Leto LXX Štev. 203 a V Ljubljani, v petek, 4. septembra I942-XX l^ST^upo,ta1' Prezzo - Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 20 Lii — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ca inozemstvo 50 Lir Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica; Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: (Jnione Pubhlicita Italiana S. A., Milano. VENEC lzha|a vsak dan z|utra| razen p onedelfka tn dneva po praznika. S Urednlltvo In apravai KoplUr|»va 6, Ltnbllana. = Redazione, Ammlnislrazionei Kopit«r|ev» 6, Lubiana. Telefon 4001-4005. S \bhonsroeoti: Mesa 18 Lire; Estero. meta iO Lir«, tutiziuna domenica. tono 34 Lir«, hstero 50 Ure. C. C fJ Lubiana 10.650 per jli »bbo-oamenU: 10.349 p« U Inserzlnni. Filial«! Noto me«ia. Concessionaria eseluslva per la pubblicitA di provenienza italiana ed estera Unione Pubhlicita Italiana S. A- Milano. II Bollettino No 829 Azioni d'as$alto su concentramenti avversari 51 carri armati, 20 automezzi, 24 velivoli distrutti TI Ouartier- Generale delle Forze Armate romiinica: Intensn attivifn di elementf esplornnti su tutto il fronte egiziano. Nei combattimenti di eni e stata data 110-tizia dal Bollettino di ieri, le perdite del nemieo sono šalite ad 5i carri amati e venti automezzi hlindati. Formnzioni delPAsse hanno rinnovato ri-usrite a/ioni dassalto su concentramenti avversari; nel corso di vivaci scontri, 21 aeroplani britannici erano abbattuti da cacciatori italiani e tedesehi; tre aliri venivano fafti preripitare da hntterie contraeree. Cinque nosfii apparecchi non hanno latto ritorno da voli di guerra negli ultinii due giorni. Nelle r^centi operazioni aeree sul fronte egiziano la 91 squadriglia del 4 stormo da carcia ha raggiunto sua cen tešim a v i t f o r i a. Vojno poročilo št. 829 Napadalne akcije na nasprotnikova zbirališča Uničenih 51 tankov in 20 vozil ter 24 letal sestreljenih Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Živahno delovanje izvidnic na vsem egipt-skem bojišču. V bojih, ki jih omenja včerajšnje vojno poročilo, so sovražne izgube narasle na M tankov in 20 oklepnih avtomobilskih vozil. Skupine letalstva Osi so obnovile posrečene napade na sovražna zbirališča. Med živahnimi spopadi so italijanski in nemški lovci so-str lili 21 angleških letal. Tri letala so sestrelile protiletalske baterije. Pet naših lefal se ni vrnilo z vojnih poletov v zadnjih dveh dneh. Med nedavnimi letalskimi napadi na egipt-skem bojišču je 91. skvadrilja četrtega letalskega roja dosegla svojo stoto zmago. Proslavljeni letalci Rim, 3. septembra. AS. Dodatek k današnjemu vojnemu poročilu pravi, da so se pri zadnjih bojih v Egiptu zlasti odlikovale letalske skupine naslednjih poveljnikov: Luigi F i 1 i p p i. G i u-seppe D a g o s t i n i s , Roberto Fasio. Carin Ruspoli. Uspehi jugovzhodno od Anape Na črnem morju potopljenih 10 ruskih ladij — Novi uspehi pri Stalingradu Hitlerjev glavni stan. 3. septembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Jugovzhodno od A 11 a p e je bilo več žilavo hranjenih višinskih postojank v naskoku zavzetih. Pred N o v n r o s i j s k o m sta bila potopljena motorni in čistilni čoln. Zadele so ju bombe. Nemški hitri čolni so na Črnem morju iz. konvoja potopili dve petrolejski ladji, dva par-nika in šest velikih ladij s skupno 15.4110 ton. Pred Stalingradom so nemške in romunske čete v tesnem sodelovanju z letalstvom vrglo sovražnika iz močno utrjenih htinkerskih postojank. Protinapadi so bili odhiti. Vojnšknvažno naprave v in okoli Stalingrada in ladijsko cilje na Volgi sn letala močno bombardirala. Jugozahodno od K a 1 u g e in severozahodno od >1 e d i n a je bilo več sovražnih napadov odbitih. Tudi pri II ž e v u so se ponesrečili sovražni napadi močne pehote in tankovskih sil. Pri tem so skupine armade s sodelovanjem bojnih in strmoglavskih letal uničile 10(1 sovjetskih tankov. Južno od jezera Lado ga in pred Petro-gradom su propadli ponovni sovražni napadi, (tli Ledene m m o r j u je letalstvo bombardiralo sovražne baterije na polotoku R i b a f i j in letališče pri M u r m a n s k u. Sovjetsko letalstvo je 1. in 2. septembra v letalskih bojih in zaradi oenja protiletalskega topništva izgubilo MS letal, eno letalo pa je bilo uničeno na tleh. Osem lastnih letal sc s poleta proti sovraz-niku ni vrnilo. Na epi p t s k eni bojišču živahna iz-vidniška delavnost, število včeraj objavljenih tankovskih sovražnih izgub se je dvignilo na š|. Nemškn in italijanska lovska letala so včeraj sestrelila 21 angleških letal. Eno nemško Malo je bilo izgubljeno. V noči na 2. september so nemške skupine bojnih letal bombardirale več angleških letališč severozahodno in severovzhodno ml Kaira. Po brezuspešnih dnevnih mofilnih poletih v veliki višini nad zahodno Nemčijo so skupine angleškega letalstva ponoči napadle mesto Karlsruhe. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Zlasti v notranjosti mesta je nastala stvarna škoda in škoda na poslopjih. Po dosedanjih poročilih je bilo sestreljenih šest na-pndnjo?ih bombnikov. Pr! nizkih napadih so včeraj lahka nom-šk.t bojna letaln z bombami težke vrste zadela industrijske in promefu-* naprave na otokn \V i g h t nn angleški južni obali. V noči na 1. september so bombniki bombardirali vojaškovažne cilje v srednji1 Angliji. Bern, 3. sept. AS. Po poročilih, ki prihajajo s sovjetskega bojišča in ki jih širijo ameriške agencije, se lahko vidi, da se je položaj rdeče vojske v južnem odseku občutno poslabšal. Nemške oklepne sile so na več mestih prodrle skozi obrambo in sicer jugozahodno od Stalingrada in boljševiki vkljub srditim protinapadom niso mogli zadelati teh prodorov. Severozahodno od me- izredno živahni boji na j mm ruskem bojišču Italijanski oddelki zavzeli utrjeni sistem ob Donu Berlin, 3. septembra. AS. Južno od Matuja-skaje v odseku Anapa jc nemška naskakovalna skupina napravila vdor v sovjetske utrjene vrste. Sovražne čete so se morale umakniti na nove postojanke. Vzhodno odtod so Nemci z naskokom zavzeli nekaj utrjenih krajev, ki so jih boljševiki srdito branili. Sovražne izgube med temi boji so zelo veliko. Nemška letala so bombardirala in z ognjem iz strojnic obsipavala sovjetske čete, ki se umikajo proti Novorosijsku. Tri sovražne baterije sn bile uničene jugovzhodno od Georgijevska. Na bojišču pri Tereku je bil odbit silovit sovjetski napad na nemško oporišče. Berlinski vojaški krogi izjavljajo, da so nemške čete izsilile nove vdore v utrjene črte, ki branijo Stalingrad. Jugozahodno od mesta so Nemci zasedli utrjeno višino in to vkljub srditemu odporu sovražnika. Nemški lovci in nemško protiletalsko topništvo so sestrelili 23 sovjetskih letal. Na bojišču pri Donu jc italijanski n d: delek v naskoku zavzel sovražni utrjeni sistem. Posadka je bila pobita, italijanske čete pa so zaplenile veliko količino orožja in streliva. V srednjem odseku in jugozahodno od Kaluge in v pokrajini pri Rževu boljševiki več ne izvajajo i krajevnih napadov. Angleško delavstvo zavrača sodelovanje s komunisti Rim, 3. septembra. AS. Angleška delavska straka je po svojih zastopnikih jasno izjavila, da ni možno nobeno sodelovanje s komunistično stranko, Sklep je sprejela vrhovna ustanova delavske stranke, izvršni odbor, ki je vsem angleškim delavcem poslal glede tega določen opomin. Sporočil jim je, da ostane v veljavi sklep 'letnega občnega zbora stranke, da ne bo sodelovala s komunistično stranko in da bodo izdani kazenski ukrepi zoper Slane, ki es tega sklepa ne bi držali. Opozorilo pravi: >Ne smemo izgubiti nikdar iz vida dejstva, da komunistična stranka podpira zdaj angleške vojne napore, pa ne zaradi tega. ker je v nevarnosti Anglija in ker gre za usodo demokracije, temveč edino zato da bi delala na korist Rusije. V teh žalostnih dneh, ko angleški komunizem tekmuje z angleškim domoljubjem in se druži z odličnimi politiki, ki prevare niso razumeli, je treba opozoriti delavce«. Opozorilo odbora delavske stranke razkrinkava tudi zvijačo angleške komunistične stranke, ki z obilnimi denarji, pritekajocimi iz sovjetskega poslaništva tiska na elegantnem papirju in z zlatim okrajem vabila na takoimeno-vana domoljubna zborovanja, ki jih prirejajo komunisti, ko je na drugi strani pomanjkanje papirja tako veliko, da zbirajo celo tramvajske vozovnice. S tem hočejo komunisti varati javnost, ki nevede prihaja na ta zborovanja ter posluša čisto komunistično propagando. To opozorilo izvršnega odbora delavske stranke ho nedvomno močna mrzla prha za sovjetskega poslanika Majskega ter za angleške boljševiške voditelje, ki bodo morali misliti na nova sredstva za širjenje komunističnih načel med angleškimi delavskimi množicami, če bodo hoteli živeti v milosti svojih moskovskih voditeljev. zlasti pa, če bodo hoteli še naiprej dobivati svoje mastne prejemke. sta je nemški in zavezniški pritisk vedno hujši. Kakor poročajo, so nemško in italijanske sile obnovile ofenzivo pri Kleckaji, kjer so že dosegle velike teritorialno uspehe. Berlin, 3 sepl. AS. Iz vojaškega vira se je izvedelo, da so skupine nemških bojnih letal napadle sovražne vojne postojanke ob Ledenem morju. Med temi poleti jo prišlo do bojev med nemškimi in sovjetskimi lovci. 