□0 konoplan
induplati glasilo delovne organizacije
induplati jarše
LETO XXVI.
St. 8, AVGUST 1977
CENA 0.20 DIN
Rezultati dela v prvem polletju 1977
TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken je v obravnavanem obdobju dosegla naslednje rezultate:
Proizvodnja:
V	predilnici je bila proizvodnja v primerjavi s iplanom dosežena 89,7 %> v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta pa 141,9%- V prvih mesecih leta je bila proizvodnja manjša zaradi večjih popravil, zadnje mesece pa se približuje planirani.
Tudi v sukalnici je dosežena proizvodnja v primerjavi s planom za 9,6% nižja in le za 3,3 % večja od dosežene v istem obdobju lanskega leta.
V	tkalnici plan proizvodnje ni bil dosežen, proizvodnja merjena v tm je v primerjavi s planom dosežena
90.1	%, v m2 89,1 % in v 000 votkih 99,6%. V primerjavi s predhodnim obdobjem pa je bila proizvodnja presežena v tm in m2, in sicer za 1,8% oz. 5,3%, medtem ko je merjena v 000 votkih dosežena le 90,9 %. Iz podatkov je razvidno, da se je asortiman z ozirom na povprečno gostoto v primerjavi s predhodnim obdobjem bistveno spremenil, saj je pri znatno nižji proizvodnji merjeni v 000 votkih, proizvodnja merjena v tm in m2 v primerjavi s predhodnim obdobjem presežena. V obravnavanem obdobju je bila v tkalnici presežena le proizvodnja Rustikal zaves in sicer v primerjavi s planom za 38,2 % in v primerjavi s preteklim obdobjem za
55.1	%.
Zal je v obravnavanem obdobju, Po več letih rasti, upadla tudi produktivnost merjena v 000 votkih na izvršeno tkalsko uro, in sicer v primerjavi z doseženo v letu 1976 za 6%.
Vzroke za tak rezultat v tkalnici je iskati med drugim tudi v kompliciranih artiklih, večkratni menjavi artiklov, povečanih izostankih, nemajhen delež pa lahko pripišemo tudi subjektivnim vzrokom.
Proizvodnja v oplemenitilnici je bila v primerjavi s planom pri tkaninah dosežena 94,4%, v primerjavi s preteklim obdobjem pa 116,5%. Barvanje preje je potekalo za potrebe tkalnice in je bila proizvodnja v primerjavi s planom dosežena le 75,5%, v primerjavi s pre-
teklim obdobjem pa 92,1 %.
Konfekcija je plansko nalogo merjeno v Nh dosegla le 92,9 %. Vzroke
za slabo doseganje je iskati predvsem v močno povečanih bolniških izostankih (v juniju 16,9 %).
Divje odlaganje smeti bo postalo pereče, če se sami ne bomo zavzeli za red. Na sliki je kup smeti ob progi proti Količevem, tam kjer se konča naše zemljišče in prične zasebno.
Ne gre za prepoved ampak za opomin, da nas bodo smeti slej ko prej zasule, če ne bomo ukrepali. Za dovoz smeti skrbijo določene službe, zato bi bilo pričakovati, da podobnih primerov ne bo več. Seveda je to odvisno od nas samih. Od mene in od tebe, dragi bralec Konoplana!
Prodaja:
Podatki o prodaji kažejo, da je na domačem trgu dosežena 101 % načrtovane vrednosti, na zunanjem trgu pa le 45%, tako da je v skupnem dosežena 97% načrtovane vrednosti prodaje. Pri prodaji je bila dosežena povprečna stopnja prispevka za kritje v višini 41%, in sicer je ta znašala na domačem trgu 42%, na zunanjem trgu pa le 4%. V primerjavi z načrtovano je dosežena povprečna stopnja prispevka za kritje za 22,5'" „ večja. Da je dosežena povprečna stopnja prispevka za kritje tako visoka je predvsem posledica odstopanja dejanskih cen materiala od cen predvidenih v planu, ki je v tem obdob-
KAZALCI ZA IZKAZOVANJE REZULTATOV DELA DELAVCEV IN POSLOVANJA TEMELJNE ORGANIZACIJE PROIZVODNJA IZDELKOV IZ SINTETIČNIH VLAKEN ZA I. POLLETJE 1977
Zap.
št.
1
Kazalnik
2
1.	Dohodek na delavca
2.	Cisti dohodek na delavca
3.	OD in sred. za skup. por. na del.
4.	Osebni dohodek na delavca
5.	Cisti OD na delavca
6.	Sredstva za skup. porabo na delavca
7.	Porab. sred. za skup. porabo na delavca
8.	Del izplačil. OD delav. za zadov. skup. potrebe družbe na delavca
9.	Del izplač. OD delav. za zadov. sploš. druž. potreb na delavca
10.	Sredstva iz doh. za pogodbene
Doseženo v 1. 1976 3
28.994
31.370
31.370
28.156
18.712
1.249
4.315
Doseženo v 1. 1977 4
54.518
43.243
33.226
28.994
21.646
2.601
5.116
9.475
Indeks 1976 = 100 5
188
138
106
103
116
208
119
ju znašalo 7 % in tudi znižanja va-		obveznosti na delavca	3.476	5.082	146
riabilnih stroškov pri proizvodnji, ki je prav tako znašalo 7%. V mesecu	11.	Sredstva iz dohodka za zadov. skup. družbenih potreb na delavca	2.317	4.978	215
juniju je na povečanje stopnje prispevka za kritje vplivalo tudi po-	12.	Sredstva iz dohodka za zadov. sploš. družbenih potreb na delavca		661	
večanje prodajnih cen, ki smo jih v	13.	Povpr. upor. posl. sred. na delavca	222.192	324.217	146
skladu s sporazumom o ugotavlja-	14.	Amor nad min. stop. v prim. z dohodkom	0,07	0,10	143
nju nivoja povečanja cen za osnovne skupine tekstilnih izdelkov v	15.	Dohodek v primerjavi s povpr. uporab, posl. sredstvi	0,13	0,17	131
povprečju povečali za 2,5%.	16. Akumulacija v prim. z dohodkom		—	0,18	—
Doseženi prispevek za kritje je zadoščal za pokritje fiksnih stroš-	17. Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom			0,23	
kov, davkov iz dohodka, kondicij pri prodaji na domačem trgu in fi-	18. Akumulacija v primerjavi s povpr. uporabljenimi posl. sredstvi			0,03	
nančnega rezultata v višini 11,9 mi-	19.	izguba na delavca	8.557	—	—
lijona din ugotovljenega po sistemu fakturirane realizacije oziroma 6,4	20.	Povprečno število delavcev na podlagi stanja ob koncu meseca	846	672	79
milijona din ugotovljenega po sistemu plačane realizacije.	21.	Povprečno število delavcev na podlagi vkalkuliranih ur	793	639	81
KAZALCI ZA IZKAZOVANJE DELA DELAVCEV IN POSLOVANJA TEMELJNE ORGANIZACIJE KONFEKCIJA SLAMNIK ZA I. POLLETJE 1977
Kazalnik	Dosežena V 1. 1976	Doseženo v 1. 1977	Indeks 76 = 100
2	3	4	5
TOZD Konfekcija Slamnik Mengeš je v obravnavanem obdobju presegla načrtovano proizvodnjo za 11%. V primerjavi z normaitivi je bilo za to proizvodnjo porabljenih za 4 % manj osebnih dohodkov izdelave in za 8 % manj norma ur. V primerjavi z načrtovanimi so bili dejanski stroški v obravnavanem obdobju za 10% manjši. Dosežen finančni rezultat znaša 2,7 % milijona din.
TOZD Industrijska prodajalna je v obravnavanem obdobju načrtovane cilje, kot tudi dosežene rezultate v predhodnem obdobju presegla. Realizacija je v primerjavi z načrtovano za 13 % večja, v primerjavi s predhodnim obdobjem pa za 45%. Finančni rezultat, dosežen v obravnavanem obdobju znaša milijon din.
