni ključavničarski vajenec Jožef Benčič iz Ljubljane. Na cesti je padla in si zlomila levico 43 letna postrežnica Tilka Škofiče-va. Pri pripravljanju drv v hribu pa se je vsekala v levo nogo 32 letna žena delavca Olga Kumar jeva iz Ljubljane u— Vse pridelovalce krompirja mestm gospodarski urad opozarja, da morajo po odredbi Visokega Komisariata naznaniti pridelek v 10 dneh po spravilu. Predpisane tiskovine in navodila dobe na mestnem gospodarskem uradu, Beethovnova ul. štev. 7, II. nadstropje v sobi št. 35 med uradnimi urami od 10. do 20. septembra, nato pa morajo prijave natanko in čitljivo izpolniti s črnilom ali pisalnim strojem. Seveda morajo biti vsi podatki zanesljivi in resnični, ker so za neresnične prijave določene občutne kazni. u— Uvodna točka Ruplovega violinskega koncerta je Veracinijeva Sonata v e-molu. Skladatelj Veracini spada v pred-klasike italijanske komorne glasbe ter je živel in deloval v prvi polovici 18. stoletja. Visoko stopnjo vlrtuoznosti v violinski igri je dosegel leta 1714 v Benetkah, kjer je imel tako velik uspeh, da je po nekem koncertu že takrat slavni mojster Tartini sklenil, da se znova posveti temeljitemu violinskemu študiju, da bo mogel z njim tekmovati. Veracini je mnogo potoval, živel v Londonu, Dresdenu, več let tudi v Pragi pri grofu Kinskem. Po 1. 1745 se je umak- Ravnatelj Anton Zorko f Včeraj dopoldne so mnogi prijatelji in znanci spremili Antona Zorka, ravnatelja pomožnih uradov bivše banske uprave, na njegovi poslednji poti z Zal na pokopališče k Sv. Križu. Pred nekaj tedni je ravnatelj Zorko nevarno obolel, da je moral iskati leka v bolnišnici. Bil je operiran, kmalu po operaciji pa je podlegel. — Pokojnik, ki je umrl skoraj 75 let star, je bil rodom iz Celja. V domačem mestu je obiskoval gimnazijo, a ko je po odslužitvi roka odložil vojaško suknjo, je vstopil v službo pri pomorski vladi v Triestu. Po razpadu avstroogrske monarhije ob koncu prve svetovne vojne je prišel v Ljubljano, kjer je bil takoj imenovan za ravnatelja pomožnih uradov pri takratni pokrajinski vladi. Vsi, ki so ga poznali, so ga ljubili in spoštovali zaradi njegovega kremenite-ga značaja. Zaradi vestnosti v službi so ga predpostavljeni visoko cenili, podrejeni pa so ga radi imeli kot dobrega, skrbnega šefa Za njim žaluje vdova gospa Milka iz ugledne Tomazinove družine iz Šmartna pri Litiji. Ravnatelju Antonu Zorku ohranimo časten spomin, hudo prizadeti rodbini pa izrekamo iskreno sožalje! nil v Piso, kjer je živel v zelo slabih razmerah do svoje smrti 1850. leta. Kot skladatelj je bil izredno plodovit in višek njegovega skladateljskega ustvarjanja so skladbe za violino. Poleg Veracinija bomo slišali na Ruplovem koncertu še Bacha, La-loja, Tartinija, Debussyja, škerjanca in Sarasata. Violinista Rupla bo spremljala na klavirju pianistka Zora Zarnikova. Koncert bo jutri v petek, dne 11. t m. ob pol 7. zvečar v veliki filharmonični dvorami. Pred-prodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. u— Na m. mešani meščanski šoli v Ljubljani-Moste bodo popravni izpiti za I. in n. razred v petek, dne 25. septembra, za HI. in IV. razred v soboto 26. septembra od 8. dalje. Prošnje morajo biti vložene do 21. septembra. Kolkovane morajo biti s 4 lirami ter za vsak izpitni predmet še po 4 lire. Prošnji mora biti priloženo lefcno izpričevalo. Za vršni izpiti bodo v dneh 28., 29. in 30. septembra. Prošnje je vložiti do 26. septembra. u— Popust mestnim uslužbencem na električni cestni železnici je dovolila mestna uprava. Po dogovoru mestne občine s tramvajsko družbo bodo vsi mestni uslužbenci odslej lahko dobili mesečne karte po 20 Ur predvsem za vožnje od doma do urada in nazaj. Ker velik del uslužbenstva stanuje daleč od svojih poslovnih prostorov, bodo pri tej ugodnosti prihranili precej hoje, obutve m časa. ' TIHA VODA je naslov prvemu romanu, ki bo izšel v novi knjižni zbirki »Dobra knjiga«. Napisala ga je MIRA PUCOVA, avtorica romana »Obraz v zrcalu«, ki je pred dvema letoma zbudil splošno pozornost v čitajoči publiki in žel toplo priznanje. . TIHA VODA obravnava življenje, delo in borbe ljudi v Zabukovju, razvijajočem se domačem industrijskem kraju. Godi se v sedemdesetih letih preteklega stoletja, v času, ko je naše kraje zajela nevarna epidemija črnih koz. ima po svoji napeti vsebini z množico posrečeno orisanih značajev in s pestrostjo opisov, po sliki nam že malo oddaljene, a vendar domače miselnosti tiste dobe prav p jben čar, Iti bo brez dvoma pritegnil vsakega čitatelja. Roman bo obsegal nad 250 strani In bo veljal za naročnike »Dobre knjige« broširan le 8 lir, v platno vezan pa 18 lir. Če se še niste prijavili kot odjemalec »Dobre knjige«, storite to takoj. Javite se upravi naših listov v Narodni tiskarni ali pa inkasantu, ko pride pobirat naročnino za »Slovenski narod« ali »Jutro«. u_ Ravnateljstvo šole Glasbene Matice obvešča g°jence, ki so se prijavili k pouku teorije, I. letnik, da se zberejo danes, t. j. 10. t. m. ob 14. popoldne v sobi št. 17; oni pa, ki so se prijavili samo k mladinskemu petju, I. letnik, pa naj pridejo Istega dne ob 15. zaradi določitve urnika. u_ Glasbena Matica ponovno opozarja na razpis pristopa k šolskemu zboru Glasbene Matice. Prijave se sprejemajo ta teden v pisarni in pouk, ki ga bo vodi! ravnatelj Polič, je brezplačen, šolski zbor je šola zbornega, koncertnega petja. Sprejemajo se moški in ženski glasovi. Dobrodošel je vsakdo, ki ima veselje do petja, dober glas in posluh. Prva vaja šolskega zbora bo javi jena v naših dnevnikih. u— popravni izpiti in vpis°vanje na II. driavni mešani meščanski šo« v Ljubljani (Zg. Šiška). Popravni izpiti na II. drž. mešani meščanski šoli bodo dne 19. septembra v sobi pri »Mirtu« nasproti shrambi kmetijskega orodja. Kdor upravičeno ne bi mogel tega dne priti k izpitu, naj pride v sredo, dne 30. septembra v isto sobo. če ne bo prej javljeno drugače. Vsakdo prinese s seboj izpričevalo. — Kdaj in kje bo vpis za š. 1. 1942/43. bo javljeno posebej. Vsakdo naj si pravočasno preskrbi potrdilo o plačanem davku, učenci onstran varnostne meje pa tudi prehodno dovoljenje. — u— Profesor Osip šest poučuje na šoli Glasbene Matice že več let v posebnem tečaju deklamacijo. Ta tečaj je uveden tudi v tekočem šolskem letu in ravnateljstvo opozarja vse, ki se hočejo priučiti lepega govora na ta tečaj. Ukovina znaša 25 lir. Vsa pojasnila daje pisarna Glasbene Matice. u— Drž. tehniška srednja §oia v Ljubljani Popravni in razredni izpiti se bodo pričeli v sredo, dne 16. septembra t. 1. in se bodo vršili po razporedu, ki je objavljen v šolski veži (Gorupova ulica št. 10). u_ sKupina šoferjev pokrajinske delavske zveze sporoča članstvu in vsem ostalim šoferjem, da una svoje uradne ure vsak torek in petek od 10. do 12. v tajni- Italljanskl bral torpedn! čolni MAS, ki jih Je omenilo zavoljo zmagovite akcije eno izmed zadnjih italijanskih vojnih poročil štvu industrijskega oddelka PDZ. Izven tega časa naj se šoferji obračajo za vse informacije na tajništvo industrijskega oddelka v Pokrajinski delavski zvezi, I. nadstropje, soba št. 5, kjer lahko vplačajo tudi članske prispevke. Skupina šoferjev PDZ. u— Privatna dvorazredna trgovska šola Zbornice za trgovino in industrijo, Gregorčičeva 27, (Trgovski dom, poleg Visokega komisariata) vpisuje vsak dan dopoldne. u— Licitacija v mestni zastavljalnici na Poljanski cesti 16 bo v soboto 12. septembra ob 15. uri popoldne, ko bodo prišli na dražbo predmeti, zastavljeni v letošnjem januarju in februarju. Predmeti bodo razstavljeni isti dan od 10. do 11. ure v uradnih prostorih zastavljalnice. Spet opozarjamo občinstvo, da traja zastavna doba posameznih predmetov samo natanko 6 mesecev ter po preteku tega roka predmeti zapadejo. u— V nedeljo se je izgubila zlata za petnica na poti od židovske ulice 1 do gostilne Kregar v štepanji vasi in nazaj. Poštenega najditelja naprošam, da jo odda: M. Struna, židovska ulica 1. Začetek operne sezone Opera, ki je bila tri tedne zaprta, je pričela s predsezonskim delom v nedeljo 6. t. m. Uprizorili so iz sporeda pretekle sezone uspeli »Baletni večer«. Predsezona bo trajala do začetka oktobra, tedaj se bo pričela redna sezona za abonente. V pred-sezoni bo izvajanih nekaj del iz prejšnje, med njimi: Suppejeva opereta : »Boccac-cio«, komična opera bratov Riccijev: »Krišpin in njegova botra« in v proslavo 150-letnice Rossinijevega rojstva, njegova opera: »Seviljski brivec«. Predstave v operi se bodo vršile ob delavnikih ob istem času kot lani: ob 17. uri. Dnevna operna blagajna posluje vsak dan od 10.30—12.30 in od 17.