23 boljševiških lelal je bilo sestreljenih. Berlin, 3. sept. AS. Iz vojaškega vira se je izvedelo, da so angleški bombniki v pretekli noči izvedli polete nad razne kraje na levi obali Rena. šest letal je bilo sestreljenih. Nemška bojna letala so napadla važne cilje v Mid-landu. Sovjetska krvoločnost Bern, 3. sept. AS. Iz Londona poročajo naslednjo podrobnost iz liojev za Sebastopol: Malo pred predajo trdnjavo so boljševiki pognali v zrak vzhodni del hriba Inkerman, da hi tako preprečili, da bi Nemci dobili v svoje roke strelivo in živila. Eksplozija min je bila tolikšna, da se je porušil cel del hriba in je nastal plaz. nad »X) m širok. Plaz. jo pokopal pod seboj nad 130 boljševiških vojakov, nad tisoč žena in otrok pa je našlo smrt |>od ogromnimi skalami. Izredno kritičen položaj pri Stalingradu Lisbona. 3 .sept. AS. Posebni dopisnik na sovjetskem bojišču |>oroča londonskemu >T i-inesu«, da je položaj na jugu in na jugovzhodu od Stalingradu »izredno kritičen«. Nemško letalstvo si je v tem odseku zagotovilo popolno premoč in močno podpira boje na kopnem, ko preprečuje boljševikoin, du bi preosnovali svoje obrambne črte. Nemški odgovor na angleško nasilje Hitlerjev glavni stan, 3. sept. AS. Včerajšnje nemško uradno vojno poročilo pravi vrh drugega tudi tole: V angleški zapovedi zajeti v Dieppu, stoji v dodatku in sicer v četrtem poglavju pod znamenjem B 2 K, naslednje: »Kjer se le da, naj se zvežejo roke nemškim ujetnikom, da ne bi mogli uničiti svojih listin.« V uradnem poročilu nemškega vrhovnega poveljstva z dne 30. avgusta 1942 je med drugim bilo objavjeno tudi to določilo iz angleške operacijske zapovedi. Zaradi tega je nemško vrhovno poveljstvo zapovedalo, da naj se uklenejo vsi angleški častniki in vojaki. Razlog za to ravnanje so angleškim ujetnikom sporočili. Ta ukrep ho preklican takoj, ko bo angleška vlada z uradnim sporočilom razveljavila ukrep, razglašen v navedeni zapovedi. V zvezi z metanjem nemških vojnih ujetnikov v verige izjavlja vrhovno poveljstvo tudi, da bodo v bodoče vsi taki divjaški načini, ki pome- nijo nasilje in nesramnost do hrabrih nemških vojakov, dobili takojšen odgovor v najtrših repre-salijah. Nemške četo so dozdaj — in številne fotografijo iz Dieppa to dokazujejo — ravnale z angleškimi ujetniki kot s spoštovanja vrednimi nasprotniki. Na angleškem poveljstvu pa jc, da presodi, če bo sprememba glede ravnanja z ujetniki po skušnjah pri Dieppu zadela več nemških ali več angleških ujetnikov. Amsterdam, 3. septembra. AS. Angleško vojno ministrstvo ie snoči objavilo izjavo glede sporočila, ki ga vsebuje včerajšnje nemško uradno vojno poročilo in ki govori o neki angleški zapovedi, katero so našli v Dieppeii in kjer se priporoča, naj zvežeio roke nemškim ujetnikom, da hi jim tako preprečili možnost za uničenje listin. Izjava angleškega vojnega ministrstva pravi, da bodo začeli preiskavo zaradi ugotovitve, če je res bila taka zapoved dana. Ministrstvo odločno zanikuje, da hi bili ujetnikom res vezali roke. Ce ic pa kakršna koli taka zapoved bila dana, bo preklicana. Angleško nasilje v Egiptu narašča Ankara, 3. septembra. AS. Iz Kaira poročajo, da angleško nasilje v Egiptu vedno bolj narašča. Policija je aretirala pet člai.ov kraljeve družine, med njimi tudi princa kralja Faruka, Sabrija pašo. Kakšna je njihova usoda, ni znano. Angleške čete stražijo kraljevo palačo. V prejšnjem tednu je angleška policija aretirala nad 6000 egiptskili nacionalistov, od teh so jih takoj 2000 poslali v koncentracijska taborišča na polotoku Sinaj. Protiangleško razpoloženje- se vedno bolj širi. V pretekli noči so egiptski nacionalisti pognali v zrak dve skladišči blizu Kaira. V Aleksandriji in v Kairu je prišlo do bučnih demonstracij proti Angležem. Razburjeno je zlasti dijaštvo, ki je prirejalo zborovanja, katere je morala policija razpršiti. Pogled z letala na zelenico Siwo takoj potem, ko so jo zasedle naše čete. Zet madžarskega regenta se je smrtno ponesrečil Budimpešta, 3. septembra. AS. Z letališča Ert jc prispela vest. da sc je grof Julij Karolv, zet visokosti madžarskega regenta lforthyja. pri letalski nesreči ubil. Grof Julij Karoly je kot prostovol jec služil v madžarskem letalstvu. Njegovo letalo, na katerem je bil tudi neki letalski podčastnik, je na ogledniskem polet il iz, neznanih razlogov treščilo z višino 700m v Donavo, pri čemer je grof s posadko vred utonil. Truplo pokojnega grofa Karolyja ter ostanke letala zdaj skrbno iščejo. Žalostna novica je globoko pretresla madžarsko javnost, ki sočustvuje s tako hudo prizadetim regentom. Zarota v Ekvadorju Buenos Aires, 3. sept. AS. Iz Quita poročajo, da je bila tam odkrita revolucionarna zarota. Aretirali so več pristašev bivšega predsednika republike Ibara, ki se je hotel polastiti oblasti. Spor bi moral izbruhniti v nekaj dneh. Red sta vpostavili vojska in policija. Vojni oddelki krožijo po ulicah prestolnice. Nemški učitelji iz Ukrajine Berlin, 3. sept. AS. Minister Rosenberg je sprejel skupino učiteljev, nemških rojakov iz Ukrajine. Učitelji so obiskovali poseben tečaj. Dve ameriški ladji potopljeni Berlin, 3. seipt. AS. Nemški poročevalski urad poroča, da sta bili v Mehiškem zalivu potopljeni dve ameriški ladji. Ladji so potopile podmornice Osi. Stran g >SLOVENEC«, potek 4. septembra 19-12-XX. &tev. 203. Visoki komisar dal navodila okrajnim komisarjem Ljubljana, 4. septembru. Včeraj je Kkscelenra (irazinli v Vhului palaii ^prejel poročilu komisarjev okrajnih načelstev Pokrajino v navzočuosti visokega uradništva Ko-•nisarijata. Po pozorni proučitvi političnega, gospoda« "kega, upravnega in socialnega položaja ozemlj* o katerem so poročali okrajni komisarji, j« Visok1 Komisar podal neposredna navadila o delu, ki uai se razvija v vsakem odseku. Zvezni Tajnik sprejel m poročanje pokrajinske hierarhe Ljubljana 3. sept. Tiskovni urad Zveze Fašijev sporoča: Danes so zaključena poročila pokrajinskih hierarhov. ki so se začela včeraj oh petih popoldne v zborni dvorani GIL-a. Pokrajinski hierarhi od terenskih nadzornikov pa do fašističnih in osrednjih tajnikov so liili klicani na poročanje o |ioložaju in aktivnosti Stranke na deželi. Kakor smo rekli, je včeraj popoldne sprejel pokrajinsko hierarhe na poročanje Zvezni Pod-tajnik Capurso in Pod|Hiveljnik UlL-n. Politični tajniki fašija in centra so poročali o raznih vprašanjih stranke in mladine. Danes zjutraj ob osmih so se jioročila tiadu-ljevala jkhI predsedstvom Zveznega Tajnika. Navzoči so bili Zvezni Podtajnik Capurso, Zvezni Podpoveljnik OIL-a, |Mikrajinska zaupnica ženskih fašijev, tajnik Pokrajinskega Dopolavora, vodja S.\l OIL-a ter Voilja Zvezne uprave. Zveznemu Tajniku so poročali terenski ■ nadzorniki, ki so ga natančno |>oiičili o sedanjem položaju ter o delovanju fašijev po različnih krajih. Ob koncu poročil je dal Zvezni Tujuik delovna navodila, ki jih je treba izvršiti za okrepitev organizacij v tej pokrajini. Poročilo se je končalo s pozdravom Duceju. Nato so se krajevni hierarhi z Zveznim Tajnikom podali na obisk dnevne kolonije »Anlonio Brajerc, kjer so otroci izvedli ob njihovi navzočnosti telovadno vajo, ki so jo izvedli žo včeraj. Povratek otrok iz kolonija Tiskovni urad Zveze Fašijev sporoča: Ker so je bivanje otrok iz Ljubljane v obmorski koloniji »S. Terenziot za nekaj dni podaljšalo, se hodo vrnili 4. septembra ob 12.15. Starši in prizadeti naj pridejo torej to uro nn sedež Zveznega |>oveljstva Italijanske Liktor-ske mladine, Cesta Viktorja Emanuela IU. št. 28, da sprejmemo svoje sorodnike. Petega septembra ob petih popoldne l>o dokončna telovadna vaja na koloniji »Antonto Brajerc, da ji bodo nn ta način mogli prisostvovati kolonisti iz »S. Terenziot. Koruza bo obrodila, kakor že dolgo ne Ljubljana, septembra. Koruza, ta hvaležna, pa tudi po krivici tolikokrat preziranu kulturna rastlina, se bo letos izvrstno obnesla, seveda, ako ne pride vmes Se kakšna ujma. O koruznem zdrobu, moki, zrnju, smo imeli vedno prav slabo mnenje, čeprav je to mnenje hilo neupravičeno. V resnici se more j>o hranilnih vrednostih koruza meriti z. vsakim drugim žitom, tudi s pšenico in z ržjo. Koruza je vsestransko uporabljiva, bodisi za prehrano