Političen list za slovenski narod. P« poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman vcljil: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 »Id., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravniitvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inseratn se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr ee se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ,/16. uri popoludne. Ätev. 63. V Ljubljani, v soboto IG. marca 1889. LetniU XVII. „Times" ¡noti Parnelhi. A Koncem minolega meseca zvršil se je v Angliji pravi evropski škandal. Stvar je sicer nekoliko zastarela, vendar jo hočemo svojim čitateljem pojasniti, da spoznajo krtovo delo naših in vnanjih židovskih časnikov, kakoršen je tndi največji svetovni list „Times". Ta angleški list je pred nedavnim časom objavil, kakor je trdil, lastnoročna pisma Parnella, voditelja irskih poslancev v angleški zbornici. S temi pismi je hotel list dokazati, daje Parnell še z dvema irskima poslancema na čelu irskih morilcev. Parnell se je v zbornici izjavil, da so pisma ponarejena in je vložil tožbo proti listu „Times". Ker bi pa bil Parnell pred sodiščem težko dokazal, da so pisma ponarejena, zahteval je, naj parlamentarna komisija zahteva od lista dotična pisma ia je preišče. List je bil namieč kupil pisma za več tisoč goldinarjev od nekega Pigotta. Ko je ta slutil, da bodo prišli njegovi slepariji na sled, izpovedal je dvema poslancema, da je pisma ponaredil in prodal listu „Times". Svet je ostrmel, začuvši ta glas, kajti to ni bila mala tožba zaradi razžaljenja časti, temveč velika politična intriga, ker na zatožni klopi je sedel s Parnellom zatirani irski narod. Ponarejalec Pigott je hitro zginil iz Anglije ter bežal čez Pariz v Madrid ter se ondi ustrelil v trenotku, ko so ga hoteli prijeti. „Times" so v pravdi popolnoma podlegle. List je hotel pogubiti Parnella, irskemu narodu vžgati na čelo znamenje tajnih in zavratnih morilcev, v odločilnem trenotku pa je prišla resnica na dan, da je nameraval svetovni list izpodkopati irsko narodno stranko, ki se bojuje za božje in človeške pravice naroda svojega, ter prisiliti pravične angleške državnike, da se ločijo od irske stranke. To je pomen cele pravde. Gladstone je še pred zadnjo obravnavo londonskega sodišča izrekel pravično sodbo: „To je zarota podlosti in nesramnosti" ter izrazil upanje, da bode zmagala pravična irska stvar. Le vsled agitacije lista „Times" so skovali zadnjo prisilno postavo proti Ircem, in sedaj je končana žalostna komedija na čast Parnellu in njegovi stranki. Parnell je srečno raztrgal mrežo, v katero so ga hoteli vjeti njegovi nasprotniki. Mi s svojega stališča moramo izraziti veselje, da je prišla na dan nedolžnost pogumnega irskega voditelja. Se noben narod — izvzemši morda poljski — ni tako potrpežljivo prenašal svojo nesrečo, noben narod v smrtnem boji tako zvest ostal svoji katoliški veri, kakor irski, in to blaži dobro srce, da se je teptani narod s svojo močjo rešil pogina, osramotil mnogo močnejšega nasprotnika in da je svet zvedel, da stari usmiljeni in pravični Bog še živi. Voda m mlin aiitisemitov. A Znano je že, kako liberalni, posebno pa židovski listi vihté kadilnice, kedar se jo treba klanjati pred hudimi nasprotniki ter je ziise pridobiti. Ko se je nedavno vršila na Dunaji enketa za vpeljavo delavskih zbornic, pisala je prva židovska trobenta na Dunaji: „Izjave delavcev so pokazale, da se načeloma hočejo pomiriti in spraviti. Predrzno pa je storil Eichhorn, ko se je približeval delavcem, da bi jih poučil o njihovih koristih. Večina zborovalcev se je smejala, ko je čula imena Liechtenstein, Belcredi in Lueger, in govori teh delavcev so pričali o toliki izobraženosti, da so osramotili fevdalne socijaliste. Zastopniki reakcije so tukaj slišali besede, ki jim bodo še dolgo šumele po ušesih. Delavci vedo, da brez prostoste in omike ni mogoč pravi napredek. Socijalisti ločijo od liberalcev tisočera vprašanja, toda v boji za pravice državljanov in neodvisno šolo morajo se nemški poslanci zanašati na ogromno večino prebivalcev. Ko se gré za prostost in šolo, delavci ne poznajo narodnosti. Nemci, Cehi, Poljaki, Italijani se skupno bojujejo za moderno — šolo. Zato vidimo, kako malo zastopajo stranke v državnem zboru prave želje prebivalstva, in kako za uradnimi klubi stoje milijoni, ki ne morejo razumeti, da poslanci hočejo ljudstvu vzeti prostost in omiko." V tem smislu piše plačani žid dalje ter vihti kadilnico pred socijalisti, ki hoté razrušiti ves družbeni red. Ta židovski časnikar kaže, da nima nobenega pravega domovinskega čuta, da je kosmo-polit. Žid je zvita buča. Vzhajati vidi novo zvezdo ter se klanja pred njo. Socijalisti smejejo se v pest in so hvaležni. Dne 12. t. m. je pisal isti list: „Radi bi poznali misel grofa Taaffeja o lovu na Žide. Ta naša radovednost je morda razžaljiva, kajti ime minister-skega predsednika je pod postavo o splošnih državljanskih pravicah. Pa to vprašanjo je vedno glasnejše, ako opazujemo javne prikazni na Dunaji; ako čujemo, da vsak dan zaničujejo neko vrsto prebivalstva, ki daje 40.000 muž k armadi; ako vidimo, da stranka, ki tudi politiko podreja verskim načelom, zaničuje ljudi zaradi vere." Ze te besede bodo razjarile antisemite, ker jim židovski list predbaciva versko nestrpnost, akoravno je znano, da ne vprašajo, kaj veruje žid. Dalje bi Schönerer vedel povedati, kaj Taafle misli o auti-semitih. Dalje piše „N. Pr. Pr.": „Koso se pokazali v Avstriji sledovi antisemitizma, imenovali so ga mnogi posebnost, katera zanima la žide. Pošteni in spoštovani možje pričeli so se vendar igrati z ognjem, zaničevali so židovske lastnosti, v salonih in gostilnah govorili o lepi teoriji strplji-vosti nasproti priseljenemu narodu, v družbi so bili molčeči ali pa tako prijazni, da je človeka moralo S v i f t i j a d a. (Petdeseti spev.) Postni čas je in vendar se izvrstno zabavamo Slovenci in pa desničaiji v državnem zboru. Prvim skrb^ za postno zabavo nemčurski odborniki in oskrbniki ljubljanske zastavnice, ki tako izvrstno presušajo naše zastavljene zimske suknje o poletji, da so se pri tem vestnem poslu posušili sami za več tisočakov, kakor je vsa njihova vzgledna zastav-niška uprava vredna; naše državne poslance pa še-geče ministerski predsednik s svojim zanimivim dunajskim „jargonom". V istiui pravi „gfret" jo v Ljubljani in „gfret" na Dunaji v državnem zboru, in vendar imamo desničarji upanje, da se nadaljuje tudi v bodoče na podlagi sedanjega političnega „vilrstljanja" naš dosedanji „gfret", samo da dovolimo oves za tako-zvane dispozicijske jasli, ob katerih pa še vedno