—19. ure. V dneh, ko se vršijo predstave, je odprta blagajna tudi pol ure pred začetkom. Iz Novega* mesta n— Razpored izpitov na gimnaziji v Novem mestu. Popravni izpiti se bodo vršili 16., 17. in 18. septembra po razporelu, ki je objavljen v gimnazijskem poslopju. Pismeni nižji tečajni izpiti se bodo pričeli 19. septembra ob 9. uri, pismeni višji tečajni izpiti istega dne ob 8. uri. Kandidatje, ki hočejo delati nižji ali višji tečajni izpit, naj se prijavijo ravnateljsvu do 12. septembra. Učenci, ki hočejo delati sprejemni izpit za vpis v 1. gimnazijski mzred, naj v!ože tostvarne prošnje do 12. septembra pri ravnateljstvu (v tajnikovi sobi). Prilcžc naj rojstni list, izpričevalo 4. razreda ljudske šole in zadnje šolsko izpričevalo. Z Gorenjskega 90 letnico je praznoval v soboto Janez Kosec, po domače šmajdov oče v Vodicah. Kljub visokim letom je še vedno tak očvrst, da opravlja vsa kmečka dela. Novi grobovi. Umrla sta g. Anton Viz-jak, trgovec in posestnik v Kranju, ter Janez Pičulin pri Sv. Križu nad Jesenicami. Na Jesenicah -rta umrla Štefan šober in Jožef Gerdej. Prvi je bil doma iz Slovenje-ga Gradca in je b i zaposlen pri KID kot valjčni mojster, drugi pa je bil doma iz Motnika in prav tako zaposlen pri KID. Od obeh pokojnikov se je poslovil ob grobu jeseniški župan in krajevni vodja dr. Klein. Državni tajnik Esser, ki je predsednik nemške državne zveze za tujski promet, se je pripeljal v Celovec. V njegovem spremstvu sta ministerialnj dirigent Mahle in minist. svetnik Hessel. Esser se posvetuje z župnim voditeljem ter z zastopniki raznih organizacij o bodočem razvoju tujskega prometa na Koroškem in na Gorenjskem V petek je Esser uradno obiskal žup-nega voditelja Rainerja. Najdba starinskega denarja. Na Gospo-svetskem polju so našli že mnogo starin, Celovec sam pa se doslej s takimi najdbami ni mogel posebno izkazati. Nedavno so vendarle v severnem delu Celovca našli pri delih na nekem vrtu 163 srebrnih nov-čičev, od katerih jih je bilo 150 v posodi iz črne lončevine. Novci so iz dobe rimskega vojaškega cesarja Karakale. Kovani so bili v dobi od 253. na 275. po Kr. Večji del so v vrednosti poldrugega denarja, čigar srebrna vrednost pa je bila v tej dobi j ako različna. Skriti zakladi ▼ koroških močvirjih. »Volkischer Beobachter« poroča iz Celovca: v raznih koroških predelih, izvzemši Lavantinsko dolino, so močvirja, ki zavzemajo površino 3192 ha. Deloma jih, kakor n. pr. Osojsko močvirje, izkoriščajo s pridobivanjem šote, ki služi za kurivo. Vendar to izkoriščanje ni edino, kajti močvirja so sposobna nuditi kmetijstvu mnogo na-stilja, ki so ga doslej večjidel pridobivali iz gozdov. Seveda en sam kmet ne more izkoriščati celega močvirja, zato so pri- čeli ustanavljati zadruge za izkoriščanje močvirske šote. Po sedanjih proračunih ni nastilj iz močvirij nič dražji kakor gozdna stelja. Zakladi koroških močvirij bodo zalegli za dolga desetletja. Močvirja so globoka po 2 do 8 metrov. Hektar z globino štirih metrov da povprečno 40.000 kub. m šote. Živina, ki stoji po šest do sedem mesecev v hlevu, potrebuje na rep 2 do 2 kub. m stelje in po takem si je mogc-če izračunati donosnost komikih močvirij. Starinske C-• ■ ■ ■ Zdravstvena posvetovanja o lupusu. Pri-marij dr. Kropatsch z Dunaja, poverjenik za obolenja na lupusu v alpskih župah, bo prihodnji ponedeljek 14. t. m. popoldne v Zdravstvenem zavodu v Mariboru sprejel bolnike, ki trpe na nadlogi lupusa. Podobna posvetovanja se bodo ponavljala od prilike do prilike. V Nemčiji imajo posebne zavode za zdravljenje lupusa; za alpske župe je tak zavod na Dunaju. Nadzorstvo nad zavodi vodijo posebni poverjeniki, ki pripadajo nemškemu državnemu odboru za zatiranje jetike. Novi grobovi. V mariborski bolnišnici so umrli: 66 letna posestnica Jožefa Kekče-va z Meljskega hriba, 82 letna uradnikova žena Marija Prosenakova in 41 letna za-sebnica Marija Rebernakova iz Gornjega Radvanja. Nadalje je umrla v Mariboru 78 letna železničarjeva žena Neža Lešniko-va. Premiera Vetterlingove operete »Doroteja« je žela v mariborskem gledališču velik uspeh. V naslovni vlogi je nastopila Dagmar Šumi iz Ljubljane. O njej poroča mariborski dnevnik, da si je z lepo pojavo kakor tudi z igro in petjem takoj pridobila srca vsega gledališkega občinstva. Za mnoge prija telje lahko muze, pravi poročilo, je ta premiera sijajen pričetek nove gledališke sezone. Nadalje je na sporedu opera »Čarostrelec«. Velika razstava pletenin bo prirejena oktobra v graškem muzeju za ljudsko obrt. Razstavljene bodo pletenine štajerskih kmetic iz najrazličnejših krajev. Namen razstave je, da prikaže, kaj vse izgotav-Ijajo štajerske kmetice v dolgih zimskih večerih. Prispele so že različne pošiljke. Zabava za ranjence. Mariborska bram-bovska standarta je v soboto popoldne povabila na vrt znane restavracije »Gambri-nus« ranjence in rekonvalescente, ki se zdravijo v Mariboru, kakor tudi bojevnike iz prve svetovne vojne. Pozdravil jih je vodja mestne standarte Kogelnik. Pripravljen je bil raznovrsten spored, večji del z veselimi točkami. Velika kavarna spet obratuje. Preteklo soboto je bil obnovljen obrat v Veliki kavarni, združeni z restavracijo. Podjetje se zdaj imenuje Cafe — Restaurant »There-sienhof« in ga upravlja ga. Marija Kleši-čeva, vdova po pokojnem Aleksandru Kle-šiču, ki je razvil Veliko kavamo v največje mariborsko kavarniško podjetje. Splošna poklicna šola v Celju je vpisovala gojence za novo šolsko leto v torek, na praznik. V območje te šole spad3 večji del celjskega okraja. — V prvi letnik pletarske šole v Ptuju se je vpisalo premalo gojencev, zato se sprejemajo do konca septembra še naknadni vpisi. Tri nezgode. Franc štark, 52 letni mizarski pomočnik, zaposlen pri nekem mariborskem podjetju, se je pri delu ranil v desno roko Anton Staler, 38 letni pomožni delavec iz Frama, je šel po ceStl> Pa ga je podrl neki osebni avto. Dobil je hudo poškodbo na desni roki. Marijo Ferkovo, 41-letno pomožno delavko iz Nove vasi pri Sloven Bistrici, zaposleno pri tvrdki Swa-ty v Mariboru, je prav tako avto podrl na cesti, pri čemer si je poškodovala hrbtenico in ključnico. Iz Hrvatske Hitler je odlikoval državnega tajnika dr. Vrančiča. pretekli teden je nemški poslanik v Zagrebu Siegfried Kasche Ea svečan način izročil državnemu tajniku dr. Vje-koslavu Vrančiču odlikovanje Križa nemškega orla z zvezdo za posebne zasluge od-likovanca v skupnem vodstvu vojne. Svečanosti so prisostvovali člani vlade in zastopniki nemške oborožene sile ter poslaništva. Prva poskusna vožnja z novimi tramvajskimi vozovi v Zagrebu. Preteklo sredo je bila prva javna poskusna vožnja z novimi tramvajskimi vozovi, izdelanimi v ZagTebu. Vozovi so najsedobneje urejeni in se v mnogočem razlikujejo od dosedanjih. Predvsem imajo gumijasta ležišča in avtomatsko napravo, ki omogoča v primeru pomanjkanja mestnega električnega toka pogon s tokom iz lastnih motorjev. Novi tramvajski vozovi imajo še mnogo drugih tehničnih novosti. V njih je prostora za 60 potnikov, v načrtu pa so še večji vozovi, kjer bo prostora za 100 potnikov. Vozovi so zgrajeni po zamisli inž. Vekoslava jerja. Zanimivo je omeniti, da so istočasno gradili v Berlinu podobne tramvajska vozove, čeprav sta oba graditelja delal2 neodvisno drug ol drugega. »JUTRO« št. 206. 