171. številka. Ljubljana, v petek 28. julija 1899. XXXII. leto Ishaja vsak dan svećer, isimli nedelj« in praznike, ter velja po posti prejeman za avatro-oger ake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta H gld., za Četrt leta 4 glđ., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brea pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuj'e delale toliko veC, kolikor poštnina masa. — Na narofibe, brez istodobne vpofliljatve naročnine, ae ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po • kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat sli veCkrat tiska. — Dopisi naj ae izvole" frankovati, — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga 8t. 12. rT,«3l«3f011 MU 3-4. Vendar nekaj. Nada država je v mnogih ozirih zaostala za drugimi kulturnimi državami. So-sebno polje socialnega zakonodajstva je v nas malo obdelano, največ vsled tega, ker rojeni voditelji nase države nimajo pravega smisla za to delo in ne uvidevajo pomena socialnih uredeb. Po dolgih prizadevanjih ae je končno posrečilo, pripraviti odločilne kroge do tega, da so posvetili nekoliko pozornosti jednemu najperečejših vseh socialnih vprašanj, pre-skrbljenju zasebnih uradnikov vseh kategorij. Čudoviti razvoj industrije in trgovine ter vsega ekonomičnega življenja je ugonobil mnogo samostalnih eksistenc, na njih mesto ustvaril nove stanove in mej drugimi tudi stan zasebnih uradnikov v širšem smislu te besede. Po statističnih izkazih je sedaj pri 25 922 podjetnikih nastavljenih 99.537 privatnih uradnikov. Izraej teh jih je 55.541 oženjenih ter imajo 107.752 otrok. Te številke kažejo, da je tekom zadnjega polstoletja nastal povsem nov stan, kateri izpolnjuje važne funkcije v ekonomičnem življenju naše države. A dočim je Nemčija že pred leti preskrbela, da se zajedno z delavci tudi pripadniki tega stanu zavarujejo za slučaj starosti in invaliditete, se doslej pri nas ni nihče zmenil za usodo teh Ijudij, da si je popolnoma izključeno, da bi si kdo izmej njih od svojih dohodkov zamogel toliko prihraniti, da bi bil preskrbljen za vsak slučaj. Po dolgih agitacijah se je končno vlada odločila, da uredi to zadevo, in kakor poročajo razni listi, jezavarovalno-tehnični urad ministrstva notranjih del te dni dovršil načrt zakona o starostnem in invali-ditetnem zavarovanju privatnih uradnikov. Posamičnosti tega načrta se še niso razglasile, in vsled tega tudi še ni mogoče, izreči o njem določno sodbo. Znano je le, na katerih principih je sestavljen ta načrt, ki naj zasebne uradnike zavaruje za gotove slučaje. Zavarovanje bo obligatorno, tako da bode moral vsak biti zavarovan, naj si je tudi na drug način preskrbljen za starost. Zavarovane bodo tudi vdove in sirote, a vplačevanje prispevkov se bode razdelilo mej delodajalce in mej delojemalce. Ako se uvažuje, da plačujejo že zdaj podjetništva krog 11 milijonov goldinarjev za bolniške blagajne in zarovanja proti nezgodam, potem se mora priznati, da jih čaka novo težko breme. Kakor rečeno, še niso znane podrobnosti tega načrta, a dokler se ne razglase, ni možno izreči končne sodbe. Že to pa, da se je vlada sploh lotila tega vprašanja, je pozdraviti z veseljem, zlasti ker je pričakovati, da se končno vendar nekaj koristnega vstvari. Zagotovitev eksistence za starost in invaliditeto je za vsacega Človeka najvažnejše vprašanje in spada mej prve dolžnosti vsake kulturne države. Srbija. Že včeraj smo omenili senzacionalnih člankov, kateri so izšli v listu „St. Peter-burgskija Vedo mosti". Ta list je zdaj priobčil tudi dopis iz Srbije o Milanovi poli tiki. Dopisnik je Srb, a pravi sam, da ne pripada radikalni stranki, a gotovo zavzema v svoji domovini odlično mesto, ko piše, da bi se ga Milan ne upal dotakniti, tudi če bi vedel, da je on dopisnik „Pet. Ved.tt V prvih dopisih so „Pet. Ved." naslikale portret Milanov: vzgojo — mati je bila lahkoživa Rumunka, a če je Milan sin svojega očeta, o tem se že od nekdaj resno dvomi — moralno pokvarjenost, strah o-;-atvo in krvoločnost, a veliko nadarjenost. Milan ima po sodbi dopisnikovi vse slabe lastnosti, kar jih more Človek imeti, in samo jedno dobro lastnost, da njemu osebno izkazanih uslug nikdar ne pozabi, in da svojo hvaležnost prej ali slej pokaže na tako ka-valirski način, da so mu njegovi osebni pristaši res udani iz vse duše. Dokaz tega je polkovnik Cirič, bivši kraljev adjutant. Ta je svoj čas. ko se je kralj po Milanovem nasvetu uprl regentstvu in sam prevzel vlado, pri izvršitvi tistega prevrata za*t avil tako rekoč svojo glavo. Pozneje se je grdo kompromitiral in bil sramotno izgnan iz vojske. Toda Milan ni pozabil nanj, plačal mu je njegovo zvestobo sijajno, in dan es je Cirić jeden najvplivnejših in najodločilnej ših mož v Srbiji Samo tej, pri vladarjih kaj redki lastnosti hvaležnosti se ima Milan zahvaliti, da ima še nekaj pristašev v vojski. O Milanovi politiki pravi dopisnik, da je hotel Milan svojo pozicijo v Srbiji utrditi s tem. da je poskusil spraviti na dnevni red vprašanje, v katerem je ves srbski narod jedin. V ta namen je provzročil nemire na turški meji. Vladni aparat je te umetno provzročene nemire silno napihnil, in Milan je že upal, da rau bo da na prilika, postaviti se na čelo velikega narodnega gibanja, ali turška vlada se ni prenaglila, ampak dokazala, da so bili nemiri provzročeni od srbske strani. Kralj Aleksander, ki je bil sultanu že sporočil svoje „obžalovanje", da turški vojaki pro-vzročajo nemire, je moral reterirati, in ves načrt se je izjalovil. Nova rana — nadaljuje dopisnik — je bila Milanu zadana s tem, da je Rusija pred kratkim odpoklicala svojega vojnega atašeja. Vlada srbska se je silno trudila, razširiti mnenje, da je bil polkovnik baron Taube iMilanu na ljubav odpravljen, in da pošlje Rusija Milanu prijaznega poslanika v Beligrad. Hotel je s tem obuditi mnenje, da je mej Rusijo in Milanom nastalo bolje razmerje. Da bi srbsko občinstvo to raje verjelo, ni dobil baron Taube pri odhodu nobenega reda, kakor je sicer navada. Toda javno mnenje se ni dalo prevariti, nego je spoznalo, da je bil ruski vojni ataše odpoklican v namen, pokazati Srbiji, kako stališče zavzema Rusija napram Milanu. V tem hipu se je pokazala potreba, napraviti atentat. Dopisnik pravi: Cela ra- dikalna s* ranka bo obsojena po naglem sodišču Daj Bog, da bi bile vsaj