stradamo blagodarni desničarji. Ia vendar je najbolj zanimiva vsakoletna debata za zveneče dispozicijske tolarčke, katere zahteva naš slavni ministerski „Minos" za svoj trud, kateri mu provzročuje sitni devetnajsti odstavek osnovnih postav. O nekdanjem mitičnem Minosu nam govori pravljica, da je po- treboval devet let, da je uvel svoje slavne postave na otoku Kreti, in sicer s pomočjo Boga Jova, ki ga je poučeval vsako leto v neki skrivni votlini o modrem in pravičnem vladanji; njegov imenski potomec pa ni niti v desetih letih jednega odstavka svojih obljub premenil v krv in meso, akoravno ga poučuje vsako leto 353 javnih učiteljev, ki vsi vedo, kako se najbolje vlada, da se ohrani nemir, zavist in nezadovoljnost v državi. V tej moderni in vsakoletni politični šoli dozdeva se nam ministerski predsednik podoben slavnemu Odysse-ju, katerega reši po silnih viharjih levičarskih „Pozejdorov" le desničarska stranka v srečno deželo Feakov, kjer odpočije zopet za jedno leto svoje utrujene ude. Tudi letos zapustili so na tem mitičnem potu v domovino dovoljenega „bud-geta" našega ministerskega Odysse-ja mnogi njegovi prijatelji, ki so se sicer slavno bojevali ž njim ob tvrdujavi ravnopravnosti .Troji" za daljni politični „gfret"; kajti samo večina devetih glasov je podpisala vladno „marsehrouto" za politično potovanje po pričetem potu. Da so 6e združili i nemškimi nasprotujočimi Herbstovimi „junkerji" tudi hladnokrvni Mladočehi, je znamenje, da ni več daleč doba, ko se uresniči popolno narodnostno sporazumljenje, ki nas velja vsako leto nad po! milijona goldinarjev, ki so posuši v državni zbornici za predragi narodnostni mir. Zaradi tega sodi Sviftijanec, da ni napačen in celo izviren in nepričakovan predlog tirolskega poslanca Zallingerja, ki namerava znižati državnn-zborske dijete, kar bi ugodno vplivalo na nas davkoplačevalce in pa na levičarske poslance, ki bi morda ne metali vedno pod državno kolo svoje zavirujoče coklje, ko bi jih veljala vsakodnevna zavira nekaj goldinarjev kazni. Vendar malo upanja je, da se sprejme popustljivi Zallingerjev predlog, kateri bi baje on sam najmanje čutil, ker se vozi neki le na „oglede* v državno stolico, sicer pa pokuša raje „procul nego-tiis" izvrstno kalterusko kapljico v svojih slavnih kleti ti ob Adiži, ki mu razgreva krv za „opozicijo" na desni in na levi, da kmalu sam ne ve, kaj je opozicija. Desničarji smo v istini verni čestilci pojma: „variatio deleetat". Naša stranka v državnem zboru je namreč vže tako pisana samih majoritet in minoritet v majori-teti iu povrh še takozvanih „klubov", da se danes ali jutri sami ne bodemo poznali več in da potrebujemo Ariadino uit, ki nas pripelje po končanem zborovanji državnozborskega labirinta s praznimi rokami pred volilce, kjer smo zopet radodarni s svojimi obljubami in bogataši v svojih nadepolnih političnih vspehib. Sviftif&nec. Mm žaliti. Tako je narastel autisemitizem, in sedaj ga razumejo. Vprašajte sedaj po prodajaluicah, aii so se pomnožili ali pali dohodki. Povsod le tožbe. Nadarjeni slikarji umirajo lakote ter zapuščajo ženo z otroci, učenci z najboljšimi spričevali morajo na tuje in vzgojujejo druge narode za boj proti avstrijski industriji. Kdo je to zakrivil? Edino le šala z antisemitizmom. Tovarnarji in bankirji zgubili so veselje, da bi na vnanje kazali svoje bogastvo. Previdnost je potrebna, ker vsaka potrata le vzbuja srd nižjih vrst prebivalstva; zato 6e bogataši skrivajo. Tudi kapital se ne upa na dan, ker vsak dobiček je pregreha. Poznamo več Dunajčanov. ki so zgradili tovarne daleč od stanovanj, ker so se bali napadov. To je sad antisemitizma, ki se vedno razširja in Dunaj ponižuje pred svetom." Ali ni to voda na mlin autisemitov? Židovski list hoče reči: Mi imamo denar, pa zadrgnili smo tudi denarne vreče. Ali more predrzni Žid še huje vznemiriti antisemite, katerim kaže denar in se posmehuje? Naj store antisemitje, kar jim drago, toda krščanski socijalisti morajo skrbeti, da zajeze nevarno povodenj židovskega kapitala in rešijo srednje in delavske stanove. Govor poslanca Šiikljeja v državnozborski seji dne 28. februarija t. I. Visoka zbornica! Lotil se bodem najprvo proračunskih razprav gospodov predgovornikov ter jih bom skušal vsaj deloma ovreči. V prvi vrsti se bom pri tem oziral na gospoda poslanca dr. Mengerja, kajti besedičenje neposreduega gospoda predgovor-nika (Magga) — drugače ne morem imenovati onega dela njegovih razprav, ki se je tikal državnega proračuna — prepuščam z veseljem v odgovor onim gospodom te (desne) strani, ki bodo govorili za menoj. Gospod poslanec dr. Menger je skušal dokazati, da je proračunski odsek, oziroma njega več;na jako optimistično postopala pri ustanovljanji proračuna ter hotela proračun olepšati s svetlimi barvami. Metoda njegova pri tem je bila stara, izimši pri oni okoliščini, ki utemeljuje nekak razloček; ono ljubeznjivo nanašanje na Italijo in poziv, da bi tudi mi posnemali vzgled italijanske iiuančne uprave, je letos iz lahko umevnih vzrokov izostal. Oglejmo si tedaj dokaze, katere je gospod poslanec kernovski navel zoper številke proračunskega odseka. Tudi jaz sem tega nazora, da je vsak proračun le račun po verjetnosti, in treba je na vsak način, da se presoja ta račun s primerno previdnostjo in tesnosrčnostjo. Dobro in poučljivo je pa vendar, ako pri tem pogledamo na prejšnja leta. Ni bilo prvi pot, da ustanovlja večina proračun, kajti že od leta 1880 imela je ta nalog. Ako pogledate računske zaključke in jih primerjate s proračuni, prišli bodete do nastopnega rezultata: Leta 1880 je bil računski zaključek ugodnejši nasproti proračunu za 18,411.000 gl. — dovolite mi, da navajam okrogle svote — leta 1SS1 za 16,122.000 gl., leta 1882 za 30,752.000 gl., leta 1883 za 11,970.000 gl., leta 1884 za 8,456.000 gl., leta 1885 je presegal vspeh državni proračun za 4,883.000 gl. in leta 1886 imamo zopet ugodnejši vspeh za 13,977.000 gl. Navidezno je tukaj leto 1887 izjema. Izrečno moram tukaj naglašati le navidezno! Prosim gospode, naj vzamejo v roke proračun za lato 1887, ki je konečno tudi v posameznih svojih delih zanimiv, in dozvoljujem si „en passant" vzlasti eno točko priporočati gospodu poslancu pl. Plenerju v naklonjen prevdarek. To je namreč naslov 5. v poglavji 6: „Donesek k troškom za skupne državne zadeve". Prepričal se bo lahko takoj na prvi pogled, kako neopravičeno je bilo vlani njegovo dotično očitanje najvišjemu računskemu dvoru in njegovemu postopanju. Trdim tedaj, da so bili neugodni vspehi leta 1887 le navidezni. Gospodje se gotovo še spominjajo, da finančna postava ni obsegala celega zneska potrebščine, marveč