TOZD Restavracija in počitniški domovi je v obravnavanem obdobju dosegla načrtovano realizacijo v višini 94,7 %, vendar pa je ta v primerjavi s predhodnim obdobjem za 29 % večja. Kljub temu, da načrtovana realizacija ni dosežena pa je zaradi nižjih stroškov ugotovljen pozitiven finančni rezultat v višini 294 tisoč din.
V obravnavanem obdobju so v zvezi z dejavnostjo DSSS, ki opravlja dogovorjene storitve za združene TOZD nastali stroški, ki so za 7 % manjši od predvidenih s planom. Z ozirom na manjše stroške in doseženo realizacijo IBM ter storitve obrata za vzdrževanje je bila obveznost združenih TOZD pri pokrivanju stroškov za DSSS za 12 % manjša.
Ing. Jože Klcšnik
št.
1
1.	Dohodek na delavca
2.	Cisti dohodek na delavca
3.	OD in sred. za skup. por. na delavca
4.	Osebni dohodek na delavca
5.	Cisti OD na delavca
6.	Sred. za skup. por. na delavca
7.	Porabljena sredstva za skupno porabo na delavca
8.	Del izplač. OD delavca za zadov. skup. potreb družbe na delavca
9.	Del izplač. OD delavca za zadov. sploš. druž. potreb na delavca
10.	Sred. iz dohodka za pogod. obveznosti na delavca
11.	Sred. iz dohodka za zadov. skup. družb, potreb na delavca
12.	Sredstva iz dohodka za zadov. sploš. druž. pptreb na delavca
13.	Povpreč. upor. posl. sred. na del.
14.	Amortizacija nad minimal. stopnjami v prim. z dohodkom
15.	Dohodek v prim. s povpr. uporab, posl. sredstvi
IB. Akumulacija v primerjavi z dohodkom
17.	Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom
18.	Akumulacija v primerjavi s povpr. uporab, posl. sredstvi
19.	Izguba na delavca
20.	Povprečno število delavcev
na podi. stanja ob koncu mes.
21.	Povprečno število delavcev na podlagi vkalkuliranih ur
25.003	50.086	200
28.359	46.145	163
28.359	33.123	117
24.317	27.592	113
20.619	16.368	79
2.466	2.467	100
5.740	3.474	61
8.652	7.317	85
111	18	16
3.279	185	6
2.001	2.934	147
—	458	
167.034	43.492	26
0,15	1,15	767
—	0,26	—
-	0,28	—
—	0,30	
8.946	—	—
36	227	631
34	206	606
kazalci za izkazovanje rezultatov dela delavcev in poslovanja
TEMELJNE ORGANIZACIJE INDUSTRIJSKA PRODAJALNA ZA I. POLLETJE 1977
Zap. Kazalnik 1 2	Doseženo v 1. 1976 3	Doseženo v 1. 1977 4	Indeks 76 = 100 5
1. Dohodek na delavca	146.324	146.675	100
2. Cisti dohodek na delavca	123.810	121.628	98
3. OD in sred. za skupno			
porabo na delavca	42.898	41.944	98
4. Osebni dohodek na delavca	40.026	35.909	90
5. Cisti OD na delavca	27.476	24.454	89
G. Sred. za skup. por. na delavca	2.872	3.039	106
7. Porab. sred. za skup. porabo na delavca	3.868	3.639	94
8. Del izplač. OD delavca za zadov.			
skup. potreb družbe na delavca	11.426	10.659	93
9. Del izplač. OD delav. za zadov.			
splošnih družb, potreb na delavca	—	—	—
10. Sred. iz dohodka za pogodbene			
obveznosti na delavca	2.201	1.919	87
11. Sred. iz dohodka za zadov.			
skup. družb, potreb na delavca	16.922	16.325	96
12. Sred. iz dohodka za zadov.			
splošnih družb, potreb na del.	3.391	5.013	148
13. Povpreč. upor. posl. sred. na del.	374.460	337.193	90
14. Amortizacija nad minimal.			
stopnjami v prim. z dohodkom	—	—	—
15. Doh. v prim. s povp. uporab.			
poslovnimi sredstvi	0,39	0,43	110
16. Akumulacija v prim. z dohodkom	0,55	0,54	98
17. Akum. v prim. s čist. dohodkom	0,65	0,66	102
18. Akumul. v primer, s povpreč.			
uporab, poslov, sredstvi	0,22	0,24	109
19. Izguba na delavca	—	—	—
20. Povprečno število delavcev na			
podlagi stanja ob koncu meseca	8	14	175
21. Povprečno število delavcev na			
podlagi vkalkuliranih ur	8	13	163
KAZALCI ZA IZKAZOVANJE REZULTATOV DELA DELAVCEV IN POSLOVANJA TEMELJNE ORGANIZACIJE RESTAVRACIJA IN POČITNIŠKI DOMOVI ZA I. POLLETJE 1977
Zap.
Kazalnik
1 2
L Dohodek na delavca
2.	Cisti dohodek na delavca
3- OD in sred. za skupno porabo na delavca
**• Osebni dohodek na delavca
3- Cisti OD na delavca
(>. Sred. za skup. por. na delavca
7.	Porab. sred. za skupno porabo na del.
8.	Del izplač. OD delavca za zadov. skup. potreb družbe na delavca
9- Del izplač. OD delavca za zadov. splošnih družb, potreb na delavca
10.	Sred. iz dohodka za pogodb, obveznosti na delavca
11.	Sred. iz dohodka za zadov. skup. družb, potreb na delavca
12.	Sred. iz dohodka za zadov. splošnih družbenih potreb na del.
13.	Povpr. uporab, posl. sred. na del.
14.	Amortizacija nad minimalnimi stopnjami v prim. z dohodkom
15.	Dohodek v primerjavi s povpr. uporab, poslovnimi sredstvi
15. Akumulacija v primerjavi z dohod.
17.	Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom
18.	Akumulacija v primerjavi s povpr. uporab, posl. sredstvi
19.	Izguba na delavca
2(1. Povprečno število delavcev na podi. stanja ob koncu mes.
-1- Povprečno štev. delavcev na podlagi vkalkuliranih ur
Doseženo	Doseženo	Indeks
v 1. 1976	v 1. 1977	76 = 100
3	4	5
40.238	65.410	163
43.860	57.709	132
43.860	43.713	100
37.691	35.425	94
24.791	23.996	97
2.660	2.824	106
4.542	3.577	79
10.225	10.325	101
598	329	55
940	994	106
2.761	5.012	182
	733	
210.365	285.852	136
0,19	0,23	121
—	0,21	—
-	0,24	
—	0,05	—
7.645	—	—
25	24	96
23	21	91
RAZSTAVA
O 25-lctnici izhajanja našega glasila smo pisali že v julijski — jubilejni številki. Napovedali smo tudi razstavo, ki naj bi prikazala, kako je Konoplan spremljal dogodke in sc razvijal v teh 25. letih.
Slavnostna otvoritev razstave je bila v ponedeljek, 11. julija ob 18. uri. Na razstavnem prostoru so se zbrali člani uredniškega odbora, izdajateljskega sveta in nekateri nekdanji uredniki Konoplana, predstavniki družbeno političnih organizacij, samoupravnih organov in člani kolegija, povabljeni pa so bili tudi uredniki glasil sosednjih delovnih organizacij in glavni urednik Občinskega poročevalca. Na žalost pa se je od zunanjih gostov odzval le predstavnik Tosame.
Tov. direktor, dipl. ing. Srečo Bergant je navzoče prisrčno pozdravil in spregovoril nekaj besed o jubileju našega Konoplana. Poudaril je predvsem pomen, ki ga ima glasilo oz. informativen tisk v delovni organizaciji, pomen, ki ga je imel in ga ima Konoplan že 25 let.
V to, da je redno izhajal neprekinjeno vsak mesec, da je poročal o dogodkih, da je čimbolj skušal ustreči želji bralcev, je bilo vloženega veliko truda. Zato se je tovariš direktor v imenu delovne organizacije zahvalil vsem, ki so se v teh 25. letih kakorkoli trudili z izdajanjem Konoplana.
