SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejemati velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.	-u
V administraciji prejeman velja:	«
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. *
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedleija v ..Katol. TIskarni'«, Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSkih ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. SOS.
V Ljubljani, v ponedeljek 31. decembra 1894.
Letnik XXII.
Gabilo na naročbo.
SI. januvarijem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec Po pošti velja predplačan:
Vse leto Pol leta
15 gld.
8
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „
TJpravništvo »Slovenca". Srečno novo leto?
Zopet stojimo ob koncu zahajajočega leta. Prijetna nam je dolžnost svojim sotrudnikom, naročnikom in čitateljem izreči iskreno zahvalo za dosedanjo vsestransko podporo ter jim ob novem letu izražati iskrena voščila: Vsem veselo srečno novo leto! „Slovenec" nastopi z novim letom svoj XXIII. tečaj. Dolga je že vrsta let, odkar deluje v namene, za katere so ga plemeniti domoljubi osnovali, da namreč stoji na braniku za verske, narodne in gospodarske koristi slovenskega naroda. V istem smislu deloval je tudi »Slovenec" v minolem letu. Tako časnikarsko delovanje pa je bilo v preteklem letu vsled nejasnih zamotanih naših političnih razmer zato težavno. Doma imamo politične nasprotnike brez programa.
Spreminjajo se v svojem glasilu kakor kameleon; proti takim zagovarjati stališče katoliškega lista je zelo težavno. Ako ni bil zaupni shod narodne-na-predne stranke le pesek v oči za prihodnje deželno-zborske volitve, tedaj bodemo vsaj v tem oziru v prihodnje na boljem. Mi smo že čestokrat v našem listu povdarjali, da je Slovencem neobhodno potreba složnega delovanja vseh dobromislečih, ako hočemo da v sedanjih po liberalizmu in kapitalizmu raz-jedenih društvenih razmerah ohranimo slovenskemu narodu vero in zemljo naših dedov. Temu načelu primerno delovali smo tudi v minolem letu in zato smo si pri nekaterih blagih svojih somišljenikih nakopali očitanje, da smo premalo odločni. Tudi v prihodnje se hočemo ravnati pn tem načelu, ker katoliški list mora vsikdar dostojno in plemenito zastopati svoja načela. Prepričani smo, da tem potom postopamo najodločneje in najvspešneje za dobro stvar.
Nejasne politične razmere tudi zelo obtežujejo naše delovanje. Glede koalicije smo v našem listu takoj pri njenem pričetku določili svoje stališče, da se namreč načelno zanjo nikdar ne moremo ogrevati, da pa moramo vsikdar z dejanskimi razmerami računati. Zato smo vedno povdarjali, da prepuščamo kakor sebi tako tudi državnim poslancem slovenskim popolno svobodo, da po svojem prepričanju in po svoji vesti zastopajo koristi našega naroda, kakor spoznajo, da je najbolj prav. Zato je naše mnenje trdno, da so prepiri v slovenskem časopisju gledč koalicije neplodni in škodljivi naši stvari. Vzlasti pa z vso odločnostjo obsojamo najnovejšo taktiko naših političnih nasprotnikov, posebno dr. Ferjančiča, ki hote razmere slovenskih poslancev v državnem zboru izkoriščati v svoje strankarske namene. Mi smo večkrat tudi
nasproti koaliranim slovenskim poslancem javno označili svoje stališče, kadar se nam je zdelo, da ne soglašamo ž njih postopanjem, a reči moramo, da bodo z veliko mirnejšo vestjo stopali pred svoje volilce, kakor pa slovenski secesijonisti. Kajti ti ne bodo mogli druzega povedati svojim volilcem, kakor da so v opoziciji, nasproti pa so koalirani poslanci dosegli vspehov za narod, katerih bi ne bili dosegli, ko bi bili zapustili koalicijo. Brezvestno je od nam nasprotnega časopisja bobnati mej narod da so naši poslanci v koaliciji zatajili svoja verska in narodna načela, da se pajdašijo z judi in liberalci, ker vse to zadeva z isto pravico in v jed-naki meri tudi slovenske poslance izven koalicije ki se po potrebi družijo z jednakimi elementi pri Mladočehih. To je torej prazno strašilo brez pomena.
Tako sodili smo o koaliciji do sedaj, tako sodili bomo tudi v prihodnje. Naš list je v tem oziru popolno neodvisen, njegovo delovanje narekujejo mu jedino le duševne in gmotne koristi našega naroda. Sedanjo dobo v politiki smatramo za prehodno in zato naš boj ne sme biti za ali proti koaliciji, marveč za to, da se čim preje krščanska načela utrdč v avstrijskih narodih, ker potem se bo prava koalicija mej poslanci našla sama po sebi.
Organizacija našega naroda na krščanskih načelih, to mora biti naše geslo za prihodnje leto. V tem smislu deloval bo tudi v prihodnje naš list ter vspodbujal Slovence za pravo in hvaležno delo. V ta namen vabimo svoje somišljenike, naj nam pomagajo v našem težavnem posln, naj skrbe vzlasti s hitrimi, zanimivimi in resničnimi dopisi iz vseh krajev naše domovine, da bode »Slovenec" raznovrsten, točen in zanesljiv v svojih poročilih. Leto za
LISTEK
Pismo s Štajerskega.
Gospod vrednik!
Veselo novo leto! Ko sem ukrepal, kako bi vam najprimerneje obvestil svoje novoletno voščilo, mi je prišlo na misel, da bi vam poslal billet de joux. Tu gori bi videli z živimi bojami naslikano podobo vrednikovo. Za desnim ušesom mu tiči dolg peresnik, za levim modro-rdeč svinčnik, in z rokama drži dolgo polo papirja, bržkone kak doposlan mu spis ali članek. Z obraza mu seva tista razboritost, preudarlji-vost in hladna razsodnost, ki znači vsakega vrednika. Na vredniški mizi, na katero se opira z desnim laketom, leže vse križem časniki, knjige in knjižice. Ob mizi pa stoji visok koš. Oj, ta uredniški koš, v njem izgine vse, kar nima pomena za list.
Zato pa vam, gospod vrednik, čisto prozajiškim potom voščim veselo novo leto in vašemu vredniškemu peresniku veliko spretnosti. Vašemu vrlemu »Slovencu" pa želim, da bi mu vsi stari naročniki ostali zvesti in bi si pridobil še obilo novih v naši zeleni, sedaj začasno pobeljeni Štajerski. S starim letom naj bi se tudi zapodili stari neutemeljeni predsodki. Skupnega katoliškega dnevnika pogrešamo. Komur ste mar dve najdražji svetinji našega ljudstva, vera in narodnost, naj se ne obotavlja več.
Novo leto 1 Ljudska domišljija se ga je polastila in iz okoliščiB, s katerimi se prikaže, vedežuje o
kakovosti bodočega leta. Španjol pravi: »Ploveč nastopi slabo leto", in Lah meni: »Strašno je leto, ako se v solzah (dežju) prične". Slovan pa sklepa iz vremena prvega dneva v letu, kakšno bo vreme po leti in na jesen, in Čeh modruje: »O novem letu raste dan za petmov korak, o sv. Treh Kraljih za dober skok in o svečnici za dobro uro".
Novo leto!
,,Dreiundzwanzig Jahre!
Und nichts fiir die Unsterblichkeit«.
Tako vsklikne Schillerjev Don Carlos, in tako nekako moram ob obnovitvi leta vzdihniti tudi jaz i mnogo drugih. Te majhne melanholične vžaljenosti mi ne morete zameriti, gospod vrednik. Zakaj zanikati mi ne morete, da je naravno človekovo koprnenje in hrepenenje po tem, da si ustvari vekotrajen spomin.
Svetovna zpodovina vam to spričuje skoro na vsaki strani. Ljudje tež£ za slavo, in če prav uporabljajo Herostratovo sredstvo, nič ne de.
Da temeljito dokažem, kako mogočen motiv da je za človeško delovanje pohlep po časti, posežem nazaj do starega Homerja. Ako hoče kak kritik ali psiholog ali bodisi kdo že svoje mnenje utrditi, navede kol posebno tehten argument: »Tako je pel že stari Homer, taki so tudi Homerjevi ljudje". Ta stari pevec opeva tedaj tudj Agrijevega sina Tersita. Ta se je ustavljal nadaljnemu vojevanju proti Troji ter hotel pregovoriti druge grške vojake natolujoi Odiseja in druge vodje. Bil vam je to častilakomen mož in se je hotel s takim činom proslaviti. Menil
je, da bodo vsled tega potomci o njem govorili: »Glejte Tersita, bil je sicer po telesu grd ia skriv-Ijen, a bil je odločen mož, ter se je postavil po robu celo proti mogočnemu in zvitemu Odiseju !" Ce pa si ie mesto namerovane slave pri potomcih stekel le zasmeh, kaj more za to Tersit?
In ako je nedavno v parlamentu naš idealistični naučni minister očital slovečemu dr. Scheicherju, da se hoče pred svetom ogrniti s svetlim bliščem neminljive glorije, kaj menite gospod vrednik, katerega je vodila častihlepnost, ali dr. Scheieherja, katerega že itak dovolj slavijo njegova dela, ali pa našega ministra, ki še le namerava proslaviti se pred svetom ?
