»—»»»»«»■»» mm « n» wwwi
Posamezna Številka t 1 krono.
vTAB01* lak«)k ?B»J> dat, nav« ia prat.iikoi, »k IS. ort a *	dn«	*•» iUm
MaiaUaa 180 k, r»U«tti« *0 k, Mt*‘ial»a 45 k, ««se»čnti K« ■MraM f augDTora. I*r» vaAkrala •kjifl pupaei.
*»•“	»•	tn	mrmn	-TABORA•,
■AlUBOa,	Min	tW».	4.
i-eio:
o a
D pob:
a. pavsaliraka o a □ r
jraunMB^ « istffiiaB^^Mragfeferoggpa^^
«bh»k awuBP
Posamezna številka* 1 krono.
0»«O!OSt>o m o.ut* v «w«.
W«no, itfilim «4. ic #, L aU-	2
ftropja. Telataa lattreik. ii. STA.	*
UPRAVA m oab-ja •
•11« it 4. iritliij«, lamo. Tatai HM Ai. 84. »Uri poitftocaksval tar	,
m it**, U.181.	S
K« uniba bna daaacja M M	§ .
rraUK	S
3'
•«. n it»ti J' it«. 2
Or Sr-
IVIarSor, četrtek 10. novembra 1921.
Številka: 254.
Zablode.
* Koncem oktobra se je vršil v Zagrebli »ongres Hrvatskega bloka. Na tem kon-«resu so bile sprejete rezolucije, ki so Ostale tajne. Iz poročila, katerega so pri-ie h-i° k°ngrcsu nekateri zagrebški listi, lnv p°sneti, da se je na kongresu od-»?.cno naglasilo separatistično stališče.
•1 Pa bilo znano, kako daleč šega ta se-Sratizem. Šele iz razkritij, ki jih je ob-. Vi«i beograjska »Politika«, je javnost . bedela, da je Hrvatski blok popolno-vai *)re'omi* s Politiko ujedinjenja, zahte-,?* uničenje vseli sklepov in aktov, tu-onega od 1. decembra 1. 1918., ki se Rajajo na ustanovitev sedanje kralje-j.'ne SHS in zahteval, da se začne gra-11 Popolnoma nova državna tvorba.
. Čudna pota hodi naša politika! Po . e» letih se spomnijo ljudje, ki so sodc-vali pri iZgradnjj sedanje ujedinjene . žave, da državna tvorba ni dobra, da ^ Jo bilo treba razdreti in sezidati novo! -*1 takega si lahko dovolijo otroci, ki si f esenimi kockami stavijo »hiše«, ne mo-t„J? si Pa dovoliti narodi in države, ka-rih postanek in razvoj je delo živih sil,
i
i (ki je, kakor bomo videli, mogoča samo j teoretično), ali pa stoji v službi kake tuje DKU 3. nov. (Bre?žičnr>.) P( t1ui>wlsi<a dnj sploh raitopleiSa zima, kakršne sko-jsile, ki hoče doseči razkosanje naše dr-* vbda je privolila, da se Kurei Hubshura raj ni v Evropi. Tudi padavine so zelo žave?!
Ne verujemo v tako globoko pokvarjenost sedanjih voditeljev Hrvatskega bloka, da bi resno sprejeli zadnjo tezo. Mi vidimo v teh ljudeh predstaviteljci stare hrvatske opozicije, ki je črpali vso svojo .noč iz državnopravnega razii’er;i Iir\a-&ke in ki hoče ta vir ohraniti, da ie i c-si prtd ni jno pregrupajijo !•( no ris vizijo rclitčnega programa. Kakoi" hitro so ti ljudje uvideli, da'je njihova temeljna politična ideja izgubila svojo realno podlago, so se obrnili od Beograda, S tern hočejo onemogočiti nastanek jc-
Karei Habsburg na Madeiri.
in soproga C ta naselita na olo^u Ma- n-dne, ntbo ie vedno vedm in modro, deirra. Podvržena bodeta t?mošnjim za- Na olofcu prtb:va o^rog 150000 prebi-K)n( rrii Nei<i 28‘topnii' je že poiskal bi- valiev, večjidel Portugalci. Goji se večji-valiSče v Funchalu. (Ou k Madeira je del vinska uta (kakor ml*šč za Kaila oddaljen 6C0*<m od *fii{ke obale. S^u- Habsburgove«). Trgovina je v angleških r>f<i z bl žnj m otok< m Porto Santo meii rokah. Hahshurg bo pod n«d^or>t«om
8 5 kvadrfitn>h kilo trn ti o v, Madeira je tiorala in ima več vulkanov. Klima je izredno ut?c rina. Največja vročina je v flNguftu (22*3 C), rajvefia ^ima pa v februarju (-f- 15 2 Cj. Na Madeiri je te-
Angležev. V>deti je, da so dobro izbirali za Kaila. Ne bo se mogel pritoževati nad klimo kakor ne^oč Napoleon. Kdo ve. fc-li na Madeiri ludi postajališče za — letalne stroje? Op. urtd).
Portoroška konferenca brezplodna.
I.DU Ti st, 8. noven bia. Konferenca urni -rji de e a!'nv
.. .	,	.	edinstvenega	naroda	s	čisto	novimi poli-
v Po,lo.es,, na Kateri se sic,r , n-cej	TK	d,2,veT
pndno d. la. do?edai m prinesla ?e no-	tudi ta veti je popolnoma	izm	šl,eua.	jtako	0	se	^	oni^zaviH	v	hrVatsko	d--
benepa konkr.tncpa u p. ha. V< st, ki je	fK0	so	se	tud’	on.' zaviI‘	v	hrvatSKO	a. .
b In javi ena ■* Porto, o-c nek, mu slo- LPU R i m. 8. nov, mbra. fRadio-rfrič.) ^^žavnopravno teonjo, pa v tem udcbn*m
venekrmu 1-in. da za-b pa nak-nlerenri	Ilalijan-ka	vlada	delu,, na	to,	d. b,	s«	P,aSCU	>>Pereat munduS’ V‘Vat
reško dišavo llaiiia, h- (dgoiarja ns-	takoj po	obiavi	skhpov	konforence	v
nici. Dosedai o R« ki spoli m b'o go- Poit0'0=e skiea'a v R mu k"iif^rencn
\ ora na koif«renci. Nikatoi italijanski nasied-lvenili d.žav bivše avstio-ogrske
i isti so sicer poiočshj da se je na za- n.onailnje. (Cernu nekr P Op. ur.)
ne
Pa premikanje kock po deski.
ti? ^ Hrvatskem bloku se nahajajo poli-osebe, ki smo jih videli sedeti v prodnem Viječu, katerih imena smo či-?*i °a sklepih in aktih, ki so dali podlago j javnemu ujedinjenju; ljudje, ki so bili jjjttiistri v kraljevem Beogradu. Sedaj J* vidimo z roko v roki s političnimi ®magogi, ki so zlorabili nered in svobo-narodne revolucije za svoje strankar-ti«e namer>e in ki še danes kalijo poli-j° obzorje širokih slojev hrvatskega '•Cmena, da si pridobe moč in oblast, družili so se odgovorni z neodgovorni-Z*j da lažje skrijejo samega sebe! Taka Jetika v današnji dobi in v naših razme-v 11 ni niti težavna, niti neplodna, je pa »etičnem smislu nepoštena in v prakti-4j®.rn Smislu skrajno škodljiva. Sklepi, kak 'n.p°Kodbe v tako važnih stvareh, žav f tue£linjenje in ustanovitev dr-kl e niso in ne smejo biti cunje papirja, teta khko raztrgajo čez tri ali čez štiri Teh sklepov niso sklenili otroci, $Vo-Ve^ resni *n 0<^KOvorni ljudje, ki za ?a dejanja ne odgovarjajo od danes h* J^ri ,ampak vedno. Zakonsko razmo-Bni i ie nastalo vsled teh aktov in skle-tjln»i *e p0 SV0J1 nafavl ždruženo ž vestjo obveS!nostn1i in trajnejšo vredno-4V ’ kakor pa navadna pogodba med Sodh** sos«doma. Sploh pa ni bila to po-” m dveh kontrahentov, temveč ele-
Naša ofenziva v Albaniji.
DKU Rim, 8. novembra. (Biezžič.). TIP Beograd S. novembra. Cl^n ce Juecslovenske čete nadaliu ejo svoje pio-	velke m male antunle so prejele odAn-
diran e v Albaniji. L eš le zajeden.	plije veibalno noto, v kateri pr^nava ti-
DKU Rim. 8. nov. Zatr uje se, da	ran-ko vlado kot lega no vlado Albanije,
skuSa italijanska vlada pridobiti diuge	kalni pa ne prpad. o/.,m ie Skndia initašev«	je	oportunost,	ki	ji ni	primere,	Če
antantne vlade zn skupni nastop pri ju-	okol ce. Grške zahteve po Eptu Anglija ;pomislimo,	kako	skrbno	goji	Radiž
Croatia!« Vse drugo teoriziranje je gola silogistična spretnost.