Urednica
Zanimivo je bilo prebrati, kdo vse je urejal Konoplan v teh 25 letih, saj je bilo do danes kar enajst urednikov!
KAZALCI ZA IZKAZOVANJE REZULTATOV IN POSLOVANJA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB ZA I. POLLETJE 1977
Kazalnik
st.
1 2
1.	Dohodek na delavca
2.	Cisti dohodek na delavca
3.	OD in sred. za skupno porabo na delavca
4.	Osebni dohodek na delavca
5.	Cisti OD na delavca
6.	Sred. za skup. por. na delavca
7.	Porab. sred. za skup. porabo na delavca
8.	Del izplač. OD delavca za zadov. skup. potreb družbe na delavca
9.	Del izplač. OD delav. za zadov. splošnih družb, potreb na delav.
10.	Sred. iz doh. za pogodbene obveznosti na delavca
11.	Sred. iz dohodka za zadov. skup. družb, potreb na delavca
12.	Sred. iz dohodka za zadov. sploš. družb, potreb na delavca
13.	Povpr. upor. posl. sred. na del.
14.	Amortizacija nad minimalnimi stopnjami v prim. z dohodkom
15.	Dohodek v prim. s povpr. upor. poslovnimi sredstvi
16.	Akumulacija v primerjavi z dohod.
17 Akumulacija v primerjavi s
čistim dohodkom
18.	Akumulacija v primerjavi s povpr. uporab, posl. sredstvi
19.	Izguba na delavca
20.	Povprečno število delavcev
21.	Povprečno število delavcev na podi. vkalkuliranih ur
Doseženo	Doseženo	Indeks
v 1. 1976	v 1. 1977	76 = 100
3	4	5
46.674	51.909	111
44.496	49.103	110
44.496	49.103	110
42.221	44.456	105
28.229	30.000	106
1.845	3.261	177
2.993	2.757	92
11.781	13.092	111
38	117	309
-	64	-
2.157	2.663	123
207	248	120
205	241	118
Enajst diplom in zlatih značk
Petindvajset let po izidu prve številke glasila delovnega kolektiva In-duplati, Konoplana, je direktor In-duplati dipl. ing. Srečko Bergant povabil enajst najbolj zaslužnih in zvestih urednikov ter članov uredniških odborov in redakcije na sprejem. V posebni sobi naše restavracije je priredil za goste večerjo. V svoji zdravici je naglasil pomen informiranja v samoupravni skupnosti. Utrjevanje in razvijanje samoupravljanja pa sloni na brezizhodnem informiranju. Tega so se vedno zavedali člani samoupravnih organov in vodstveni delavci v tej delovni organizaciji.
Danes štejemo Konoplan med naj starejše liste delovnih organizacij v Sloveniji in v Jugoslaviji. Na začetku jih je bilo le nekaj desetin. Mnogi listi so v tem času za krajši ali za daljši čas prenehali izhajati. Konoplan pa je prišel med svoje bralce vsak mesec. Vedno je bralce obveščal o, sicer najmanj 14 dni starih, »novicah«. Ta ugotovitev pove obenem, da je bilo samoupravljanje vedno uspešno in so se vse govorice spremenile najkasneje po štirinastih dneh v strokovno obdelane in preverjene informacije.
Skozi vrste uredniških odborov je šlo nekaj naših sodelavcev. Več je bilo tudi urednikov. Tiste, ki so še danes v tej delovni organizaciji je direktor za njihovo prizadevnost nagradil z diplomami za vestno in nesebično delo in jim obenem izročil zlate značke Induplati.
Diplome in zlate značke so prejeli:
dr. Franc Jerovec, kot prvi urednik in potem še 15 let aktivni član uredniškega odbora glasila;
ing. Jože Klešnik, za delo urednika in za aktivno sodelovanje v uredniškem odboru;
Anica Lajevec, za urejevanje lista;
Otmar Lipovšek, za urejevanje lista;
Cilka Mrdženovič za 20 let dela kot blagajnik in distributer lista;
Ingo Paš, za urejevanje lista in za aktivno sodelovanje v uredniškem odboru;
Ivo Sešek, za dolgoletno vršitev funkcije fotoreporterja lista;
Ivan Slabe, za aktivno sodelovanje v 1. uredniškem odboru in za nadaljnje sodelovanje;
Majda Škrinjar, za dolgoletno aktivno sodelovanje v uredniškem odboru;
ing. Janko Ukmar, za urejevanje lista in za aktivno sodelovanje
Iz navedenih podatkov je razvidno, da so vse združene TOZD v obravnavanem obdobju dosegle pozitiven finančni rezultat, uspešnost poslovanja pa je razvidna iz kazalcev za izkazovanje rezultatov, ki so izračunani za obravnavano obdobje in primerjani z doseženimi v preteklem letu.
Ing. Jože Klešnik
Z RAZSTAVE
1F1F-* ^____
Tov. direktor, dipl. ing. Srečo Bergant je na otvoritvi razstave spregovoril nekaj besed o jubileju Konoplana
v uredniškem in v redakcijskem odboru;
ing. Lado Zabukovec, za aktivno sodelovanje v uredniškem odboru z najdaljšim stažem in za sodelovanje pri redakciji lista.
Od nagrajencev se je za priznanje zahvalil dr. Franc Jerovec in poudaril svoja osebna čustva, ki jih navezuje na sodelovanje s Kono-planom v času aktivnega dela v In-duplati. Ponovil je misli, ki jih je pred njim rekel direktor, ko je govoril o pomembnosti informiranja v naši družbeni ureditvi ter pozval vse navzoče, da po svojih močeh prispevajo k nemotenemu izdajanju Konoplana tudi v prihodnje.
Po tem slovesnem delu je bila večerja, vsi pa so ostali še v prijetni družbi, v kateri so obujali spomine na dolgo dobo 25 let. Predvsem so obujali spomine na dogodke, ki so bolj ali manj označevali takratni čas. Za vse pa je začetni datum izdajanja Konoplana povezan tudi s spomini na mladost. Ne gre pozabiti, da je bilo več glav okrog omizja že precej osivelih.
O. Lipovšek
Najbolj živahno je bilo ob albumih s slikami, ki jih že dolgo vrsto let arhivira tov. Otmar Lipovšek
Program za izvedbo določb zakona o naloge, ki jih morajo posamezni nosilci opraviti v mesecu		združenem del« AVGUSTU IN SEPTEMBRU:
	ROK IZVEDBE NALOGE: do 15. 8. 1977	
NALOGA IZ PROGRAMA:	FAZA NALOGE:	NOSILCI:
Sklepanje sporazumov s prometnimi OZD	Dogovor s prometnimi OZD, s katerimi moramo skleniti sporazum, o njegovi sklenitvi ter določitev osnov sporazumevanja	komisija DS DO za tovrstna sporazumevanja
Sklepanje sporazumov s proizvodnimi OZD	Dogovor s proizvodnimi OZD, s katerimi moramo skleniti sporazum, o njegovi sklenitvi ter določitev osnov sporazumevanja	komisija DS DO za tovrstna sporazumevanj a
ROK IZVEDBE NALOGE: do 15. 9. 1977		
NALOGA IZ PROGRAMA:	FAZA NALOGE:	NOSILCI:
Sklenitev sporazumov o pridobivanju skupnega prihodka med TOZD Proiz., TOZD Konf., TOZD Industrijska prod.	izdelava osnutkov	EAS, finančni sektor, pravna služba
Ureditev dohodkovnih razmerij med preostalimi TOZD in DSSS na eni strani ter TOZD Rest. na drugi strani	pregled ustreznih določb sporazuma o združevanju v delovno org. in priprava osnutka njihovih morebitnih sprememb in dopolnitev	EAS, finančni sektor, pravna služba
Ureditev dohodkovnih razmerij med TOZD in DSSS	pregled ustreznih določb sporazuma o združevanju v DO, priprava osnutka njihovih morebitnih sprememb in dopolnitev in dodelava določb delovnega osnutka sporazuma o medsebojnih razmerj ih	EAS, finančni sektor, pravna služba
Sklenitev sporazuma o medsebojnih razmerjih med združenimi TOZD in delovno skupnostjo	izdelava osnutka	EAS, finančni sektor, kadr.-org. sektor, pravna služba
Sprejem sprememb in dopolnitev	pregled določb sporazuma in sta-	pravna služba
sporazuma o združitvi v delovno	tuta njunih sprememb in do-
org. in statuta DO	polnitev
27. julij - občinski praznik
Ob letošnjem praznovanju praznika občin Kamnika in Domžal, ob dnevu, ko se je 27. julija 1941 začela vstaja proti okupatorju, ko je zažarela prva iskra upora in zanetila osvobodilni boj od Črnivca in Kamniške Bistrice do Tuhinjske doline, Duplice in Radomelj, Mengša in Jarš vse do Kranja in preko Domžal proti Črnemu grabnu in Mo-ravški dolini, sta občinski skupščini pripravili obširne programe prireditev v počastitev praznika.