Ce ob mejniku dveh let pogledamo nazaj in naprej, moramo reči, da je največ, kar smo dosegli, upanje. Upanje je dar z nebes in last vsega človeštva. Kakor so si razlagali Grki, sta Titana Prometej in Epimetej iz ilovice napravila človeška trupla. A življenja še ni bilo v njih Tu pa vzame Atena Prome-teja pod svoj ščit in ga vzdigne se seboj v Olimp, kjer si Prometej ob solučnem vozu užge bakljo. Stopivši zopet na zemljo s tem ognjem oživi mrtva trupla. Tako so nastali ljudje. Bogovi so se jih veselili in stopili ž njimi v zvezo. A ljudje so že koj iz početka bili sebični in navihani. Ovili so kosti z maščobo in to potem darovali bogovom, hoteč jih prevariti. Toda Zen se ni dal prevariti, temveč zelo se je razhudil ter naročil Hefajetu, naj napravi človeško bitje. Ko je bilo dogotovljeno, mu je Zen vdihnil življenje. Bilo je dražestno žensko bitje z
etom se množi krog naših naročnikov in dopisnikov. Nadejamo se, da ae bo to zgodilo tudi v novem letu, katero hočemo pričeti po naročilu svete cerkve v imenu Jezusa, Boga našega in Odrešeuika, od katerega pričakujemo trdno, da bo blagoslavljal naše delo, ako bomo storili svoje dolžnosti.
Trnovske razmere.
(V odgovor „S1. Narodu '.)
Nepoboljšljivi so naši liberalci. Po starem italijanskem pregovoru „la volpe muta il pello, ma non il vizio", — lesica spreminja dlake, a ne napake, — so tudi oni svojo stranko prekrstili v .narodno" iu odložili naslov »napredujaške" in liberalne stranke in sprejeli so program krščanskih so-cijalistov, vendar so ostali v svojem mišljenju in delovanju stari liberalci. To nam spričuje jasno »Slo-venski Narod", njih organ, v vsaki številki, posebno v oni v kateri triumfira in veselja poskakuje, da bo moral vrli trnovski kapelan gospod Rudolf vplačati določeno svoto blagajnici družbe sv. Cirila. — Ko se je »Narod" v omenjeni številki znesel (nad gosp. Rudolfom, plane na Notranjsko duhovščino sploh in ošteje tudi semenišče in njegove predstojnike, kateri so odgovorni da se vzgajajo taki »fanatiki". Se ve, ako bi duhovni trobili z liberalci v isti rog, ako bi mirno gledali, kako oni ljudstvo cerkvi odtegujejo, ko se bi kapelani o času volitev v zakristije poskrili, no takrat bi bili vrli, blagi, uzorni duhovniki, ki se ue vtikajo v politiko.
Duhovni pa, kateri se ravnajo po besedah sv. Očeta Leona XIII., da naj dušni pastirji gredo iz zakristije med ljudstvo, drugače bojo v cerkvi ostali sami, — taki duhovni so liberalcem trn v peti, taki so jim fanatiki, hujskači, brezdomovinci in kolikor je še enakih besed v njihovem besednjaku.
Do prihoda gospoda Alojzija Rudolfa v Trnovo so bili liberalci v Trnovem res nekako bolj tihi in mirni, pa le zato, ker so sami gospodovali; zabavljali so le bolj po krčmah proti duhovnikom, posebno proti tistemu, katerega zdaj hvalijo. Posebno mnogo britkih je moral slišati takrat, ko je zares lepo župnišče postavljal. Namesto, da bi mu bili hvaležni in ga pri delu podpirali, so le od daleč gledali in med farane neresnico trosili. Kaj mislite, da imamo tako kratek spomin ?
Ta navidezni mir, ki je takrat vladal, je trajal navadno le do volitev. Ko so bile kake volitve razpisane, gorje duhovnu, kateri se je prikazal na volišče. Od vseh strani so mu kričali : Vi nimate nič opraviti tukaj, Vi pojdite v cerkev I Grdo so gledali duhovna, še grje kmeta, kateri bi se bil predrznil z duhovni voliti. To je »Slovenec" opisal na tanko lani, ko so si izbirali v Trnovem volilne može za volitev poslanca namesto umrlega Hinka Kavčiča.
Ko je gosp. Rudolf prišel pastirovat v Trnovo, je priporočal ljudem kot dobro berilo list »Domoljub", kateri je sedaj jako razširjen v duhovniji; podučil je ljudi o njih ustavnih pravicah, ter jih spodbudil, da se obilo vdeleže volitev; priredil je
katoliški shod, kateri je bil najsijajnejši na Slovenskem; ustanovil je ljudsko hranilnico in posojilnico, katera je premnoge kmetovalce pogina rešila. To so grehi gospoda kapelana Rudolfa, grehi, kateri so v očeh liberalcev neodpustljivi.
Odgovorili so liberalci vrlemu kapelanu s sovraštvom, z bakladami, z mačjo godbo, s prošnjami do preč. ordinarijata, naj se Rudolf premesti itd.
Ljudstvo se je pa odzvalo gospodu Alojziju s tem, da jih je na tisoče prišlo na kat. shod, pazljivo gospoda poslušalo, ter mu navdušeno ploskalo. Odobravalo je ljudstvo njegovo delovanje s tem, da ga je z veliko večino izbralo volilnega moža. — Ljudstvo išče v hranilnici po njem ustanovljeni pomoči v potrebah in pri njem sveta v zadregah. Trnovski farani so mu hvaležni in ga spoštujejo in ljubijo kot moža, kateri se res zanje žrtvuje in je že mnogo prestal pri svojem delovanju v prid in korist ubogega trpina — kmeta.
Notranjski radikalci radi povdarjajo, da oni nasprotujejo le gosp. Rudolfu, in da druge duhovnike spoštujejo. To ni resnica. Oni se bojujejo zoper načela, katera zastopa gosp. Rudolf in ker duhovniki odobravajo njegova načela, zato sovražijo vse duhovnike. Poročalo se nam je, da je nedavno neki surov mladenič po sovražnih ljudeh nahujskan, razžalil duhovnika, in da je človek, kateri pripada radikalcem in je večkrat za njihove denarje dobre volje, grdo napadel in zmerjal priletnega duhovna g. B-ca, kateremu tudi liberalci ne bi očitati mogli, da je strasten, ali da je brezdomovinec in sicer brez povoda le zato, ker je duhoven. Seve, ti gospodje ne bojo šli razžalilcev tožit, tudi ne bi tega omenjali, da ni »Narod" duhovnom in g. Rudolfu očital, da so krivi, da je ljudstvo podivjalo. Da, da, gotova je resnica, Vaše obnašanje do g. Rudolfa, do duhovnov in sploh do krščanske stranke je nedostojno, da ne rabimo hujega izraza. Sredstva, katera Vi vporabljate so slaba; mi Vas na to pot ne bomo sledili. Spominjamo Vas tukaj le, kaj ste počeli pri trnovskem sijajnem katoliškem shodu. Spomnite se, kako ste sprejeli vrle volilne može, kateri niso hoteli v Vaš rog trobiti, vračajoče se iz Postojne. Poročal je takrat naš list, da so se gospodarji slamnatih hiš tresli strahu, da bojo bakle zapalile pritlične strehe, in ljudje niso mogli spati zaradi tuljenja in razgrajanja opojene, izdivjane druhali. Trnovska vrla duhovna pomočnika sta bila vznemirjena, in zares ni mnogo manjkalo, da nista delila usode nesrečnih dveh piranskih kanonikov, katera sta zagovarjala pravice isterskih Slovanov. Liberalci, roko na srce in povejte, kedo razburja, kedo draži ljudstvo, kedo je kriv, ako mladina podivja?! Kedo g. Rudolfa izzivlje in mu nastavlja limanice?
Gorje nam, ako bi semenišča vzgojevala duhovne Vaših nazorov, Vaših mislij, ali pa take, da se boje v sakristijo poskrili in zaklenili med tem, ko Vi našemu dobremu kmetu kradete vero in imetje. Čudimo se »Slovenskemu Narodu", da zamore kaj takega zahtevati.
Narastel se nam je Članek bolj kakor smo začetkom mislili; zatoraj hitimo h koncu I Nismo zato o trnovskih razmerah bolj obširno pisali, da bi zna-biti prepričali trnovske radikalce, da ne ravnajo prav; tudi nimamo upanja, da bi »Narod« svoje mnenje spremenil, temveč pokazati smo le hoteli s temi vrsticami Slovencem, da ni gosp. Rudolf tako črn, kakor ga njegovi nasprotniki slikajo po liberalnih listih, da je temveč brezmadežen duhovnik, kateri se iz ljubezni žrtvuje za blagor ljudstva, katerega spoštuje in ljubi vsa velika duhovnija razun peščice liberalcev. Mislimo pa, da tudi ti z g. Rudolfom zato tako ravnajo, ker ga ne poznajo in da tudi njim veljajo svete besede: Gospod odpusti jim, saj ne vejo kaj delajo.
Zatorej se je vsakemu, kdor je to doznal, čudno zdelo, da se je predrznil trnovski župan zahtevati, naj se g. Rudolf umakne iz Trnovega. Kedo je dal možu to oblast? Pa saj vemo, zakaj je to storil. Pravijo, da je moral mož razpisati volitve; zato mu je sedaj g. Rudolf na poti, ker tacega gospodarstva so tukajšni občani siti do grla. Kakor se »Slovencu" iz zanesljivega vira poroča, mislijo ljudje drugega moža izbrati za župana, iu sicer takega, čigar edina skrb bo povzdigniti in pospeševati blagostanje ljudstva.