obravnave javne, in da bi se kmalu vršile, kajti politični preganjanci umirajo pri nas hitro. V tem oziru je jako poučna polemika med Milanom in njegovim bivšim prvirn ministrom Garašaninom glede „nagle smrti" Helene Markovi deve. Ni upati, da bi se mladi kralj izkopal sam, brez pomoči iz temnega labirinta, v katerega ga je zapeljal njegov oče. Prav lahko se zgodi, da bod j umorjeni možje, kateri so na glasu kot resnični rodoljubi in vidijo zagotovilo narodove sreče v tesnem združenju z Rusijo. Odgovornost za usodo zaprtih pa ne pada samo na Srbijo, nego tudi na Rusijo, katere resnični pristaši so skoro vsi, ki so zdaj v Belemgradu, obdolženi in bodo tudi obsojeni. Srbski oficiozi trde, da želi Srbija, naj bi se druge države in mej njimi Rusija, ne vmešavale v njene notranje zadeve. Ne verjemite tega! To je laž! Mi (Srbi) smo premnogo dobrot prejeli od Rusije, da bi ji odrekali pravico, povedati nam svoje mnenje. Narod gleda z zaupanjem v Rusijo in pričakuje od nje rešitev vprašanja, naj li eksistira Srbija in srbska narodnost ali ne. Narod srbski je pripravljen se ukloniti odločbi Rusije, ker je prepričan, da mu jedino Rusija vse dobro želi. Samo jednega ne zahtevajte: da bi se porazumeli z Milanom — to je nemogoče. Ali Rusija ne more spregovoriti odločilne besede v tistem tonu, kateri pristoja veliki državi, zaščitnici pravoslavja in slovanstva na balkanskem polotoku ? Ni moja stvar — končuje dopisnik — da bi Vam povedal, kje ima Rusija spregovoriti v takem tonu, Rusija to sama dobro ve. V sedanjem položaju more Srbija upati na rešitev samo iz Rusije. Srbski narod, čigar najboljši ljudje ječijo sedaj v okovih in čakajo na obsodbo na smrt, čaka s hrepenenjem, kaj poreče, kaj stori Rusija, trdno prepričan, da velika Rusija ne izda LISTEK. Fej! Spisal E. K. (Konoc) II. Nocoj sem sanjal, da sem bil v carstvu svobode. Grki bi rekli: v Eliziju, Budisti morda: v Nirvani, stari Židje: v raju. Vse te prispodobe ne veljajo. Celo krist-jansko nebo in mohamedovski raj zaostajata za temi sanjami. Seveda je bila ona moja. Sanje! Nikdar se ne uresničijo. Do varstva svobode je daleka pot. Le kar je stvarno, velja; obstoja le, kar se zna razmeram prilagoditi. Štirideset tisoč! To bi bilo nekaj za .razmere" ... Pa načelo? Ah t Neumnost! Štirideset tisoč — mar ne bi bila to najbolja podlaga za načelo ? Bogastvo je samostalnost, svoboda S tem bi lahko uresničeval svoje sanje. A ona? — Ona ti je itak nedosežna. Dasi ljubiš bliščečo zvezdo na visokem nebu, hodiš vendar po blatni stezi... Štirideset ti sod ... toda deset let stanjšal A štirid ... Svoboda! Od nikogar ne boš odvisen. Kar misliš, lahko izrecel. Vsi obziri izginejo. Pa saj je niti ne poznaš. Kdo ve, kako bi te sprejela ? Prijatelji so se menda tudi motili, misleč, da te čakajo njene odprte roke. Kaj ko bi se prepričal ? To ne bi bilo težko. Seveda le za šalo. Hahaha ! Poznati moram vendar ono, ki so mi jo namenili kot nevesto. Da, vsekakor. Odpeljem se tja, pogledam in potem se nasmejam prav prav od srca. To bode humoreska sredi mračne drame. Pojdimo! — Nihče me ni opazil, ko sera prišel v Gorenji trg. To jo bilo dobro. Stopil sem v gostilno kakor vsak gost. Čudna soba. Vidi se, da je tu red vladar. Nekako udobno se Človek tu počuti. Hm, res prav prijetno. Ljudje zahajajo radi semkaj. Gotovo daje „divji kozel" lepega dobička. Pa Štirideset tisoč--ni Sala!-- A hm, vino je dobro ... Ali me še kaj poznate, gospa? — 0, seveda, seveda. Ko je naše pevsko društvo blagoslavljalo svojo zastavo, ste bili tu, kajneda? Res, res. — O, spominjam se dobro. Bilo je prav zabavno. One punice s cvetlicami so bile kaj lepe. Da, da. — No, v mestu imate takih zabav na pretek. Seveda. — Pri nas je življenje vse drugačno. Vse je bolj jednostavno. Kaj hočete, na kmetih smo. Imate pa dober zrak I — V obče smo na deželi prav srečni, morda bolj kakor vi v mestu. Rad verujem. Že večkrat sem si želel takega življenja. Takoj sem se vgriznil v jezik. To je bilo neumno. — Pa zapustite mesto! Preselite se k nam, na deželo! Tukaj bodete zdravi, kakor riba v vodi. — Eh, človeku se ne izpolni vsaka želja.. Ali poznate pota vraga in njegova sredstva? Hotel sem biti sila pameten, a vse, kar sem zinil, je bilo neumno . . . Toda druzega dne sem že računal. Onih deset let razlike me ni več motilo. Naposled — ako si bogat, se odpelješ včasih v mesto, kjer najdeš dovolj sveže mladosti. — Saj delajo tudi drugi tako ... Človek mora biti praktičen. Sreča se javlja redkokdaj. Če je ne pograbiš v pravem času, ne pride nikdar več. Življenje ni poezija Sanje utegnejo biti lepe, a živeti se ne more od njih. Fante, bodi pameten! —-- UI. In bil sem tako pameten. In sedaj stojim pred oltarjem. V malo trenotklh bo vse končano. Podoben sem onemu svetniku na žrtveniku Ničesar ne mislim, ničesar ne Čutirn. Ali živim? Morda imajo prav oni čudni modroslovci, ki pravijo, da je življenje domišljija. To bi bilo najbolje. Tedaj ni treba razmišljati in presojati. Ne misliti — to je sploh največja sreča. Zakaj se mi vidi, kakor bi se oni svetnik tam na oltarju gibal? Zakaj se kamen premika? In obraz se mu izpre-minja — — — Duhovnik me nekaj vpraša. Brezmi-selno torej odgovarjam: Hočem. Oči pa moram vpirati v onega svetnika Kakšna zmota je to? To ni svetnik, temveč svetnica. Gotovo. Žensko lice. Vdova na moji strani zašepeta polglasno : Hočem. Kakšno lice je to? Ah! Groza! Ona je, moj vzor! Roko vzdiguje, gleda me, gleda, njeni pogledi so puščice — v cerkvi je temno — zakaj ne gore luči na oltarju? Temno — temno — ničesar ne vidim — samo njo — njo in zgrudim se na tla. V omedlevici mi leže mora na prsa. Kaj si storil?! Izdajstvo! Mene si ljubil in svojo ljubezen si izdal. Prodal si se! Človek si brez Časti in poštenja! Fej, fej, fej! • * ♦ Zbudim se. Hvala Bogu — bil je sfttb sen, samo mora ... iHS&v* svojih prijateljev, ne izda teh, s katerih imeni je srbski narod navajen spojev ati svojo sedanjost in svoje nade v lepšo prihodnost — Milanu in njegovim rabljem. * * * .Jo^inal des Debats* je priobčil te dni brzojavko z Dunaja, v kateri pravi, da so Lili dunajski politični krogi silno neprijetno presenečeni, ko so izvedeli, kako je ruski car odlikoval degradiranega in odstavljenega Gruida. * V „Information", ta je oficiozna korespondenca, čitamo: Milan se ni nadejal, da ae af.Ta