V običaju je, da ob praznikih in obletnicah obujamo spomine, slavimo dosežke in načrtujemo za vnaprej.
Občina Domžale je začela svoj praznik s 15. julijem, ko je bila otvoritev novih tovarniških prostorov tovarne TRAK Mengeš, nadaljevala 16. julija s srečanjem -izseljencev na Gor j uši pri Jamarskem domu, 21. julija z otvoritvijo prenovljene ceste Dob—Gorjuša, 23. julija z otvoritvijo dvosteznega bali-
Predscdnik občinske skupščine Domžale, tov. Jernej Lenič je na slavnostni prireditvi ob 25. obletnici požiga Zlatega polja, pozdravil vse prisotne
nišča v Športnem parku v Domžalah, od tega dne pa vse do 30. julija so se zvrstila razna športna tekmovanja (kegljanje, balinanje, nogomet, košarka, plavanje, šah, pohod članov PD na Zlato polje in podobno). V nedeljo, 24. julija, je bila spominska slovesnost ob 35-letnici požiga vasi Hrastnik pri Moravčah in srečanje borcev in aktivistov Litijskega in Kamniškega okrožja, 27. julija je bila slavnostna otvoritev doma upokojencev Domžale. V soboto, 30. julija, je bila slavnostna seja skupščin občin Domžale — Kamnik in slavnostna prireditev obeh občin v Zlatem polju ob 35-letnici požiga Zlatega polja in sosednjih vasi. Praznovanje se je zaključilo 31. julija s strelskim tekmovanjem lovskih družin na glinaste golobe za prehodni pokal občine Domžale pri Lovski koči v Mengšu.
Sodelovanje kamniške in domžalske občine in njihovih občanov ima svoje korenine v narodnoosvobodilnem boju. Kamniški in domžalski delavci in kmetje so pod vodstvom partije skupaj krenili v oborožen boj proti okupatorju. V zgodovini NOB so zapisane borbene akcije borcev kamniškega bataljona, ki so ga sestavljali domžalski, mengeški, kamniški, dupliški delavci, bataljona, ki je zadajal sovražniku težke udarce od Kamniških planin do Sore in od Trojan do Šmarne gore. Mi borci nismo poznali občinskih meja, je dejal pokojni dr. Marjan Dermastia, prvi komandant kamniškega bataljona, ko je dal pobudo za skupno praznovanje praznika obeh občin.
Delegatski sistem odpira nove možnosti za sodelovanje med občinama na vseh področjih. Ljudje naj bi neposredno odločali predvsem tam, kjer živijo. Iz tega izhaja, da bo potrebno začeto sodelovanje v bodoče še bolj poglobiti.
Predsednik skupščine občine Domžale je o sodelovanju obeh občin dejal sledeče:
K sodelovanju med obema občinama nas navezuje vsakodnevna potreba dveh sosedov, še posebej nas vežejo skupni problemi dveh obljubljanskih občin.
Kadar bo vprašanje sodelovanja prešlo v delegatsko bazo, med de-
lavce in občane, bo to še bolj pristno, bolj pogloblejno in trdnejše. Danes se sodelovanje med dvema občinama razvija na več področjih. Pomembne skupne naloge rešujemo na področju komunalne dejavnosti (voda, kolektor, čistilna naprava, varovanje okolja in podobno), lepo je naše sodelovanje na kulturnem področju (orkester, pevski zbori, likovna dejavnost, spomeniško varstvo, področje NOB). Vedno bolj nas povezuje tudi področje SLO, saj si skupaj prizadevamo, da bi bila varnost naših občanov čim večja in si-gurnejša. Seveda je razumljivo, da je tudi sodelovanje družbeno političnih organizacij pristno in povsod prisotno, sicer ne bi imeli skupnih uspehov, ki jih imamo. Prizadevali si bomo, da bodo v bodoče še večji.
V vseh teh rezultatih je tudi delček prizadevanj delavcev naše delovne organizacije. Tudi mi bomo praznovali, naš, tovarniški praznik, 17. september. Tudi mi bomo pregledovali dosežene rezultate, izpolnitev zadanih si nalog, zato se potrudimo k še večjim prizadevanjem za dvig produktivnosti, za boljšo organiziranostjo proizvodnje in drugih področij dela, za boljše medsebojne odnose in hitrejše uresničevanje zakona o združenem delu in s temi rezultati počastimo svoj praznik in zgodovinske jubileje, ki jih praznujemo v letošnjem letu. Delovne zmage naj bodo darilo Titu, partiji in celotni samoupravni socialistični družbi.
Družbeno politične organizacije Induplati Jarše se pridružujejo čestitkam delegatom občinske skupščine in vsem delovnim ljudem in občanom domžalske občine.
Mirjana Kavčič Namestnik sekretarja OOZK
Številni prapori ZB NOV so počastili spomin
nas razgovor
Obrat kovinskih konstrukcij je sicer samostojna enota, je pa tesno povezan z našo konfekcijo, saj je njegova naloga izdelati vse kovinske dele za šotore. Po adaptaciji prostorov nekdanje Opekarne v Radomljah se vanje predvideva seli-
Franc Petaci
tev obeh obratov iz Jarš, kjer bodo delavci združili delo v TOZD Konfekcija.
S tov. Francem Petacijem, ki je predsednik zbora delavcev kovinskih konstrukcij, sva se pogovarjala o težavah, ki v tem vmesnem obdobju pestijo njihov obrat.
Tov. Pctaci, s kakšnimi problemi se srečujete?
Problemov je veliko ...
Mogoče je poglavitnejši problem povezan s premajhnim, neustreznim delovnim prostorom in nezadostnim oz. zastarelim strojnim parkom, če ga tako sploh lahko imen j ujemo. Konkretno: v naši delavnici bi nujno rabili moderno hidravlično stiskalnico. Sedaj trije opravljamo delo, ki bi ga sicer lahko samo eden, pa še z veliko več vloženega truda in manjšim učinkom. Nabava orodja je sploh stalen problem. Premalo se v to investira in vedno predolgo čakamo, da dobimo kar najnujnejše rabimo. Npr. vrtalnih strojev je kar naprej premalo, saj se na montaži vedno kakšen pokvari. Pravkar smo enega dobili, rabili pa bi jih pet. Spomladi smo npr. dva meseca čakali na katode. Ko smo jih končno dobili, niso bile povsem ustrezne. Te^ smo dobili šele pred kratkim. Težave nam povzroča tudi slaba kvaliteta cevi, ki jih rabimo za šotore. Lomijo se in seveda je veliko odpadka.
Glede na take in podobne težave z orodjem smo se prisiljeni znajti tako, da si določen kos sami naredimo. Tako pa gre čas, ki je normiran. V našem interesu je, da je delo dobro opravljeno, da normo dosežemo in presežemo, kar vse bi lahko bilo tudi z manjšim napreza-
njem in boljšim razpoloženjem, če bi bilo delo bolje organizirano. Tako pa gre veliko časa v režijo.
Zato pa že težko čakamo, da se uredi prostor v Radomljah, kjer upam, da se bo zaradi večjih prostorskih možnosti dalo lažje dihati in delo bolj organizirati.
Vemo, da je v več obratih problem delovna sila. Kako je s tem pri vas?