Ouemu gospodu pa, ki je prišel v Postojino širit in branit liberalue ideje, se drznemo opomniti, da liberalizem na svetu nima več dolgega obstanka. Liberalizem, ki je polovičarstvo, ne tič ne miš, počasi umira. Naj blagovoljno ta gospod pogleda v Belgijo, naj se ozre na Dunaj, kjer so duhovnika — kanonika izvolili v državni zbor. Kedo bi bil kedaj mislil, da je to mogoče? Gospod, Vi ste za 20 let prepozno na svet prišli! Ob euem Vas prosimo, da si zapomnite v oziru na zadnje trnovske dogodke stari latinski rek : „ V i c t r i x c a u s a D i i s p 1 a-c u i t, s e d v i c t a C a t o n i".
Politični pregled.
v Ljubljani, 81. decembra.
Liberalna stranka ogerska se je prepričala, da se Wekerlova vlada ne da obdržati, zato je pa sedaj izdala parolo, da bode podpirala vsako vlado, ki je za liberalne reforme. Sprva je mislila, da bode le obdržala Wekerla in je zatorej prikrivala svojo ostavko. Vsi liberalni listi so trdili, da se vladar pred Božičem še ni bil odločil, sprejme li ostavko ali ne. V resnici je pa cesar vsprejel že dne 23. t. m. ostavko. Liberalci so se pa nadejali, da se stvar zanje še ugodno obrne. Na to so liberalci posebno priporočali Banffyja za ministerskega predsednika. Nakrat je pa o njem vse tiho in ugajal bi sedaj jim tudi ban Khuen-Hedervary, kateri je, predno ga je cesar vsprejel, prišel v liberalni klub. Nadejajo se, da bode ban podpiral liberalno politiko.
Ogerski liberalci prete z opozicijo. V četrtek pri shodu v liberalnem klubu je We-kerle naravnost se izrekel, da liberalna stranka bode nasprotovala vsaki vladi, ki ne vsprejme vsega libe-
imcnom Pandora. Zen ji je dal sklopnico, v kateri so bile zaprte vse nesreče, in jo je potem poslal med ljudi, da bi se nad njimi osvetil. Pandora je prvo skušala prevariti Prometeja, pa ni se ji posrečilo, zakaj Prometej je imel pamet na prvem mestu. Popolnoma pa je bila vlovila v svoje zanjke Epimeteja, ki je imel na prvem mestu neukročeno čuvstvo in za njim še le pamet. Očarala ga je tako in ga pregovorila, da je odprl sklopnico, iz katere so skočile vse nesreče, skrb in žalost in glad, itd. Vendar Zen ni hotel ljudij popolnoma unesrečiti in zato je zaprl sklopnico, predno je up skočil iz nje. Tako je up ostal ljudem za vselej.
Osobito Slovenci jadramo vedno z zeleno zastavo. Živimo skorej samo ob upu. Vsako leto pozdravljamo s celo kopico upov in pričakujemo, da jih bo uresničilo. Od bodočega leta upamo, da bode z drugimi nadami realizovalo posebno naše nade o celjskih vsporednicah, čeprav so bojda le izrodek narodne prenapetosti in nenasitnosti. Da bi se bili uzadovoljili s slovensko gimnazijo v 2alcu ali pa kje bolj zadej proti solčavskim planinam, nemara bi jo bili že dobili za novoletno darilo. Tako pa se bode celo stvar v prihodnjem zborničnem zasedanju še pošteno zmrcvarila, in gospodje od nemške levice bodo imeli lepo priložnost, da pokažejo, kako znajo zdrkniti skozi med Scilo in Karibdo.
V obče pričakdjemo od naslednjega leta, da bo vsaj nekoliko pripomoglo k temu, da se temeljni
državni zakoni glede jednakopravnosti vseh narod-nostij z ozirom na nas Slovence več ne zavijajo in stiskajo in natezujejo kakor kak možicelj iz kavčuka.
Kar se mene dostaje, imam še neko posebno skrito željo, katero pa vam moram objaviti, da se obistini nje predmet. Gospod vrednik, vzemite v roke kakšno katoliško dogmatiko in pazno jo predelajte od prve do zadnje strani! Zakaj odslej se vam je prerekati z najnovejšo krščansko socijalno stranko in v tej kontroverzi bodete marsikatero trdo dobili pod zobe, katere ne bodete mogli kar tako pregrizniti. Saj še ni dolgo, odkar ste dobili pod nos, da vi in vaš »Slovenec" nista več pravoverna, temveč s polnimi jadri jadrata v herezijo. Čudim se le, da vam niso vsi naročniki poslali »Slovenca" nazaj, ko ga ono krščansko - soeijalno glasilo se samo do dobra nadomešča, temveč tudi katoliško dogmatologijo pravilneje umeva in tolmači. Morda pa bodete tudi vi v kakšnem kotičku svoje dogmatike iztaknili, da je združenje zahodne in vzhodne cerkve in pogajanje o tem združenju dogma iu da papež, ako se moti v tem pogajanju, ni več nezmotljiv v samoverskih stvareh. Zato vam, gospod vrednik svetujem, da si kar onega krščansko - socijalnega Muhuiča vzamete za učitelja, ki kaže toliko vnemo za katoliško stvar in toliko razboritost v razlaganja katoliških dogem.
—h-c.
Moje ječe.
Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—.
(Konec.)
XCIX.
Nasproti Buffalori je San Martino. Tu govoril je lombardski žandar s pijemontskimi, me pozdravil ter šel nazaj čez most.
»Pojdiva v Novaro«, dejal sem vozniku.
»Bodite tako dobri in počakajte še malo« dejal je karabinjevec.
Videl sem, da še nisem prost in bil sem žalosten, boječ se, da se bo zopet zapoznela moja povrnitev pod domačo streho.
Cez več nego četrt ure prišel je neki gospod, ki me je prosil dovoljenja, iti z mano do Novare. Druge priložnosti ni imel: sedaj ni bilo druzega voza, kot moj, bil je zelo srečen, ko sem mu dovolil, okoristiti se itd. itd.
Preoblečeni ta policaj bil je zelo dobre volje in tegnil mi je dobro druSfeino do Novare. Ko sva prišla v to mesto, delal se je, kakor bi hotel, da izstopiva v kakej gostilni in je ukazal vozniku ustaviti se pred kasarno karabinjevcev, tu se mi je povedalo, da je pripravljena za me postelja v sobi nekega brigadirja in da moram čakati višjega povelja.
Mislil sem, da bom mogel odpotovati druzega dne; vlegel sem se v posteljo in ko sem bil se
ralnegd programa, Vsi člani klubovi so mu pritrjevali. S tem hočejo liberalci prisiliti krono, da vzame novo vlad« izmej liberalne stranke. Pomladi se jim je bil tak pritisk posrečil in upajo, da se jim bode tudi sedaj. Borba, ki se sedaj vrši na Ogerskem, se ne vrši za osebe, temveč za sistemo. Oel6 liberalni listi že priznavajo, da se krona ne vjema s programom liberalne stranke, če tudi so še nedavno ministri baš nasprotno v zbornici zagotavljali. Sedaj, ko je liberalna stranka zavzela stališče, bode nova vlada morala razpustiti zbornico, ako se ne vzame iz liberalne stranke. Volilni boj bode hud, kajti liberalci in skrajni levičarji bodo pri volitvah drug druzega podpirali.
Češki deželni zbor je izvolil odsek petnajstih članov, ki bode pretresoval predloge o volilni reformi. V to odbralo se bode po tri člane iz vsake kurije. Odsek se bode posvetoval o mlado-češkem predlogu za uvedenje občne volilne pravice, o staročeškem predlogu, naj se deželnim zborom vrne pravica voliti v državni zbor in o predlogu, da se število deželnih odbornikov pomnoži na deset. Razprava o volilni reformi bode v odseku in zboru burna in je že gotovo, da se zavrne mladočeški predlog o občni volilni pravici. Vsprejtti bi se pa utegnil predlog, da se vlada pozivlje, naj izdela načrt zakona, po katerem bi se vrnila deželnim zborom pravica voliti državne poslance. Kakšnega vspeha pa ta sklep ne bode imel.
Ogerska koalicija. Precej dvomljivo že po staje, da bi se posrečilo sklopiti koalicijo. Cesar bi pač rad, da bi se narodna stranka združila z dragimi strankami, stoječimi na temelju nagodbe iz leta 1867. leta, ali zahteva od Apponyija in tovarišev, da se odrečejo vsem njih pretiranim zahtevam v vojaškem in narodnem oziru. To bode pa težavno. V obojem oziru je grof Apponyi predaleč zašel, da bi se mogel umakniti. On je mej drugim tudi za nekako samostojnost ogerske vojne. V tem oziru pa na viš|ih mestih ne mislijo Mažarom n česa prijen-jati. Sedaj se bode nova vlada mogla opirati le na liberalno,' agrarno ali pa katoliško stranko. Poslednja bi se še le morala osnovati po novih volitvah. Baš nemogoča bi tudi ne bila vlada iz kat. stranke, ker vsaka ogerska vlada lahko močno vpliva na volitve. Velik del liberalnih poslancev se več ne povrne v zbornico, ako volitve vodi druga vlada.
