jr *t' M ' foUR «*£ ^ .. ^ Celo Jelo 65 đin. Inserati ali oznanila sc te^Muračttnajo p0 dogovoru; pri večkratnem $e‘X (radiranju primeren popust Upravništvo sprejema naročnino, inseraie in reklamacije. Telefon inierurban štev. 113. t/4*. rt.« V rRAZA f spia le^ litf m, hr öS- ri» NEODVISEN .POLITIČEN UST ZB SLOVENSKO LJUDSTVO Poštnina v državi SHS pavšaliraiut. .Straža* izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Maribor^ Koroška cesta šiev. 5. - Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo^ Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon inierurban šiev. 113. 2 0. 3SHB9I Ste'«r. Maribop, dne 25, Januarja 182 9, Letnik XIV. Zakaj proti Rusiji! 7j ozirom na konferenco v Genovi st-riše beograjska „Republika“ o naših OTjdnoSajih proti Rusiji: __ „Naša država je po padu carističkoga režima in po nočetku sovjetov 1 »rekinila vse prijateljske, zavezniške > n bratske vezi z Rusijo. Naša zunarija politika pred in med vojno vse do ■uske revolucije je bila v tesni zvezi I rusko zunanjo politiko, lahko bi reda je bila njen sestavni del, Z àzpadom carizma je zgubila naša po-* ika svoje hrbtišče, da bi pa le še £aj dosegla, si je morala iskati novo »poro. Da bi se tej novi strani bolje 1 rikupila, je po svojem poslaniku v iusiji, fatalnem Spalajkoviču, „plju-ila Leninu v lice.“ Spalajkovičevo — srečanje z Leninom je večna sramota ; ka našo politika. Mesto ,da bi naši me-odajni krogi to napako popravili, so *0 raj« nadal:evali ter nanizali eno za drugo v istem pravcu in v istem Stilu. Smatralo se je, da mora biti naša Jbolitika prikladna ruskemu Carju in fearski vladi, a ne ruskemu narodu in ^?usfci državi. Iz bistva in kretanja nar ~$e politike je jasno, da ruski narod in ruska država za n o ni obstojala, poimala je samo carja in njegovo vlado, Sto pa je ta prenehala, je prenehal za j inaŠo monarhi:o tudi ruski narod ter ’ iifflka država. In da bi bila konsekventna, gre po vrsti napaka za nabavko, korak za korakom proti Rusi H, %iti malo se ne misli na bodočnost in 0.«a posledice, ki bi lahko enkrat na « «topile, ~ V kolikor je za sedaj znano, igra ■oajvožnejšo vlogo v vodstvu politike ,2 rrotl Rusiji g. SpaJajkovič, poslapfLk "ttafie kral'evine v Parizu. On je v Ze-’■“'irevi na seji Lige Narodov javno po-Ss-edal, da njegova država ne da niti »are proti lakoti in bolezni v Rusiji, fasno seveda, „ker ni ruskega carja, ai ruskega naroda.“ To je druga veli-ita krivica naše vlade prog, ruskemu na rodu, ki živi, četudi brez carja in prijateljstva naše monarhije. Naša vlada pa ni ostala samo pri iem. Sla je dalje, postavila se je brez vednosti naroda in parlamenta v po-, ložaj navadnega francoskega naem-(Uika. Francoski zunanji minister je še i pred kratkim brzojavil ja, onskemu mi-istru, da je za slučaj preobrata v -'Rusiji pripravljena dobro oborožena Jjvojssa v Madžarski in Jugoslaviji, ki t bi zopet uvedla stari monarhist.čui re-šjgjm. — Jasno je sedaj, kam plove naga vlada in kam vodi n^ena zunanja politika. Navadna služabnica Franco-B gke se je postavila v isto vrsto z Madžarsko. In če ne pozabimo, da je se-*®ai SgalajkoviČ naš poslanik v Parizu, ki je natorž tudi obvezal in vdni-oail našo državo in vojsko monarhistič-•»' si emu režimu v Rusiji, nam bo jasno, 1 eia vodimo izrazito neprijateljsko poli-j tako proti Rusiii in preveč priliz -yfjivo in dvorljivo politiko proti njenim P sovražnikom. To je tretja in najtežja ^krivica proti Rusiji, ji Vse te napake jasno govore o zelo iitežkem, če že 'ne nemogočem zbližan ju a paše države z Rusijo. Poleg tega, da k-se je odrekla slovanofilske Dne 22, t. m. nam je ugrabila — smrt nad vse blago dušo našega cerkvenega poglavarja Benedikta XV. , katerega ime bo ostalo poleg Wilsona neizonsno v