No, saj prav delovna sila je drugi večji problem, ki nam dela težave. Imamo veliko mladih, ki jih je treba priučevati. Ta doba je lahko različno dolga in najbolj žalostno je to, da ko se fantje priučijo morajo k vojakom ali pa zapustijo delovno mesto in gredo drugam.
Tudi odnos do dela ni vedno najboljši. Včasih nastanejo težave, ko je treba iti na montažo ali ko mojster in obratovodj a določita kakšno zahtevnejše delo. Posebno v zadnjem času smo zelo na tesnem z delovno silo, ker je veliko izostankov, tudi takih, ki jih ne bi bilo treba.
Konrad Ferlič
Kako pa jc z medsebojnimi odnosi delavcev?
Ja, nekoliko boljši so že kot so bili... pa tudi niso najboljši. Najhuje je ob plačilnem dnevu. Zaradi plač pride večkrat do krega.
Osebne dohodke res nimamo najboljše, vendar se glede na normo da kaj več zaslužiti, če si priden.
Tov. Pctaci, kaj bi povedali za zaključek najinega razgovora?
Zaključek bomo videli potem, ko bo to vse steklo in če bo vse steklo, kot pričakujemo. Najbrž, da se bodo ti problemi z orodjem in prostori in še kakšen res zmanjšali ali pa jih ne bo več.
Razgovor vodila urednica
Tako imenovana »srednjeveška preša«, ki jo upravljajo trije delavci: Peter Koželj, Boris Mazovec in Franc Petaci (trenutno počiva). Naročena je že sodobnejša stiskalnica!
Tov. Franc Petaci sprašuje, kako to, da dobijo delavci kov. konstrukcij samo eno delovno obleko letno, ko so jih včasih dobivali po dve. Delavci se namreč pritožujejo, da je ena delovna obleka letno premalo, ker se pri njihovem delu hitro zamaže in raztrga.
Samoupravni sporazum o varstvu pri delu DO Indupla-ti, sprejet na zborih delavcev od 7. 4. do 14. 4. 1975, določa v svojem 39. členu:	»Vsem
delavcem pripada zaščitna obleka ali halja. Delavcem pripada po ena zaščitna obleka ali halja vsako leto, razen delavcem v Delovni skupnosti skupnih služb, organizacijska enota »uprava«, ki dobe po eno haljo na dve leti.«
Obstaja pa dejstvo, da je delo na nekaterih delovnih mestih v DO težje, bolj grobo, da se pri delu uporablja različne materiale (kovine, barve, kar še posebej velja za delovna mesta v obratu kovinske konstrukcije,) zato je potrebno za taka delovna mesta spremeniti člen v samoupravnem sporazumu VD tako, da bi zaposleni na teh delovnih mestih dobili po dve delovni obleki, za kar bo podan predlog članom DS na eni od prihodnjih sej DS DO.
Ugotavljati število nesreč za posamezno časovno obdobje, starost in dobo zaposlenosti ponesrečenih, čas in kraj, kjer je prišlo do nesreče, vzroke zakaj se je nesreča sploh zgodila in še vrsto drugih podatkov potrebujemo predvsem zato, da na podlagi teh statističnih podatkov lahko preventivno delujemo, da se podobne ali enake nesreče ne dogajajo več.
Seveda pa je še važnejše, da organiziramo vsako delo tako, da upoštevamo vse predpisane ali splošno priznane varnostne ukrepe za posamezne vrste dela, da do nesreče sploh ne pride. O tem bomo pisali v prihodnjih številkah našega glasila. Danes pa poglejmo pregled nesreč pri delu v prvem polletju letošnjega leta.
Do konca junija je bilo v DO Induplati 34 nesreč pri delu. Od tega števila jih je bilo 10 na poti na delo. Zanimivo, da ni bilo nobene z dela domov!
Zaradi vseh nesreč je bilo izgubljenih 296 delovnih dni, samo zaradi nesreč na poti pa 115 delovnih dni.
Ce primerjamo število nesreč s prvim polletjem lanskega leta, sta bili letos dve nesreči manj.
Vzroki, zaradi katerih se nesreče pripetijo, so predvsem: posegi z roko v stroj, kadar le-ta deluje, neurejeno delovno mesto (spolzka mokra ali mastna tla), nepravilna ali nezadostna obutev (kljub tolikšnemu številu nabavljenih ortopedskih in usnjenih zaščitnih čevljev!), neuporaba sredstev za osebno varstvo pri delu (mojstri bi morali dosledneje izvajati disciplinski ukrep zaradi neuporabe sredstev za osebno varstvo pri delu kot so predvsem: rokavice, očala, čelade itd.), nepravilno izvajanje dela (nepoučevanje za varno praktično delo predvsem novih mladih delavcev). Seveda so za nekatere posamezne nesreče tudi posebni specifični vzroki (nezbranost, površnost, malomarnost pri delu).
Ponesrečeni so zaposleni v naslednjih obratih DO. Prikazan pa je tudi procent ponesrečnih na število zaposlenih v posameznem obratu.
Obrat	Št. zaposlenih	Št. nesreč	% nesreč na štev. zap.
predilnica	92	3	3,3
tkalnica	211	5	2,4
pripravljalnica	116	3	2,6
oplemenitilnica	91	6	6,6
konfekcija	128	4	3,1
kov. konstr.	29	2	6,8
konf. Mengeš	224	2	0,9
vzdrževanje	90	4	4,4
uprava	165	5	3,0
Vodja službe VD
Delegacija ZB NOV družbenopol. organizacij občin Domžale, Kamnik, Gornji Milanovac in Koprivnica, je položila vence k spomeniku padlim žrtvam
na Zlatem polju
smo
vodovod
Vtisi iz brigadirskega življenja
Že v julijski številki Konoplana ste lahko brali, da smo mladinci iz Induplati prispevali svoj delež v občinski mladinski delovni akciji PECE 77 in naredili izkop za vodovod. Naša delovna organizacija je bila pokrovitelj te akcije.
Ker sem bila med tistimi, ki so gradili vodovod, sem se odločila, da napišem nekaj vtisov s te akcije in tako mogoče navdušim še druge mlade za brigadirsko življenje.
Na mladinskem sestanku našega aktiva smo sklenili, da gremo mladinci iz Induplati na mladinsko delovno akcijo, še posebej, ker je bila naša tovarna pokrovitelj.
V brigado sem odšla 27. junija. Ob 6. uri smo se iz Domžal odpeljali v naselje Gora pri Pečah, kjer je bilo naše delovišče. Ko smo prispeli, nas je tovariš komandant razdelil v dve brigadi. Naša brigada Slavka Šlandra šteje 78 brigadirjev. Prvi delovni dan je trajal 6 ur, ostale dneve pa smo delali po 8 ur. Vstajali smo že ob štirih zjutraj, na delo pa smo odhajali ob petih. Morali smo skopati 1305 m dolg jarek, v katerega smo položili cevi in jih ■z asu fr. Teren je bil izredno slab. Zlasti v gozdu je bilo veliko skal, zato smo morali večkrat minirati.
Kljub napornemu delu, smo ga opravljali vedno z veseljem in v slogi. Na delovišče in nazaj smo vedno prihajali in odhajali nasmejani in s pesmijo na ustih.
Popoldne smo organizirali športna srečanja, zvečer pa smo ponavadi zakurili taborni ogenj, ob katerem smo imeli kulturni program. Z domačini, ki smo jim delali vodovod, smo bili ves čas v dobrih odnosih in z veseljem so nas postregli tudi s kakšno dobro kapljico.
Z delom smo zaključili 8. julija ob 13. uri, kar je bilo dva dni pred dogovorjenim časom. Že zaradi tega je ob zaključku vladalo še posebno veselo razpoloženje.
Devetim najboljšim brigadirjem smo podelili udarniške značke, dvanajstim pa priznanja. Med tistimi, ki so dobili priznanja sem tudi jaz.
Vsi pa smo dobili izkaznice, da smo bili na delovni akciji.
V nedeljo, 10. julija smo odšli domov z lepimi vtisi v srcih.
