JANUAR 1 N Novo leto 2 P Ime Jezusovo 3 T Genovefa ■» 8 Tit. Skof 5 C Simon, etolp. ><2 G P Tri ICraiji + . 7 S Valentin _ 8 N Sv Družina ® P Jufijan 10 T Sv. Pavel, puij 11 S Teodozij 12 O Arkndij 13 P Veronika + *1_S Hilarij, &i;o£ 15 N 2. po razgL^G, 16 P Mar celin PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Petto: Za vero in narod — u, pravico in resnico — od boj* Sa emaffel GLASILO SLOV. KATOIL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENffl DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizationa). NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.. ŠTEV. (No.) 7. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 12. JANUARJA _ THURSDAY, JANUARY 12, 1939 LETNIK (VOL). XLVIII. Francozi z nemirom sprejeli Chamberlaina, ko se je ustavil v Parizu med potovanjem k Mussoliniju. — Nad zun. ministrom Bonnetom se zbral vihar zaradi Mo-nakovega. — Javno mnenje svari Chamberlaina. Pariz, Francija. — S kaj ' tesnimi občutki je sprejela Francija angleškega min. predsednika Chamberlaina,ko je ta v torek za dve uri u-stavil v Parizu. Chamberlain Je bil namreč, kakor že po-ročano, na potu v Rim k Mus-»iimju in to potovanje je Francozom vse prej kakor pa dobrodošlo. Slutijo namreč, utegne biti Rim drugo Mo-nakovo, kjer pa točasno ne »odo sami pomagali mesariti, JJMveC bodo drugi odločali o Ni čudno torej, da je jamo npr-u v tem mest« precej Z ™110 in mrzlično išče ka-/rtev,nad katero bi se lab-o zneslo zaradi tega, da je žai7ja sploh prišla v polo-J, aa Se mora bati Začasno ^ je taka žrtev našla, nam- neta ministra Bon- Tr čeli ! adni nasPr(,tniki so da it gf moža ^apa'dati, 'a Je v davnem krivda nie- ZT;ke-da se « teve proti r kake zah" je L? Franciji, češ, da se ia d?1 drSma V Monako" tiinn T; P0 n'iegovi zaslu-f > n posledica tega, ker se je nj a rkaZal° tak° popušča-- l«r en«v ko dru^ dikta-za tv 0 .dvi'saf glavo in je varnost I J° samo Postala ne-resna. krivdi0 ?a je> da se vsa se v kritik*? na Bonneta in Baladier , h.min- Predsednik ve*n glavJ1 36 bil v Monako-ti je, Sob Predstavnik Franco -l ie nTenja ne- 0čivi" *v°io P0«St adif tak0 utrdiI Nasprotniki so nje8:ovi niolknili 7 p°P°lnoma ob-Postal nni«*a. Bonneta Pa je «eu lP°l0ZaJ Posebno kriti- »apadi n Zaradi tega' ker 80 Pred "f J prišli neposredno da C b a'nn,z:10 možno naj ^ira Ter SVet0Val' obstois , ' da ne postavi nost C6le vlade v nevar- zaraif P!Simizmu> ki vlada tegne . fnosti' katere « u-"dlgrati med Cham-Rimu n m Mussolinijem v ditve! 5a 86 vendar slišijo tr- resi ceš- da so inte- resi ev .'. es> da so inte- Sl-edoz^mH1Je * v ^visni JU lned seboj tako Sotovo d\, si Chamberlain ^mkaj glede0 I^al'-.barantati bi SP Francije, ne, da toval PpGJ f nj0 samo Posve-FVano- °Vrhu tsga je uradna Cha2a , 1 2 r e c n o naročila r-jen pS , P°sf d«vanja v cija P ld' ceš> da se bo Fran-jo bvetT Pog,°vorila z Itali-Da n vmesne pomoči. Vedno n S° kljub vsemu še nu, je ! 2a"Pa Chamberlai-^lankov aZ,V?dno iz številnih razni lišti • jih obJavUajo znanih n,-lZi:)od peres naJbolj £ \ katerih fVancii, aj.° opozorila, da m kake o„Pripravljena na ni- °dT;t0pitve svojega o- laKo Je katoliški list UMIK NACl JONALISTOV V zapadni Španiji prodirajo vladne čete. Hendaye, Francija. — Vladne čete v Španiji so pričele 7. vso resnostjo ogrožati fronto nacijonalistov na zapadu. Kakor je bilo že včeraj poro-čano, je vlada podvzela proti-ofenzivo proti njihovi katalonski ofenzivi,in sicer je pričele z napadi na jugozapadu. Vladni imajo pri tem za cilj, da pretrgajo nacionalistični del Španije na dva dela, enako, kakor so pretrgali nacionalisti njih del. Pri tem so dosegli doslej toliko uspeha, da njih artilerija lahko obstreljuje železniško progo, ki veže na zapadu severni in južni del nacionalistične Španije. Dvomljivo pa je, da bi se njih cilj povsem uresničil, kajti Franco je poslal na ogroženo mesto močna ojačenja. --o- PLAČALA CENO ZA LJUBEZEN Trenton, N.J. — 70 let stara bogatašinja Mrs. Martha J. Stewart je vložila tožbo proti svojemu, skoraj 30 let mlajšemu možu, Normanu Stewart, zahtevajoč, da ji vrne okrcg $400,000, kar je izvlekel od nje tekom enega leta, kar sta živela v zakonskem življenju. Ko sta se pred tremi leti poročila, je bila ona stara 67 let, on pa 39. Kmalu po poroki si je mož, ki je bil prej zavarovalninski klerk, znal pridobiti kontrolo nad njenim velikim podje-tji'm', ki izdeluje paradižnikov sok, in si je določil plačo $25,000 na leto ter je poleg tega izvabil iz nje velik de°l njenih delnic v podjetju. Ko je imel dovolj, jo je po enem letu zapustil. Sodnik pa je odbil njeno zahtevo, da bi ji moral mož vrniti pridobljeno. Dejal je, da je ona hotela imeti mladega rnoža in, ker ga je dobila, je tudi z veseljem plačala ceno za to pridobitev in vse, kar mu je dala, je bilo darilo, ki ga ne more zahtevati nazaj. -o—— PARADE ZA MOONEYA San Francisco, Cai. _ Za Tom Mooneya,ki ga je gover-ner Olson oprostil iz ječe, so se v nedeljo priredile tukaj velike parade, pri katerih je korakalo po mestnih ulicah na tisoče in tisoče ljudi. Aube priobčil v torek proglas i podpisi imen raznih odličnih osebnosti, kakor bivših ministrov, znanstvenikov in časnikarjev, v katerem se svari proti vsaki najmanjši od-stopitvi francoske zemlje.Proglas je sicer naslovljen kot "odprto pismo" na Daladier-ja, v resnici pa je namenjen Chamberlainu, ZASLIŠEVANJE HOPKINSA Senatski odbor se bo bavil 2 obdolžitvami. Washington, D. C. — Vladni nasprotniki napenjajo vse ^sile, da postavijo v čim najbolj slabo luč novega trgovinskega tajnika Hopkinsa ter s tem seveda predsednika sa-. mega in vso njegovo vlado. Objavili so proti njemu razne obdolžbe in dosegli toliko, da se je senatski trgovinski odbor odločil, da bo podvzel preiskavo, in sicer zlasti za-r-adi besed, o katerih trdijo, da jih je izrekel Hopkins, ko je bil še WPA administrator, namreč: "Trošili bolno in trosili, obdavčevali in obdavčevali, zmagovali pri volitvah in zmagovali." Ilopldns zani-ka, da bi bil kdaj kaj takega rekel. V DŽUNGLI BOLJ DOMA KOT V MESTU Los Angeles, Cal.__Znanstveni raziskovalec Howard •se je na Costa Rica seznanil z nekim tamkajšnjim 16 letnim dekletom in jo poročil in mlada žena ga je spretno1 vodila pri njegovem raziskovanjem po džunglah svoje domovine. Pred par dnevi pa jo je pripeljal v tukajšnje mesto, a tukaj se mu je takoj prvi dan izgubila ter je poleg tega' pozabila tudi naslov stanovanja, Šele, ko ie neki list prinesel sliko izgubljene, je mogel njen mož priti v stik z njo. -o- REPUBLIKANCI NE "LAJ-KAJO" LEWISA Washington, D. C.