da se precejšen njen del iz čisto formalnih vzrokov ni postavil v finančno postavo. Najdemo tedaj mej neproračuujenimi troški v računskem zaključku za leto 1887 kredit 20,923.000 gl. za vojaške naredbe, potem vročilo vsled skupnega računjanja z 1,281.887 gl., in konečno priklade deželam, občinam in trgovinskim zbornicam za podržavljene železnice točko potrebščine v skupnem znesku 1,558.450 gl. Zaradi tega je bil, ako primerjamo to skupno svoto 23,763.337 gl. z navidezno neugodnim izidom 14,329.860 gl., tudi leta 1887 vspeh nedvomno ugodnejši nasproti proračunu za , 9,443.477 gl. Navedel sem to v dokaz, da dr. Menger vsaj iz preteklosti, iz računskih zaključkov zadnjih let nima nikakoršne podlage za svojo trditev, po kateri se je preoptimistično postopalo pri prora-čunanju. Priznavam pa in tudi ni izključeno, da se je letos drugače sestavljal proračun. Gospod poslanec dr. Menger je pred vsem izpodbijal nastopne točke, katere hočem na kratko navesti. Pri vojaški taksi mu ni prav, da se je vpisala odsekova številka. Naglašam, da se je tudi pri vojaški taksi odračuuila v proračunskem odseku svota 70.000 gld. in da je na drugi strani toliko za-ostaukov, da se moramo vzlic novi orožni postavi zanašati na vplačevanje določenega zneska. Pri žganju kara, da se je prekoračila vladna številka. Vlada je proračunila 31V2 milijona. Proračunski odsek je računil na 32,375.000 gld., ker meni, da se ne bo porabilo, kakor je mislila vlada, 900.000 hektolitrov, marveč 925.000 hektolitrov. Odkritosrčno moram priznati, da me zoper to točko navedeni dokazi nikakor niso omajali v mojem pritrjevanji za to številko. Le eden dokaz ima nekaj na sebi, da so se namreč v začetku leta 1889. našle množine, katere so se pozneje obdačile ali pa jih sploh ni bilo več mogče obdačiti. Priznavam, da so te množine mnogo več znašale nego 230.000 hektolitrov, toda vse drugo je brez pomena. Ako se sklicuje na Ogersko in na-glaša, da kontuje s 300.000 hektolitri manj, je to umevno. Saj ste lansko leto sami pri špiritni razpravi opravičeno povdarjali, da je ogerski kontingent neprimerno velik, naš pa mnogo prenizek. Kaj iz tega sledi? Po mojem mnenji le to, da je odračunek na Ogerskem mnogo večji, kakor je pri nas potreben. (Prav res! na desnici.) Dalje se je govorilo o tem, da bo poraba mnogo manjša. Ali ste, gospodje, popolnoma pozabili dokaze, katere ste rabili lansko leto ? Vlani je vlada tako računala, da je sprejela množino kuhanega in obdačenega špirita, odračunši oni špirit, ki je namenjen za obrtniško porabo in je tedaj davka prost, za našo državno polovico z 1,232.000 hektolitrov. Zoper to se je že lansko leto zelo ugovarjalo, rekoč, da je doklada 80 odstotkov premajhna za one žganjarije, ki so se ocenjale po izdelovalni zmožnosti zdrozgaličnih posod. Jaz nisem čul z nobene strani, da je prevelika, pač pa so posebno zastopniki iz Bukovine in Galicije ter zvedenci iz teh dežel odločno naglašali, da se mora v Galiciji priračuniti 100, da 120 odstotkov. Iz tega moremo sklepati, da je bila ta množina sama ob sebi prenizko izmerjena. Kontingent za celo državo se naslanja na iz-padek 15%, lani pa se je trdilo, in sicer je to storil ravno častiti gospod poslanec kernovski, da bo ta izpadek znašal 20 do 25 odstotkov, nad 25 odstotkov tudi poslanec Menger ni šel. No, teh 925.000 hektolitrov, s katerimi računa proračunski odsek, je pa ravno izpadek 25 odstotkov, kakor si ga je lani mislil gospod poslanec Menger. Dozvoljujem si tedaj vprašanje, s katero pravic» se sme očitati lahkomišljenost, ako se tako računa, kakor je to vlani dr. Menger sam priporočal? (Prav dobro! na desnici.) Prosim pa tudi, da ne pozabite, kar je vlani v isti razpravi rekel Vaš najtreznejši računar. Jako visoko čislam finančno nadarjenost gosp. poslanca pl. Plenerja, toda glejte, v svojem izvrstnem govoru povodom špiritne razprave je računal govoreč o vplivanju zvišanega davka na ceno vedno le z višjim davčnim postavkom, jasen dokaz za njegovo domnevanje, da kontigent ne bo samo dosegel, marveč celo prekoračil 997.450 hektolitrov. Proračunski odsek pa ni predlagal, naj se vsprejme celi kontingent, marveč za 70.000 hektolitrov manjša poraba, in vendar mu očita, da optimistično sestavlja in lepša proračun. (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 16. marca. Notranje dežele. „Politik" se poroča iz Berolina, da bo cesar Franc Josip I. obiskal nemškega cesarja Viljema v Berolinu prvi teden meseca avgusta. Zaradi srbskega prevrata moral bo grof Kdlnoky v delegacijah bajč mnogo pretrpeti, ker posebno madjarski krogi, za katere bo govori! grof Andrassy, odločuo sodijo, da bi se ne bil odpovedal Milan, ko bi ga bilo bolje podpiralo dunajsko ministerstvo. Predvčeraj zvečer je proračunski odsek nepremenjeno sprejel vladno predlogo o plačah profesorjev na bogoslovskih učiiiščih. Minister Gautsch se je izjavil, da je vlada izgotovila ta načrt na podlagi predlogov, katere so naznanili avstrijski škofje. Hrvatska regnikolarna deputactja se bo še tekom tega meseca sešla k zborovanju v Zagrebu. „Fremdenblatt" svetuje ogerskemu minister-stvu, naj si oskrbi govorniško moč, ki bo vspešno v deželnem zboru zagovarjala pl. Tiszo. Tnanje države. Za potovanje srbskega kralja je že vse pripravljeno. Milan bo obiskal duuajski in druge za-padno-evropske dvore, na pariški razstavi pa se bo sešel s kraljem Aleksandrom I. Ako se ne pripeti kaj posebnega, odpotoval bo Milau prihodnji ponedeljek. Pravijo, da hoče pisati „memoire" zadnjih šest mesecev svojega vladanja. — Nikola Pašic je pomiloščen ter se bo prihodnjo sredo že povrnil v Belgrad, kjer bo, kakor trdi naprednjaški list „Videlo", postal župan. Merodajnim krogom ni ničesa znanega, da bo Pašic imenovan za župana. Pera Teodorovic, kraljevski komisar narodne banke, in Milosjevic, ravnatelj tobačno-samoprodajne uprave, sta odstavljena. Iz tega sklepajo, da namerava vlada takoj in odločno izvršiti svoj sklep gledé zmanjšanja uradniškega števila. Bolgarska vlada je dobila od regentstva in ministerskega predsednika Gruiéa zatrdilo, da se bo srbska vlada trudila ohraniti prijateljske odnošaje mej tema državama. Isto tako je bolgarska vlada po svojem zastopniku v Belgradu sporočila srbski vladi, da jo hoče z vsemi močmi podpirati pri utrjevanju prijateljstva. Kakor trdi „Nordd. Allg. Ztg.", uapravilo je nemško ministerstvo notranjih zadev normalen regulativ gledé pobiranja davščin za javne veselice. — Cesar je poslal kanclerju kabineten dopis z dné 13. marca, v katerem pravi, da je natanko pregledal poročila državne banke ter se uveril o izvrstnem poslovanju leta 1888. Vspehi dokazujejo, da