prebivnl-stva, bodisi za krmljenje živine. Nekateri balkanski narodi so se pod turškim pritiskom ohranili samo na la način, da so na veliko sadili koruzo in jo tudi uživali. Turki sami v prejšnjih stoletjih tega žila niso toliko poznali in ga niso uživali, zato tudi koruznega pridelka niso plenili, temveč bolj pšenico in sorodna žita. To je tem bolj čudno. ker so koruzo zanesli v Evro|>o najprej Španci iz Južne Amerike. Njena prvotna domovina je današnji Paragvaj, i"> Spancih pa so jo prenesli v Egipt in od tam dalje v Evropo arabski vrtnarji, poznejši turški tlačani. * Naš izraz za koruzo »turščica« prihaja odtod, ker so koruzo sadili predvsem narodi, ki so bili pod turškim tlačanstvom Tudi italijanski izraz za koruzo spominja na to, da je koruza priroma-la v hvropo z nekdaj turškega Balkana. Kadar smo imeli v izobilju pšenične, ržene in ajdove moke, res nismo dosti upoštevali koruznih mlevskih izdelkov, čeprav so našo gospodinje dobro vedele, kako izvrstna je polenta iz koruznega zdroba. Naši mlinarji so tudi dobro vedeli, kako naj meljejo koruzno zrnje za zdrob in kako za liioko. Koruzne moke pa pred kakimi tridesetimi leti skoraj nihče ni hotel kupovati, ljudi je bilo le/ko navaditi na okus koruze. Dandanes pa jedo najboljše situirani sloji z velikim užitkom po-lento i/, koruznega zdroba oziroma koruzne moke. Pri nas je koruzi vedno delala močno konkurenco ajdova moka in smo Slovenci rajši jedli ajdove žgance. Toda ajda ne rodi vsako leto, dostikrat popolnoma odpove in se je zato tudi naš kmet marsikdaj odločil, da zasadi koruzo, ki rodi sicer ua istem prosloru samo enkrat, toda to skoraj redno. Ajdo je možno sejati po ječmenu in jk) pšenici, pridelek pa ni zanesljiv. Naš kmet pa je kaj kmalu spoznal vrednost Občinski podporni odbor — Razglas S 1. septembrom bo la odbor o!pri pisarno v Šiški, Zibertova 27, z začetno nalogo, da bo sprejemal prošnje za |H>d|ioro in da jih lx> delil. Zaradi tega naj vsi j>otrebni podpore, ki bivajo na spodaj navedenih ulicah vložijo svoje prošnje ne več v pisarno v Frančiškanski ulici 6, temveč na okrožno pisarno v Šiški. Tudi zaradi morebitnih informacij ali zaradi sprejema podpore za delimitirauo cono, bo kompelentna okrožna pisarna. Urnik pisarne je omejen na dojioldanske ure, to je od 8 do 12. Ponedeljek, sreda in petek se bodo izključno sprejemale samo prošnje, podeljevanje jxxlpor se 1k> pa vršilo samo v torek, četrtek in soboto. Za sestavo in za vlaganje prošenj še vedno veljajo navodila, ki jih je izdaj ta urad. K sedežu v Šiški so prideljeni naslednji okraji; Šiška , Zg. Šiška, Koseze, Dravlje, 1'odu-lik, Zapuže, Bežigrad, Kamna gorica, Brinje. koruze kot živinske krme. Da je po naših krajih perutninarstvo tako razvito, je to zaradi koruze. Tudi prešičjereja v naših krajih sploh možna ne bi bila, ako ne bi poznali koruze. Hrastovih gozdov je |>ri nas le bolj malo, lako da smo v jeseni navezani na koruzo, ako hočemo izpilati prešiče, ker jih z želodom ne moremo. Sicer pa po balkanskih pokrajinah pretežno krmijo prešiče pred zakolom s koruzo, z želodom le toliko, da se ob-drže, dokler koruza ne dozori. Pri nas tudi ne poznamo navade, da bi branjevci kar na javnih prostorih pekli sveže koruzne storže in jih prodajali mimoidočim. Po južnih krajih je to v tem času kar običajen pojav. Enako navado imajo celo na Dunaju, v Bratislavi in v nekaterih sosednih mestih. Vedno bolj pa postaja koruza važna za industrijo. Tovarne špirita so že |ioprej na veliko prekuhavale koruzno zrnje v etilni alkohol in marsikatero šilce »pristne slivovket je bilo iz koruze. Druga alkoholna industrija, ki se zanima za koruzo, je pivovarska. Pivovarskega ječmena je sedaj malo in ležko ga je dobiti, ker gre skoraj ves pretežno za prehrano. Koruza pa pušča pri mletju kali, ki vsebujejo dovolj snovi, da se da iz njih napraviti dobro in okusno pivo. Še bolj pametno pa so te kali uporabljene v oljarski industriji, ki hoče maščobe v njih izkoristiti za jedilno olje. To že z uspehom poskušajo na Hrvatskem. Letošnja obilna koruza naj nam bo torej v srečo. Naša pokrajina sicer za enkrat pridela še premalo koruze, da bi krila vse potrebe ljudske in živalske prehrane, loda od lela do leta so za koruzno kulturo pridobljena nova zemljišča. Ljubljansko barje ima že letos neprimerno več koruznih njiv kakor prejšnja leta. Občudovati je zlasti ženske in otroke, kako so lelos marljivo delali na koruznih poljih. Koruza namreč zahteva največ dela, kakor okopavanja. osipanja, gnojenja in stičnega. Za to pa so prav otroci in ženske najbolj primerni. Rente v našem socialnem zavarovanju Ljubljana, septembra. Naše socialno zavarovanje, katerega nosilec v Ljubljanski pokrajini je Zavod za socialno zavarovanje, pozna več vrst rent, oziroma odškodnin za zavarovance. Iz polletnega poročila za 1. 1942, ki ga jo ta Zavod sedaj izdal, posnemamo, da se nekatere rente že uvajajo in da jih upravičenci Imli že prejemajo. Naši podatki veljajo samo za zavarovance pri tem zavodu. Do onciuoglostne rente ima pravico, ne gle-do na starost, oni zavarovanec, ki je trajno ali po izčrpanju bolezenskih podpor začasno onemogel, v kolikor onemoglost ni posledica obratne nezgode, (taki dobivajo drugo vrste rento.) Zavod je obravnaval 33 primerov, ko so zavarovanci prosili za tako onemoglostno rento. Najnižja mesečna renta znaša 33..30 lir, najvišja pa 127.20 lir. Zavod je rento priznal 13 prosilcem, odklonil jo je 5, ni še rešil 14 prošenj, specialno zdravljenje pa je dovolil enemu prosilcu. Do vdovske podpore je upravičena žena. katere mož jo umrl, ko je bilo zanj za onemoglostno zavarovanje vplačanih vsaj za 700 dni, to je sto tednov zavarovalnih prispekov. Vdovsko podporo izplačuje Zavod največ tri leta po moževi >mrti. Zavod je letos v prvi jjolovici leta obravnaval 17 takih prošenj in ugodil vsem 17. Najnižja mesečna vdovska podpora znaša 13.20 lir, najvišja pa 33.30 lir. Dečje rente se priznavajo nedoletnim otrokom, katerih oče jo bil zavarovan za onemoglost, starost in smrt vsaj 100 tednov. Izplačujejo pa se najdalje do 16. leta starosti. Zavod jo obravnaval 15 takih primerov in v vseh 15 primerih ugodno rešil prošnje. Upravičenih otrok je bilo 26. Najnižja mesečna renta znuša 13.90 lir, najvišja pa 33.30 lir. Če po umrlem zavarovancu ni drugih upravičencev, to je žene in otrok ali če jih je skupaj manj kakor štiri, so upravičeni do podpor tudi roditelji ali celo ded in babica. Ako pa ni roditeljev, odnosno deda in babice, pa ima Zavod pravico podeliti podporo tudi vnukom ali pa bratom in sestram zavarovanca pod 15 letom starosti. Pogoj pa je, da je zavarovanec za življenja pretežno vzdrževal to osebe. Takih primerov je Zavod obravnaval 7 ter je v šestih primerih prošnje ugodno rešil, v enem primeru pa prošnjo odklonil. Najnižja (»odpora znaša 6.04 lir, najvišja pa 14.20 lir. Kakega vračanja vplačanih prispekov za socialno zavarovanje v načelu ne poznamo, razen v dveh primerih. To je ako se zavarovanke omože in pol lela pred možitvijo in dve leti po možitvi prenehajo trajno biti obvezane socialnemu zavarovanju. Drug primer pa je, da zavarovanec do-I vrši 70. lelo starosti, pa si še ni pridobil pravire do slaroslne rente. Takih primerov je obravnaval Zavod 12 ter je v 9 primerih ugodno rešil prošnje, v treh pa jih je odklonil. Skupni znesek povrnjenih prispevkov znaša v prvi polovici letošnjega leta 3494.39 lir. Pravico do pogrebnine iz naslova posmrtnin-skega zavarovanja imajo oni zavarovanci, ki si niso pridobili pravice do pogrebnine iz naslova bolniške panoge. Pogoj za to pa je, da imajo izpolnjeno najmanj 100 tedensko karenčno dobo zavarovanja. V tem primeru so upravičenci do poereb-nine bližnji svojci umrlega zavarovanca. Takih primerov je zavod obravnaval 8, v sedmih jih je ugodno rešil, v enem pa odklonil. Skupni pregled takih primerov rent in podpor kaže. da je Zavod obravnaval 92 prošenj. Invalidsko zavarovanje se še ne izvaja v celoti in bodo prve starostne rente priznane šele aprila 1947, to je po poteku 500 tedenske karenčno dobe, kakor jo predpisuje zakon o zavarovanju delavcev. V vsako hišo »Slovenca«! Jožef Lflbeli Prvi fotogralski dokazi o letalski bitki na Sredozemlju; ladje iz angleškega konvoja pod natančno merjenimi bombami naših letal. Ko Je dospel do te tolike, Jc hotel na vsak način, da tudi nJega ogrlze stekel pes in da sam na sebi poskusi svoj način zdravljenja. Vst smo mu to braniti — a zaman. Močnejši od nas pa Je bit devetletni fantek. Alzačan Jožef Melster. Tega Je prav v času teh poskusov ugriznit stekel pes In se Je zatekel k Pasleurju zaradi zdravljenja. Tako Je bila odveč misel na poskus n« samemu sebi, In ta deček je bil prvi človek, ki ga Je bil veliki Pasteur reSIl smrti zaradi stekline. To pa le mimogrede. Hotel sem tt le dokazati, kako misli Maks Gruber o Pasteurju! Prisrčne pozdrave vsem! VaS Martin.