Predjamski grad v Guinnesovi knjigi rekordov stran 5 stran 10 Poudarek letošnje prireditve je bil na vseh pridelkih, ki zrastejo na harijskih njivah, zamenjala pa je tudi lokacijo - potekala je na parkirišču pri cerkvi. Obiskovalci so se lahko sprehodili po vasi in si spočili oči in dobili dobro idejo za okrasitev na izvirno izdelanih poljskih pridelkih. Prireditev je postregla tudi z razstavo starega kmečkega orodja pri Poštarjovih. (5* s'imobil Povej nekaj lepega Supernova Koper Ankaranska cesta 3a, 6000 Koper Telefon 040 410 745 Pon - sob: 8h-21h Nedelja: 9h- 15h Obala 114,6320 Portorož e sobotKh^n? Telefon 040 410 742 Sobota. 9h - 13h Sončno nabrežje 2 Pon. pet: 8:30.19:30 6310 Izola oh 1 ok Telefon 040 410 743 Sobota 9h"13h VEČNO MESTO - RIM Večno mesto Rim sta skoraj 800 let pred našim štetjem po izročilu ustanovila brata Romul in Rem. Romul je postal prvi rimski kralj, sledilo pa mu je še šest etruščanskih monarhov. Nato je bila ustanovljena Rimska republika, ki se je sčasoma z bitkami razširila čez celoten Apeninski polotok. Rim je nadaljeval svoje osvajalske pohode in se postopoma razširil po celotnem Sredozemlju na površino, ki je ni bilo moč več kontrolirati. Nastal je Rimski imperij, katerega zahodni del je dokončno propadel leta476- MSMM 71 let od prisege Rabske brigade na Mašunu Prek 500 ljudi seje v soboto dopoldne, 6. septembra, kljub slabemu vremenu zbralo na Mašunu, kjer so se spomnili na Rabsko brigado. Slovesnosti, ki jo je pripravila Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije v sodelovanju s Pokrajinskim svetom ZZB NOB Južne Primorske, območnim združenjem ZZB NOB Ilirska Bistrica ob podpori Taboriščnega odbora Rab-Gonars, so se udeležili številni nekdanji borci, njihovi svojci in drugi. Dobrodošli pri nas ODPRTJE OBNOVLJENEGA OBJEKTA »STARA ŠOLA KAL« V petek, 12. septembra je na Kalu potekalo odprtje obnovljenega objekta stare šole Kal. Objekt sta- ra šola Kal, ki se nahaja na vzpetini v kraju Kal pri Pivki, ki nosi hišno številko Kal 90 je bil zgrajen leta 1908. Do 50-ih let prejšnjega stoletja je služil kot osnovna šola, kasneje pa so bila v objektu socialna stanovanja. Misli z glavo. Odločaj se s srcem. Nezgodno zavarovanje dijakov in študentov Skleni zavarovanje in prejmi enomesečni brezplačni dostop do videoteke VOYO. $► VOYO triglav a//vtw4u'v- GLASBENA TRGOVINA Art of Nejc Mršnik s p. Bazoviška cesta 19 • 6250 Ilirska Bistrica tel. 041/749-369 • www.artofmusic.si Več O celotni ponudbi na str. 8 in 9 Kdo so kandidati za župane? Domoznanski oddelek tp 05 SNEŽNIK 2014 070(497.12 Ilirska Bistrica) mesečnik / leto XXII / št.: 285 COBISS a 2002339,285 PRIMORSKI ČASOPIS F BANKA KOPER AdriaticSlovenica - ‘ Zavarovalna družba dd • Članica Skupine KD Group J V ZAUPAJTE STROKOVNJAKOM SVOJE NAJLEPŠE SPOMINE PRESNEMAVANJE iz vseh vrst videokaset na DVD dostava tudi po pošti tel: 041-660-445 Medija Ajdovščina d.o.o. - Vipavska cesta 6 - 5270 Ajdovščina www.media-foto.si/ Ne prezrite... Leto XXII, št. 285 Q Snežnik Slovesnost 71 let od prisege Rabske brigade na Mašunu Prek 500 ljudi se je v soboto dopoldne, 6. septembra, kljub slabemu vremenu zbralo na Mašunu, kjer so se spomnili na Rabsko brigado. Slovesnosti, ki jo je pripravila Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije v sodelovanju s Pokrajinskim svetom ZZB NOB Južne Primorske, območnim združenjem ZZB NOB Ilirska Bistrica ob podpori Taboriščnega odbora Rab-Gonars, so se udeležili številni nekdanji borci, njihovi svojci in drugi. Proslava se je začela s pozdravom predsednika ilirskobistriškega združenja ZZB NOB Lada Čeligoja, kije uvodoma dejal, da bi moral ta veliki dogodek v zgodovini slovenskega naroda služiti kot priložnost za razmislek o neuklonljivosti slovenskega duha, njegovi samozavesti, strpnosti, iznajdljivosti ter o veličini borbe za svobodo in socialno pravičnost. "Čas v katerem danes živimo zahteva tako zavedanje; mogočne izkušnje iz preteklosti pa naj postanejo vodilna misel in zvezda vodnica v našem vsakdanu," je poudaril Čeligoj. "Rabska brigada življenjska zgodba ne samo borcev te brigade, ampak vseh, ki so se borili z orožjem za svobodno Slovenijo in za druge narode, ki so se zoperstavili fašizmu, ki je ogrožal cel svet," je v nadaljevanju poudaril slavnostni govornik, akademik, politik, diplomat Anton Vratuša s partizanskim imenom Vran, ki je bil namestnik komandatna te edinstvene vojaške enote borcev in bork v evropskem odporniškem gibanju. Rabska brigada je bila namreč sestavljena iz slovenskih, hrvaških in židovskih internirancev v italijanskem koncentracijskem taborišču Rab, kjer je med julijem 1942 in septembrom 1943 zaradi lakote, žeje, bolezni in mučenja umrlo 4500 žrtev fašističnega nasilja, med njimi precej otrok in žensk. Po njegovih besedah ima brigada s petimi (mednarodnimi) bataljoni korenine v 5. januarju 1943, v dnevu velike zmage Rdeče armade. "To je povrnila upanje ljudem. Mednje se je vrnilo prepričanje, da je vendarle vredno živeti. V globoki tajnosti je bil zato ustanovaljen izvršni odbor taboriščne organizacije OF; da bi se zaščitili pred besom komandanta Vincenza Cuiulija, pa še borbena enota." Po kapitulaciji Italije, 8. septembra, je vojak na stražarnici vrgel kapo na tla in zavpil: "Vojna je končana! Gremo domov! (Guerra fini-ta! Andiamo a časa!)" Tri dni pozneje, 11. septembra, slovenski, židovski in hrvaški taboriščniki razorožili 2200 stražarjev italijanske vojske. Iz Bakra se je nato brigada in z njo 33 bolničark židovskega rodu odpravila na Mašun, ki je veljal za pomembno partizansko stičišče med Primorsko, Notranjsko, Dolenjsko in Hrvaško. Tu so 23. septembra 1943 prisegli ob prisotnosti komandatna glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Franca Rozmana-Staneta. "Slovesno prisego je opra- vil vojaški duhovnik Jože Lampret, popoldne pa je bilo partizansko druženje in veselje. Takoj nato, že drugi dan, je bilo povelje na železniško progo Postojna in Pivka," se je spominjal Vratuša. Bolni partizani so dobili desetdnevni počitek s priporočilom, da se potem priključijo najbližji enoti. In dve tretjini jih je nadaljevalo borbeno pot v različnih enotah in terenskih službah. "To je bil patriotizem, to je bila ljubezen do domovine, svobode in slovenskega naroda," je poudaril 99-letni Vratuša, ki se je le- tos na povabilo francoskega predsednika udeležil spominske slovesnosti ob 70. letnici zavezniškega izkrcanja v Normandiji. Bil je drugi najstarejši veteran 2. svetovne vojne na slovesnosti. "Iskreno veselje mi je bilo seči v roke veteranom drugih držav, ki so ali sodelovali v Normandiji ali drugod po Evropi," je dejal. Poudaril je še, da je zgodovina neizčrpen vir snovi za pisa- nje knjig. "Nemogoče jo je izčrpati v času, ki mi je dodeljen. Zato, če bo kdo želel, da še kdaj kje kaj povem o tem, se bom prav rad odzval, da pridem v posamezne organizacije, institucije, predvsem pa v šole. Izrecno mi je drago, da danes tukaj nastopajo tudi šolski otroci. Na mladini je namreč treba graditi. Ampak ne v parolah, ampak v konkretnem življenju. Tam, kjer se učijo za življenje," je sklenil slavnostni govornik. Borčevska delegacija je nato pri spominski plošči na gozdarskem domu položila vence v spomin na ta zgodovinski dogodek, medtem ko so kulturni program proslave oblikovali člani Zveze partizanskih kurirjev Slovenije, kvintet trobil Slovenske vojske, pevski zbor območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ilirska Bistrica, društvo TIGR Primorske, recitator Tone Šepec in učenci Osnovne šole Toneta Tomšiča iz Knežaka. Lori Ferko Aktualno Postojnski in bistriški župan s prtljago v volilno tekmo? Radio Slovenija 1 je sredi septembra presenetil z novico, da je župan občine Postojna Jernej Verbič med tistimi županskimi kandidati, ki se v letošnji volilni boj odpravljajo s prtljago povezano s kaznivimi dejanji oziroma sumi storjenih kaznivih dejanj. "Zadeva je še vedno v fazi zbiranja obvestil o morebitnem sumu storitve kaznivega dejanja," nam je povedala Anita Leskovec, predstavnica za odnose z javnostmi Policijske uprave Koper. Na Primorskem se koprskemu in očitno postojnskemu županu s tovrstno prtljago na volitvah pridružuje tudi ilirskobistriški župan Emil Rojc. Koprsko tožilstvo je že opravilo preiskovalna dejanja zaradi suma storitve kaznivega dejanja kršitve enakopravnosti, ko naj bi jeseni 2012 s svojimi političnimi manevri preprečil volitve v Državni svet v Ilirski Bistrici. Poleg tega so kriminalisti pod drobnogled vzeli domnevne nepravilnosti pri poslovanju bistriške občine. "Kriminalisti proučujejo domnevne nepravilnosti odgovornih oseb pri delovanju in poslovanju konkretne občine ter ugotavljajo, ali obstaja tudi razlog za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje," je še povedala Leskovčeva. "Da so razna imena županskih kandidatov in občinskih funkcioranjev povezana s sumi nepravilnosti dosedanjega delovanja, je žalostna zgodba stanja v katerem je Slovenija", je za Radio Slovenija povedal Vid Doria, generalni sekretar društva Integriteta, kjer se zavzemajo za transparentnost, odgovornost, pogum, pravičnost, demokratičnost in poštenost. Zakaj ljudje podpirajo takšne kandidate, je tež- ko pojasniti, pravi Doria, ki domneva, da bi bilo to mogoče pojasniti s tranzicijo, v kateri je še vedno Slovenija. "Občine, veliko njih, predvsem manjših je prepletenih z zvezami in poznanstvi, ki so rak rane korupcije na Slovenskem," je na veliko stopnjo klientelizma in nepotizma v lokalni samoupravi opozoril Doria. Na upravno korupcijo in nepotizem bistriškega župana Rojca pri zapo- slovanju v upravi Občine Ilirska Bistrica (na zlorabo javne funkcije oziroma službe za zasebne interese, ko so neupravičene koristi deležni z njimi osebno povezani ljudje) smo že opozorili. Inšpektorji notranjega ministrstva so mu za storjene prekrške nedavno izdali tudi globo v višini 834 evrov in naložili plačilo stroškov postopka v višini 83 evrov. Lori Ferko GflTIS r-OI_M! cdNczrRGI'___Icz. Ugodne cene in hitra dostava energentov za ogrevanje preverite (((0802802))) Naročanje tudi na www.gatis.si TERMO, Aluminijasta okna, vrata, polkna... ■ 1 I lil I m Kontakt Slavko Smrdelj s p. Partizanski hrib 12 6250 Ilirska Bistrica www.aluslav.si aluslav@gmail.com Tel.: 041 / 544-687 Fax : 05 / 90-52-741 PR0DAINI PROGRAM: • Vhodna vrata, okna, polkna, predelne stene, vetrolovi... • Dodatna ponudba: rolete, komarniki, žaluzije • Proizvodi so iz profilov priznane blagovne znamke Nevvteck in Sapa PREDNOST ALUMINIJA SKOZI DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE JE, DA SE NE SPREMINJA KOT LES IN PLASTIKA. Primorski kandidati Kdo so kandidati za župane? Rok za oddajo kandidatur na volitvah je mimo in z njim so se skristalizirala imena, ki se bodo na lokalnih volitvah, razpisanih za 5. oktobra, potegovala za najvišje vrednoteno funkcijo v občini in njeno vodenje. Največ kandidatur so vložili v največji primorski občini, kjer glavni igralec v boju za najpomembnejši stolček v mestni palači na Verdijevi 10 ostaja dosedanji prvi mož Kopra Boris Popovič, kandidat stranke Koper je naš. Vse kaže, da Popovič na volitvah ne bo imel (resnega) protikandidata, ki bi lahko ogrozil njegov primat v občini. Na nasprotni strani bodo namreč glasove volivcev drobili Aleš Bržan (SMC), Dorjan Duj-movič (NSI), Kolja Štemberger (Oljka), Marko Brecelj (Akacije), Mojca Hilj Trivič (SDS), Olga Franca (SLS), Tatjana Magda-lenič (SD), Tomaž Slavec (ZL). Predvolilne kampanje Se bo kot neodvisna kandidatka udeležila tudi Pol-ka Boškovič (Zdru- ženi za prihodnost). Letos bo z volitvami zaživela tudi občina Ankaran, ki seje osamosvojila od Mestne občine Koper. V tekmi za njeno vodenje se bosta pomerila Gašpar Gašpar Mišič (Slovenija za vedno) in Gregor Strmičnik (Radi imamo Ankaran). V občinah Hrpelje-Kozi-na in Divača imajo po sedem kandidatur. V Kozini se bo sedanjemu županu Zvonku Benčič-Midretu zoperstavilo šest protikandidatov. To so neodvisni Peter Boršič (Za ljudi), Vasja Ivančič (Pretresi), Jadran Ivančič, Viljan Sluga ter strankarski Breda Filipovič (SDS) in Saša Lika-vec Svetelšek (SD). V Divači se župan Drago Božac po enem mandatu poslavlja in svoje mesto prepušča nasledniku, enemu izmed kandidatov: Diegu Loredanu (Neodvisna lista za kulturo in krajino), Ivanu Kovačiču, Alenki Štrucl Dolgan, Antonu Možetu, Zoranu Grubišiču (SD) ali Alešu Franetiču (SMC). Iz političnega mrtvila se prebuja in v tekmo podaja tudi nekdanji divaški župan Matija Potokar, ki ga je pred štirimi leti porazil Božac. S pestrim naborom kandidatov za župansko mesto se lahko pohvalijo tudi v občinah Ilirska Bistrica, Postojna in Sežana. V Ilirski Bistrici sta podpise v podporo kandidaturi le v nekaj dneh zbrali dve ženski, ki bosta nastopili kot samostojni in neodvisni kandidatki: Barbara Kogovšek (Samostojna lista Ilirska Bistrica Kogovšek, Hrvatin) in Kristina Valenčič (Bistra lista). Za drugi mandat se poteguje aktualni župan Emil Rojc (SD), protikandidata pa sta še Igor Batista (ZZP) in Marko Milharčič (SLS). V postojnski občini se bo za četrti mandat potegoval Jernej Verbič (Lista Skupaj-Poper), ki pa bi mu ga lahko izmaknil neodvisni kandidat Igor Marentič (Mi znamo). Verbič je pred štirimi leti že premagal Branka Milharčiča za stranko SD, ki se letos v igro vrača kot kandidat SMC. Kandidat stranke SD je tokrat Goran Blaško. Med neodvisnimi protikandidati sta še Franc Poj bič (Postojna konkretno in odločno) in Alen Pranjič (Ni nam vseeno). Pet protikandidatov bo imel tudi sežanski župan Davorin Terčon. In sicer Ljubislavo Škibin (Desus), Milka Noviča (SDS), Davida Škabarja, Edija Fabjana in Rudija Pečarja. In medtem, ko je v vseh omenjenih primorskih občinah možen drugi krog glasovanja, bodo že v prvem krogu župana zagotovo dobili v občini Pivka. Tu se bodo volivci odločali med dolgoletnim županom Robertom Smrdeljem (SLS) in Evgenom Primožičem (ZL). Lori Ferko Lokalne volitve 2014- Ilirska Bistrica Spoštovani občani, drage občanke! Dovolj je prepirov, izključevanj, podtikanj, stopicanja na mestu. Na volitvah, 5. oktobra, imamo priložnost, da to spremenimo. Obljubljam vam drugačno politiko, bistro, učinkovito in usmerjeno v skupno dobro. Sodelovanje, spoštovanje, povezovanje, odprt pogovor in prijazna beseda sta in bosta vodilo mojega dela. 1 Zaupajte mi in obkrožite št. 4 ter f podprite mojo listo, g Bistro listo Kristine Valenčič. f Vaš glas je glas za bistrejši jutri. EE ■UUai LISTA Kristina Valenčič Iz občine Pivka... Leto XXII, št. 285 ♦ ♦ ♦ ♦ 0 Snežnik Odprtje obnovljenega objekta »STARA ŠOLA KAL« V petek, 12. septembra je na Kalu potekalo odprtje obnovljenega objekta stare šole Kal. V kulturnem programu, ki so ga sooblikovali pevski zbor Slavna in mladi glasbeniki na kitari, ksilofonu ter harmoniki, sta zbrane nagovorila pivški župan Robert Smrdelj in predsednik Vaške skupnosti Kal Zlatko Smrdel. Objekt stara šola Kal, ki se nahaja na vzpetini v kraju Kal pri Pivki, ki nosi hišno številko Kal 90 je bil zgrajen leta 1908. Do 50-ih let prejšnjega stoletja je služil kot osnovna šola, kasneje pa so bila v objektu socialna stanovanja. Zaradi zamakanja vode in dotrajanosti posameznih delov, objekt ni bil v uporabi in ga je bilo pred nadaljnjim oziroma dokončnim propadanjem nujno obnoviti. Stara šola na Kalu je v Registru nepremičnin kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, registrirana kot kulturna dediščina v sklopu vasi oz. naselbinske dediščine. Vsa obnovitvena dela so se zato izvajala upoštevaje pogoje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Območne enote iz Nove Gorice. Predmet obnove je bila statična sanacija kamnitih temeljev oziroma kletnih nosilnih zidov, zamenjava strešne kritine in vseh kleparskih izdelkov ter zamenjava celotne lesene strešne konstrukcije. Zamenjana so bila tudi vsa okna in oboja vhodna vrata, obnovljena pa je tudi fasada. Okrog objekta se je uredilo ustrezno odvodnja-vanje vode s strehe, obnovilo se je obstoječo greznico ter tik ob kletnem zidu izdelalo jašek za vodomer oziroma za priključek objekta na vodovodno omrežje. Ustrezno se je obnovilo obstoječi kamniti podporni zid z novo kapo na zidu. Za zagotavljanje varnosti pa se je na ta zid postavilo tudi kovinsko ograjo. Obnovljen objekt ima tudi nov strelovod. Notranjost objekta je obnovljena v delu pritličja, kjer so za različne dejavnosti na razpolago trije prostori, dva večja in en manjši, vključno s hodniki. Kalani bodo objekt uporabljali za potrebe različnih družbenih dejavnosti in delovanje Vaške skupnosti. Izvajalec obnovitvenih del, ki so trajala od sredine oktobra 2013 pa do konca junija 2014, je bilo podjetje GRAFIT d.o.o. iz Sodražice. Projekt in nadzor nad gradnjo pa je opravilo podjetje TRIINGRAD NOVA d.o.o. iz Kopra. Celotna vrednost investicije znaša 145.000 EUR z DDV, od tega bo občina Pivka na javnem razpisu pridobila nepovratna sredstva Evropskega kmetijskega sklada, iz Programa razvoja podeželja 2007-2013, iz naslova ukrepa 323 Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja v višini 81.000 EUR. Foto: Simon Avsec DUTŽO Pivka ŽELIM, ZMOREM, HOČEM Morda je razpetost med službo in domom že za vami, morda vam družinske obveznosti ne jemljejo več toliko časa, skratka končno bi lahko počeli tisto, kar ste si že od nekdaj želeli. Sedaj je priložnost, da prisluhnete sebi in uresničite svoje želje: - če bi radi obnovili ali si pridobili znanje katerega od navedenih tujih jezikov, - spoznali obdobje pred 1. svetovno vojno na Slovenskem in z vašo pomočjo tudi na Pivškem skozi zgodovinsko, kulturno in umetniško oko, - si preko teoretičnih vsebin in praktičnih napotkov pridobili znanje o vse pogostejši bolezni današnjega časa (demenca), - se seznanili z osnovami oskrbe oslabelih ljudi na domu (tudi v pomoč svojcem in prostovoljcem), - vzpodbudili svojo kreativnost, ročne spretnosti in domišljijo v ustvarjalnih delavnicah, - ali pa se sprostili ob plesnih korakih. Vse to in še več ponujamo v prvem študijskem letu delovanja Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Pivka. Razpisujemo naslednje programe: - začetni tečaj angleškega jezika, 50 ur - začetni tečaj nemškega jezika, 50 ur - začetni tečaj italijanskega jezika, 50 ur - obdobje pred I. svetovno vojno skozi zgodovino in umetnost, 50 ur - vse o demenci, 25ur - pomoč oslabelim ljudem na domu ,40 ur - likovno-ustvarjalne delavnice (slikanje na steklo, izdelava nakita, servietna tehnika itd.), 50 ur - začetni plesni tečaj (standardni in latinsko-ameriški plesi), 16 ur Dejavnosti bodo potekale od sredine oktobra do konca aprila in sicer 1 x tedensko po 2 šolski uri. Prepričani smo, da je program raznovrsten in pester in da v njem vsakdo lahko najde nekaj zase. V prijetni družbi prijateljev vam bo življenje teklo bolj sproščeno, veselo in kreativno. Zato vabimo vas, pa tudi tiste malo starejše na informativni dan, ki bo potekal v petek, 26. septembra 2014 od 16. do 19. ure v avli Osnovne šole Pivka, kjer vam bomo podrobneje predstavili posamezne programe. Za vse informacije smo vam na voljo po telefonu: 040 474 808, ali po elektronski pošti: mojca.seganovak@gmail. com. VERJEMITE, NIKOLI NI PREPOZNO! Društvo Univerze za tretje življenjsko obdobje Pivka smile dentalne klinike /8) Največje tveganje je, da bomo sčasoma postali prijatelji. Pokličite nas na modro številko 080 500 ali obiščite www.smile.hr fiidlrja Slovia, DMD Milana Supiia. DMD Lokalne volitve 2014- Postojna (2) DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Postojna Spoštovane volilke in volilci, upokojenke in upokojenci, delavci, invalidi in mladi! Vabimo vas, da podprete stranko DeSUS in s tem pomembno prispevate k razvoju Občine Postojna. IZV LEČEK PROGRAMA: • Gospodarstvo: prednostno turizem (nova delovna mesta, predvsem za mlade). • Ekologija: trajnostno načrtovanje energetskega razvoja in varstva okolja. • Vadbišče Poček: dogovor z državo o programu postopnega zapiranja vadbišča in plačilo odškodnin. • Zavod Znanje: izločitev enote »Notranjski muzej« in ustanovitev samostojnega muzeja. • Investicije: realizacija že dogovorjenih investicij v večletnih načrtih občine in krajevnih skupnostih. • Objekti upokojencev: sanacija objekta »zelena dvorana« in ureditev parka pri društvu upokojencev. • Sredstva iz države in Evropske unije: učinkovitejše pridobivanje sredstev za razvojne programe. Občina: managersko vodenje občine (proračun, javni zavodi in podjetja, vključevanje vseh akterjev). ZA IZBOLJŠANJE KVALITETE ŽIVLJENJA 1. Stanko Markovčič 2. Sabina Ileršič 3. Iztok Mislej 4. Marija Posega 5. Frančišek Koščak 6. Andreja Mihelčič 7. Franc Zagorc 8. Edvarda Sajovic 9. Franko Sajovic 10. Magda Gorup 11. Ante Bašič 12. Meri Uhelj 13. Darjo Bergoč 14. Petra Nikolič 15. Franc Podržaj 16. Danica Bergoč 17. Milan Pleško 18. Milena Sedmak 19. Danilo Korče 20. Renata Markovčič 21. Darko Uhelj 22. Stanislav Lamper 23. Marjan Krapež Lista kandidatov za občinski svet Svetovna atrakcija Predjamski grad v Guinnesovi knjigi rekordov Guinnessova knjiga rekordov v slovenskem jeziku že nekaj let izhaja v založbi Učila International in prav danes so prevod knjige z letnico 2015 predstavili v knjigarni Felix v Ljubljani. Ob tej priložnosti smo posebej ponosni na Predjamski grad, ki je v rubriki gradov z uglednimi presežniki opisan kot največji jamski grad na svetu. Mi pa dodajamo, da je to tudi sploh še edini ohranjeni jamski grad. Tako se je Predjamski grad še enkrat zavihtel na svetovno lestvico izjemnih gradov, tokrat ob bok tako znamenitim gradovom, kot sta VVindsor v Londonu in Godman v Sani v Jemnu. Za uvrstitev smo izvedeli že v začetku leta, ko smo uredništvu Guinessove knjige rekordov iz Londona posredovali izbor fotografij Predjamskega gradu. Guinessova knjiga rekordov je najbolj prodajana knjiga na svetu in izhaja več kot stotih državah, prevedena pa je v dvajset jezikov. Pomembno je, da bo Predjamski grad z rekordom objavljen v vseh izdajah Guinessove knjige rekordov po vsem svetu in ne le v slovenski izdaji. Predjamski grad vedno znova osuplja tako s svojo umeščenostjo v 123 metrov visoko skalno steno, kot z načinom gradnje, ki marsikdaj ne dopušča jasne ločnice med delom človeških rok in delom narave. Vrtoglavi razgledi iz oken in teras gradu po dolini Lokve pa dodajo obisku še večji čar, kar so prav pred kratkim obeležili tudi uredniki portala www.Bing.com in fotografijo Predjamskega gradu postavili kot podlago naslovne strani. K razpoznavnosti pa pripomorejo tudi številne snemalne ekipe produkcijskih hiš iz vsega sveta, ki so v Predjamskem gradu pogosti gostje tako za snemanje do- kumentarnih kakor igranih filmov. Med najzanimivejšimi v zadnjem mesecu je bila ekipa Travel Channel-a za serijo Castles - secrets and legends. Nenehno se trudimo za še večjo razpoznavnost Predjamskega gradu ter za višanje kakovosti storitev. Da bi gostom zgodbo o posebnostih tega nenavadnega in posebnega gradu še bolj približali, je od letošnjega poletja obiskovalcem na voljo avdio vodenje v 15 različnih jezikih. S pomočjo avdio vodnikov je odkrivanje legende o Erazmu Predjamskem in skrivnosti gradu še zanimivejše, kar nam potrjujejo tudi številne pohvale obiskovalcev. foto: Miha Krivic Podjetje se predstavi Hranilnica Vipava s 118 letno tradicijo V HRANILNICA VIPAVA VARNOST • KONKURENČNOST • 118 LETNA TRADICIJA UGODNI POTROŠNIŠKI KREDIT Z OBRESTNO MERO 4,9% LETNO POLOŽNICE BREZ PROVIZIJE* DVIGI GOTOVINE NA BANKOMATIH BREZ PROVIZIJE TRAJNI NALOGI BREZ PROVIZIJE Obiščite nas v agencijah v Postojni (tel. 05/7201-660) in Ilirski Bistrici (tel. 05/7100-532) •SMO OBČINSKA BLAGAJNA V POSTOJNI IN ILIRSKI BISTRICI HRANILNICA VIPAVA d>d. je najmanjša slovenska bančna institucija, ki s 118 •etno tradicijo uspešno posluje v tem okolju v različnih organizacijskih oblikah. V novejši zgodovini je poslovala kot H KS Vipava, po novem zakonu o bančništvu pa seje leta 2005 preoblikovala v delniško družbo. Hranilnica je pripravljena na rast in razvoj. V hranilnici vidimo priložnost v bančnem Poslovanju s prebivalstvom, kmetijskimi proizvajalci in malim gospodarstvom. Naše Prednosti so dostopnost. Poslujemo v 9-ih agencijah. Prisotni