z atentatom tako zasuče. Računal je, da napravi v inozemstvu velik efekt, potem pa da ugasne vse zanimanje, in on bo mogel z radikalci postopati tako, kakor Stambulov s Panico. Toda Milan se je zmotil. Zanimanje inozemskega občinstva rase kakor lavina. In v istem razmerju se razširja prepričanje, da resnega atentata sploh ni bilo. Zanimanje se pojavlja tudi v diplomaciji. Prvi znak tega je bilo to. da je ruski zastopnik Mansurov preprečil aretovanje bratranca kneza Nikole, Blaža Petroviča, katerega je hotel Milan zaplesti v to afero. Potem se je x\vstrija pridružila Rusiji, in obe sta skupno nastopili v korist aretovancev. Sem spada tudi odlikovanje Gruiča. V Belemgradu se sodi, da ima g. Mansurov že v žepu ukaz ruske vlade, storiti energične korake, če bi hotel Milan storiti obtožencem kako krivico ali jih usmrtiti. Temu koraku ruskega diplomata ae gotovo pridruži tudi avstrijski zastopnik, ki je bil radi te zadeve že poklican na Dunaj in v Išl. * „Journal" poroča, da so na Dunaju radi Milanovega počenjanja v jako velikih skrbeh. Boje se, da pripravi Milan Rusijo še ob zadnji del potrpežljivosti in da naredi konec njeni pasivnosti v Srbiji. Zato rote Milana; naj se ne oškropi z radikalno krvjo, saj radikalci niso storili nič druzega, kakor da niso dali izprazniti srbskih blagajn. Ali Milan doslej neče poslušati teh dobrih svetov. Aretovanja se nadaljujejo. Najodličnejše može iz cele dežele so pahnili v jeoo. V Belemgradu vlada tak strah, da se tudi najuglednejši meščani zapirajo v svojih stanovanjih in se ne upajo na ulico, da bi ne spomnili policije nase. Milan predstavlja zdaj sam vse: ministrstvo, parlament in sodišče. In Evropa je preplavljena s frazami o humaniteti, ljudornilosti, pravici in pravičnosti. * „\Viener Allg. Zeitung" oficiozno glasilo, ki dobiva svoje informacije iz ministrstva zunanjih del, piše v sinočni številki, da je Zemun postal središče politične agitacije proti kralju Milanu, da se tam zbirajo politični agitatorji najnižje kategorije in problematične preteklosti, ter poživlja ogrsko vlado naj jih iztira. To je obče znano, da je mnogo uglednih radikalcev pobegnilo čez Savo v Zemun, da se rešijo Milana. To pa nikakor niso „poli-tische Abenteurer von sehr problematischer Vergangenheit". nego ugledni in pošteni ljudje, bivši uradniki, častniki, odvetniki, učitelji itd. Gospodje okrog „\Viener Allg. Zeitung" zasraraujejo te ljudi najbrž zategadelj, da bi svet preveč ne strmel, kadar jih ogrska vlada iztira. A če jih ogrska vlada iztira, jih požene — Milanu v roke. V I j uhlju nI. 28 julija. Volitve delegacij. »Linzer Volksblatt" je prinesel iz parlamentarnih krogov jako znameniti dopis, ki se bavi z delegacijami: Dopisnik pravi, da se noče pečati z vprašanjem, ali je volitve delegacij sploh mogoče preprečiti ali ne, toda prepričan je, da je mogoče volitve izvršiti, ne da bi se kršil opravilnik. Kako naj bi se volitve vršile, pa dopisnik noče povedati. Opozicija misli grofa Thuna najbolj vdariti s tem, da zabrani volitve delegacij. V resnici pa bo s tem samo dokazala, da strinja notranjo politiko z zunanjo, da, še več, da zlorablja notranjo politiko v to svrho, da bi spodkopala moč avstrijske države. Obstrukcija proti delegacijam je odpor proti skupni armadi in monarici, kateri vzdržujejo in pospešujejo delegacije. Ker se predloži letos tudi zakon o povišanju oficirskih gaž, občutijo prav častniki najbolj nemško obstrukcijo, ki bode zabranila ali vsaj ovirala sklepanje o tej točki. Obstrukcija proti delegacijam je nasprotovanje armadi in nasprotovanje c e s a rj u, Najvišjemu vojskovodji, proti edinstvu obeh dri polovic in proti vele vlastniškemu stališču države. V Velikinem-čiji vidijo sedaj lahko, kakšni so tisti slavni „državo vzdržujoči" avstrijski Nemci; sedaj spoznajo tudi tam lahko, da fraze nemškega opozicijskega časopisja niso nič kakor fraze, katere je možno zatajiti vsak hip. Govoričenje opozicionalcev, da bodo dovolili delegacije vsaki drugi vladi in le tej ne, je bedasto. Vlada nima s temi volitvami, nobenega opravka. Ona povabi le na prošnjo zunanjega ministra obe zbornici k volitvam. Tudi dokazuje ta obstrukcijska obljuba samo to, da ni nemška opozicija zmožna nobene večje misli, nego stavlja strankarske koristi nad državne. Zabra-nitev delegacij bi morala uplivati naravnost uničevalno na našo inozemsko trgovino, in sicer ne le radi tega, ker bi s tem izgubila država ves svoj kredit v inozemstvu, nego tudi radi tega. ker morajo delegacije določiti stroške za konzulate in dr. Iz vsega tega je nevrjetno, da bi se bila odločila vsa opozicija za obstrukcijo proti delegacijam. Opozicija bi se igrala s tem ne le z idealnimi in etičnimi, nego tudi z materialnimi interesi, ki so za volilce prevažni. Zdi se nam torej — piše „Linzer Volksblatt" —, da more biti grof Thun rr iren radi teh groženj. Tem bolj bode moral misliti na to, da napravi parlament notranjepolitično delaven; ako se mu posreči doseči to s pomočjo opozicije, tem bolje, sicer pa proti nji in brez nje. Sredstvo za to je še vedno veljavni drž. tem. zakon oktobrskega diploma. Slovaki in Madjari. Slovaki so se začeli organizirati ter zahtevajo svoje politične pravice. Te dni so imeli velik shod, na katerem so sklenili, da zahtevajo: razširjenje volilne pravice, tajne volitve, zakonito varstvo društvene in shodne pravice, reformo uprave, odpravo pasivne volilne pravice obč. in komit. uradnikom za muncipalne odseke, odpravo obligatornega civil, zakona, prepoved brez verstva, natančno i z vedenja narodnostnega zakona in ustanovitev višje slovaške obrtne šole ter slovaškega gospodarskega kurza za pozimi. — Te zahteve Slovakov se vseskozi strinjajo s programom raadjarskih opozicijskih strank ter izvirajo deloma samo iz zakonov. Vzlic temu pa zavrača vse mad-jarsko časopisje soglasno slovaške zahteve. In zakaj ? Skromnost Slovakov se zdi Madjarom sumljiva. Nikakor ne morejo razumeti, zakaj Slovaki ne zahtevajo n. pr. slovaške gimnazije. To je toli sumljivo, da slutijo Madjari zavratnost in se boje, da jim nastavljajo past. Skromnost in ponižnost je torej Slovakom usodna in Madjari jih zavračajo zgolj radi njihove ponižnosti. Slovaki pa ne mislijo odnehati. Položaj v Bolgariji. Knez Ferdinand je odpotoval s svojih posestev na Ogr-sko k svojim sorodnikom, potem pojde