vodstvo uprave, podpirano od vseh uradnikov in odsekov državne banke, prav umeva namene zavodove. Konečno cesar izreka priznanje in zadovoljuost vsem vdeležencem. Francoska zbornica je, kakor znano, potrdila izročitev nekaterih „patrijotov", istotako senat glede senatorja Naqueta. O zbornični seji se poroča: Arène prečita poročilo, ki nasvetuje izročitev. (Razburjenost mej desničarji.) Sevestre pravi, da je to budalost (imbécillité), zaradi tega ga predsednik pozove k redu. Laguerre se izjavi, da se ne obrača do zbornice, katere izrek ga malo briga, marveč do naroda. Neka druhal se je polastila vlade, toda splošnja volilna pravica bo imela zadnjo besedo. Tudi La-guerre-ja pokliče predsednik k redu, kar se ob jed-nem zabilježi v zapisnik. Poročevalec Arène trdi, da je liga patrijotov tajna družba. Tu vstane Boulanger ter s prekrižanima rokama zré na večino ; navstane nemir; mej tem pozove predsednik Lehe-risse-ja k redu zaradi neke opazke. Cassagnac nasvetuje, naj zbornica prične postopati zoper Boulan-gerja. Konec razprave se potrdi. Izročitev „patrijotov" se konečno potrdi s 334 proti 227 glasovom. Po seji si je vsled teh dogodkov več poslancev poslalo priče, tako Cassagnac, Burdeau, Arène, Pre-vost-Delaunay, Pichon in Laguerre. To smisel mora imeti včerajšnja brzojavka, ki napačno slove vsled nejasnosti izvirne nemške brzojavke. — V okrajih Lille in Cambrai so delavci ustavili delo. Bojé se splošnjega štrajka, katerega se bo vdeleževalo nad 100.000 delavcev. Angleška spodnja zbornica je z 259 proti 193 glasovom v drugem čitanji zavrgla od parne-lovcev predlagano postavo gledé boljšega ravnanja z jetniki, kateri so zaprti na podlagi postave „v preprečenje hudodelstev". Balfour se je mej razpravo izjavil, naj se iz človekoljubja premeué jetniški predpisi za jetnike vsled lahkih prestopkov, nikakor pa ne za take, ki sedé zaradi nasilnih činov. Rumunski kralj je junimistom naznanil željo, naj se sporazumé z Laskarjem Catargijem in omogočijo sestavo ministerstva, v katero bi mogel vstopiti tudi Laskar Catargi. Iz grške prestolnice se poroča: Vesti, da se je ustavilo delo pri korintskem prekopu, niso sicer še resnične, odposlali pa so se tjekaj vojaki, da za-branijo nemire mej delavci. Izvirni dopisi. Iz radovljiškega okraja, 11. marca. (Kako se za uboge skrbi, odkar imamo novo ubožno postavo.) Dne 28. avgusta I. 1883 potrdilo je Njegovo Veličanstvo postavo, katera veleva, da farne ubožnice po vojvodini Kranjski prenehajo, in da se mesto njih ustanove občinske ubožnice. Dne 31. julija 1. 1884. izdala je slavna c. kr. deželna vlada kranjska natančni navod, po katerem se ima predava ubožnega premoženja vršiti. — Pretekla so tedaj že 4 dolga Priloga 63. štev. „Slovenca" dné 16. marca 1889. leta in tudi peto se že svojemu koncu bliža, toda v našem okraju še sedaj niso povsod nove občinske j ubožnice ustanovljene. — Slavno c. kr. okrajno gla- j varstvo je sicer od predstojnikov farnih ubožnic koj zahtevalo, da se mu pošljejo izkazi glede premo- | ženja in druga potrebna pojasnila, tudi državne ob- ^ veznico s plačilnimi polarni vred so so morale slavni ( oblasti kmalu odposlali, sedaj pa, kakor se kaže, vsa zadeva miruje, ali pa se zahtevajo vedno take ne- j bistvene formalnosti", da jih predstojniki farnih ^ ubožnic pri najboljši volji podati ne morejo. Tu ne pomaga, ako se slavni oblasti enkrat odgovori: „Zahtevanih pojasnil ni mogoče dati, ker so se že vse listine pregledale." 0. kr. okraj, glavarstvo pošlje ta odgovor slavni deželni vladi, ta ga po preteku nekaterih mesecev zopet pošlje glavarstvu z nalogom, j naj se pojasnilo od farnega urada zopet strogo zahteva, in tako se dlaka v jajcu išče ad inlinitum, predava premoženja se pa zavlečuje ad calendas graeeas. Kaj pa ubogi? Oni stradajo med tem bojem ter hodijo od Poncija do Pilata — od župnika do župaua. Prepričani smo sicer, da jim oba rada pomagata, kakor jima je sploh mogoče, toda dobra volja vsega ne zmore, ker je število ubogih od dne do dne večje, vzlasti letos, ko jo lansko leto toča na polji pobrala mnogo pridelkov. V imenu lačnih ubogih prosimo tedaj mero-dajno oblast, da se ta zadeva kolikor mogoče pospeši, in da se predava ubožuega premoženja tam hitro izvrši, kjer je še ni. Ako je pa res nemogoče, naj se c. kr. okrajnemu glavarstvu vsaj to zaukaže, da dotičnemu farnemu ali pa županijskemu uradu pošlje one obresti, katere so se do sedaj že nabrale. Prvi kakor drugi urad jih bode gotovo vestno razdelil in tožbe ubogih bodo vsaj nekoliko potihnile. Iz Brega pri Trstu, 13. marca. „Nulla dies sine linea", rekel je Latiuec. Po tem pravilu imamo tukaj v Bregu, ako ne vsak dan, pa vsaj vsako leto kaj posebnega, za kar se moramo posebno zahvaliti našim skrbnim dušnim pastirjem. Omenim le slovesnosti sv. misijona v Dolini, podelitve križca za zasluge v Borštu, nove maše tudi v Borštu itd. In zopet;se r Borštu pripravlja nekaj posebnega; po neumornem prizadevanju č. g. Al. Pavli ja so za Boršt naročeni že novi zvonovi pri g. Samasi v Ljubljani. Upamo, da uam bodo za binkoštne praznike t. 1. že spolnovali zvonikarjev klic: Zvonovi zvonite — Nedeljo vabite! Kako bodo peli, sporočil bom g svojem času. Ricmanci pa tudi nočejo za-ostati; ker pa ravno nič novega nimajo, pa vse častilce sv. Jožefa vabijo na božjo pot v velikansko romarsko cerkev v Ricmanje, in se jih posebno na praznik sv. Jožefa nadejajo od blizo in daleč. Trgovska in obrtniška zbornica. VIII. Z ozirom na rečeno predlaga gospod poročevalec: Slavna zbornica Daj se v zmislu poročila obrne do visokega državnega zbora s prošnjo: Visoka zbornica izvoli naj s predlogo novele k zakonu od 80. marca 1888, drž. zak. štev. 33, preprečiti, da ne pridejo v moč rečena določila, ki so v zdanjem zmislu izvedbi zakona o zavarovanji bolnikov opasna, ter oaj deluje, da se podaljša rok, ki je dan do-zdanjim delovršbenim bolniškim blagajnicain za pro-osnavljanje pravil." Gospod zbornični svetnik Antou Klein noče ravno nekati, da je opravičena ta prošnja in da je tudi v interesu dotičnih krogov, da se predrugačijo rečena zakonita določila, toda misli, da visoka vlada ae bode volje, zdaj, ko se ima izvesti zakon ter še ni nikakoršnih izkušenj, privoliti v to, da se pre-drugači. Gospod zbornični svetuik Karol Luckmaun p« je uverjen, da se predrugačevanju zakona ne bodo stavile nobene zapreke, bržko bode nadvladalo uverjenje, da prosilci niso protivniki zakona o zavarovanji bolnikov, nego da le na temelju dobljenih izkušenj žele premembe zakona v nekaterih točkah, Icsr je tudi v interesu delavcev. Pri glasovanji bil je predlog sprejet. IX. Gospod zbornični svetnik Anton Klein