« Dr. Bogoslav Aieilus, zdravnik v Kronovem, sinu Martinu v Parizu. Dragi Martin! Hvala za sporočilo o Gruberju! Prav za prav hI ml ne bilo treba pošiljati njegovega pisanja, če st Imel le ta namen, da hI me prepričal o Pasteurjevl veličini. Ne dvomim, da st ga Ti dobro ocenil, da sploh ne Štejem zadostnega Števila odločilnih dokazov glede odkritij Tvojega učitelja. Oba. mati In jaz. sva vzela z velikim veseljem na znanje Tvoje pismo, kjer je očitno, da >1 po svojem dolgem potovanju ohranit Isto navdušenje za Pasteurja, In da Je njegov Institut postat zate nekak dom, domače ognjišče, A zdi se ml, da hI greStl zoper hvaležnost, {e hI pnzahll na Korha odsotnega Iz ljubezni do Pasteurja navzočega. Kajti dokler «1 bil skupaj s Knchom. ga . nisi nič manj cenil ter st videt v svojih nemSklh tovariših prav tako drage prijatelje, kakor Jih sedaj vldlS v svojih pariških sodelavcih. Hotel hI Te opozoriti, da morda ne bi bil krivičen tako nasproti tem kakor onim. SIcer sem pa zelo zadovoljen s Tehoj ter blagoslavljam Tehe in Tvoje delo s svojim očetovskim blagoslovom. Tvoj stari oče. Dr. Martin Aleslus Iz Pariza svojemu očetu v Kronovem. Dragi oče! Tvoje opozorilo ml je dalo vedeti, da si tndl TI predstavljaš neke vrste nasprotje med francoskimi In nemškimi znanstvenimi zavodi. Žal mislijo tako mnogi znanstveniki. In zato nič čudnega, če vidi občinstvo v naSem prizadevanju neke vrste tekmo za dosego znanstvenih lavorlk Jaz sam In Se precej mojih fu-kHjSnJIh tovarišev pa se ne snmtramo kot tekmeci Nemcev. In prepričan sem tudi. da prav tMko mislijo tovariši v nertlnu o Francozih. Neko6 je Kooh rekel, da se moč narodov meri v borbi proti majhnim, tnda tako nevarnim nasprotnikom človeškega rodu, ln narodi hI morali tekmovati med sehoj, kdo bo dosegel več uspehov. Jaz sem prepričan, da se možje, kakor LHffler, Gaffky, Ehrllch, Belirlng ter od druge strsnl Raui, Verstn, Mečnlkov In tako dalje niso nikoli smatrali za nasprotnike, kvečjemu zaveznike, ki se ramo oh rami hore za Iste cilje. Treha Je le spomniti na prizadevanje na področju davlce. Berlin In Pariz sta delala čudovito vzajemno, Neincl ln Francozi so se vzajemno dopolnjevali za blagor človeštva. TI Kochovl In Pasteurjevl učenci so hlll podobni nekakim mednarodnim detektivom, ki so Iskali zločinca mednarodnega kova. Brez ozira na državne meje so sodelovali pri lovu na sovražnika, ki sam od svoje strani ne pozna nobenih meja.r I b Bacila davlce Je najprej zasledil Nemec LHffler. Bacil Ima ohllko majhnega kija. Komaj ga Je LHffler opisal, že Je v Parizu Yersln ugotovil, da če crpl z nJim žival, povzroči v njih Iste znake kakor pri otrocih. Nato Je Emil Rou* odkril, kako maloštevilni bacili so se vgnezdlll v grlo, uničijo celo telo. Izločajo namreč strup, ki plava po krvi In povsod razvija Škodljiv učinek. To je dokazal, ko jc Izoliral strup, toksin. Potrosil Je veliko truda preden se mu je posrečilo precediti juho, t kateri Je gojit bakterije, tako da so bacili ostali, strup pa Je odtekel. Tedaj Je ta strup očiščen mikrobov, vcepil zajcem. In v vseh »o se pojavili znaki, ki so značilni za tistega, ki Je hli cepljen s samim bacilom. To je hit trenutek, ko je zopet nemSkl detektiv Behrlng nadaljeval z zasledovanjem zločinca. Ugotovil Je, da je za smrtni primer treba določene množine toksinov. ManJSa količina ne povzroči obolenja. Nadaljeval s poskusi ter ugotovil, da če žival cepimo z manjšo množino, postane nesprejemljiva tudi za smrtno količino. Torej se Jc moral v telesu narediti neki protlstrup, antltoksln. ki kroži po krvi. Od tu je Behrlng prISel do sklepa, da hI bolnik ozdravel, če hi mu pravočasno vcepili krvni serum, ki vsehuje protlstrup. Toda kje dobiti ta serum? VpraSanje je tako reSIl: konju je treha vcepiti majhno količino toksinov, ln proizvedel ho veliko množino antltokslnov, ki sc mu nato odvzamejo ter vcepijo otrokom. Ali nI to dokaz sijajnega sodelovanja med Nemci In Francozlf To je naravnost vzoren primer, da so odkritja kakor neka veriga. Vsak njen člen je sad razmišljanja, ne pa slučaja ali gole Intuicije ali cm-plrlzma. t.e visoka duhovna raven takega dela zadostuje, da Izloči vsak sum, da hI v teh znanstvenih raziskovanjih Imela vlogo kakSna osebna prizadevanja. Alt nisi tega mnenja? Dragi oče, že nekaj časa sem ml plSeS zelo poredko. Tudi od moje sestre dobivam le malo pisem. Pozdravlja Tc Tvoj Martin. (Dalje.) Tafleyrand®va smrt Kako je mogoče razumeti, zakaj je tako trmasto vztrajal na tem, da je končno ureditev z Bogom odlašal do zadnjega, ko je ! bilo nemogoče vedeti, če l>o določeni rok še dočakal? S tem je stavil v nevarnost rešitev svoje duše, tolažbo ljubljenih nečakinj in celo besedo, ki jo je tolikokrat zastavil. Vzrok te navedene odločitve je ostal zakrit za vedno. Dupanloup tega ni pojasnil. Prav za prav se o tem niti ni spraševal. Sicer pa je to popolnoma razumljivo. Bil je zadovoljen z zmago božje milosti in ni hotel raziskovati njenih skrivnostnih poti. Duff Cooper, zadnji Talleyrandov življenjepisec pa si je v svojem brilantnem, čeprav precej prizanesljivem študiju, stavii to vprašanje. Vendar je kot odgovor le navedel razne domneve, ki so bile takrat in pozneje najbolj razširjene med številnimi občudovalci in nasprotniki moža, ki se je vse svoje življenje zdel kakor poosebljeno nasprotje. Trdili so, da je ta »mod peto in šesto uro« bila le muha starca, ki je že postal popolnoma otročji. Drugi so bili mnenja, da je njegova diplomacija vedno obstojala v tem, da se mu ni nikdar mudilo, da je videl pred seboj sakrastičen obraz nevernega prijatelja Montronda, ki mu je smeje se večkrat govoril o izgubljenem sinu, o čustvih desnega razbojnika in o izgubljeni ovci. Nekoliko jio/.neje pa naj bi i/, onostranstva videl njegove solzo obžalovanja in morda zavidanja. Nekateri so tudi trdili, da je do zadnjega upal, da bo ozdravel, da ni hotel zanikati tega, kar je izpovedoval ob vznožju oltarja boginje Pameti in končno, da ni hotel, da bi se domnevalo, da je sloril to iz strahu uved smrtjo. In vendar bi ob luči teh poslednjih dogodkov moralo bili mo-godbe. Sicer pa je tudi njegova vrnitev v katoliško Cerkev dve leti prej, že oprostila njegovo vest sužnosti republikanskega racionalizma. e Ostane torej samo zadnja domneva, loda ... obrnjena tako, da mu dela čast in da osvetljuje vrednost in pomen vzvišenega dejanja: bal se je, da bi so domnevalo, da je storil ta korak iz strahu. Da. V vsem tem je strahotno računanje, ki se zdi skoraj kakor predrzno zaupanje in izzivanje. Vendar pa je mogoče domnevati, da se je čutil dovolj močnega, da preživi noč, čeprav so vsi ostali bili nasprotnega mnenja. Nenavadna in nerazumljiva je njegova vztrajnost pri izjavi »med peto in šesto uro«. Vendar pa je res, če je I hotel odstraniti vsako sumničenje, da se je uklonil iz strahopet-' nosii, da skoraj ni bilo druge poti, da bi u ve ril javno mnenje, ki ' je bilo, posebno napram njemu tako nezaupno. Samo tako bi nje-1 govi skeptični prijatelji biLi prisiljeni, da ne bodo domnevali, da se je vdal zaradi starostne onemoglosti ali strahu, pač pa, da se je zavestno in prostovoljno vrnil k katoličanslvu prvih let, bolj kot k veri, ki jo je imel kot duhovnik, kar je postal po sili razmer, kajti zaradi svoje pohabljenosti ni bil sposoben sprejeti prvoro-jenstva knezov Talleyrand. Bil pa je sjiosohen stopiti v službo Boga! Brez dvoma je tvegal mnogo. Kako malo je bilo treba in hi lahko za vedno zapravil večnost in pogubil svojo dušo. Pred Bogom in pred dolžnostjo, da se čimprej spravi z njim in da se ne pogubi, bi tudi mnenje o iskrenosti tega dejanja ne igralo posebne važnosti. Človeško mnenje ni imelo nobenega pomena; zadoščalo je božje. Toliko bolj, ker če bi si bil po podpisu opomogel in živel še nekaj časa ali bi ljudje ne imeli povoda, da bi domnevali, da je podpisal iz strahu? Ne, bi mogel upravičeno reči Talleyrand, kajti umrl bi bil lahko tudi že prej. Jasno je, da je v tem skrivnost določene ure. Potem bi bilo nesmiselno še govoriti o bojazni. Tudi če presojamo to ravnanje kakor koli strogo, brez žira na zaupanje, da bo Gospod kronal s svojim usmiljenjem sklep, ki je bil v njegovo slavo; tudi če trdimo, da ni niti priporočljivo niti opravičljivo, je gotovo, da je bil namen umirajočega, o čigar veri in trdni volji, da umrje v naročju Cerkve ne sme biti nobenega dvoma, nad vse velikodušen. Edino le na ta način je mogel nekako zadostiti Bogu in veri za neštevilne žalitve, da je namreč jasno pokazal, da se je Karel Mavrici,j knez de Talleyrand ponižal pred svojim Gospodom in spravil s Cerkvijo, kot kristjan in kot škof, poginoma prostovoljno. Njegova odločitev je bila popolnoma prosta vsakega računanja, vsake bojazni. Po tem razmišljanju lahko zaključimo z Lesaurdom >da je lepa smrt v čast celemu življenju«. V tem slučaju moremo vsaj reči, da je prinesla vsaj odrešenje, če že ni bilo mogoče popraviti, kar je bilo zagrešenega. KONEC Štev. 203. »SLOVENEC«, petek 4. septembra 1042-XX. Stran 3 3-toi'me novice Koledar Petek, 4. septembra: Rozalija, devica — Ida, sveta žena — Mozes, prerok — Marcel, mučenec — Roza, devica — Prvi petek. Sobota, 5. septembra: Lavrencij Justlnijan, škof — Obdulija devica — Viktorin, škof in1 mučenec — Berlin, opat. Novi prepotrebnl hntli l za rejce molih Hvali Krištof F. Gospodarska refa koz Izdala Zveza društev , Mali gospodar" v I jub ljani. 