Nevarnejši, da, resnejši od starih političnih prvakov hrvatske fevdalno — meščanske politike je Stjepan Radič, k| je sicer v zanikanju in političnem cinizmu enak zajedničarjem in frankovcem, kateri pa upira svojo moč na zdrave, dasi-ravno politično neorijentirane in kulturno neprebujene kmetske množice. Zveza Radiča s predstavniki hrvatskih »kapu-
gosiovenski vladi zaradi dogodkov v ne bo podpirala, knr je v bistvu albansko AlPanitj,	vprašanje že lešeno. Svoječa-m sklep
TIP Beograd. 8 nov. Vse itali:an- sveta vel poslanikov »lede alban kih mei je ske vesti o prodiranju na$ih čet v Alba- raz'eljavl|en in *e bo ponovno revid ral. nijo so neresnične ter imajo le nan.en K ra/.mejit vi bo pnkl cana tudi naša drZava. raibuijati javnost. Naša i fen^iva proti Mije se v korist na^e države popravijo Albaniji le že par dni ustavljena.	pri Debiu, Stiugi, Prizrenu in Skadru
Obed pri kralju.	Ker šainiiunška železnica ni pripadala
LDU Beoe ra d, 8. nov. Jutri zvečer $®la Nemčiji, ni bila Japonska upravi« priredi krali Aleksander svečan obed cena, to progo zasesti,
članom vlade in predsedniku skupščine.
Sanacija naše valute.
LDU Beograd, 8. nov. Dane«? so posetili delegati trgovske zbornii-e v Beogradu namestnika fin. ministra dr. Križmana in so ga prosili, naj sprejme pred-
Iz Cirenajlce.
LDU E im, 8, novembra. (Radio— Grič.) Predsednik cirenaiškega parlamenta Saffe Ediin Senuasi, je izjavil na današnj seji skupščine, da je prišlo do sporazuma med guvernerjem Demartl-nijem in emirjem ldrisom v svrho iz-
loae trgovske zbornice za sanacijo naše premembe ustave.
v8*u*e'	Italija in konferenca v Washingtono.
Svoboden uvoz v Romunijo.	LDU	Rim, 3. novembra (Radio—
LDU Be.ograd, 8. novembra. Ro-	Grič.) Po vesteh iz \Vashingtona^ je
munska vlada je	dovolila svoboden	sprejel^ predsednik Harding včeraj čla-
„t^T	lv„„w»	w.v-	uvoz v Romunijo.	Obenem je stopila v	nG italijanske delegacije na Wasbing*
rf^'i*arno, revOlucijonarno	ujedinjenje	veljavo določba o	fiovihcarinskih ta-	tonski razorožit,veni konferenci in jim
te«* *lSv tiijjie W li-,^. « so zvišane „a «0 do M ods«.
i® bila heterogena sila. Ta »pogodba« Radikalci proti reviziji ustave In Za koali-	o j n .
S Pisana s krvjo in posvečena s j	cjj0	z	demokrati.	Razdeljevanje	živil.
?P0(j
5 njene žive Srke je napisala zgo-
-	.	Tip	Rfrrtorrarl	8	finvertihi-a	nane«	.	^D^	Zagreb,	8.	novembra.	Mini-
dopoldne i. imel radikaM I*, j*,«
v piaks: toliko kot rajnad .n kakor
6n„ £..ans& £ «pX ir «ss?. ««*• fSTM sarsss? z*
ov.nŽa mir in red, va-	S, ^4 JJ SSbOijškOV\M6	V?*	J? za«topnLkov zemljoradniŠke zadru-
n t ož	ec Zr Cilji, ki niso v nii-	, , ?	,	,	KoancijSKO viaao.	v ra	ge, na katerem bi se rešilo vprašanje
?°VeR, interes||	Razveliavlienie uiedinie-	dlka,nem kIubu	s0 nekften malkontenti	razdeljevanja živil na Hrvatskem, v
„	eresu.	Kazv Ijenje ujedinje	daties dopoldne	poskušali pokrertiti	vpra-	Dalmaciji in Crnigotri s pomočjo ba-
sanje rekonstrukcije kabineta. Nadalje- drug.
,	nje debate je odloženo na jutršnjo klubovo
^iSv?v“°Lfd?uZ'a kfkor „a ii &**”» » P*	»	vsi	tl
fog&g refoma Temelji države, l>»8“
^ni.1 r
- ............  hi:	o	bi	prišlo	do
,bi se takoj pokazalo, da je ta »prc
dnega buditelja.
zamajani in podrti; mejniki poru- Smrt Češkoslovaškega pesnika s«tai Samovolji na znotraj bi sledila Pri °1'r°^a na zunaj. Ajco že ostanemo b’rsjny°^trahentih« bi nikdo ne mogel jHIJa 'Srbiji, ,da si vzame one dele oze-Drer'pripadajo etnografično a to je ^Seh	historične	Hrvatske.	Na
Žr»e i,® mo^nih ozemljih bi se izvršile va-
Poraz komunistov v Italiji.
TIP V e r o n a, 8. novembra. Na zborovanju delavske zveze, ki se vrši te dni v 1» naro- Veroni, so se komunistični zastopniki na
vsak način hoteli polastiti vodstva zveze
TIP P r a ga, 8. novembra. V starosti tf s,° v *a "amen predlagali generalni
Pavel strajk’ £ čemur bi bila Delavski zvezi iz-Hvie- re^ena nezaupnica. Nakana pa je komunistom izpodletela, ko je prišlo do glasovanja se je izkazalo, da so v znaini manjšini. Za predlog
72 let je umrl danes slovaški pesnik Pavel Orszag, znan pod psevdonimom zdoslav«.
Kitajska in Japonska.
%da'h'|r^n?'Tb4e; * eno b^edo: naša u- LDU London,®, novembra (Brez- socijalistov proti štrajku in za sedanjo iJ * i 'V.11 na tehtnico trenutne žJcnof). V od^oVorn iia jaipomke	tattuco Delavske zveze je bilo oddanih
z nikaki~«0-~^^-^*'*-	^offe	Santnnga	povdarja	Kitaj	1 <or'1:01	*'	1	:
kmetsko razredno zavest, ki mu pomaga, kakor zvesti pes na lovu za političnimi cilji! Vkljub temu pa bo razvoj izpodkopal tudi Radičevo politiko, ker je sterilna, nerealna in neizvedljiva. Radič sl ne upa poseči po dveh sredstvih, s pomočjo katerih bi postavil svoj programi na tehtnico: ne upa se zvezati z zunanjimi nasprotniki in ne more organizirati vstaje.
Tudi če Radič in vsi centrifugalni življi danes predstavljajo silo, je treba u-važiti, da stoji tej silj nasproti druga* centripetalna sila. Razvoj politični!* razmer v zadnjih treh letih nam kaže, da se je centrifugalna sila raztegnila do svd-r je skrajne meje, da pa je centripetalna st-la ojačila svojo privlačnost in prekosila centrifugalno silo. Konsolidacija držav® napreduje, novi red se uveljavlja vsafč dan bolj. Imamo ustavo ki stopa v življa nje in postaja realen činitelj V držaVlL Ravnokar se izvršuje nova upravna faz* delitev. Narodno jedinstvO fOdi v praka!
— zlasti v gospodarskem žlvljeflju vedno večje uspehe. Kateremu zdravo mislečemu državljanu bi se zahotelo SO* delovati pri fžzdlrartju vgega tega, fca* sm odosegli v treh letih izza strašne vojne? Ta misel ni zdrava iri zato jo bo
lahkoto premagalo dejansko življenje, ki: hoče mir, red in de fot
Mi ne pripisujemo sklepom Hrvatske^ ga bloka nikakšrte tfaglČfiOsff. Sniaifamo jih za docela neuspelo, škOdfjiVd politično
— Strankarško pdzO. HOtefl Mo' pa p% kazati, kako se pri na§ vodi politik^. Čudna ift težka je rtjena i>0f, ker se zaslepila z ravnini! te6f6n1i in žastarefi!ul histoiizmi, rtamesto da gleda žtvfeiUe ž oa^irtimi OČrtii iti rcalfitf ml$fečln 4 riož-garii l’ver jeni Smo, da bo' čaš' ur nadaljni ra; voj naše Ž i v e člfŽžfve j)feri'4vil Jžf-bl^de leoretiČnih drŽavitopri v.it’4 >,ih da^ev«	*
samo vprašanje: ali se Hr- vereaillske mi^vr«' "''"-vibo. vsled te- nip ie prišlp med obema skupinama zaveda posledic take politike ga ne priznava poslodio ie pogodbe, prepira.
Za soc.jalno ministr tvo.