smo v vsakem večjem kraju, poznamo lokalno °kolje, imamo visoko stopnjo Zaupanja komitentov. Z zadovoljstvom gradimo na tem, da se nam poveča obseg poslovanja tudi s širitvijo in posodabljanjem mreže agencij. kar je v tem času izjema, kajti konkurenčne banke zapirajo enote in krčijo obseg poslovanja. Prav tako smo v več občinah izvajalci t.i. »mestne blagajne«, ki se je izkazala v teh kriznih časih zelo prikladna, s sodelovanjem z lokalnimi ob- činami in prinaša občanom določene prihranke. Naše bančne storitve so dostopne in prilagojene vsakemu žepu, saj smo najcenejši v bančnem okolju. Želimo še več narediti na prepoznavnosti v lokalnem domačem okolju in se približati tudi potencialnim komitentom, ki se bodo lahko sami prepričali o konkurenčnosti naših storitev. Strankam ponujamo trajno poslovno sodelovanje. Smo zanesljiv poslovni partner, smo fleksibilni, stro- kovni in imamo dolgoletne izkušnje s klasičnimi bančnimi storitvami, kot je kreditiranje, sklepanje depozitov in opravljanje plačilnega prometa. Gradimo na osebnem pristopu in medsebojnem zaupanju za uspešno poslovno sodelovanje. Tradicija in zaupanje ter sistem zajamčenih vlog varčevalcem Hranilnice Vipava so porok za brezskrbno in donosno varčevanje. HRANILNICA VIPAVA IMA AGENCIJE V ILIRSKI BISTRICI IN POSTOJNI Blagajniški mesti Hranilnice Vipava v Ilirski Bistrici in v Postojni že dlje časa uspešno nudita občanom klasične bančne storitve po konkurenčnih pogojih. V Postojni opravljamo storitve občinske blagajne že celih 5 let in sicer za vse občane Občine Postojna. Za vse, ki postanejo naši aktivni komitenti pa smo pripravili še posebno ponudbo ugodnosti. V Ilirski Bistrici smo se v preteklem letu dogovorili za opravljanje tovrstnih storitev občinske blagajne samo za upokojence, sedaj pa to storitev opravljamo za vse občane Občine Ilirska Bistrica. V obeh agencijah imajo občani možnost plačila določenih storitev brez provizije. Naša nova ugodna ponudba za vse stranke je v tem trenutku dodatno še potrošniški kredit do 5 let po obrestni meri 4,9% letno. Za tiste, ki so naši aktivni komitenti pa jim nudimo dodatno še 50% nižje stroške odobritve. Vabimo vas, da se nam oglasite in nas obiščete na vam najbližji agenciji Hranilnice Vipava. Za vas si bomo vzeli čas. Zvonka Črmelj Oglasi u: ■. CE TE LAKOTA PIČI, PICERIJO PARK POKLIČI! !®00£s K *. OB NAROČILU pic pri razvozu 2 X SREDNJA PICA (po izbiri) ali 1X VELIKA (po izbiri) + IX SREDNJA (po izbiri) J111X DRUŽINSKA PICA (po izbiri) OODATNA PONUDBA* iJsfcs } MALA PICA GRATIS sicpana, park, kraška, gorenjka V V ir - . ~~ T ‘ OCVRTI SIR 3,50€ •OCVRTI KALAMARI 6,40€ (mala porcija 4,SOC) 4 POMERITI,50€ ♦ PICA SENDVIČ (šunka/sir) 2,00€ • PICA SENDVIČ (pršut/sir) 2,SOC . HRENOVKE V TESTU (2 kom) 2,40€ pri razvozu računamo 1€ na škatlo d.o.o. Snežniška 3, Ilirska Bistrica RAČUNOVODSKI SERVIS * m m ■ prave rešitve za samostojne podjetnike. društva in manjše gospodarske družbe, osebe javnega in zasebnega prava, administrativne storitve in upravljanje s kadri. 1 031/ 641311, e-mail: prins@siol.net QSnežnik Aktualno... Leto XXII, št. 285 Pogovor z Barbaro Kogovšek "Mladi potrebujejo priložnost za zaposlitev" Skandinavske dežele so pogosto zgled razvite demokratične družbe in gospodarske uspešnosti. K temu, da so na dobri poti in prednjačijo na številnih področjih, nedvomno pripomore visoka zastopanost žensk v politiki in podjetjih. Ženske so dragocen potencial za oblikovanje boljše prihodnosti družbe, ker so bolj učinkovite in senzibilne pri prepoznavanju drugačnega razmišljanja, ki prispeva k napredku. "Ne smejo prevzemati moških načinov vodenja, ampak ohranjati ženski povezovalni in čutni element, ki je za dobre medčloveške odnose pomemben. Dobri odnosi so namreč ključ do uspeha pri vseh organizacijah - tako v zakonu kot največjih podjetjih," pravi novinarka in sociologinja Manca Košir. Ena izmed takšnih žensk je Barbara Kogovšek, neodvisna kandidatka za županjo ilirskobistriške občine. Diplomantka marketinga pravi, da ima voljo, energijo in dober program za prihodnost v kateri bi Bistrčanke in Bistričani zaživeli v bolj prijazni občini. Zakaj ste se odločili za kandidaturo? Za kandidaturo sem se odločila, ker zmorem drugačen pristop do vodenja in razvoja naše občine. Menim, da mora biti župan ali županja glava in srce občine. Zato se zavzemam za dober in spoštljiv odnos do vsakega posameznika, z a več posluha za predloge in pobude, za okrepljen stik z občani, za aktivno vključevanje mladih in starejših v dnevno dogajanje ter za povrnitev zaupanja in pozitivne komunikacije v našo lokalno skupnost. Katere bi bile vaše prednostne investicije? Med prednostnimi nalogami morajo biti nova delovna mesta. Zato moramo ustrezno urediti industrijske cone in zagotoviti ugodne pogoje za vlagatelje. Vse mora biti pripravljeno, da bodo lahko začeli s svojimi projekti zaradi česar moramo pospešiti tudi postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. Po nemškem zgledu bi lahko podjetjem omogočili brezplačna zemljišča ali odkup po nizkih cenah. Možnost bi bila, denimo, da jih oprostimo plačila komunalnih prispevkov ali'nadomestil za stavbna zemljišča. Moramo ustvariti spodbudno poslovno okolje za kakovostne investitorje, ki bodo prinesli našim občanom zaposlitve. Posvetiti se moramo tudi poslovnemu turizmu. Poudariti moramo lepote naše občine in izkoristiti priložnosti, ki nam jih nudijo Mašun in Sviščaki, kjer bi moral zaživeti smučarski center, ki bi najmlajšim in šolam omogočil imeniten zimski počitniški program. Na gradu Prem bi morali organizirano pristopiti k promociji dvorane in grajskega dvorišča. Zagotoviti bi morali stalno prisotnost turističnih delavcev, dodati svojevrsten srednjeveški program, razširiti ponudbo z gostinskim lokalom, organizacijo poslovnih, družabnih srečanj in porok ter sodelovati na razpisih z različnimi projekti. V vse to bi vključili krajevno skupnost. V novem obdobju bi morali urediti vso nedokončano (komunalno) infrastrukturo. Poleg tega bodo nujni pogovori z novim ministrom za pospešitev izgradnje avtoceste. V naši viziji je še ureditev medgeneracijskega centra, ki bi različnim generacijam nudil priložnost za druženje. Starejši imajo izkušnje, mladi znanje in energijo za razvojne projekte. S slednijmi bi lahko pomagali arhitekturno snovati podobo občine in sooblikovati mladinsko politiko. In ne nazadnje, bi morali postaviti pristajalni plato za enoto helikopterske nujne medicinske pomoči, da bi skrajšali dostopni čas do oddaljenega kliničnega centra. Prej ste že omenili ugodne pogoje za investitorje. Bi lahko še kako izboljšali razmere v gospodarstvu? Prizadevali si bomo, da pridobimo najmanj en proizvodni obrat. Med nami so strokovnjaki, ki jih je potrebno povezati in oblikovati zagnano ekipo, ki bo znala mrežiti, privzemati primere dobrih praks, poiskati in prepričati potencialne (tuje) investitorje naj, denimo, avstrijski podjetniki lesnopridelovano industrijo zaženejo na Bistriškem, tu najdejo svoj trg, proizvodnjo in izvajalce del v gozdovih. Prisegate na dialog, strpnost in spoštovanje. Pričakujete, da boste lahko dobro sodelovali z novim občinskim svetom? Verjamem v moč dialoga. Za učinkovito sodelovanje je potrebno spoštovanje sogovornikov. Potrebno je prisluhniti tudi stališčem občinskih svetnikov, se dogovarjati in iskati kompromise. To je ključ do uspešnega soupravljanja občine. Središče občine mimoidočim razkriva razvojno stagnacijo. Mesto potrebuje temeljito prenovo. Kako bi se Vi lotili obujanja? Sprejeli smo odlok s katerim lahko izvedemo vzdrževalna dela in uredimo zanemarjene, propadajoče stavbe, ki ne le kazijo podobo mesta, ampak tudi ogrožajo varnost. Je pa to izredno občuljivo področje zasebne lastnine zato bili nujni predhodni pogovori z lastniki. Potem je še tu vprašanje smi- selnosti, da občina vlaga denar v sanacijo, na primer nekdanjega hotela Lovec, kjer je ver- jetnost, da bi dobili ta denar povrnjen zelo majhna. Je morda bolj smiselno, da ga občina odkupi in poruši ali pa v celoti obnovi v prenočišča oziroma hotel? Pa smo spet pri priložnostih za delovna mesta. Krasnemu staremu mestnemu jerdu bi vdihnili življenje z muzejem na prostem ob reki Bistrici in z ljudmi zato bi k sodelovanju povabili različna društva, ki bi našla možnost uresničitve svojih idej. Zamislili smo si še arhitekturo urejeno sprehajališče do Sušca in razvalin starega gradu. Z osvetlitvijo in namestitvijo lesenih klopi. Črpanje evropskega denarja je šibka točka občinske uprave. Zaradi slabo pripravljene dokumentacije je izgubila denar za obnovo notranjosti kulturnega doma. Kako bi lahko na tem področju naredili več? Občino je potrebno voditi zelo odgovorno. Znotraj uprave bi morali organizirati strokovno ekipo izključno za investicijske projekte za katere bi uspešno črpali evropski denar. Sicer pa bi morale tudi nasplošno pristojne službe občinske uprave postati učinkovit in občanom prijazen servis. Namesto, da jih pošiljajo od vrat do vrat bi se lahko bolj potrudili, da bi bil njihov pristop bolj pragmatičen. Kaj boste storili na področju brezposlenosti zlasti, da bi zadržali mlade v občini? Mladim je potrebno omogočiti boljšo in lepo prihodnost. Za to potrebujejo priložnost, da se zaposlijo. Delo prinese zadovoljstvo in dostojno življenje. Mladim, ki resno načrtujejo podjetniško pot bi ponudili že omenjene ugodne pogoje v industrijski coni. Poleg tega bi občina, namesto države, finančno podprla pripravništva za mlade. Zaposlitve bi ustvarjali na področju gospodarstva in skozi dejavnosti podjetniškega in medgeneracijskega centra Lori Ferko Pogovor s Kristino Valenčič ; 'v;-v - . ••• •• . 1 "Vsak skrben gospodar razmišlja, kaj bo ustvaril jutri" Med sposobnimi ženskami, ki je v svojih dejanjih dosledna in vztrajna, je tudi Kristina Valenčič, neodvisna kandidatka za županjo ilirskobistriške občine. Diplomirana organizatorka informatičarka, nekdanja državnozborska poslanka in načelnica bistriške upravne enote, predstavlja svoj program, znanje in bogate izkušnje na katerih gradi razvojno vizijo občine. Zakaj ste se odločili za kandidaturo? Odločitev ni bila lahka in ne enostavna, saj se zavedam odgovornosti, ki jo županska funkcija prinaša. Dosedanja lokalna politika ni bila optimalna, sprejete so bile nekatere neracionalne odločitve ter zamujene številne razvojne priložnosti. Verjamem, da lahko zgolj s sodelovanjem, spoštovanjem in odprtim delovanjem občino poženemo iz mrtvega teka zato sem sprejela izziv in se odločila, da sodelujem na lokalnih volitvah. Ni mi vseeno, kaj se dogaja z našo občino, ki ima razvojni potencial, pa ga ne zna izkoristiti. Prepričana sem, da je lahko politika tudi drugačna, bistra, učinkovita in usmerjena v skupno dobro. Hkrati si želim, da bi imeli naši otroci kvalitetnejše življenjsko okolje, v katerem se bodo dobro počutili in si tu ustvarili tudi svoj dom. Čas je, da naša občina zadiha na vsa pljuča. Kakšna bo vaša prednostna naloga, če postanete županja? Katere bodo ključne investicije? Predpogoj za normalno delovanje tako občinskega sveta kot občinske uprave in življenja v občini je, da se začnemo umirjeno in odprto pogovarjati, brez obtoževanj in izključevanj. Graditi moramo na skupnih točkah, ne pa iskati razlike in ustvarjati probleme. Ko bo govoril razum in ne čustva, bodo lahko stekli tudi konkretni investicijski projekti. Vedno se bodo kresala različna mnenja, a naj bodo pri odločitvah ključni argumenti in ne merjenje egov. Vsak skrben gospodar razmišlja, kaj bo ustvaril jutri. Ključno področje v občini je zato gotovo gospodarstvo, brez dobrega gospodarstva tudi na drugih področjih ne bomo uspeli dosegati zastavljenih ciljev. Pri tem gre" še posebej izpostaviti nova delovna mesta. Občina mora vzpostaviti mikavne pogoje za investitorje prek ureditve prostorskih pogojev in spodbud, ki bodo le-tem zanimivi. Potrebno je speljati prenovo vodovodnega omrežja, pospešiti urejanje kanalizacijskih omrežij po celotni občini, vzpostaviti medgeneracijski center za aktivno preživljanje prostega časa mladih in tistih