na Dunaj in v Karlove vare. To dejstvo je dokaz, da položaj v Bolgariji ni tako nevaren, in da se prestol Ferdinanda ne maje tako, kakor so poročali bolgarski opozicionalni časopisi. Ako bi bili pisali ti listi resnico, bi ostal Ferdinand doma, kakor sta ostala Aleksander in Milan, dasi sta imela kovčege za izlet v Karlove vare že pripravljene. Vender pa položaj za Ferdinanda ni baš prijeten. Bolgarska opozicija je močna skoraj tako kakor večina. Radi finančnih pogodb in novih železnic, s katerimi si bodo prislužili židje nekaj milionov, se je opozicija pomnožila, in pristopilo je k nji mnogo takih poslancev, ki so bili izvoljeni z vladnim programom. V opoziciji niso samo oni, ki so z vlado nezadovoljni, nego tudi oni, ki niso sami več vlada, in ki bi bili zopet radi vlada. Tako je v opoziciji posl. Kalčev, ki je z Grekovira in Stojlovim iskal po evropskih dvorih kneza za Bolgarijo ter je pripeljal domov Koburžana. Tedanji prijatelj Ferdinandov je danes njegov strasten nasprotnik. Tudi bolni Stoj lov in 801etni Cankov sta v opoziciji. Bolgarsko ministrstvo je sestavljeno docela abnormalno. Grekov, ki je minister zunanjih del je ministrski predsednik, Radoslavov pa je minister notranjih del. Povsod je notranji minister navadno tudi predsednik. V zbornici je Radoslavistov mnogo več kakor Grekovoev. Radi tega vlada med vladno veČino nezadovoljstvo, in Grekov se bo moral umakniti Radostavovu. Macedonski komit*; je nezadovoljen s Ferdinandom in rad bi ga zapletel ▼ macedonske prepire, Zato skala izzvati revolucijo v Bolgariji in Macedoniji, kar dela Ferdinandu in njegovi vladi dosti dela in skrbi. Resnica je torej, da vlada v velikem delu Bolgarov znatna nezadovoljnost e Ferdinandom in njegovo vlado ter de si želi večjih prememb. O nevarnosti za prestol pa doslej Se niti go vora ni. Iz Polynesije. (Iiv. dopis.) Ako se more sploh imenovati kateri kos zemlje „raj", potem velja to za otoke, raztresene po Tihem morju. O vročini se tu ne more govoriti, kajti zrak ni soparen; vetrec pihlja ves dan, tako da so tudi poletni dno vi jako prijetni, akoravno se včasih človek poti. Po zimi je vreme malo hladnejše, ker so dnovi okoli štiri ure krajši kakor poleti, toda solnce je g^rko. Tako da trta dvakrat na leto rodi, gnava, jako ukusen domač sad, cvete in zori celo leto, izvzemši meseca junij in julij. Narava je sploh po zimi in poleti jednaka. RudeČe jagode imamo celo leto. Mango, kaj dober tropičen sad, dozori dvakrat na leto, aligotorske hruške, katere se z žlico jedo, kadar se olupijo, imajo takšen ukus, kakor kuhano kurje jajce; sadni kruh, kateri se z drevja trga in speče na vročem kamnu, ima ukus kakor naš ržen kruh; kopra in banan je v izobilju. Iz-kratka, narava je vse napravila za srečo človeštvu, zlasti ker je v izobilju rib po teh vodah, in ker rase v izobilju taro, to je rastlina pesi podobna, ki se skuha in stolče, in s katere se dela ravno tako kakor s testom za kruh Ljudje so srečno živeli, brez trdega dela in brez skrbi, in so še sedaj jako po-strežljivi vsakemu ptujcu, ako kaj potrebuje za svojo pripravnost. V tacih krajih, koder se belim »izobražencem" še ni posrečilo prisvojiti si zemlje, tam sta še lakota in jetika nepoznana. Toda tu v Honolulu je vsa človeška razkvarjenost že v popolnem cvetju. Leta 1820. je prišla prva množica ne-utrudljivih misionarjev na otok Kavaj, (Ha-waii archipelago). Prinesli so s seboj polna usta sladkih besed in srce polno lakomnosti po zlatu. Že leta 1880. imeli so vso za obdelavanje najboljšo zemljo v svoji oblasti, in sedaj si ti arogantni hinavci mi-lione kujejo, mej tem ko krščanski rojaki umirajo v revščini kot žrtve poprej nepoznanih bolezni. Tukajšnji domačini nočejo služiti tujim špekulantom, ženske nočejo biti dekle druzih gospej, vse hočejo mirno in veselo živeti in se bratovsko ljubiti z vsemi narodi. Ker za naše svete krščanske osreče-valoe ni dobiti denarja od tacih „surovih divjakov", ki se ne marajo žuliti za oboga-tenje požeruhov, so si slednji drugače pomagali. Japonci in Kitajci so bolj sužnjosti vajeni, kakor tukajšnji domačini, m zato so špekulantje importirali do danes čez 25000 Kitajcev in čez 30000 Japoncev na te biserje zemlje, kateri so sedaj postali prava „solzna dolina" za one reveže, kateri se morajo pripogibati pod bičem nadzornikov. Naši misionarji so vladarji in po njih milosti obogateli milionarji izsesavajo ljudstvo, da nikjer tako. Tudi s tukajšnjim bogatašem gosp. Hackfeldom so napravili pogodbo za vvoz poljskih dninarjev. Imeno vani gospod je zagrizen Nemec. V prostih urah pa nemški, avstrijski in ruski konzul. Iz krakovske okolice so privabili 100 delavcev in 45 ženskih in otrok, da bi delali v tukajšnjih plantažah. Toda ti reveži so se že prvi teden po svojem prihodu začeli puntati, kajti tukajšnja sužnost je neprenosljiva. 36 izmed njih so rajši državni jetniki in rajši delajo zastonj na cesti, kakor za goldinar na dan na nasadih. Bili so z lažmi izvabljeni semkaj in grdo prevarani, toda nemogoče jim je, da bi si pomagali, ker oni ne govore niti nemško ne angleško, in tukajšnja sodnija je popolnoma v anglosaksonskih krempljih. Odkar so si tukajšnji špekulanti pridobili „vojaško pomoč" Zjedinjenih držav, so speljali sem nad 10.000 Japoncev in sedaj jih se 700 pričakujejo. Poleg teh je 800 Italijanov is Lombardije in 750 Por- tugalcev na potu. V nekaj mesecih pridejo sem sli se nepopisno tulit za svete može, ali pa se — puntat in pogledat američan-skim »maksim topovom" v obraz. To j« jedina sreča, ki te reveže tukaj čaka. Seveda nali kristjanaki očetje ne pozabijo delavcev tako ščuvati, da ne ti zadnji med seboj kregajo in tepejo. Tako se je primerilo meseca marca, da so se Kitajci in Japonoi spoprijeli z orožjem. Obležali so štirje Kitajci mrtvi, in čez dvajset je bilo ranjenih. Prepir je vrel le od lani, in naša gospoda je to dobro vedela, ampak je mirno čakala boja, da se polastč krvavo zasluženih dolarjev varčnih Azijatov. Posledica je bila, da je tožba napravila čez 5000 dolarjev stroškov. Jeden Japonec je bil na smrt obsojen, jeden na 20 let ječe, dva pa sta dobila po 10 let, plačati pa morajo rečenih 5000 dolarjev in plačali so jih, ker jih imajo. Na otoku Samoa je ravno tisti položaj, kakoršen je bil tu pred desetimi leti. Tudi tam pravijo: Dajte nam svoje premoženje v imenu