Zadnje dni proučujejo v Beogfadu predloge glede znižanja števild ministra ,	. .	stev. Ni dvoma, da bi se s fuzijo nekate-
..............................    ,___________ ____________ ________ 1,426.521	glasov za protipredlog komuni- rih resorjev precej prištedilo. In ne sartid
,?a gka vlada: Kitajska vlada ni podpisala stov pa le 415.712 glasov. Po glasova- to. Manjii ministrski svet je sposobnejši
do za delo. Naravno je, da tu ne odločuje samo število, marveč predvsem kakovost
J
iCim več strokovne spreme, energije in duševne prožnosti imajo rcsortni ministri, tem boljša je funkcija vlade. Od ministra pa zahtevamo, da je ne samo dober parlamentarec, temveč tudi dober poznavatelj resorja, ki smo mu ga poverili. Spričo diferenciranosti današnjega družabnega življenja in zlasti še z ozirom na ogromne izpremembe, ki jih je ustvarila vojna, se zahteva za vodstvo posameznega resorja cel mož, ki se bo vedel oglobiti v številne panoge javnega življenja, koje se stekajo na takem centralnem mestu.
Tembolj to velja za socijalno skrb. — Pred par desetletji je obstojalo socijalno »vprašanje bolj v teorijah kakor pa v praksi. V današnjih dneh je največji in najtežji problem časa, ki ne živi več v knjigah, marveč v življenju. Našo dobo fimenujejo socijalna doba. Tudi oni, ki se 'io niso navadili čutiti socijalno, stoje jpred velikanskimi socijalnimi problemi. Vprašanje je samo eno; ali jih bo reševala evolucija ali pa revolucija.
O naši državi se trdi, da je agrarna. Jz tega sklepajo, da ne potrebujemo so-.cijalne zakonodaje in centrale za socijalno politiko. To stališče izhaja iz konzervativnega umevanja današn:e*i družabnega položaja. Agrarni znač v na.Vj državo nam pač nudi to prednost, da lahko ustvarimo nekatere preventivne mere, t. j. da izboljšamo socijalne razmere in s iem zajezimo poplavo revolucije, ki grozi razvitejšim državam. S pametr.) socijalno zakonodajo laiik) napravimo P' naših delavcev zadovoljne državljane, prihra-nivši jim usodo bednih b<\.zp‘aviiil! proletarcev. Drugič: soeijal.i > vprašane ni zgolj stanovsko vprašanje, marveč je cla-$ekosežen ekonomsko - politični problem ivse Evrope, ki posega k temeljem vsake države. Samo brezbrižnost tzv. »gornjih slojev« je napravilo iz njega zgolj vprašanje delavskega razreda. Socijalno gibanje je v svojem bistvu gibanje za reformo vsega življ'enj'a, pokret, čigar gibalna sila je intelektualni napredek. Države so tedaj naravnost dolžne da proučujejo ta svetovni družabni pokret in ga takorekoč »kanalizirajo«, sicer je poplava neizogibna. V praktičnem smislu to pomeni: potrebujemo dobro in razumno socijalno zakonodajo, da preprečimo reševanje izven zakona. Seveda se tej nalogi ne more in ne sme izogniti tudi na-!>a država. Fuzija socijalnega ministrstva s katerim drugim ministrstvom ni umestna in ne odgovarja duhu časa. Socijalno ivprašanje ni več podrejeno, marveč samostojno vprašanje, ki zahteva celega državnika, celega politika, ali pa gre Svoja pota. Spomnimo se samo:	Dolgo
časa so Avstrijci nasvetovali, naj se osnuje posebno ministrstvo za reševanje nacijo nalnih vprašanj. Ni mogla razumeti znamenj časa. Propadla je, ker je omalovaževala narodnostno gibanje. — Ne ostanimo tedaj slepi za velike socijalne po-krete.	I—us.
Podpirajte Jug. Matico!
Antun l»aiiovič-.Vtc.-ger:
Mariborsko gledališko vprašanje.
(Dalje.)
Torej pregledneje in detajliranje rečeno:
Gledališče služi poglavitno estetične* ima občutenju človeka, t. j. njegovemu Zustvu za lepoto (ter ga »vodi po umetnosti k umetnosti«). Toda njegovo delovanje je še širje: gledališče je tudi moralni zavod, ker spaja izobrazbo razuma iti srca z najplemenitejšo zabavo.
Oder deluje na kulturno izobrazbo človeka s tem: 1. da mu osvetljuje razum In mu pomaga pravilno presojati ljudi, njihove uredbe, nazore in zablode ter vrši tako vseobčo sodbo in podpira pravičnost.
2. Oder služi modrosti In morali, prikazujoč nam živo in verno kreposti in slabosti.
>	3.	Bori se s'šolo in satiro proti člo-
veški slabosti in neumnosti.
4. Pomnožuje naše poznavanje ljudi, kakor izvrstna šola praktičnega znanja In vede.
5. Poučuje nas, kako treba da prenašamo razne doživljaje in izpremembe
Deželnosodni svetnik dr. Vidovič:
Občinska sodišča za pobijanje draginje.
(Konoe.>
Od drage strani se občinskemu sodišču očita, da se bavi samo z malenkostnimi slučaji in ne zadene pravni krivcev draginje, češ tatove izpui^ajo, tatiče pa obešajo. Ta gospoda si nekoliko naiaačno razlaga načelo: »Jednaka (pravica za vse!« Mogoče, da je v posameznem slučaju ugotovljeno n. pr. prekoračenje maksimalnih cen samo za nekaj kron in da na prvi pogled vzbuja občutna kazen samo za ta posamozni slučaj pri marsikom sočutje, toda ne sme se pozabiti, da je to prekoračenje v poedinem slučaju samo ono, ki m je moglo dognati in dokazati iz dolge verige dragih slučajev, ki jih je dotičnik gotovo tudi zakrivil, ki pa niso mo^le biti predmet preiskave, ker se prUadeti bodisi iz koinodnosti, bodisi iz dragih ozirov ni oglasil. Vestno uradovanje zahteva, da se vsi naznanjeni slučaji obravna-vajo, cela vrsta oprostilnih odločb pa priča, da občinsko sodišče pri izreku o krivdi postopa zelo rigorozno. Glede kazni je pa vezano na zakonita določila, ki ne dopuščajo uporabe iz-vanredne milosti. V tem oziru bo gotovo zakonodajni odbor iz človeškega stališča, — ne iz sočutja do navijalcev cen našel primeren izhod, ki bo pozneje dopuščal boljše individualiziranje kazni.
Nek dopisnik je v »Slovencu« naprtil občinskemu sodišču vse revne mlekarice, ki so v tej suši, ko se baje v Halozah izmenjava vino za vodo, dobile še vseeno dovolj vode za podolžova-nje mleka, — dasiravno so bile vse le »nesrečnice« sojene po okr. sodišču. Če se ta »gallimalias« dotičnemu poročevalcu ni pripetil v »obilici« njegovega časnikarskega posla, se mora^ tako podtiikovanje kot zlobno, najodločnejše zavrniti. Občinsko sodišče za pobijanje draginje do danes ni razpravljalo niti o eni mlekarici.
Dragi zopet Tazodevajo (seveda v brezimnih splošnih dopisih v listih) občinskemu sodišču baje še neodkrito resnico, da so razni eksporterji glavni krivci draginje. Ja, gospodje, pogum! Spišite in podpišite ovadbo z navedbo konkretnih oseb, konkretnih dejstev in dokazi, da se bo dalo tudi tukaj kaj napraviti. Splošna namigavanja v listih so brezplodna, anonimno spada v koš! Čeiprav se postopanje pri občinskih sodiščih po uredbi lahko ukrene tudi u-radoma vendar ne more nihče zahtevati, da naj občinsko sodišče stika v vseh privatnih hišah in vznemirja poštene in reelne trgovce in obrtnike. »Lettre de caohet« se v pravni državi ne izdajajo!
V krogih trgovcev se zopet nepo» trebno razburjajo tudi radi tega, ker jih je občinsko sodišče povabilo, da izrečejo svoje mnenje o običajnem dobi-eku.Ti podatki se pa zbirajo samo v namenu, da dobi urad zanesljive obče
življenja, prikazujoč nam razne usode in slučajnosti splošnočloveškega žvljenja.
6. Vpliva na našo pravičnost In obzirnost napram nesrečnim, priporočujoč nam potrpljenje in človekoljubje.
7. Pomaga negovati pravi nacljonalnl duh, ker najživeje in najbolj vsestransko izraža in kaže sličnost mišljenja in nazorov ter enotnost nagnjenja in nagonov naroda.
8. Podpira nas v razumevanju socijal-nih problemov in borb, prikazujoč vse staleže in sloje, vse stanove in uredbe 'l.^rkc družbe z vsemi njihovimi dostatki in pogreški ter posledicami.
9. Uničuje šovinistični separatizem, trikazrjoč komade iz svetovne literature indela raznih narodov ter nas tako z njimi seznanja in zbližuje, človeka s človekom.
10. A »least not Ieast« poseduje od<:r še obče priznano prednost: da je plemenita zabava in duševni užitek, ki dvigajoč i o-edinega človeka, dviga pravo človečan-stvo.