5ttstr. s slikami. Prva izdaja. Cena L 12 - Gospodarska refa kuncev Izdala Zveza društev ,,Mali gospodar' v Liub-ljani. 118 str. s slikami. II. izdaja. L ena L. 14"- Namen in cilj teh knjižic je povsem praktičen t. j. pomagati začetn kom in izpopolniti tudi način nege in gojitve koz in kuncev. Obe knjižici sta izšli v založbi Lludahe H n; Ig orne v L|ubl|anl Pred Škofijo 5 Miklošičeva cesta 5 — V maksimalnem ceniku It. 7, izdanem dne I. septembra 1942-XX, je pomotoma navedena cena bukovega oglja na drobno kg 1.25 lire, na mesto 1.30 lire, na debelo en stot 85 lir namesto 90 lir, ter na drobno v vrečicah 1.60 lire namesto 6.65 lire — Ravnateljstvo II. moške realne gimnazije v Ljubljani (Rakovnik) sporoča: 1. vpisovanje učencev za sprejem v I. razred bo dne 14. sept. od 8 do 12 v ravnateljevi pisarni. K vpisu naj učenci prineso »pričevalo o dovršenem 4. razredu ljudske šole, krstni list in kolek za 4 lire za prošnjo, katero dobe pri gimnazijskem slugu. Vpisovali se bodo učenci, stari 10 do 13 let; 2. popravni izpiti za vso razrede bodo 17. sept. Učenci, ki še niso vložili prošenj za pripustitev k popravnemu izpitu, morajo to storiti do 12. septembra; 3. pismeni nitji tečajni izpit ho 18. in 19. sept., ustni pa od 21. sept. dalje; 4. sprejemni izpiti za redne in privatne učence bodo 23. in 24. sept.; 5. privatni izpiti se bodo začeli 25. sptembra. Začetek vseh izpitov bo ob 8. uri zjutraj. — Lepo vreme se nam obeta. Tako rekoč že dobrih 14 dni traja precejšnja vročina. Bila sta pač dva dneva, ko je nekoliko pršilo, toda na splošno ni bila črta vročega in lepega vremena hudo pretrgana. Dne 25. avgusta smo dobili, nočni naliv, v torej na 1. septembra pa je padlo popoldne v Ljubljani lc nekaj kapljic. Po nekaterih krajih pa je medinašna vročina povzročila delno pomanjkanje vode in sušo. Na prisojnih krajih, kamor s« sonce čez dan upira z vso močjo, je trava popolnoma ovenela in je tu pa tam celo ožgana. Stanje voda je drugače zelo nizko. Cerkniško jezero jc suho, kar že ni bilo dolgo let poprej. Vsi znaki kažejo, da se nam še za nekaj dni obeta lepo vreme, kajti barometer se naglo dviga, temperatura pa pada in nad barjnsko ravnino valovi zjutraj nizka, gosta megla. V sredo je bil zaznamovan temperaturni maksimum +28.3° C, kakor približno 27. avgusta. V sredo je bilo vroče. Kopanje je še vedno v velikem razmahu. Otav*a je v okolici pokošena. V četrtek zjutraj je bila v mestu zaznamovana najnižja jutranja temperatur +12.8° C. Barometer se je od 763.5 mm dvignil na 766.4 mm. Tako stanje barometra je bilo 26. avgusta. In barometer ima tendenco dviganja. — Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj v Novem mestu 6e vrši dnevno v novem šolskem poslopju na Šmihelski cesti v Kandiji od 9. do II. ure. Pričetek pouka -21. septembra. — Domača kuha je naslov kuharski knjigi, ki jo je Marija Remčeva napisala prav za današnji čas. Recepti v njej so preprosti, preračunani na racionirana živila, a vendar nudijo okusne in tečne jedi. Gospodinje dobe knjigo v vsaki knjigarni za 16 lir. — Kupčije s hišami in zemljišči. Po zapiskih zemljiškoknjižnega urada na okrajnem sodišču je bilo v avgustu letos zaznamovanih 15 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 159.724 lir. Na nepremičninskem trgu je sedaj v poletju nastal trenuten zastoj, nakupovanje nepremičnin je nekoliko prenehalo. Letošnji julij je na drugi strani zaznamoval 38 kupnih pogodb za vrednost 639 tisoč 834 lir. Drugače je bilo v letošnjih osmih mesecih v zemljiški knjigi zaznamovanih že 341 kupnih in sličnih pogodb za vrednost 12,079.284 lir. V avgustu so biile prodane nekatere okoliške travniške, njivske in gozdne parcele. Kupne pogodbe so drugače starejšega datuma. Med drugimi je Ivan Bricelj, posestnik in gostilničar v Ljubljani - Štepanja vas 48, prodal Ivanu Rah-netu. trgovcu in posestniku, Ljubljana - Moste, Pokopališka ulica 3, nepremičnino vlož. št. 290 kat. obč. Štepanja vas (hiša št. 38, gospodarsko poslopje in dvorišče) za 68.400 lir. Kupna pogodba je bila 14. avgusta 1941 podpisana, prenos lastninske pravice na kupca pa izveden konec avgusta. — Nezgode med našim delavstvom. Precej točno sliko o nezgodah med našim delavstvom podajajo običajna poročila Zavoda za socialno zavarovanje. Iz polletnega poročila tega zavoda za prvo polovico leta 1942, posnemamo, da je bilo v tem času med našim delavstvom skupno 2M nezgod, od teh januarja 30, februarja 31, marca 32, aprila 45, maja 56 in junija 54. Med ponesrečenci je bilo 216 moških in 32 žensk. Največ ponesrečencev je bilo v papirni industriji, namreč 29, nato v kovinski 28, dalje v gradnji železnic, rest in vodnih naprav 23, v gradnjah nad zemljo 24, itd. Skoraj vso naše delavstvo je zavaronat (Ca COj) in ne kalijev) karl>onat, (Ka COa). To je namreč pepelika. Druge napake si je mogel čitatelj že sam popraviti. ^U&ijOJML 1 Mesečna rekolekrijo ljubljanskih gg. duhovnikov bo v Domu duhovnih vaj na prvj petek, 4. septembra. Začetek točno ob 5 popoldne. Zbirališče v hišni kapelici. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo. 1 Na D. ženski realni gimnaziji v Ljubljani bodo ponavljalni, razredni, privatni in nižji tečajni izpiti po sledečem sporedu v poslopju Trgovske akademije: razredni izpiti (za tiste, ki zaradi prometnih ovir ali bolezni niso v juliju dovršili razreda) od 16. do 18. septembra; popravni izpiti od 16. do 21. sept.; privatni izptii od 16. do 24. sept. in nižji tečajni izpiti (tudi popravni) od 21. do 24. sept. Podrobni razpored bo objavljen 10. sept. na oglasni deski pred ravna-teljevo pisarno (Trgovska akademija, III. nadstr.). — Za sprejemni izpit za I. razred morajo vložiti 6tarši do 15. septembra pri ravnateljstvu prošnje, kolkovane s kolskom za 4 lire in opremljene z rojstnim in krstnim listom tertspričevalom o dovršenem 4. razredu osnovne šole. Izpit bo najbrž 25. in 26. septembra. Vzorci prošnje se dobe pri šolskem služitelju. — Ravnateljstvo. 1 Na šolo Glasbene Matice sc sprejemajo gojenci še danes od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Jutri, v soboto, popoldne ob 15. naj se zbero vsi gojenci v Hubadovi pevski dvorani, da zvedo, h kateremu strokovnemu učitelju so dodeljeni, in takoj nato se sporazumno določi urnik pouka za posamezne predmete. Dan in ura začetka splošne glasbene teorije in mladinskega petja pa bo nabit v veži poslopja. Starše opozarjamo na pravočasni vpis in s tem omogočitev rednega začetka. 1 Na I. mešani meščanski šoli na Viču v Ljubljani bodo popravni in razredni izpiti za učence in učenke IV. razreda in završnega izpita dne 16. septembra; za učence in učenke vseh prvih razredov dne 17., drugih razredov dne 18., in tretjih razredov dne 19. septembra v poslopju ljudske šole, pritličje, desno. — Završni izpiti se bodo pričeli dne 21. in končali dne 26. septembra. Vsi izpiti bodo vselej od 8. ure dalje po razporedu, razobešenem v šolski veži. — Prošnje za izpite morajo biti pravilno kolkovane in izročene ravnateljstvu najkasneje do 16. septembra. (Prošnja se kolkuje s kolkom za 4 lire in še s kolkom za 4 lire za vsak predmet! Te takse so oproščeni po odredbi Visokega komisariata štev. 104 z dne 16. IX. 1941-XX le oni učenci(ke), katerih starši imajo 7 ali več otrok, polovico te takse pa oni, katerih starši imajo 5 ali 6 otrok. Ta ugodnost za ponavljalce razreda ne velja. — Ravnateljstvo. 1 Razdeljevanje drv za mesec september. Pri pooblaščenih trgovcih s kurivom bodo za mesec september dobili drva vsi oni, ki nimajo plina niti gozda ter ne večje zaloge drv kot za mesec dni. Od sobote. 