5 fleMtf, U. T3C. Kavkaške bajke In pripovedke Kavkaz so imenovali upravičeno velikanski muzej narodov. V svoji prostrancsti, ki meri med Črnim in Kaspiškim morjem v dolžini 1100 km, živi več nego pol stotine različnih ljudstev z različnimi jeziki, verami, navadami in kulturami. Srednjeveški arabski zemljepisci so ga imenovali zato »goro jezikov« in je pomenil mejo moha-medanskega sveta. Stoletja sta krščanstvo in islam hotela gospodovati nad upornim mišljenjem pogumnih gorjanskih rodov, a še vedno živijo vsepovsod prastare poganske predstave, vera v čulodelne naravne sile, v zlobne duhove in demone, primitivne predstave, ki so videti, kakor da izvirajo iz kamene dobe, premešane z ostanki davno izginulih verstev staroorientalskega • sveta, zlasti z ostanki perzijskega svetlobnega kulta. že starim Grkom je bila s snegom in ledom pokrita veriga Kavkaza prepolna bajk in čudes. Tja so preložili pripovedko o Ar-gonavtih, v kateri nam je poleg starega indoevropskega mita ohranjeno zgodovinsko zrno. Zlato runo, ki si ga je šel junak Jazon iskat v Kolhido, sedanjo Ming-relijo, na mkaže na prastari način pridobivanje zlaita iz rečnega peska s tem, da so v vodo polagali ovčje kože, na katerih so se na-birila zlata zrna. Grški geograf Strabon pripoveduje, da je kavkaško ljudstvo Sva-nov prakticiralo to metodo, ki se je v ostalem ohranila do današnjih dni med madžarskimi cigani. V Kavkazu se je odigral nadalje mitos o titanu Prometsju, ki je v korist človeškega rodu ukradel z Olimpa ogenj in ga je Cevs zato prikoval na neko skalo v Kavkazu, dokler ga ni dolgih muk rešil Heraklej. še danes poznajo skoraj vsa kavkaška ljudstva bajko o velikanu, ki ga je bog zavoljo njegove nepokorščine kaznoval s tem, da ga je do konca dni prikoval z verigo ob neko goro. Kadar se velikan v svojih mukah zgane, nastane potres — lepa personifikacija ognjeniškega značaja ogromnega pogorja. Številne legende pripovedujejo o dejanjih zvezanega junaka, ki ga Gruzmci Ln Oseti imenujejo Amirana, Min-grelci Brskilijo in Abhazi Abrskila, Posebno rada pa vežejo kavkaška ljudstva te legende z Elbrusom, najvišjim, 5600 m visokim vrhom Kavkaza. Dvojni stožec z večnim snegom pokritega orjaka velja ljudstvom daleč naokrog za sveto goro, ki človeška noga ne more in ne sme stopiti nanjo. Ko je Freshfieldova odprava leta 1868. prvič stopila na ta vrh, ji ljudje niso hoteli tega verjeti, ker niso vedeli raziskovalci povedati ničesar o čudežih, s katerimi je ljudska domišljija ovenčala goro. Gorjanci imenujejo Elbrus »edinstveno med tisoč gorami«, goro blaženih, prestol gospodarja sveta in kralja duhov. Tudi ime Elbrus samo je v zvezi s čudeži te gore. Razvilo se je iz staroiranske besede »Hara-bursati«, iz imena gorovja, o katerem pripovedujejo himne v Avesti, sveti knjigi starih Perzij-cev, najrazličnejše pripovedke in po katerem se imenuje tudi gorovje Elbrus, ki se ga spet drži bajka o prikovanem pošastnem tiranu Ašdahaku. Staroperzijska je tudi pripovedka o čudežni ptici Simurgu, ki živi že mnogo tisoč let na Elbrusu ter ve za vse preteklo in bodoče. Ce se Simurg dvigne na svojih orjaških krilih, se zemlja "strese, viharji zadivjajo in morje zavalovi. Kadar Simurg zaječi, umolknejo vse ptice po gozdovih, cvetke pobesijo svoje glave in vrh gore se pooblači. Toda zdaj pa zdaj se oglasi Simurg tudi z rajsko pesmijo, tedaj nebo zažari, sončni žarki se zabliskajo na sne-govih, cvetke cvetijo, ptice žvrgolijo in gorski potoki skakljajo radostno v doline. Cerkezi pripovedujejo, da biva na Elbrusu Džin-padišah, kralj duhov. Ta vidi v bodočnost in ve, da se bodo nekoč s severa pojavili strašni velikani, da si osvoje njegovo oblačno kraljestvo. Zato se dvigne kakšenkrat v grozi s svojega ledenega prestola in pozove duhove, svoje služabnike, v gorskih soteskah na boj proti sovražniku. Tedaj vzvalovijo megle, nevihte bobnijo, viharji hrumijo in zemlja se trese. Ta pripovedka spominja na drugo pripovedko, ki je v Jutranji deželi zelo razširjena in po kateri bosta nekoč strašni ljudstvi Gos? in Magog vdrli preko Kavkaza ter uničili vse kulturne dežele. Druga krščanska legenda pripoveduje, da sta nekoč neki duhovnik in njegov sin stopila na vrh Elbrusa ter odkrila tam Abrahamov šotor. V šotoru so stale jaslice, v ka- terih je ležal sredi neizmernih bogastev speč otrok, Nad šotorom se je dvigalo čudežno drevo. Ta pripovedka je sorodna na Zapadu razširjenim pripovedkam o spečem kralju, ki si ga pa Gruzinci predstavljajo kot cvetočega dečka in o katerem verujejo, da bo zavladal nekoč nad njihovo deželo ter jo spremenil v mogočno kraljestvo. Pripovedka pa je zvezana še z drugimi kavkaškimi kraji, kakor nam dokazuje ena najlepših balad gruzinskega pesnika Cav-čavadzeja o »Bazaletskem jezeru«. Tudi drug kavkaški orjak, 5000 m vi-sold Kazbek, ki ga okoliško ljudstvo Mkin-varcev imenuje »Ledenega«, je središče mnogih pripovedk. Ilja Cavčavadze in številni ruski pesniški velikani so mu posvetili prekrasne stihe, ki opevajo njegovo divjo lepoto. Ena najbolj čudnih kazbeš-kih pripovedk je v zvezi z imenom slavne kraljice Tamare, ki je pod njeno vlado L1184. do 1212. kraljestvo Grurfncev uča- kalo dobo svojega največjega razveta. Nje spomin živi v neštetih legendah gruzinskih rodov in v teh legendah dobiva pogostoma poteze jstaroorientalske matere bogov. Omenjena pripovedka pa pravi, da se na Kazbeku dviga palača kraljice Tamare, ki je ne more in ne sme obiskati noben umr-ljiv človek, ker bi ga zli duhovi pri takšnem poskusu uničili s kamenitimi plazovi. Nekoč je prišel neki duhovnik, ki ga je čuval križ, do Tamarinega gradu. Ob durih je zaslišal tožeč glas in je ugotovil, da izvira iz srebrne krogle, ki je bila tam pritrjena. Glas mu je pripovedoval, da je kraljica Tamara v starih časih imela zvezdo jutranjico zaprto v zaboju z devetimi ključavnicami. Ko je kraljica nekoč od-jahala, neka služabnica navzlic strogi prepovedi ni mogla premagati svoje radovednosti in je zaboj odprla. Tedaj je zvezda ušla in se skrila v divji kavkaški gorski svet, od koder je pošiljala mraz in sneg na zemljo. Od tedaj imamo zime in menjavo letnih časov. Kraljica pa je neposlušno služabnico kaznovala s tem, da je njeno dušo zaprla v srebrno kroglo, kjer bo trpela do sodnega dne. KAJ VEM? KAJ ZTNAM? 356. Kaj je gobelin? 357. Kaj so antitoksini? 358. Kaj je aritmetična sredina, kaj Je geometrična sredina in kaj harmonična sredina dveh danih števil? Šahovski problem Mat v treh potezah. 360. Sofistični krokodil Izvor basni o krokodilu in materi nam je zavit v temo.Vsekako so jo poznali že v davnem starem veku. Krokodil je materi ugrabil otroka in mati ga je prosila, naj ji ga vrne. Sofi-stično izšolani krokodil je bil pripravljen, da ji ugodi, a le pod pogojem, da bo mati uganila, kaj namerava zverina z otrokom. »Otroka mi ne boš vrnil!« je odgovorila mati po kratkem premisleku. »S tem si otroka izgubila,« je dejal krokodil, »kajti če bi bila pravilno uganila, bi ga po svoji lastni izjavi ne dobila nazaj — a če bi ne uganila, bi ga izgubila na temelju najine pogodbe!« Mati s tem odgovorom ni bila zadovoljna in je zahtevala otroka na vsak način nazaj, kajti: a) če je pravilno uganila, tedaj bd ga morala dobiti na podlagi pogodbe, b) če ni uganila, tedaj bi ji ga moral krokodil vrniti na podlagi svoje odločitve. Kje tiči tu napaka? Kdo ima prav? Rešitve nalog 8. t, m.: 351. Libuša je bila po pripovedki ustanoviteljica Prage (okrog) L 700). 