zgodovini. Pokojni papež ne bo samo nezaben nam katoličanom, ampak celemu svetu, ki je ječal leta pod neznosno težo in gorjem svetovne vojne Na celem svetu ni bilo pri iz -bruhu vojne moža, ki bi se bil upal opozoriti voditelje razburkanih narodov na mir in bratsko ljubezen na pod lagi krščanstva, "kot je to ravno storil ^okorni cerkveni poglavar, Kot neustrašeni oznanjevalec miru in bralske ljubezni si je osvojil rajni srca celega sveta in lahko trdimo, da ravno kot apostol miru in vsestranski zdravnik svetovne bede pokojni ni imel nasprotnikov, ampak bo beležilo časopisje celega sveta n.egovo smrt z bolestjo nad izgubo moža, jki ni bil sauno oče katoličanov, ampak oče vseh po miru hrepenečih zatiranih in ubogih . Kjoliko je storil Benedikt XV,- za zopetno stvaritev svetovnega miru, je znano našim čitatel4em. Po sklepu svetovnega miru pa so je lotil ra,ni papež lečenja socijalnih ran, Katere je zapustila svetovna vojna človeštvu. Njegovo očetovsko oko je zapazilo takoj na.bolj globoke prepade soeijalnega gorja, katere je skušal premostiti potom raznih večmilijon-bkih .denarnih zbirk, nabiranja obto ke, živil ter zdravil, Pri razdelitvi da» rov se ni oziral samo na katoličane , ampak je naklan.al nabrane milodare vsem, ki so bili najbolj potrebni in so se nanj obrnili. Nikakor pa ne smemo pozabiti res očetovsko srce blagopokojnoga,, katero .e plamtelo ljubezni do onih, ki niso bili nič krivi na svetovni vojni, a j najbolj občutilo njene strašne posledi-' ce — do uboge dece. Gladna, naga in bolna deca vseh evro. skih držav so bila punčica v očetovskem očesu raj -nega. Za uboge otroke je rajni nabi -ral milione in jih razdeljeval med naj bolj potrebn . Ra^ni cerkveni poglavar si je torej kot apostol miru in ljubezni v besedi, pa kot zdravnik ran svetovnega boja, v dejanju osvojil srca celega sveta, ići mu bo ohranil trajen spomin — m olitike u sovraštvo proti Rusiji in Bolgariji — p. ter se predala sovražnikom ruskega naroda — zapadnim kapitalističnim silam, ima naša država še eno obtežil-lipo okolnost ori obnovi^ dobrih odnoša-I jev. To je stvar'an’e toliko pro -I oesov proti Be Javskinn vodiiteTjem, pre Frtfln.oniO m . rzP/IMjTI (TfìlflVStvn. in *7.c t gan ;anje in zatiranje delavstva in zabranjivanje in dušenjOj komunisi^čne-ga pokreta.“ * Prinašamo v potrdilo tega, kar že smo razmcjtrivali pod naslovom „Ga -cisti“ v številki ód predzadn‘ega pon-deljka. Ves kulturni svet že obsoja zagrizeno sovraštvo naših oblastnikov proti Rusiji, samo ozki krogi o’ lastniških hlapcev tega ne vidi o, hoče o pa biti kulturni in človekoljubni in zato radi govori o o „ruski tragedih“ ter noče'o verjeti, da bi se izplačalo govoriti tudi o „slovanski tragedi.i“, hvaležnosti, ker se je upal edini prvi nastopiti za umirjen» svetovne -ga sovraštva. Rajni papež je že bil po svoji naravi in rodovini človek kristalnočiste liubezni do bližnjega*. Benedikt XV, je bil potomec stare plemiške rodbine — markizov Della Chiesa. Rodil se je 21, novembra 1854 v obmorskem mestecu Pegla pri Genovi, Srednje šole je dovršil v Genovi in postal istotam doktor prava. Potem se je posvetil bogoslovju in postal duhovnik (.1878, leta), nakar je dovršil še akademijo za u-firavno in diplomatično cerkveno službo m postal doktor cerkvenega prava. Papež Leon XIII, ga je imenoval za svojega tajnega komornika. Potem je služboval Chiesa na papeški nuncijaturi v Madridu, L, 1887 ga je pokli cal kardinal Rampolla v Rim za svojega ta, n ik a in ga kmalu imenoval za ravnateba svoje pisarno. Tu se je seznanil Chiesa z vsemi posli vatikanskega državnega tajništva. Leta 19(17 ga jo Pi X imenoval za nadškofa v Bologni, leta 1914 pa za kardinala. '5. septembra 1914 je postal Della Chiesa naslednik PjUa