Želimo si še več podobnih delovnih akcij in srečanj. Prepričani smo, da smo mladi sposobni in tudi pripravljeni pomagati ljudem. Želim si, da bi se tudi drugo leto videli na podobni delovni akciji.
Bernarda Šoštarič
Kako je Volvo prilagodil delo ljudem
Bistvena ugotovitev, do katere so prišli v tovarni avtomobilov Volvo na Švedskem je, da delovne skupine niso samo efektivnejše kot tekoči trakovi, ampak omogočajo ljudem medsebojne kontakte in tudi organiziranje lastnega dela.
Človeštvo je konstruiralo stroje, da bi odpravilo fizične napore pri delu, potem pa se je pokazalo, da povzročajo psihične napetosti celo več zdravstvenih in vedenjskih motenj. Ljudje nočemo biti podložni strojem in sistemom. Na nehumane pogoje reagirajo ljudje zelo človeško: s pogostim spreminjanjem delovnih mest, izostajanjem od dela, brezbrižnostjo do dela in uporništvom.
S stališča delavcev je tako vedenje popolnoma razumljivo. Cim mlajši je on ali ona, močnejše so njegove reakcije. Ljudje, ki začenjajo dandanes delati, so bolj izobraženi kot kdajkoli poprej v zgodovini. Družba jih je naučila, da gledajo nase kot na odrasle, ki so sposobni sami odločati. S tem, da jih zaposlimo v do potankosti organiziranih industrijskih enotah, jim damo delo, pri katerem nimajo niti najmanjše možnosti samostojnega odločanja. Osem ur na dan jih predpostavljeni treti raj o kot otroke, številke, ali pa potencialne probleme.
Delo je bilo treba humanizirati — omogočiti ljudem medsebojne kontakte, ustvariti ozračje sodelovanja in tovarištva. Predvsem pa jim je treba dati možnost osebnega izpopolnjevanja — posameznik mora imeti možnost, da se nauči več. Takih sprememb seveda ni mogoče izvesti brez povprečnih sprememb v tehnologiji. Zato so se pri Volvu odločili za radikalne spremembe pri gradnji tovarne v Kalmaru.
Bistvena sprememba je bila odprava tekočega traku, ki mu strežejo ljudje. Namesto tega so uvedli posebna transportna vozila, katerih gibanje usmerjajo delavci. Središče dogajanja ni več tekoči trak, temveč ljudje.
Pri tekočem traku se ustvarja med ljudmi sovražno ozračje. Ljudje si žele medsebojnih kontaktov, priložnosti, da pogledajo drug drugemu v obraz. Če pa je delo prilagojeno ljudem, lahko ljudje delajo v medsebojni povezanosti, lahko razpravljajo o stvareh in se odločajo o tem, kako organizirati delo. Ta nov pristop je osnovan na nagrajevanju, ne Pa na kaznovanju. Če gledamo na delavca kot na odraslega človeka, nam je jasno, da ga je mogoče stimulirati. Le, če gledamo nanj kot na otroka, potrebuje kazen. In v večini tovarn je pri merjenju in kontroli prisotno ravno to zadnje gledanje.
Iz izkušenj iz Kalmara in kasnejših tovarn, postavljenih po novem
principu, so v Volvu potegnili naslednje zaključke:
—	vsaki enoti moramo pustiti, da se razvija sama, brez neprestane kontrole ali pa vmešavanja z vrha;
—	aktiven in pozitiven odnos vodilnih ljudi do sprememb je predpogoj za dobre rezultate. Ta odnos pa ne sme prerasti v vodenje z vrha;
—	vodilno osebje je najbolj učinkovito takrat, kadar je njegova vloga v zmanjševanju investicij za nove pristope in v vzpodbujanju posameznih vodij proizvodnje, da predvzamejo radikalnejše iniciative;
—	pozitivni rezultati so v tesni povezavi z deležem vodstvenega kadra, ki razume, da bo proces spreminjanja zajel vse organizacijske nivoje, ne glede na to, kje se je začel;
—	sprememb ne smemo prehitro uzakoniti. Vsaka od njih zahteva svoj čas. Če gledajo ljudje nanje kot na nenehen proces iskanja in učenja, so možnosti trajnih učinkov večje;
—	pobuda za spremembe mora priti od delavcev samih, specialisti jo morajo podpirati, prenašati in razvijati;
—	napredek je večji, če se že na začetku ustanovi skupen vodstveni odbor vodstvenega kadra tovarne in delavcev;
—	v tem odboru morajo biti kar najbolj sposobni ljudje, ki imajo interes za spremembe;
—	najhitreje lahko dosežemo razširjanje idej, če jih damo v razpravo delovnim skupinam. Te delovne skupine ne smejo presegati 25 ljudi;
—	skupine, katerim so bila prepuščena določena sredstva, da so lahko same odločale o izboljšavah, so dosegle največji napredek — tovarno pa je stalo to manj, kot da bi plačala strokovnjake;
—	nova tovarna, nov izdelek ali nov stroj je priložnost, ob kateri lahko razmišljamo o novem sistemu dela;
—	investicija v izboljšavo na določenem področju pogosto povzroči spremembe na področjih, ki so z njim povezana. Take spremembe lahko dober vodja pospeši;
—	hkrati s spremembami v organizaciji dela je nujno izdelati sistem povezave z delavci, da bi dobili njihove predloge.
Najbolj učinkovite spremembe v organizaciji dela pri Volvu so potekale naravno, brej projektov, znanstvenih študij in poročil. Potekale so preprosto zato, ker so bili ljudje zanje zainteresirani. Najti pot za vzpodbujanje takih sprememb pa je naloga vodstva podjetja.
Po članku v Harvard Business Re-view
povzela Cirila Črne.
KRVODAJALSTVO
Zaradi pomanjkanja krvi smo prejeli od zavoda SRS za transfuzijo krvi dodaten plan krvodajalstva za dne 3. avgusta 1977. Za Induplati Jarše so na Zavodu predvideli 30 krvodajalcev. V času prijavljanja se je prijavilo 34 naših sodelavcev. Navajamo jih poimensko, ker so požrtvovalno priskočili na pomoč, ko je v času dopustov »stiska z ljudmi«. Nekateri med njimi so kri darovali že v aprilu.
Prijavili so se:
Dragan Jovčov, Lado Marinček, Stane Bec, Milena Hribar, Angela Kukovec, Jelka Oštir, Ivanka Šarc, Ivka Marinček, Janez Kotnik, Francka Majdič, Ljuba Petrovič, Marija Benda, Angelca Bcrnjot, Milena Bohorič, Zofija Vrenj ak, Stane Rode, Marija Dimc, Hedvika Setmar, Vesna Juhant, Ana Vuk, Marija Narat, Jelka Kos, Cirila Kerč, Franc Novak, Oto Križman, Janez Hafner, Polde Seiko, Miha Bulič, Maks Krambcr-gar, Katarina Juras, Zofija Orehek, Lovro Giovanclli, Ivica Cesnik, Marija Gorjup.
OSNOVNA ŠOLA RADOMLJE
Pjl]2W ANJS
OZD INDUPLATI JARŠE
z* MENTORSTVO PRI SVOBODNIH DEJAVNOSTIH UČENCEV. MATERIALNO IN MORALNO POMOČ TER POVEZOVANJE DRUŽBENEGA OKOLJA S iOLO IN ČOLE Z OKOLJEM
R«doi»i|s.diw.	...	
<e> Nmiedn* S»*|. tok	..	.	j	.J	,
Zenske po svoje — moški po svoje
Z IZLETA OOS KONFEKCIJA JARŠE
Že dlje časa je v ozračju naše konfekcije plavalo vprašanje: kam na izlet?
Odločiti sc je bilo težko. Združeni smo namreč v tri obrate: stočlanski pretežno ženski in dvakrat po tridesetčlanska pretežno moška obrata. A našli smo skupni jezik in organizirali izlet v dve smeri.
Povem vam, zelo zanimivo!
Naši moški tovariši so se namreč odločili za trim na Kolovec z ogledom Lukove bolnice in ... piknikom!