352. šibke strani kakšnega človeka Imenujemo njegovo Ahilovo peto, ker je bila na starogrškem junaku Ahileju samo peta ranljiva. 353. Makrokozmos je veliki svet, vesolj-stvo, v nasprotju z mikrokozmom, ki pomeni svet drobnih stvari. * 354. Strel skozi okno Ce bi bila šla krogla skozi šipo zunanjega in notranjega okna, bi bilo preiskavi lažje ugotoviti smer strela in kraj, od koder je streljal zločinec. S tem bi se olajšala tudi nadaljnja poizvedovanja. • 355. Za računarje 27+5148/396=40. ZA SMEH IN KRATEK ČAS ZDRAVNIKI IN FILHAKMONIKI Neki zdravnik, Slezakov dober prijatelj, je nekoč velikemu pevcu prigovarjal, naj gre vendar poslušat koncert znamenitega Dunajskega zdravniškega orkestra. Slezak pa je imel o muzikalnem znanju Eskulapo-vlh učencev očitno precej negativno mnenje. Odločno je zdravnika zavrnil: _Ne, dragi prijatelj, do tega me ne boste pripeljali. Si pa že rajši dam od filhar-monikov operirati slepič, kakor da bi poslušal orkester zdravnikov. SAJ JE ŠE HOMER ČAKAL. — Gospod urednik, leto dni je že tega, ko sem vam izročil v rokopisu zbirko svojih pesmi, pa še vedno niso tiskane. — Potrpite vendar, saj je čakal Homer nad 20oO let, preden je bilo njegovo delo natiskano. * * # KRONIČNO Obtoženec A- B. bo moral najbrže plačevati alimente. Zagovornik poizkusi še poslednje: — Obtožene? je res oče tega otroka. To se ne da tajiti. To trdi mati, to je obtoženec tud» priznal. Toda spoštovani gospodje! Obtoženec mora že zdaj vzdrževati tri nezakonske otroke, ki so vsi njegovi. Blagovolite torej upoštevati, da trpi obtoženec na kroničnem dobivanju otrok. ANEKDOTA SONČNI MRK Znameniti astronom Giovanni Domenico Cassini je opazoval nekoč na pariški zvezdami sončni mrk. Ko je mrk že minul, je radovednost prignala v zvezdarno družbo dam in gospodov. — Nič ne de, je dejal eden kavalirjcv razočaranim lepoticam, poznam g. Cassi-nja kot svetskega, ki bo prav rad iznova prikazal pojav. OVCARKA Sara Felix, sestra velike tragedinje Ra-hele, je bila nenavadna debeluška v primeri z zelo vitko sestro. Nekoč bi morala odigrati vlogo ovčje pastirice in prav ko se je divila svojemu kostumu, je vstopila Rahela. — Kako se ti dopadem, je zrrr ^rv^avno vprašala tragedinjo. — Ljuba Sara, pravi Rahela smeje se, taka si ko ovčarica, ki je pravkar vso svojo čredo za večerjo pohrustala! » »VISOKA« ANTIPATIJA Henrik HI. ni strpel sam z mačko v sobi. — Vojvoda iz Eperuona je padel ob pogledu na zajčka v nezavest, učenjak Tycho de Brahe je vselej od strahu klecnil s koleni, kadar sta mu zajec ali lisica prekrižala pot. — Ob pogledu na jabolko je poljski kralj Vladislav tresoč se pobegnil. In ruskemu carju Ivanu H. je postalo vselej slabo kadarkoli je srečal žensko! Janez Sršen: Moji prijatelji Blagor človeku, ki mu je usoda naklonila mnogo dobrih prijateljev. In jaz se štejem med take srečne Zemljane, saj me naziva s tem božajoč im imenom nekaj desetoric članov naše družbe. »Pravega prijatelja spoznaš v nesreči,« veli pregovor, ki mora bati že jako star. S takim opozorilom se mi je že pred leti priporočil prijatelj Janez, da mu pri našem podjetju preskrbim službo. Res sem vrtal in bezal na vse strani, hvalil in povzdigoval prijatelja na vse pretege ter končno dosegel, da je prišel Janez prav v ono pisarno, kjer sem služboval jaz. Pa se je pripetilo nekega dne, da pride šef v našo sobo in opomni pri pregledu nekega akta: »Res sem pravi osel, da poslušam priporočila raznih prijateljev in sprejemam v službo popolnoma nezmožne ljudi.« Po njegovem odhodu sem pregledal akt in videl, da je moj prijatelj Janez ustrelil velikega kozla in da je bila šefova jeza upravičena. Opomnil sem na to prijatelja Janeza, ki mi je pa zabrusil: »Vsak naj pometa pred svojim pragom.« Tudi to je star in jako moder rek ter sem si ga globoko vtisnil v srce. Odkar ima prijatelj Janez službo, je sploh nekoliko manjši moj prijatelj, kot je bil v času brezposelnosti. Pozdravlja me navadno samo s »klanjam se«. V Isti pisarni sem moral nekaj časa nadomeščati svojega predstojnika, ki je obolel. Imel sem dve podrejeni dami. prej smo delali skupaj in se kar dobro razumeli kot enakovrstni. Ko pa sem prevzel začasno nov© mesto, me je začela ena izmed dam kar zavistno gledati. Celo v maji navzoč- nosti je na vse pretege hvalila prednika: kako uvideven in dober človek je bil, strokovno brez primere itd. itd. Delala mi je napake, da sem ji moral vedno vse kontrolirati, zraven se pa hvalila, kako je v prejšnjih razmerah v miru vse točno izvršila in da njej ni treba nikakega nadzorstva. Dama je bila sicer zelo pobožna, le opravljala je rada. Mojega prednika ni bilo z bolezenskega dopusta nazaj, ker je umrl. Za njim sem postal jaz stalen predstojnik tega oddelka. Prva mi je prišla čestitat ona brumna dama, ki je imela prej vedno i'-a jeziku kako opazko o vzornih razmerah pod prejšnjim vodjem pisarne. Kar čez noč sem postal jaz vzoren predstojnik in najboljši delavec v očeh one dame. Hvalila me je do ogabnosti in bal sem se že, da bodo ljudje začeli kaj sklepati. Kut mi ni bilo prej za grajo, tako sem tudi zdaj preziral hvalo. Saj sem si pridobil novo »prijateljico«. Ali pa, recimo, prijatelj Pavel; Sreča me ob enajstih zvečer na cesti in potoži: »Ne veš, kaj se mi je pripetilo! Doma sem pozaibil ključe, zdaj pa ne morem doklicati, ker stanujem na dvorišču. Posodi mi do jutri petdesetak, da grem spat v hotel.« Kot prijatelju sem mu ponudil posteljo, a Pavel se je izgovarjal, da ne more motiti, da stanujem predaleč In da mora tudi še večerjati. Dal sem mu vsoto, a od takrat se nisva več srečala — prej pa vsak dan. Od tega bo že skoraj leto in sem v skrbeh, da bom prijatelja Pavla sploh za vedno izgubil. Tudi Jožeta štejem med svoje prijatelje. 2al, da se je že poslovil iz našega mesta. Mnogo lepih uric sva prejšnje čase preživela »Pri bistrem studenčku«, priljubljenem zbirališču ljubiteljev pristnega cvička in kranjskih klobasic. Tu sva se počutila kot doma in v bratski vzajemnosti pila vedno skupaj ter zapitek redno pravilno razdelila na dva enaka dela. Izjeme so bila samo godovi, rojstni dnevi in druge slavnostne prilike, ko je moral slavljenec plačati račun. žal, da je Jože odjadral iz našega mesta in sem s tem izgubil zopet enega izmed številnih prijateljev. Njegov poslovilni večer smo obhajali »Pri bistrem studenčku« in sicer: prijatelj Jože, dve prijazni gospodični in moja osebnost. Jože je bil prav židane volje ter je zabaval celo družbico. Posebno se je zanimal za mlajšo gospodično in se ji kar nekam sumljivo približeval. Ob enajstih je prisedel še najin prijatelj Cenek, ki je bil temu času primerno razpoložen, ali vulgarno povedano — okajen. Ne vem več, s kakim opravičilom sta se Jože in njegova prijateljica odstranila »za hip« od naše družbe. Ta »za hip« se je tako podaljšal, da ju sploh ni bilo več nazaj, ker so nas opolnoči odpravili iz gostilne. Plačati sem moral seveda jaz, ker se je prijatelj, ki nas je povabil, še pravočasno poslovil. Prihodnji dan sem ga čakal na glavnem kolodvoru, a prijatelja ni bilo, da bi si še enkrat segla v roke. Vstopil je najbrže na kaki sosedni železniški postaji. Tako sem izgubil tudi prijatelja Jožeta, ki se ne oglasi več. Bolj uvideven pa je prijatelj Nace. Pred dvema letoma sem mu posodil edinega jur-ja, ki sem ga še imel. Nakupil si je čevljev, masti, mila in drugih potrebščin. Potem mi je pa pošteno vračal, mesečno po eno desetino izposojene vsote. Začel je z dinarji in nadaljeval z lirami. Tako imam vedno kak denar in bom lahko postregel še kakemu prijatelju, če se bo ta dotok redno nadaljeval. Lahko pa otvorim tudi menjalnico, kjer bi morda le kaj zaslužil. Prosim obilnega obiska. Bo prav poceni in po domače, prav po prijateljsko ... E. I. A. R. - Radio Ljubljana Parliamo 1'ltaliano Schema della 33 lezione che verr& tenuta dal prof. dott. Stanko Leben venerdl, 11 11 settembre alle 19. Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za diu. Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih in sredah, za začetnike, ob petkih vse one, ki slede pouku italijanščine po ra-pa za tiste, ki že imajo gotovo predznanje, vedno ob 19. uri. LEZIONE TRENTESIMA TERZA Un novelliere ingegnoso Tempo fa viveva nella cittš. di Verona un ricco signore che aveva un novelliere. A questo novelliere, durante le lunghe se-rate d'inverno, faceva raccontare delle fa-vole per passatempo. Una notte che il novelliere aveva gran voglia di dormire, il suo signore gli disse, come al solito, di raccontare qualche belia storia. Allora il novelliere disse la seguente storia: «C'era una volta un contadino che era andato alla fiera con cento monete e ci aveva comprato due pecore per ogni mo-neta. Poi, con le sue pecore torno a un fiume che aveva passato pochi giorni prima. Trovd che il fiume era malto cresciuto per una grande pioggia. Non ci era possibilita di passarlo a guado. II contadino dunque se ne stava alla riva del fiume ed aspettava aiuto. E mentre se ne stava cosl, vide ve-nire giii per il fiume un pescatore con una barchetta, ma tanto piccola, che non po-teva contenere che il contadino e una pe-cora per volta. II contadino comincid a pas-sare con una pecora; il fiume era largo; il contadino vogava e passava.» Qui il novelliere cesso di raccontare. «Va oltre,» disse il signore. Ma il novelliere rispose: «Lasciate passare le pecore, poi raccon-terd il fatto.» E si mise comodamente a dormire. TRAPASSATO IMPREFETTO mandare andare aveva mandato ecc. ero andato credere aveva creduto partire ero partito Esempi: L'avevo inviato, ma non č ve-nuto. — Quando ricevei la tua cartolina, io avevo giš. fatto il baule, e l'avevo spedito alla stazione. — Erano andati via tutti, per fortuna, guando si levarono le prime fiam- me. — Egli che aveva consumalo tutto S suo, non pensava ad assicurarai na avv®- nire. TRAPASSO PERFETTO mandare andare ebbl mandato, eee. fui andato, ecc. credere partire ebbl creduto, ecc. fui partito, ecc. Esempi: Do po che ebbe letto la lettera, parti. — Appena ebbe visto il fratello corse in suo aiuto. — Tostoche ebbe preso la medicina, si adormentč placidamente. — Al tramonto, dopo che ebbe arato tutto il giorno, portd i buoi nella stalia. — Pro-nunziato che ebbe queste parole, se ne ando furioso. — Partiti che furono i figliuoli, la vecchia madre rimase sola. ESERCIZIO Traducete: Skodelica (tazza) kave. — Začul sem (udire) tihe (silenzioso) korake na (su per) stopnicah (le scale). Prišla je mati; stopala je (andare) počasi (a passo lento) in varno (guardingo), v roki je nesla skodelico kave. Zdaj se spominjam, da nikoli ni bila tako lepa, kakor v tistem trenutku (istante). Skozi (per) vrata je sijal (penetrare) poševen (obliquo) pramen (raggio) opoldanskega (meridiano) solnca, naravnost (diritto) materi v oči; večje so bile in čistejše (puro), vsa nebeška luč (luce del cielo) je odsevala (risplendere) iz njih, vsa nebeška (divino) blagost (bonta) in ljubezen. Ustnice so se smehljale kakor otroku, ki prinaša vesel (bello) dar (re-galo). Jaz pa (invece) sem se ozrl (rivolgersi-rivolsi) in sem rekel z zlobnim (maligno) glasom: »Pustite me na (in) miru!... Ne maram zanj!« Ni še bila (giungere) na vrhu (in cima a) stopnic; videl sem jo samo do (fino a) pasu (cintola). Ko je slišala (intendere) moje besede, se ni ganila; le roka, ki je držala skodelico, se je tresla. Gledala me je prestrašena (spaurito), luč v očeh je umirala. Od sramu mi je stopila kri v lica (farsi rosso in faccia di vergogna), stopil sem ji nasproti s hitrim (rapido) korakom. »Dajte (dare qui), mati!« Prepozno (tardi) je bilo; luči ni bilo več v njene oči, smehljaja ne več na njene ustnice. (Ivan Cankar.) Važno obvestilo kmetovalcem Ljubljana. 9. septembra. Združenje kmetovalcev v Ljubljani obvešča kmetovalce, ki so prosili za prepustnice v svrho obdelave svojih pmlj, ki jih imajo izven kontroilne črte da Je vojaška oblast ugodila prošnjam onih od katerih je dobila odobritev Kr. Kvesture in nekaterih karabinjerskih postaj. K temu daje združenje naslednja pojasnila: 1.) Rešene so samo prošnje onih kmetovalcev, za katere je bila obljubljena rešitev že 27. avgusta 2.) Niso se rešene prošnje onih. za katere je združenje objavilo, da naj ponovno vlože prošnje. 3.) Rešene niso tudi prošnje oniii kmetovalcev. ki so prvič vložili prošnje v teku zadnjih 14 dni 4.) Dovoljenje za prehod je zaenkrat odobreno do vštevši 15. septembra. Po tem roku se bo dovoljenje po zatrdilu oblastva podaljšalo. 5.) Blok Studenec-Ig je zaprt zato ni nihče dobil dovoljenja za prehod tega bloka. 6.) Vsi, katerih ne zadenejo gornje pripombe. naj se zglase pri Združenju kmetovalcev, da dobijo potrebna pojasnila in izjavo v odobritev. Združenje bo jutri poslovalo v ta namen od 7. ure naprej. Prekrški določil o delovnem redu Posebna naredba Visokega komisarja določa, l ^kor znano, da se morata tudi v Ljubljanski pokrajini, kakor je to že uvedeno v Kraljevini, povpraševanje in ponudba dela urediti pri Pokrajinskem uradu za delo. Dočim se velika množica delodajalcev drži izdanih navodil, se najde še vedno kdo, ki se z otročjo opravičbo nepoznan j a zakona skuša namerno odtegniti tej dolžnosti. Zato se je pokrajinski urad za delo po preteku precejšnjega razdobja pri-zanesljivosti odločil naznaniti kršitelje mestnemu politično-socialnemu uradu. Tako so bili kaznovani z globo po 70 lir naslednji: Jager Frančiška. Bajec Zinka, Okršljar Matevž, Hafner Ana, Trebar Slava, Zupančič Ludvik in Paketošped. Ti zneskj so bili predani skladu glob in denarnih kazni pri Visokem komisarijatu. Konzerviranje v surovem stanja Živila konserviramo lahko v surovem stanju, z ukuhavanjem, s prekuhavanjem in zgoščevanjem ter končno s '.emičnim postopkom. Pri ohranjevanju v surovem stanja so v rabi naslednji postopki: Soljenje: živila (kot na primer peteršilj, korenček itd.) vlagamo v sol, ki potegne vodo iz vloženih živil nase, da nastane slana tekočina, ki ne dovoli bakterijam, da bi se razvile. Tako ohranimo živila za dalj časa. Kisanje: živila (na primer kumare) vložimo z raznimi dodatki in jih pustimo, da se skisajo. To je isti postopek, kot se ga v vedno večjem obsegu poslužuje kmetijstvo za spravljanje zelene živinske krme (ensiliranje). Vlaganje v tekočine: živila vlagamo v vodo (na primer fižol), kis, alkohol, žganje, olje, gorčico, apneno vodo ln vodno steklo. Smoter je vedno preprečenje dostopa in razvoja bakterij. Peklanje: To je že zelo star postopek In datira lz 15. stoletja. Prvi se ga je po-služil Holandec Peklin, danes pa je razširjen po vsem svetu. Po tem postopku konserviramo predvsem meso, slanino in ribe. Meso se nasoli, vloži v čebre in zalije s sagamurjo. Pusti se tako stati 3 tedne, nato se pa meso suši v dimu. Industrija se danes poslužuje z enakim uspehom hitrejšega in enostavnejšega postopka: solno raztopino v meso vbrizgavajo. Topljen je ali talen je: topimo predvsem razne maščobe. Sušenje na zraka: tako konservirajo meso in ribe (zlasti polenovko). Izoliran je: izoliramo predvsem trda živila. V alkoholu raztopimo vosek, lak ali želatino, nato pa živilo, na primer jajce, ki ga hočemo konservirati, potopimo v raztopino za nekaj trenutkov. Ko jajce vzamemo iz raztopine, alkohol na zraku shla-pi, okoli jajčje lupine pa se napravi voščena, želatinasta ali lakova kožica, ki jajce hermetično izolira. Seveda mora biti jajce zdravo že pred izoliranjem. Tega. postopka se sedaj poslužujejo tudi sadjarji, ki izolirajo jabolka. Sadje ne gnije, očuvalna kožica pa je zelo prožna in prilagodljiva. Živila izoliramo tudi v stanlolu ali raznih maščobnih papirjih. Z namočitvijo v alkoholno razstopino laka ali želatine lahko izoliramo in konserviramo tudi dobro pre-kajene klobase. Hlajenje: živila hladimo ▼ večjem obsegu pri temperaturi -j- 4 do -f 8 stopinj C. Tako ohranimo mleko, meso, sir, kvas In druga živila. V hladilnici shranimo sploh vse, kar se hitro kvari. Zmrzovanje: tega načina so se posluževali v velikem obsegu zlasti Nemci. Meso, perutnina, divjačina, ribe zmrznejo pri —10 do —15 stopinjah C. Sušenje z veliko toploto: sušijo se in konservirajo na ta način zlasti mleko, jajca, kvas itd. Po predavanju g. E. Krulija Nase gledališče DRAMA Sobota, 12. septembra, ob 17.30: Bog z vami, mlada leta Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. Prva ponovitev Camasijeve in Oxilijeve veseloigre: »Bog z vami, mlada leta!