X. na. papeževem prestolu. Rajni papež je bil po svoji naravi bolj slaboten in se je močno prehladil dne 27 decembra, ko je ob štirih z :utraj vstal in maševal. In tega onehlajenja ie ni .več iznebil, Teinu prehladu se je Še pridružila influenca, ki mu je ugasnila rahlo luč živ -lienja. Še 'dokler je bil rajni na bolniški postelji, so se za njegov» bolezen zanimale države celega sveta, celo Karlu so poročali o papeževem zdravstvenem stanju. Kako je bil rajni priljubljen, nam svedoči.o črne zastave, ki oznanjajo njegovo prerano smrt raz vseh javnih poslopij naše kral.evine. Papeževo truplo bodo po njegovi zadnji želji razstavili v pontiiikakii ob leki tri ure na papeškem prestolu, 2 dni pa v cerkvi sv. Petra. Pogreb rajnega papeža bo deveti dan po smrti. Po pogrebu bo začel zborovati kon -klave, katerega se bo udeležilo 62 kardinalov Vrhovno cerkveno vodstvo je prevzel začasno kardinal Gaspari. I tO premoženju avtonomnih dežel. Po prevratu oktobra 1918 je ‘ prenehala državna avstrijska oblast) in avtonomne 'dežele s svojim upravnim aparatom so postale sacnostojne. Deželni glavarji z deželnim zborom In odborom so postali dejansko vladarji svojih kronovin. v smislu določil pragmafjčne sankcije. Tem je pristojalo zdaj odločevati, kaj naj se Zgodi v prihodnje. Tako so dejansko nemške kronovine stare Avstrije napra vile med seboj; zvezno državo — republiko Nemško Avstrijo, Tudi za dru ge dežele je bila ta pot pravilna, Ti od I.udstva izvoljeni poslanci bi bili poklicani, da skupno določijo usodo teh pokrajin; ti so bili zakoniti po sredovalci med poedinimi deželami in med novim tovarišem — kraljevino Srbijo To se pa pri nas v Sloveniji ni izvršilo. Sestavili so me d stransko vlado brez parlamenta; ‘postavili poverjenike, ki niso bili od ljudstva izvoljeni, aparat avtonomno deželne u-prave. ki je izvrstno delovali, in bi bil še nadalje dobro služil in držal deželno premoženje skupaj, so razpustili« Za Štajersko bi bilo seveda treba upravo deliti po načelu samoodločbe narodov. Slabi nasledki tega koraka so se kmalu začeli kazati zlasti na Kranjskem, kako je drugod v tem oziru, naj dobro poučeni možje poročajo vašemu listu., Tako so posebno dragi inventar deželnega dvorca, ki je bil milijon ske vrednosti, ker ni bilo pravega gospodarja, raznesli na vse kraje, dežela. pa ni dobila za to nobene odškod nine. Sicer je ta narodna vlada v Ljubljani prenesla posle deželnega odbora neki komisiji, ki pa ni imela ni-kake izvrševalne oblasti in nobenih sredstev za upravo svojih agend; kajti odpravili so vse deželne davke in določili so le nekako miloščino za naj’ nujnejše potrebe te komisije. Vse te usodne korake je napravila narodna vlada na svojo roko, ne da bi bila sklicala deželni zbor, kar bi se bilo lahko zgodite. Ali je vlada postavila tudi za dru ge dežele kake take komisije za upravo deželnega imetja, in kako usodo so j imele, nam ni znano, vendar bi bilo ! potrebno, da se ta zadeva vsestransko pojasni, ker je postalo to vprašanje zrelo za rešitev. i Danes nimamo več narodne r lade za Slovenijo, ki je vsaj provizorno na domeščala avtonomno oblast, danes, vodijo upravo Slovenije kraljev i u-radniki, kot zastopniki centrala , vlade, ki je postala absolutna gospodarica tega premoženja, ker je sama dp’ ločila, da je ona prva in zadnja instanca v tem vprašanju. Ni čuda sedaj, da se kratkomalo že govori * konliskaciji tega premoženja za državo, če ne v celoti, vsaj deloma, 'AH bodo pri takih razmerah ugovori kaj pomagali, je dvomljivo —. V tem zavoženem položaju je za nas edino veljavno dotočilo člena 208. sentžermenske mirovne pogodbe, ki pr a G : „Države, na katere se je prenesla kaka pokrajina fcTvse Avstrije, ali ki so nastale iz razpada te monarhije, dobijo vso imovino in vse imetje, ki je bilo last bivše ali sedanje avstrijske Gade in ki teže v teh pokrajinah. V smislu tega člena spada v imetje in 8ast bivše ali sedanje avstrijske vlade: premoženj» Mvšjega avstrijskega cesarstva, delež te države na skupni posesti avstrotogrske monarhije, vsa kronska imovina, kakor tudi privatno premoženje bivše avstro-ogrske vite* darske hiše. Na zunaj mej teh držav ležeče imetje.!