--Po mnenju konservativnih republikancev je John Lewis, načelnik CIO, vse preveč nevaren mož in vse preveč drži z demokrati; saj je prispeval pol milijona za demokratsko kampanjo. Tako nekako se je izrazil republikanski poslanet-Schafer iz Wis. in povdaril, cla bi moral biti Lewis vtak-njen v ječo, kjer je Capone. Da ga je obenem ožigosal kot komunista, se seveda razume. -o- ITALIJANI PROTI ITALIJANOM Pariz, Francija. — Kolonija italijanskih poljedelcev v južni Franciji, ki šteje do milijona oseb, je v ponedeljek prirediJa v mestu Auch javno zborovanje, na katerem se je izrazil protest proti fašističnim zahtevam napram Franciji ter italijanskemu vmešavanju v Španiji in se je obenem apeliralo za bratstvo med francoskim in italijanskim ljudstvom. SVOJEVRSTEN PATRIJO-TIZEM New York, N. Y. _ Na mestnem sodišču je sodnik dejal zadnji ponedeljek nekemu 31 letnemu A. M. Pellegrir.i-iu, da bi mesto v kratkem lahko izenačilo svoj proračun, ako bi imelo dosti takih "kastomerjev", kakor je on. Mož si je namreč od srede oktobra naprej pridobil zbirko celih 23 policijskih tiketov za nepravilno par kan je avtomobila in kazen za vsak ti ket je določena na $5. SOVJETI SE BOJE ZA SVOJE UKRAJINCE Praga, decembra: — Poslanik sovjetske Rusije je vložil pri ministrstvu za zunanje zadeve protest moskovske vlade zaradi pisanja češkega tiska, ki se zavzema za ustanovitev neodvisne Ukrajine in za osvoboditev Ukrajincev izpod rusko-poljskega jarma. KRIŽEM SVETA — Rim, Italija. — Italijanska vlada je zadnji ponedeljek objavila, da je v španski civilni vojni izgubila skupno 85 aeroplanov, ki so bili ali izstreljeni, ali pa ujeti od španske vlade. Nasprotno pa pravi, cla je španska vlada izgubila celih 837 aeroplanov. — Praga, Čehoslovaiška. — Tajnik tukajšnjega ameriškega poslaništva, Geo. Ker.nan, se je v ponedeljek odpeljal v Chust, prestolico Karpatske Ukrajine, da na i i c u mesta p r o u č i obmejne odnošaje med CehoslovaSko in Ogrsko. — London, Anglija. _ Neki tukajšnji list poroča iz Bukarešte, da se je t a m k a j odkrila morilska zarota proti kralju Karlu. V kraljevi palači je bila namreč nastavljena bomba, ki pa je predčasno eksplodirala. IZ TEH BO ŠE NEKAJ Evanston, 111. — Tukajšnja policija je zadnji ponedeljek prijela štiri dečke, stare po 15 let. Ugotovilo se je, da so pri vsej svoji mladosti izurjeni vlomilci, in da so v zadnjih mesecih izvršili do 50 vlomov. STAVKA TAKSI VOZNI-KOV PREPREČENA Chicago, 111. — Taksi vozniki Yellow in Checker družb so zagrozili s stavko, ako .se jim njih provizija ne zviša od 371/2 odstotkov na 42 odstotkov. , Po pogajanjih z družbama pa se je v ponedeljek zvečer dosegel sporazum, da se je stavka odvrnila. Vozniki so sprejeli ponudeni po-višek 39 odstotkov. MEJE ZASTRAŽENE Na čehoslovaški in na ogrski strani pripravljeni za ponovne spopade. — Začasno premirje sklenjeno. Budapesta, Ogrska. — Obmejni spopadi med ogrskim in čehoslovaškim vojaštvom na meji ob Karpatski Ukrajini, vzhodni provinci Češko-Slovaške, se sicer od nedelje niso več obnovili, vendar pa vlada ta'mkaj vse prej kakor pa prijateljsko razmerje in ečividno bi bil« treba le malega incidenta, da bi se sovražnosti ne obnovile. Na to možnost ponovnih spopadov se tudi vršijo dejanske priprave. Od obeh strani se namreč poroča o velikih transportih vojaštva proti meji. Povrhu tega so se Madžari tudi zavarovali z žično oviro. Bržkone, da preprečite obmejno vohunstvo, izganjate obe državi, preko meje državlja/ne druge države. Vendar pa se je doseglo začasno premirje zadnji ponedeljek zvečer, po pogajanjih v mestu Chust. Pri tem ste se obe državi obvezali, da boste umaknili svoje vojaštvo dve milji proč od meje, in da bodo smeli le carinarji ostati v pasu 'med obema frontama, PRITISK NA CERKVE V AVSTRIJI Berlin, Nemčija. — Glavar Avstrije, dr. Seyss-Tnquart, je v ponedeljek izdal povelje cerkvam in samostanom' v Av-striji, da morajo do konca ja nuarja prijaviti vse svoje dragocene umetnine. Omenilo' se je, da je namen temu ta, da se prepreči prodaja teh umetnin v inozemstvo, toda katoliški krogi izražajo skrb, da utegne temu ukazu slediti za-plenitev dragocenosti. Istočas no se je objavilo, da cerkve v Nemčiji ne bodo več dobivale elektrike po znižani ceni kakor doslej, marveč bodo morale plačati polno ceno ka kor drugi odjemalci. --o- Predstavite vašim prijateljem "Amcr. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na roče! Iz Jugoslavije Zadnje božične praznike so imeli v ljubljanski škofiji dvanajst novomašnikov. — Razkačen vrtnar je z gnojnimi vilami navalil na revno delavko in njene otroke. —» Smrtna kosa. — Drugo iz domovine. PAPEŽ AKTTVNO NA DET.U Nove maše o božiču Ljubljana, 16. dec. — Letos je v ljubljanski škofiji ta posebnost, da bodo nove maše. tudi okrog božiča. Doslej so bile namreč vedno vse nove maše v juliju. Jutri, na kvatrno soboto ob 7 zjutraj, bo posvečenih v ljubljanski stolnici 9 'bogoslovcev peto-letnikov in 3 gg. lazaristi. O-stali bogoslovci petoletniki bodo posvečeni v juliju prihodnjega Jeta. Po posvečeni u v soboto 17. decembra odidejo gg. 11 o v 0-mašniki takoj domov,kjer bodo peli nove maše nekateri takoj drugi dan v nedeljo, drugi na božič, tretji pa na praznik sv. Štefana. Po datu'm'ih in po krajih se razdele nove maše takole: Bastič Štefan 26. dec. v Horjulu, Bukovec Janez 18. dec. v F a r i pri Kočevju, "Glavač Franc 25. dec. v Beltincih v Prekmurju, Kljun Janez 18. dec. v Ribnici, Kupljenik France 26. decembra v Št. Jerneju, Len ček Lado 26. dec. pri Srcu Jezijsovem v Ljubljani, Luka Andrej 6. januarja v Horjulu, Makovec Andrej 26. dec. v Sv. Vidu nad Cerknico, Mavec Jakob 18. decembra na Igu. Skvarča Tvan 18. dec. na Vrhniki, Vid mar Anton 26. dec. v Brusni cah, Vukšinič Anton 18. deC. v Metliki. Smrtna kosa V Devici Mariji v Polju je umrla Jožefa Jeriha, vdova po pokojnem vratarju bolnišnice za duševne bolezni na Studencu v Ljubljani, stara 68 let. _ V Malih Laščah jo umrla Francija Mramorjeva, rojena Peterlinova, gostilni-Čarka pri Sv. Trojici na Notranjskem. Ostrige bodo gojili Osrednja ribarska zadruga: v Cirkvenici v Hrvatskem Primorju je uredila v Kliv-nem, na otoku Krku gojišča za ostrige. Dosedanji uspehi so prav povoljni. To je prvo gojišče ostrig v Hrvatskem Primorju. -o- Konj ubil gospodarja Kmet Vinko Mlakar v Gr-pševcu je krmil konja, ki se ie pa nenadoma splašil in u-daril gospodarja s kopitom tako močno v glavo, da se je zvrnil na mestu mrtev na tla. Zaradi malo solate Ptuj, 17. dec. — Na Ptujski cesti se je pripetil razburljiv prizor. Pri železniškem prehodu na Ptujski cesti je dohitel delavko Marijo Rogi-novo, njeno hčerko Ivano ter sina Antona in Josipa vrtnar Josip Mad j ar, ki stanuje na Tržaški cesti. Navalil je z gnojnimi vilami na vse štiri in pri tem kričal: "Torej vi ste tisti, ki kradete solato." V naslednjem trenutku je zabodel Marijo Roginovo z gnojnimi vilami v desnico s tako silo, da je konica gnojnih vi' izstopila na drugi strani. Sinova in hčerka so hoteli bra niti mater, pa je vrtnar zamahnil po hčerki, da se je r poškodbami na glavi zgrudil? na železniški tir. Potem je vrtnar navalil še na sina Antona. Prispel pa je stražnik, ki je besnečega vrtnarja odpeljal na stražnico. Marija in Jožef Rogina se zdravita v bolnišnici. Kljub svoji starosti nad 80 let in svojemu slabotnemu zdravju, je sv. Ocs Pij vsak dan aktivno na delu v svoji pisarni. Gornja slika ga kaže, ko je predsedoval prvemu zborovanju pontilikalne akademije znanosti. Napadena Nežo Vodušek, 39 letno po-sestnikovo hčer iz Maclja, občina Djurmanec pri Ptuju je zabodel z nožem v trebuh Alojz Gabrovec iz Maclja-Napadel je tudi njeno mater Vzrok so neke osebne zadeve in nesporazumi med Voduško-vimi in Gabrovcem. Voduško-vo, ki je dobila smrtnonevar-no poškodbo, so odpeljali v ptujsko bolnico. Po nesreči obstrelil prijatelja Slavko Gračner, delavec v tekstilni tovarna "Metki" v Celju, je razkazoval v West-novi tovarni zaposlenemu delavcu Ivanu ArliČu v njegovi -obi samokres, ki se je nenadno sprožil in krogla je zade-la Arliča v desno roko, da ja moral