poroča, da je c. kr. deželna vlada z dopisom od 15. tebruarij« 1889, štev. 2037, poslala zbornici „Ustanovilo za okrajno bolniško blagajnico v Radovljici", da «e v zmislu § 14. zakona z dne 30 marca 1888 izreče o zavarovanju delavcev glede kako bolezni, ker so se v ustanovilo sprejele storitve, ki presegajo v §§ .6 do 8 tega zakona označeno najmanjšo mero. § 14. omenjenega zakona' veleva, da za vsako okrajno bolniško blagajnico, ki jo je znova ustanoviti, naj po vzgledu ukazoma razglašenega uzornega ustanovila politično okrajno oblastvo, v katerega okolišu se postavi blagajuica, — zaslišavši može dovernike delo dajočih gospodarjev in zavarovanju podvrženih osob — napravi posebno ustanovilo, za katero, kakor tudi za vse poznejšnje premene njegove potrebno je odobrenje političnega deželnega oblastva, da obveljajo. Kadar se napravlja nova okrajna bolniška bla-gajnica ter se hočejo v ustanovilo sprejeti storitve ki presegajo v §§ 6 do 8 povedano najmanjšo mero, treba je vprašati za mnenje obrtnega uadzornika in pa trgovsko in obrtniško zbornico. Uzorno ustanovilo oklicalo se je z razglasom ministerstva notranjih stvari od 20. oktobra 1888, drž. zak. štev. 159. § 0. omenjenega zakona določuje, da je kot podporo bolniku dodeljevati najmanj, kadar bolezen traje čez tri dni ter je bolnik nesposoben prislužiti si kaj, počenši od dne, katerega je zbolel, za vsak dan bolniščine po CO odstotkov v sodnem okraju navadne dnine zavarovanju podvrženih delavcev sploh. Na slučaj, kadar zavarovanec umrje, dodeljevati je ostavšim za njim pogrebščine najmanj dvajsetkrat toliko, kolikor iznaša zgoraj omenjena dnina. § 7. določuje, kdo ustanavlja dnino. § 8. določa, da se sme namesto brezplačilne zdravniške lečbe, neogibno potrebnih zdravil in bolniščine, o trošku bolniške blagajuice bolnikom dodeljevati brezplačilno ozdravljanje in strežba v kaki bolnici. Ker so se v ustanovilo tu omenjene bolniške blagajuice vzprijele storitve, katere presezajo v § 6. omenjeno najmanjšo mero, zato je slavna c. kr. deželna vlada z ozirom na § 14. to ustanovilo poslala zbornici, da se izjavi o njem. V § 11 ustanovila za o';rajno bolniško blagajnico v Radovljici vzprijelo se je naslednje: „Kot podpora bolnikom dodeljuje se, dokler traja bolezen, tudi če je posledica kake nezgode pri delu, vendar ne čez 20 tednov: 1. od začetka bolezni brezplačilna zdravniška lečitev s porodničarsko pomočjo vred, in tako tudi neizogibno potrebna zdravila in druga terapevtična pomagala; 2. kadar bolezen traje čez tri dni ter je bolnik nesposoben, prislužiti si kaj, počenši od dne, katerega je zbolel, za zsak dau bolniščine po 60 odstotkov resnične (zglašone) duiue. Ako je ta dnina manjša od „navadne dnine", postavlja se v račun ta dnina, in če resnična (zglašena) dnevna mezda preseza 2 gld., ta iznos." Z ozirom na § 9. zakona od 30. marca 1888, o zavarovanju delavcev glede kake bolezni je to dopustno, ker ta paragraf določa: Z ustanovilom dopuščeno je zvišati in raztegniti storitve čez najmanjšo mero, kakor je v §§ 6.—8. povedana. Navadna dnina ustanovila se je za to blagajnico v § 5., in to tako: „Za sodna okraja Radovljica in Kranjska Gora izvedela se je „navadna dnina" ter je za dobo od 1. maja 1889 do 1. maja 1891 določena tako: 1. Za moške delavce: A. Mladoletne pomočne delavce s . . 25 kr. B. Delavce s.........50 kr. 0. Delavce prirejalce s......60 kr. 2. Za ženske delavce: A. Ženske mladoletne pomočne delavce in B. delavke s ....•.,., 25 kr. Ti postavki veljajo tudi, kadar zgornji čas poteče, dokler jih ne bode oblastvo drugače ustanovilo. Ker se tudi prispevki po § 9. ustanovila odmerjajo po oni mezdi, ki se v podlogo jemlje za odmerjanje bolniščine in pogrebnih troškov, zato misli odsek, da je tem bolj opravičeuo zvišanje storitve čez najmanjšo mero, ker bode vdeležencem ' gotovo bolj ugajala, nego ako bi se podporo dodeljevale po navadni dnini. Podpore pa ne bodo ' previsoke, ker tudi resnične dnine le redkokrat presezajo navadne dnine. Na podlagi tega tudi odsek misli, da bode okrajna bolniška blagajuica v Radovljici lahko obstajala. Ko bi pa izkušnja kazala, da so se previsoko odmerile podpore, bode glavni zbor v tem oddelku premenil ustanovilo. Z ozirom nato pridružuje se odsek izjavi obrtnega uadzornika ter nasvetuje: „Slavna zbornica naj priporoča visoki c. kr. deželni vladi, da blagovoli odobriti rečeno ustanovilo. Predlog jo bil sprejet. Dnevne novice. (Presvetli cesar) je podaril občini Velike Lašče za občinsko ubožnico in gasilno založišče 150 gld. (Družba sv. Cirila in Metoda) je izdala te dni 2. vezek svojo knjižuice: „Rudolf Habsburški, oče avstrijske cesarsko rodovine." Kotl.družbin zvezek „Franc Jožef, cesar avstrijski", spisal je tudi ta g. profesor Fr. Hubad iz Gradca. Kakor si začenši moral do konca prebrati cesarja Franca Jožefa, da nisi poprej niti jenjati mogel — isto to se ti bo godilo ob branji tega novega vezka naše družbe sv. Cirila in Metoda. To je pač prirojena lastnost pisatelja prof. Ilubada, da zna pripovedovati tako po domače, tako živo in zopet tako umetno, da zanima izobraženca in očaruje najpriprostejšega bralca. Zato glede na vrednost tega novega vezka in isto tako na važnost in — trditi smemo — veliko priljubljenost naše družbe, ki sredi bojnih strasti zna delati vselej brez strasti, kar najgorkeje priporočamo sploh vso knjižnico družbe sv. Cirila in Metoda in sedaj osobito Rudolfa Habsburškega. Kako pa — da konečno opomnimo — družba sv. Cirila in Metoda s takimi spisi mogočno okrepljuje tudi dina-stični čut v našem itak od pamtiveka lojalnem narodu, to razvida vsak sam ob sebi. — „Franc Jožef, cesar avstrijski", šteje 64 strani in stane 15 kr.; „Rudolf Habsburški" pa broji 77 strani in velja 20 kr. — Kupujte in podpirajte kupujč naše knjige družbo sv. Cirila in Metoda. (Pokojni Desclimanu) je zapustil lastnoročno pisano oporoko. „Rudolfinumu" je volil^več sto zvezkov naravoslovske in deželo Kranjsko zadevajoče vsebine, velik herbarij, angleški daljnogled in jeden mikroskop. Filharmonično društvo, Marijanišče in Liechtenthurnov zavod dobe po 100 gld. (Dva dobrotnika.) Častiti gosp. Matija RandI, župnik in g. Fran Reš, žitni trgovec v Švabeku blizo Pliberka na Koroškem, poslala sta podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji vsak po tri gld. skupaj šest gld. Srčna jima hvala! (Stoletnico farej praznovali so v Stranj ah pri Kamniku s ponavljanjem sv. misijona od dn6 6. do 12. t. m. Pobožnost sta vodila prečastita gospoda ljubljanska lazarista K. Heidrich in Ad. Pogo-relec. Vdeležba ljudstva bila je zelo velika. (Dobro došla) vsem veroučiteljem in učencem ljudskih