® lastnino btvfie teh .mr danje avstrijske vlade ne smejo te države staviti nobenih zahtev —°! —■ Vrednost tega konfisciranoga imetja, določi reparaoijska komisija in se vpiše v dobro avstrijski republiki. Iz teh dotočil je razridno, da država nima nobene pravice, do zasebnega imetja, pod katero spada tpdi > met je bivših avtonomnih deželnih, »_ prav, in da se tò imetje, ker je £>r&-ncnal poslovati lastnik, mora upravlja tl ravno tako, kakor, sc .upravlja imet Jb lime, aé ta preneha. Tu je sedaj dvojno mogoče. Ali upravlja in konačno likvidira imetnik tega premoženja tam, v našem slučaju bivši deželni zbor, ki lahko v to svrho izvoli posebno komisijo, ali pa, če je imetje pasivno, po zakonu posebna komisija, ki jo določi sodišče. Eno je pa neovrgljivo, da so vse to premoženje pridobiti edinole davkoplačevalci, in da je tft last vseh 'davkoplačevalcev, in se mora te v interesa teh davkoplačevalcev uporabiti. ' Po rapallskera dogovoru med naš* državo in Italijo je določeno, da se bo imetje bivše dežele Kranjske dela© po razmerju teritorija te pokrajine na obe državi. V ta namen; bo potreben poseben razgovor med našo državo &a Italijo — in ne spada med vprašanja* ki jih bo reševati na konferenci v smislu določil člena 265. sentžermen-sfc» pogodbe med prizadetimi nasledstvenimi državami. — Materijal, ki bo potreben za ta posebni dogovor z Italijo, 'Éé ni zbran, ker se vlada s tem vprašanjem še ni barila; to je njena naloga, ker je prevzela vse a-gende bivšega deželnega zbora. Opozoriti je pa treba, da se morajo tudi delit! dolgovi, če se že deli imetje. — Popolnoma istega značaja, I kakor kranjsko vprašanje, je vprašanje delitve imetja in dolgov bivših kroao\fn Štajerske in Koroške. Treba bi bilo posebnega dogovora med našo državo in Nem. Avstrijo, lin enotnih načel pri reševanju teh vprašanj. Sentžermenska pogodba (par. 208. odst. 7) n» določa druzega, nego edino to, da se brez plačila prenese na nasledstvene države vsa posest in lastnina dežel, občin in drugih lokai-nin avtonomnih uprav bivše avstro-ogrske monarhije kakor tudi imetje in lastama v Bop-ii-Hercegprinl, ki ni. bila last te monarhije. Opozarjamo le na zdravilišče Rogaška Slatina, ki je pripadalo deželi Štajerski To posestvo ima vknjlžepe in kontokorentne dolgove in reprezentira veliko vrednost. Kako naj uredimo sedaj to zavoženo vprašan»? Po našem mnenju ni za to poklicana centralna vlada. Ona naj Ema samo nadzorstvo kot ekseku» ti vii a državna oblast, in mora dati na razpolago potrebna sredstva ?a upravo tega promdžobja, ker jo ukinila vse deželno avtonomne dav kje. f m jih -sedaj sama pobira. Ustanovi naj se zopet posebna komisija za Štajersko, Koroško in Kranjsko, ki ima ugotoviti premoženje teh kronoviii, upravljati to premoženje brez odškodnine; da se odtujeno premoženje ali odvrne ali pa v denarju poplača. Glede na Kranjsko je vse pripravljeno, glede na Štajersko mora imeti likvidacijska komisija vse podatke, če še obstoji, glede na Koroško pa okr. glavarstvo v Slovenjgradcu, Od deželnih odbo-iuv v Gradcu in Celovcu bo rekvirira ti vse deželne račune za 1. 