iskati pomoči v bolnici, Gračr.ar ni vedel, da je samokres poln. -o-— Z motorjem v bus Mehanik Hinko Čerič v Mariboru, se je s svojim motornim kolesom zaletel v mestni avtobus, ko je ta ravno odhajal s postajališča. Motorno kolo je bilo precej poškodovano, fant se pa ni preveč poškodoval. Nezgoda se je pripetila zaradi hude poledice.' •-o- V ječo zaradi požiga Pred malim kazenskim senatom v Ljubljani je bil 50 letni delavec Janez Brleč iz -martna obsojen na dve leti n osem mesecev zapora, ker e meseca oktobra lansko leto * vžigalico podtaknil ogenj va hlevu posestnika Jožeta šušterja v Veliki Lašni in je ilev zgorel do tal z vsemi n'idelki in orodjem ter trpi •osestnik Šušter nad 50.000 dinarjev škode. Dolgo je čakal na "plačilo" Prvega maja leta 1937 je -'9 letni delavec Janez Burgar Podgorju z nožem poškodoval na roki Štefana Vidica ta-co hudo, da je roka trajno nesposobna za delo. Za to je ;9 AMERIKANSKI SLOVENEC NAS PRVI LETOŠNJI NOVOMAŠNIK Dogodki med Slovenci po Ameriki V nedeljo dne 22. januarja tudi krščen, letos bo posvečen v Techny, 111. C. g. novomašnik je sin dobre v mašnika ameriški Slovenec, č. slovenske družine Mr. in Mrs. g. Daniel Cadonič OFM. Frank Čadonič. Njegov dobri Vesela vest je to za Ameriško oče Frank Čadonič mu je žal Slovenijo, da začne že zgodaj v umrl, ko je bil sedanji novomaš-letu 1939 dobivati nove moči za nik komaj 5 let star. Vzgajala delo v vinogradu Gospodovem, ga je dalje njegova blaga mati speha in božjega blagoslova! Prihodnjo nedeljo prirede združeno društva KSK«T. svojo zabavo v šolski dvorani sv. Štefana. Dne 4. februarja na soboto večer, pa priredi svojo običajno letno veselico društvo sv. Štefana štev. 1, KSKJ. Društvo sv. Štefana, št. 1, KSKJ. je na svoji redni januarski seji darovalo $100'. za zidanje samostanskega doma v Lemontu $400. pa bo oo. frančiškanom posodilo v ta namen. Društvo je s tem pokazalo,da se zanima za potrebno ustanovo slovenskih oo. frančiškanov v Lemontu. V tem letu slavi naša slavna KSKJ. 45 letnico obstanka. Glavni odbor bo na svojem letnem zborovanju gotovo podvzel akcijo za veliko kampanjo za 'pridobivanje članstva pod njeno okrilje. .Le krepko na dan, priredi naj se zopet1 serijo shodov in novo življenje bo zavalovalo med nami! X. J. M. Trunk Rdeči božič terega je naročila pozdraviti. On je tudi vdovec in se 'mu je prav prijetno videlo, ko sem mu izročil pozdrave njegove sestre iz domovine.— Od tam sem šel čez Kočevje proti Krki in se sešel z rojakom iz Krke. Ne rečem, da imajo ravno lepo polje tam, toda izrazil se je, da so prav zadovoljni, kar se je tudi meni dobro zdelo. Ker sem bil že nekoliko utrujen, stopim tam v neko gostilno, kjer pop i jem par kozarcev dobrega vina, nakar se podata proti Malem Mlačevem, kjer se vstavim pri Louis Okornu, ki je moj sorodnik. Razkazal mi je lepo domačijo, o drugih stvareh se pa nisva mogla velike pomeniti, ker mi ni čas dopuščal. Tukaj se zopet vse-dem na kolo in obrnem proti Ljubljani, " kjer se snidem z (Dalje na 3. str.) Nagla smrt Willard, Wis. — Nagle da3 smrti je umrl tukaj John Za- al* lar v starosti 61 let. Pokojni eli> zapušča žalujočo soprogo dva ®n: sinova John in Joe ter eno in< hčer, omoženo Severson. Bil ,u< je član SNPJ. in tudi večletni * 5 naročnik Amer. Slovenca. Do-ma je bil z Iga pri Ljubljani. K Pogreb.se je vršil v petek 6. jan. s sv. mašo in iz cerkve 1 na farno pokopališče sv. Dru- 0 žine. , J':l r Katoliški Slovenci naročajte ei "Amerikanski Slovenec" ai (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BUlTOUghs TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO .rvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene lisi v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljen lata 1891. Established 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-ieljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays. Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naro£nina: Subscription: Za celo leto ......................:...............$5.00 For one year .................................... Za pol leta .. .................................. 2.50 For half a year ................................ "" Za četrt leta..... „ .................. 1.50 For three months ............................ 1-50 Za Chicago,"Kanado in Evropo: .... Chicago, Canada and Europe: Za celo leto......................................$6.00 For one year ....................................56.00 Za pol leta ..................................... 3.00 For half year ................................ 3-00 Za četrt leta ..............................-_____ *-75 For three months ............................ J'3 Posamezna številka ........-................ 3c Single copy ........................................ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vcaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. - Za zadnjo številko v tednu je cas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. - Rokopisov uredništvo ne vrača. _ _______—_ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.______ NOVA MAŠA V PITTS-BURGHU Pittsburgh, Pa. V nedeljo, 29. januarja bo zapel novo mašo sin slovenske župnije Rev. William Daniel Cadonič v domači slovenski cerkvi! Matere božje na 57. St. Priprave za novo-mašniško slavnost s»r IS i S5 i ' S. a ^ ! > H* 3 o • 5 2 ! i a. p e i : ° & g : \ » o i ! 3 a 5 ! : a tu i > h u a » p » gf > w - ? i u 3 i > 0 in Mrs. Antona Jakše-ta, ki p ima svojo grocerijo in mesni-m co na 10746 Buffalo Ave., sin je pred kratkim na delu zlo-tc mil nogo. , .^h — " 'a Smrt kosi j Cleveland, O. _ Tukaj V . Clevelandu se neusmiljenam smrt vse prepogosto oglaša. V J kratkem času je pokosila kat.^. tri zveste naročnice Amer. Slovenca in sicer je umrla Mrs. Johana Ferjančič na8( 15219 Plato Ave., potem' MrH Mary Glavich na 6210 Schadej. Ave. in Mrs. Mary Fir na_j Alhambra Rd. Umrlim več«»i, ) mir, preostalim sožalje. i] Mirzah Šahi, bil je to učenjak Bodenstaedt, je že pred desetletji izdal zbirko literarnih proizvodov iz orienta. Vzhod je bil tedaj še malo znan, in zbirka je vzbudila precej zanimanja, ker je bila nekaj novega. O Božiču se oglasijo vsako leto tudi naši slovenski svobodo mislec i, in ustvarjajo tako svoj svobodomiselni, rdeči božič. Mirzah Safi je zanimiv s svojo zbirko, rdeči božič je tudi neka zbirka, ampak zanimiva ni, ker hudo slinasta, polna srda in mestoma prav bogokletna. Kulturno so to le žalostno pojavi, dasi se pisci z njimi hudo postavljajo. Le posredno je z božično idejo v zvezi članek "Svobod na demokracija je zmaga nad naturo" v štev. 249. "Pro-svete". O zmagi nad naturo bi se dalo govoriti. Celo apostolu Pavlu se je pobesila glava pri borbi z naturo. "Ne, kar hočem, delam", toži, "ampak kar nočem, to delam". Clovečanstvo, svoboda, demokracija, toleranca so vrlo dobri pojmi, dobre lastnosti, in ni prav nobenega dvoma, da si jih mora človeštvo priboriti, se za nje prizadevati. Dalje ni dvoma, da borba ni lahka, dolgotrajna, zadene na ovire, ki pridobitev teh lastnosti potisnejo nazaj, izbrišejo, uničijo, vodijo v reakcijo. Dokaz so vsi "izgubljeni" študentje. Pa so taki izgubljeni tudi med narodi, v vsem člo-večanstvu. Pri klasični kulturi Grkov in Rimljanov moramo biti zelo previdni, zgodovina pa dokazuje, da je ta kultura skoroda izginila. Pri