v zrelejših letih, urediti centralni športni center, na področju šolstva pa je potrebno zaključiti obstoječe investicije in čim prej pričeti z izgradnjo novega šolskega objekta v Podgradu. Za vse naložbe je pomembno, da se o potrebah in planu izvedbe dogovorimo z vsemi deležniki in se tega pri izvedbi tudi držimo. Kako boste izboljšali razmere v gospodarstvu? Gospodarstvo je v povezavi s turizmom in kmetijstvom področje, kamor je nujno potrebno usmeriti energijo. Brez gospodarstva ni razvoja. Z vsemi akterji na teh področjih bom vodila aktiven in stalen dialog. Občina potrebuje neke vrste gospodarskega atašeja, ki bo znal promovirati naš kraj in v kombinaciji s spodbudami in mikavnim gospodarskim okoljem pripeljati investitorje, nove projekte in s tem nova delovna mesta. Te lahko dobimo le z urejeno infrastrukturo in ugodnimi davčnimi obremenitvami. Pri tem ne smemo pozabiti na obstoječe podjetnike, ki kljub zahtevnim pogojem vztrajajo v domači občini. Središče občine mimoidočim razkriva razvojno stagnacijo. Kako bi se Vi lotili obujanja mesta? Resje, v naši občini ni prave življenjske energije. Premalo je korajže. Pri ljudeh prevladuje miselnost, da se nič ne da, da se nič ne izplača. Spodbuditi je potrebno proaktivnost vseh občanov. Ker tega ni, propadajo objekti, ni novih aktivnosti, novih dogodkov, ki bi mestu in podeželju povrnilo voljo, da se vključijo, angažirajo. Ni dovolj, da imamo urejeno infrastrukturo, potrebno je imeti vsebino, ki bo živela, ki sejo bo dalo tudi promovirati in tržiti. Zato je potrebno prisluhniti različnim idejam, dati večjo podporo društvom, ki so glavni nosilci te vsebine. Črpanje evropskega denarja je šibka točka občinske uprave. Kako bi lahko na tem področju naredili več? V načrtu imam, da se v okviru občinske uprave oblikuje ekipa zaposlenih, katerih delovne naloge bodo vezane na pridobivanje evropskih sredstev in novih investitorjev. Ti zaposleni morajo dobro poznati razvojno strategijo občine, kot tudi potencial našega domačega in regijskega gospodarstva, kmetijstva in turizma, da bodo znali povezati različne aktivnosti v skupno zgodbo, ki se bo lahko financirala iz evropskih sredstev. Državna politika čedalje bolj teži k centralizaciji zaradi česar slabi podeželje. Kaj boste storili? Centralizacija ni rešitev težav, ki jih ima naša država. Prepričana sem, da bi morala država okrepiti svoje delovanje na podeželju, zlasti v času krize. Krizni manager najprej zmanjša režijo in okrepi proizvodnjo, država dela ravno nasprotno. Odkar sem aktivna v javni upravi, se zavzemam za prenos pristojnosti iz ministrstev na organe prve stopnje, torej na upravne enote, cen- tre za socialno delo, finančne urade itd. Žal sem bila velikokrat preslišana. Tudi v zgodbi prenove centrov za socialno delo in upravnih enot ves čas trdim, da morajo ostati blizu ljudem. Princip reorganizacije davčne uprave ni pravi, s previsoko specializacijo se izgubi celotna slika, izgubi se nadzor in odgovornost. Ko sem še kot načelnica upravne enote delala analizo, ni niti en kriterij govoril v prid prenosu nalog s podeželja v večje centre. Ravno nasprotno, manjše upravne enote delujejo skrajno gospodarno in racionalno, stroški delovanja so bistveno nižji kot v centrih, kakovost storitve je višja, manj je pritožb in večje je zadovoljstvo tako strank, kot zaposlenih. Tudi pri zadnji taki reorganizaciji izpitnih centrov sem temu ostro nasprotovala, tako pri pristojnemu ministru, kot pri direktorju agencije. Pa sem bila žal ponovno preslišana. Ilirska Bistrica je le ena izmed 212 občin. Če želimo biti slišani, moramo vsi vpiti v en glas in zagovarjati skupno rešitev. Od župana, poslancev, funkcionarjev na ministrstvih, v strankah, gospodarstvu. Vsak po svojih poteh in močeh se mora zavzemati za rešitev problema. Kaj boste storili na področju brezposelnosti, da bi zadržali mlade v občini? To bo moja prioritetna naloga, če me bodo volivci in volivke prepoznali kot osebo, ki lahko stvari premakne na bolje in mi tako zaupali svoj glas. Določen delež naših občank in občanov bo zagotovo iskal službe izven naše občine, pa vendar moramo v občini ustvariti takšno kvaliteto življenja, da se bodo mladi odločali ustvariti svoj dom v domačem kraju. Zato moramo ohraniti in dodatno dvigniti kvaliteto naših osnovnih šol, ponuditi ustrezno otroško varstvo, pa tudi skrb za starejše, omogočiti kvalitetno preživljanje prostega časa, tako za otroke kot za starše in ohraniti zdravo življenjsko okolje. Občina mora postati do občanov prijazna. Lori Ferko Pogovor z Ivanom Simčičem "Občino moramo spraviti na pravo pot" Nekdanji državnozborski poslanec Ivan Simčič se je na listi Slovenija za vedno prijavil v volilno tekmo za bistriški občinski svet. Prepričan je, da morajo izvoljeni predstavniki, ki vodijo občino, s svojim obnašanjem in pozitivnim odnosom do kolegov svetnikov dajati svetel zgled ostalim. "V prvi vrsti želimo delovati povezovalno, dialog na sejah moramo spraviti na nivo, ki je človeka vreden." Na letošnjih lokalnih volitvah boste nastopili na novi listi. Zakaj? Skupaj smo se zbrali ljudje, ki imamo približno enak pogled na prihodnost naše občine. Vsi na naši listi imamo iste pravice in obveznosti in skušamo vnesti neko svežino v naš lokalni politični prostor. Res je, da sem na listi edini politično prepoznaven, toda verjemite mi, da so to pravi ljudje, žal je takšnih v politiki premalo. Najprej smo sprejeli kodeks po katerem smo se zavezali ravnati in tudi vrstni red je bil sestavljen soglasno. Soglašali smo tudi, daje povsem normalno zbirati preferenčne glasove, saj delujemo vsi za isto stvar. Zavedamo se, da so naš edini delodajalec občanke in občani. Lista Slovenija za vedno je stranka koprskega župana Borisa Popoviča? Kako je prišlo do medsebojnega sodelovanja? Stranka Slovenija za vedno (SZV) je nova stranka, ki trenutno povezuje podjetnike in ostale ugledne ljudi na Primorskem. Želijo si postati močna stranka tudi v širšem slovenskem prostoru in so nas povabili poleg. S sodelovanjem želimo Občino Ilirsko Bistrico povezati z vsemi primorskimi občinami, zamejstvom in predvsem ponovno oživeti sodelovanje z občinami v Kvarnerskem zalivu. Sodelovanje s temi občinami bo najprej temeljilo na naravnem zaledju, ki bo pospešilo turistično promocijo ter na obrtno-podje-tniškem in kmetijskem sodelovanju slovenske in hrvaške Istre. Kot na predsednika kluba primorskih poslancev so se name obrnili mnogi župani primorskih občin. S koprskim županom sem zelo dobro in korektno sodeloval. Za razliko od določenih županov, ki niso imeli želje po sodelovanju, da s skupnimi močmi premaknemo birokratske ovire ljubljanskega centralizma. Kdo so ljudje na vaši listi? Drži, da so med njimi tudi tisti, ki so prej podpirali župana Emila Rojca, pa ga sedaj ne več? Kako je prišlo do preobrata in sodelovanja glede na to, da ste bili Vi del opozicijske svetniške skupine? Ljudje na naši listi so pošteni ljudje različnih profilov in prepričanj, ki jim ni vseeno kaj se dogaja v naši občini. Verjamejo, da zmorejo in znajo postaviti stvari na pravo mesto. Težko je reči, da je prišlo do preobrata, saj tu ne gre za to, koga kdo podpira, ampak kaj podpira. Dobre in odlične projekte podpre vsak. Pri povprečnih projektih vsak začne stvar dojemati drugače in se mu pojavljajo takšni in drugačni dvomi. Prav vsi želimo delovati povezovalno in ne bomo pristajali na razne delitve kot so vaši in naši ali levi in desni, edino merilo je zadovoljen občan in napredek občine. Za kaj se boste zavzemali v novem občinskem svetu? V prvi vrsti želimo delovati povezovalno, dialog na sejah moramo spraviti na nivo, ki je človeka vreden. Programi vseh, ki kandidirajo, so več ali manj isti oziroma so si zelo podobni. Naš se razlikuje v tem, da želimo zadeve postaviti trajnostno. Moramo se zavedati, da je bodočnost občine v rokah nas vseh, zato moramo delovati dolgoročno in se ne smemo osredotočati samo na to kaj se da narediti v enem mandatu. Zavedamo se, da je to veliko težje kot realizirati nekaj projektov, vendar je to nujno, če želimo v prihodnosti našo občino spraviti na pravo pot in našim zanamcem ponuditi človeka dostojni življenjski prostor, ki nam je zaupan ob rojstvu, da zanj skrbimo in ga nadgrajujemo. Ste imeli kot poslanec kaj vpliva pri reševanju lokalnih težav? Večkrat sem v razpravah državnega zbora opozarjal na neenakomeren položaj lokalne ravni. Če izpostavim samo cestno povezavo Postojna-Jelšane. Država že deset let ponuja sedem predlogov za omenjeno traso, vendar menim, da resnih namenov nima. Posledica teh neresnih dejanj so hitri projekti obvoznic na omenje- ni trasi. Ko se priključite na avtocesto v Postojni vas do Ljubljane spremlja gradnja protihrupnih ograj. Omenjeni projekt bo finančno in časovno zavlekel izgradnjo avtoceste še za nekaj desetletij v prihodnost. Na reševanje lokalnih težav sem se odzval tako sam, kot s posamezniki in skupinami ljudi. Vaščanom Sušaka in Novokračine sem pomagal pri urejanju lastništva ceste. Skupaj z upravičenci smo uspeli urediti večji delež rentnih izplačil kot nadomestilo za cesto. Sodeloval sem in bil komunikacija med ministrstvom za kmetijstvo in okolje in skupino ljudi, kjer smo si prizadevali za zaprtje bio-plinarne v Ilirski Bistrici. Ravno pri tej nalogi sem spoznal zagnane, delavne in pozitivne ljudi s katerimi smo dodatno utrdili naše zaupanje, saj so se nam z velikim veseljem pridružili na naši občinski listi. Rezultat našega dela je, da bioplinarna ne obratuje. Je državna politika spremljala dogajanje v občini Ilirska Bistrica v zadnjem mandatu? Ko se nekdo odloči, da bo deloval v javno dobro in v dobro občank in občanov, mora to najprej pokazati s svojim obnašanjem in delom. Če si s pomočjo ljudstva izvoljen, da vodiš lokalno skupnost oziroma občinski svet, je tvoja osnovna naloga, da s svojim pozitivnim odnosom do kolegov svetnikov daješ zgled ostalim. Niste več poslanec. Ste se vrnili na svoje staro delovno mesto v Pokrajinski muzej Koper? S Pokrajinskim muzejem sem imel sklenjen sporazum o mirovanju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja za čas opravljanja poslanske funkcije tako, da nadaljujem delo, ki mi je pisano na kožo. Pripravljam kar nekaj projektov, ki bodo nadgradili muzejsko in širšo kulturno dejavnost v občini in širše naj vas samo spomnim, da je bodoči muzej elektrovleke v Ilirski Bistrici vseslovenski družbeni interes. V teh dneh ste na terenu v stiku z ljudmi. Kaj pravijo oziroma pričakujejo od novega občinskega sveta? Vam morda kaj očitajo zaradi afere o ponarejenem srednješolskem spričevalu? Vsi si želijo isto, predvsem poštenja in odgovornosti. Glede konkretnih projektov pa se želje spreminjajo od vasi do vasi. Mislim, da lahko s trajnostno naravnanostjo ustrežemo vsem. Očitkov v samem kraju nisem bil deležen, morda bi v odgovor podal mnenje enega od nekdanjih prepoznavnih občanov. Dejal je: »Zanimivo, da ti posamezniki očitajo postopek izpred 25-let. Nihče pa ti ne očita, da si in še urejaš veliko knjig, ki se nanašajo na tematiko domačega kraja. Tvoje delo, kot so Monografija Občine Ilirska Bistrica, Ob 300-letnici omembe trga Trnovo, soavtorstvo pri izdaji publikacij Društva za krajevno kulturo in zadnja izdaja Ob 50-letnici rokometa na Bistriškem, so v poduk vsem, da se z delom, da marsikaj koristnega narediti za domači kraj.