Francoski parlament, Vojna komisija zbornice poslancev je vsprejela novi zakon proti vohunstva in pa proti veleizdaji. Kazen bode prognan-stvo ali pa ječa. Komisija je sklenila, da bodo za naprej tudi inozemci v tacih stvareh prišli pred vojaško sodišče. — Zbornici sta rešili začasni budget za dva meseca in pa dovolili 20.000 frankov pokojnine vdovi pokojnega zborničnega predsednika. Po slednje je le nekaka demonstracija prostozidarjev. Pokojnik je bil namreč brez vere. Njegove zasluge za državo niso kdo zna kako velike. Tudi ni bil najčistejši značaj, kakor se je pokazalo pri panamski
aferi. Zaradi tega pač ni umljivo, zakaj se je njegovi vdovi dovolila večja pokojnina, nego vdovam ministrov. Seveda v francoski zbornici Še vedno odločujejo tripični bratje. Zasedanje zbornic se je zaključilo.
Slovstvo.
Cvetje z verstvo sv. Frančiška. Časopis za verno katoliško ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. Vreja in izdaje P. Stanislav Škrabec. Izhaja v nedoločenih obrokih. Velja celi tečaj (dvanajst zvezkov) 70 kr. Zadnjih 12 zvezkov leži pred nami, in dolžnost naša je, da vrednika In pisatelje zahvalimo za njihovo lepo delo. Če tudi ne vpo-števamo učenega blaga, ki ga je P. Stanko zbral na platnicah pod naslovom: »nekoliko slovenske Blovnice na poskušnjo«, nam list sam s svojimi dovršenimi sestavki, s svojo bogato vsebino izsiljuje popolno priznanje. »Ž iv o t o p i s sv. Leo-narda Portomuriškega«, razlaganje skrivnostij sv. rožnega venca beremo v vsaki številki; ravno tako ima vsak zvezek za vsak dan kratek nauk, pod imenom »vsakdanji hruh«, ki je res dobra duševna hrana. Vrlo pomenljiv je tudi prevod razlaganje očenaša po sv. Tom. Akvinskem, ki poleg duhovitosti in temeljitosti kaže in tudi vzbuju otroško prisrčno ljubezen do Boga. Več krajših sestavkov ne omenjamo izrečno, le to pravimo, da »Cvetje« za malo ceno podaje obilo lepega gradiva.
Tretji red je v našem času izrednega pomena tudi v socijalnem obziru. Naša družba je bolna in te bolezni vzroki in korenine so — nravne. Nravno zlo se pa da zdraviti le z nravnimi sredstvi. Skromno in v Boga zaupajoče življenje po zapovedih sv, evangelija naj se vrne mej ljudstvo nižje in višje in — socijalno vprašanje bo rešeno. K temu pa najlepše vodi — tretji red. Hvala Bogu, da je že tako lepo razširjen mej slovenskim ljudstvom in da tudi moški v čim dalje večjem številu vstopajo vanj. Število tretjerednikov narašča, a — število naročnikov »Cvetja« se manjša. To bi ne smelo biti. Tretjeredniki so dolžni podpirati svoje glasilo; slovenski svet pa sploh ne sme pripustiti, da bi izhiral ta marljivo vrejevani in našim časom primerni in potrebni list. V tem smislu ga priporočamo.
Druiba iv. Mohorja v ljubljanski škofiji.
(Dalje.)
Nadnormalno število. St.	Fare	leta 1894 1893
97. Lašče.........6-1	5*
98 Ajdovec..................60	6 0
99. Javorje pri Litiji ......	6-0	5
100.	Leše.........6-0	55
101.	Ustje.........6-0	5
102.	St. Vid pri Ljubljani ....	6 0	5-3
103.	Zaplana..................60	69
nekoliko poklepetal s gospodarjem brigadirjcem sem trdno zaspal. Vže dolgo časa nisem bil tako trdno spal.
Zbudil sem se proti jutru, takoj sem vstal in prve ure zdele so se mi dolge. Zajutrkoval sem, razgovarjml se, malo pregledal gospodarjeve knjige nazadnje naznanil se mi je obisk.
Uljuden uradnik prišel mi je povedat o mojem očetu in da je od njega v Novari za me pismo, katero se mi bo kmalu prineslo. Bil sem mu zelo hvaležen za t& prijazno uljudnost.
Prešlo je Se nekaj ur. ki so se mi zdele večne in nazadnje prišlo je venderle pismo.
Oh, kako veselje, ko sem zopet videl predrage mi Črte! kako veselje, ko sem zvedel, da živi še moja mati, tako dobra moja mati! in živela sta oba moja brata in starejša sestra. Ah! mlajša, ona Marija, ki je bila nuna, o katerej sem dobil skrivaj vest v ječo, umrla je bila devet mesecev prej.
Sladka mi je vera, da imam zahvaliti svojo svobodo vsem onim. ki so me ljubili in ki so pri Bogu vedno prosili za me in posebno sestri, ki je umrla z znaki popolne pobožnosti. Bog jej poplačaj vse skrbi, katere je trpelo njeno srce vsled mojih nesreč!
Dnevi so tekli, a dovoljenja, odpotovati iz Novare, ni hotelo bili. V jutro 16. dne septembra se mi je to dovoljenje vender Ie dalo in vsako nadzorovanje policije je prenehalo. Oh, koliko let
St. F tre	leta 1894 1893	
		5-9
	. . 5-9	5-8
06. Bela pri Kamniku . . .	. . 5-9	8-8
107. Bohinjska Bistrica . . .	. . 5-8	5-3
		4-8
109. Hotederšioi.....	. . 58	51
110. Hotič.......	. . 5-8	70
111. Rateče pri Kranjski Gori .	. . 5-8	4-9
112. Trnovska v Ljubljani . .	. . 5-8	5-8
		47
		5-3
115. Skocijan pri Turjaka . .	. . 5-7	55
116. Begunje na Notranjskem .	. . 56	51
117. Frančiškanska v Ljubljani .	. . 5-6	4-5
118. Sv. Gora......		5-8
119. Planina pri Vipavi . . .	. . 5-8	88
120. Preddvor......		4-7
		4-7
	. . 55	4-8
123. Kamnik in Radomlje . .	. . 55	50
	. . 55	40
	. . 55	8:1
	. . 55	5-8
	. . 5-6	50
128. Sv. Lenart......	. . 54	5'8
129. Podbrezje......		5'8
	. . 6-4	3-4
181. Vrhpolje pri Vipavi . . .		88
132. Stara Oselica.....	. . 5-8	80
133. Primskovo......	. . 58	5-8
134. Radovica......	. . 58	33
135. Reteče pri Loki . . . .	. . 5-8	5-4
136. Ubeljsko......	. . 5-8	8-9
137. Bela cerkev.....	. . 58	8-9
	. . 5-2	4-8
139. Črni vrh pri Polh. graden	. . 51	71
	. . 51	43
	. . 51	4-8
	. . 51	8-5
	. . 51	4-5
144. Sv. Peter pri Slavini . .	. . 50	6-7
145. Predoslje.....	. . 50	4'6
146. Zgornji Tuhinj . . . .	. . 50	88
147. Križe pri Tržiču . . .		4*5
148. 6t. Ožbald.....	. . 4.9	49
149. Struge......	. . 4-9	4t
150. Snhorija......	. . 49	88
		5-2
152. Vrhnika......	. . . 4-9	41
iti,
se mi vže ni bilo pripetilo, da bi bil smel kamor bi bil hotel brez spremljanja straže!
Preštel sem denar, sprejel prijazno obisk znanca svojega očeta in odpotoval okrog treh popoludne. Tovarišem na poti imel sem neko gospo, enega trgovca, bakrorezca in dva mlada slikarja, katerih jeden je bil gluhonem. Ta slikarja prihajala sta iz Rima; in veselilo me je, ko sem slišal, da poznata obitelj Maroncellijevo. Kako prijetno je, ako se more govoriti o onih, katere ljubimo, s človekom, ki se zanima za nje!
Prenočili smo v Vercelliju. Srečni 17. dan septembra je prišel. Nadaljevala se je pot. Oh! kako se počasi vozi! pred nočjo nismo prišli v Turin.
Komu, komu bi bilo treba popisati tolažbo mojega srca in src, koja sem ljubil jaz, ko sem zopet videl in objemal očeta, mater, brata? . . . Moje starejše sestre Jožefe ni bilo ondi; dolžnost jo je zadrževala v Chieriju; a ko je čula srečo mojo prihitela je za nekaj dnij med obitelj. Po vrnivši se k tem petim najdražjim predmetom svoje ljubezni bil sem in sem najsrečnejši človek!
Ah! za presfano trpljenje in sedanjo zado-voljnost, kakor za vse dobro in slabo, ki mi je še namenjeno, bodi zahvaljena božja previdnost, v katerih rokah so ljudje in stvari, hotč ali nebotč, občudovanja vredno sredstvo, katero vč uporabljati v sebe vredne namene.
Dnevne novice.
V Ljobljani, 81. dMMtbr*.