borbi in porazih, napredovanju m nazadovanju ne bo prerekanj. KAJ JE NOVEGA V CHI-CAGI? Chicago, III. Od Novega leta naprej imamo v Chicagi prav prijazno vreme. Brez snega, lepo suho, kakor, da se bližamo že Ve-likinoči. Mogoče bo tako, da ob Novem letu na soncu, o Veliki noči bomo za pečjo. Mnogokrat se tako zgodi. Zadnjo nedeljo so šla gostovat chicaška društva spadajoča JSKJ. v Joliet, kjer je illinoiška federacija imenovane jednote imela svoje zborovanje in obenem prireditev z lepo igi'o "Trije tički", ki so jo v pri zori H Chicazani v Slovenija dvorani v Jolietu. Prireditev je izpadla baje zelo povoljno. Zadnjo nedeljo je bilo o-znanjeno v cerkvi sv. Štefana, da je po želji višjih predstojnikov prestavljen za gvardja-na v Lemont, preč. g. p. Aleksander Urankar, dosedanji župnik pri sv. Štefanu v Chicagi. Zapustil bo nas, kakor pove oznanilo koncem tega meseca. Vzrok temu je, ker bo preč. gospod vodil akcijo za zidavo novega kolegija in samostanskega doma v Lemontu, kateri bo 'moral posvetiti ves svoj čas, da io uspešno izvede. Preč. g. , župnik' p. Aleksander je de-r loval na župniji sv. Štefana dolgo vrsto let. Želimo mu v novem delokrogu mnogo u- Drugače se pa vse zasuče, če pogledamo na naturo sa- s mo. Kaj in kakšna je ta natura? Osvajanje naravnih J sil ne spada sem, to je povsem drugo poglavje. Gre za < bistvo človeške nature. Clankar stoji na naturalističnem ] in materialističnem naziranju o človeški naturi. Človek i mu je le to, kar je rastlinstvo, živalstvo, prišel je iz džun-gla, gola žival je, in ti človeški živali se prizna le zmožnost, , da se more povspeti do nekega človečanstva, svobode, demokracije in tolerance. Tu, pri pojmovanju bistva človeške nature, prihaja članek v konflikt z — Božičem, krščanskim pojmovanjem o človeški naturi, in s tem tudi pri napredovanju in nazadovanju. Kje je resnica? Ali je človek le žival z živalsko naturo, sposoben za borbo zoper to naturo, ali pa je človek otrok božji, stvar božja, ki poseduje sprideno naturo, zoper katero se mora boriti, da pride do boljših lastnosti, razviti lastnosti svobode, tolerance, demokracije? Kaj in kje je resnica? Ako je materialistično naziranje resnično, je božična ideja gol firlefanc, ni treba nobenega Božiča, kakor kričijo že dvajset let v Kusiji in letos s podvojeno silo. Povsem dosledni so v Rusiji in povsod, kjer tako kričijo na Božič, ako je materialistično naziranje resnica. Če pa ni resnica, in je natura človeka drugačna, taka, kakršno pokazuje božična ideja, spridena natura, potrebna odrešenja, potrebna Odrešitelja, ki je prišel na Božič, potem se mora borba z naturo vršiti malo drugače, vršiti pač spojeno z idejo Božiča in potrebo odrešenja in Odre-gitelja. O džunglu govori člankar. Kje je pri džunglu enot: nost vsega človeštva? Kje je ideja bratstva, enakost vseh ras? Džungl kaj takega ne pozna, in kako hočete do "lastnosti iz sebe, v sebi in sebi in drugim ljudem v prid"? Saj nimate nobene podlage, ker džungl pozna le poedince in more povezati kvečemu le poedince za kak skupen nastop zoper druge poedince ali skupine poedincev, in prav jtu smo tam, kjer smo dandanes. . '(Dalje prili.); 59 ^'^'tck, 12. januarja 1939 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S SPOMINI. (Mary Blai) fnela seW več pisem od šolnikov in drugih znancev iz Seč, da naj se, če le mogo- - r še enkrat ustavim v Rade-1 predno odidem v Ameri- Zato sem, ko sem se pe-0. jz Maribora, izstopila a; Zidanem mostu, ter se z k,som odpeljala v Radeče, j tobusova vožnja stane iz 3.lanega mostu v Radeče tri ularj0 v Ameriškem denarju 6 centov. V Radečah jj*5 to kot prvo obiskala Ano vakovo, s katero sve skle-s iskreno prijateljstvo za ia mojega prvega obiska Dobila sem jo v hlevu, ,,lVo molzla; toda ko me . zagledala, postavila je go-jo na stran in hotela kravi-pustiti sredi molžnje, da bi ;ine pozdravila. Smejala ,n se 11J eni naivnosti, in ji jjf?rekoč "kazala naj pomol-kravo, vendar sem kar go-'a> da je tisto delo le na rf. naredila, kajti toliko mi t lmela Povedati; vesela, da res fe enkrat prišla. |F° južini smo se peljali v _«ovo, rojstni kraj mojega ?Za> želela sem tam njego-irojBtno hišo slikati, toda, !Gm lmela svojega aparata ,,0J- Pri Ani Novakovi je f. tiste dni na stano- fju dekle nemške narodno-' kl Pa je mfela aparat za „ Vzeti. Začele smo torej 0 nagovarjati, da bi šla še m nnami v Vrhovo' da bi faratom Rif hiSo 8 svojim Qeh i 0 je vredno a, kako smo se pogovar- ftftelel "Ja"1 dru*° rf Jm;i ,nisem razumela =msko, df>vi„ Co j) . le Pa samo nem-3 " asi Jako prijazne nara-gledalo debelo, kaj tej0 -sem » nekaj il* 0 m nekaj časa slo-nsko govorila, siednič re- ictnv Want you t0 take - ia 4, piqture "fenomeriV, edel, V mislite da sem kaj a rit', CG Sem ka^ Pravilne- 1 zali?' ,Vendar- dekletu se idila- " ° V glavi'in ™ pri-.htig' *aa' so"so — rihtig" l" Novi nas je v "bager- ovaC:;1«' ,to "ečak i!a Ponosna v' H?' t0 S6m onja. Sam« agerle' pa dva til 3SS bila' ** PDr»vi;„ • ' vsem srcem Hfck slik*nje- da je »i« , °nca ždeIi> k0 N tak0StlmKT tak°' ali v V»>> °.smo se Pripe-eli flQ Vo' ln 50 tam zve-bna * Se,m Tečeta Elaj-a inč;tovaVSk!lkali: ti meni, k 2,'na> kdo bi si mi- a njpry. že "sto pozabili k' giei P,a kako se ima? Pa m. hr^ J: fe.ist babnco ima, Pu domdvk vaJ b° ŠC on 0 je h-,'iUko odgovorov. Ta- 1 Moževi /'T.1. 8 sosedi- a (daj tll ^tm hiši> Pa žive enia y Prosila sem dovo-f* so !?• Smem hi«o slikati," ObTgW- radev°be dovolili. UnikPT ;sem morala še so-»■i sem 1 h3teti' ker ob tretji jubljanf odpeljala naprej v ®spo p kjer sem obiskala vzrnt 1°' u^^teJjico. °«Po n da omenjam to moj,h ' -f12niJa sem že nreje Ntotowaaklh' kako me J'e 0n;at .bolelo, ko ih irpljenje sta-Po per,-lcim v domovini. Go- dajšim bi lahk0 mnogim >na J^vdo Vila Za vzgled-"dima z dvema nade kuP»o s okoma> živi pa |enega letno materjo la«iica /e !C°Jnega moža. Ta Marjani'>7*1° "Juren" dar n0 2 Borovnice. I * Pentva1?; i>osioim Od tu pa sem šla zopet domov k očku in mamici in drugi dan z očkom še enkrat naj Žalostno Goro. — Mnogokrat preje z\> mi v potrebah vsakdanjega življenj-i in trpljenja misli uhajale k tej trplenja čuteči Materi. Poteze njenega trpečega obraza sem imela še iz otročjo u' bo zapisane v srcu. Kolikokrat sem še v mislih zaželela: oh ko bi le mogla še enkrat na Žalostno goro. To je sicer čudno, kaj da si človek tako iskreno želi priti na kak tak kraj, ko imamo živo vero, da isti Bog v Ameriki in ista Mati Božja; pa temu se menda kot ljudje ne moremo ubraniti. Moja mati so mi še v mojih otročjih letih pripovedovali, kar so tudi njim še kot prav otroku tudi njihna mati povedali, kako je bilo ko so cerkev na žalostni gori zidali. Pripeljali da so okolu živeči ljudje apno, kamenje in vse potrebno do podgriča, z živino, a gori v hrib pa so vse kamenje in drugo znesli ljudje na ramah; tudi prasorodniki moje matere so bili med njimi. Ko sem to zadnjo pot stala ob cerkvi, poklicala sem si vse to v spomin in se mi je zdelo, da vidim sencc mojih prednikov sklonjene pod težo bremena, pa ko sem se le prebudila iz zatopljenih misli sem uvidela, da so le sence prihajajočih romarjev. — Cerkev f/em našla po 30. letih še zelo takšno na notranje in zunanje, kot sem se je še iz otročje dobe spominjala; morda tu in tam na zunaj malo bolj oluščena mavta.to bi bilo vse, kar se je meni dalo opaziti. Tu gori ni tiste veličastne lepote, a človeku se v tej cerkvici taja srce. — Cerkev je bil zidana 1. 