« In še kako prav je imel. Doumel sem, da lahko samo z vztrajnim delom za dobro občine s časom presežemo tudi takšne negativizme. Lori Ferko Postavimo ILIRSKO BISTRICO na zemljevid uspešnih občin in zadovoljnih občanov! Naročnik oglasa je SZV, Gortanov trg 15,6000 Koper - Capodistria 0 Snežnik Leto XXII, št. 285 Leto XXII, št. 285 Snežnik Q Obiščete nas lahko • med tednom od 12 do 19 ure in v soboto od 9 do 12ure Eden najbolje prodajanih modelov za začetnike glasbenih šol, zvočna plošča iz laminirane smreke, obod in hrbtišče iz Indonezijskega mahagonija, vrat iz nato lesa, ubiralka je Javanski palisander, navijalci ponikljani Začetni model španske znamke Cuenca. Zvočna plošča: masivna cedra, hrbet: laminirani mahagonij, obod: laminirani mahagonij, vrat: mahagonij, ubiralka: palisander, navijalci: ponikljani. a(z DJDVj: < Les Paul- Piayer Pack Začetniški set vsebuje kitarski ojačevalec, pas, uglaševalec za kitaro in kitarski kabel. EPIPHONE DR-100 N/VS/EB Akustična kitara cena(z DDV): Cenovno ugodna kitara, primerna za začetnike, dobavljiva v različnih barvah Sprednja plošča: Masivna engel-manska jelka, Hrbtna plošča: Masivna bubinga, Stranice: Masivna Bubinga, Vrat: Mahagonij, Ubiralka: Indijski palisander, Hardware: Zlat DARESTONE CLG34NA Klasična kitara Klasična kitara 3/4, primerna za nižje letnike glasbene šole, dobavljiva tudi kot 4/4 ^Nge Ti»rerror 1SH Idrska giava Sv,: , 5 8lava lampaška A- J\^ - 10% POPUSTA NA VSE KITARSKE OJAČEVALCE ORANGE DARK TERROR kitarska glava cena(z DDV): 30 Watt-na glava lampaška ORANGE kombo ojačevalec Micro Crush PiX 3 cena(z DDV): 39.00 ^BSul 3Watt-na glava tranzistorska ORANGE Th30 kombo ojačevalec cena(z DDV): •809,101 30Watt-na glava lampaška naj ORANGE prebudi ROCK N ROLE v Vas! X Jyv x- \ X SVAMAHA YAMAHAYFL-271 VAMAHA VFL-371 YAMAHA VAS-280 YAMAHA Prečna flavta Prečna flavta Alt saksofon YTR- 4335G II cengt^DDV): fxena(z DDV): cenalzDDVV Trobenta SB£ijjyai| _ ^ee^zddv): Primerna za začetnike in glasbenike v pihalnih orkestrih, ima izenačen ton in se lahko odziva. Posrebrena glava, trup in Instrument srednjega cenovnega razreda, Ima izredno lep ton, lahko igralnost in hitro odzivnost instrumenta, posrebren trup Model srednjega cenovnega razreda, deloma ročno izdelan. Notranjost je Pester izbor ALT posebno obdelana in nudi /SOPRAN/TENOR lepo barvo, udobno odzivnost saksofonov znamke ‘ .._ VAMAHA mehanizem, odkrite zaklopke in mehanizem, srebrna glava, in možnost izjemne jakosti (tudi kot zaprt sistem - čepki), odprte zaklopke, zamaknjena tona. Priložen je kovček zamaknjena tipka G, E tipka G, E mehanizem, mehanizem, priložen kovček formiran kovček, ter prevleka z naramnico MOECK MF1210 HOHNER Baročna ORGLICE kljunasta flavta MARI NE^cana(/ DDV): CLASSIC šolski model sopranske blok flavte. f Različne uglasitve Dvodelna lesena Priložena torbica " iz črnega bombaža. X SJUP1TER JUPITER^'.. JCL-637 FQ >z Klarinet Bb cena(z DDV): f*~474^00l Ergonomičen dizajn za manjše roke, Pozlačene nickel tipke. Kovček in dodatki © PLaner uiaues' PLANET WAVES MINIHEADSTOCK PW-CT-12 kitarski uglaševalec cena!z DDV): 16,50 Uglaševalec ščipalka z metronomom, 430-450 Hz OSS XCG-4 STOJALO ZA KITARO cciiaiz DDV): Stojalo za kitaro z odlično ceno, nudi največjo stabilnost in varnost Vaši kitari. OSS FS7850B PRUČKA ZA KITARISTA cenafz DDV): Pručka za kitarista je nepogrešljiv dodatek za vse klasične in akustične kitare. Dimenzije: 8,9 x 24.8cm, Teža: 0.77kg TAMA RHYTHM MATE RM52KH5 Akustični bobni SET cena (z DDV): 449 00 Set vsebuje Bas boben, 2xTom, Floor Tom, Snare boben, Dvojno držalo tomov, Bas pedal HP10, Snare stojalo HS03W, Ravno stojalo za činele HC03W, Hi-Hat stojalo HH03W, Bobnarski stol; *Dobavljivo v različnih barvah PAjgfe m VATER VHP5BW POWER 5B WOOD TIP pestra izbira bobnarskih palic znamke VATER PAISTE SET ČINEL 101 cenafz DDV): Set vsebuje 14" hi-hat, 16" Crash, 20" Ride pester izbor setov in posameznih činel znamke PAISTE Sabian crash činela Cena(z DDV): laiHij Xe*i0,r Setov in Posameznih znamke SABIAN VUKA DJVVT07-16 Djemba Tribal serije iz mahagonija,18-40 cm cena Iz DDV): 49,00 Pestra ponudba najrazličnejših afriških lesenih djemb. Na voljo različne velikosti in motivi. Vlfi? pAD2D DVOJNA VAP^AGUMAn MEINL HCAJ1MH-M CAJON cena (z DDV): -15% ZNIŽANO cajon z mahagonijevo resonančno ploščo, dolžina: 13 1/4", višina: 19 3/4" š^j^DPV)^ jftdbe _______ dvoj1* a Suma primerna za začetnike A VC s VIC FIRTH 5A Bobnarske palice %\ cena (z DDV): pestra izbira bobnarskih palic znamke VIC FIRTH SVAMAHA J\f^ met ,* S X X X XXX' ode. 6 5 O 5 o o »o .. g » o g YAMAHA EMX 212S Aktivna mešalna miza cena(z DDV): 359,00 2 x 220 W (4ohm), 2- kanalna mešalna miza, 8 mikrofonskih vhodov, 4 stereo vhodi, Vamaha SPX Effekti, 7 band equalizer LD Systems D1057 Dinamični instrumentalni mikrofon cena (z DDV): 4‘hm 46,00 50-16.500 Hz, impedanca: 600 ohmov, Velikost: 31 x 155 /A__ LD LD Systems LDWS ECO Ročni daljinski mikrofon cena(z DDV): Frekvenčno območje: 1 fiksna frekvenca 863.100, 864.500, 863.900, 864.900 Mhz, Domet 50 metrov --^A. m LD Systems 1 LD Systems LDMAUI28 I LDMAUI11MIX kompletno ozvočenje 1 kompletno ozvočenje cena(z DDV); j 1 cena(z DDV): [N&ii fe Idealno ozvočenje za manjše | 9 Kompaktno ozv glasbe skupine, velik kot |9 z vgrajeno mešž | 9 pokrivanja, torej idealni za 9 Ozvočenje in m monitoring in front v enem, jifl v enem, idealno postavitev je končana v manj vokalno ozvoče kot minuti, brez dodatnih stojal, ir 1 Kompaktno ozvočenje z vgrajeno mešalno mizo. Ozvočenje in monitoring v enem, idealno akustično vokalno ozvočenje Wharfedale PMX 500 System kompletni ozvočenje cena(z DDV): 340,38 Komplet je primeren za pevce, ki so začeli svojo glasbeno kariero. Primeren je za domače vadbe ali šolsko ozvočenje in vrtce SCHULZ GBX5 kitarski kabel ^cena(z DDV): 18,40 Visokokakovostni kitarski kabel 5m,' zunanji diameter 6 mm, 1 x 0,2 mm2, 2 mono konektorja črn Schuutum. X. SCHULZ SCHULZ S2 GRCA45 RCA stereo konektor adapter kabel Zunanji diameter 6 x 12 mm appr., 2 RCA-konektoija na dva 6.3 mm mono konektorja, Dolžina: lm Konektor 6,3 mm za kable z zunanjim diametrom 6,5mm SCHULZ S608 mono konektor /of0nsk. X cen(z DDV): ............ Amphenol, za kable 6 ^ z zunanjim diameter maksimalno 6,5 mm j ^il^Uektor s 100 Visokokakovostni konektor 6,3 mm XX s I OSS KB8802B KLOP ZA PIANINO cenafz DDV): 39,90 v črni barvi OSS KS7191 STOJALO ZA KLAVIATURO DDV): Stojalo za klaviaturo s patentiranim quikSQUEEZE sitemom, ki vključuje 5-stopenjski disk za enostavno nastavitev višine stojala. Nosilnost: 90kg SVAMAHA fr Vamaha CLP-535 WH električni klavir cena(z DDV): Trpežen električni klavir z odličnim zvokom in profesionalno izdelavo. Dobavljivo v različnih barvah P—^[ VAMAHA NP-VSO prenosni električni klavir cena(z DDV): ^f®ii Vamaha CLP-525 električni klavir cena(z DDV): 10 Popolnoma nov model električnega klavirja iz nove serije CLP 500. Cenovno dostopen in zelo dovršen šolski klavir Vas bo prepričal z novim dizajnom, GH3 mehaniko in vrhunskimi zvoki. Barva: Črn ali Rosevvood DOBRODOŠLI PRI NAS . mr? Kako naj začnem? Opazujem, kako se vse spreminja. Tudi člani društva KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij, smo se je odločil za spremembe. Spremenili smo datum prireditve, lokacijo, dodali poljščine,... Konec meseca avgusta smo organizirali že šesto prireditev »Dobrodošli pri nas«. Do slej je bila rdeča nit prireditve buče. Z njimi smo okrasili vas, spekli bučna peciva, kuhali bučne jedi.... Ker pa je buča silno zahtevna rastlina in jih je zaradi vremenskih razmer vsako leto manj, smo se konec lanskega leta odločili, da postavimo na ogled in v pokušino prav vse pridelke, ki jih jesen položi na harijske njive. Rečeno, storjeno. Rdeča nit letošnje prireditve se je odebelila tudi z drugimi poljščinami. Obiskovalci so se lahko sprehodili po vasi, si spočili oči in zagotovo dobili kakšno idejo za okrasitev. Čez sto jih je predstavila Ivanka Kukolj Lavrenčič, Žvajderjeva Ivanka. Mateja Totter se je poigrala s turizmom na naših jezerih, Jasna Kovačeva pa z bujnim pri- delkom lavande v Harijah. Seveda je bilo idej še veliko. Med najbolj domiselne sodi dekle, avtorice Milene Boštjančič, ki je letošnje poljske pridelke, zaradi obilnih padavin pobirala pod dežnikom. Prireditev je postregla tudi z razstavo starega kmečkega orodja pri Poštarjovih, ki je že zdavnaj odslužilo svojemu namenu, a je bilo prav zaradi tega še bolj zanimivo. Le lučaj stran, na »Go-spudovem vrtu«, so harijski kmetje razstavili sodobno kmetijsko mehanizacijo, s katero si pomagajo pri delu na polju. Moči so združili: Gverino Turco, Jadran Vičič, Anton Boštjančič, Bojan Mahne, Franci Boštjančič in Jožko Vičič. Mirko Mršnik je obiskovalcem predstavil inovacije in tehnične izboljšave strojev, ki olajšajo delo pri kmečkih opravilih in z njimi veselo pokramljal. Vse tri razstave so bile vredne ogleda, kakor tudi sprehod po okrašeni vasi. Središče letošnjega dogajanja je bilo parkirišče KS Harije pri cerkvi sv. Štefana, kjer so se predstavljali lokalni in okoliški podjetniki, članice društva so poskrbele za brčni »ždruc«, slastna peciva in bučne miške, ki sojih pripravljali v »živo«. Tu se je odvijal tudi kulturni program. Pripravili in povezovali sta ga Alenka Penko in Alenka Dolgan. Z obiskom nas je razveselil vedno za šalo pripravljen Goti, priznani izdelovalec harmonik. Skupaj s sinom Kristjanom in ostalimi člani družine sestavljata družinski narodni ansambel Ferme. Kristjan poučuje diatonično harmoniko mladega nadobudnega Martina Rojca, ki je stalni gost naših prireditev. Tudi tokrat so nekaj poskočnih družno urezali. Martin pa obiskuje tudi glasbeno šolo v Ilirski Bistrici. S svojim nastopom so nas razveselili Mladi Knežani. Trije mladi fantje, ki so še osnovnošolci. Kljub mladosti pa imajo za sabo že kar nekaj nastopov na šolskih prireditvah in za shod po maši v Knežaku. Radi se pohvalijo, da so bili tudi že po lokalni TV Galeja. Vsi trije so učenci glasbene šole Vilija Marinška iz Postojne. Blaž in Denis sta kot Marinško va harmonikaša nastopila na TV Golica. Denis Lavrenčič je vnuk Rudeta Žvajder-jovga iz Harij, ki je bil prav tako muzikant, pa tudi prvi »kom-bajnist« v teh krajih. Posebno doživetje so bile šaljive igre v domeni obiskovalcev prireditve. Gospodinje, oblečene po domače, s »firtohom« in ruto na glavi, so se pomerile v lupljenju krompirja, iz katerega smo pozneje skuhali krompir na ždroc in ga ponudili prav vsem obiskovalcem. Slednje pa so z degustacijami razvajali tudi stojničarji, ki so ponujali olivno olje, vina priznane kmetije Lukač iz Marezig (vinska kraljica), čebelarske izdelke Čebelarstva Boštjančič iz Harij, izdelke iz ovčjega mleka iz Podgrada, kmetijski program podjetnika Keziča in poslovni program podjetnice Katje Štemberger. Pa tudi na kmetijah v vasi, kjer so ponujali obiskovalcem krompir in ostalo zelenjavo, so skrbeli, da obiskovalci niso bili lačni in žejni. Sploh je bila prireditev v znamenju tekmovanj. Tudi možje so zavihali rokave, kajti potrebno je bilo pograbiti seno, narediti butaro, si jo oprtati na rame in čim prej priti na cilj ali pa v samokolnici pripeljati čim več vode. Zadevo so zapletle še ovire in strmina, a publika je bila odlična, prispevala je komisijo in spodbujala tekmovalce tako, da predčasnih odstopov nismo imeli. Za zabavo je skrbel ansambel trio Turn, ki seje poskusil tudi brez ozvočenja, tako, da smo se lahko prepričali, da so res mojstri svoje obrti. Za posebno presenečenje pa sta poskrbela Ivan Šuštar in Emil Novak, ki sta obiskovalce navdušila z vedno zelenimi melodijami. Med vsemi temi dogodki sta prišla prodajati »Riž izpod Snežnika« Primož in Alenka. Žal, kaj dosti nista prodala, kajti kriza se je dotaknila tudi naše prireditve. Kljub dežju, ki nas je močil ves teden, je v nedeljo le posijalo sonce. Prireditev je uspela s pomočjo neustrašnih in neutrudnih ljudi, ki se zavedajo, da je potrebno nekaj narediti zoper utrujajoče mrtvilo. Preveč ljudi je sodelovalo pri čiščenju vasi in okolice, košnji, pospravljanju, organizaciji, obveščanju, peki, kuhanju in kaj ti vem še čem, da bi vse poimensko imenovala, zato le iskrena hvala Turistični zvezi Slovenije, ki nas je podprla. Hvala še enkrat in Dobrodošli tudi naslednje leto, še prej pa 26. decembra, po maši. Alenka Dolgan Na Sozah. DEŽEVEN VELIKI ŠMAREN Zjutraj se zazrem v nebo. Lije kot iz škafa. »Joj, saj danes je petnajsti avgust, dan, ko se Soze spremenijo v malo Brezje. Zunaj pa dežuje. Najbrž v takšnem vremenu naša božja in pešpot odpade!« A kljub neusmiljenemu pritrkavanju dežnih kapljic na okenska stekla, ki so se sčasoma spremenile v pravi slap, je upanje le tlelo. Toliko smo se pripravljali, čistili, okraševali, pripravljali šopke, program... in tudi cerkveni pevci iz Harij so se še posebej pripravljali... Sedaj pa dežuje! Kaj dežuje, lije kot iz škafa. Hitim s kuhinjskimi opravili, vendar ves čas zvoni mo-bilnik: »Kaj letos na Sozah odpade?