1918, ki naj bi tvorili podlago za delitev imetja in dolgov Štajerske In Kranjske dežele. Pri dolgovih bi bilo upoštevali le tiste dolgove, ki so bili ustavno odobreni, ne pa tudi dolgove, ki sta jih napravila oba deželna odbora na last no odgovornost. Nasprotno bi tudi pri fiktivni) ne bilo upoštevati obveznic vojnih posojil, Id so se nabavile iz ro a lizalo v ustavno ne odobrenih dolgov. Kako naj se sestavijo te komisiie? Najbolj enostavna je pot, da bivši deželni poslanci iz teh kronovin volijo lo komisijo. Koroška bi se morala priklopiti Štajerski ah Kranjski« Za ta komisije se mora izdelati poseben Statut, v katerem se določijo njih dolžnosti ia pravice. Vlada mora pa z svojo avtoriteto varovati ugled te komisije. Prva naloga te komisi je naj bi bila, :da pregleda delovanje bivšega deželnega odbora na Kranjskem in izreče kouočno svoje mnenje o tem delovanju in si s tem ustvari temelj za svoje nadaljno poslovanje. Ker deželna od' bora za Štajersko v Gradcu in Celovcu za Koroško še funke ijonir aia,bi bilo le s tema stopiti v dogovor. Za Kranjsko ima pa tukajšnja vlada že obširno poročilo, a se nfc nikdar bar vila s tem poročilom, Ko je položen ta temelj, gre lahko delo komüßij© naprej, Üa ugotovi, kaj se morqj brez Škode ?.a splošne koristi prodati, da se plačajo obveznosti dežele. Vsa ostala i-movina naj bi~se upravljala in morebitni prebitek uporabljaj za melioracijske ali druge občne koristne namene dotične dežele, dokler se konečno ne reši, komu pripade 'to premoženje. — po našem mnenju so davkoplačevalci teh avtonomnih dežel pravi lastniki te ga premoženja in le-tf. imajo po svojih Izvoljenih poslancih pravico razpolagati s tem premoženjem. .. i Ker po mirovni pogodbi ni ta limovi n a last države, naj prepusti upra yo onim faktorjem, ki so to poprej u-pravljali, sama pa naj obdrži kot državna oblast nadzorstvo, da sc uprava ne zlorabi. Delovanje komisije pa lahko po svojem zastopniku kontrolira, kakor je ta že vršita poprej v deželnih zborih in odborih. Morebiti bi bilo najbolj umestno, da se snidejo vsi bivši deželni', -poslanci na razgovor v tej zadevi 1 Politični pregled. KRALJEVINA SHS, Parlament se bavi s kritiko yladne deklaracije. Opozicija ostro kritizira to deklaracijo in poslanec dr, Ivanič je imenoval deklaracijo naravnost ledilni list V imenu Jugoslovanskega kluba se je. potegnil za zboljšanje železniškega prometa in bednega stanja železničarjev poslanec Gostinčar., R u m u n i j a in naša kraljevina ste podoisali medsebo.no vojno kon-venoijo. ITALIJA’. Po mestih neodrešene domovine se vršijo občinske volitve. Volitve so spremljane od naijhujšega nasilja od strani fašistov in se jih veLko vo-liloev niti ne udeležuje, Konečni izid volitev še sicer ni znan, a je upanje na propast divjaškega fašistovsko naći onalističnega 1 loka. RUSIJA. Iz Rusije prihajajo poročila o uovith dimenzi ali lakote. Tozadevna poročila iz Samare so naravnost ne-venetna, a zastopniki mednarodnih po možnih akcij trdi.o, da se je lotil iz -s trad ani narod celo mrličev. Za gospodarsko obnovo Rusije se zelo. zanima Nemčija, Razsipnost in štedljivost. Alerà, z vojaškimi Čevlji. Sarajevski listi poročajo, jda so oblasti tedni odkrile novo afero ž vojaškim obuvalom. V to afero je razen par oficirjev m podoficirjev zapletenih par ugled nih trgovcev, ki so „kupovali“ in prodajali ukradeno vojaško blago. Naši čitatelji se iz takih poročil pač sami lahko prepričujejo o umestnosti našega grmenja proti korupciji. Sedal pa — kininska afera. Za sprejem živine in drugega materijala, katerega nam izroča Nemčja na račun vojne odškodnine, jo določena posebna glavna komisija v Beogradu. Člani te komisije dobivajo dnevrf.ee ra zen svoje plače še 40 dinarjev. Razim te beograjsko komisije je še v Wiesbadenu posebna komisija/ki pre’ vzema to nemško živino ter odškodnino ter jo pošilja v našo kraljevino. — Tudi ta komisija doliva mastne dnevnice. Kako da delujejo te komisije, s katerimi si je