Ko ve človek vse to, vidi v resnici »veliko važnost gledališča kot kulturne« ga« (dr. Škapin) narodnega zavoda. — Akoravno pa ni kvaliteta gledališča samega odvisna popolnoma od. kvantitete njegovega .vodstva, je vendar
smernice, za presojo predloženih mu kazenskih slučajev, potem za evencu-elno maksimiranje cen in za poročilo ministrstvu za socijalno politiko, ki bo v smislu uredbe lahko izdalo potem smernice, dovezne za vsa občinska so= dišča. Zahtevana pojasnila so torej zgolj v interesu trgovcev in obrtnikov samih. Ravno tako služijo trgovske knjige samo v obrambo onega, zciper katerega je uvedeno kazensko postopanje, ali onega, ki se hoče ubraniti neopravičeni določitvi najvišjih cen. Splošen vpogled trgovskih knjig se ni nikjer odredil in nikjer zahteval.
H koncu še nekaj besed onim, ki so nezadovoljni s tem, da se cene temu ali onemu živilu niso maksimirale ali nezadostno maksimirale. Ko je bilo ustanovljeno obč. sodišče za pobijanje dva* ginje, je vsak pričakoval čudežev, ki jih centralna, vlada v celi dobi obstoja države z raznimi uredbami ni mogla u-stvariti. Za cene so merodajna obča trgovska načela, ponudba in povpraševanje po blagu, aktivnost ali pasivnost produkcije v dotičnem kraju in drugo, zlasti pa stanje valute in izvoz. Vsi ti činitelji pridejo v poštev pri maksimiranju, ki kot dvorezilo lahko kvarno vpliva na dobavo živil, izprazni trg ter lahko povzroči nedogledne posledice. Zato se obč. sodišče v vsakem slučaju informira po stanju o tržnih poročilih, po prizadetih in po strokovnjakih in še-le ipo tehtnem prevdarku p>~e* stopi do sklepanja. Da se pri tem ozira v prvi vrsti na konsumente, je samo ob sebi umevno. Upoštevati so pa mora vselej, da so mestne granice obenem konec območja obč. sodišča.
Ako bo občinstvo hotelo uvaževati zgornja razmotrivanja, bo utihnil mar-sikak glas nezadovol jstva, obč. sodišču za pobijanje draginje bo pa omogočeno uspešnejše delovanje.
limita- Rapallo.
Crni dan našega naroda. S om-nite se na Jujoslovensko Matko I V Mariboru bo podružnica „Jugo-slovensUe Matice" v sobo to in nedeljo po ulicah nabirala prispevke. Darujte!
Notranja in zunanja politika.
* Formalna ostavka vlade ni sprejeta. Kakor javljajo iz Beograda, je ministrski predsednik P«isič podal Nj. Vel. kialiu Aleksandru demisijo vlade. Nj. Vei.anstvo te demisi,e ni sprejelo, ker uživa vlada njegovo polno zaupanje.
* Demobilizacija prihodne dni. Ker iz Pešte pnriajaio ugodne vesti lei ie glavni cilj mobilizacije dosežen, bo ministrski svet sklepal še te dni o de-
res da »pri nobenem zavodu ne daje vodstvo v toliki meri svojega pečata celemu delovanju in nehanju, kakor ravno pri gledališču« (dr. Škapin) in res »je vodstvo ono, ki edino omogoča vsako programatično delo« (dr. Škapin). Radi tega je popolnoma opravičena skrb, kdo nam bo vodil gledališče.
Minimalni zahtevki, katere je stavil dr. Škapin v svojem feljtonu na gledališkega ravnatelja so:
»1. Enoten harmoničen sveto v ni na-*or, s čemer n islim filozori-Vo poJ1.!*1), 2. popolno t.-oretično pcT.r,.injc litci«-ture, zgodovine ter zgodovine umetnosti cotičnega n«i;oda, ter njjuovj dra».wične iitt.aturc; kakor ,.iJi p mir.vanjc col«' svetovne Uiamatične literat :re;
.» j.rak*.Vfa usv, .f>t;
4. temeljito rekel bi subtilno poznanje jezika naroda.« (Dr. Škapin v »Napreju« št. 241.)
Ob koncu svojega feljtona pa piše isti pisec: »Z gotovostjo lahko trdim, da nima niti eden izmed kompetentnih faktorjev za intendanta mariborskega gledališča predlaganih oseb gorenjih kvalitet. Nihče izmed imenovanih ni namreč praktik. Eden izmed njih ne obvlada docela niti slovenskega jezika.«
Pri ustmenem razgovoru, katerega
mobilizaciji na orožne vaje vpoklicanih lemikov. Demobilizacija se bo izvršila sporazumno s Ceškoslovaškom.
* Nevarnost finanč ie katastrofe. Naša valuta se nikakor noče popravit*. Zadnje dni je padla v novo kritično si' matijo. Dinar je padel na vrednost če* š«e krone, ameriški dolar, ki je stal lan* sko poletje 59 do 60 K, je dosegel bajno višino 400 K. Na beograjski borat ^ niso predvčerajšnjim in včeraj notira francoski franki, funti in dolarji, ker i valutni špekulanti pokupili vse tuje
!ute in jih ne dajo na trg. K številni• ■>talnim vzrokom, ki povzročajo to kri' tično stan e naše valute, se piidru^u-leio še novi, med njimi naš zunaniepo* litični položaj, nejasnost glede našega nusojila v inozemstvu itd. Vsled teg skakanja valute je zopet začela nastop* -draginja, največje gospodarsko zlo. Vse i to vzbuja na odločilnih mestih veji«® skrb. Piedvčeraj^niim se je vršila v Beogradu finančna konferenca dernokr*twf» «atero je vodil g. Ljuba Da^idovič-Ke* ferirali so dr. Križman, dr. VeljkOVic t dr. Marinkovič. Konference se ie. 5. žilo mnogo beograjskih trgovce* in .’’ gih interesentov. Vsi govorniki so P" ' dili stališču dr. VMiuoviča, da je tre® i vsemi sredstvi podpirati izv0* zmanjšati uvoz luksuznih predme10 • Dr. Marinkovič je predlagal: ‘1. Zabrani ie treba arbitražo, da zdrava valuta n* bo šla čez me;o v plačilih nacijo«***12 * ranih pedjetij, katerih vrednost mili;ardo dinarjev. 2. D žava naj p0 ^ .1uje, da se trgovskemu svetu poiti*2 z zdravo valuto. Dr. Marinkovih je P10 moratoriju.
* Kočevski Nemci In radiKa'n* stranka. Zadnjič >mo poročal', d* \
radikalna stranka pričela izdajati Uf*1*' ško glasilo, upajoč na ta način pridat nemške Kočevarje za svojo stva • .Gjtt'thter Zeitung" pa v svoji za L številki odklanja ta poskus in piše in® •trudim : „Kočevje prioada Kočevarje!"* Mi si bomo pndob li z la«,tno organZ ujo in z zbiraniem la->tne moči vt£l ugltd tako pri Slovencih kakor pri ^ * oih, nego če postanemo privesek ka,ef. •lovenske ali pa radikalne stranke. P kateri bi se Kočevar p. poslalo na k\0j* za pečjo, d čim bi si drugi sedli * mizi ... S mostojna organizacija Ko* čevarjev pa ne izk||u.'uie dejstva, da D ireba na mnogih področnh delati skuP° s slovenskimi strankami . . .“ v
* Horty — madžarski kralj? lika antanta je zahtevala pri madža^. vladi, da se z zakonom onemogoči izvolitev Hibsburjovcev. To zahtevo I podpirala zlasti Italija, ki bi rada videl* na madžarskem pie>tolu vojvodo d’ Au^ | V .rezervi* je bilo tudi več burbons*1"' i bavarskih in španskih princev. Kakor p® j Izvijajo iz Budimpešte, obstoja vedo® J več možnosti, da oo v slučaju volit*® I izvoljen za madžarskega kralja sedanj upiavnik Horty.	I
LttaBaHUBaaoBaBOHaaaBoauaaai-J*1! 1
Ne pozabite naročnino' j
cmrmnmnmamouamomnuomnmomaBO** j
sem imel z g. dr. Škapinom na temelj* omenjenega feljtona mi je ponovno dil, da mi ne odreka niti enotnega har' j moničnega svetovnega nazora, niti | zofične podlage. Priznava pa mi tudi z* ; hteve postavljene v 2. točki njegovj' i predpogojev. Odreka pa mi praktik1: j usposobljenost, ker nisem Igralec, a °. j zahteva, da mora biti intendant gledaf* j šča obenem tudi prvi igralec. H konctf P® j mi kot Srbohrvatu odreka »subtilno znanje slovenskega jezika,« »nie£°*~ najfinejših nijans« in »razvojnih moŽ^ sti«.	.
Naj mi bode dovoljeno reflektirati t°!	j.