(Novoletno voščilo pti ljibljaaikta kutin i>
škofa.) Danes se je pod vodstvom mil. atol. prošt« zbralo mnogo zastopnikov duhovščine ljubljanskega mesta, da po navadi izreče prevzv. pastirju svoje Se-stitke. Mil. prošt Dr. L. Klofutar je v svojem lepem nagovoru obrisal v krepkih potezah'prošlo desetletno dobo knezoškofovega pastirovanja, omenjajoč vse važnejše dogodke, vzlasti katoliškega shoda. Opozarjal je na jedinost duhovščine ljub' ljanske škofije, na njeno vnemo za Bogi in cerkev, na njeno uddnost do svojega nadpastirjs, ki je imel zato ž njo vred prestati toliko sramotilnega obrekovanja. Želel je, naj bi prihodnja deseterica let bila še srečnejša, še blagonosnejša za kneza in škofa in za vso škofijo. Prevzvišeni so se zahvalili in so dejali, da jih pričetkom novega leta navdajata vzlasti dve čutili: Čut skrbi pred boijo sodbo in čut zaupanja, da bo Bog na priprošnjo verne duhovščine in udanega ljudstva vse prav obrnil. Pohvalili so spoštovanje in pokorščino duhovščine do svojega škofa. Škof ima skrbij polno breme; vsak dan prinese kako žalostno novico in srcu s tem marsikako britko uro, a tudi veselje daje Bog. Veselo je, da se katoliška načela čim najbolj vglabljajo v ljudstvo in i njimi ljubezen do svete cerkve in svetega Očeta. Veselo je, da so duhovniki tako vneti za dušno pastirstvo. Veselo je » prošlega leta, da seje ustanovila bolnišnica za* duhovnike, ki je že dosedaj se izkazala potrebno. Vdftlto je, da se je pričelo slov. katol. delaveka društvo v Ljubljani inkatoliško drultvo za delavke. Taka društva so v našem «asu, ko nevera sili tudi v nižje slojeve, jako potrebna. Zato n aj j ih vsak po svoj i mo ii podpira gmotno ali z neposrednim delovanjem v društvih; vsak naj bo pre
p r i č a n , d u bo ti o b r a in svela red. Koderkoli je več mojstrov, rokodcli a k i h pomočnikov ali delavcev, povsod naj so osnujejo taka društva-Zlastizarokodelskevajencojetreba skrbeti; to pa ni mogočo, predno so no organ izujejo mojstri. To besede naj bodo semo, vrženo v dobro zemljo, ki naj vskali in krepko v z raste.
Duhovniki in ljudstvo naj se pa vedno zvesto drže svojega škofa ne zavoljo njegove osebe, marveč zavoljo stvari, ki jo zastopa.
Te prolepe misli so samo pokazale očetovsko skrb našega knezoškofa za blagor svojih ovčic in odkrilo za vse dobro vneto srce. Prepričani smo, da bodo povsod, koder se bodo razglasile, našle navdušen odmev in okrepile, pa tudi vzbudile mnogo novih bojevnikov za Kristusa, njegovo cerkev in njegovo ljudstvo.
(t Dr. Ante Dnkič.) Na Voloskem je dne 28. t. m. zvečer umrl velezaslužni voditelj isterskih Slovanov dr. Ante Dukič, ob čegar prerinem grobu žaluje vge zavedno slovansko prebivalstvo v tužni Istri, kajti zadel ga je hud udarec ob velikem po manjkanju nesebičnih in neumorno delavnih vodni kov. Pokojnik se rodil 1. 1854 v Kastvu, po dovršenih pravnih naukih je več časa služboval pri c. kr. finančni prokuraturi v Trstu, kjer je marliivo deloval v slovanskih društvih. Pozneje je odprl odvet-viško pisarno v Pazinu ter bil v kmečkih občinah tega okraja izvoljen v isterski deželni zbor; presvetli cesar ga je imenoval namestnikom deželnega glavarja. Bil je pred leti izvoljen tudi županom pazinske občine, kjer je vsled žalostnih političnih razmer doživel mnogo skrbi in tuge. V obče je bil miren in plemenit značaj. Naj v miru počiva!
(Sobotna seja mestnega zbora) je 6ila jako kratka. Najprej je mestni zbor po obširnem in temeljitem poročilu gospoda Vaza Petričiča dovoli Liechtenturnovemu dekliškemu zavodu za zgradbo novega poslopja 300 gld., ki se izplačajo v dveh letnih obrokih. V poročilu se naglaša, da je učni jezik na tej šoli slovensk, da šola popolnoma ugaja vsem zakonitim zahtevam, da so učiteljice sestre Pavlan-skega reda izprašane za pouk v obeh deželnih jezikih. Prošnji Zeszkovih dedičev za premembo razdelilnega načrta je zbor le deloma ugodil. Odklonil je zahtevo, da bi mesto plačalo zagrajeni svet, kolikor ga potrebuje za ulico. Mestni zbor se je pridružil peticiiam drugih mest proti nameravani spremembi domovinske pravice. Pri tem je pa gospod Ravnikar omenil, da bi nova postava bila Kranjski v korist, ker je več Kranjcev na tujem, nego tujcev pri nas. Velkovrh je pa odločno proti premeni domovinske pravice, ker bi mesto moralo skrbeti za ljudi, ki pridejo z dežele in se v Ljubljaui oženijo. Mestni zbor je konečno dovolil 3000 gld. za nasade okrog »Narodnega doma" in pod Ttvolijem. Konečno je župan želel srečno novo leto mestnim odbornikom in podžupan dr. Bleiweis se mu je primerno zahvalil in želel tudi županu in mestnim uradnikom, od katerih pričakuje, da bodo pridno delovali, srečno novo leto.
(Slovensko gledališče.) V soboto se je ponavljala sicer stara, a še vedno lepa melodijozna ro-mantiška opera »Marta". Dasi bi mogli navesti precej pomanjkljivosti, vendar je bilo mnogobrojno občinstvo s predstavo v celoti popolnem zadovoljno. Vlogo Marte je pela gospa Inemanova čisto in sigurno. Dasi je njen glas šibak, vendar zasluži vso pohvalo, in to tembolj, ker je njena partija jako utrudljiva. Gospica Tovvarnicka se odlikuje v živahni igri, česar pogrešamo pri g. Benešu, ki pa ima v vlogi sentimentalnega Lyouela mnogo prilike, da pokaže svoj glas v višini. Posebno pa ugaja gospod Vašiček v vlogi odločnega Plumketta. Glas njegov je sicer močan, a prikupljiv, kakor njegova unanjost Vloga zatelebanega lorda Tristana ne ugaja g. Perdanu, dasi se je ne ustraši. Zbor je pokazal veliko sigurnost. Gledališče je bilo povodom otvorjeuja dež. zbora razsvetljeno.
(Junaštvo.) Ze pred tedni smo slišali, da jeden ..Narodovih" juristov nabira podatkov zoper »Katoliško tiskovno društvo", oziroma zoper njega zavode. Sobotni »SI. Narod" se je res po svoje raz-koračil nad imenovanim društvom. In kaj je jedro dolgega članka' »Gorje tebi, ubogi obrtnik, gorje tebi I", se glasi, »katoliško tiskovno društvo te bode uničilo!" In kako neki? Ali s tem, da tiskovno dru-
štvo v svojih zavodih preživi skoraj 40 ljudij? Pa knjigovezci, ti bodo uničeni 1 Kako neki? Tiskovno društvo si je kupilo Ničmanovo knjigoveznico in ž njo ljubljanskim knjigovezcem stvarilo grozno konkurenco. Tako ? Saj vendar vsak Ljubljančan vi, da je Ničmanova knjigovezn;ca jedna najstarejših v mestu. S tem, da jo je leia 1890 prevzelo tiskovno društvo, torej ni stvarilo nikakove nove konkurence, kajti novi lastnik male knjigoveznice niti razširil ni, temveč daje v delo drutf.m knjigovezcem, kar sam za dom izdelati ne more. Ali »Katoliška bukvama" pošilja časih knjige v inozemstvo v vezanje! O, da bi bil pač »Narod" pri svojih obrtnikih, trgovcih in zavodih poprašal in izvedel bi bil, koliko naročajo ter dobivajo iz inozemstva; zlasti tedaj, če doma tacega blaga ali tako izdelauega ne dobdl Celo »Narodna tiskarna" bi ne b la mogla prinesti omenjenega napada ako bi jej ne bili v inozemstvu izdelali tiskarskega črnilo. Ko so se domači obrtniki odrivali od del pri »Narodnem domu", takrat ni imel „Narod" nobene besede za nje. Ali ni bil tudi takrat umesten v »Narodu" spis. »Gorje ti, ubogi obrtnik 1" Culi smo celo, da so narodno - napredni mestni očetje naročili table za samoslovenske napise na — tujem! Ker .Narod" tega ni grajal, razvidi se pač, da mu v onem članku ni nič za obrtnike, marveč le na tem, da naše zavode sedaj ob novem letu čitateljem priporoči po svoje! Dober tek pri tako nizkotnem tekmovanju! Drugi pot bi le želeli, da take stvari »Narod" objavlja med in-serati in ne v člankih, kamor tako umazana reklama prav nič ne sodi.
(Za odkup od novoletnih voščil) so darovali: Za slovensko šolo v Velikovcu č. g. župnik M. M a-lenšek 10 kron, g. kaplan Mih. Bu lovec 5 kron, č. g. vpok. župnik Jak. Gruden 4 krone, g. A. Kalan 10 kron; za dom kat. družbe: č. g. župnik M Malenšek 10 kron, č. g. vpok. župnik Jak.'Gruden 10 kron. — Bog plačaj stotero!