5. t. m. dalje naj gredo upravičenci k trgovcem, kjer bodo po predložitvi mesarske knjižnice in potrdila hišnega gospodarja, da nimajo zaloge drv niti plina niti gozda, dobili po 25 kg drv na osebo. Upravičeni trgovci s kurivom naj so pa zaradi navodil za razdeljevanje drv zanesljivo zglase v sobi št. 3 mestnega preskrbovalnega urada že v petek, 4. septembra med 8. in 9. uro. 1 Letina za cvetačo v okolici. Na raznih kmetijah v okolici so letos nasadili veliko cvctače po dobro pognojenih njivah. Lepo, toplo in sončno vreme je bilo letos zelo ugodno za cvetačo, ki je najbolje uspela. V sredo je neka kmetica iz občine D. M. v Polju pripeljala velik vozičsk lepe cvctače, ki jo je hitro prodala po 5 lir za kilogram. Cvetača je bila prodana še poprej, preden je kmetica prišla do živilskega trga. 1 Selitev prodajalcev sira. V sredo so se prodajalci sira in mlečnih izdelkov preselili končno s svojimi vozički na prostor nove ribnice,, ki bo v kratkem popolnoma adaptirana. Prodajalci so se namestili pod arkadno streho nasproti kresije. Prostor je za nje najugodnejši, ker bodo v senci. Zločinski požigi partizanskih obupancev i/ Dosedanji naročniki »Slovenčeve knjižnice«! Obnovite takoj naročnino na II. letnik ..Slovenčeve knjižnice"! V drugi letnik te lepe družinske zbirke knjig so uvrščeni številni najboljši domači in tuji napeti romani in povesti svetovnega slovesa. Vsaka knjiga stane le 6 Lir. V polplatno vezana 13 Lir, v celoplatno vezana pa 20 Lir V naslednjih dneh bodo dosedanji naročniki, ki imajo naročnino na I. letnik knjižnice v redu plačano dobili v dar prelepo knjigo ..VELIKI, BE1I MOLK" ki je za vse tiskana na boljšem papirju. — Vsak kdor nam pridobi 5 novih naročnikov na 11. letnik, bo dobival sarn vso zbirko zastonj. Naročite se že v naslednjih dneh na prelepo zbirko knjig „Slov. knjižnice1' ] II. letnik ,Slovenčeve kmižnice" naročite kar t donisnieo na .,Upravo Slov knjižnice ', Kopitarjeva 6, L.ubljana ali pa pri naših podružnicah oziroma pri zaetopmkihl Zločinska brezvestnost neznatne manjšine, i ki je hotela z najhujšimi zločini in s krvjo pri- I -ilili prebivalstvo pokrajine, ilu bi mu sledilo, je izzvala odgovor, kakor ga je zaslužila. Oborožene Sile italijanske vojske so ruzpršile razbojniške tolpe, ki so hotele strahovati ljudi, in ki so svoje zločine prekrivale pod g<*lom osvo!x)jenja«. Sedaj, ko jim že gori za petami, ko strahopetno bože razpršeni in skrivajo svoje giave pred neuklonljivo pravico, so spoznali, da niti s frazami niti strahovanjem ne morejo več varati ljudstva. V njihovo »junaštvo«, ki ga nikdar ni bilo. saj niso znali drugega kakor moriti in napudati iz teme in zasede, danes nihče več ne verjame. V besu nad žalostnim 'lastnini pora/om. v katerem so poželi to, kar so sami sejali, skušajo z zadnjimi, obu-paneem in blaznežem podobnimi dejanji, zakriti dejstvo, da je konec njihove strahovlade. V vrsto takih brezupnih podvigov, ki *o jih sposobni le zločinci in obupnnci. ki že vedo, da so jim ure štete, spada tudi zadnje partizansko junaštvo na Vevčah, lam so ponoči podtaknili ogenj" skladiščili vevške pu-plrntce. kjer je 1)T1 i/deTatn papir, p« tudi surovine, pripravljene za izdelovanje papirja. V svoji zločinski kratkovidnosti so menili, da bodo Rog zna kako prizadeli državo in njeno gospodarstvo. Morda so celo sanjali, »la bodo s tem blaznim početjem ustavili pohod Oboroženih Sil pokrajini in se tako rešili. Kakšna zabloda! Njihova blazna želja po raztliranju je povzročila veliko škodo ua eni najmodernejših in dobro opremljenih industrij v pokrajini. Vevfta papirnica je v Mojem vsakodnevnem obratu nudila dela številnim delavcem iz okolice in i/ mesta. Zadnje dejanj« partizanskega vandalizina in uničevanja, ki go pošteni del prebivalstva najostreje obsoja, n povzročilo drugega, kakor nered iu motnjo t produktivnem gospodarstvu naše |>okrajine Kdo drugi In) plačal zločinski jx>/ig kukor ulm go delavno ljudstvo — torej prav tisto ljudstvo /a katerega se po njihovih i/javob |)otegujej< prav partizani, ki se bore za komunističn »raj«. Posl edini besnegu jx>žigu l>odo nrizogib no zadele vsi' delavstvo tovarne. VK) od teli j' sedaj na cesti brez dela in zaslužka, njihovi Številne družine s tisoči svojcev pa brez do hodkov in jela. Poleg tega je tudi l.jubljuiisk pokrajina sama prikrajšana na izvn/u tisti! proizvodov, ki so služili za jiokritje uvoza dru gill /i\Ijenskih |>otrebščin i/ Kraljevine Ali jo kaj čudnega, če danes na tisoče čin nov delavskih družin, ki so ostale brc/ dohod ko\. preklinja zločince? Vsi pošteni Slovem se upravičeno Mirušujejo, kduj l>odo vendar i/ pregleduli li oliuipnnci, ki menijo, da IhkIo t uničevanjem vseh dobrin, s izbijanjem nedolžnih življenj ustvarili komunistični »raj«. Slovensko ljudstvo je že spoznalo, da je lo, kar iuii prinašajo ti zločinski uuorhistj pravi — pr kel. Zato jih je tudi obsodilo, zavrglo in pre pustilo uničenju, ki ga zaslužijo. 1 Revna mati sedmih nebogljenih otrok, od katerih najstarejši je še vedno šoloobvezen, vliud-no prosi kakršne koli podpore v denarju ali v hrani. Darila prosi na upravo »Slovenca« pod »Revna mati«. Naznanila GI,EDALI$('E Drama: Hobota. li. septembra ob 17.30: 'Zaljubljena ženu . liven. Znižano cene od 1» hr navzdol. — Nedelja. 6. septembra. oh 14: »Vdova KoMinka«. Izven Znižane cene i>d 1 ti lir navzdol. Olj 17.3U »Mali lord«. Izven. Znižano ccue od IU lir uuvzdol. RADIO. PETEK. 4. Beptembra. — 7.30 Pitana irlas-ba. — (UM Napoved čutu. — Poročila v Italijanščini. — 12.20 Ploščo. - 12.3U Poročilu v tlovouščiui. — 12.43 Koncert sopruuislUe Huzlke LipuMek-Korltuikovc. — 13.0« Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 13.13 Poročilo Vrhovnega Poveljstvu Oboi-o/cuili sil v slovenščini. — 13.23 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. - 14.00 Poročilu v Italijanščini. — 14.13 Koncert radijskega orkeittra. vodi dirigent D. M Sijanee — glaabu iu godalni orkester. — li.43 Poročilu v slovenščini. — 17.13 Novi orkester vodi dirigent Krugnu. — 17.33 Koncert tria »Emona«. — 10.30 Poročila v »lo-venščiui. — 19.45 Simfonična glaabu. — 20.00 Napoved časa. — Poročila v Italijanščini. -- 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Vojnškc pesmi. — 20.43 Znani dueti. — 21.13 Koncert Ljubljanskega komornega tris (M I.lpovšck, klavir, A. Ilerinelj. violina, C. Scdlhuucr, čelo) — 21.33 Koncert vaško mu/.ike. — 22.15 Nicotora: Pogovori s Slovenci. 22.23 Koncert altistku B. Sturui-Stritar. — 22.43 Poročilu v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: dr. Kmet, Bleiweisova cesin 43. mr. Trnkoexy ded.. Mestni trg 4 in mr. ITstar. ftelenburgovu ulica 7. POIZVEDOVANJA, /.lat prstan r. modrim kamnom sem izgubila 20. t. m. od Bleiwelaovo do Dormotove. Ker mi je drag spoiuln, prosim poštenega najditelja, da mi ga vrne proti nagradi ua ogl. odd. »Slovenca«. Z Gorenjskega Mladini brez nadzorstva je prepovedan vstop v javne lokale, tako da mladi ljudje izpod šestnajst let brez spremstva svojih vzgojiteljev ali pooblaščencev sploh ne smejo v gostilno, v dobi od 16. do 18. leta pa jim je brez predpisanega spremstva vslop v javne lokale prepovedan po devetih zvečer. Gostilničar je dolžan nadzorovati navzočnost mladine v lokalu in sme v sumljivih primerih od mladih gostov zahtevati dokumente. V Vodicah so pokopali Ivana Burgarja po domače Jakopovega očeta, ki je doživel 89 let. V mladih letih se je kot vojak 17. pe.špolka udeležil bojev v Bosni. Imel je izredno dober spomin in prav rad pripovedoval o dogodkih davnih dni. S Spodnjega Štajerskega Umrla je v mariborski bolnišnici znana go-stilničarka gospa Terezija Pogačnik, stara 41) let. V Celju je umrl dentist Henrik Zagoričnik iz Prevalila, star 51 let. V Teharjih pri Celju je umrl Jakob Povalej, v Rogaški Slatini pa Alojzij llornaus in Adam Znidar. Poročili so se v Ptuju Adalbert Vindiš in Terezija Klek ter Jožel Kmetec in Pavla Šoštarič. V Rogaški Slatini sta se poročila Aulon Lavrenčak in Marija Strniša. Iz Hrvaške Poglavnik sprejel fašistične učiteljice. Poglavnik je oni dan sprejel skupino fašističnih učiteljic, ki so vodile letovališče ustaške mladine na Horvačanski cesti. K Poglavniku jih je vodil šef tiskovnega odseka zastopstva P. N. F. pri ustaški organizaciji, dr. Kiocca ter profesor Ferrareis kot zastopnik italijanske mladinske organizacije GIL. Hrvatska mladina na obisku pri italijanski mladini. Nova skupina ustaške mladine se mudi že dalj časa nn obsku pri italijanski liktor-ski mladini. Pri tej mladinski italijanski organizaciji je poleg hrvatske mladine na obisku tudi še slovaška mladina. Poglavnik je te dni odlikoval šefa hrvatskega glavnega štaba general-poročnika Vladi-mirja viteza Laxo z veleredom krone kralja Zvonimir ja. Hrvatski notranji minister pri predsedniku madžarske vlade. Pri pogrebu madžarskega podregenta Hortyja je zastopalo hrvatsko vlado posebno hrvatsko zastopstvo, ki ga je vodil hrvatski notranji minister dr. Andrija