1727. in je bila vedno in je še zglo obiskana božja pot. Arhitektura kot o-prema sta še vse prvotni. Cerkev stoji visoko na griču in jo- obdaja obzidje ki ga veže kot venec štirinajst kapelic križevega pota. Kam'enita menza glavnega oltarja služi kot grob Kristusovega trupla. Nad tabernakeljnom pa je v školjkasti niši oblečena figura Matere Božje, med dvema angeljema,ki jo miiujeta. Mati Božja mogočna postava, prebodena z meči, ima popoln izraz obraza, da: vi vsi ki tu pridete, postojte in poglejte, ali je še kaka bolečina taka kot bolečina moja. Še dolgo po maši sva z očkom obklečala v klopi. V srcu je le drhtelo: nikdar več, nikdar več. — Ko sva prišla ven, ozirala sem se na sosedne hrib-ca, k sv. Ani in sv. Jožefu. Domačini kaj radi govore o teh treh cerkvah, ki predstavljajo kot mali Triglav, "tri sosede". Danes vem, da bi si Preserčani ne mogli misliti ene brez druge. Zato tudi ni čuda,da so Mr. Grdinatu zvonovi tako pri srcu. Kadar je veter vlekel v našo smer, smo še na Borovniškem polju, z veseljem poslušali zvonenje teh treh cerkva, ko so zvonile h kakemu večjemu prazniku. Cerkev sv. Ane je še starejša od žalostnogorske, bila je zidana še pred 16. stoletjem in 29. avgusta 1. 1658. je pa dovolil očak Janez Bistriškemu priorju Ludoviku Cirija-nu, da sme blagosloviti vogelni kamen za cerkev sv. Jožefa. Tudi te dve cerkvi sta o-hranili še vso prvotno obliko in opremo razun stranskih oltarjev v cerkvi sv. Jožefa, ki sta iz 1. 1831. Od desetega do petnajstega leta moje starosti sem priromala k sv. Jožefu ob njegovem godu, kjer sem na vso moč rada poslušala preserske pevce peti: "Sv. Jožef, dan's naj poje, pesem moje t srce". Na orgije sern se pa kot otrok vedno jezila, ker so škripale in si mislila, zakaj neki, da jih ne nama-žejo, ker bi se potem petje Mrs. Blaj na potovanju po domačih krajih. še lepše slišalo. S Žalostne gore sva šla v Preser. k teti Neži. Ker sem kar morala ostati pri njih čez noč, so šli očka sami clomov. S teto, ki so tudi moja birmanska botra, sve se kot v slovo iskreno pogovorile. Štejejo 83 let in niso bili nikdar poročeni. Kedor jih pozna, jih globoko spoštuje. In, dasi niso bili poročeni in imeli svojih otrok,jim je usoda dva ali trikrat izročila otroke v varstvo, njim v žalost, ker so jim v oskrbi umrli. Tudi mojega brata so moja 'mama pri njih pustili, ko so šli v Ameriko za očetom in mene vzeli s seboj. Moj brat, ki je bil oltarni strežnik, se je šel v sredo pred sv. Rešnjim Telesom kopat, za procesijo, je rekel teti, toda procesije se ni udeležil, ker je, kot 14 letnik utonil. Pripovedovali so mi sedaj teta: veš, Micka, ni jih besed, s katerim bi ti mogla dopovedati žalost, ki sem jo čutila tistikrat ko sem nesla na rokah tvojega utopljenega brata te dve dolge milje domov. Teta žive v eni čedni sobici, z eno posteljo seveda, in prav huda sem morala biti, da so me vendar poslušali in se sami vlegli na pojsteljo. Hoteli so namreč, da bi šla jaz na pojsteljo oni pa na postlano skrinjo ležat. Do zgodnjega jutra sva se pogovarjale: jaz sem jim ameriške novosti razkladala, oni pa meni doživljaje svojega skromnega poštenega življenja. Rekli so:Micka, jest bom še tudi v belmu gvantu enkrat, ga imam kupljenega. Ja, sem rekla teta, kedaj? E sej veš, so rekli, ko umrjem, takrat Čem pa v belem gvantu ležat, še nikol ga nisem irriela belga na sebi, takrat pa naj bo, ker sem si ga zaslužila. Sicer, njihne besede, stavke, lahko prenesem tu na papii-, ne bi mogla pa opisati njihnega glasu, iz katerega je donela tolikšna sreča in zado-voljnost v tem pogovoru. — Nekaj sem tudi "jamrala" radi nekakšnih osebnosti, pa so mi povedali: Micka, Micka, ne smeš tako, huda ali pa jezna bit, to ni za kristjana, le slabi ljudje kujejo jezo, ali pa maščevanja in si s tem le sami sebi nove rane odpirajo. In tisti, ki se maščuje nad svojim sovražnikom, je ravno tak. Le tisti; ki odpušča, ga to napravi višjega in če se jeza pokoplje, pa tudi ne postavit kamen na ta grob. — Te besede, ki so so mi zasekale v spomin, so mi prišle tako nepričakovano od preproste žene — tete, da sem se jim že mnogokrat čudila in zato le tu zapisala. Mislim pa si, kako srečni ljudje še žive na tem svetu. Drugi dan so me teta Neža spremljali s palčko prav doli do pod Prevalja. V slovo so mi govorili preprosto iskreno. Jaz sem jih pogosto opominjala, naj ne gredo predaleč, ker nazaj domov bo pot v hrib. Pa se niso dali pregovoriti. Šle sve po bližnici in se le enkrat ustavijo na stezi: Micka, zdaj 'bom pa šla nazaj. Oh, teta — sem zajokala, jih objela ip poljubila, pa so rekli: no, no, boš mene "kušvala"., Boga se kušuje veš, ampak' vseeno, Boglonej no; Micka pridna bod, svoje vere nikol ne pozab, tudi za svojo družino glej, da ne bodo Boga pozabil, viš, pa se bomo tam gor vsi enkrat skupaj sešli. Ce je naša vera kaj vredna, je vsega vredna. Ne pozabi jutranje in večerne molitve. Jutranja molitev je ključ ki odpira vrata zaklada Božjega usmjljenja in blagoslova; večerna molitev je pa ključ, ki zaklepa vrata Božjega varstva čez nas. In nič ne obupavat, če težave pridejo, ker je ni globočine zemskih težav globje kot globočina Božjega usmiljenja. Tudi ne pomeni dosti, če si bogata ali revna, samo da boš imela o-bresti pri Bogu. Torej, takole so mi moja teta govorili, ko sem jih zadnjič gledala v mojem življenju. Meni so tekle solze po licih, kot otroku, a teta — je ni bilo solze. Po krepkem stisku rok, s prisrčnim "Z Bogom" stečem po stezi in ko dospem že na pot, sem se obrnila nazaj in tam sem videla mojo . teto Ne/.o sloneti na* palčki in s predpasnikom so si solze brisali. _ Kakor Spartanka so bili močni in si znali vsako solzo zatreti, ko so videli, da je mene žalost slovesa do cela premagala. Zato vem, da je prav, da sem besede krepostne žene ponovila in tu zapisala, naj poro-majo širom Amerike, še za druge otroke, da jih čitajo, saj po teh bo še marsikatere mamice in tete želja izražena. SLOVENSKI PREGOVORI O VESELJU Cesar se človek zelo veseli, to je rado polno grenjav. Danes žalost, jutri radost. Deca so veselje in žalost. Kadar žalost do vrha prikipi, že veselje se glasi. Kdor ni užil žalosti, ne vc ceniti veselja. Kdor se v petek veseli, v nedeljo žaluje. Kdor v petek žaluje, v nedeljo se raduje. Kdor živi veselo, živi dolgo. Kratka je žalost, kratko veselje, kratko je tudi naše življenje. Kratko veselje — dolga žalost. Ne veseli se vselej ta, ki se smeje. Od veselja ni moči zleteti. Praznikov se še vsaki kot veseli. Praznikov se še podklopna cunja veseli. Rad ostani, kjer pojo (so veseli), hudobni pesmi nimajo. Vesel kakor cigan, kadar sekiro najde. Veselim sc ga kakor sončnega vzhoda. Veselje in žalost si roko podajata. Veselje in žalost spita v eni postelji. Veselo beraštvo je brez denarja bogastvo. Veselo srce kaže lahko vest. I. Šašclj TO IN ONO SPOR O ŠTEVILU EVROP-CEV V TUNISU Med francoskimi in italijanskimi listi se je razvila ostra polemika o tem, koliko je v T.unisu Italijanov in koliko Francozov. Na prvotne trditve, s katerimi so italijanski listi utemeljevali svoje zahteve glede Tunisa, so francoski listi odgovorili z objavo podatkov o uradnem ljudskem štetju. Po teh podatkih naj 'oi živelo v Tunisu 94.000 Italijanov in 108.000 Francozov. Italijanski listi očitajo sedaj francoskim, da so uradne statistike ponaredili in da je Italijanov v Tunisu preko 150. 