g. minister Pucelj žla-nta prvega kolena, smo že pisali — danes zopet ,samo en vzgled ^vzornega“ poslovanja teh komisij. Kot re-paracijsko blago iz Nemčije je dobila naša država 5 zabojev kinina, v skup nem iznosu 250 kg. Danes stane 1 kg kinina 250 francoskih frankov. Ta nemški kinin bi se naj bil razdelil na vojno in zdravstveno ministrstvo. Zaboji so bil naloženi \\ Regensburgu, kjer je sprejela naša komisija kinih, ga zabila v zaboje, ga zapečatila in odpravila po Donavi’- proti Beogradu. Ko je pa odprla komisija glavnega sa niietnega skladišča v Zemunu te zar boje, da jih pregleda, je našla, da so zaboji — — prazni. Kinina ni bilo niti praška nel Sedaj še rii dognano, kje jo izginil kinin : ali takoj v Regensburgu, aid pa med potjo, ker re-paraccisko blago rade spremljajo še posebne komisije ! Kam roma državni denar? Avto-garaža ministrstva saobraćaja je bila ustanovljena leta 1919 v ta namen, da preskrbuje 93 ministrskih avtomobilov s potrebnim materijalom kot: benci- nom ter oljem) in vrši tudi popravila toh avtomobilov. Ustanovitev to garaže so je utemeijevalia z izgovorom, češ' naš železniški promet še ni dovolj raz vit ter urejen, radi tega dejstva rar bijo posamezni ministri avtomobila, na katerih lahko frčijo iz kraja v kraj ün se na licu mesta in hitro prepričajo o ljudskih potrebah ter željah. Za to leto je bilo izdanih za avtogaražo 7 milijonov dinarjev. Garažo je upravljalo železniško ministrstvo, dokler je niso porinili pod kontrolo strojnega oddeJjenja istega ministrstva. A kljub tej kontroli nikakor niso prenehate tat vine raznega avtomobilnega materijar la. Ker se tatvina ni manjšala, so zar čeli menjavati šefe te garaže, in postavili so za predstojnika nekega Mad žara, ki bi naj zajezil kradljiyost, a brez uspeha. Zloraba in tatvina raznega materijala se je vedno bolj množila. Eden od uradnikov je točno s številkami obveščal strojno oddeijenje ministrstva o tatvinah v garaži. Oddeljen je 'pa, mesto da bi izrodilo celo zadevo sodniji, je pognalo ovadbe med akte! Tat vidoč, kako ga ščitijo na višjem mestu, pobegne iz Beogradaiu čez leto dni ga najdemo v Obrenovou kot kompanjona tovarne za izdelovan je koles. Tudi to se je javilo ministrst vu, a prijavo so založili — —- &d acta! Kaj pomeni tako postopanje glede prijavljene tatvine? Na vsak način zasledujejo na višjih mestih cilj — rešitev lopova! Sodnija, ki je začela radi garažnih tatvin preiskavo, jo je prekinita, ker ministrsko oddeijenje ni kazalo za zadevo najmanjšega interesa. Da je temu res tako, nam pričajo trije akti glede teh tatvin, ki se nahajajo. še danes v oddeljenu, a za njih rešitev ni nikdo vprašal že dve leti iie! Štedljivost je dokazala naša beograjska vlada pri našem gospodu pokrajinskem namestniku. Kakor znano je g. namestnik Hribar prepotoval — ne, prevozil celo Slovenijo v posebno eksoiična uniformi v imenu pravice. Na tem potovanju je po stari prvaški navadi s svojimi prijatelji, znanci in dostojanstveniki obhajal oficijelne pojedine večjega ia( manjšega obsega, kakšen je pač bil' kraj, katerega je osrečit s svojim obiskom v Imenu pravice. Ko je temelj to spoznal slovensko jed iu pijačo, je poslal debele račune « v Beograd s prošnjo, naj se poravnajo izdatki za njegove državotvorne pc jedine iz državne blagajne na račun vse n, ne oziraje sa na razliko med o-n imi, ki so se udeležili Hribarjevih o-beiov tor večerij ali ne. Ko j>a so v Beogradu videli le Številke Hribarje, ve prvaške razsipnosti, so rekli: .jotri G. namestniku se ustavi tako dolgo mesečna plača, dokler ne bodo na ta način poravnani vsi izdatki za njegov ponoči po Sloveniji, 141 so je vršil v imena j travice, a na domnevani račun davkoplačevalcev. Beograd je ravnal enkrat štedljivo, a gosp. pravice III ibar ne bo menda nikdar več rajžal po Sloveniji, v upu gostij na državne stroške. Z uniformo in pojedinami v imenu pravice ima g. kraljevi namestnik bridke izkušnje v časih vedno rastoče draginje. V Beogradu so včasih le hudomušni, ceh) s častitljivostjo kraljevega namestnika so se poigra.