« v predsezoni bo v soboto ob 17.30 uri. Delo predstavlja sliko iz življenja visokošolcev, v njem je orisan krog prijateljev in prijateljic, kot osrednje dejanje pa ljubezenska zgodba študenta. Veljale bodo znižane cene od 10 lir navzdol. Igro je zrežiral prof. šest. OPERA Četrtek, 10. septembra: ob 17.: Boccaccio. Opereta. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol Prva ponovitev Snppejeve operete v treh dejanjih: »Boccaccio«, se bo vršila v okviru letošnje operne predsezone v četrtek ob 17. uri po znižanih cenah od 18 lir navzdol. Zasedba partij je sledeča: Boccaccio — Mlejnikova, Lotheringhi — Anžlovar, Lambertuccio — Zupan, Scalza — M. San-cin, Leonetto — B. Sanein, Fiametta — Barbičeva, Beatrice — Polajnarjeva, Pero-nella — Poli čeva, Izabella — španova, Pie-tro — Drencrvec, kolporter — Dolničar, major dom — M. Gregorin, Filipa — Koširjeva. Dirigent: R. Simoniti, režiser: C. Debevec. Radio Ljubljana ČETRTEK, 10. SEPTEMBRA 194J-XX. 7,30: Operetna glasba. 8,00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12,20: Plošče. 12,30: Poročila v slovenščini. 12,45: Koncert terceta sester Stritar je vili. 13,00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13,15: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13,25: Orkester Cetra, vodi dirigent Barzizza (Izmenjalni koncert z Nemčijo). 14,00: Poročila v italijanščini. 14,15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec — lahka glasba, 14,45: Poročila v slovenščini. 17.15: Duet harmonik Malgaj. 17,35: Godalni orkester, vodi dirigent Spaggiari. 19,30: Poročila v slovenščini. 19,45: Simfonična glasba. 20,00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20,20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20,30: Vojaške pesmi 20,45: Prenos fe gledališča Adria: Verdi: Aida. V odmorih: (pribl. 21,25): predavanje v slovenščini, (približno 22,15): predavanje v slovenščini. Pribl. 23,15: Poročila v italijanščini. SPOR 1 Sc enkrat Haegg in svetovni rekordi Sedem novih svetovnih rekordov je v teku dobrih dveh mesecev na novo postavil švedsksi Nurmi, 23 - letni Gunclar Haegg, in kar naenkrat je na atletskem nebu zasijala nova močna zvezda, ki je spričo sedanjih, razmer po svetu še vse svetlejša kakor sicer. Ves športni tisk po Evropi se bavi v teh dnevih do zadnjih podrobnosti s tem fenomenalnim tekačem in vse napovedi se ujemajo v tem, da se v njem prav za prav šele razvija atletska sila še nedoseženih in še nedosegljivih sposobnosti. Kaj je bolj naravno kakor da so spričo njegovega zadnjega podviga dozdaj še ne-zabeleženega časa v teku na 3000 metrov (8:01.2) strokovnjaki, predvsem pa ljubitelji statistik in številk sploh, cb tem novem rekordu vzeli v roke znane finske tabele — oficielno mednarodno merilo za ocenjevan ie vrednosti posameznih atletskih rezultatov — in uvrstili Haeggovo najnovejšo svetovno znamko vanje skupno z najpomembnejšimi obstoječimi rekordi na svetu in tudi z največ vrednimi izidi v tekih na razne proge. Pri tej primerjavi se je pokazalo, da spada Haeggov čas, ki mu finske tabele dajejo nič -ianj kakor 1196 točk, na prvo mesto med vsemi dozdaj doseženimi uspehi v tekih, samo za tri mesta niže pa med sedaj veljavnimi svetovnimi rekordi sploh in 10 najboljšimi atleti na svetu. Vse ostalo iz tega statističnega priboljška za prijatelje lahke atletike povedo številke same in sicer takole: med tekači svetovnih znamk: 1196 točk po finskih tabelah: Haegg (Šved) na 3000 m čas 8:01.2, 1187 t. Tovvns (Američan) nu 110 m z zaprekami: 13.7, 1171 t. Daviš (Amer.) na 200 m 20.2, 1169 t. Harbig (Nemec) na 800 m 1:46.6, 1153 t. Owens (Amer.) na 200 m 20.3, 1147 t. Klemmer (Amer.) na 400 m 46, 1142 t. Batiste (Amer.) na 110 m z zapr. 13.9, 1139 t. Williams (Amer.) na 400 m 46.1, 1139 t. Maeki (Finec) na 5000 m 14:08.6, 1139 t. Kaelarne (Šved) na 3000 m 8:09. Med 10 najboljšimi atleti na svetu: 1281 točk: VVarmerdam (Američan) v skoku ob palici za izid 4.75 m, 1211 t. Nikkanen (Finec) za met kopja na 78.70 m, 1203 t. Torrance (Amer.) za met krogle do 17.40 m, 1196 t. Haegg (Šved) za tek na 3000 m v času 8:01.2, 1192 t. Blozis (Amer.) za met krogle do 17.31, 1187 t. Tovvus (Amer.) za tek na 110 m z zapr. v času 13.7, 1187 t. Wolcott (Amer.) za enaki uspeh, 1183 t. O' Callaghan (Irec) za met kladiva do 60.57 m, 1182 t. Steers (Amer.) za skok v višino do 2.10 m in 1175 t. Jaer-vinen (Finec) za met kopja do 77.23 m. V ostalem prihajajo o tem čudežnem atletu v svet še marsikatere zanimivosti. Predvsem velja naglasiti, da zgodovina svetovne lahke atletike beleži en sam primer takšnih podvigov na tem torišču, in sicer v zvezi s slavnim finskim tekačem Paavom Nurmijem, ki je prav tako gojil teke z nedosegljivo vztrajnostjo in kjer je bil on, če je le nastopil, je bil vselej v nevarnosti kakšen nov svetovni rekord. Toda vedeti je treba še to, da je Nurmi prišel do one višine, kjer je Haegg šele začel, to se pravi, da je slednji najprej poskusil svoje sposobnosti v tekih na dolge proge (5 in 10 km), za tem pa se je šele polagoma odločil za srednje razdalje in na višku svoje kariere podrl svetovni rekord na 1500 m. Nurmijeva pot do rekordov se je razvijala baš v obratni smeri in če mož ne bi bil »predčasno« diskvalificiran zaradi prestopa med profesionale, bi bil bržkone končal dolgo vrsto svetovnih rekordov z najboljšim uspehom v maratonu. Gundar Haegg je s svojimi rekordi zadnjega časa vrnil švedski atletiki sloves iz časov, ko je njene najboljše sile predstavljal slavni atlet Wide, ki se je ramo ob rami boril s slovitima Fincema Nurmijem in Ritolo, od katerih pa vsaj prvega le ni mogel ugnati nikoli. Junak vseh mitingov na severu, ki obiskuje zdaj visoke šole, je v bistvu ostal učenec Wideovih naslednikov in se po izvajanju teka prav tako nekoliko razlikuje od finskih tekačev. V treningu je nepopustljivo vztrajen in vežba seveda kakor vsi ostali atleti severnjaki skoraj brez prestanka vse leto. Pozimi dela v telovadnicah, zgodaj spomladi pa vsako sezono začne z zmerom močnejšim treningom na tekališču. Vsi njegovi dosedanji nastopi in uspehi dokazujejo, da gre pri njem za res odpornega, močnega in zelo vztrajnega atleta, ki se mu obeta še sijajna bodočnost. Moža že zdaj vabijo na vse strani in radi bi ga videli na startu posebno v Nemčiji in Italiji, ne toliko, da bi ga hoteli morda prekositi, temveč predvsem zato, da bi ga enkrat videli na delu živega. Razume se, da je Haegg dobil med tem že precej visoko ceno — to je taka trditev, ki bi mu spet utegnila prinesti kakšno kazen, ki pa odslej najbrž ne bo nikoli več tako huda kakor je bila prva — in se vsaj zaenkrat ne da reči z gotovostjo, ali, kdaj in kje bomo Haegga prvič zasledili izven doma v borbi s trenutno vodilnimi tekači ostale Evrope. Številke iz Genove In še kaj Plavalni dvoboj med Italijo in Nemčijo v Genovi je prinesel italijanskemu plavalnemu športu nepričakovani uspeh in o prireditvi smo že v naših zadnjih dveh številkah našega lista objavili glavne podatke, pri čemer pa žal nismo mogli po-streči tudi s številkami. Za podrobnejšo oceno forme pri posameznikih pa si je vredno ogledati tudi dosežene čase same. ki so bili v glavnem takile: 100 m prosto; 1. Costa (I.) 1:00.7, 2. Schliirecke (N.) 1:01.7, 3. Vittori (I.) 1:02.1. — 400 m prosto: 1. Žižek (I.) 4:56, 2. Laskowski (N.) 5:11, 3. Signori (I.) 5:16.2. — 200 m prsno: 1. Laskow-ski (N.) 2:39.5, 2. Sietas (N.) 2:51.8, 3. Bertetti (I.) 2:56.4, 4. Galassi (I.) 2:57.5. — Skoki z deske: 1. Adelhort (N.), 2. Haase (N), 3. Ferraris (I), 4. Marianet-ti (I.). — 100 m hrbtno: 1. Krebs (N.) 1:13.3, 2. Angeli (1.) 