šol je zala nova knjižica: „Zgodbe svetega pisma" za nižje razrede ljudskih šol. S 47 podobami. Nemški spisal dr. Fr. J. Knecht, poslovenil Ivan Skuhala, dekan v Ljutomeru. Z dovoljenjem kuezoškofovskega lavautinskega in ljubljanskega ordiuarijata. Založil in natisnil Herder v Breis-gavi; dobiva se v „Katoliški Bukvami" v Ljubljani. Cena trdovezani knjigi (95 strani) je 26 kr. Slike so zares lepe, dostojne, dosti velike. Zgodb stare zaveze je 27, nove zaveze 39; vsakej je pri-dejan primeren nauk v vezani besedi. Tudi vnanj-ščina knjigi je taka, da gotovo kmalu postane pravo veselje našim malim učencem. (Slovensko gledališče.) Na korist igralki Go-s tiče vi in igralcu Kocelju priredi dram. društvo v torek dne 19. t. m. igrokaz „Mesto in vas". Igra je vseskozi ugajala našemu občinstvu in bo gotovo napolnila hišo. Oba beneiicijanta sta prvi moči našega gledališča, vzlasti gospod Kocelj, kateri se že leta in leta trudi na deskah naše Talije kot igralec, pevec in režišer. Oziraje se tedaj na zaslugo beneiicijantov, trditi smemo, da bode tudi v torek naše občinstvo pokazalo, da zrni ceniti narodni trud domačih igralcev. (Zapuščina Aleks. Dreota) znaša po inventarni cenitvi 658.840 gld. 92 kr. Ker pa c. kr. deželnemu | sodišču v Ljubljani doslej niso še znani pravni de-1 diči, objavlja torej poziv, da se v jednem letu ogla-' sijo. Po materi Josipini Friedl, ki je iz Sch ¡trdi nga ua Gor. Avstrijskem, oglasilo se bode baje več dedičev, ker teh imen je tam mnogo. Oskrbnik zapuščine je, kakor znano, g. dr. A. PfelVerer. (Viucencijeva družba) jo imela minolo nedeljo društveni praznik in zvečer letni shod, pri katerem je glavni predsednik mil. g. prošt dr. J are poročal o stanji družbe. Ker je ta človeštvu tako koristna družba že toliko storila iu šo stori, je očividrio, da Bog blagoslavlja družbo. Hvala Njemu iu tudi blagim dobrotnikom, ki so to družbo podpirali, vsem delavnim udom in upravnemu s\ecu, ki ima skrb za Marijanišče. Leta 188S jo bilo v konferenci ji sv. Nikolaja podpiranili 153 ubogih, za kar se je potrošilo 1509 gld. 92 kr.; v konferenciji sv. Jakoba 130 ubogih, izdalo 1089 gld. 24 kr. Marijanišče se je dozidalo in imelo troškov 15.772 gld. 9 kr., dohodkov 15.834 gld. 91 kr. Deško zavetišče je imelo prihodkov 392 gld. 67 kr., troškov 370 gld., upravni svet je imel dohodkov 152 gld. 1 kr., troškov S4 gld. 18 kr. Marijanišče stoji dozdaj 96.000 gld., kar so je nabralo po dobrotnikih. To priča o veliki rado-daruosti prebivalstva. Zuatue svote so darovali pre-čast. gg.: Cibašek, Zamejic, Novak, Aljančič, Močnik, Dogau in drugi. Kruh so brezplačno dajali gg.: Bončar, Jauša, Jeukn, Kremžar, Matijan, Pirnat, Potočnik in gospe Foderl, Klešnik, Krieger, Perme. Tudi z dežele je Marijanišče dobilo veliku živeža, iu sicer v župnijah sv. Petra, Brezovca, Bevk, Črnuč, Doba, Dobrove, Sv. Jakoba, Jožice, Iga, Polhovega Gradca, Device Marije v Polji, Freske, Rateč in Sore. Za Marijanišče so volili Hočevar, Budnar, Volčič, Poličar, Kosmač, Dollhof in gdč. Vidic. Umrla sta uda čast. gosp. J. Jerič iu g. J. Mila vec. Pristopila sta trgovec Jeglič in posestnik Zor-man. Marijanišče ima pravico javne šole, katero obiskuje 127 dečkov, ki so se večinoma prav dobro učili; polovica gimnazijcev ima odlična spričevala. Za Marijanišče imajo velike zasluge prečast. gospod vodja dr. Lampe in častite šolske sestre. (V krajni šolski svet) v Št. Petru na Krasu so izvoljeni gg.: Zupau Ivan Špilar, predsednik; njegov namestnik uadučitelj Miha Kalan; odborniki: Ivan Korošec, Anton Dekle v a, Fran Požar in Matija P en ko, posestniki. (Priprt fotograf.) Te dni priprli so v Č. Lipi v stanovanji njegovih starišev fotografa Boh m a, ki je pred letom dnij izginil iz Bora vsled tehtnih vzrokov. Potem je živel tu v Ljubljani, kjer je pred nekim časom izneveril večjo denarno svoto iu jo zopet popihal na Češko. Vsled tega so ga povsod zasledovali iu konečno zasačili v C. Lipi. (Akademiji znanosti na Dima ji) ju Dr. Vladimir Milkovvicz, ki je minolo leto več mesecev bival na Kranjskem, predložil razpravo: „Samostani na Kranjskem, doneski k avstrijski mouasteriologiji". (Otroška zabavišča.) Meseca avgusta 1. 1888 je g. A. V i tak obiskal otroška zabavišča na Nižjem Avstrijskem, Štajerskem, Kranjskem, Primorskem, v Gor. Italiji, Tirolskem in Bavarskem. Ta strokovni učitelj v Polički na češkem je v listu „Pšstoun" o zabaviščih v Ljubljani objavil nastopno črtico: „V beli Ljubljani je pet zabavišč, med katerimi je jeduo „šulvereinsko". Najlepše je otroška varovalnica pri sv. Florijanu pod vodstvom č. gosp. župnika pri sv. Jakobu. Ima svojo hišo z vrtom, za oddelke posebne izbe in obeduico, kjer v zimskem času muogo revnih otrok dobiva brezplačno hrauo, ki se Kuha v kotlih. Zavod vzdržujejo s prostovoljnimi doneski. Ondi je tudi spominska knjiga, v kateri sta vpisana cesar iu cesarica. Tudi jaz sem vpisal svoje ime in dal malo svoto za ubožuo deco. Obiskal sem tudi zabavišče poleg gimnazije, kjer pa po-tujčujejo slovenske otroke." Telegrami. Dunaj, 10 mama. Zbornica poslancev: Vlada predloži postavo o dolžnih zaveznicah s premijami in zakon o kaznjivosti objavljanja in priporočanja prepovedanih srečk. Dunajevski odgovarjajoč na interpelacijo naznani, daje izdal naredbo, ki razveljavlja predpisovanje dohodnine posojilnicam; dalje v slučajih, v katerih je stranka sama in ne šo le vsled ovadbe finančnih organov prepozno naznanila zaloge žganja in sladorja, nalagati se smejo le kazni zaradi reda; konečno iz-učna spričevala tovarnarskili zadrug po postavi niso oproščena kolkov. Potem se nadaljuje razprava o domobranskem proračunu. Belgrad, 15. marca. Kakor se zatrjuje i/, zanesljivega vira, zavezali so se pri Mila- novem odstopu regentje pismeno, da bodo kralja podpirali v njegovih očetovskih pravicah ter no bodo dopuščali niti od blizu niti od daleč kraljičinega vplivanja na vzgojo mladega kralja.-" » Pariz, 15. 'marca. Vlada »je zaukazala hišno preiskave pri načelnikih patrijotne lige tudi po deželi. Poslano.*) V soji občinskega sveta dne 12. februarija 1. 1. izrazil so je gosp. odbornik Dr. J. Stai'6 kot poročevalec o oddaji mizarskega dela k zgradbi mestne ljudske šole Sledečo: »Ako dobi delo konsorcij mizarjev, bodo položaj enak kakor pri kamnosekih, kateri so pri mestnih kamnoseških delili poskočili v jednem letu kar za 1110 odstotkov.