Kdor pozna moje delovanje v boru, t. j. kdor je slišal moja javna Pr ^ davanja in moje govore govorjene javnosti, ali pa čital od mene podpis3 članke, je lahko spoznal moj svetovni i* zor ter po uporabljenem materijalu J* a ko prepričal kako poznam domačo (‘u^ slovensko!) zgodovino in literaturo. ^ Kdor pa me je videl hoditi lc v uniforci, ta bo seveda podpisal Hagemannov tat, katerega je uporabil dr. Škapin: * aus einer Kunstbeflissenen Famllie s mmende ehemalige Kavallerieofil5^cJ| langt nicht in dem Mass« schwierigen Posten der Sffentuc
nevna kronika.
’	—	Žrtev	albanske	fronte.	Dne	27
»ktobra je padel v boj h z Albanci v "bližini Kaičelita naš ro|ak pomčn k gospod Davorin Bevk. Pokopali* so ga safasno o;> ob lni udeležbi občinstva v starodavnem Przienu.
— Na naslov Južne železnice in potujočega občinstva. Vozil sem se «to.s menda deaet«rut na progi Sv. Iij-Pluj. PtHKuial sem vse razrede, a v nosnem ni bilo mogoče doSrči prostora nekadilce. Sprevodniki pravijo, da se potovala razlikovanja med kadilci in ^kadilci ne držč in da se hudujejo, če Se jiti na to opozarja, ker marsikateri iPotovalec radi bolehnosti ne prenaša tobaka, naj 5j se naredil v tem o^iru Bi bil tudi znak kultme! Dr. K-l.
— posebno o nuraščajoči draginji. Na to |e župan g. Danijel Omerzu v lepem na-j-o^oiu bodril nav/oče k slož temu 'kupnemu delu, ki je in bo pokazalo ši na-d iline u-pehe v nadeni mestu Po kiatki d* biti Seje enng asno oklenila resoluet a, ki daie JDS popolno zaupinj**. Euo-duiiioit vseli navzočih je pokazala, da ?>o tiki sestanki tukaj večkrat potieb ii. Na discip.ino in siožuost uasih somišljenikov smo lanko pjnosiii.
— Karel v azilu na Madeiri.
Po poročilu iz Funchala na Madeiri je tamkaj že pripravljeno bivališče za raz-kralja Karla in Cito.
Mariborske vasts.
Maribor, 9 novembra 1921.
m Himen. V nedeljo se je poročil tu-.	■— Zakon o uradnikih. Zadnji čas sekajšnji učitelj g. Vojeslav Ipavec z gdč.
pojavljajo v javnosti vesti in članki, ki se Marcelo Perot. Obilo sreče!
Vnašajo na delo komisije za izdelavo | In umrl je včeraj zjutraj Tomaž ies-zakona o uradnikih. Te vesti pa ne odgo- jak, 58 let stari meiuaik delavnice Jjint ^arjajo resnici, so popolnoma neosnova- zelenice.
■ ‘Jin javnost le motitjo, kakor se je mo-1 m preme§5en ie iz Koprivnice v Mari-» to doslej konstatirati. Zaradi tega bor začasni pomočnik komisarja želez-™>atra ministrstvo za pripravo ustavo- niške poijcjje Ilija Dragičevič.
£orne skupščine in izenačenje zakonov,! »Kapuni na strehU še niso jenjali ZČ' - P°s,uje ‘a kom>sua, za PO-lpeti jn >šakali še vedn0 tulijo«, samo me-cetpnfIZJaV ve.stl ”e izvirajo iz kom- peskove, so našli sedaj novo pesem: »etentnega mesta m niso zanesljive. Na- uradniškem piesu. Je pač hudo, če ima
gotov p 7 deiU tCr ,b°°bjav jen,^m 5° človek čuden nagon, da se mora smešiti *otov potem bo imela javnost priliko, da. d javnostjo z dlakocePstvom. Vse to
izpregovon.	^smešenje	pa bi izostalo, če bi bila »Jugo-
-- Ruski sanatorij v Vubergu. Vsled siavija« poverila svoje dopisništvo v Ma-.®°manjkanja sredstev za vzdrževanje, riboru sposobnejšim rokam.
£nnSki sanat0[ii v Vurbergu pri Ptuju u-, m Popravek. V včerajšnji notici »Za «m.i Poslovanje V sanatoriju se je , primorskega begunca itd.« podajalo okrog 200 bolnih Rusov, večinoma inteligence.
— Konec pozne trgatve v mariborski okolici. V vino.radn »Kalvarij *“
?iuiirske in sudiar^ke šole v Marbaru se J® vršila giavna vinska trgatev meseca 'Oklobra, in s cer z večne v diugi polo-te^a meseci, ko je bila trgatev JPov-od naokoli vtč ali manj Ze končana
^'"e manjši parceli z rizlingom sta se pa Pustili z gro/.diem na ti ti še do 5. no-*emt>ra. Gio/.dje je o-tulo izredno epo zdravo, da ]e izgledalo, kakor da b ^žarevali iz njega zlaturumeni solnčni žuiki \zr.-,\ vročega pole ja. Kval teta se ,jc •-'-bol šala, a ne loliko rad' piira-lka “ia ^ludkoriu v /.adnj li dneh, kakor vsled ^eKai ker se je zna no zmanjka a količina Kisline v piimeii s prej spravljenim j>rozd-■Jeni. Tako je 5. novemt) a srerno kon-^•'ia najpo/.iiejsa tigalev v marbor-ki °kolici ob lepem, n ilrm j sanskem vie-^»nu. Havnatel) Andre| Žmavc.
— Krajevna organizacija JDS za *nesto Slov. Bistrica je priredila 5. no-
^‘Uibia t. I. sestanek. Sestanka so se v ®>nogobrojiiHm številu udel ž li obrtniki, ^'žavui uslužbenci ter druga inteligenca.
' je pokadila, da ima stianka v tem »leMu lepo bodočnost. V-a čast naiemu ^admštvu, ki j; bilo skoiai do zadniega *astopano. Sestanek je otvoi it p edsednik *’aivvne oig.im^acje g. dr. Pučnik. Pu-j ul je obširen reterat o zunan,i, notranji JU huančin polit ki ter razložil stališče, ga zav/.eina JDS. Na njegova točna
Uv
u|an a so siediia nekatera vprašama
— ram.
jjUnstubung. Besteht schon einmal die Piesa Orderung, dass ein Direktor sein The- Devsl
pravi tiskovne napake: Darovali so gg. Bratož 50 K, Stoka, LaŠčak in Mislej po 40 K, Vuga 28 K, Zelc, Sertič in Škerjanc po 20 K, Lukežič 13 K in Udovič 8 K.
m Odhod nepriljubljenega uradnika. Uradnik tukajšnjega obmejnega komisa-rijata g. Pantič, ki je bil že dvakrat kaznovan radi klofutanja strank in ki je nedavno — kakor poroča »Jutro« — oklofutal zopet nekega bolnega dijaka, je premeščen iz Maribora. Pravijo, da bo stopil v albansko državno službo.
m »Drava« za kulturo. Lesna akc. družba »Drava« je menda edino mariborsko podjetje, ki stalno in pa tudi izdatno podpira narodne in kulturne institucije dokaz, da jo vodijo inteligentni možje, ki imajo tudi idealna stremljenja. Poročajo nam, da je »Drava« darovala zopet večjo množino drv »Ljudski knjižnici«.
m Zadnjo številko »Volksstknme« je cenzura zaplenila.
m Izjava. Na mnogostranska vprašanja odgovarjam' javno, da nimam nič skupnega s sedanjim vodstvom gledališča. Toliko v pojasnilo vsem, ki me na cesti sprašujejo o gledališču. Ljudevit Švagelj, bivši tajnik in igralec mariborskega gledališča.
m Darovi za Ljudsko knjižnico. — Za Ljudsko knjižnico so darovali gg. oficirji II. orožniškega bataljona v Mariboru znesek K 350. Iskrena hvala!