« »Kaj bo sveta maša pod tistimi lepimi lipami na prostem?« »Kaj program bo tudi, če dežuje?!« »Kaj šopki bodo vseeno?« »Eh, pa vlih letos, ko ste tako lepo cerkev obnovili...« Popoldne se že krepko prevesi proti zgodnjemu večeru, zunaj še vedno dežuje. Pogled mi obstane na množici romarjev, ki so prišli na Soze kljub slabemu vremenu. Hudo mi je. Mašna daritev je potekala v zavetju prenovljene cerkve. Med bogoslužjem pa se je zgodil vremenski preobrat. Posijalo je sonce. Sprva se je sramežljivo upiralo dežnim kapljam, kmalu za tem pa jih je kar prepodilo in dan je bil lep, čist, ves opran. Župnik Stanko Fajdiga, ki je vodil letošnje mašno bogoslužje, je blagoslovil obnovitvena dela v naši romarski cerkvici. Slednja je uvodoma predstavil in o njih skrbno poročal Nedeljko Dolgan, Malo-bukovčanov s Soz, ki že vrsto let bedi, organizira in dela na olepševanju naše »Marije Pomagaj« na Sozah. Mašni daritvi s petjem La-vretanskih litanij, katerim smo pritegnili vsi, je sledil blagoslov zeliščnih šopkov, cvetja in dišavnic, za katere so tudi letos poskrbeli Čedni kova Magda in vnukinja Klavdija ter predsednica KETŠD Alojzij Mihelčič Harije Zlatka Primc. Hvala ha-rijskim cerkvenim pevcem, da so vztrajali do konca in polepšali »ofer«, ki je del tradicije ob romanju in ne sme izostati. Kajti po »ofru«, se je kljub slabemu vremenu zadržalo toliko ljudi, da smo izpeljali del neobhodnega programa. Ni bilo sicer ozvočenja kot prejšnja leta, a Alenka Dolgan in Alenka Penko, avtorica skeča »«Če gre v vice«, sta najbolj vztrajne do solz nasmejali. Ob tej priložnosti je predsednica KETŠD A. Mihelčič Harije Zlatka Primc podelila g. Nedeljku Dolganu priznanje za ohranjanje kulturne dediščine, Nedeljko Dolgan pa v imenu krajanov Soz priznanje harijskim cerkvenim pevcem za vsakoletno romarsko sodelovanje. Prav ob zaključku je harmoniko razpotegnil Matej Dolgan. Sprva mu je s petjem pritegnil le bratranec Blaž. Kmalu za tem pa vsi navzoči za tisto veliko mizo, ki jo pripravijo ob Velikem Šmarnu na Malobukovčanovem borjaču. Resje, seveda vsi niso peli. Nekateri so se pomenkovali o letošnjem slabem vremenu, dežju, ki mu ni konca. Kaj so že postorili in za kaj je zmanjkalo časa. Hvalili so Malobu-kovčanove prašiče, nov šotor za Kranjčeve krave, pa kako je bilo ob nedavni poroki na Sozah... kot včasih za shod. Škoda, da ga Soščani praznujejo pozneje. Program je povezovala Alenka Dolgan, ki obiskovalcev ni pozabila povabiti na najbolj zaslužnega moža za vsakoletna romarska snidenja na Sozah. Vaščani Soz se zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da so se romarji kljub dežju imeli lepo. Hvala vsem. Nasvidenje ob naslednjem Velikem Šmarnu, pa upam, da v lepšem vremenu. Alenka Dolgan prireditev Dobrodošli pri nas v Harijah in soustvarjanje Ha-rijskih novic ob 110-letnici rojstva duhovnika Milana Grlja, Prednosti močno izboljšanje obdelavnosti betona mnogo počasnejši padec obdelavnosti betona s časom višje trdnosti, odpornost betona in daljša življenjska doba Obisk 051313280 | betonarna@oblak.si | www.oblak.si Uporabljamo Popotovanja.,, VEČNO MESTO - RIM Italijanska prestolnica se danes celoten Apeninski polotok. Rim je nadaljeval svoje osvajalske pohode in se postopoma razširil po celotnem Sredozemlju na površino, ki je ni bilo moč več kontrolirati. Nastal je Rimski imperij, katerega zahodni del je dokončno propadel leta 476. Trastevere se nahaja ena najpomembnejših visoko-renesančnih palač v Rimu. To je impo- losej. Gre za največji amfiteater v nekdanjem Rimskem cesarstvu zgrajen okoli leta 80 našega štetja. Gradili so ga za časa cesarjev Flavijske rodbine, zato ga poznamo tudi pod imenom Flavijski amfiteater. Kojosej se je 500 katero prihaja svetloba. V notranjosti je sedem vdolbin, kjer so bili med marmornatimi stebri postavljeni kipi sedmih planetarnih bogov (Apolon, Diana, Jupiter, Mars, Merkur, Saturn in Venera). Od obdobja renesanse s skoraj tremi milijoni prebivalcev razprostira ob reki Tiberi na sedmih mestnih gričih. Najvišji med njimi je Kapitolski grič (Campidoglio), ki ima dva vrhova med katerimi se nahaja trg, ki ga je v 16. stoletju oblikoval Michelangelo. Tu je postavil tri palače, v eni od njih še danes domu- Vatikan - trg Svetega Petra je rimski mestni senat. Sredi Kapitolskega trga je Michelangelo postavil kip Marka Avrelija. Nedaleč pod Kapitolskim gričem se nahaja glavna rimska znamenitost antični Ko- Najbolje ohranjena antična stavba v večnem mestu pa je vsekakor Panteon. Svetišče vseh bogov ima obliko velike krogle katere premer meri 43 metrov. Prav toliko je zgradba visoka. Na vrhu kupole ima edino odprtino skozi Kapitolski grič - Campidoglio Večno mesto Rim sta sko- raj 800 let pred našim štetjem po izročilu ustanovila brata Romul in Rem. Romul je postal prvi rimski kralj, sledilo pa mu je še šest etru-ščanskih monarhov. Nato je bila ustanovljena Rimska republika, ki se je sčasoma z bitkami razširila čez let uporabljal za uprizarjanje gladiatorskih borb, borb z zvermi ter številne druge predstave. Štirinadstropna zgradba dosega višino 57 metrov, skozi 76 vhodov pa so vanjo spravili do 50.000 gledalcev. Na najbolj cvetoče obdobje antičnega Rima nas danes spominja tudi rim- ski forum, ki se na- haja tik ob koloseju. Tu je bilo politično, gospo- darsko, kulturno in religi- ozno sre- dišče ta- kratnega Rima. se rimski Panteon uporablja kot grobnica. Med drugimi je tu pokopan znan renesančni slikar Raphael in kralja Um-berto I ter prvi kralj združene Italije Viktorio Emanuelle II. Prav slednji ima v središču Rima tik pod Kapitolskim gričem ogromen spomenik, katerega so med leti 1895 in 1911 zgradili po načrtu arhitekta Sacconija. Pri raziskovanju mesta boste zagotovo naleteli na številne trge, kijih krasijo vodnjaki. To so privlačne točke za mnoge turiste, najbolj znan vodnjak med vsemi pa je zagotovo Fontana di Tre-vi. Gre za baročni vodnjak, ki ga je dal postaviti papež Klement XII. Glavnino dela je opravil arhitekt Nicola Salvi. Vodnjak je bil dokončan leta 1762. Danes je to ena najbolj obleganih točk Rima, turisti pa tu v vodo mečejo kovance, saj se ti tako po izročilu izpolni želja, da se boš v Rim spet vrnil. Berninijev vodnjak štirih svetovnih rek (Donava, Ganges, Nil, La Plata) se nahaja na Piazzi Navona. Omenjeni trg je nastal na mestu nekdanjega antičnega stadiona. Krasijo ga številne kiparske in arhitekturne stvaritve iz obdobja baroka. Poleg vodnjaka štirih rek sta na trgu še dva dodatna vodnjaka, obelisk, osrednjo ploščad pa obdajajo baročne palače in cerkev Sv. Neže. Nedaleč od Piazze Navona Spomenik kralju Viktoriu Emanuelu II Fontana diTrevi zantna palača Farnese, katero je zgradila istoimenska družina, iz katere izhaja tudi papež Pavel III. V gradnjo palače so bili vključeni najbolj ugledni italijanski renesančni ar- hitekti, med njimi tudi Michelangelo. Danes se v zgradbi nahaja francosko veleposlaništvo, saj je palačo v času fašizma dobila Francija v najem za dobo 99 let za simbolično najemnino. Med številnimi rimskimi palačami velja omeniti še palačo Montecitorio iz 17. stoletja, v kateri danes domuje poslanska zbornica. Ta se je vanjo vselila v drugi polovici 19. stoletja. Tako kot na mnogih mestih v Rimu tudi pred to palačo stoji visok obelisk, notranjost palače pa je okrašena v secesijskem slogu. Najbolj znano stopnišče v Rimu so španske stopnice. Te vodijo od trga na katerem se nahaja špansko veleposlaništvo za sveti sedež (od tod tudi ime trga) do cerkve Trinita dei Monti. Trg iz začetka 18. stoletja je znano zbirališče domačinov in turistov. V neposredni bližini te oblegane turistične točke so številne eminentne trgovine najbolj slavnih svetovnih modnih kreatorjev kot so Gucci, Bulgari, Armani, Ver-sace ali Valentino. najbolj obiskane točke pa so Bazilika Sv. Petra in Vatikanski muzeji z znamenito Sikstinsko kapelo. Seveda pa si morate za ogled Vatikana vzeti nekoliko več časa, saj je samo za vstop v Vatikanske muzeje potrebno čakati v vrsti tudi po dve do tri ure. četrti imenovane Trastevere. Ta se nahaja na zahodnem bregu reke Tibere, južno od Vatikana. Gre za labirint ozkih tlakovanih ulic, ki dajejo pridih srednjeveškega mesta. Edinstvena mestna četrt je s svojim čarom od nekdaj v svoje okrilje znala pritegni- Najmanjša neodvisna država na svetu je točka, ki si jo zagotovo ogleda vsak obiskovalec Rima. Vatikan je dom papeža in osrednje oblasti Rimskokatoliške cer- in rogljiček, kar predstavlja tipičen italijanski zajtrk, boste odšteli 2 evra, kar je celo manj kot pri nas. So pa cene hrane v restavracijah precej višje. Po Rimu se lahko sorazmerno poceni vozite z metrojem, a njegova mreža trenutno obsega le liniji A in B, tretja linija je v fazi izgradnje. Za samo pot iz Slovenije do Rima bi lahko še do pred kratkim uporabili nizkoce-novnega letalskega prevoznika iz Benetk, a je Easy Jet ta let žal ukinili. Tako trenu- kve. Letno Vatikan obišče V Rimu prav tako ne sme-preko 7 milijonov turistov, te izpustiti obiska mestne ti številne umetnike. Danes so ulice so polne lokalčkov, kjer lahko uživate v čudoviti italijanski kulinariki ali pa le ob skodelici kave. Za kavo tno najugodnejše cene nudi italijanski letalski prevoznik Alitalia, ki vas bo iz Trsta v Rim popeljal že za dobrih 130 evrov, a le v primeru, da karto rezervirate nekaj mesecev pred odhodom. IgorŠtemberger Španske stopnice (Piazza di Spagnia) Prebiranja Primož Hieng: Vodnik po zdravilnih energijah Slovenije - Med čudeži, upanjem in resničnostjo, Zavod za založniško dejavnost, Brezovica pri Ljubljani Energijske točke čuti vsakdo posamično, kjerkoli v naravi, odvisno od ozaveščenosti, vere in še česa. In če izhodi-ščim iz sebe: zame je celotna narava ena sama energijska točka, če si le dovolim in privoščim biti v njej, z njo, ali sem ona sama. Tako lansko kot letošnje poletje sem preživela delovni dopust v kraju, ki je bil stoletja namenjen samostanskemu življenju, kar pomeni tišini in vsemu, kar sodi zraven. V pričujoči knjigi sicer samostanski prostor ni omenjen kot energijska točka, kar me čudi, ker je prepredenost z dobrimi energijami, ki povzročajo odlično počutje in sproščujoče spanje neizmerna. Že v preteklosti so naši predniki - upoštevajoč spoznanja geomantije, ene najstarejših ved o blagodejnih ter škodljivih področjih in linijah - gradili svetišča in kasneje cerkve na mestih blagodejnega sevanja. Črte moči (zmajeve črte) in zdravilni učinki posameznih mest opravljajo svoje in čudežne moči narave ne moremo zanikati. Živeli so v sožitju z naravo, čutili in poznali so energijske tokove, ki kot ožilje prepredajo celotno Zemljo in energijsko izjemno bogata in blagodejna območja, davni predniki so namreč znali prisluhniti naravi. Kaj pa mi? Ji znamo še prisluhniti? Šele v zadnjem stoletju spet prihaja v ospredje zavest, da je človek del narave, da brez nje ne more delovati. S čutenjem energij se že veliko let ukvarja tudi Marko Pogačnik, ki smo ga v knjižnici Kozina gostili v preteklosti. V Sloveniji je takšnih energijsko bogatih mest, kot pravijo v vodniku, od 70 do 80. Mednje sodijo parki in gaji, vodni viri, terme, toplice, zdravilišča. Zdravilna sevanja, blagodejna energija, ugodni učinki in super počutje so rezultati že kratkega zadrževanja na omenjenih območjih. Sproščajo se telesne blokade, vzpostavljajo se uravnoteženi pretoki energije. Zemlja ima sama po sebi svojevrstno inteligenco, ki točno ve, kaj naše telo v določenem trenutku potrebuje. Če bi le znali vedno slediti svoji intuiciji, notranjemu občutku. »Na točke blagodejnega sevanja, recimo jim preprosto kar energijske točke, bomo naleteli na vseh koncih Slovenije, od tistih v koritih pri Koseču nad Kobaridom do onih v Kobilju na skrajnem severovzhodu Slovenije, tik ob meji z Madžarsko. Tudi Gorenjska jih premore kar nekaj, zelo znane so tudi tiste na skrajnem jugu Slovenije, tako rekoč na meji s Hrvaško, konkretno v dolini reke Kolpe,« zatrjuje avtor. »Sevanje se meri v enotah po Bovisu, pri čemer predstavlja spodnjo mejo blagodejnosti 1.000 B. Od 1.000 do 10.000 B je razpon jakosti energije, ki je za večino ljudi blagodejna in koristna, nad 10.000 B do 25.000 B pa je energija koristna samo ljudem, ki so močnejših pretokov energije navajeni.