Boga našega očeta, in mi vam podarimo „svete" bukve, če ne — vas pa bodemo s topovi in z lakoto uničili. Francoski jezuvitje so spravili Mataafo na svojo stran, njih konkurentje, protestantski misionarji, so si Malietoa po svojem uku sami vzgojili. — Od tod to žalostno klanje. Chambers in njegova klika, katera je sestavljena od američanskih misionarjev in zeelandskih barantačev, bi radi vpeljali američanski sistem za izrabljanje ljudij in zemlje. Napraviti hočejo tako vlado, ki bi se polastila vse zemlje, da bi si jo ti gospodje potem mej seboj pod varstvom američanskih in angleških topov razdelili. „San Francisco Call" je poročal, da bi bilo najboljše si razdeliti otoke, in razkril, kako Angleži, Nemci in Američani preže na otok Upolu, kjer je dobra luka za pristanišče mej Melimu in Apia. Nemci imajo dve tretjini otoka Upolu v svojih krempljih. Upolu bi torej po pravici imel pripasti Nemčiji, ali to ne gre v glavo John Bulla in strijca Sama. Ko je anglo-nemško-američanska komisija došla v Apio, je pač hitro spoznala položaj. Vojna ladija „Filadelfia" je odrinila v dveh dneh z admiralom Kautzera nazaj v San Francisco in vojna ladija „Brutus" v Guam na Karolinških otokih. Krščanska vera in njeni zastopniki so v teh krajih bolj škodljivi prebivalstvu kakor kolera, ker ti misionarji gledajo le na denar. Tako sem n. pr. prejel pismo od mojega prijatelja drja. W. Leana iz Naknalofa (Tonga), ki mi sporoča, da so tam misio narji v svoje mreže ujeli ženske, in po pridigi dekleta z okrožniki nabirajo denar za sv. cerkev. Misionarski „gazda" prinese skledo, in dekleta toliko časa beračijo, da napolnijo posodo. Kadar je posoda polna, je versko opravilo zaključeno. Kakor mi je sporočil dr. \V. Lean, so misionarji nabrali na tak način že letos blizo 2000 dol. Kar je denarja v tamošnjih otokih, so ga ljudje dobili za prodane kopre (cacao), a ves ta denar pobero misionarji. Nemci so hoteli to pomlad anektirati Tongo, toda Angleži so bili s svojo ladijo „Taurango" par dnij prej tam, ko Nemci, in tako je morala cesarja Viljema ladija „Adler" odriniti, ne da bi bila kaj opravila. Tako je v teh krajih, križ in bajonet ne pustita ljudstva v miru. Koder je še bratovsko življenje, takoj se premeni, če se pokažeta ti dve znamenji „kulture". Kjerkoli sem še bil do sedaj, povsod sem se prepričal, da tam, kjer vidim cerkev, je gotovo tudi ječa v vasi, in kjer še ni cerkve, tudi ni ječe. Tukajšnji misionarski sin Carles Castle je pred par dnevi daroval 50.000 dolarjev za zgradbe cerkev — ječe bodo morale seveda občine plačati. Bolj ko premišljujem in se ogledujem po svetu, bolj me je sram moje bele kože, kajti to je sveta istina, da ne med Kitajci, ne med Japonci, ne med Indiani, ne med zamorci ali Polvnesianci ni najti tacih ljudij, kakor so belokoži „civilizatorji". V Honolulu. A. Klemenčič. Šolska razstava obrtnih strokovnih šol. Obrtne strokovne šole v Ljubljani so zaključile šolsko leto z veliko razstavo, ki je občinstvu brezplačno pristopna 28., 29. in 80. julija. Razstava obsega vse one pred- met«, ki m poačojajo na »vodu in je jako bogata Tri velike dvorane so natlačeno pome risarij, izdelkov iz gline, mavca, lesa in vrbe, proizvodov nmetne veznine in čip-karstva Oglejmo si le izdelke nekoliko podrobneje. V prvi vrsti opazimo na stotine risarij raznih vrst: prostoročno risanje (učitelj L Vesel), geometrično risanje (učitelj E. Cigoj), risanje po modelih, projekcijsko risanje in nauk o sencah (učitelj I. Vesel), arhitektonsko oblikoslovje (učitelj I. Sprin-ger), potem pa obilno Število strokovnih risarij in dotičnih detajlov iz mizarske, rezbarske in podo barske skupine (učitelja E. Cigoj in C. Mis). Povsodi nahajamo zastopane razne tehnike in raanere — tu svinčnik, tam kreda, tu tuš, tam barva — v toliki mnogovrstnosti, da bi trebalo ure, da človek pogleda to obilico. Poleg risarij, ki so v tako častnem Številu zastopane, vidimo v bujni raznoliČnosU razpostavljene proizvode iz raznih delavnic in ateljejev. Pletarski oddelek (delovodja J. Haran) kaže raznovrstno pletarsko robo, pričenSi z navadno košarico in končavSi z objekti, ki so namenjeni nakitju in salonu; tudi razni stoli, pleteni iz vrbovih Sib, pisarniški koši itd. so razvrščeni po raznih kotih dveh dvoran. Mizarski oddelek (učitelj E. Cigoj in delovodja I. Tratnik) ima jako razno-lične predmete iz smrekovega, bukovega, orehovega in hrastovega lesa, kakor omare, pisalne mize, jedilne mize, stole, urno omarico, nakitne omarice, predmete s kovinskimi in lesenimi intarzijaraf, stole itd. Strugarski oddelek (delovodja I. Stirn) predočuje obilno strugarskega drobiža, razno orodje, škatlje, posode, krožnike, pisalni ke itd., osobito pa veliko posteljo, ki je sestavljena skoraj izključno iz struženih delov. Tudi kovinski tisek je v nekaterih proizvodih zastopan. Rezbarski oddelek (učitelja C. Mis in J. Springer) je zastopan z obilnimi rezbarijami v mehkem in trdem lesu; ornamenti raznih slogov in dob, okviri, konzole, grbi itd. se vrste v velikem številu. Nekateri objekti so tudi pozlačeni in barvani. Tu sem spadajo tudi predmeti, ki so bili narejeni v oddelku za modeliranje (učitelj C. Mis). V mehki ilovici, deloma tndi žgani, in v gipsu se nam predstavlja bogata zbirka del ornamentalne in tudi figuralne smeri. Oddelek za figuralno podobar-stvo (učitelja A. Gargl in J. Springer) izpostavlja razne človeške dele. noge, roke, glave in cele podobe, večinoma nabožnega značaja, n. pr. madone, razpela itd. v ilovici in lesu. Šola za umetno vezenje in čipkarstvo je nastanjena v posebni dvorani. Razne risarije iz prostoročnega in strokovnega risanja (učitelj Alojzij Šubic) krijejo stene, na mizah pa leže stoteri predmeti ženske ročne umetnosti; vse glavne tehnike so zastopan« z vzornimi prti ali pa z dovršenimi praktičnimi oziroma nakitnirai predmeti. Od takozvane Holbeinove tehnike pa do bogatega zlatega vezenja in slikanja z iglo so primerno zastopane (učiteljice M. Hlavka, A. Schmiedt in T. \Vennig). Posebno pa se odlikujejo razne društvene zastave, ki so bile narejene v atelje oddelku, kakor zastava c. kr. nižje gimnazije v Ljubljani, zastava „Slov. zidarskega in tesarskega društva v Ljubljani", pevskega društva „Hajdrih" na Prošeku in „Slovenskega bralnega društva v Tržiču". Deloma v narodnih barvah so zastave bogato