Me pa — zakaj bi se vedno vozile po natrpanih cestah, se potile v še bolj natrpanih in vročih avtobusih, vročih cenah in vročih dirkah za rezervacije?
kriti paviljon s hrano in pijačo. Priložnost smo seveda izkoristili! Posegli smo po ponujanih dobrotah in v veselem razpoloženju kljubovali vremenu, ga nazadnje premagali in nadaljevali kopanje.
Ob šestih zvečer smo se odpeljali na železniško postajo Matulj, dobro razpoloženje pa je vladalo vse do Ljubljane, kamor smo prispeli ob devetih zvečer.
Ko smo se poslavljali smo sklenili, da to ne bo naša zadnja pot po tirih: našo lepo domovino si bomo ogledali z vlakom!
Erika Gorjup
Trimamo pa dovolj vsak dan doma!
Tako smo se spet enkrat po dolgem času odločile: Na vlak! Navdušenje je v soboto 25. 6. zjutraj še bolj naraslo, ko smo se na ljubljanski železniški postaji vkrcale v hitri voz. Vožnja je bila čudovita. Z vseh strani se nam je odpiral pogled na notranjski in primorski svet. Peljali smo se mimo Borovnice, Vrhnike, Logatca, se ustavili v Postojni, nato pa spet naprej mimo Pivke, Ilirske Bistrice pa vse do Matulja na Hrvaškem Primorju, kjer so nas čakali avtobusi za Opatijo, ki je bila končni cilj našega izleta.
Nekaj naših izletnic se je odločilo, da nadaljujejo pot še do Reke, si tam ogledajo pristanišče in se nam kasneje pridružijo v Opatiji.
Opatija, Opatija!
Staro mesto v Hrvaškem Primorju, z ozadjem hribovja Čičarije, z mogočnimi ali pa igrivimi stavbami iz kraljevskih časov, z zelenicami, palmovimi drevoredi, parki in borovimi nasadi . . .
Iluzija lepega se ti podre ob pogledu na večinoma neokusne in kičaste spominke, ki se gnetejo skoraj v vsaki trgovinici za skoraj vsakim oglom in ko ti kanček grenkobe napolni srce ob pogledu na cene po tržnicah, gostinskih lokalih ali trgovinah.
Po ogledu mesta smo se zbrali v lepo urejenem kopališču. Osvežili smo se v ne preveč toplem morju in nato greli utrujena telesa pod vročimi sončnimi žarki.
Dopoldanska vročina se je v popoldanskem času poigrala z nevihto in nam ustvarila nova doživetja. V kopališču je namreč poskrbljeno tudi za muhasto vreme: vreme ostane zunaj, mi gremo pa lahko v po-
VODNA PREGRADA
'mu, ,;.a . •
Industrija sc jc ustalila tam, kjer jc bila na voljo voda. Dovolj tekoče vode. Za Induplati jc znano, da je zrasla na pogorišču »inajčevega mlina«, kar pa ne izključuje prejšnje ugotovitve, ker jc bil tudi mlin ob vodi.
Mlinščica, tako se imenuje voda, teče v umetno zgrajenem koritu mimo (oziroma pod) Induplati. Brez vode ni življenja, danes pa nam služi le še za primer požara. Toda to ni njena izključna koristnost, najbrž pa prednostna.
Ker tečejo vse vode niz breg teče tudi naša Mlinščica dalje proti Domžalam. Domžale pa so v zadnjih letih načrtno modernizirali in v ta namen uredili kanalizacijo. Pri računih pa je prišlo do napake, zato so betonske cevi, po katerih teče danes »Mlinščica« v Domžalah, premajhnega premera. V deževnih dneh je vode preveč.
Že leto dni in več je dobrih 200 metrov južno od Induplati zgrajena pregrada na Mlinščici, ki propušča vedno enako količino vode v strugo Mlinščice, vso odvečno vodo pa odvaja v razbremenilnik, ki se izteka 100 metrov nižje v Kamniško Bistrico.
Na sliki je lepo videti pregrado z delom razbremenilnilta (desno) in preostankom Mlinščice, ki teče dalje proti Domžalam.
obvestila iz kadrovske službe
TOZD PROIZVODNJA
Vstopi:
Janez Pogačar, pom. tkal. mojstra, vstopil 18. 7. 1977.
Izstopi:
Marta Smešnjavec, del. v konfek., izstopila 30. 6. 1977,
Luka Slipčevič, del. v oplem., izstopil 30. 6. 1977,
Alojz Zupan, nadmoj. v tkal., upokojen 31. 7. 1977.
TOZD RESTAV. in POČIT. DOM.
Vstopi:
Marjan Jeraj, kuhar v Poč. domu v Umagu, vstopil 1. 7. 1977, za določen čas.
tozd industrijska prodajalna
Vstopi:
Rozalija Jamnik, prodajalka, vstopila 5. 7. 1977.
TOZD SLAMNIK MENGEŠ
Izstopi:
Jožefa Zore, šivilja v obratu Mokronog, izstopila 28. 3. 1977.
delovna skupnost
SKUPNIH SLUŽB
Vstopi:
Janko Žagar, elektrikar, zaposlen od 15. 7. 1977.
Izstopi:
Jernej Orehek, dvor. delavec, izstopil 13. 6. 1977,
Ante Zelenika, trgov, zastopnik, upokojen 31. 7. 1977.
POROČILI SO SE:
Marija HRIBAR, šivilja poročena LUKMAN
Radenka RAZUMIČ, tkalka in Marjan KOFOL, pom. tkal. mojstra.
Iskreno čestitamo!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame MARIJE JEREB
se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavkam in sodelavcem iz konfekcije, tkalnice za izrečeno sožalje, vence in denarno pomoč.
Posebna hvala vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti. Hčerki Vida Habat, Mici Jereb
POROČILO O GIBANJU OSEBNIH DOHODKOV
ZA JUNIJ 1977
Vrednost točke za junij je ostala neizpremenjena za vse TOZD. Po potrditvi polletnega obračuna je DS TOZD Proizvodnja in DSSS potrdil tudi višino vrednosti točke za III. tromesečje, in sicer:
TOZD-1 in DSSS — din 0,0441;
TOZD-2 Ind. prod. — din 0,0441;
TOZD-3 Restavracija — din 0,0481;
TOZD-4 Konf. Slamnik — din 0,0441.
Menjajoči del OD z junij pa je bil izplačan v sledeči višini:
R-D-Z za TOZD Proizv. in DSSS je znašal 114 11
R-D z TOZD Proizv. in DSSS je znašal 115%;
TOZD Industr. prodaj, je znašal 115%;
TOZD Rest. in poč. domovi je znašal 105,5 %;
TOZD Konfekcija Mengeš je znašal 115%.
Povprečno izplačani osebni dohodki so se gibali sledeče:
TOZD Proizvodnja — din 3.652.—
Del. skup. skupnih služb — din 5.245,—
TOZD Ind. prodajalna — din 4.365,—
TOZD Rest. in poč. domovi — din 4.406,—
TOZD Konfekcija Mengeš — din 3.503,—
			Tt	->/.'■> i	proizvodnja						
Razred	pred.	prip.	tkal.	opl.	konf.	cer. o.	kov. k	DSSS	TOZD Konf.	TOZD Res.	TOZD Trg.
do 2100	2								1		
2100 do 2500	1		1	3					2		
2500 do 3000	33	16	6	11	19	2		5	27	1	
3000 do 3500	31	50	98	24	48	4	4	20	99	5	
3500 do 4000	15	31	60	27	13	13	7	33	57	4	3
4000 do 4500	5	6	16	13	3	5	12	51	14	2	6
4500 do 5000		2	3	7	2		3	37	8	6	2
5000 do 5500	2	5	10	2	4	1	1	21		4	
5500 do 6000	1		6	3			1	12	1		
5000 do 6500	1		3		1			12		1	
6500 do 7000			2				9	9	1		1
7000 do 7500					1			8			
7500 do 8000	1	1	1	1		1	1	8			
8000 in več								26	1	1	
Skupaj	92	111	206	91	91	26	29	242	211	24	12
Naj nižji OD	1949	2726	2198	2111	2631	2831	3066	2726	1663	2932	3623
Najvišji OD	7576	7784	7924	7727	7456	7576	7753	12978	9465	8097	6797
Povprečni	3327	3534	3752	3712	3455	3835	4258	5245	3503	4406	4365
OBJAVA!