« Ljudje smo zagotovo različno dovzetni za tovrstna sevanja. Pričujoči vodnikje pripravil novinar in fotograf Primož Hieng. Vodnikje priročen izletniški vodič tistim, ki jim takšne blagodejnosti seveda kaj pomenijo. V prvem delu avtor predstavi cerkve in romarske poti, v drugem opisuje zdravilne vodne vire, izvire, studence in slatine, tretji del predstavi skupek 60-ih zdravilnih energijskih točk, parkov in gajev ter drugih območjih, četrti del predstavlja Sečoveljske soline, v petem delu pa avtor predstavi slovenske terme, toplice in zdravilišča. Opisana območja so opremljena z več kot petsto fotografijami, meritvami razdalj, opisom dostopa in osnovnimi informacijami. Pa vseeno bi zraven pri-dodala citat iz Anastazije, (Vladimir Megre) ki jo priporočam vsem vesoljeljubcem in ki pove vse: »V nobenem gozdu ni dveh enakih lističev, vsak odseva svojo estetiko, svoje življenje, živalim je sleherni dan povsem drugačen, z vedno novimi veselji in zagatami. V sodobnih betonskih gozdovih vlada jekleni red, v katerem je vsak dan enak, ritmi vesolja pa so pokopani pod strašansko nujo po tem ali onem. Narava okoli nas ni nič drugega kot materializirane misli Boga.« In veste, vseeno je, ali verjamete vanj ali v okroglo hruško, v prepraženi lešnik ali morda v polivinilno vrečko ob železniški progi. Glavno je, da si privoščite dobro počutje, ali je to v lastnem vrtiču, na zelenem balkončku ali pač na sprehodu po katerikoli v vodniku omenjeni poti. Dihajte, dihajte počasi in globoko, in lep začetek novega šolskega leta vsem šolarjem, ostalim pa zmernosti in blagostanja, voščim in želim, Patricija Dodič Glasba Z novo energijo v novo sezono Knežak - »Mi gremo pa na morje, se plavat naučit«, smo si pevci in pevke MePZ Tabor Kalc 1869 Knežak prepevali med vožnjo na špor-tno-motivacijski vikend, na hrvaško obalo. Štiri dni smo preživeli v Vodicah, kjer smo se po naporni sezoni nekoliko spočili ob zvokih valov in galebov na nebu ter svoje baterije napolnili z energijo. Čeprav smo imeli, za to poletje neznačilno, vroče in sončno vreme, nismo zgolj soncu nastavljali svojih celic. Z ubranim uličnim petjem je moški del zbora navdušil predvsem žensko publiko, vsi skupaj pa smo si s svojim nastopom na ulicah Vodic prislužili aplavz mimoidočih turistov. V sredini avgusta so na vrsto prišle priprave na več dnevno prireditev Shod v Knežaku. V okviru prireditve je mladina iz Knežaka že tradicionalno organizirala likovne delavnice za otroke v popoldanskih urah, zvečer pa so se obiskovalci lahko v petek vrteli v ritmu ansambla Biseri, v soboto pa je zabava potekala z ansamblom Nalet. Da je v Knežaku res doma glasba, so s svojim igranjem na »prvem plesu« dokazali in potrdili člani domačega ansambla Mladi Knežani. Ker pa pevke in pevci že pogrešamo prepevanje, druženje na vajah in nastopih, z veseljem pričakujemo novo sezono. Letos se nam bo pridružila nova zborovodkinja Ana Celin, ki bo s svežimi idejami prispevala k se boljšemu delu in pa vzdušju v mladem pevskem sestavu. Ob začetku nove sezone vse mlade željne petja, da se nam pridružijo, z nami družijo in doživijo ne samo petje ampak tudi življenje v zboru, kot je Mešani pevski zbor Tabor Kalc 1869 iz Knežaka. tekst Monika Šabec, foto arhiv zbora Literatura SAMOTNA POT Ilirska Bistrica - Knjižnica Makse Samsa, Literarno društvo Ilirska Bistrica in Založba 2000 so v Ilirski Bistrici pripravili literarni večer, posvečen poeziji Vilija Steguja ob izidu pesniške zbirke »Samotna pot«. Ta premski pesnik, esejist, prevajalec in duhovnik se je rodil leta 1943, umrl pa 1989. leta. Svoje bogato pesniško ustvarjalno pot je začel na postojnski gimnaziji, najplodnejša leta njegovega ustvarjanja pa so bila za časa študija na bogoslovnem semenišču v Ljubljani. Kot duhovnik je najprej služboval v krajih po Sloveniji, nato pa do konca svojega prekratkega življenja med zdomci v Ingolstadtu v Nemčiji. Ob 70-letnici njegovega rojstva je avgusta 2013 Založba 2000 na Premskem gradu organizirala odmeven simpozij o življenju in delu Vilija Steguja, tokrat pa so pripravili izjemen literarni večer ob posmrtnem izidu njegovega pesniškega opusa »Samotna pot«. V zajetni pesniški zbirki so poleg pesmi Vilija Steguja objavljene tudi razprave poznavalcev njegovega dela. Ti referati so bili predstavljeni na literarnem večeru. Mag. Pavel Peter Bratina se je v svoji razpravi dotaknil pesnikovega ustvarjanja v obdobju šestdesetih let 20. stoletja. Denis Poniž je svojo razpravo poimenoval Svet(l) i paradoks Stegujeve poezije. V njej se posveča pri nas že velikokrat videni podobi duhovnika-pesni-ka v »gnilem« in »gluhem« svetu, kot ga je označil sam pesnik. Prof. Peter Kovačič Peršin v svoji razpravi govori o Stegujevi religiozni poeziji, skozi katero pesnik vstopa v najintimnejši odnos z Bogom. Razpravljavci so predstavili tudi referata dr. Edvarda Kovača z naslovom »Personalizem Vilija Steguja« in doc. dr. Urške Perenič, ki govori o pesništvu Vilija Steguja v širšem kontekstu slovenske poezije. Kulturni dogodek v bistriški knjižnici so popestrili samospevi slovenskih skladateljev v izvedbi sopranistke Mojce Miklavčič ob klavirski spremljavi Jelke Beltram Kovačič, Stegujeve pesmi pa je prebirala Slava Kucler. tekst Igor Štemberger, foto Jožko Stegu Robert Šlosar sp. Jelšane 74, 6254 Jelšane GSM: 041 934 590 robert.slosar@gmail.com - izdelava ostrešij - pokrivanje Streh (opečnate in pločevinaste) - zaključna dela v gradbeništvu - izdelava fasad, ometov - delo na višini 18m (dvižna košara) - dobava in montaža izolacijskih panelov ŽELITE ŠE LETOS ZAMENJATI VAŠO DOTRAJANO KRITINO? hLDSAR e-mail: Lh •»JR ZV/ vL DBRAMAC SALONIT ISOLA ROSER 'SKRIN tondach creatone gerard rib/r^n,aH0zl2i t'(c!žvodn|a BArALA Obrtniška 2,6240 Kozina T: 05 680 30 06. F: 05 680 30 07 E. ribarnica .Cerkvenik« siol.net Andrej Cerkvenik M: 041 633 593 POSLOVALNICE KOZ NA :-:RSKA BrSTPiCA Cink-š-T*■ .i -.3 25 625". :• - 3 s:r cs ’ ;-t-: "•> PbSTcriA - 523'a- '.v-*~ v. "č 55 V. KTiUJCKlA R BARN1CA NA KOZINI VAS S SVOJO PONUDBO PRIČAKUJEJO V RIBARNICI CERKVENIK, DRUŽINSKIM PODJETJEM S 24-LETNO TRADICIJO IN DESETIMI,ZAPOSLENIMI. RIBARNICA NUDI ŠIROKO PALETO DNEVNO SVEŽIH RIB, KOT SO: SARDELE, SARDONI, MOLI^ORADEj BRANCINI, SKUŠE, RAKI IN ŠKOUKE, VSE»IZ JADRANSKEGA MORJA. DNEVNO SVEŽE RIBE1^ HRVAŠKEGA MORJA - OTOK KRK- PO UGODNIH CENAH.f NUDIJO PA TUDI POSTRVI. % v * 3RADE, j SflM OHMIH TFNAH PONUDBO DOPOLNJUJETA POSLOVALNICI V POSTOJNI IN ILIRSKI BISTRICI. 1| POLEG IZVRSTNE PONUDBE SVEŽIH RIB JE RIBARNIC^ CERKVENIK NAJBOU POZNANA POJ^STNI PROIZVODNJI RIBJEGA NAMAZA - BAKALA, KATEREG^AHKO KUPITE V VEČJIH TRGOVINAH - SPAR, MERCATOR, J Razmišljanja Poletne dogodivščine Tu, na Krasu, smo v teh dneh zelo vznemirjeni. Letošnje poletje, ki bi ga lahko poimenovali v pluvetje (izhaja iz glagola plutij, ni preveč naklonjeno ljubiteljem vinske kapljice. Vse se je zarotilo proti nam in premišljujemo samo o pridelavi, predelavi in obdelavi grozdja v tisto najžlahtnejšo kapljico na svetu. To je vrhunec naše ustvarjalnosti, ki daleč prekaša vse druge dogodke, ki so se in se še bodo vtihotapljali v naš raven prostor. Mimogrede smo opravili z mlado Vilenico, veliko Vilenico, z glasbenimi tečaji, delavnicami v Štanjelu in s tem tudi s koncerti. Študentje so tekali iz Kosovelovega doma v amfiteater in nazaj in začuda, letošnje poletje ni postreglo (vsaj v uho mi ni prišlo) s kakšnim likovnim ustvarjanjem v deževni naravi. Čudi me, da naši ljubiteljski slikarji še niso prišli do nove slikarske tehnike, ki bi presegla akvarel in bi jo lahko preimenovali v dežorel. Izhodišče za mogočo naslednjo priložnost. Smo pa Sežano v tem času čudovito obdelali. Gostje, ki bodo prihajali iz vseh strani sveta, bodo obnemeli. Tiste s severa in vzhoda bodo skrivaj pozdravljali Dionizi in Venere, Afrodite, amorčki in satiri, ki bodo vzburjene dame pospremili na klopce v mirni parkec, kjer jih bo tolažil Kosovelov duh in čez cesto, na belem trgu, bodo pod znamenjem, ki je visok trikotnik z neko vodoravno črtico, noreli gospodje, ožgani od sonca. Kot mi je znano, bi morala biti tista vodoravna črtica jadro, ki bi poneslo Kras v svet, toda ne, mi smo tu, pod križem in pika. Občinski modreci pa naj si le zamislijo. Roman »Serenissima« je napisal Jože Pahor, rojen v Sežani, kije odjadral do Trsta in na napakah se učimo. Na to smo v državi Sloveniji navajeni. Dodajmo temu visokemu trikotniku jadro, ki lahko spominja na marsikaj in predvsem naj bi nas sililo v vedenja in iskanje. Tiste goste iz juga in zahoda bodo sprejeli Kosovelovi verzi vklesani v kamen v središču krožišča. Ustavljali bodo avte in z radovednostjo odpirali vrata in hiteli k verzom. Seveda bodo nastajale kolone do Opčin. Nič hudega, take kolone so že bile zaradi tiste nore meje. Danes bo vse drugače, svet je, kot kaže, poduhovljen in Kosovelov verz bo gostom Sežane dal misliti v dolgi koloni čakanja, čakanja. Kot bo dočakal dvestoletni filozof Kirkegaard, ki se mu bodo poizkušali približati pomembni evropski filozofi v Škocjanu, Sežani, Štanjelu ter literati in založniki iz dvanajstih držav tudi v Lokvi in to v času, ki bo zrel iz vsebine prvega odstavka. Iz tega lahko razberete, da smo na Krasu siti volitev, ki se ponavljajo in prostor ostane vedno enak. Ilirski Bistrici priporočam naslednje. Tistemu davnemu čolnu, ki vas je preizkušal, odvzemite vesla. Čakajte in mislite, saj bo tudi vaš prostor vedno enak. Kaj ni to lepo! Aleksander Peršolja SLOVENSKO ZNANJE ZA VAŠ PRIHRANEK 02 VEDNO POD KONTROLO Sodobni jekleni kotli na uplinjevanje UPX na leseno biomaso. ZMAGOVALNA KOMBINACIJA Sodobni jekleni kotli na uplinjevanje UPX-P z dvema ločenima kuriščema na leseno biomaso in pelete. Zmagovalna kombinacija uplinjevalnih kotlov in specialnih peletnih kotlov v enem. J0Ž6 BrGnČiČ s p. • Kettejeva ulica 4, Ilirska Bistrica Mobi: 041 830 408 • e-posta: brencic@siol.net JPX • Pirolizni kotli valher Ogrevalna tehnika UPX-P • Specialni kombinirani kotli Sodobni jekleni kotli podjetja Valher uporabljajo najbolj napredno tehnologijo nadzora zgorevanja za regulacijo primarnega in sekundarnega izgorevalnega zraka ter modulacijo glavnega ventilatorja. Takšen način upravljanja kotla z inovativnimi rešitvami druge izgorevalne komore pripomore k doseganju nizkih vrednosti emisij in visokem izkoristku. Izdelek odlikujejo velika nalagalna odprtina, avtomatsko čiščenje turbolatorjev, povsem ločena regulacija primarnega zraka, sekundarnega zraka in sesalnega ventilatorja, popolnoma hladna nakladalna vrata, enostaven dostop do vseh električnih in elektronskih delov. DRVA - PELETI EN KOTEL DVE REŠITVI NAVADNA ALI VPLINJEVALNA IZVEDBA Iz šolskih klopi... Prvi šolski dan in sprejem prvošolcev v skupnost učencev šole Brezskrbnih poletnih po- učilnici 1. razreda, kjer jih je Tomšiča Knežak. Otroški čitnicje konec in ponedeljek, pričakala učiteljica Vanja De- pevski zbor, starejša otroška 1.9.2014, je bil za vse učence lost in ravnateljica. Po uvo- folklorna skupina in plesna pomemben dan, saj so zako- dnih pozdravih smo si želeli skupina Black and VVhite so rakali v novo šolsko leto. Na ogledati vsa darila, ki smo jih prvošolcem pripravili zani- OŠ Toneta Tomšiča Knežak smo se učenci od 2. do 9. razreda z učitelji zbrali v šolski telovadnici, kjer nas je pozdravila ravnateljica šole Tea Gustinčič. Nato pa smo šli po učilnicah, kjer so razredniki podali najpomembnejše informacije o delu v novem šolskem letu 2014/15. Prvošolčki so skupaj s starši skozi šolska vrata zakorakali ob 9.00. Zbrali so se v dobili, vendar nas je zmotila čebelica Lili, kije nestrpno iskala prijatelja Bineta. Ta dan bi namreč skupaj morala priti v prvi razred. Prvošolce je nato odpeljala na malico, da so starši dobili še nekaj informacij o