Uradniški ples, katerega prirede člani uradniške obednice, se vrši v soboto 12. t. m. od 20. ure dalje v veliki kazinski dvo-Svirala bo vojaška godba. Poleg so na programu tudi srečolov in pevske solo točke članov narodne opere
v>a	    7	,	  pevijivc	v^iauuv	uaiuuut;
, r tatsachlch auch zu dirigieren, das Šimenca in Štancarja ter gdč. Mezge-
‘C|st fach-und sachgemass aus c=“-----------
nitiative heraus kunstfordernd
‘st fach- und sachgemass aus eigener čeve. Za izborna vina in jedila bo preskr-
und bljeno v polni meri. Dvorana bo krasno 0-
^haffend zu leiten hat.«
desnica je! Ako je bivši oficir bil samo ®«cir, ni sposoben za ravnatelja gledali-
krašena.
m Moderni umetniški ples. Koncertna plesalka Alma Jelenska, ena najnadarje-
ca. Ali ako je uspek) čevljarskemu, kro- nejših učenk Qetrude Bo’denwieser, prire ^SKemu. trgovskemu vajencu, ah sahe- „	______, __________________________
čal v mesto, so ga pri Sv. Petru napadli neznani fantje, vrgli na tla in pretepli. Pri tem je dobil vsled udarca z nekim topim orodjem tako težko brazgotino na glavi, da je obležal v nezavesti. Poklicali so rešilni oddelek, ki ga je obvezal in spravil v bolnico. Ker Januš vsled težke rane ni moge| govoriti, se doslej še niso mogla dognat imena napadalcev.
m Na eno leto ječe je bil obsojen radi razžaljenja veličanstva pred tukajšnjim okrožnim sodiščem v pondeljek Ivan Krajnc iz ptujske okolice.
m Pozor pred tatovi! V zadnjem času sprejema tuk. policijski komisarijat vse polno prijav o izgubitvi, oziroma tatvini listnic in drugih vrednostnih predmetov. Ker še ni gotovo, če se v Mariboru ne nahajajo morda nepoznani žeparji, se občinstvo opozarja, da pazi na svoje stvari u (vmtuebiO suMljive osebe takoj prijavi policiji.
m Kam je pristojna? Dne 12. oktobra je tuk. policija aretirala v Smetanovi ulici radi potepuštva 1. 1861. baj-i v Žetalah pri Ptuju rojeno slaboumno Elizabeto Hrušman ter jo vtaknila v zapor. Ker se doslej še ni dalo ugotoviti, kam je pristojna, Se naprošajo oni, ki bi o njej ..vedeli kaj podrobnejšega, da to sporeče iu-kajšnjemu policijskemu komisarijat«.
m Med kegljači. Nedeljski popoldan je preživel nek upokojen stražnik, sedaj poslovodja neke tukajšnje tvrdke z dvema železničarjema pri kegljanju na dvorišču gostilne Stošir v Mlinski ulici. Med igranjem pa je nenadoma opazil upokojeni stražnik, da mu je zmanjkala iz suknje, 'katero je imel obešeno na kegljišču, u-snjata denarnica s 1840 jugoslovenskiini in 1950 avstrijskimi kronami ter 17 nemškimi markami. Ukradeni je pozval nemudoma na lice mesta policijo, ki je preiskala dvorišče ter res našla za neko o-grajo skrito denarnico, v kateri pa so bile samo še avstrijske krone, katere tat očividno ni smatral za vredne tatvine. Tej prvi uspešni preiskavi je sledila še osebna vizitacija ki je bila istotako uspešna, kajti pri enem izmed obeh železničarjev so našli vse jugoslovenske krone in nemške marke, katere so seveda takoj vrnili ukradenemu, tatinskega železni-'čarja pa so odvedli v zapor.
I m Tatinska trojica. Iz Varaždina v Maribor je prišel te dni ključavničarski pomočnik Plečaš, da si poišče tu službe. ,V neki gostilni v Mariboru se je po svojem prihodu seznanil z Rusom Nikolajem I Kozakovim, uslužbenim v Mariboru, s katerim sta sklenila takoj trdno prjatelj-Istvo ter to prijateljstvo tudi pošteno za-1 lila v raznih tukajšnjih gostilnah. Rezultat tega zalivanja prijateljstva je bil končno ta, da je Plečaš pri neki mizi trdno zaspal; ko pa se je prebudil, je na svojo veliko žalost opazil, da ga je ruski ! prijatelj zapustil brez slovesa, a s še ve-Ičjo žalostjo, da je ž njim izginil tudi ves I njegov denar, okrog 900 K. Plečaš je prijavil slučaj policiji, kateri se je po naključju posrečilo izslediti tatinskega Kozakova v neki gostilni, ravno v trenutku, ko je delil ukradeni denar s še dvema kompanjonoma Francem Špegljičem in Josipom Trglecem. Policija je vse tri tiče aretirala. Pri hišni preiskavi je našla pii lenem izmed trojice tudi podpkre, '<ate>e l je ukradel svojemu delodajalcu Vijemu Badlu.
m Kavarna Central. Danes koncert salonskega orkestra Perc-Comelll, začetek ob 8. uri.	1751
m Velika kavama. Danes zvečer koncert prvovrstne salonske godbe profe™ ria Kubičeka.	1253
ruski ko orit. Poklonil je ta ibor naSi vlatiri v zahvalo, ker so ga pevci na. njegovim povratku v domovino tak* jostol ubno v Mar boru sprejeli. Mladega astirja v tem zboru po|e nosp Avgust /iivko, u enec solonetia pri ravnate!(ii Topiču, vdovico go^pa Kocmut, devojko go-p ca Mezgec. Težavne harmonične oh rete ima no^a Devova skladba ljub ca, zdat je dan* z bariton in tenor soli m (gg. Gibacin Zvko). S to skladb® ie Dev pugumno stopil v krog modernistov. Svitlo solnce nam bo pristjalo T IJevovi novi pesmi: .S a ba na pol|ani% |6 zlatorunu ni humor v besedi in giusbi, nosebno k dar „e* mol bas privleče. Nekaj novega, doslej v slovenski gla-betd liteiaturi še neobdelanega je 6 glase* ženski zbor „Zajček teče po zeleni trati, bez’te fantki, da vas ne bo s tačko-. l\> podi Zenski zbor s triki atn mi so-piam m trikratnimi ali zajčka toliko časa, da se fantki pred nj 111 reš jo in zapoj* uven nevarnosti lepo v krogu vesel©, poskočno pesem. O našemu Laiovcu, voditelju modernistov, hočemo jutri Spregovoriti.
x Nazadovanje Šolstva In naobra»> be v Ensiji. V članku, ki ga objavlja moskovska ilzvestija«, se pritožuje ko* misar za ljudsko prosveto Lunačanskijt da nazadovanje ljudskega šolstva dobiva katastrofalni značaj. Za potreb« ljudske naobrazbe so odmerjeni zam» 3 odst. državnih dohodkov. To ne zadostuje niti za najskramnejše potrebe. Država dolguje učiteljstvu več milijard rubljev na neizplačanih službeniK prejemkih. Sole naj bodo tudi v bodoče brezplačne, a od bogatih bi se pobiral šolski davek. V resnici pa pobiraj*, v Moskvi in na deželi na zelo krut i» krivični način pristojbine za šolstva tako da se šolstvo pravzaprav vzdržuj* iz žeipov staršev. Komunist Preobra-ženskij je že izjavil v »Pravdi«, da b* treba zapreti celo vreto strokovnih šol. Vseučilišča se tudi zapirajo; 5 pr*-vineijalnih univerz je že zaprlih in uif upanja, da bi se otvoril zimski semester. Tako se končajo vse blesteče fra« ze o ljudski prosveti in ogromnem duševnem razmahu v sovjetski IlusijL Še pred enim letom je obljubljal isti Lunača/rskij, da 1. januarja 1922. v Rusi.ii siploh ne bo več neg>*aniot.nilt (analfabetov). Kakoršen je položaj sedaj, ni iz>ključeno, da 1. januarja 1*)22. ne bo več — šol, izvzemši one zavoda* katere si bo ljudstvo vzdrževalo samo, ne oziraje se na vlado in njenega komisarja za prosveto.
Sokolstvo.
*emu, trgovskemu vajencu, ali slabe učencu obrtne šole, da je s praktič-in autodidaktičnim teoretskim delom
Idi 19. novembra v G5tzovi dvorani svoj
plesni večer. Prijave na sedeže po 10, 8,
Do<it*r	--------7 in 6 dinarjev	sprejemate trgovini Briš-
^stal	dober in odličen režišer in nik in Hofer.
m Nesreča ali samomor? Včeraj zjutraj so našli na železniški ptogi poleg Magdalenskega parka mrtvo truplo mladega moškega, kateremu je lokomotiva odrezala eno roko in eno nogo. Identitete
*j°ber upravnik gledališča, zakaj bi mogel biti potem dober upravnik *Hdi bivši oficir, ki je dovršil celo gimna-‘lo z maturo, a potem razen vojne aka-*jemije še celo filozofično fakulteto in
v.Va semestra juridične fakultete zagreb-, . . „	z - .	. ..
škega vseučilišča. Zakaj bi ne mogel biti se dosl? še m mogl° uS°t0VI‘' in se tud'
ne ve, če gre tu za nesrečo ali za samomor. Truplo, ki je ležalo več ur na mestu ob tiru so prepeljali v mrtvašnico na Pobrežje.
m Na cesti napaden. Posestniški sin | Ludvik Januš iz Traguč pri Sv. Mar-—	— —— >v...vguu — ivanui »m jeti je nastopil v Mariboru orožne vaje. V
0ru jaz? (Dokumenti so na razpolago!) torek popoldne se je napotil domov, da si
(Dalje prili.) I prinese nekaj hrane. Ko se je zvečer vra-
JjDravnik gledališča bivši oficir, ki je na *®sičnem temelju pričel študirati na vse-T^ilišču filozofijo ter kulturno in literarno J^dovino; ki je bil pet let profesor zgo-r^ine in literature na srednjih šolah ter d	vsega	tega	pogledal tudi v gle-,1
»J1,.	temeljito — kakor sem to j
Narodno gledališče.