1:14.5, 3. Dellino fl.) 1:17.2, 4. Manike (N.) 1:17.8. — 1500 m prosto: 1. Močan (I.) 20.31.8, 2. Schipizza (I.) 21.31.6, 3. Daubler (N.) 22:11.6, 4. Berchtold (N.) 23:42. — Skoki s stolpa: 1. Haase (N,), 2. Cozzi (I.), 3. Kitzig (N.), 4. Marianetti (I.). — Štafeta 4x 200 m prosto: l. Italija (Costa, Signori. Schipizza, Žižek) 9:24.2 (nov ital. rekord). Žižek je tukaj plaval najboljši čas, in sicer 2:18.9. 2. Nemčija 9:41.2. Tekmi v waterpolu: 1. dan: Italija— Nemčija 4 : 3, 2. dan: Italija—Nemčija 3 : 3, obe neoficielni to brez vpliva na končno stanje točk, ki je bilo — da ponovimo — 42 : 40 v korist Italije. O mednarodni nogometni tekmi med Hrvatsko in Slovaško smo imeli oni prvi večer — čeprav iz najbolj zanesljivega vira — najmanj dobro informacijo. Zapisali smo, da so se Hrvati in Slovaki po 90 minutah igre razšli brez odločitve in z enim dobljenim golom na vsaki strani, v resnici pa so Hrvati slavili nad Slovaki, istimi, ki so nedavno na svojih tleh tesno porazili celo Rumune, visoko zmago s 6 : 1. Precej različen je ta izid od onega, ki so ga nekateri hoteli vedeti o tem srečanju, toda na vse zadnje bi bil remis — po formi na papirju — vse bolj utemeljen kakor pa poraz, ki je skoraj neobičajen za mednarodne dvoboje. V "noji na 50 km za naslov državnega prvaka je v Novari zmagal — po dveletnem presledku znova — A. Guglielmi v času 4:58:06.8. — V propagandnih tekmah z geslom »Na 100 m« je bil v nedeljo finale v Bielei, ki se ga je udeležilo 36 izbranih tekačev iz vse Italije. Zmagal je neki Muzzana iz Milana v 11.4, čeprav so bile že v polfinalih, pa tudi že prej, dosežene boljše znamke. Švicarji so letos spet enkrat prišli do dobre mednarodne preskušnje, in sicer to pot v tenisu z Italijani na svojih igriščih v Montreuxu. Malo so imeli govoriti domačini v tem dvoboju, ki se je končal z zgovornim izidom 15 : 3 za Italijo. Kdor Išče službo plača za vsako besedo L —.30, za drž. ln prov. takso —.60. za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši iznos za te oglase je L 7.—. — Za ženitve ln dopisovanja je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo, za drž. ln prov. takso —.60. za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši iznos za te oglase je L 10.—. »h Jtiihl Frizerko dobro izurjeno, sprejme na dobro plačo salon Oodlna, Sv. Petra c. 3. 11985-1 Šiviljo tudi začetnico, sprejme A. Easslg, Ljubljana. Miklošičeva 17. 11677-1 Dekle za pomoč v gospodinjstvu, ljubiteljico otrok, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljša ter zanesljiva«. 11976-1 Hlapca pridnega in poštenega, išče gradbeno podjetje ing. Živec. Cesta 29. oktobra 17. 119S3-1 Citajte »JUTRO«! Službe išče Italijansko korespondenco prevzamem ob popoldnevih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfek-ten«. 11971-2 Pozivamo vse ki so kupili krompir v mesecu avgustu pri nas z ob vezo, da prineseio septembrske odrezke A, B, C. — Kdor se temu ne bo odzval, mora računati, da ne dobi nadaljnjih nakaznic za krompir. Sever in Komp., Ljubliana. 11704-6 Pisalna miza, kauč, omara ln drugo, vse v novem stanju, za zelo nizko ceno naprodaj. — Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 11991-6 Gramofoni in plošče dobro ohranjene al) pa neuporabnem stanju kupuje ln plača najvišje dnevne cene Everest. — Prešernova 14. 129-7 Otroško posteljico kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čista«. 11962-7 Fiat Topolino rabljen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »10.000«. 11984-10 Kupujte edino pri našib oglaševalcih! □□□□□□□□□□□□□C Pohištva Spalnico in kuhinjo zaradi selitve prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11964-12 Prodamo moderno pisalno mizo, stojali za obleko, pleteno vrtno garnituro, nerzijsko preprogo itd. ABC, LJubljana, Medvedova c. 8, poleg kolodvora Šiška. 11957-12 Lepo opremljeno sobo e kopalnico ln posebnim vhodom, v sredini mesta, išče boljši gospod takoj ali s 15. septembrom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospod«. 11986-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, za dve osebi, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11979-23 Sobo oddam solidni gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11980-23 Opremljeno sobo v centru oddam, najraje gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11983-23 Opremljeno sobo z dvema posteljama in souporabo kuhinje, iščeta mirna zakonca. Ponudbe na ogl. odd. Ju-t.ra pod »V mestu«. 11961-23a Glasbila Za tvrdko Anton Kovačič, splošno pečarstvo. sprejemajo vsa n a r o č 1 l a v restavraciji »Se stlca« pri blaga] nlčarkj Prosim stranke, da st poslužujejo te«a naslova 122-3< m m m Dobro ohranjena: šivalni stroj ln postelja naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11968-29 Za rudnik Kočevje potrebujemo večje količine namiznega krompirja. Ponudbe franko kolodvor Ljubljana ali postaja kočevske proge prosimo na naslov: LJub- '-niivV* "lica 3 ali direktno rudnik Kočevje. Prevozno dovoljenje preskrbimo rami. — Trboveljska premogokopna družba. 11967-33 tflatito VSAK naš naročnik le zavarovan ALI ste poravnali naročnino? PREMOG DRVA L Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 V kratkem bo začela izhajati nova knjižna zbirka Obsegala bo nadvse zanimive romane iz domače in svetovne literature. Dober pianino kupi Glasbena Matica. — Ponudbe s ceno in natančnim naslovom na odbor Glasbene Matice. 11965-26 i - I Kupim dober planino ali kratek klavir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11982-26 Prodam ugodno planino, najbolj- [ še znamke, za 6500 lir in kratek klavir za 4000 Ur. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11981-26 PREMOG g o h b a č GLEDALIŠKA 14 Prodam klavirsko harmoniko. 80 basov z registrom. Ogleda se v trgovini Ostrož-nik. Pasaža. 11975-26 Žlvdlt Modra papigica ušla. Ce se je zatekla, prosim sporočite: Kersnikova ul.. 5-1. 11972-27 Izgubljeno Trgovski lokal se takoj odda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center«. 11867-19 Trinadstropna nova hiša (ali polovica"), davka prosta, v centru, ugodno naprodaj brez posredovalca. Zlebnik Ljuba, Prule 6. 11765-20 V Tivoliju sta se našla dva ključa (Wertheim). Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11966-28 2000 lir plačam onemu, ki mi odstopi 3-sobno stanova je s kopalnico, v centru mesta, proti ev. zamenjavi garconiere s kopalnico in predsobo, v centru. Ponudbe pod »Domačin« na ogl odd Jutra. 11389-21a Gospodični oddam sobo s kopalnico. Poljanska c. 18-11., levo. 11969-23 Izgubila se je žel. legitimacija na ime Julijana Fajfar, z denarnico (vsebina 250 lir) od Viča do Vilharjeve ceste 39. Pošten najditelj se naproša, da Jo vrne. 11992-28 Polnilno pero ' z vgraviranim datumom i 17. IX. 1928, sem izgu-I bila od Poštedione do | konca Bielweisove. NaJ-i ditelja prosim sporočila na ogl. odd. Jutra pod »Justa«. 11978-28 Izgubil sem dovoljenje Corpo dl Ar-mata za potovanje v Zagreb in osebno uvere-nje Hrvatskega konzulata. Najditelja prosim, naj prinese Jakobu Cl-glarju. Celovška 81. zamudo časa plačam, sicer proglašam zadevne papirje za neveljavne. 11974-28 Srebrno damsko uro som našla. Dobi se jo: Marmontova ulica 19. 