poteku pouka. Ob 10.00 smo se vsi učenci, učitelji, prvošolci in starši zbrali v šolski telovadnici, kjer so bili prvošolci sprejeti v skupnost učencev OŠ Toneta miv program. Ob sprejemu so prejeli tudi knjižico Moji prvi koraki v šolo. Prireditev je vodila devetošolka Špela Zadel. Po prireditvi je prvošolčke v jedilnici čakalo še sladko presenečenje, nato pa so polni novih pričakovanj so odšli domov. Vanja Delost, OŠ Toneta Tomšiča Knežak Nagradna križanka OKNA • VRATA SPIAl d.0.0. Cesto v Jagodje 2.6310 IZOLA Tel. / Fox 00386-10)5-620-81 77 GSM: 031 655 711 E-mail: prodaja@spial.si rrll ...IjSL lili ' M WWWJSP POMOČ: AGARA, SOU, TEKA, RAE, Španski NOGOMETNI SANTANDRA EGIPČANSKI STVARNIK UUDI NEPORAV- NANEGA LIBERIJSKI POLITIK IN PREDSEDNIK (SAMUEL KANYON 1950-1990 NEKDAJ FR. KOVANEC ZA 5 CENTIMOV PASTIRSKA ZA POLTON ZVIŠAN MESTO V MOZAMBIKU ZDRAVLJENJE S PRITISKANJEM NA DOLOČENA MESTA BRIT. FIZIK GRŠKIH POVELJNIKOV PRED TROJO DRŽAVA NA ZAHODNEM DEL(j ISTOIMENSKEGA OTOČJA V TIHEM OCEANU Z GLAVNIM MESTOM APIA HITRA STEPSKA BOG V NOVOPLATO NIZMU MEDMET BOLEČINE RUMENICA BREZGLAV AZIJSKI DIVJI OSEL IZVLEČEK IZ STARIH LISTIN ZADNJE PREDIVO RUS. IGRALKA AREPINA DODATEK K POGODBI SILOVIT VOJAŠKI NAPAD AVTOR: MIHA PRIMORSKI PESNIK PISEC KONSOV (SREČKO) Zegnanje, PROŠČENJE (BRKINSKO) ŠOTORSKO OGLAŠANJE KOBILICE PLETENA POSODA MAD2 FILM. REŽISER (ISTVAN) NASEUE V SLOVENSKIH GORICAH V OBČINI SVETA TROJICA SIVA KOVINA (SM) MESTO V GORNJI ŠLEZIJI SANJE, SPANEC TEKOČINA V ŽILAH MESTO V KARNATAKI NOBELOVEC ZA MIR 1974 (EISAKU) MAJH DEČEK ALI DEKLICA MUJADŽČ NEBESNA TELESA SKUPAJ S SONCEM ARHITEKT BERK STANJE DUŠ. UGODJA KLJUČ ZA RAZPOZNAVO MARIJINA ZENSKA, KI S PONAVLJA UČNO SNOV MESTO V SZ POLJSKI OGNJENIK NA HAVAJIH (MAUNA...) BABAČIČ VZDEVEK NOGOMETAŠ/ MIROSLAVA ULJANA ZPZ/ KULTURNA RASTLINA Z BELIMI CVETI V SOCVETJU Oglasi COPEX n VTO D E L I VSE VRSTE REZERVNIH DELOV IN DODATNA OPREMA ZA OSEBNE AVTOMOBILE Vilharjeva 3, 6250 Ilirska Bistrica,!: 05/710 07 30 Delovni čas: pon. - pet.: 8.00 - 19.00, sobota: 8.00 - 1 3.00 2 v -icZ«? _ J IffiL OKNA - VRATA SPIAL d.o.o. Cesta v Jagodje 2. 6310 IZOLA Tel./Fax.: +386(0)5 / 620-81-77 GSM: 031 / 655-711 e-mail: prodaja(S>spial.si Naše družinsko podjetje deluje od leta 1995. Temeljna dejavnost našega podjetja je lastna izdelava in montaža ALU stavbnega pohištva. Pred leti smo našo dejavnost razširili in poleg izdelkov iz lastne proizvodnje nudimo tudi kvalitetne PVC izdelke priznanih proizvajalcev. Z našimi dolgoletnimi izkušnjami in znanjem vam nudimo hitre in kvalitetne storitve. Kupcem zagotavljamo visoko kvalitetne izdelke in storitve. Velik poudarek dajemo na svetovanju, natančni izdelavi in brezhibni montaži. Potrditev našega dobrega dela so zadovoljne stranke. Z dolgoletnim poslovanjem, strokovnostjo, natančnostjo, doslednostjo ter nenehnim izobraževanjem, želimo kupcem zagotoviti kakovostne izdelke po konkurenčnih cenah. Brezplačno vas obiščemo, vam svetujemo, izmerimo, pripravimo informativno ponudbo, izdelamo, dostavimo, demontiramo stare izdelke, vgradimo nove, stare izdelke odpeljemo na deponijo in jih vzdržujemo. Vabimo vas, da si nekatere artikle iz naše ponudbe ogledate PONEDELJEK - PETEK v našem razstavnem salonu v Izoli. Cesta v lagodje 2 od 9.00 do 16.00 iJmikau ya»j .ALU lu ?']&- Imiiukainlti dj . .... s&g.rt.n tnrsiKi.! • vrata-vgodna,, notranja! _ < IN • polkna I S. ■ vetrolovi • pUjgradire stene • bafkonsKe zasteklitve • zimski vAovi m**' 0 llIPEML OKNA ■ VRATA Rešitev (geslo) nagradne križanke nam pošljite na naslov: ČASOPIS SNEŽNIK, Maistrova 2, 6250 Ilirska Bistrica. Izmed prispelih odgovorov bomo izžrebali 3 nagrajence, ki bodo prejeli simbolične nagrade. Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne odgovore, ki bodo na naš naslov prispeli do 15. oktobra 2014. Rešitev križanke iz prejšnje številke je: TRGO ABC, VSE NA ENEM MESTU Simbolične nagrade prejmejo izžrebani nagrajenci: Marjan Frank, Pivka; Jožica Godeša, Planina; Martin Detela, Postojna Nagrajenci bodo obveščeni po pošti. O kpmus Jeršiče 3 6230 Postojna KOMUS d. o. o. Podjetje za komunalne storitve tel/fax: 05 726 45 47 • e-mail: komus@komus-po.si O ASFALTIRANJE ročno, strojno O TLAKOVANJ E tlakovci, porfido, ostalo... O NIZKE GRADNJE O UREJANJE DVORIŠČ O IZDELAVA ZIDOV kamnitih, betonskih... !■ Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 www.avtopralnica-koren.si mrnim vsJSTdan jvranuNCA 7.00.22.00 Snežnik Časopis Snežnik ISSN 1318-3656 Snežnik je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo, pod zaporedno številko 347. Izdajatelj: Provocativa, Bojan Oblak s.p. Odgovorni urednik: Bojan Oblak Datum izida: 19.09.2014 Uredništvo: Časopis Snežnik, Bazoviška ulica 40, 6250 Ilirska Bistrica E-pošta: info@e-sneznik.net Trženje: oglasi@e-sneznik.net Navodila in pravila: Za točnost podatkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo njihovi avtorji oz. naročniki. Avtor nepodpisanih prispevkov je odgovorni urednik. Uporabljene fotografije: Arhiv Snežnika, arhih MOK, avtorji. Nenaročenih prispevkov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Stališča, izražena v kolumnah in drugih prispevkih zunanjih avtorjev, ne izražajo nujno stališča uredništva. Časopis Snežnikje brezplačen. Prejemajo ga gospodinjstva v občinah Ilirska Bistrica, Pivka, Hrpelje - Kozina, Postojna, Divača in Koper. Distribucija: kombinacija Pošte Slovenije in lastne distribucije. Fizične in pravne osebe ga lahko naročijo po pošti ali e-pošti. Plačajo stroške distribucije, ki znašajo za eno leto oz. 12 številk 24 EUR za naslovnike v Sloveniji ter 39 EUR za naslovnike v tujini. Pravilnik o nagradnih igrah v časopisu Snežnik se nahaja na sedežu uredništva. Leto XXII, št, 285 Šport, obvestila, oglasi... Snežnik Q TARČNO LOKOSTRELSTVO za prvim mestom je zaostal nastopila Jure Marc in Nejc le dva kroga, v absolutnem Perko. Osvojila sta odlično V Kamniku je v soboto, 13.9.2014 potekalo državno prvenstvo v tarčnem lokostrelstvu. Tekmovanje je štelo tudi za tarčni pokal Lokostrelske zveze Slovenije. Tudi tokrat so MINS - ovci odšli na tekmo z visokimi pričakovanji. Svojo premoč je v kategoriji deklic ukrivljeni lok zopet potrdila Nala Jurca, saj je osvojila naslov državne prvakinje z veliko razliko 13 krogov, rezultat pa je bil dovolj tudi za zmago v slovenskem pokalu. Rok Bizjak je potrdil, da je zasluženo v slovenski reprezentanci, saj je med mladinci ukrivljeni lok dosegel drugo mesto, državnem prvenstvu pa je po dvobojih osvojil nehvaležno četrto mesto. V kategoriji kadetov ukrivljeni lok sta peto oziroma šesto mesto. Omenim naj še, da je Jure tretje mesto zgrešil le za dva kroga, prvo pa le za pet kro- gov. Predstavnike smo imeli tudi pri kadetinjah ukrivljeni lok. Tako je bila Nina Hočevar šesta, Katarina Černač pa sedma. Ker je tekma štela tudi za pokal Slovenije, so se nam na tekmovanju pridružili tudi mlajši člani. Med mlajšimi dečki sestavljeni lok je bil Matej Godeša drugi, na tretjem mestu je pristal Klemen Godeša. Tekmovanja se je udeležil tudi Matevž Mulec in zasedel zanj odlično sedmo mesto. Matevž je z resnejšimi treningi pričel šele pred kratkim injebilato zanj prva tekma na tako visokem nivoju. Konrad Jurca DRŽAVNA PRVAKA V nedeljo, 7. septembra je v organizaji BK POSTOJNA, potekalo državno prvenstvo dvojic za najmlajšo kategorijo dečkov D-14. Nastopilo je 12 najboljših dvojic iz celotne Slo- venije. Tekmovanje je bilo precej naporno, saj je potekalo od 9.00 pa do 18.00 ure. Največ uspeha so imeli domači mladi balinarji. NIK ŠVARA in GAŠPER POVH, ki nastopata za ekipo POSTONJSKE JAME, sta premagala vse nasprotnike in postala državna prvaka. Do finalnega srečanja sta prišla brez težav, v finalnem srečanju proti dvojici KRIMA iz Ljubljane, pa nista prepustila niti ene same točke. Ob lepem vremenu seje na balinišču BK POSTOJNA zbralo veliko gledalcev, ki so uživali v dopadlivem in na momente vrhunskem balinanju najboljših mladih balinarjev Slovenije. Pavel Švara ESijLiBDl yj\kA7BJh § mJmiMOTS Š V KARATE KLUB OLDERSI SEDAJ VPISUJEMO NOVE ČLANE % S wgs/m m 11 '.x, H. ■ čas nikoli ne bo pravi tečaj SAMOOBRAMBE inštruktor: mojster Mirko Rogač 3.Dan V mesecu oktobru - vsak ponedeljek od 20:00 do 21:30 v telovadnici OŠ Jelšane 20 let DELOVANJA karate klub Oidersi - klub s statusom javnega interesa » Informacije in prijave: [j J y*. 1 mail-karateoldersi@gmail com gsm:051 620 974 STE ŽE SLIŠALI: Testirajte mini digitalni slušni aparat In če bodo vaša pričakovanja l*p«lnjana, p . lahko kimite (g^ Soneti k C2 PRIMC P3 d.e.e, • prozvodnjo • trgovina • storitve Gregorčičeva 9.6250 ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 ©-mali: opllka.prlnc@kabelnet.net e MERITVE DIOPTRIJE • OKULISTIČNI PREGLEDI • MERJENJE OČESNEGA TLAKA • IZDELAVA IN POPRAVILA OČAL NA RECEPT ALI BEZ L—- • ROČNE URE e • ZLAT NAKIT • SREBRN NAKIT e tU][WknKl!X PON-PET 8-12 in 15-18 SOBOTA 8-12 Obala/ nepremičnine PROMET Z NEPREMIČNINAMI prodaja • nakup • najem • oddaja nepremičnin T: 05 674 10 30 | M: 041 352 200 E: info@obala-nepremicnine.si www.obala-nepremicnine.si SPONSOR tel: +386 (0)5 7101031 fax: +386 (0)5 7101032 SUMA - UMETNO KOVAŠTVO Že več kot 20 let ideligemo vse vrste kovanih izdelkov OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica Po naročilih skonstruiramo, izdelamo, protikorozijsko zaščitimo In montiramo: balkonske, stopniščne in vrtne ograje, drsna in krilna vrata z daljinskim upravljanjem... telefon: +386 (5) 7110 244 (vsak delavnik med 7h in 15h) fax: +386 (5) 7110 243. e-mail: info(» umetnokovastvo.com www.umetnokovastvo.coin NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO KOREN Lk\rCJULOxJcDS0j3£)Qi>b k i I Koseze 3, Ilirska Bistrica ■+^2«S2SaSLa. J SAMOPOSTREŽNA PKMHICA PEJtiuT, M Pralni In sušilni stroll na kovance Te - za posteljnino (kovtre, odeje, pregrinjala,...) - za osebno perilo In garderobo M ■ za posteljnino (kovtre, odeje, pregrinjala,...) - za osebno perilo In garderobo - za zavese, prevleke, tekate, delovne obleke,. Pralni stroj kanacltete 14ka Pralni sirni kanacltete 8kjj SuSllnl stroj V ceno sla že všteta detergent in mehcalee. 0111*111 o :»i!i ONI na mo on 7jf uo 77"" 0 Snežnik Oglasi... Leto XXII, št. 285 NOVO! Kotli E.star na trdo gorivo 25 ■ 120 kW možnost predelave na pelete ali sekance zpeieie aii * Litoželezni kotli na trdo gorivo Viadrus 15 - 50 kW možnost predelave / na peleta tiir ETIKS www.etike.sl BlOmatik 25 - 200 kW PELETI SEKANCI Za dodatne informacije pokličite na spodnje telefonske številke ali pa nas obiščite v razstavnem salonu, kjer Vam bomo z veseljem svetovali. Dostava opreme je brezplačna, DDV je v primeru montaže opreme 9,5 %. Ob sobotah prikaz delujočih kotlov v kurilnici na naslovu: Etiks d.o.o. Ob Dragi 3 ♦ 03 780 22 80 ♦ 041 655 086 • 041 236106 ♦ 041 371 980 info(5)etiks.si ♦ www.etiks.si DRVMI CENTAR Jurdani 47 HR 51213 Jurdani tel: +385 (0)51 27 93 30 tel: +385 (0)51 27 94 87 fax: +385(0)51 27 91 07 mail: info@krin.hr LESNI CENTER KRIN PRI ŽELEZNIŠKI POSTAJI V JORDANIH (NEKDANJA HALA PODJETJA INLES) ODPRTO: OD PONEDELJKA DO PETKA 8.00 - 17.00 OB SOBOTAH OD 8.00 DO 13.00 — g tem v kup°n°£ prejnS> 'insko NAŠA PONUDBA: • PREKO 60 VRST BARV IN DIZAJNOV PLOŠČ ZA POHIŠTVO • MDF ACRYL PLOŠČE ZA POHIŠTVO V VISOKEM 5JAJU • DELOVNE PLOŠČE ZA KUHINJO • VODOODPORNE VEZANE PLOŠČE • MDF PLOŠČE • ZA PROFILIRANJE TER NAVADNE • LETVICE PROFILIRANE TER NAVADNE • PVC ROLETE ZA OKNA IN CELOTEN PRIBOR • NOTRANJA VRATA, IZDELANA PO VAŠIH MERAH VSE PLOŠČE PRIPRAVIMO NA ŽELJENE MERE, LEPIMO TRAKOVE Z NAJSODOBNEJŠIMI STROJI! ZAKAJ KUPOVATI PRI NAS? • KER NUDIMO ŠTEVILNE AKCIJE IN UGODNOSTI • KER IMAMO IZREDNO PRIJAZNO OSEBJE, KI PRISLUHNE VAŠIM ŽELJAM • KER SMO LOCIRANI TIK OB MEJI NOVA TRGOVINA OKOV, SPECIALIZIRANA ZA MIZARJE TER VSE TISTE, KI ŽELIJO BITI KOT ONI! Hiša Refoška Koper Šmarska cesta 1 Telefon; 05 663 01 36 Urnik: Ponedeljek - petek: 8.30 -19.00 Sobota: 8.00-13.00 Prodajalna vin Ilirska Bistrica Vilharjeva 2 Telefon: 05 714 23 72 Urnik: Ponedeljek - petek: 9.00 -12.00 in 13.00 -17.00 Sobota: 8.00-12.00