000, Francozov pa neprimerno manj. -o- VERSKA PRIPADNOST UKRAJINCEV NA POLJSKEM Ukrajinci na Poljskem se ločijo od katoliških Poljakov tudi po veri. Okoli pet milijonov Ukrajincev na- južnem Poljskem ne pripada niti rim-sko-katoliški niti pravoslavni cerkvi, temveč uniatski cerkvi, kakršna se je razvila zlasti na mej,i med katoliškim in pravoslavnim prebivalstvom. V Galiciji je sicer tudi nekaj reformistov in luterancev, toda ogromna večina poljskih Ukrajincev pripada uniatski cerkvi, in sicer že od leta 1596 dalje, ko so se odcepili od pravoslavne cerkve in priznali papeža za vrhovnega verskega poglavarja. Obdržali pa so staroslovansko bogoslužje do danes. Ukrajinci izven nekdanje Galicije so po ogromni večini pravoslavni in se zato še bolj ločijo od Poljakov kakor oni v Galiciji. MOC ANGLEIKE MOR. NARICE London, decembra: — Izšel je mornariški letopis s podatki o stanju brjtanske vojne mornarice glede na enote, ki so v gradnji ali se pa o-premljajo z orožjem. Letopis navaja vse enote vojne mornarice, tako dom in ionske, kakor velikobritanske. Njih seznam kaže tole sliko: Število linijskih ladij, zgrajenih 3 2, v gradnji 7; križark 3 ,in 0; križark velike tonaže 15 in 0; lahkih križark 46 in 20; matičnih ladij za letala 6 in 5; rušilcev 167 in 32; podmornic 54 in 15; pomožnih ladij 8» in 10; manjših ladij 16 in 11. Gradbeni program bo končan v teku proračunskega leta 1941-42. Kdor pozna srčne prepade m boje, ne preklinja ničesar! Kdor hoče več, nego more, je diletant; kdor hoče to, kar more, je talent; kdor več more, nego hoče, je genij. IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) rojakom Gologom Antonom, kateri tudi ima Amerikanske-ga Slovenca ter mi je zelo prijazno postregel. Takoj je bil Štefan vina na mizi in poleg njega še dober prigrizek. Izpraševal me je od svoje sestre Mrs. Johana Jarc, ki je v Puebli in sem mu povedal, da se ona in mož prav dobro razumeta. Prav vidno ga je veselilo, ko sem mu pripovedoval kako je tukaj. Ostal sem pri Golobovih par ur, nakar sem šel na Vič k bratu Matiju Germu. Louis Germ KAKO SE IMAJO ROJAKI V PENNI Moon Run, Pa. Vsak delavec se navadno zanima za delavske vesti in bo morda kdo radoveden, kako je tukaj glede tega. Povem vam, da o tem nimam kaj poročati, ker je tudi tukaj, kot po celi Ameriki, veliko število brezposelnih.- Tudi jaz1 sem med njimi in ne delam že deset mesecev. — Bela žena s koso pa tudi med nami gospodari prav pogosto-ma. V preteklem letu je pokosila kar devet Slovencev. Ce bo tako pogostoma hodila k nam v goste, bo kmalu pobrala vse kar nas je starejših naseljencev. Zadnji je podlegel mučni bolezni — revmati-zmu — Jakob Škerl, v starosti 13 let. Doma je bil iz Kož-Ijeka p r i Begunjah na Notranjskem. Mrs. Mary Blay je že veliko popisala od Notranjske, zlasti od borovniškega mosta. Tudi jaz bi imel veliko za popisali, ker imam veliko spominov od tam, pa mi pero ne teče tako gladko ko|; Mrs. Blay. Mrs. Blay pravi, da je slišala pravljice od divjega Vrioža, aH škrata, da je hodil pod mostom. No, to ni samo pravljica, kajti jaz sem ga sam videl na lastno oči, pa naj mi kdo verjame ali ne. Neko noč sem šel pod mostom, 3 popolnoči je bilo ura, pa sem ga srečal. Tega je že 15 let. — Pa prosim Mrs. Blay, naj mi ne zameri, raje naj še kaj napiše. — Pozdrav uredništvu in vsem naročnikom, posebno pa izvrstni pripovedovali« Mrs. Mary Blav. Jacob Drašler -o- EDEN "DOBROMISLEČIH" SE OGLASA Cleveland, O. Ni ravno dolgo tega, ko sem bral v Amer. Slovencu, da se namerava slovenska božja pot v Ameriki povečati. Prav je tako! Lemont je in bo ostal ediina slovenska božja pot v Ameriki. Vse slovenske fare v Ameriki bodo po mo- DENARNE POŠILJKE nakazujemo po dnevnem kurzu in prejemniki dobijo iste direktno na dom po pošti brez vsakega odbitka. Včeraj so bili naše cene: '/■■■i J00 Dinarjev........$ 2.45 /a 200 Dinarjev........$ 4.75 Za 300 Diuarjcv........$ 7.00 Za 500 Dinarjev........'$ 11.00 /Ca 1000 Dinarjev........$ 21.50 Za 2000 Dinarjev........$ 42.50 V ITALIJO: Za 50 Lir......................$ 3.25 Za 100 Lir......................$ 6.30 Za 200 Lir............,...x....$12.00 Za pošiljke v ameriških dolarjih je poslati; Za $ 5.00 .................$ 5.75 Za $10.00 ................$10.85 Za $15.00 ________________$16.00 Za $25.00 .................$26.25 Vse pošiljatvo naslovite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nai podnevi in pcJnoči, Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po rmerotl) cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wig. Tclef®n: SS - Rm. WtO-W cm' mnenju po male m po-a'merikanjene. Ne bo se sliša* lo milega slovenskega petja v naših cerkvah. Za nas bo to vsekako pusto, prazno in mrzlo. Krog naših pijonirjev se manjša, list za listom pada. Kar nas je še in kolikor časa še bomo, strnimo se v vrste okrog naše ljube Gospe lemontske, Pomočnice iKristi janov, Kraljice amerilcanskih Slovencev. Vsi pomagajmo zidati to zadnjo slovensko trdnjavo v Ameriki. Da, ko se bomo narodno potapljali; bo« rrio stegovali roke k naši Materi na lemontskem griču. Ona bo naša tolažnica v dušnih in telesnih potrebah! Ko se bo v naših fai'ah vse zasukalo po tujem vzorcu, ko ne bo donelo v naših cerkvah več slovensko petje, ko ne bomo več slišali besede božje v materinem jeziku, takrat nas bo objelo silno hrepenenje po naših starih slovenskih običajih in obredih. Ali bomo takrat hiteli v stari kraj? Mogoče bo tu pa tam kateri šel, toda kdor ne bo imel dolarjev na razpolago, mu bo prav prišel lemontski griček, na katerem bo kraljevala naša nebeška Mati. Tu bomo obujali lepe spomine, kako smo tudi v starem kraju romali na božja pota. Da, k Mariji, Kraljici Slovencev bomo pohiteli z malimi stroški vsaj enkrat na leto. Zato je naša sveta dolžnost, podpreti in podpirati to naše zadnje pribežališče. _ Tudi ti mati Slovenija,bi nam morala pomagati zidati veličasten hram božji. To bo spomenik na ameriške Slovence, tvoje sinove in hčere, še mno- go, mnogo generacij. _ To bo naša trdnjava v Lemontu. Opeka, ki jo bomo kupili za to božjo zgradbo, nam bo odlikovanje in prijetna zavest, da smo storili nekaj za to najboljšo stvar,ki bo kot spomenik vsem slovenskim pionirjem, ki so že ali ki še bodo preminili v tej zemlji. Tam gori na lemontskem griču se bodo vedno brale sv. maše za nas ameriške Slovence; naše duše ne bodo nikdar pozabljene. ^ Lemontski zvon, I© zvoni, le kliči zadnji rod priseljenih trpinov k sebi. Vzgajaj nam slovenske duhovne in šolske sestre, ki bodo skušali tudi naše potomce ohraniti v slovenskem duhu, čim delj bo mogoče. — Bog vas podpiraj k temu ogromnemu delu! _ Obilo, sreče in blagoslova v novem letu! Anton Jaksetic -o- Ustvarjajoči morajo postati trdi _ toda, ,ne proti drugim, proti sebi! Kdor ne zna citati kakor pisma in pisma knjige, je slab čitatelj. knjig kakor ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE l| proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujeta notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zglasite pri: JOHN PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO ZASTOPNIK 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ. UctoeMk Angleškega jezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepne oblike. Naročila s potrebnim zneskom je poslati na: Knjigama Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavlja o ameriški angleščini Slovar je priredil In sestavil znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. Knjiga ima 2SS strani CENA: Trdovezan v platno-... $1.50 Broširan mehko...........