11970-28 Za tvrdko Franc Heuffel LEPA VELIKA HIS v sredini Ljubljane, 8stanovanjska, s stalno vodno turbino do 15 k s., ki se lahko dvigne na 30 k. s. ali več z lepimi prostori za delavnice — ugodno naprodaj. Sijajna prilika za primernega obrtnika ali industrijo. Samo resni kupci dobe informacije pri: RUDOLF ZORE - Ljubljana GLEDALIŠKA UL. 12 GLEDALIŠKA UL. 12 □ □ n □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Inserati v .JUTI imajo velik uspe ii Umrla nam je dne 8. septembra naša predraga in najboljša žena, mama, stara mama, tašča, sestra in teta, gospa !KET EOZALIJA STRAJHER roj. žena vpok. uradnika drž. železnice previdena s kv. zakramenti. Pogreb pokojne bo v četrtek, dne 10. septembra 1942, ob pol 4. uri popoldne z Zal, iz kapelice sv. Andreja, k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo v torek, dne 15. t. m., ob 8. uri v cerkvi sv. Petra. Ljubljana, Bujanovo, Oleggio, Zenica, Mežica, Vevče, Kašelj, dne 9. septembra 1942. Globoko žalujoče rodbine: « STRAJHER, TURK, TRATNIK, ROZMAN in ŠEŠEK. Umrl nam je naš ljubček — naša zlata mamica, stara mamica in tašča, gospa . . ._________ Opremljeno sobo za dve ali eno osebo, splošno pečarstvo, se «[reje oddam. Židovska ul. 6-1. 11990-23 Sobo z dvema posteljama oddam zakoncema — poseben vhod. souporaba štedilnika, za 15. sept. Kavškova c. 26-1., levo. Ogled od 8. do 10. ure. 11989-23 na domu. majo v*a uuroiiia v restavac ji »Fisovcc« pri blajajničarki. Prosim stranke, da se poslu žujejo tega naslova. 108&4-30 Pire Radivoj frizerski mojster, Blel-weisova c. 69, preje Tyr-ševa, se priporoča, na zahtevo postrežem tudi 11973-30 trgovka In posestnica po dolgi težki bolezni, v 76. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere. Blagopokojna in nepozabna mamica leži na svojem domu, Ko-blarjeva ul. 11, pogreb bo v četrtek, dne 10. septembra 1942, ob 3. uri popoldne z Zal, kapelice sv. Jakoba, k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 9. septembra 1942. ŽALUJOČE HČERE, ZET in VNUK. Ssf? m h m EL de Vere Stacpoole: 20 OTOK BISEROV Roman »Denar vzamete s seboj?« »Seveda. Tudi vse lepše bisere vzamem, iz več razlogov. Prvič, da lahko pokažem vzorce; drugič pa, ker pustim laguno vam. Ce se ne vrnem, ostane laguna vam; in če pobegnete z njo, imam vsaj bisere. Vseh biserov ne mislim odnesti; samo izbero najlepših.« »Oh, prav nič me ni skrb! Zanesem se na vas, in če se tudi ne bi zanesel, vas vendar ne bi imel za tako neumnega, da bi pustili laguno, ki je polna biserov, samo zaradi tega, kar nama je vrglo šest tednov dela. Nu, hajdiva večerjat: Izabela že pripravlja. Po večerji lahko nadaljujeva razgovor.« Čeprav je bila hiša zdaj dogotovljena in oskrbljena z vrati, mizo in vsem, kar je treba, sta belca še vedno zauživala svoje obede pod milim nebom. Izabela jima je bila pogrnila na tleh ter postavila na sredo prta skodelico »kave« in nekaj cvetlic. V vsem, kar je zadevalo podajanje obedov, je bil Van Houten vedno zelo natančen; če ni bilo nikogar drugega, da bi pogrnil mizni prt, je opravil ta posel sam. S »Tonge« je bil rešil vse perilo in gotovo bi se bil polastil tudi servijet, da jih je »Tonga« imela; ker jih pa ni bilo, se je zadovoljeval s cvetlicami. Veroval je v spoštovanje družabnih oblik, čeprav ni bilo razen njiju dveh in Izabele nikogar, ki bi ga bil videl, in v tem je imel docela prav. Zanemara je na tem svetu naglavni greh, trohica obšesti pa najlepše poživilo. Izabela, ki zdaj ni več jedla z njima, ampak se je bila iz tovarišice radovoljno ponižala v dekelski stan, je odšla ter ju pustila sama pri večerji. Solnce je utonilo za čermi, in na vijoličastosiniem nebu so se jela nedoločno pojavljati prva ozvezdja. Morje se je naglo temnilo. Nato so se zableščale zvezde kakor iskre, ki jih veter poživi, in prepregle s svetlobo ves nebesni obok od obzorja do zenita. Bila je noč pred mlajem, in v takih nočeh, ko je prihajala vsa svetloba samo od zvezd, je vselej zavladal na otoku, na morju in na nebu globok mir. Šum odboja je bil nekam bolj pritajen, nočna sapa je pihala topleje. Iz globočin lagune je vstajal nekam vedrejši pokoj. Od drevja v gozdiču je veter prinašal rahel vonj po vaniliji in cimetu, čez laguno pa odmev pesmi, ki so jo peli v delavskem taboru pri lovišču. Domačini so se zabavali, njih ognji so nalik rdečim iskram žareli nad zvezdnato vodo. Belca sta sedela na obali ter pušila in gledala proti jadrnici, na kateri je gorala ena sama luč. Kanaška posadka, ki jo je držal Van Houten zmerom ločeno od delavcev, je bila na palubi, in njene postave so se nerazločno risale pri svetlobi zvezd, ki so s pipami v ustih postajale okrog in se razgo-varjale. Eden izmed mornarjev je s krme lovil ribe: zdaj pa zdaj se je potegnil po vodi srebrn lesket, kadar je vlekel plen na palubo. S prednjega konca se je slabotno in daljno glasila harmonika, ki je igrala tenak, bloden napev; sredi lagune je od časa do časa blisnila riba, ki je skočila kvišku in padla nazaj ter pokrila vodo z razbegom srebrnih kolobarjev. JADRNICA ODPLOVE Drugi dan so znosili vodo na ladjo, in naslednji dan so bili vsi že pred zarjo pokonci, da bi se okoristili z oseko, ki je nastopala uro pred solnčnim vzhodom. Ob tistem času je bila voda v prelivu skozi klečevje najbolj mirna. Ker so že prejšnji večer končali vse priprave za odhod, je bil Van Houten sklenil, da bo zajtrkal na jadrnici, kakor hitro pride na široko morje. Ko ga je Floyd v čolnu peljal na ladjo, je nebo nad vzhodnimi čermi že bledelo in zvezde, ki so vso noč migljale kakor goreča srca, so kazale znamenja bližnjega dne. Ko je bil Van Houten na »Južnem križu«, mu je Flojd voščil srečno pot in odrinil, v razdalji pol vozla pa je vzdignil vesla in jel opazovati priprave za odhod. Slišal je Van Houtenov ukazujoči glas in cepe-tanje bosih mornarjev, ki so prav tedaj planili k škripcu. Nato se je začulo stokanje Kanakov in rožljanje sidrne verige, ko so jo navijali. Potem je vse utihnilo. Prvi žarki zarje so obsevali palme na otoku in vrhunce jamborov na »Južnem križu«. Jadrnica s svojo napeto sidrno verigo se je v globokem molku, ki je bil mahoma padel nanjo, čarobno izpremenila: nalikovala je prikazni, sliki iz sanj, ki se bo utrnila, kakor hitro vstane solnce nad obzorje. Tedajci pa je znova zadonel Van Houtenov glas in ukazal mornarjem, naj raz-pno glavno jadro. Komaj slutnja jutrnje megle je ležala na vzhodu, in pri svetlobi, ki je postajala čedalje živejša, je velika platnena ploskev rahlo zaplahutala v ugodni sapi. Nato so tudi ostala jadra drugo za drugim zajela veter; in kakor se konj odzove pritisku uzde, tako se je »Južni križ« pod pritiskom jader obrnil, in tisti mah je Van Houten spet povzdignil glas ter ukazal, naj vzdignejo sidro iz vode. Ko se je sidro pokazalo nad gladino in zlezlo na kljun, se je jela jadrnica pomikati proti vrzeli v klečevju; prvi solčni žarki so ji zlatili jadra, ki so se odražala od čiste sinjine neba. Van Houten je za trenutek stopil na krmo, za-mahal z rokami in izginil. Floyd je še videl, kako je »Južni križ« napravil oceanu svoj prvi poki on; potem se je vrnil k obali. Zavlekel je čoln na pesek, krenil po koravdnem skalovju na vnanji breg in z očmi spremljal jadra, ki so se manjšala in manjšala, dokler ga ni bleščeče solnce malone oslepilo; nato se je obrnil in šel domov. Moža sta imela za spanje glavno izbo in sta si bila v ta namen uredila dva kota z žimnicama, ki sta ju vzela z »Južnega križa«. Podnevi sta shranjevala žimnici v manjši izbi. Ne da bi čakal Iza-beline pomoči, je Floyd pospravil žimnici ter se j al umivati in briti. Med tovorom »Tonge« sta bila našla zadostno izbero toaletnih potrebščin, v njeni kajuti pa celo zrcalo. Davorin Ravljen — (adaja sa konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. - Vsi v Ljubljani.