(Iz Planine) se nam poroča 27. decembra. Svetla kneginja Matilda Windischgriitz je tudi letos, kakor je to že več let navada, ubogim dečkom in deklicam tukajšnje šole napravila krasno in bogato božičnico. 23. t. m. popoludne ob 4 uri so se zbrali otroci v grajščinski veži in se uvrstili okoli božičnega drevesca, ki je bilo kar se da lepo okin-čano z lučicami, banderci in trakovi. Po primernem nagovoru otrok in prisrčni zahvali za obilne darove se je razdelilo mej 71 otrok 231 kosov raznovrstnih oblačil in povrh so še dobili štruce in jabolka. Vsa knežja rodbina je bila pričuioča. Darove so otrokom delili mladi princi in princezinje vojvode Meklen-burškega in knezovega sina Hugona, da se že sedaj v njih mladih srcih obudi sočutje do ubogih in dejanska ljubezen do bližnjega. Veselje obdarovanih šolarjev se ne da popisati. Niso vedeli, kam bi gledali in čemu se bolj čudili, ali krasnemu drevescu ali visoki gospodi, zlasti nježnim grajskim otročičem ali bogatim darovom, ki so jih prejeli. Nekateri je bil tako obložen, da je komaj nesel svojo culjo. Po končanih litanijah in kratki molitvi za plemenito dobrotnico v grajski kapelici so se otroci razšli hvaležni in veseli, da jih je božje dete po visoki gospej knjeginji tako sijajno obdarilo. Bodi s tem preblagi dobrotnici uboge šolske mladine izrečena tisočera zahvala. Isto tako svetlemu knezu za velikodušno milošnjo 100 gld., ki se je razdelila za božične praznike mej farne ubožce. Bog povrni milosrčni gospodi njih dobrote, ki jih skazujejo ubogim, z vso obilnostjo svrjega blagoslova. Saj le on ve, koliko tisočakov gre vsako leto iz knežje blagajnice med svet samo za ubožce, ki pismeno prosijo podpore. — Pred tako gospodo — klobuk do tal!
(ObMnski tajniki na Koroškem.) Koroški občinski tajniki hočejo dež. zboru po knezu Rosen-bergu izročiti prošnjo, naj se v vseh večjih občinah nastavliajo samo izprašani tajniki; nastavlja jih deželni odbor (!) ustanovi se poseben fond, iz katerega se plačujejo in h kateremu donašajo jednake dele država, dežela in občine. — Tako se hoče pomnožiti število od dež. odbora odvisnih uradnikov s tem pa tudi plačanih agitatorjev za nemčursko-liberalno stvar!
(Koroški deželni zbor) se snide dne januvarja 1895. 1. Dež. odbor ima pripravljenih precej predlogov, ki se pa tičejo pa večinoma samo čisto lokalnih stvarij. Razgovarjalo se bo zlasti o mnogih cestnih zadevah (dež. podporah za ceste,) o ločitvi nekaterih občin, o prošnji koroške učiteljske zveze, naj se uvede za učitelje »Personalclassensystem«,
o lokalnih železnicah, o vpeljavi direktnih volitev v kmetskih občinah in o razširjanju volilne pravico na vse obrtnike, ki plačujejo kak davek, in na hišno posestnike, o reviziji zemljiškega katastra itd.
(Iz celovške škofije.) Čast. g. Al. Pr o sen, provizor v Kolbnici, jo imenovan župnikom za Bistrico ob Dravi. — Čast. g. Jan. Pajdar, provizor v Zweikirchenu, je premeščen v Kolbnico. — V stalni pokoj je stopil volč. g. zlatomašnik Ant. Knecht, župnik v Hohenfeldu.
(Od sv. Gregorja.) Naši Amerikanci so začeli zopet denar pošiljati iz Amerike. Poprej že delj časa niso poslali ničesar. Tudi pišejo, da se je odprlo delo iu vsi delajo. Plačilo je sicer slabši, kakor poprej, pa upajo, da se jim plačilo poviša. Bog daj, da bi se upanje uresničilo.
(Samomora.) Na Sveti večer se je r gozdiču blizu Pulja ustrelil umirovljeni zdravnik pri mornarici, dr. Karol Melzer. Božični dan so našli njegovo truplo v cerkev idoči kmetje. Zvesti pes je truplo svojega gospodarja čuval ter ni pustil nikogar blizu; morali so psa ustreliti, da so odnesli mrliča. — V petek opoludne je v Trstu skočil v morje 53Ietni sodar Andrej Jermo iz Tolmina. Mornarji so ga izvlekli iz vode, toda prepozno. Nesrečnik je zapustil tri nepreskrbljene otroke. V smrt ga je gnala velika revščina.
(Zmrznil.) Dne 28. t. m. zjutraj sta dva človeka našla v »Rudolfovem grmovju pri St. Vidu na Notranjskem mrtvega 72letnega Matevža Usnika iz Krvave peči v velikolaškem okraju. Vračal se je iz Dolenjevasi pri Cerknici, najbrže zašel, onemogel in zmrznil.
Društva.
(Odbor slov. katol. del. društva) izreka s tem vsem dobrotnikom, ki so z darili pripomogli k društveni božčni veselici uajtoplejšo zahvalo. Bog plačaj! Vsim podpornim udom in dobrotnikom želi društvo veselo novo leto.
(Ženski podružnici družbe „ s v. Cirila in Metoda" v K r a n j i,) so kot odkupilo novoletnih vošil razne svote darovale nastopne društvenice: Gospe Crobath Marija, Drukar Marija, Florijan Terezija, Gabrič Ivana; gdč. Globočnik Amalija; gospe Globočnik Marija. Globočnik Marija, Globočnik Ju-lijana, Golob Marja, Gotzl Marija, Hauška Mina, Hlebš Frančiška, Hubad Ivana; gospodičini Jugovič Fani, Jugovič Frančiška; gospe Jager Milka, Keršič Marija. Kreuzberger Euza, Knsper Josipina, Korun Marija Lampe Ivana, Majdič Ivana, Majdič Matilda, Matajc Eliza, Mayer Ana, Mayer Marija; gdč. Mi-klavčič Janja; gospa Novak Ana: gdč. Omersa Marija ; gospa Paulin Leopoldina; gdč. Praprotnik Dora; gospe Pavšlar Helena, Pavšlar Marija, Pire Katarina, Pire Marija; gdč. Pire Olga; gospe Pezdič Amalija, Polak Marija; gdč. Polak Minka; gospe Preširen Terezija, Prevc Albina, PučniK Josipina, Puppo Josipina Rakove Marija Rayer Marija, Sajovic Ivana, Sajovic Pavla; gdč. Scaria Gabrijela; gospe Stare Marija, Savnik Leopoldina; gdč. Savnik Marija; gospe Savnik Olga, Steinbauer Marija; Stempihar Ana, Šifra Josipina; Sumi Marija, Killer Marija.
(Bralno društvo na Bledu) priredi veselico s petjem dne 6. januvarija p. 1. v gostilni Jakoba Peternela začetek ob pol 8. uri zvečer, k obilni udeležbi vabi	odbor.
(Okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji) regist. zadruga z neomeieno zavezo, koja od 4. novembra t. 1. deluje, se je v teku tega časa k 55276 36 vložilo in k 46325 — do današnjega dne posojilo.
Telegrami.
Kriza na Ogerskem.
BudimpeSta. 30. decembra. Včeraj je cesar vsprejel v avdijenci metropolita Marijana Romana, grofa Julija Szaparyja, kolo-mana Kemenyija, Ferdinanda Ziehyja, Aleksandra Karolyija, dr. Maksa Falkana, predsednika liberalnega kluba Podmanickega.
BudimpeSta, 31. decembra. Politični državni tajniki vseh ministerstev dali so svojo ostavko.
BudimpeSta, 31. deeembra. Cesar je danes zjutraj odpotoval na Dunaju.
BudimpeSta, 31. decembra. Cesar je danes vsprejel v zasebni avdijenci Jurija Brankoviča, poslance Karanszkega, Ignacija Daranyija, Teofila Fabinyija, grofa Bethlena in barona Karola Huszarja.
Sredeo, 30. decembra. Sobranje je jednoglasno vsprejelo načrt zakona, po ka

terem se hudo kaznujejo vsi napadi in raz-žaljenja kneza in članov vladarske rodbine. V torek se zaključi sobranje.
Bin), 31. deoembra. Včeraj je veleposlanik Lobanov v spremstvu veleposlaniškega tajnika barona Budberga bil pri papežu v slovesni avdijenci. Veleposlanika so peljali v neko papeževo privatno sobo, kjer je izročil papežu earjevo pismo, v katerem car naznanja svoj nastop. Za Lobanovom, katerega avdijenca je trajala 35 minut, je papež vsprejel barona Bndberga, temu je izrekel papež svoje posebno zadovoljstvo, da so knezu Lobanovu naročili, da mu sporoči carjev nastop. Papež se je v toplih besedah spominjal odličnih osebnih lastnostij novega ruskega carja. Po avdijenci sta Lobanov in Budberg obiskala še državnega tajnika kardinala Rampollo. Popoldne je poslednji Lobanovu vrnil obisk in v imenu papeževem izročil mu veliki križ reda Pija IX. z briljanti Obeda, katerega je dal kardinal državni taj nik RampOlla danes knezu Lobanovu, udeležilo- se je več kardinalov, ruski ministerski rezident Izvolskij, diplomatje pri Vatikanu in papeževi dvorniki.