čkaii Beležke. Sreča« leto, Zelo veseli, pa tudi zelo otročji koledniki so se oglašali za pravoslavno Novo leto po beograjskih listih. Tako pravijo „Novosti“, da je bilo preteklo leto prav srečno, dogodile so se zelo važne stvari in dale so se podlage za rešitev velikih in važ nih državnih problemov. Veliko zadovoljstvo ob tem srečnem političnem letu kali samo to, da se vidi pri muslimanskih poslancih in kolednik „Novosti“ se že vdaja veliki brigi, kako bi se dala oba portfelja v slučaju, da muslimani izstopijo iz vlade, lepo razdeliti med radikale in demokrate. To je vsa skrb koncem enega in začetkom drugega srečnega leta. List še pravi, da je stan.e našega političnega živlle-nja — normalno. Ta naivni optimizem presega vse meje, Treba čestitati in se čuditi. „Kriv je g. Pašič.“ Belgrajski „Balkan“ se je pred par dnevi s fui -minantnim uvodnikom pod gornjim zaglavim zagnal v g. Pašiča.' „Balkan“ pravi, da je Pašič zakrivil vse zlo v naši državi. Sklepoma pa piše: „Nacija je sita gnilosti g. Pašiča. Ona gleda v njegovi osebi glavnega kriv ca vsega hudega. V interesu g. Pašiča je, da čimprej vrže to krivico raz sebe “ In nič več! Smešno! G. Pašič ima interese . , . Potemtakem je „Bal kan“ oprostil g, Pašiču vso krivico... Vrana vrani ... Meni globa, tebi roba! Blagopokojnomu sodišču za pobijanje draginje, posvečuje „Hrvat“ to-le v spomin: „Advokati so imeli »poln© roke dela — in dobro so zaslKiži/, , Eto n. pr, trgovec iz province je obsojen na 50 tisoč kron globe in konfiskacijo blaga. Pritožuje se in moleduje, pa vse zastonj. Naposled si domisli, da tl bilo dobro najti človeka, dobro pou-öeuega v paragrafih in v vsem, ki bi rešd vsaj blago, če že vrag nese globo — in tako mu pada na um advokat v Sarajevu, spreten, zelo ugleden, vpliven tako, da je postal celo narodni poslanec. — To pomisli, skle j ne in že je na potu. Pot ga vodi naravnost pred narodna skupščino v Beogradu. Tu pove slugi svoje želje sluga steče k advokatu — poslancu, da ga „nujno želi neki gospod“. — Advokat gre takoj iz svojega kluba, da vidi, kdo da je. Trgovec nima nfti časa. da M se pošteno in spodobno predstavil, advokat pravi: „Hitro povejte, imam; malo časa!“ — Trgoveo res hitro pove n razloži svoje težave, advokat-poslanec pa še hitrejše odgovori: „Meni globa, tebi roba! Ali si zadovoljen ?“ — Trgovec je zadovol jen, advokat je zadovoljen, prvi je rešil blago, drugi pa v par minutali zasluži) 50.000 K, Sam. pri sebi se smeji ko hodi zopet v poslaaiišk? klim, zdi se mu pa, da Čuje za svojim hrbtom globok vzdihljaj: „Ah, ta hiša se je že d a vin o spremenila v veliko advokatsko pisarno, za katero se pa_ne plačajo nobeni davki ..." Ubogi centralisti! Malo jih je in pri ustoličenju svojih oblasti se bodo najbrž potokli med seboj. Posebno vro Ča je peščica črnogorskih centralistov ves čas se že prepirajo in to od dneva do dneva hujše, kje naj bo sedež črnogorske ali zetske oblasti: ali na Cetinju ali v Podgorici. Vse tradioijo-nelne, kulturne, ekonomske tn bogzna kakšne razloge so že obrab, nehati i pa noče ne ena, ne druga skupina, — Sedaj pa, da bo stvar še težja, se je oglasilo nekaj centralistov iz Nikštea ki pravijo; „Ne Cetinje,, ueri’ođgoriea. -~ Nikšič mora biti sedeži oMa£ti,; k»r. jo zgodovinsko, kulturno, ekonomsko ttcL — ista pesem, kot poprej aa dveh straneh. Kaj bo sedaj, bogzna, Cetin- j.o no odrieha, Podgorica ne odneha* Nikšič ne odneha, kdo naj sedaj odloči in kdo naj