« Mi ljubljanski kamnoseki smo bili zaradi te trditve, ki je navstala ali vsled napačne informacije, ali pa iz govorni-kovega namena, da bi podpiral s tem svojega milostnika, primorani poslati imenovanemu gospodu mestnemu odborniku pismen poziv, naj se prepriča o neutemeljenosti svoje trditve, potem pa v prihodnji seji občinskega sveta prekliče to svojo neistinito izjavo. Dne 12. marca t. 1. je bila prihodnja seja, v kateri pa se gospodu občinskemu svetovalcu dr. J.Stareiu ni /.ljubilo preklicati svojo neresnično trditev ter popraviti ž njo storjeno nam škodo. Zaradi tega nam ne preostaja drugo, nego da po dnevnikih naznanimo častitemu občinstvu na podlagi v magistralni registraturi ležečih računov in proračunov, kako ničnostna je bila trditev gospoda mestnega svetovalca dr. J. Starola. Kamnoseški račun pro 1888 znaša 17!) gld. 52 kr. Po enotnih cenah leta 1887 izračunjen, kazal hi se isti znesek; po onih lota 1881 pa 14;! gld. 72 kr. Pri primerjanji cen iz 1. 1887 in 1888 ne najdemo nobenega razločka, nasproti cenam iz 1. 1881. tedaj po preteku osmih lot, pa razloček le 19%. kateri je pa golov« opravičen vsled višjih delavskih plač in dražjega tržaškega kamna. Jasno in točno kažejo le številko, da smemo trditev gospoda občinskega svetnika dr. .(. S t aro ta imenovati obrekovanje našega obrta; kajti neurnevno bi bilo, ko je vendar izdelal vse šolo, posluje in je posloval kot blagajnik pri mnogih društvih ter je posebno pri svojih zasebnih računih izvrsten računar, da bi se bil motil ravno pri tem ¡/.računanji. S tožbo nismo hoteli postopati zoper gospoda dr. J. Staro ta, zato pa objavljamo p. n. občinstvu to dejanjsko zadevo, iz katere bo gotovo vsakdo sklepal za nas ugodno, za gospoda mestnega svetovalca dr. J. Slareta pa natanko označivno. Kamnoseški konzorcij. *) Za stvari pod tem naslovom je vredništvo le toliko odgovorno, kolikor ga veže tiskovna postava itlagoiiosiui i/najdim. Kakor velik je napredek dandanes glede zna-nostij, pobira vendar na tisoče ljudi mej neizrekljivimi bolečinami zavratna bolezen, nasproti kateri so zdravniki brez moči. V resnici so opustošenja, katera učinjajo bolezen i ledic in jeter, prava šiba božja na tej zemlji, in celo na višinah človeštva razsaja pošast te bolezni tudi v kraljevskih hišah, ne da bi jo mogli premagati možje znanosti, kaknr vidimo to pri liolaudijskem vladarju. Splošno bi se morala tedaj z veseljem pozdraviti iznajdba ki do ianjski ozdravlja take nadloge človeštva, kakor so bolezni ledic in jeter. Zoper kronično bolezen jeter, ledic in urinskih organov ni bilo pozitivno vplivajočega sredstva, dokler se ni srečuo izumel Warnerjev Safe Cure, ki ozdravlja te bolezni. — Akoravno ima mnogo sovražnikov, ugladil si je Warnerjev Safe Cure pot po celi Avstro-Ogerski, tako da danes legijori ozdravl|enih hvaležno priznava ujegove izvrstne učinke ter muoga zdravniška spričevala pozitivno dokazujejo njegovo zdravilno moč. Zdravljenje ni morda kako ničvredno tajno zdravilo, marveč priprosto naravno sredstvo, in v uaravi je vendar skrito mnogo zdravilnih moči. Vsi dosedanji napadi, katere so rodili zlobuost ali pa predsodki zoper to dobrodelno zdravniško iz najdbo, pripomogli so le k temu, da so se vedno bolj opozarjali bolniki nanjo, iu zaupno sme vsak bolnik rabiti to blagonosno pijačo. Kakor je morala marsikatera koristna iznajdba na tem svetu mnogo pretrpeti vsled človeške kratkovidnosti in je konečno vendar častno zmagala vsled svojih izvrstnih lastnosti, tako velja tudi v tem slučaji prislovica: „Mnogo sovražnikov, muogo časti." 3HF" ^Varile rje v Safe Cure se dobiva v znanih lekarnah, Dijaška kuhinja v Celji. Zii 111. društveno šolsko leto 1888,89 so dalje darovali naslednji častiti in prečastiti daritelji: Jakob Janežič, tovarnar v Gri/.ah ... 2 gl. — kr. Slavna „Posojilnica v Celji".....100 „ — „ Prevzv. g. knezoškof Jakob Maksimilijan za febr. 4 „ — „ Martin Gaberc, kaplan na Vranskem . . . 4 „ — „ Valentin Miknš. kaplan v Konjicah . . . . 5 „ — „ Neimenovan dobrotnik iz Šmarja po preč. gosji. kanoniku Ivancu.......10 „ — „ Slavna „Posojilnica v Mozirji".....10 „ — „ Franc Janesch, trgovce v Celji . . . 5 „ — „ Franc Ogiadi, kanonik in ravnatelj bogosl. v Mariboru, pristopil kot pokrovitelj . . 50 ,, n Dr. Vošnjak od jn-odanih knjiži« .... 2 „ 10 „ Dr. K. Gelingsheiiri, stavo......5 „ — „ Kkscolenca knezoškof za marce.....4 „ — „ Seb. Stori, trgovec v Št. Andreju na Koroškem po dr. Sernecu........10 „ — „ Slavna „Posojilnica v Pišeeah" .... 5 „ — „ Anton Vortovšek, župan v Pišecali ... 3 „ — „ Alojzij Krofi, župnik v Kalobji .... 2 „ — „ Vsem blagim dariteliom proarčna zalivala v imenu naše mladine in prosimo še daljnih milodarov. V CELJI, dno 14. marca 1889. Umrli no: 14 marca. Štefanija Slaje, jmkovskega pomočnika hči, 3 mes , Poljanska cesta 23, božjast. — Bertn Jeršek, delavčeva hči, :!'/„ leta, Dunajska cesta 7, pljučni katar. — Jera Hiliar, gostija, 72 let, Gospodske ulice 4, vsled raka v obrazu. T u j c 1. 14. marca. Pri Matiju: Sonitza, potovalcc, iz Celja. — Langhuth, potovaloe, z Dunaja. Vremensko »poročilo. J čas Stanje V e t e r Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja .'.rultomeru ▼ mm toplomura po C'olziju |7. u. zjut. 14.12. u. pop. |9 u.zvec. 72oa 728-2 733-4 1-8 3 6 - 34 sr. jvzli. m. szap. m. vzh. oblačno jasno » 0-00 Srednja temperatura 0 7° C., za 2-3° pod normalom. Oiimajska borza. (Telegralično poročilo.) 15. marca. Papirna renta 5 }, po 100 gl Srebeina „ 5% „ 100 ., 5% avstr. zlata renta, davka Pap rna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije . . . . London....... Srebro ........ Francoski napoleond. . . . Cesarski cekini ..... N.imške marke . . . (s lf!% davka) „ 16% „ prosta 83 gl 84 „ 111 * 99 „ 894 „ 301 „ 122 „ 9 ," 5 59 10 kr. 15 l 25 „ 50 '»2 /io » 80 „ 52 Tržne cene v Ljubljani dne 9. marca. Priporoča svoje izdelke prečastiti duhovščini in p. n cerkvenim predstojnikom po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. (5) Na željo pošilja načrte in ilustrovane cenike. Staro orodje in posode jemlje v popravo. cerkvene posode itd. Pšenica, hktl. . . Rež, „ . . Ječmen, „ . . Oves, „ . . Ajda, „ . . Proso, „ . . Koruza, „ . . Krompir, „ . . Leča, „ . . Grah, „ . . Fižol, „ . . Maslo. kgr. Mast, „ Špeh svež, „ Špeli povojen, kgr. . — Surovo maslo, „ . — Jajce, jedno „ . — Mleko, liter .... — Goveje meso, kgr. . — Telečje „ „ . — Svinjsko „ „ . — Koštrunovo „ „ . — Pišanee.....— Golob .....- Seno, 100 kgr. . . 2 Slama, „ „ . . 