okrašene bodisi s svilo, bodisi z zlatom in pričajo o veliki pridnosti in spretnosti učenk. To so glavni podatki za obiskovalca te zanimive in poučne razstave. V podrobnosti se ne moremo spuščati, ker drugače bi morali napisati celo knjigo o teh delih — ki vnovič dokazujejo pomen našega največjega obilnega zavoda in nadarjenost slovenske mladine. Naj nihče ne zamudi, ogledati si ravnokar opisano krasno razstavo. M. Dnevne vesti V Ljubljani, 28. julija — Osebne vesti. Predsednik okrožnega sodišča v Celju, dvorni svetnik gosp. Rudolf Ull epi t s oh pl. Krainsfeld je imenovan predsednikom del. sodišča v Celovou. — Pri Južni leleznioi so za višje oflolale imenovani: gg. Ivan Smolič v Postojni, Viktor Heren v Trticu, N. Monetti v Vidmu (Krško), E. Studeny na Zidanem mostu, K. Zimmer v Poličanah, K. Schmidt v Trbovljah, F. Senitza t Trstu, Jos. Gomilšek in I. pl. Vorbeok v Ljubljani, Jos. O o 1 d s t e i n v Gorici, V. Mraz in Fr. Piskar v Trstu. — Blagajnik pri civilnosodnem depozitnem uradu v Trstu g. Korenčan je imenovan predstojnikom tega urada, asistent gosp Evgen Sutter pa blagajnikom. — Finančni kon cipist g. Angelo Savn i k v Ljubljani je imenovan finančnim komisarjem, finančni konceptni praktikant g. Alojzij Huth pa zač. finančnim koncipostom. — Koncipist fi nančne prokurature v Ljubljani gosp. dr. Avgust pl. Plachkv je imenovan pristavom. — Evidenčni eleve g. Adolf Đinder j e imenovan evidenčnim geometrom v Litiji. — Davčni pristav g. Frid. Ran t h je imenovan davčnim oficialom, davčna praktikanta gg. Jos. Rotter in Fr. GostiSa pa sta imenovana davčnima pristavoma. — Čedelje lepše. Sedanje ministrstvo, ki osrečuje narode z najčrnejSim klerikalizmom in z velikanskim zvišanjem užitnin-skih davkov, hoče menda nam Slovencem posebno jasno pokazati, da ima plemeniti namen, dejanj iko uvelj aviti nemški binkoStni program. To kažejo imenovanja. Ravnkar se je izvršilo imenovanje nekaterih davčnih uradnikov za Kanal, za Bovec, za Cerkno in za Komen, torej za sodne okraje, ki so popolnoma in izključno slovenski. In kake uradnike je visoka vlada poslala v te kraje ? V Kanal pride davkar, ki ne zna slovenski, v Bovec pride davkar, ki ne zna slovensk i; v Cerkno pride kontrolor, ki ne zna ne slovenski in ne nemški, in v Komen pride davkar, ki ne zna slovenski. V Cerknu in v Komnu oba višja davčna uradnika ne bosta znala jezika ljudstva! Ni dvoma, da je vlada namenoma odbrala za imenovane kraje jezikovno nezmožne uradnike. To je v sistemu sedanje vlade, ki je sicer vseskoz klerikalna in ima narodno ravnopravnost vedno na jeziku, v praksi pa nas ravno tako zatira, kakor so nas vse druge vlade, č e ne še bolj. A pritoževati se ne smemo, saj naši poslanci to vlado tako navdušeno podpirajo, da smejo oficiozni listi že zdaj prorokovati, da bodo naši poslanci glasovali tudi za novi davek na sladkor. — „Ljubljanski Sokol". Naprošeni £mo iz odbora, naznaniti vsem členom, da bodo redne proste vaje za društvene nastope, ki se bodo vršili Še tekom tega poletja, jutri v soboto in potem vsak teden dvakrat, namreč vsak torek in soboto zvečer od polu 9. ure naprej v telovadnici v ^Narodnem domu". Da bode „Sokol" v vsakem oziru mogel častno izvrševati svojo nalogo pri društvenih izletih, vabi odbor vse člane, ki se zanimajo za telovadbo, da se redno udeležujejo teh vaj ob omenjenih večerih. — Zveza slovenskih kolesarjev javlja : Odbor Z. S. K. je sklenil v svcji zadnji seji, da piliedi dne 3 septembra 1899. na cestni progi Reka*Ljubljana svojo III. distančno dirko. Ker se je na občnem zboiu piireditev cestne dirke posebno zaželela, in je bilo zanimanje za njo občno, j e pričakovati, da bo udeležba od strani cestnih vozačev mnogoštevilna, tembolj, ker število zvezi pripadajočih društev in Členov vedno narašča. Pravico dirkati bodo imeli le Členi zveze. S to dirko bode spojena tudi borba za prvenstvo zveze za leto 1899 1900. — Nadalje se je sklenilo pomnožiti Število pomočnih postaj in sicer na gorenjski in dolenjski progi. Členi zveze bodo imeli od zdaj naprej uporabo orodja i n druzih kolesarskih potrebščin, s katerimi so pomočne postaje oskrbljene, brezplačno na razpolago, — a le, Če se izkažejo z le gitimacijo — nasproti pa je dovoljena uporaba nečlenom le proti vplačilu 30 kr. Vse prej obstoječe postaje se bodo v kratkem pregledale in če treba z novimi potrebščinami oskrbele. Letna členarina se je za Člene ene in iste rodbine znižala za jedno tretjino; vsprejemnino plačati je le gospodarju družine, vsi drugi nesamostojni so prosti. Tu navedene spremembe naj izvolijo čast. členi na znanje vzeti, ker se posameznikov ne more posebejl obvestiti. — Umor v Suhsdolu. Po večdnevnem napornem zasledovanju orožniStva pod vodstvom okrajnega orožniSkega zapovednika g Brleča se je končno vendar posrečilo, dobiti dotičnoga človeka, na katerega leti sum, da je umoril Joeiplno Gruberjevo. Ta mož se sove Josip Zevnik. Doma je iz Sp. Suhadola in 25 let star. Po svojem poklicu je dninar, sicer pa na jako slabem glasu. Zevnik je napram orožnikom trdil, da je dotično noč, v kateri je bila Jos. Gruber na tako zverinski način umorjena, spal pri svoji ljubimki, kar pa je slednja odločno zanikala. Zevnik ne more dokazati, kje se je tisto noč mudil, in to potrjuje sum, da je on morilec. Druga okolnost, ki ta sum potrjuje, je to, da je v ponedeljek na vse zgodaj blizu novomeškega mestnega mlina pral svojo obleko, pri čemer ga je opazoval neki zidar, tretja okolnost pa je ta, da je Zevnik sicer vedno nosil pri sebi velik Žepni nož, katerega pa zdaj nima več. Zev nik se n ahaja v preiskovalnem zaporu pri okrožnem sodišču.v Novem mestu. — Pri občnem zboru okrajnega zastopa za gornjegrajski okraj bili »o dne 26. t. m. voljeni v okrajni šolski svet sledeči gospodje: Josip Kranj o, veleposestnik in lesni trgovec v Gornjemgradu, Franc Kocbek, nadučitelj v Gornjemgradu, J. Kol ene iz Juvanjega pri Ljubnem in Martin Zidar n v Šraartnu v Zadrečki dolilni. Izvoljenci so vsi za šolstvo vneti možje. — V Mozirju je letos Se precej leto-viščnikov, med drugimi tudi dvorni svetnik Šuklje. — Kupčija s prašiči na Štsjerskem in Kranjskem ne more napredovati, ker nobena deželna vlada, razen češke, še ni ukrenila, da bi odprla izvoz iz teh dežel. Ako vla da v Pragi že 7. t. m. naznani, da ni nobene svinjske kuge ne na