$1.25 četrtek, 12. januarja A MERI KAN SKI SLOVENEC tednih sporočil, da je njegova hiša res pogorela! Ta primer so natančno raziskali in dognali njegovo resničnost. Znanost si o takšnih stvareh ne ve pojasnila. Stari Egipčani, Hindujci in Bur-manci si razlagajo takšne pojave tako, da more nekaj v človeku med njegovim spanjem potovati in se vračati potem v telo. Evropski psihologi skušajo dobiti ra'zlago po drugib poteh. S suho fiziko tukaj seveda nič ne opraviš. Na Ho-landskem delajo sedaj številni psihologi na tem, da bi zgradili iz teh čudnih sanj med Amsterdamom in Florido trdno razlago. Pisano polje Tovarna novega človeka POSLOVENIL LEOPOLD STANEM J. M. Trunk Zapisano pač. .. "Ivan Cankar se je vse življenje vojskoval proti zlaga-nim "rodoljubom". Taki zlagani "rodoljubi" tudi danes obstajajo. Kaj pa je Korošec irugega kot zlagan rodoljub, ki laže, da zastopa slovenski narod, v resnici pa skupno s Stojadinovičerr prodaja slovenske koristi Hitleru in Mussolini ju?" Tako komunist. Kaka politična situacija je !e prehodnega pomena. Ko bi bili danes komunisti v Jugoslaviji na kr'milu, bi je že danes niti za kak kuraik ne bilo več, in če bodo "proletar-;;ki slovenski" narod in še drugi narodi tam doli smatrali za svojo rešitev, da udrihajo le čez vsako obstoječo vlado, bo kmalu vse "rešeno" v nekem žaklju. Osoda naroda se odločuje v kritičnih momentih. Vsaj pri Slovencih je SREBRO NA NORVEŠKEM V starem rudniku srebra pri Kongsbergu na Norveškem. ki so ga začeli na novo izkoriščati, so našli v globini 120 m skoraj stot težko kepo čistega srebra. Domnevajo, da bo žila, ki ji pripada ta kepa, postregla še s kakšnimi podobnimi presenečenji. PREMOG Naročite eno samo tono! Takojšnja postrežba kamorkoli v mestu 100% POCAHONTAS MINE RUN Izredno fina kakovost ........ $ 7.S0 ILLINOIS STOKER NUT "Screening" ............................ 4.75 SUPERBA LUMP ali EGG Brez prahu in snažen prvovrsten .................... 6.50 W. KENTUCKY 1% Screening ........................ 5.75 "COKE" najboljše kakovosti .... 10.95 PETROLEUM CARBON "Mine Run" .....:....................... 8.00 ANTRACIT "Chestnut" .......... 14.25 Mnogo cenejši v večjih količinah. — Zadovoljnost zajamčena. SUPER COAL CO., 10 So. La Salle Chicago. —■ Tel. DEArborn 0264 Chicago, Illinois. Za slovo starega leta in priče-tek novega 1939 je bila prirejena pristna zabava pri Mr. in Mrs. Louis Bobich v Berwyn, 111. Imela pa je ta prireditev ves drugi pomen, katerega nisva spodaj podpisana nikdar pričakovala. Najini sorodniki in prijatelji so nama priredili tako-zvano surprise party v spomin 25 letnice najinega zakonskega življenja. Prva grupa prijateljev nas je presenečila na našem domu, z isto smo se podali skupno k Mr. Bobichu, prišedši k njemu sva bila še bolj presenečena nad številnimi znanci in pozdrav je bil Surprise. Prostor za 80 gostov, mize napolnjene z najboljimi dobrotami. Mr." in Mrs. Bobich sta spretno navzoče uredila okrog omizja in pričela še je večerja, katero smo s hladnim pivom prilivali, pričela se je res domača zabava. Mr. Bobich, stoloravnatelj, je orisal pomen iste in častital nama k 25 letnici zakonskega jarma z željo, da dočakava 50 letnico. Zelja njegova je bila, da naj vsaki spregovori nekaj besed v ta namen. Na to je poklical k besedi Mr. John Zvezich, pri katerem sva imela ob času najine poroke pred 25 leti krasno prirejeno večerjo ali svatbo v lepem številu ožjih prijateljev. Mr. Zvezich je v kratkem govoru nama častital k petindvajset-letnici, želeč, da se snidemo ob petdesetletnici. Za njim so sledili sledeči sorodniki in prijatelji: John in Charles Sechen, sinova; Mr. in Mrs. John Jurkas, Mrs. Agnes-Jurkas,.moja sestra; Mrs. Mally Bobich, moje žene sestra; Fr. Opravš, moje žene brat; Mr. in Mrs. Jos. Zorko, moja nečakinja; Mrs. Mary Fe-renchak, nečakinja; Mr. in Mrs. Frank Urek, moj bratranec; Mr. 23 LET IZKUŠNJE _ | Pregleduje oči in predpisuje očala s n OPTOMETRIST m 1801 So. Ashland Avenu« i Tel. Canal 0523 jg Uradne ure vsak dan od 9. | zjutraj do 8:30 zvečer. ..................■11—■■IMi Našim čitateljem $ ročamo, da smo f jeli zalogo Pratik za leto in sicer obe vrs^1 BlaznikoVj kakor tudi Družinski Nekaj stenskih KOLEDARJEV za leto 1939 je nam še ostalo. Ti-msam sti, ki jih želijo naj pišejo po nje, dokler so na roki. Koledarje pošiljamo tudi v staro domovino, ali kamor že kdo želi. Stane s poštnino 20c kar je poslati v znamkah, ali gotovini ter natančen naslov. — Naročila sprejema Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 West Certnak Road, CHICAGO, ILL. Obe vrsti ste zelo^ nimivi in ju krasi3 vilo lepih slik. čite si jih takoj, ler ne poide zal^ Vsak komad stafle poštnino vred 25 cent o* Naročajo se od: KNJIGARNA AMER. SLOVET^ 1849 West Cermak CHICAGO. ILL.. * zdelujc vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS H ALI "DUŠA" MED ČLOVE-KOVIM SPANJEM POTUJE? Dolga leta je živel neki Ho-landec v Floridi. V samotnem kraju si je postavil majhno hišo in je menil, da bo prebil tu ostanek življenja. Družinske zadeve so ga nekoč nenadno pozvale domov. Tam je pozabil na Florido, na svojo hišico, vrt in sanje o samotnem življenju. Tedaj se je zgodilo nekaj nenavadnega. Neke noči se mu je sanjalo, da njegova hiša v Floridi gori. Videl je požar v vseh podrobnostih in ' zbudil se je šele tedaj, ko se je goreča stavba zrušila. Zjutraj si je sanje zabeležil, ker jih je hotel na vsak način raziskati. Pisal je torej staremu prijatelju, ki je živel v bližini njegove, hišice v Floridi. Ta prijatelj mu ,je po nekoliko ZAHVALA in Mrs. John Soško, sorod , Dalje Mr. in Mrs. Jos. 2» : šič, Mr. in Mrs. Ant. B® : Sr., Mr. Wm. Bogolin, # Mrs. John Petančich, M' Mrs. Jos. Omerzel, Mr. in John Zbašnik, Mr. in Mr5 Pirman, Mr. in Mrs. Matt' še, Mrs. Roze Strzisar, Mrs. Frank Terselich, J1 Mrs. J. Gottlieb, Miss Agn^ renchak, Mr. Rock Wimp" Mr. in Mrs. John Antolicft in Mrs. Anton Bogolin Jf" in Mrs. Blaž Petan, Mr. in; Martin Mihelich, Mr. in Nick Mavrin, Mr. in Mrs. % Šetinc, Mr. in Mrs. Ant. U1& in Mrs. Justin Paulin, $ Mrs. John Fabian, Mr. in , Si John Meznarich, Mr. in John Terselich, Mr. in Mrs.; Souček. Vsi navzoči so v svojih ^ kah nama najlepše priv®i dal Bog, da bi se uresničil0. Zabavali smo se do ranegs tra in upava, da smo se v & volji razšli. Tem potom se najlepše liva Mr. in Mrs. Louis katera sta se največ trudil3, je tako častno uspelo, trosil" nar in izgubljala čas. Hvala haricam in vsem, kateri se magali in darovali, da je vsem v zadovoljstvo. Vas vse skupaj prijazno zdravljava (C Frank in Mary Seche Pratik bil tak m'oment, ko je 5 majniško deklaracijo, | za glave. Ne vem, kje ! tedaj ti in oni, ampak ~ ■,'e bil "zlagani rodoljub « Korošec s svojo glavo n1 a stu. Pri bari je vsak jut "So ljudje, ki bodo i 1 žični dan sedeli pri pol3 zi in pili konjak in Ši i njec.." Tako je zap' j Ako ga bo glažek prevf posebno