2 Drva trda, 4 □ mtr. 6 „ mehka, „ „ 4 jooooooooocx>ooooooooooooooooooooooo Naznanilo in priporočilo. Preč duhovščini, kakor slavnemu občinstvu izrekam svojo najtoplejšo zahvalo za doslej izkazano mi zaupanje in so priporočam tudi v bodoče za izdelovanje vseh jiltliritiliuiziiMil lil kot: prenovljeuja nltiirjcv, tabernakeljnov, le«, krstnih kamnov in podob. Prenavljam vsake vrste okvire, križcva pota, sv. razpelu, svečnik« itd. Tudi na novo izgotavljara vsa ta dela v vsakem slogu prav okusno in trpežno, V zalogi imam sv. razpelu od 4" do 3', na križu in brez križa, s stojalom in brez stojala, pozlačene, slikano in iz trdega lesa. Kristusi so do 2 čevlja po 2" znarazen, 4, 6, 8, 10, 12" itd. Cofi za svctllnlec — za spodaj in zgoraj dobo se od SO kr. do 8 gld.. krogle za vrvi pri svetil-nicah in svečnikih, palice za okvir« (Goldloisten), slik« itd. Vsako dolo izdelujem zanesljivo, dobro, in kar mogoče po nizki ceni. —1) Fran j o Toman, podobar in pozlatar v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 4, v Mayer-jevi hiši. QOOCXX)OnOOOOOOCXXX50OOOOOOCXXX3O0OOC0C T o v «> r ii i š lt o c «■ ii <•! Vsake vrste in velikosti kovčge in torbice iz usnja ali jadernega platna, istotako popolne jezdne oprave po 28 gl(l. in višje priporoča in pošilja obratno po pošti A. Košir, Kolodvorske ulice št. (2-21 v Ljubljani poleg juž lega kolodvora. Last ii o <1 e 1 o ! Bolezni želodca. in spodnjih telesnih delov, jeter in vranice, zlata žila, zaprtje, vodenica in kronična driska zdravi se najvspešneje s PICC0- LIJEVO „ESENCO ZA ŽELODEC", koja je tudi izvrstno sredstvo proti glistam. Pošilja jo izdelovatelj lekarnar GABRIJEL PICCOLI v Ljubljani (na Dunajski cesti) proti poštnemu povzetju. Dobiva se pa razven pri izdelovatelju lekarju PICC0-Ll-ju „pri Angelu" v Ljubljani po 10 kr., tudi še pri lekarju Rizzioli-ju v Rudolfo-vem in skoraj po vseli lekarnah na Primorskem, Tirolskem. Koroškem, Štajerskem in v Dalmaciji in sicer po 15 kr. steklenica. (o) Javna zalivala. Podpisani čuti se zavezanega, avstro - francoskej zavarovalnej družbi za elementarne nesreče in nezgode na Dunaji, zastopane j po glavnej agenturi v Ljubljani pri gosp. Josipu Prosencu, izrekati najiskrenejšo zahvalo za jako hitro poizvedenje škode in izplačanjo zavarovano svote za objekte, ki so mi pogoreli v Veliki Vasi. Velika Vas, 11. febr. 1881». -+- Janez Šuštar. Podpisal Ignac Detela. (d pogreone nmw sv. bode imelo 19. marca, t. j. sv. Jožefa popoludan ob 4. uri v šolski sobi frančiškanskega samostana svoj letu I občni z bor h kateromu so vsi moški udjo povabljeni. (2-1) * m mmt Na najnovejši in najboljši način iimetiie m m' i ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije, — odstranjuje zobne bolečine z usmrtenjem živca zobozdravnik A. Paichel, M| Odlikovan: tH7.'i, 1SS1. A6)---------------- ... .:.______ . Josip Deiller, tovarna za cerkveno blago in razprodaja —= cerkvenih oprav =— na I>iuiaji VII., Ziejjlergasse 527. Zastopnik Franc Ill ilCklKT. Proti gotovi naročbi se naj točneje i z v r š u j e j o vsakovrstne cerkvene oprave kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, zastave itd., kakor tudi celi ornatii -S3« Odlikovan: 1H7H, 1SSI. poleg Hradeckega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje. Nič več mokro nojto ali trdo usnjo! To doseže le I. Bendiksa iz Št. Valentina «. kra. prlv. lieprcmočljlva £ hranilna mast za usnje 1 potrjena s stotinami spričeval (cene: cela škatlja 1 gld., */j škatljo 50 kr., >/., škatije 25 kr., »/» škatlje 12'a kr.', potem za likanje usnja ravnokar patentovana hranilna tinktura za usnje ne lak za usnje ali momentni lik, tudi ne aprotura za usnje marveč bolj oljnato likalno črnilo, katero jo preskusilo c. kr državno vojno ministerstvo ter dovolilo, da se sme rabiti za usnje v c. kr. armadi. Ceno: 1 kilo 1 «Id. 20 kr., 1 steklenica št. 1: 1 gld., št. 2: 40 kr., št. 3: 20 kr. Razprodajalcem rabat. Dobiva se v vseh večjih krajih monarhije, v Ljubljani pri gg. Scliusnigu & Weberju in A. Krisperju. — Sva imo i jired ponarejanji! Prosi se za ponudbe v razprodajanje, kjer ' se ni založb. (30—5) 5» Z t£ • - s. rt s ADOLF HAUPTMANN, prva kranjska tovarna ipsroljiaatili barv, firneža in laka^HS v X^jiil>ljsini. izdelke ter pošilja na zahtevanje cenilnike zastonj in franko. « Oljnate barve v ploščevinastih pušieah le najboljše vrste, posebno i » pripravne za razprodajalce, po znižanih cenah; v dežr' 1 11 naprej primerno ceneje. Perstene, mineralne in kemične barve. Kupovidcem večjih množin prednostne cene. (SaffciS) l]se vrste, posebno i -ižah od 25 klgr. 1 r .AAAAAAAAAAAAA 4 Vse vrste slikarskih in i. likarskih čopičev in slikarske patrone. 11 W m tí rmu_LETr 3. stavbe priporoča Andrej Druškovič-a trgovina z železnino, Mestni trg 10, v velikem\ izboru iti prav po nizki ceni okova za okna iti vrata, štorje za št okad oranje, drat iti eveke, samo-kolnice, vezi za zidovje, traverze iti stare železniške šine za oboke, priznano najboljši kamniški Po rti and- in llo-maii-cement, sklejtiipapir (Daehpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezna dela. ■ " M- JI. M t 5t "V n» ■■ , kjer ni biizo vode neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu dobivati vodo; ravno tako tudi so dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železna okova. K» ]><>! ¡«"clf lN« %-<>: (11) vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in piužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. '¡¡Stf Tudi se dobiva zmirom sveži (lovski mavec (Lengenfclder Gt/ps) za gnojenje polja. Lekarna Trnkoczy, zraven rotovža v Ljubljani iiu velikem Jlostuem tr^ii, priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ue prejeli pismenih zahval o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarno Trnkoczyje\ih lirm so: Na Du-naji dve (in kemična tovarna), v Gradci (na Stajarskem) ena, pa ena v Ljubljani. P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi: Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani. Marijaceljske kapljice za želodec, katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: manjkanje slasti pri jedi, slab želodec, urilk, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bilje srca, zabnsniije, gliste, bolezni nu vranici, nu jetrih in zoper zlato žilo. 1 steklenica velja 20 kr.. 1 tucat 2 gl., 5 tucatov sauio 8 gl. Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istinite liiu-rijnceljske kapljice dobivajo samo v lekarni Trnkdczj-ja zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani. MARIA=ZELLERl TROPFEN* NUIT)ECHT BEI APOTHEKER TRNKOCZV LAIBACH 1 STÜCK 20* «i mm Cvet zoper trganje (Gicht), je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zalival. Zahteva naj se samo „cvet zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem. 1 stekl. 50 kr. tucat , , , , 4 gl. 50 kr. .vHmarf/. fl^T" 0e ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite. bn up miuijuni; za odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, hri-pavost, vratobol, jetiko, prsne in pljučne bolečine; i stekl. o