Dramatična šola Nar. gledališča. Pouk dramatične šole se vrSi v petek, dne 11. novembra ob 19. uri.
Kultura m umetnost.
x Glasbena Matica b-> proizvajala na svoj* m -ohot eni koncprlu 5 novih shladb in *ic< r A lamičevo pe-em b»>-sunc^v: .Cuj nas z^mlia, čnj nas nebo*, je pe-em p <lna ngnia in goria, zaklHev in p>i-eua. Adamič jo je mnj-jte-ski po-uodil. V ru-k m uje'ništvu v TaSk ntu je Adam č zloži na Golaijeve besede zbor: »Kregale se vdova in d^vojka*. Ker mu je pa bese.iilo zmanjkalo, je nekoliko iz svojega primaknil. Pestm ima
o Moška deca, oddelek, ki je telovadil pod vodstvom brata Kovačiča doslej ofc četrtkih in sobotah od 16. do 17. ure vr. telovadnici na Zrinjskega trgu, je bil raz- -deljen radi prevelikega števila dečkov i* radi kolizije s šolskim poukom v dva poddodelka; poddodelek A telovadi sedaj ob ponedeljkih od 15. do 16. ure; pododdelek B ob četrtkih od 16. do 17. i* ob sobotah od 15. do 16. ure. Kraj in vodstvo, kakor prej. To naj blagovolijo sta-riši upoštevati .0 Mladinsko zabavo priredi »Sokolsko, društvo v Mariboru« svojemu naraščaja in pod sokolskim vodstvom telovadeči deci v nedeljo, dne 13. t. m. popoldne veliki dvorani Narodnega doma. Začetek prireditve ob 15. uri. Vstopnine ne bo. vendar se bodo sprejemali prostovoljni darovi društvu v kritje stroškov. Sporedt je zelo zanimiv in mnogovrsten in b* pravočasno objavljen. Vabljeni so k pri-~ redivi tudi stariši, vendar imajo dosto* le na galerijo, ker je zabava namenjena predvsem mladini, ki bo s sodelovanjem iz lastne sredine pokazala, kaj premore.
o Jugoslovanski Sokolski koledarček za 1. 1922. Naročila zanj se sprejemajo sokolski pisarni ob uradnih urah. Bratj* in sestre ter prijatelji Sokolstva, sezajt* pridno po njem! — Odbor »Sokola«.
o Jugoslovanska Sok. Matica je poslala »Sok. društvu v Maril.oru« prighsnl-še za pristop. Poživljamo brate in sestre^, da se oglasijo v svrho pristopa / večjem številu v sokolski pisarni v Nar. domu ob uradnih urah, to je ob torkih, četrtkih in sobotah od 18. do pol 20. um in ob nedeljah od 10. do pol 12. ure. —-Odbor »Sokola«.
Glavni urednik : Radlvoj Kerta r.
Odgovorni mednik : R a Jo II O sim.
OSKAR WILDE:
(Drama v štirih dejanjih.)
Prevel: Radivoj Rehar.
(Dalje).
TRET.!! PRIZOR.
Lady Winderraere: (sama) Strašno! — Sedaj ra-fmetn, kal ie mislil Lord Darlinsjton s slučajem dve tif poročenega para, katerega mi je stavil za orirnuro. — O, in vendar lo ne more biti res — ona je govorila.
velikih svotah denarja, katere da ji daje* Sicur pa ■rfCrti kje imA Artur svojo čekovno knjižico — v enem fined predalov pisalne mize. Tu bi lahko razkrila — in' kom tudi razkrila (odpre predal). Ne to je srda pomota .(vstane ter gre proti sredini) To je čisto navadna škandalozna pravljica. On me vendar ljubi! Ljubi me! Toda 'zakaj bi ne pogledala? Njegova žena sern in zato imam 'Bravico pogledati (gre k pisalni mizi, yzame iz predala iekovo knjižico ter jo pregleduje, stran za stranjo; totem se nasmehne ter vzdihne olajšujoče). Saj vein vedela!'Niti ene resnične besede ni na celi stvari! (dene .knjižico nazaj v predal; med tem se zdrzne ter vzame predala drugo knjižico.) Še ena knjižica — privatna ’—zaprta!.(jo skuša odpreti, toda zaman; med tem zagleda na pisalni mizi nož za papir, ga pograbi ter prereže z njim omot;, že pri prvih straneh vstrepeče). Mrs. jE#fyMe šeststo funtov — Mrs. Eulynne —sedemsto -ifuritov —f Mtsi Prlvnne štiristo funtov, o, res je, res Strašno! (vrže knjigo ob tla).
, iLord VVindermere: (vstopi v sredini). No, moja Iju-'%a, so že prinesli pahljačo? (gre desno v sredino ter ipaži knjižico).’ Margareta, ti si razrezala mojo čekov-»6 knjižico. Do te£a niši imela pravice!
Lady VVindermere: Ti smatraš pač za grdo, da fe razkrinkala, kaj ne?
.•■■■ Lord VVindermere: Jaz smatram za grdo, da žena Spijonira za možem.
Lady VVindermere: Nisem špijonirala za teboj! Se pred pol ure nisem vedela da ta ženska sploh eksistira.’ Nekdo, ki me obžaluje pa je bil tako dober, da mi je iovedal fo, kar ve že vsakdo v Londonu — o tvoji elazni neumnosti in o ogrmnih svotah denarja, ki jih »daje! tej ženski! (gre na ievo).
Lord Windermere: Margareta? Ne govori tako o !Mr$. Erlynrie; ti ne Veš kakšno krivico ji delaš!
Lady Windermere: Ti si strašno ljubosumen na i£st Mrs. Erlynne. Želela bi* da bi bil tako ljubosumen tfudi na mojo!
Lord Wiudermere: Tvoja čast je neomadeževana, Margareta, ti vendar ne misliš, da — (dene čekovno ftdjižicO nazaj v predal pisalne mize).
Lad^ Winderin6re: Jaz mislim samo to, da izda-jaš defiar na nenavaden način in nič drugega — a ne misli, da me skrbi radi denarja. Radi mene lahko zapraviš vse, kar imamo. Kar me boli je samo to, da si ti, ki Sl me ljubil, ti, ki si me učil ljubiti te — da si ti to podarjeno ljubezen zamenjal za kupljeno ljubezen. To je grozno! (sede na zofo). In jaz sem tista, ki se čuti ponižano! Ti ne čutiš ničesar! Jaz se čutim omadeževano, o-madeževano vso in popolnoma. Niti misliti si ne moreš, kako zoperni se mi zde ti zadnji meseci — vsak poljub, ki si mi ga dal v tem času se mi zdi sedaj oskrunjen!
Lord Windermere: (gre k njej) Ne govori tako, Margareta! Nikdar nisem ljubil nobene druge razen tebe!
Lady VVindermere: Kdo je ta ženska? Zakaj si n najel hišo?
Lard Windermere: Jaz ji nisem naiel hiše.
Lady VVindermere: Denar si ji dal, to je vseeno!
Lord VVindermere: Margareta odkar poznam Mrs. Erlynne —	,	,
Lady Wn.dermere: Eksistira Mrs. Eriynne sploh — ali je vse to le pravljica?
Lord VVindermere: Njen mož je umrl pred leti in ona je sedaj sama na svetu.
Lady VVindermere:	Ali	nima sorodnikov? —
(pavza).
Lord VVindermere: Ne.
Lady VVindermere: Malo čudno, ne?
Lord VVindermere: Margareta, hotel sem reci — prOsim, poslušaj rne — odkar poznam Mrs. Eilynne, se je vedno dostojno obnašala. Če je pa pred leti —
Lady VVindermere: O, o! (gre čez sredino na desno). Podrobnosti o njenem življenju ne rabim!
Lord VVindermere: Podrobnosti o njenem življenju tl tudi ne misilm opisovati. Rečem ti samo eno — Mrs. Erlynne je bila nekoč spoštovana, ljubljena in čislana žena. Bila je iz dobre hiše, ugledna dama — toda izgubila je vse — vrgla je preč, če hočeš. To je bridkejše: nesrečo lahko preneseš, pride sama od sebe, slučajno; toda trpeti po lastni krivdi, to je križeva pot življenja. Bilo je pred dvajsetimi leti, takrat je bila komaj prera-stla dekliško dobo. Bila je poročena še manje časa, nego si ti danes.
Lady VVindermere: To me ne zanima — in — ti ne bi smel imenovati nje obenem z menoj; to je neokusno (sede k pisalni mizi).
Lord VVindermere: Margareta, ti bi jo lahko rešila. Ona si želi zopet nazaj v boljšo družbo in ti bi ji lahko pomagala pri tem (gre k njej).
Lady VVindermere: Jaz?
Lord VVindermere: Da, ti!
Lady VVindermere: Kaka predrznost!