Bim, 31. decembra. Danes je kraljeva dvojica vsprejela diplomate s soprogrami, ki so prišli castitat za novo leto.
Peterburg;, 31. decembra. Fuad paša ima^ nalog, da carju ruskemu, ministrom in tujim. poslaništvom v Peterburgu pojasni armensko vprašanje. Turška vlada bode po možnosti podpirala tuje konzule pri preiskavi v Arrpeniji. in strogo kaznovala krive turške uradnike.
Noyi Tork, 30. decembra. Na 24 cesti je požar popolnoma uničil neko tovarno. Dva gasilca sta. pri gašenju našla smrt. — V Loiys.villu je pogorelo več hiš. Škode je pol milijo.na dolarjev. V Toledu v državi Ohio je pogpi^la ženica, v kateri je bilo 625.000 bušipv pšenice. Škode je 575.000 dolarjev.
'^VABILO
t * ; :	na
osnovalni shod
„katoliško-slovenskega izobraževalnega društva" v Cerknici
ki se bode vršil
: dan iv. Treh Kraljev, 6. januvarja 1895 ob 4. uri popol. v dvorani župana g. Žitnika
•i--- •;. v
z nastopnim vsporedom:
1.' Nagovor predsedaika osnovalnega odbora. ■2: Vnlite.v načelstva:'
Potem «6 prične'I. občni zbor, pri katerem bodo razni govorniki razpravljali pomen-in namen novega društva.
K obilni udeležbi uljudno vabi
osnovalni odbor.
Umrli so:
28.	decembra. Frane Breskvar, bukvovezov sin, 10 dni Štaiento-ske uliee 2, oslabljenje. — Erih Haller, poročnikov sin, 6 let,-Marija Terezije cesta 5, škarlatica. — Alojzij Ko-sirnik, krojač, 80 let, Uliee na Grad 8, jetika.
29.	decembra. Karol Nekerman, mestni ubog, 54 let, Karlovska cesta 7, Tuberculosus. — Marija Friedrich, po-Bestnloa; $2 let, 'Mestni trg 13, Paralysis pulm. — Ivan pl. Vieter, vodja žrebčarije,-72 let Franc Jožefa cesta 5, Diabeles uiellitilg. _ Yincenc Pogačnik, redarjev sin, 3 dni. Karlovska centa df božjast. — Jakob Jare, posestnik, 57 let, Orna vas 8, nadubst. . Marija More, delavčeva hči, 3 leta, Streliško ulice, H, flav.ca: '
decembra. M«ija Mostar, posestnikova hči, 5 let, Kuri:; t VBfl jetika. . .
. V bolnišnici: decembra. Marija Urb»niia, gostija, 80 let, Marasmus senilUn,- _ Anton Trugles, gostak, 60 let, naduha.
Tujci.
28. decembra.
Pri Non u: Mayer, Gregorio, Braun z Dunaja. — A. Simon iz Boglara.— Bettlheim iz Vel. Kaniže. _ Vatovee iz Trsta. Kiegler, dr. Jagodio iz. Tržiča.
Pri Motriti:- dr. Avg. vitez Banieza z Dunaja. - Fuchs iz Beljak. — Gottlieb, Hofholzer iz Kočevja. — Anton iz Gradca. - Alberti iz Trsta. - Brilej, Jelovšek z Vrhnike.-Tehani i:z Starega Trga. — Kohrer iz Prage.
Pri bavarskem dvoru : Kropf iz Soheibs-a. — Krč Iz Kokre — Sohleimer z Mlake.
Pri avstrijskem caru: Marčinko iz Istre. — Jaklič
iz Kranja.
Zahvala,
669 1
Štejemo si v sveto dolžnost, izreči tem potom najtoplejšo zahvalo za mnogobrojne izraze sočutja o priliki bolezni in smrti pokojnega našega ljubljenega očeta, gospoda
Jakoba Inglič-a,
e. kr. šolskega ravnatelja v Idriji,
prečastiti duhovščini, gospodom u. kr. rudniškim, sodnijskim in gozdarskim uradnikom, sl. mestnemu zastopu, slav. kazinskemu društvu, slav. domačainu učiteljstvu, vsem drugim gospodom učiteljem in go-spodičinam učiteljicam, ki so od blizu in daleč prihiteli ranjkemu izkazat zadnjo čast, gospodom čitalničnim pevcem za njih ganljivo petje na gomili in vsem darovateljem krasniii vencev, kakor tudi-vsem idrijskim prebivalcem, ki so pokojnika v tako mno-gobrojnem številu spremili k večnemu počitku.
V Idriji dne 29. decembra 1894.
Žalujoči otroci.
Ekaekutivne dražbe.
Mih. P o ž e k a iz Adlešič št. 4 zemljišča (1039 gld. 50 kr.) dne 18. jan. in 20. febr. v Črnomlju.
Marije Starašinič iz Cerkvišč št. 14 (terjatev 93 gld. 54 kr.) posestvo (1047 gld.) dne 12. jan. in 14. februvarija v Metliki.
Alojzija H a u p t m a n a iz Zatičine zemljišče (6572 gld.) dne 24. jan. in 21. febr. v Zatičini.
Ant. Samsa iz Šeinbij št. 10 zemljišče (8190 gld.) dne 18. jan. (druga) v Ilir. Bistrici.
Lovr. M i h e 1 i č a iz Sodražice (terjatev 83 gld.J posestvo (83 gld. dne 18. jan. in 19. febr. 1895 v Ribnici.
Jan. Široka iz Senožet (terjatev 52 gld. 26 kr.) posestvo (2373 gld. 50 kr.) dne 26. jan. in 2. marca na Brdu.
Jak. Levstika z Gore štev. 35 (terjatev 290 gld.) posestvo (1889 gld.) dne 12. jan. in 12. febr. v Ribnici.
Marije C e r 1 e roj. Levičar z Gore sv. Lovrenca (radi 297 gld.) zemljišče (380 gld.) dne 16. jan. na Krškem.
Jan. Praznika iz Rašice posestvo (1000 gld.) dne
15.	jan. in 19. febr. (ponovitev) v Vel. Lašičah.
Jan. Gerlja iz Harij št. 5 zemljišče (1300 gld.) dne 14. jan. (ponovitev) v Ilir. Bistrici.
Frančiške M o h a r iz Klanca (terjatev 250 gld.) posestvo (615 gld.) dne 7. jan. in 11. febr. v Kranju.
Antona Gačnika iz Gumniš št. 13 (terjatev 100 gld) travnik (60 gld.) dne 16. jan in 30. jan. v Ljubljani.
Roka K o k 1 i č a iz Birčne Vasi (radi i gld.) posestvo (1312 gld.) dne 10. jan. v Novem Mestu.
Ant. S a m s e iz Ilir. Bistrice zemljišče (1800 gld.) dne 11. jan. in 11. febr. v Ilir. Bistrici.
Ant. S a m s e iz Šembij št. 10 zemljišče (4400 gld.) dne 18. jan. in 18. febr. v Ilir. Bistrici.
Franca S m o 1 i č a iz Prapreč zemljišče (3393 gld.) dne 17. jan. in 14. febr. v Z&tičini.
Antona Žagarja iz Iške Vasi (terjatev 2500 gld.) posestvo (14.739 gld.) dne 26. jan. in 27. febr. v Ljubljani.
Ign. Mehleta iz Luč zemljišče (3625 gld.) dncil7.jan. in 14. febr. v Zatičini.
Ant. S kuka iz Cirknice (terjatev 150 gld.) posestvo (370 gld.) dne 24. jan. in 28. febr. v Cirknici.
Andr. B a b n i k a iz Spod. Šiške (terjatev 65 gld.) posestvo (1839 gld.) dne 30. jan. in 2. marca v Ljubljani. Iv. Erkerja iz Šalke Vasi posestvo (1007 gld.) dne
16.	jan. in 20. febr. v Kočevju. Jos. Zupana iz Savice (terjatev 36 gld.) zemljišče
(2789 gld. 80 kr.) dne 11. jan. in 15. febr. v Radovljici.
Jak. J u v a n a iz Klenika posestva dnu 8. jan. in 8. febr. (ponovitev) v Litiji.
Jan. Travna iz Vižmarjev (terjatev 52 gld. 7 kr. in 20 gld.) posestvo (4049 gld.) dne 9. jan in 9. februvarija v Ljubljani.
Rozalije Lenassi iz Hrenovic posestvo (2912 gld.) dne 30. jan. v Senožečah.
Zahvala.
Njega prev/.višenost milostivi gospod knez in biskup dr. Jakob Missia je blagoizvolil povodom novega leta mi poslati dve sto goldinarjev za uboge.
lisojam se objavljati ta blagotvorni čin in zajedno v ime ubozih, kateri bodo prejeli podpore iz darovanega zneska, plemenitemu dobrotniku izrekati tem potom najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani 29. dan decembra 1894.
Župan: Grasselli.
Ob nastopu novega leta
najprisrčnejše čestitke cenj. naroče-valceni, osobito preč. duhovščini, z uljudno prošnjo, da mi blagovolijo ohraniti tudi v bodoče svojo naklonjenost.