Artu-kovič. Hrvatskega notranjega ministra je ob tej priliki sprejel tudi predsednik madžarske vlade dr. Nikola Kalay. Iz Srbije Protikomunistična razstava v Belgradu. Bel-grajski nemški dnevnik »Donau Zeitung« poroča, da so v Belgradu prejšnjo sredo odprli valiko protikomunistično razstavo, ki jo je pripravil in uredil srbski državni propagandni urad. Razstavo je odprl ob navzočnosti zastopnikov in sodelavcev nemškega vojaškega poveljstva v Srbiji, članov srbske vlade, zastopnikov listov ter srbskih javnih ustanov šef srbske državne propagande Djordje Perič, prejšnji glavni ravnatelj »Avale«. V svojem govoru je Perič takoj uvodoma omenjal, da predstavlja omenjena protikomunistična razstava obenem tudi najbolestnejše razdobje v življenju srbskega ljudstva, ker je gradivo na razstavi zbrano samo iz plena, ki so ga srbski prostovoljski oddelki dobili po uničenju partizanstva v Srbiji. Po njegovih izvajanjih se jc 20 let nekaznovano zastrupljalo s komunističnim strupom srbsko ljudstvo, tako da je v začetku izgledala ozdravitev skoraj nemogoča. Govornik ie tu omenjal številne zločine partizanov, umore, požige, rope, uničevanje in razdiranje in prikazoval slik prepada, pred katerega so pognali ti odmetnik delovno ljudstvo. Zato ie morala oblast poseči pi radikalnih ukrepih, če je hotela odstraniti to nevarnost in zlo, ki so ga ti elementi zgrnili na pošteno ljudstvo. Z uničenjem partizanstva v Srbiji si je srbska vlada po izjavi Peričcvi priboril ncvcnljivih zaslug, obenem je pa tedanja Srbi i i tudi doprinesla svoj delež v velikanski borbi, k-jo bi jejo države oti za Evropo in njeno civilizacijo. Razstava je urejena tako, da je poleg tlil , materiala, zločinov, umorov, požigov in porušeni' objektov v Srbiji, kar vse io izvršili partizai lantko leto, prikazano tudi obnovitveno delo tr-danie srbske vlade in delovanje raznih novih tri skih organizacij in ustanov. Protikomunistični ra.-slavi je priključen tudi del protimasonikz i protijudovske razstave. Za razttavo samo vladi v vseh bclgrajskih krogih veliko zanimanje trt bo trbtka državna uprava dala vse možnosti, di si jo bodo mogli ogledati široki sloji ljudstva. 9. MATI SE RAZJEZI, KO VIDI, DA JI SIN SE V TRETJIČ NI PRINESEL KRUHA. MILORAD PA PRAVI: »RES JE, A ZATO IMAM KACO, KI MI BO BO ŠE VELIKO KORISTILA.« GRE SE V GOZD, NABERE VELIKO D RAČJA, GA PRODA IN KUPI ŠTIRI HLEBCE KRUHA. VSI SO SE NAJEDLI: PES, MAČEK, KACA, MATI IN SIN. 10. KO JE KACA ZRASLA, .10 JE MILORAD ODNESEL NA NJEN DOM. SPOTOMA MU RECE KACA: »MOJA MATI TI BO PONUJALA ZAME ZLATA IN SREBRA, A TI ZAHTEVAJ LE TORBO. KI VISI NAD VRATMI. KAR BOš ŽELEL, POTRKAJ PO NJEJ. PRIŠLO BO KOJ DVANAJST KANTOV. VSE TI BODO STORILI, KAR BOŠ HOTEL.« "'ran 4 >SLOVENE(X petek 4. septembra 1942-XX. Stev. 203. _ i f*? 413 Na potu domov je prišla Davorinu majhna četa oboroženih kmetov naproti. Bil je Mirko s svojimi tovariši in sosednjimi kmeti. Tisti dan namreč, ko so zapustili Turki Gradišče, so oprostili tudi Mirka in njegove tovariše. Ves obupan je hitel mladi mož potem v tabor pod Iložčico, meneč, da še najde svojo leno Zaliko. 414 Sosedje so tedaj slavili pogumno Almiro, češ le ona je rešila Mirka in najodličnejše može v vsej okolici. Vse se je čudilo, ko je Almira pripovedovala, kako je šla tisto usodno noč naravnost k turškemu poveljniku v šotor; kako ga je ondi kleče prosila, naj reši Mirka in njegove tovariše temne sužnosti. 415 A vprav takrat, ko je bila pri njem, je privedla po-nočna straža Zaliko v šotor. Ujeli so jo nekje v podzemskem hodniku, kamor jo je bil zvabil nesrečni in predrzni mladenič Davorin. Poveljnik da je nato njeno iskreno prošnjo uslišal. Zalo pa je kot nočno pohajalko odvedel v sužnost. ŠPORT Kaj bo novega v nedeljo ? September je navadno mesec velikih prire ditev. Skozi vse poletje so športniki tekmovali in stopnjevali svojo zmogljivost, sedaj pa je glavno »delo« opravljeno, prišel pa je čas, ko padajo najboljše znamke. Nič kaj zadovoljni še nismo z letošnjimi razpredelnicami v plavanju in lnhki atletiki. Zanašamo se pa na prijetne september-ske nedelje, ko ho (»opustila vročina in bodo razmere za postavljanje dobrih znamk veliko ugodnejše. Sporeda na raznih terenih bo še vedno dovolj. Tudi prva nedelja v septembru bo nudila dovolj priložnosti, da bomo — tako upamo — ujeli kaj dobrega za naše sezonske razpredelnice. Nedeljski s]>ored na velikih pozornicah lio ta-lc: Genova: mednarodne plavalne tekme med Nemci in Italijani. Blatno jezero: jadralne tekme med Nemci in Madžari. Bratislava: kolesarske dirke z udeležbo Hrvatov, Nemcev in Slovakov. Budimpešta: plavalne tekme med Švedi in Madžari. Zagreb: mednarodna nogometna tekma med Slovaki in Hrvati. Ziirich: teniški dvoboj med Italijani in Švicarji. To bi bile najvažnejše prireditve prihodnje nedelje. Omenjamo pa še gostovanje nemških ptfov na Švedskem in Norveškem. Če bo pri tem gostovanju sodeloval tudi Gundar Ilaegg, Hmito zelo verjetno poročali v prihodnjem tednu ze'o njegovem svetovnem rekordu štev. 7. Ilaegg bo moral vsekakor pohiteti, če bo hotel doseči letos vse tisto, kar so o njem pisali. Prav posebno pa nas zanima, katere proge se l>o lotil sedaj, ko že ima v žepu svetovne znamke od 1500 do 3000 metrov. Dve izbiri ima: da naskoči star Ladoumegueov odnosno Harbigov rekord na 1000 metrov ali pa da se lpti Makijeve znamke na 5000 metrov. Naj se odloči kakor koli, lahko ne l>o šlo, čeprav je Gundar Ilaegg tako hiter, da mu še ni bilo enakega pod soncem. 20 najhitrejših tekačev Dopisnik naše sobotne športne posvetovalnice Kit Dušan nam je poslal v objavo svojo listo evropskih tekačev, ki so dosegli letos na 100 m boljše čase od 11 sekund. Iz virov, ki so mu bili na razpolago, je naštel '23 brzcev, ki so dosegli čase od 10.5—10.0 sek. Omenjamo, da je naš vneti zbiralec športnih izidivo šele 14 in pol leta star. njegova tabela pa je naslednja: 1. Osendarp (Nizozemska) 10.5 2. Mellarovicz (Nemčija) 10.5 3. Lehman (Nemčija) 10.5 4. Moina (Romunija) 10.5 5. Monti (Italija) i0.6 6. Strandberg ( vedska) 10.6 7. Spree (Nizozemska) 10.6 8. Facchini (Italija) 10.6 9. Ilaenni (Švica) 1G.6 iiovannl Vertfal 57 Tone Nevolja 10. Tito (Italija) 10.7 11. Berger (Nizozemska) 10.8 12. Seeger (Švica) 10.8 13. Csany (Madžarska) 10.8 14. Daelli (Italija) 10.8 15. \Vageman (Nemčija) 10.8 16. Solimosi (Madžarska) 10.8 17. Verruroni (Italija) 10.8 18. Valmy (Francija) 10.9 19. Piccolbini (Italija) 10.9 20. Studer (Švica) 10.9 Sporočilo dopisnika: Kakor vidite, je ostala Vaša lestvica najhitrejših tekačev z eno edino izjemo nespremenjena Na vprašanje, ki ste nam jih poslali, bomo odgovorili v sobotni številki »Slovenca«. Šport v kratkem Poslovila se je. Ni še dolgo od tega. ko se je pojavila v Švici znamenita atletinja Ilsebill Pfennigova, ki je ogrožala ženski svetovni rekord v skoku v višino. Skakala je ko moški, preskakovala znamko 1.66 m in bila med ženskami edina, ki je obvladala kalifornijski stil. O njej pa ne bomo kaj več čitali, zakaj Ilsebilla se je poročila in dala športu slovo. Novo športno vodstvo na Slovaškem. Slovaški šport je dobil poseben državni odbor za telesno vzgojo, katerega bodo sestavljali predstavniki športnih zvez, vojske, šolstva in lllinkove garde. Odbor ho deloval jxxl predsedstvom zastopnika vlade, podrejen pa bo notranjemu ministrstvu. Čitamo tudi, da pripravljajo na Slovaškem l>oseben zakon za ureditev športnega udejstvo-vanja. Naše poročilo o nedeljskih plavalnih tekmah med Netnci in Hrvati v Zagrebu izpopolnjujemo z izidom tekmovanja v \vaterpolu. Hrvatska sed-morica je igrala dvakrat proti nemškemu državnemu prvaku I.SV iz Berlina in dosegla obakrat neodločen izid z 2:2. Anbolh in Florijiniova sla najboljša igralca tenisa na Madžarskem. Asboth je premagal pri zadnjem prvenstvu Szigetija in Szentpeterija, Flori-janova pa San Donninovo, med tem, ko je Ros si-jeva prepustila zmago brez borbe. Pri letošnjem madžarskem prvenstvu je sodelovalo tudi nekaj Švedov in Italijank. Vseli vrni nognmelnir so dobili na Francoskem po novi športni ureditvi. Ločili jih bodo v štiri kategorije: v čiste amaterje, zvezne amaterje, pomožne poklicne igralce in profesionale. Malo čudna delitev; zaradi športa bodo igrali vsekakor samo v prvi skupini, v ostalih pa bodo zaslužki nižji, višji in visoki. Gre vsekakor za kategorije, podobne onim v uradniškem zakonu. Ihnnri Snlminen, 40 lelni finski tekač, je bil tudi na nedeljskem državnem prvenstvu najhitrejši. 