Štajerskem, niti na Kranjskem, zakaj druge vlade istega ne storijo? To zopet potrjuje, da vlada v tem oziru popolna samovoljnost, in da ni v razglašanju svinjskih zaprtij nikakoršne jednakoraerno sti. Izvoz s Kranjskega in s Štajerskega na Češko so odprli, v tem ko je v Istro in na Tirolsko še vedno zaprt. Svinje s Štajerskega še danes ne smejo na Kranjsko, ne v Istro, ne na Koroško, ne na Solnograško in ne na Avstri-jansko, s Kranjskega pa ne na Koroško, Tirolsko, v Istro in Avstrijansko. Pri trgovinskem in železničnem ministrstvu sestavljeni in razgla šeni izkazi kažejo take nedostatke, kakor da bi vsaka vlada svojo sa movoljnost pokazati hotela, na škodo vse trgovine. _ * Vojak morilec. Iz Josipovega javljajo: V samotnem kraju mesta, v nekem vrtu, katerega so vedno obdelavah vojaki, sta leta 1898. junija meseca prebivala in-fanterista Anton Vaclavik in Rudolf Mlejnik. Dne 14. junija, dan po svojem godu, pa je izginil Vaclavik, in ni ga bilo nikjer najti. Tri mesece pozneje pa je ušel Mlejnik, ki je stopil med tem v službo nekega častnika, ter je temu odnesel precej vrednostnih stvarij. Pozneje je bil zatožen, da je hotel na Dunaju neko ženo umoriti in oropati, kar je obudilo sum, da je morda tudi Va-elavika umoril. Iskali so ga povsod, končno pa je prišel sam. In res ga je po dolgem zasliševanju primoral auditor Plzak, da je svoj Čin priznal. Umoril je svojega druga, ga zagn al v neko globoko jamo ter mu vzel 3 gld., uro in zlat prstan. * Tudi v Topolvi trpinčijo ljudi. Nedavno so poročali listi, da so v Mocsi na Ogrskem trpinčili sodniki sumljive ljudi. Sedaj pa se je izvedelo, da se je nekaj takega zgodilo tudi v Topolvi v barskem ko-mitatu. 17. julija je dal ondotni sodnik štiri aretovance, ki so bili na sumu, da so krali rjuhe, na kratko ukleniti ter obesiti za noge tako, da so jim visele glave navzdol. Potem so j ih po bosit podplatih z jermeni bfli tako dolgo, da je začela teči kri. Ko niti sedaj niso hoteli priznati tatvine, so jim pulili lase. Tako so jih mučili štiri ure. Končno je dejal jeden mučenikov, da je prodal ukradene rjuhe trgovcu Deutschu v Szabadki. Nemudoma so zaprli trgovca ter ga imeli dva dni v zaporu. Tedaj se je izkazalo, da je nedolžen, m da so nedolžni obdolženci. O takem ravnanju je izvedel tudi notranji minister. * Moriloe lestnege očete. V Sarajevom se vrši obravnava proti 241etnemu Fajiku in 201etnemu Akifu Krdžaliju Kavazoviću, katera sta umorila svojega očeta ter ga oropala. Oče je svojo hišo v Sarajevu prodal ter is plačal starejšemu sinu njegov del, za-mlajšega pa je naložil denar pri sodnijl. Sam pa Je hotel iti v Turčijo, da se umakne neprestanemu trpinčenju In pretepanju svo- jih sinov. 17. februvarja pa je oče izginil Ko pa so marca meseca praznih greznico ob hiSi, so našli v njej posamezne človeške kosti ter tudi glavo starega Mustafe, okrog vratu je imel ovito žico. Dognalo se je, da je 201etni Akif zadavil svojega očeta ter ga z bratom oropal. Brata dolžita drug drugega, a dognano je, da je bil Fajik na dan umora zaprt na policiji, da pa je bil zadovoljen, da umori njegov brat očeta * „Pompeji" v Bosni. Na desnem bregu Narente pri mestu Kapljina so našli popolno dobro ohranjeno staro rimsko taborišče s stenami, stolpi, vrati in hodniki, kateri vežejo mej seboj po 30 velikih prostorov. Tu se še dobro vidijo stenske slikarije. Do sedaj so izkopali že mnogo po-sodja, plugov, orožja, dele stebrov, različne vaze in mnogo druzih stvari, katere pričajo, kako so Rimljani živeli. Taborišče je bilo bržčas sezidano za cesarja Nerona ter je obstojalo do vladanja Teodozija, ker v zadnji plasti zemlje so našli novce s podobo tega cesarja. * Mati sežgala otroks. V Koloniji je polila neka omožena ženska svojega 13 let starega otroka s špiritom ter mu zažgala obleko. Otrok je grozno kričal in jokal. Sosedje so prihiteli ter našli s plamenom gorečega otroka, ki je le še malo gibal. Mater, ki je menda malo bebasta, so zaprli. Književnost. — ,,Popotnik". Štev. 14. Vsebina. I. Seveda „bralec„ in še marsikaj. (Fr. Ilešič). — II. Kako se ima vaditi prosta in nepretrgana ponova čitalne in realistične tvarineV (V. Pulkoj. — III. O narodnem gospodarstvu. (Vek. Kukoveo. — IV. Listek. — V. Društveni vestnik. — VI Dopisi in razne vesti. — VII. Natečaji in inserati. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 28. julija. Ministrski svet ima danes popoldne važno sejo. Dunaj 28. julija. Protesti proti nagodbi in davku na sladkor se množe. Vlada je odredila, da je vse take sklepe mestnih občin razveljaviti, a občine jih vzlic temu delajo. Včerajšnji protestni shod nemških nacionalcev v Lincu je bil razpuščen. Za danes sklicani shod tukajšnjih nemških liberalcev je vlada prepovedala. Dunaj '28. julija. Nemški liberalci so imeli včeraj shod, na katerem je Pergelt govoril proti nagodbenim pre Bovanja 27. 9. zvečer 28. 7. ajutraj • 2. popol. Srednja male: 19 9". D-jLria.j3lca. borza dne 28. julija 1899. Skupni državni dolg v notah . 100 gld 50 kr. Skupni državni dolg v srebru 100 f» ^ n Avstrijska zlata renta .... 119 S 10 ■ Avstrijska kronska renta 4' 0 . . in.) s 10 ■ Ogerska zlata renta 4" „. . . . 119 05 „ Ogerska kronska renta 1 . . 96 e 55 a Avstro-ogerske bančne delnice 9U8 » 381 ■ 75 , London vista . ...... 12U »ju , NemSki drž. bankovci za 100 mark 58 • 88 ■ 11 t* 76 , 9 55 „ 44 50 „ 5 a 66 „ JhJT Vs« vrednostne papirje prs skrbi ij* BANKA MAKS VERSEC, Ljubljana, Salsnburgove ulice 3. Srsčke ns mesečne obroke po 2, 3, 5—lO gld. Prostovoljna prodaja. Večje posestvo arondirano, z lepimi in dobro ohranjenimi poslopji, v prijetnem kraji, pripravnem tudi za letovišče, se prostovoljno proda pod ugodnimi pogoji, event. v najem odda. Natančna pojasnila se dobivajo v pisarni gosp. Ivana Gogole, c. kr. notarja v Ljubljani. (1289—3) Na petrazredni deski ljudski šoli družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu se razpisuje v začasno nameščenje učiteljeva služba .s 600 gld. letne plače. Postavno utemeljene prošnje naj se do 25. avgusta t. 1. dopošljejo podpisanemu vodstvu. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 21. julija 1899. leta. St. 25 342 (1352-2) Vsled sklepa občinskega sveta ljubljanskega z dne" 18. julija 1899 razpiše se na cesar Franc Jožefovl mestni višji dekliški Soli v Ljubljani služba stalnega učitelja. Prosilcem je izkazati, da so izprašani iz III. skupine za meščanske šole in se morajo zavezati, da se v najkrajšem času priuče" trgovskemu knjigovodstvu. Bodočemu stalnemu učitelju, ki bode obvezan poučevati do 24 ur na teden, se določi temeljna plača in petletnice, kakeršne imajo učitelji na meščanskih šolah na Kranjskem, stanarina njegova pa bode znašala 250 gld. na leto. Prošnje je po predpisanem potu vlagati do f *. avgustu Ifcffli pri podpisanem magistratu. Mestni magistrat ljubljanski dne* 23. julija 1899. „Styria"-kolo se nič rabljeno, z jednoletno garancijo, xs» 80 (1 d. (1362-1) Naslov pove upravništvo „Slov. Nar.w. Izvod iz voznega reda Kmetska posojilnica ljubljanske okolice reglstrovana zadruga s neomejeno saveso v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 obrestuje hranilne vloge po 4f|«0|0 brez* odbitka rentnegs davka, katerega posojilnica sama aa vložnike plačuje. Uradne ure: rasun nedelj in praznikov vsak dan od 8.—12. ure dopoludne in od 3.—6. ure popoludne. (981-3) Postnega hranilnicnegs urada it. 828.406. — Telefon it. 67. veta*«* e« «m l. JosAf* tate. leta. Osa«« ta tVissltaM jot. kol. Vreaje ess TrSti. Ob 12. ari 5 n. po so*i osobni vlak v Trbis, Beljak, C*1ot.c, Fraasenaf«tts, Ljubno ;A*s Sslttbal v Aosm, lil, Solnograd; 6*a Kl«in R*iHin< v Sterr, » Line, na Dunaj via Anuitet teti. — Ob 7. ari m. ijutraj osobni slak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Frsn-ssnsfeats, Ljubno, Dunaj; te* 8»lithal v Solnograd, Osa Klein-Reifling v Line, Budejevic*, Plien. Marijine vara, Bab, Franeovs vare, Karlove vare, Prago, Lipako; Asa Amatettsn ns Dunaj. — Ob 11. ari nO m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. ari 2 m. popoladne osobni slak v Trbiž, Beliak, Celovec, Ljubno; cei Selit hal v Solnograd, Lend-Oaatei., Zeli ob jezeru, Inomoat, Bregenc, Čarih, Genevo, Pariz, fei Klein-ReiSine v Stejr, Line, Badejevice. Plzenj. Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago, Lipako, Dunaj via Amstftf n. Ob 7. uri to mio. ivečar os •hm vlak v Lesce-Bted. Poleg tega vsako nedeljo in praauik ob 5 ari 41 minut popoludne v Podnart- Kropo Prog* v Koto sasato Is v Kossvjs. Osobni vlaki: Ob 6. tiri f>4 m. zjutraj, ob 1 ari 5 m. popoladne, ob 6. ari 55 m. zvečer. — Prihod ▼ IJablJsno j. k. Proga Is Trblta. Ob 5. ari 46 m. »jutra} oaobai vlak z Dunaja via Am-stetten, Solnograda, Linca, Steyra, Ula, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeate- Ob 7. uri 55 mm. zjutraj osobni vlak iz Lesec Bleda. — Ob 11. uri 17 min. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetcn, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, BtSTrS, Pariza, Geneve, Curiba, Bregenca, Iuomosta, Zella ob jeseni, Lend-Gaateiua. Ljubna, Celovia, Lieuca, PoBtabSV - Ob 4. uri bi m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, France;isfeata, Pontabla. — Ob y. ari 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prai(e, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijin h varov, Plmja Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Fon-i.ilii.i. Poleg tega ob H. uri 42 min. zvećer iz Pudirarta Krope. — Proga ls Novega, mesta In Ko-devja. Osobni vlaki: Ob H. uri ti m. /.jutraj, ob 'J. uri m. popoludne in ob 8. nri AH. m zvečer. — Odhod ls LJubljane d. k. t Kamnik. Ob 7. ari 23. m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri i.> m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v 10 ubija no d. k. iS Kamnika. Ob ti. uri dS m. zjutraj, ob 11. ari 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob :< ari 55 m. zvečer, poslednji vlak le ub nedeljah in prazmkih. (12U6) gostilna na račun eventualno se vsprejme tudi mesto pla« ellaeaa natakarja. Ponudbe vsprejema posredovalna pisarna ss službe na Dunajski ossti It. 7, Tereaijs Novotnv. (1360—2) Kot s primerno začetno plačo se sprejme takoj dijak, ki je dovriil trgovsko šolo ter ju slovenskega in nemfikega jezika popolnoma zmožen. Pismene ponudbe a prepisom končnega spričevala, sprejema tvrdka (21—171) Baron Dnmreicherjeva ipiritna drožna tovarna in rafinerija v Savskem Marofu ne Hrvatskem priporoča svoje obče znana, najboljša ln mnogokrat odlikovane Štedljiva gospodinja katera hoče prihraniti naj poBkusi v gospodinjstvu kuhati mesto neredilne in razburjajoče kave ali kitajskega čaja: Doktor pl. Trnk6czy-ja kakao sladni (Saj. 1 zavoj 1 , kilo vsebine 20 kr, 14 zavojev samo 2 gld. 25 kr. Prodaja In razpošilja z obratno pošto, tudi samo 1 zavoj: Lekarna Trnk6czy (1349—4) ▼ Izubijani. (Backerhefe). Olsvno zalogo za Ljubljano in deželo imata Peter Strel, vinski trgovec |j)iibl|niiM, nn Mt.Hliunii ii'^ u St*S)| in Karol Laiblin 1781*88) V Y«"i.'ovlli u lvi«h nt H Olo lepem, vremonu e e • e e e e e e ali od dežju. Kopališče Kamnik nedeljo, 30. julija 1.1. naknadno praznovanje * Anske slavnosti * na korist ubozih v Kamniku in Mekinjah v prostorih zdravilišča. Začetek ob 4. url popoldan. • • • e e e e • e Vstopnina 30 kr. Na zvršetku plesni venček. Preplačila se sprejemajo z ozirom na lila-godejni namen hvaležno. Posebna vabila se ne razpošiljajo. I. Friedl (1328—2) najemnik kopališča. \7ijiff*C priporoča Harodno ^isfiarna. PQVSOo/f> Tempelski-vrelec lrt(\oaupra, v f'ijt,(»lj^ri o.vežujoća pijača ni° l p i S° Styrid - vrelec S^mo pr i ,* t -tr^je rJd niPflinmi.inih veljakov n.ijln [Cpripoi mrni vžgano na zamašku: SMandschafM Rohik.cher ' Štajerska deželna Kpaciškoi ,x "slatina S«**««*««««««««««««««« ««««««»»««4 Po sklepu kranjske hranilnice se bode poučevalo brezplačno pet vnanjih kranjskih učencev na ljubljanskem trgovskem učnem ln vzgojevalnem zavodu v šolskem letu 1899 1900 in dobe tudi učne pripomočke. Na to reflektujoči, ki so dosegli 14. leto starosti, naj vložć svoje proSnje najdlje do 20. septembra podpisanemu vodstvu ter naj prilože svoj nacionale in dokaz ubožnosti in spričevalo, da so dovršili 3. gimnazijski ali realčni razred ali višji razred meščanske dole s pohvalno noto v zadržanju in najmanj zadostnim učnim vspehom. Vse doSle prošnje se bodo predložile slav. ravnateljstvu kranjske hranilnice, da sklepa o njih. V Ljubljani, dne" 10. julija 1899. Ravnateljstvo trgovsko-učnega zavoda. Ferdinand Mahr (1272-3) cesarski svetnik. we*e»***«4H Isdajatslj is odgovorni urednik: Josip NolIL Lastnina is tisk »NArodnt Tiskarn*«. 43 9894001^75