preveč konjaka kor po navadi, bo jutri ček in tre>ba bo ledu u* vo, da se mačkova roba -žene. "Tudi nam dišijo mes| krvave klobase, pečene | in purani, ki so povrhu dobqo kapljico zalite.." ;; to je zapisano, da je1 Nočem komentirati. Ko l lo malo manj zelene ^ bi bilo še marsikaj na ^ dan. nekaj časa pehala dalje. Da bi dobila nekoliko sape, se je za nekaj minut obrnila s hrbtom proti vetru. Pri tem pa je najbrž nehote napravila nekaj korakov v stran; kajti, ko se je zopet obrnila, je s strahom opazila, da je zašla s pota, ki je bil označen z zataknjenimi jelkami. Kamor je pogledala, je videla le snežne grude, ki so se fantastično odbijale od neba; drevesa so kakor začarana izginila. Ničesar ni bilo razen snega in ledu in strašnega viharja, ki je neovirano medel čez neskončno planjavo. Zdelo se ji je, da plešejo okoli nje strahovi kot beli polipi, ki steza-jo svoje lovke po njej. Roke in noge so ji otrpnile od mraza in srce ji je zastalo od strahu. Zbrala je svoje poslednje moči in gazila dalje, skoraj do prsi v snegu. Kako dolgo se je še tako vlekla naprej, ni mogla več presoditi. Bila je tako izčrpana, da ni mogla napraviti niti koraka več. Mislila je le na to, da mora sesti. Tedaj je čutila, kako jo je nekdo zgrabil za ramo. Bilo je tako nepričakovano, da je znova začutila življenje v žilah. Obrnila se je in videla pred seboj moža, ki ji je zaklical: "Kam pa vendar greš, državljanka?" "Jaz ... k Nastji, k vedeževalki!" je odgovorila in pri tem vpila, kar je le mogla, da bi prekričala veter. "Popeljal te bom k njej,".je rekel mladenič, jo izkopal iz snega, jo prijel pod roko in jo vlekel s seboj. Bil je Puzankov. Globoko sočutje ga je spreletelo, ko je pogledal v izmučeni, do smrti utrujeni obraz Nine Aleksandrov-ne, in ob vsakem koraku se je spodbujal, da bi jo posvaril in jo s tem obvaroval smrti, ki jo je čakala. Kajti bil je prepričan, da ima pred seboj trgovčevo ženo, katero naj bi srečal na poti, kamor so ga poslali. Toda vedno znova je mislil na Nastjo in na pogled, s katerim ga je prej ošinila, in molčal je .. . Končno sta prišla do Nastjine hiše! Puzankov je dvakrat potrkal, kakor so se domenili in vrata so se odprla. Nina Aleksandrovna, še vsa izčrpana, je stopila v malo predsobo in tam sedla na klop. Pustili so jo sedeti tamkaj, da si je nekoliko opomogla; nato jo je nagovorila ženska z zakritim obrazom: "Jaz sem vedeževalka Nastja!" Nina Aleksandrovna se ji je predstavila in pričela pripovedovati svojo zgodbo. Ko si je pri tem uravnala od snega razmr-šene lase, je Nastja opazila na njenem prstu prekrasen briljantni prstan. Takoj si je napravila načrt in sklenila izpustiti trgovčevo ženo, saj se ji je tukaj obetal večji dobiček. Obenem je pazljivo poslušala pripovedovanje Nine Aleksandrovne in ko je ta končala, ji je dala svoje nasvete. Nastja je bila zares prav odlična vedeževalka, kajti bila je sijajna psihologinja. Kot hčerka malega posestnika-plemenita-ša je uživala razmeroma dobro vzgojo, ki pa jo je revolucija nenadno prekinila. Zaradi svojega pokolenja ni mogla nikjer najti službe. Ker sta bili z materjo popolnoma brez sredstev, si je morala na kakršenkoli način zagotoviti svoj obstanek. In tako je prišla na misel, da bo ve-deževala. (Dalje prihodnjič) * Uporabite več časa za otroke z večjo udobnostjo, ki jo nudi moderna električna peč. Skuhala bo popolni.obed, od mesa do zadnjega prigrizka, med tem, ko boste vi od doma! Vi samo postavite obed v peč in naravnate avtomatične kontrolnike. Enakomerna električna vročina se prične takoj, ko jo želite, in se ustavi avtomatično ob pravem času. Vaš obed je gotov za serviranje, ko pridete ___ domov, okusno kuhan in popolnoma vroč. IZREDNA PONUDBA Na veliko računano so precenjeni stroški za povprečno l. Popust za chieaško družino samo $2 do izmenjavo vaše $2.50 na m.esec za elektriko, stare peci- uporabljeno za kuhanje. V 2 Velik popust za mnogih domovih je še celo instaliranje žic. manj.' Vprašajte glede ugodnega načrta za nakup! Oglejte si razstavo modernih avtomatičnih električnih peči v trgovinah z električnimi potrebščinami, v trgovinah s pohištvom ali department trgovinah, in v naših električnih prodajalnah. COMMONWEALTH EDISON COMPANY W Adam« S^t-BAWdolyhUOO. Loctdl« , . ^ ... ker prihranite na času v kuhinji z Moderno avtomatično električno pečjo Več časa za otroke • ji % Stran 6 "Tako, tako, v kopeli," se je upiral Fil-ka, "ali se ne spominjaš več, koliko sitnosti smo imeli pri zadnji trgovčevi ženi, preden smo odstranili sledove krvi?" Nato se je obrnil k bledemu fantu, ki je imel na licu velik gnojen tvor: "Ti pa, Puzankov, jo boš čakal na obrežju; porečeš ji, da prihajaš ravno od ve-deževalke Nastje, ki ti je pomagala zoper nesrečno ljubezen. Poveš ji, da ti je pri luknji v ledu napovedala bodočnost. Moral si pogledati v vodo, da si videl svojo podobo!" Puzankov je potem, ko je zbežal iz "Tovarne novega človeka", zašel v sodrgo ve-deževalke Nastje. Imel je sicer zaradi več težjih tatvin že prej opravka s kaznilnico, toda z "mokrimi posli" se ni nikoli ukvarjal; nekakšen nepremagljiv stirah ga je vedno zadrževal od tega. Nato pa se je zaljubil v Nastjo, postal od nje suženjsko odvisen in zaradi tega se je tudi že udeležil, Četudi s strahom in studom, zadnjih "mokrih zadev" sodrge. Kjer pa je mogel, se je skušal izviti, in zato je tudi sedaj dejal: ' "Zakaj pa bi jo moral ravno jaz privesti semkaj? S svojim tvorom se bom pri tem še prehladil!" Nastja ga je zapovedovalno pogledala in takoj je utihnil. "Torej, privedel boš trgovčevo ženo semkaj," je ponovil Filka; nato je nadaljeval, obrnjen k Nastji: "Pa ne pozabi ji še prej vedeževati iz njenih okraskov in jo pripraviti do tega, da jih pusti tu, da ne bomo zopet vlekli darila iz luknje v ledu!" Prav tedaj, ko si je Puzankov oblekel svoj kožuh in si obvezal tvor s staro, umazano ruto, je krenila Nina Aleksandrovna na pot k vedeževalki. Nikomur ni izdala ničesar o svojem namenu, oblekla se je kakor žena s kmetov in si zakrila glavo z dolgo ovratno ruto, da bi je med potjo nihče ne spoznal. Bilo je nenavadno mrzlo; belo nebo je v siju večernega mraka grozeče ležalo nad široko cesto. Ko je hotela Nina Aleksandrovna kreniti po pobočju nizdol, da bi stopila na široko snežno polje, pod katerim je dremala reka, je za trenutek obstala. Neki notranji glas ji je govoril, da bi bilo bolje, če se vrne; potem je mislila: če mi Nastja ne more pomagati, kaj mi potem sploh ostane od življenja? In s hitrimi koraki je gazila sneg, ki je pokrival kotanje, v katerih je zamrznila voda. Pot se je vlekla v neskončnost; kmalu je morala Nina Aleksandrovna zadržati korake, kajti sneg je postajal vedno globlji in globlji. Potegnil je močan veter, ko je dosegla približno sredino reke, je postal tako močan, da je morala napeti vse sile, da je ni pre-vrgel. Sneg, ki ga je vihar v neenakih plasteh medel pred seboj, ji je zastiral vsak razgled; medtem se je skoraj popolnoma znočilo. Nina Aleksandrovna je neodločno obstala in se obrnila. Videla je, kako so se v daljavi čisto medlo zabli-skale mestne luči; mislila je na svojo toplo sobo, na samovar; že je bila skoraj na tem, da se vrne — tedaj pa se je spomnila čemernega, nezadovoljnega obraza svojega Borisa in Šla je odločno naprej proti dragemu bregu. Tako se je zopet