Zaradi nabave novih, modernih brezčolničnili statev, bo naša DO leta 1978 potrebovala več novih sodelavcev, med njimi 8 mladih izučenih fan-tovj ki so končali poklicno šolo kovinske ali elelttro stroke. Usposobili bi jih za moj-tre teh strojev in vodje izmen. Zaposlitev je mogoča takoj, ker bo do montaže organiziran poseben strokovni tečaj s prakso doma in v tujini.
Prijave zbira kadrovsko-or-ganizacijski sektor do zasedbe mest.
Jarše, dne 14. 7. 1977
Brez besed
Namesto križanke — polemično...
Zdravo, stara sablja, mi je rekel znanec in krepko stisnil roko, ko sva se po dopustu srečala v tovarni. Kako je bilo? Je bila hrana v Umagu res zanič? Kakšno pa je bilo vreme? Je bilo itudi dol sranje, kot tu?
Tisto o »stari« sablji sem preslišal, na vprašanja pa sem odgovarjal in napol potrdil in napol zanikal govorice. Pa, to je že konec te zgodbe.
Na Črnem kalu se je zjasnilo. Veseli smo bili sonca in se dobro razpoloženi pripeljali v Koper. Takoj za znakom ustavljanje prepovedano je bilo parkiranih več avtomobilov in lastniki so se kopali v morju. Na obrazih se jim je videlo, da se v vodi kar dobro počutijo, v kar smo doma, pri gledanju televizije, močno dvomili.
Na vrhu Kaldanije smo zavili proti Umagu. Izjemoma smo si izbrali cesto skozi Savudrijo im se tako peljali mimo Katora, ki ga na zemljevidih še ni najti, bi ga pa lahko vnesli za ta ali oni kraj (tudi turistični), ki bi ga v zameno zradirali.
Počitniški dom Induplati v Umagu stoji že 18 let. Ravno danes 1. avgusta smo ga odpirali leta 1959. Delovni kolektiv Induplati je bil sploh tisti, ki je v Umagu začel s turizmom. Najprej smo tam taborili, potem smo se lotili gradnje doma. Čudovit park pred domom priča, da je res že minilo toliko let od takrat. Dom je lepo ohranjen. Baje morajo letos obnoviti vso
Brez besed
i
električno instalacijo, kar spada v strokovno področje, zato bi se o tem podrobneje ne razpisal.
Kot povsod se morajo novi gostje javiti v prijavni pisarni. Gre le za formalnost, ki je bila hitro in brez zatikanja opravljena. Pred enajsto uro smo že lahko zasedli sobo, ki nam je bila dodeljena. Tisto, da smo bili ravno nad kuhi-
njo, nas ni niti motilo. Povsod je nekaj dobrega in povsod tudi kaj slabega. To velja tudi za sobo 10.
Vreme je bilo poletno. Od tistih, ki so že končali z dopustovanjem smo se poslovili v naj večji poletni vročini. Zavidali smo jim zagorelo polt in si tiho želeli tudi takšnega vremena. Potem smo ostali sami. Mislim, ostalo nas je le še toliko, kolikor jih zmore hotelska (beri domska) kapaciteta.
Pri večerji smo se prvič vsedli na »svoje« prostore. Morda smo pri tem komu zasedli prostor, kar pa se je le dobro izteklo saj ni ostal nihče brez mize in stola.
V (pre)mehkih posteljah smo se prvo noč le premetavali. To velja seveda le za goste v sobi 10.
Ob 8. uri naslednjega dne je bil zajtrk. Vsak dan je ob tem času. Sledilo je previdno sončenje, saj naša bleda koža ni, da bi jo cvrl na vročem soncu. Ob 12. uri je bilo kosilo. Ob 19. uri večerja. Oba časa sta le zato omenjena, da je mogoče točneje opisati zgodovino nekega dopusta.
Zajtrki so bili normalni. Kdor je želel pojesti več kruha, kot ga je bilo na mizi, ta ga je dobil. Vsakič in po želji. Do večerje v sredo je bila hrana zares zelo enolična in za ta čas manj primerna. To smo ugotavljali enotno in zelo glasno. Najbrž so o tem slišali tudi tisti, ki so za to vprašanje zadolženi. Že večerja — servirali so ribe — v sredo pa je pomenila spremembo navzgor v naši prehrani. Vse dni do konca smo imeli dobro in obilno hrano.
Kot vidite je šlo res pol na pol.
Ponoči je dvakrat deževalo in v petek 22. julija so se le redki kopali. Bilo je prehladno vreme in tudi voda se je zavoljo dežja in vetra ohladila. V ponedeljek pa je imela kar 28 stopinj C. Plus seveda.
Z vprašanji in predlogi bi rad nadaljeval to pisanje zato še ne nehajte brati.
Zdi se mi, da je večerja ob 19. uri prepozno nastavljena. V domu po večerji počistijo prostore in pogasne-jo luči in gredo k »zasluženemu« počitku. Ali ne bi bilo boljše večerjo pripraviti ob 18. uri zato, da se lahko podaš še kam na zabavo, ki je v domu Induplati ni!
Od prehrane bi preskočil na red, ki ga ni bilo. V park pred domom in v dom je vstop dovoljen vsakomur. Tudi na tisti del plaže, ki po naravi spada k domu Induplati. Že takoj po zajtrku je bilo nekajkrat prepozno, da bi dobil prostor. Bilo je treba brisače in stole ter blazine odnesti k obali že pred zajtrkom.
Tudi senca v parku je bila takoj zasedena. Z domačimi in s tujimi turisti. Rekli so mi, da zato, ker smo pač dom odprtega tipa. Lek in Snaga nista, ali ne bi bilo prijetneje, če bi bilo tako tudi za nas. Zgodilo se je nekega dne, ko me je tujec pobaral, medtem ko je njegov sin, ki mu je sedel na ramah, trgal cvete oleandra, kje je Domžalski dom. Ker nisem vedel sem vprašal, če koga išče, pa je odgovoril, da so mu na recepciji v Morski zvezdi rekli, da naj gre na hrano v domžalski dom.
Vsak mora jesti. Kdor preveč je, postane predebel, kdor premalo umre. Gre torej za zlato sredino, ki pravi:	jesti je treba. Drugam ni
nihče zašel, v naš dom pa mnogi. Saj so postregli skoraj vsak dan s
Brez besed
170 kosili in več. Tak naval pomeni veliko dela za strežno osebje in za kuharje. Ker so vsi utrujeni, takoj po večerji vse pospravijo in za dom se začne mirozov. Ne mislim, da bi morali vsak večer navijati divjo glasbo, le prijetno bi bilo posedeti in se skromno zabavati.
Zelo neprijetno je, če moraš takoj po jedi vstati in prepustiti mesto drugim. Vprašam, kam stopiti po kosilu, če dežuje. V sobo — na posteljo in spati, bi bila edina rešitev. Toda, ta varianta ni dopustniška.
Dom uporabljajo vsi kopalci od blizu in daleč itudi za to, da se v njem tuširajo po kopanju v morju (tudi v kopalnici v I. nadstropju) in vsi hodijo tudi na WC v dom. Zakaj? Samo zato, ker smo odprtega tipa. Pa ga zaprimo. Mislim za vse, razen za člane naše delovne organizacije.
Drobne so te stvari in vsakdo ne spregovori rad o njih. Zato pa, ker je večino vprašanj naslovljenih na prehrano, sem napisal tudi o tem. Obtožbe niso čisto upravičene. Ali pa sploh ne. Tudi doma ne jemo vedno le izbrane jedi!
Otmar Lipovšek
Izdaja v 1000 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Marija JEREB, Vida KOŽELJ, Cilka MRDENOVIC, Ingo PAS, Janko UKMAR, Lado ZABUKOVEC in Ivana SEIFERT — odgovorni urednik. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974)