5000 m je pretekel v 14.50.6, 10.000 m pa v 31.02. Zamimivo je dodati, da se je znojil na teka-lišču tudi svetovni rekorder Maeki, ki pa je tekel le za petami Salminena in se moral zadovoljiti z drugim mestom. Zmago starega Salminena je pozdravilo 20.000 gledalcev z živahnim odobravanjem. Sulla tua strada incontri ogni giorno tante vendite di biglietti deila Lotteria di Merano I As-colta il consiglio dcli'amica in-visibde che ti cammina allato: la Fortuna! Fermali e acquista un biglietto che puo farti di-ventare milionario. Na svoji poti srečuješ vsak dan toliko prodajaln srečk Loterije di Merano. Poslušal nasvet nevidne prijateljice Sreče, ki te spremlja. Ustavi se in kupi srečko, ki te lahko napravi milijonarja. REGALA MIL10NI a chi acquista un biglietto per L. 12'— DARUJE MILIJONE t i s i e m u. ki kupi srečko za Lir 12"— - LJUBLJANSKI Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15. ob nedelja* in praznikih ob 10.30,14.30. 16.30, in 18 30 ZaCeteli film, sezone' Pevshi film i nalnov. oopeuKo Hočem živeti tako Tenorist Ferruccio Tagliavini poje ariie iz raznih oper. Ostali igralci: Cario Canipanini. Silvana Jachino kino matica - tel. 22-41 Tehnično nedosegljiv prikaz letalskih akrobacij Pustolovci v zraku Lepa Rita Hayworts se bori za liubezen postavnega, simpatičnega Gary Gran-ta. kinu union - l'el. 22-21 Znižane cene! Znižane cene! Duhovita komedija Gospod Maks V irl.vlogi:Vittorio de Slca, Assia Naris Režija: Mario Camerini _kino sloga - tfl. 27-30 Malioglasi V malih oglasili velja pri iskanjn službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu. 1 Službe | Jtteio: Služkinjo zmožna kuhe in hišnih del išče slubo za takoj. Ponudbe upravi »Slovenca pod »Takoj« št. 4861. 1 Pbjaite j Krompir! Vsi, ki ste kupili krompir mcseca avgusta pri nas, nam takoj prinesite septembrske odrezke A, B, C, ker je nujno zaradi bodoče nabave krompirja. SEVER & KOJIP., Ljub. ljana. 1 Stožbc 1 Dobe: Mlajše dekle pridno ln pošteno, ki zna kuhati, sprejmem takoj. Niko Malgaj, Knezova 10, Ljubljana. Žvepleni cvet najboljše nadomestilo apna za konzerviranje krompirja nudi Sever & Komp., Ljubljana. (1 Šivalni stroj železen štedilnik, omaro in mizo, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod žt. 4838. (1 Roman. Božja volja je bila, da sem moral vzeti Oso, kot kazen za svoje grehe!« In moral je imeti zelo debelih grehov, ker mu je Osa zastrupljala kruh. v ustih in mu dajala trpeti muke iz vic. podnevi in ponoči. Po vrhu se je še bahala, da inu je zvesta, d« bi ne pogledala v obraz niti enega kristjana, tudi če bi bil mlad in lep kot Tone Nevol ja ali Vane Pizzuto. za vse bogastvo na svetu ne. Medtem pa so moški neprestano brenčali okoli nje. da bi jo skušali, kot da bi imela med v krilih. »Če bi bilo res bi šel jaz sam ji-oklicat onega, samo da bi mi jo spravil s potil« je godrnjal stric Križ .Dejal je tudi, da bi marsikaj plačal Vanetu Pizzutu nli Tonetu Nevol.ji, da bi mu nasadila rogove, ker Tone že itak opravljal to poklic. »Tedaj bi jo lahko noslal proč, to čarovnico, ki sem si jo vrinil v liišo!« Toda Tone je opravljal poklic, kjer je bilo izobilje in jedel in pil je. da ga jc bilo veselje •.•ledati. Zdaj je nosil glavo pokonci in se je nosmehoval, če mu je ded natihoma reke! kako besedo; sedaj se je ded delal ponižnega, kot da bi on delal krivico. Tone je govoril, da ve, kam mu je hoditi spat, v Santuzzino stajo, če ga nočejo v hiši. Že tako niso pri njem doma ničesar trosili, da bi mu dali jesti. Gospodar Tone. Aleš in Nena so lahko vse ono, kar so si prislužili / ribolovom, s statvami, v pralnici in z vsemi istalimi poklici, stavljali v stran za tisto znamenito barko svetega Petra, s katero si zaslužil. Ui si vsak dan lomil roke za en zvitek rib ali pa za hišo pri nešpljevem drevesu, v katero bi >a Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jož« Kramarji šli veselo crkovat od gladu; on bi itak ne hotel niti novčiča. Siromak, kot je bil, je rajši užival nekaj počitka, dokler ni bil mlad in ni lajal ponoči kot ded. Sonce je bilo tam za vse, senca J)od oljkami, da si se postavil v hlad, trg, da si se sprehajal, cerkvene stopnice, da si na njih klepetal, cesta, da si videl iti mimo ljudi in slišal novice ter krčma, da si jedel in pil s prijatelji. Potem pa. ko ti je zevanje lomilo čeljusti, si igral moro ali briškolo. In nazadnje, ko si bil zaspan, je bila tam ograda, k jer so se pasli ovni botra Nosana, da sj se po njej zleknil in spal podnevi, ali pa staja botre sestre Ma-rijeangele, ko je bila noč. »Ali te ni sram živeti takega življenja?« mu ie dejal nazadnje ded. ki ga je nalašč prišel iskat, s sklonjeno glavo in ves sključen. Plakal je kot otrok, ko je to govoril in ga je vlekel za rokav za Santuzzino stajo, da bi ju nihče ne videl. »In na svoj dom ne misliš? In n« svoje brate ne misliš? O, če bi bila tu tvoj oče in Dolginka! Tone! Tone!... »Toda, ali mar vi živite boljše od mene, ko delate in se trudite za prazen nič? Naša nesrečna ala usoda je! To je. vidite! Poglejte, kakšni ste postali, da ste videti kot lok za gosli in do starih let ste živeli vedno isto življenje! Kaj imate zdaj od tega? Vi drugi ne poznate sveta in ste kot mačice z zaprtimi očmi. In ribe, ki jih ulovite, ali jih pojeste? Ali veste, za kogA delate od ponedeljka do sobote in ste «e sp«a-vili v tako stanje, da vas ne bi hoteli niti v bolnišnici? Za one. ki ničesar ne delajo in ki ima jo denarja na kupe, za one delate?« »Toda ti nim^š denarja, niti jaz ga nimomj Nikdar g« nismo imeli in smo si prislužili kruha, kot je bila božja volja. Prav zato je treba sukati roke, da ga prislužiš, sicer umreš od gladu.« »Kot je vragova volja, hočete reči! Kajti naša nesreča je vsa satanovo delo! Zdaj veste, kaj vas čaka, ko ne boste več mogli sukati rok, ker vam jih bo revmatizem napravil kot trtno korenino? Čaka vas dolina pod mostom, da greste tja j»oginit!« Ne! Ne!« je vzkliknil starec, ves vesel in mu vrgel okrog vratu svoje roke, toge kot trtna korenina. »Denar za hišo je že tu, in če nam pomagaš. ..« »Ah! Iliša pri nešpljevem drevesu 1 Mislite li. da je najlepša palača na svetu, vi, ki nisje videli drugega?« »Vem. da ni najlepša palača na svetu. Toda tega bi ne smel govoriti, ki si v njej rojen, tembolj, ker tvoja mati ni iv njej umrla.« »Niti moj oče ni v njej umrl. Naš poklic je tak, da puščamo svojo kožo tam doli, v žrelu morskega psa. Dokler je ne pustim, hočem vsaj uživati ono malo dobrega, ki ga lahko najdem, ker je zaman, da se mučim /a prazen nič! In potem? Kdaj boste imeli hišo? Kdaj boste imeli barko? In potem? ln doto za Meno? In doto za Lijo.. Ah! Pri krvi tatinskega Judeža! Kakšno nesrečno usodo imamo!« Starec je odšel obupan, zmajujoč z glavo in z ukrivljenim hrbtom, kajti bridke nečakove besedi so ga strle hu jše kot kos kleči, ki bi mu padel na hrbet. Zdaj ni več imel poguma za nobeno stvar, roke so mu omahnile in rad bi plokal Ni inogel misliti na drugo, kot da Boš-t janežu in Luki niso nikdar hodile po slavi te stvari, ki so hodile Tonetu in da sta bila vedno napravila brez pritoževanja, kar sta morala napraviti. Premleval jo tudi v mislih, da je brez- koristno misliti na Menino in Li.jino doto, ker bi tega nikdar ne zmogli. Zdelo se je, da je tudi ubožica Mena to vedela, tako je bila tož.na. Zdaj so se sosede od daleč izogibale vrat Nevolj ko bi še trajala kolera in puščale so jo samo, poleg sestre z rožasto ruto. ali skupaj z Nunziato in sestričuo Ano. ko sta ti za miloščino prišli nekoliko po-krumil.jat. Kajti tudi sestrična Ana je imela, ubožica, onega pijanca Roka zdaj so že vsi to vedeli. Nunziata je bila še premala. ko jo je bil oni patron njen oče kar na lepem zapustil, da bi šel drugam iskat sreče. Ubožici sta se prav zaradi tega med seboj razumeli, ko -ta se natihoma razgovarjali. = sklonjeno glavo in z rokami pod predpasnikom ter tudi ko sta molčali, ne da bi st gledali v obraz, misleči vsaka na svoje stvari. »Ko je človek Hotiran v stanje, v katerem smo mi. je treba da si sam pomaga in da vsakdo misli na svoje koristi«, je dejala Lia. ki je govorila kot odrasla žena. Don Mihael se je od časa do časa vstaljal, rla bi ju pozdravil ali jima povedal kako šalo, tako da sta se žen' navadili na obšito čepico in se je nista več hali: Liji je celo ušlo, da je tudi ona povedala šale in »e nad njimi smejala. Mene se niti nt upala, da bi jo karala, ali da bi šla v kuhinjo in jo pustila samo zdaj ko ni imela več matere. Tudi ona jc ostajala tam. obnemogla s samo seboj in gledala je sem in tja po ulic: z utrujenimi očmi. Zdaj ko je videla, da so jih sosedi zapustili, ji je srce prekipevalo od hvaležnosti vsakokrat ko donu Mihaelu pri vsej njegovi obšiti čepici ni bilo pod čast. Ha bi malo poklepeta! ln če je don Me-liael našel Lio samo. jn je sleda! v oči in si vlekel brke. 7 obšito čepico ki jo je imel pomaknjeno na biriški način ter ji govoril: izdajatelj: ini Jože Sodia Urednik: Viktor Ceniii