Lord VVindermere: Margareta, prišel sem, da ie
poprosim za usluga in prosim te še enkrat, čeprav s razkrila, česar bi po mojih mislih nikdar ne smela * vedeti, da sem dal Mrs. Erlynne večje denarne svote. Želim, da ji pošlješ vabilo na naš nocojšnji druzauni večer (stoji ob njeni levici).
Lady VVtndormere: Ti si blazen! (vstane).
Lord VVindermere: Prisegam ti! Naj govore ljuaj© kar hočejo — in tudi govore — vendar pa ne vedo nic pozitivnega o njej. Bila je že v mnogi družbi^ — ne » taki, kakor ti, to priznavam, a vendar v družbi v Ka-tero zahajajo tudi dame takozvanih boljših krogov. 1° pa je ne zadovoljuje. Želel bi, da bi jo ti pohvalila in spro-jela.	k
Lady VVindermere: Da bi triumfirala nad rnaI’°£.
Lord VVindermere: Ne, ampak ker ve da si ženska in da. če pride enkrat sem, lahko upa na srcnej-i še in varnejše življenje negO je bilo njeno dosedanje* Ona se pa tudi ne bo trudila ohraniti to znanje večni* Nočeš torej pomagati ženi, ki se hoče dvigniti?
Lady VVindermere: Ne!- Če se ženska v resnici ke-' sa, naj si nikdar ne želi nazaj v ono družbo, ki je za“ krivila in videla njen padec.
Lord VVindermere: Prosim te . . .
Lady VVindermere: Moram se preobleči in ne menjaj mi danes več tega. Artur, (gre k njemu) ti si domišljaš, da sem sama na svetu in da delaš z menoj kat hočeš. Pa se motiš, jaz imam tudi prijatelje, obilo prijateljev.
Lord VVindermere: Margareta. Ti si neumna, ne* preudarna. Nočem se spuščati s teboj v debato, ostajam pa pri tem, da povabiš Mrs. Erlynne na nocojšnJ® zabavo.	'	f
Lady VVindermere: Na to niti ne mislim.
Lord VVindermere: Ti se upiraš?
Lady VVTndermere: Na vsak način!	.
Lord VVindermere: Oh, Margareta, stori to ntetu na ljubo, to je njena zadnja priložnost.
Lady VVindermere: Kaj to mene briga?
Lord VVindermere: Kako okrutne so dobre žene*
Lady VVindermere: Kako so šibki slabi možje! '
Lord VVindermere: Margareta mogoče je, da ni ni' liče izmed nas moških dovolj dober za ženo, ki jo P Oj* roči — to je res — toda ti vendar ne misliš, da jaZ •"* to sumničenje je strašno!
Lady VVindermere: Zakaj bi bil rad drugačen ka1* kor so drugi? Slišala sem, da v Londonu skoro ni P°' ročenega moža, ki ne bi za sramotno strast zapraylja* življenja.	4
Perfektna, aaiiiOsl Jlia, ia It.I.itico i»>|iuIiiuiiih k. v sz ijaua
knjigovodkinja
sir kn! goVo<t;a, >mčž-*a slovenskega in netr^keira je-ika v in pHttvir se proti tako Sili? vstn it«i zn eh p rtno_'r-fov'i « Pi'si» <*n pnnu-lf*« .na upiavo lista 7. mednimi |ilnM'nirfri AhWarft1 poil „’(olonia!e“.	1777 9-1
		_ i	
	■Sl	Im	
| ■ V
hisa
Kupi se
v Mariboru v bližini južnega kolodvora z večjim vrtom ali dvoriščem. Ponudbe pod; »,TRGOVEC“ poštno ležeče Uubljana. me a-i
adMuU tfarf
po>Uj«t«v 1» Amartk« dospela. Dobi M same * aaAt podružnici
Singer Sir. stroji Bourne & Co. Mswyork
iMdrttiirici Maribor, ninno Dravska ulica 10.
Ugodni plačilni pogoji na obroka.	600
salon za dame
M. Fettich-Frankheim
Maribor, Stolna ulica štev. 2
B* pripornfn reitienim dnninm zji i/.viSevnnje vseh Via ftičnr-tltih * lo stinku x|>a''a|iMMh dtl, l.nstnn zaloga parlumerj lil ln-n.ll jnriito V vseh barti.h in velikost li — Jtlanicuia. — Poprava
laponk in vlasnic.
1709 10-2
iv« a i a oznanila.
Gospodično, ki sc is^ume z *ilo re^no, ii)feli£>rf-tiif« in z>init|lvo, išče k dvema «iioHetnima olroKnmn ia t-mSka ob ie(j v Zagr-hn. S»nio pTvovirn« resii^ t<-fiek':u <«e fl«j (inAl <fn	Znan	ti-
ho p"8foje'' na na l"'': M.irltn Vui^ č. £a{jiefc>,	ulica
fit lu.	1758	ž-l
I. mariborski bloskop is?e
Za lakot o|ie ali> ja, ki na| ho tudi vešd elektrike. Pl Ca po dogovora.	lTJŠ	3 i
Pretfpečnlk, prvovrsten /. naj-imliS mi s|nifevaii. ki ie ver-zin.rt v peki keltsO'' in piei>e-#ence* Siireifne takni V. h?-
Ži(it iti d ug, Ivomlca fcfksot,
Ro^i.ška slotinft. 17K0 3 i
Radi selitve še proda pofii 4( - n, -tioli |/r*-t<fi|*tf unirt»>.I«lk, pisalna mi a, kniilitri lta fe'«-dftica, editna omara harmo-i i|.. dre omari in druue m«-ltnkosli. Na o£le<f 'd (0 <>6 19. tl te, Stolna unea St. f *ia-la 9.	lin
Planinsko seno, »edem (jo>, sli rijeno * ke>i n BallehJ. Franku železu *Ha pt staia. Ha*, iiudh« t nate,Ih« c lle 10 po siati na na-lo»: .Vtarlm V a 6 c Zagreb, ^.ediaAka ulic« St. 10
*	17Sa	2 1
Izgubil a« je pas tid tlam-ke g« piliti« ilite 7. tek. mei*'i’a od <i0‘ oske utre fež most do prela ka t z ieleim-lti tit korodite žele/jnce. Kaj ut« i s« pro.« daitaoMa u iiilenditnt skom slagal Slu kapetanu Mar kotiču proti nagiadi. 1772
Jetika! Dr. Pačnik, jetika!
Današnje singi iiiansiveno itbavl enie. Vsak jetienik, ki lioče doma Ozdraviti, na.| kupi kii|t).>o. V vseh kiijigiiihah, 48 Mrarti, 9 it cin.	1046
Franjo ZaverSnlk, prvi slov iiglaSeVaLe gia ovirie*', epti-pon ča za ug ašei anje istih ter , spre ema vsn popravna gia*o- i viijev. Kinspielti1 e\8 ulica	i
„l7<2t . .	.1
Radi nujne potrebe denarja >,«; Ciidu po cent nekni volne nega hlaua za obleke ah sukn.e, lepa pilila za gusiiOiKne in gO"ne. Naslov pil iuseialneni .'«1.1 Ikii	*
Pozor!
Priooročam vsem velecenjenim trgovcem in odjemalcem prvovrstno blago
za Miklavževo
medenjake vseh vrst, peciva, božične sveče, bele j in barvane, kakor tudi j razne dru^e sveče po sta- j rih ničnih cenair. Zalite-! vajte cenike! I6i2
FRAM CVILAK
Slu v. Bistrica.
V četrtek, dne 10. novembra zvečer
še vrši v gostilni
,Pr3 zlatem konjičku* (Vetrinjska ul)
Martinov večer
s koniertom in petjem ter pojedino pečenih gosk
jetrnih klobas.-----Poje	pekovski	pevski	odsek.
Začetek ob 18. uri. 177 J 2-2 Za obilen obisk prosita
A ojzij in Maija N e krap.
Š feikim srcem in z bolestjo v duši javljam vsem znancem in pokojnikovim tovarišem, da mi je iztrgala sovražna kroglja dne 27. oktobra na albanSHi fronti pri Karčelitu isKreno ljubljenega m&eenti, poročniki
Davorina Bevka.
dokopali so g« na dan Vseh SVftih ob tl. ut< v Prijfeuu ob navzočnosti tamošnjih častnikov, Uradnikov irt prebivalstva.
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek J t. f. m. ob d. uri V stolni cerkvi v Mariboru.
V Matibotil, dne S. novembra 1921.	1773
Žalujoča zaročenka Bea MejovŠek.
ii m il	ititj
KNJIGOVEZNICA
MARIBORSKE TISKARNE D. D.
KI JE NAJMODERNEJŠE UREJENA, SE PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU,
OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA
VSA V KNJIGOVEŠKO STROKO SPADA*
JOČA DELA.
IZVRŠBA SOLIDNA I CENE ZMERNE I
	Ul
	
	3
	i
U&uuHf io jzaaja cii. ivun/.o<ci| „ laDur*. — Ttsua; Mariborska liskama d. d.