Franc Breskvar
663	preje L. Šverljuga
knjigovez v Ljubljani.

I I t
novemu letu
t
| vošči vse najboljše vsem svojim ea~ f I stitim gostom, prijateljem in zti&ncem i
f 660	I
f	|
|	c7ran eFer/*nc z ro66ino.	|
Srčno in veselo
novo leto
vsem svojim prijateljem in znancem
662 (i-d , rodbina Pollak.

igj Vsem prijateljem in znancem želi
H srečno novo leto %
jg	Ivan Murnik
665	ces. svetnik.
^ Skcc. 2wUow>čxni, p^ijatefjein in f^
Ši Jmanam j-avijatn •pow3om ncolopa ^ 5f iitx>ega leta-i* -
| najprisrčnejše čestitke r
> pzohnjo, da mL ol'ixanlj.o tudi v Šjj lx?2oce nafi-tonjanosl ovoj-o.	^
*	cIvan iffiregdr, |
666	pastir v Ljubljani. t
A— A —A—.h—A—jL. A- J>__j__.J,_As
m
Najprisrčnejša voščila
velečastitim gg. naročnikom, prijateljem in znancem ob nastopu novega leta želi ter prosi nadaljne naklonjenosti
£eop. Sve tnik
667	pasar in srebrar
v Ljubljani, Sv. Petra cesta.

b-
p-
r (*
r
r h
»—<5
Srečno novo leto |
j® želim vsem prečastitim naročni- ^ ||i kom in znancem ter se priporo- j®
čam za nadaljno prijaznost.	s
Ufc
Josip Subic,
podobar, v Gorenji Vasi pri Škofji Loki.
»j s
Cenjenim, velespoštovanim go-j stom, prijateljem in znancem
najprisrčnejša voščila # # ^ ob novem letu.
Franja in Iv. Hafner
pos. pi varne Sv. Petra cesta v Ljubljani.
Valentin Urbančič
1* «» »
v Kurji vasi št. 2, nasproti dolenjski mitnici
priporoča se slavnemu občinstvu, prečastiti duhovščini in gospodarjem za	644 3—3
kovanje konj in kovanje vsakovrstnih voz
po zelo nizkih oenah. - Za dobro delo »e Jamči.
Ivan Jax
v LJUBLJANI na Dunajski cesti št. 13
v Tavčarjevi hiii.
Tovarniška zaloga
552 50-12 vsakovrstnih
šivalnih strojev, byciklov,
tryciklov, veločipedov itd.
Ceniki zastonj in frank«.
Tovarna cerkvene oprave.
Premovanu
1873, 1881.

Jožef Deiller,
tovarna cerkvene oprave in izdeloval-nica parainentav, Dunaj , VII., Zieglergasse 27. Zastopnik} Franc Brtickuer.
Na dogovorjena naroČila se' izdelujejo vsi cerkveni paramenti; kakor:
pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, bandera itd. itd., pa tudi cela mašna obleka v najpravilnejši __obliki. 54 26—25
l
Vsem p. n. gg. obiskovalcem moje briv-nice voščim
srečno novo teto.
V dal jno zaupanje, da bodem tudi v prihodnje vstregel po želji č. gg. obiskovalcev se priporoča
Josip Heroeg
655	brivec
Ljubljana, Stari trg štev. 4.
MF" Išče se spreten
orgljarskiaiiinizarski pomočnik
ki je delal pri orgljarju. Istotako se sprejme vsaj 15 let star
vegenee, -m
ki je dovršil 4 razrede, v vajo pri Fr. GorSič-u, orgljarju, v Ljubljani, Bazpotne ulice št. 6.	654 3—2
Najboljša, izredno okusna je
župnika Kneipp-a sladsa kara
.	v rudečih štirioglatih
^neVp'*0 ŽUP"
Cerkveni paramenti.

4*/a kilograma za gld 210.
v rudeč'h okroglatih zavitkih.
Vsaka posebej porabljena ali pomešani nameščata popolnem navadno zrnato kavo. f , Dobivata se v vsaki , boljši prodajalnici. Kjer ni zaloge, pošljo je izdelovatelj (Oelz v Bregenou) po posti v zavojih po 639 24—3
ed 24 do 40 let stara se sprejme takej v veliko trafiko in prodajalnieo s špecerijskim blagom pri J. Modic-u v Novi Vasi pri Rakeku.
Pogoji se zvedo pri dotičnem.	650 2-2
V najem se daje
lepo, prostorno, ved sob obsegajoče
stanovanje.
Za prodajalnieo in rokodelstvo prikladno. V kraju z lepo okolico blizu KraDja. Z zdravim zrakom in izvrstno studenčino, blizu župnijske cerkve. Če bi najemnik želel, ob enem dobi nekaj rodovitnega polja z vsemi poljskimi shrambami. — Več se izv6 pri iipravništvu tega lista.	649 3_g
S
Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V.
IS
Kri čistilne krogljice
so se vselej sijajno osvedočile pri zabasanju človeškega telesa, skaženem želodcu, pomankanju slasti do jed{j.
Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja škatljica samo 21 kr., jeden zavoj s 6 škatlji-cami 1 gld. 5 kr.
Dobiva se pri	569 9
Ubald 11 pl. Trnkoczv-ju
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja se z obratno pošto.
Lekarna Trnk6czy v Oradou.
lepo arondirano, blizu železniške postaje, proda se :z proste roke pod ugodnimi pogoji.
Več se izve v Kurji vasi št. 4.	647 3-2
Vizitnice
priporoča
Katol. Mart
Štev. 934./M. š. sv.	657 3-2
Razpis ponudbinske razprave.
Podpisani c. kr. mestni Šolski svet razpisuje pismeno ponudbinsko razpravo za oddajo
mizarskega in ključaničarskega dela
pri gradnji nove dvorazredne mestne ljudske šole na Ljubljanskem barji na
12. dan meseca jannvarija 1895. leta
ob 11. uri dopoldne.
Dotični načrti, proračuni mer, pogoji in drugi pripadajoči pripomočki so razgrneni v pisarni mestnega stavbinskega urada za navadnih uradnih ur vsakemu na vpogled.
V ponudbah, glasečih se na skupno prevzetje dotičnih razpisanih del in dobav, nastavi ponudnik s številkami in besedo jednotne cene in na njih podstavi preračunjene skupne zneske ter oddaj te ponudbe zapečatene ter opremljene s 5°/„ vadijem v gotovini ali v vrednostnih papirjih do določenega roka pri podpisanem c. kr. mestnem šolskem svčtu.
Na ponudbe, ki bi došle prekasno, in na take, katere bi se ne skladale popolnem z navedenimi določili, se ne bode oziralo.
C. kr. mestni Šolski svet v Ljubljani
dne 27. decembra 1894.
Predsednik : Grasselli s. r.
Odvetnik
dr. Fr. Rosina
otvori z dnem l.januarija 1895
dfttnillii pisarno
v Ljutomeru.
661 (2—1)
t Josip Cerne,sv7erJaLibR:2
V priporoCa častiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo zlatih, f srebrnih, tula- ln raznih O	*$*
žepnih ur
iz najimenitnejših tvornic, kakor: Longines ad Francillon v Švici, Schaffhausen, Glashutte i. dr. Dalje koledarske ure z in brez luninih spremenov, dunajske ure z nihalom, budilnice in vsakovrstne ure za domačo rabo. Poprave izvršuje točno in po primerni ceni.	500 20—18
asar Za vojake in dijake znižana cena.
Dunajska t> o
r z a.
Dni 31. deoembra.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4$, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista......1.....
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.
20 mark ...........
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
100	gld.
100	,
124	„
99	„
124	„
98	„
10	„
402	„
123	„
60	„
12	„
9	»
46	„
5	„
kr.
05
05	„
25	„
60	„
20	„
45	„
43	„
50	„
90	„
80	„
16	„ 86'/.,
30	„
86	„
Oni 29. deoembra.
4% državne srečke I. 1854, 250 gld. . .	150	gld.	50	kr
5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .	162	75
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....196	"	50	"
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98	"	—	"
Tišine srečke 4%, 100 gld.......143	"	25	"
Dunavske vravnavne srečke ... .	133	"	40	"
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . !	107	"	—	"
Posojilo goriškega mesta.......	111	"	25	"
4% kranjsko deželno posojilo.....67	"„	—	"
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke98	"	70	"
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	223	"„	—	"
n „ južne železnice 3% .	166	"	75
„ „ južne železnice 5% .	130	„	50	„
»_n dolenjskih železnic 4 %	98	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld................202 gld-
4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	148
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld................70
St. Genčis srečke, 40 gld.......72
Waldsteinove srečke, 20 gld......52
Ljubljanske srečke.........26
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	179
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3485
Akcije tržaškega Llovda, 500 gld. ...	530
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	107
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	89
Montanska družba avstr. plan.....103
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	175
Papirnih rubljev 100........132
kr.
20 50 70 50
50 60
50 50 50
Nakup in prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
Xavarovanj« za zgube pri ftrebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. E ■ 1 an t n a izvršitev naročil na borit.
Menjarnična delniška družba
„11 E B C U BM
Mafc It IU Dunaj, linihilltrilrcm 741.
_ Pojasnila v vseh gospodarskih in Inančnlh stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaeijsklh vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti	I
naloženih url»vn 1 o.
11061815