delil Dnevne novice. Pazor! Vsi naročniki, kt Imajo „fcJtražo“ plačano do 1. ali 15. februar, ja so dobili danes na ovitek moder križ in položnico. Drugim naročnikom; pa, ki še za leto 1Ö22 niso nobene naročnine plačali, pa se bode list kon-oem tega meseca ustavil. — S tem seveda ne preneha obveznost, da zaostali dolg plačajo. Naročnina na Jt ste se vedno plačuje naprej l Uprav-niätve „Straže“. Ponedeljkovo številko „Straže* je nam cenzura zabranila, ker smo doslovno citirali „Hrvatsko obrano“ cut dne 19. t. m. Vzrok zabrane je bi’rf kritika „Vojnega lista“, ki je objavil ukaze o povišanju rezervnih oficirjev. Oporoka kralja Petra, Sestavljeni .je posebni državni odbor, ki bo te dni odprl oporoko pokojnega kralja Petra- Kronanje našega kraljevega par» se bo baje vršilo na Vidov dan 1922* iu sicer bo kraljeva dvojica kronana v Beogradu, maziljena pa v samostanu Ziža. Umrl je župnik Sijaaeo. Pogreb se vrši v četrtek 26. januarja. R. i. p* Spremembo pri kapucinih, Slov,-hrvatski samostani so sedaj združeni v eno provincijo, ki se imenuje „Ilirska provincija.“ Provincijalom je izvoljen p. Donat Zupančič; štirji definitomi so: izmed Hrvatov p. Karel, gvardjan v Razlobagu, in p. Vinko , superior v Gružu pri Dubrovniku; iz med Slovencev sta p. Linus in p. Ladislav. Novi predstojniki samostanov v Sloveniji so: p. Ladislav ori Sv .-Jožefu v Studencih pri Mariboru; p* Jeronim v Celju, p. Oton v SkofjiloRi* p. Rafael v Krškem. — V Varaždinu je predstojnikom določen p. LudoVik „ dosedanji vikar istotam; za vikarja'» prido v Varaždin štajerski ro.ak p» 3L Reberc, ki bo rad prišel tudi Stai era, , kim gospodom na pomoč« Ljubljanski dopisni urad Je naS notranji minister ukinil, akoravno Jo g. Pašič zagotovil zastopnikom Jugoslovanskega novinarskega udruženja, da se kaj takega ne bo zgodilo. Dopisni urad v Ljubljani se ukine dno 31. jan. 1922, Kako je s potnimi listi v Nemška Avstrijo? Prejeli smo iz Nemške Koroške pismo, ki osvetl.u.e, kakšne ovire stav/a jugoslovanski konzulat v. Gradcu našim hudem, ki hočejo v Jo-goslavi.o. Dve mladenki ste noteli po ponesrečenem plebiscitu iz Nemške K» roške, ker za nje tamkaj ni več obstanka. Ena ima že zasiguran vstop k uršulinkam v Ljubljani, druga im» primerno službo pri Zidanem Mostu * Pa glej ga, šmenta, pasov ni mogoče dobiti iz uradoa. Toliko potov in str»* škov, uspeh pa velika ničla. Da Nemci ovirajo, je razumljivo, da pa jugoslovanski konzulat ovira, je nezasliö-no. Oktobra lanskega leta ste dobile karto, da stane pas 1625 n, a. kron* Poslale ste jQkoia Pašič ? — Nuji vsak težak stun sebe vpcaöac Kako bi izglodala ta nar ša država, če bi po- kaki nesreči ostate brez ustave, kakor je hotela zem --Iteradnička stranka in njeno .pisano «društvo?“ Kaj ni to ginljiva in • divisiva demagogija! — Pri; tem pa zopet -mo priznanje, kdo nam je dal ustavo. Novi parlamentarni klub. Med poslanci, ki ne pripadajo nobeni politični skupini, se je pojavila tendenca združitve v en klub, ki ne bi imel poetičnega značaja. V to jih sili.o tehnični razlogi, Ce so združeni v klubu, lahko večkrat govorijo, ker. imajo zaledje. Govori se, da bi v ta klub poleg narodnih socijalistov vstopila tudi Stojan Protič in dr. Momčilo Ivanič. Bosanski radikali snujejo svojo «Iranko. Bosanski radikali so ustanovil» svojo stranko. Od narodnih poslancev so pristopili k stranki: dr, aSrŽkiČ, dr, Andrič, Lazarevič, in Ko-basioa. Program te nove stranke je : radikalna rešitev agrarnega vprašan ,;|a in boi proti muslimanom! Vzroki da se je osnovala ta nova stranka ni tolikanj v nesoglasju z radikalno stran-! So, ampak r odnošajih muslimanov do vlade. Prometna konferenca v Graden. Une 18 L m, je za .očela prometna konferenca j od predsedstvom legacij-skega svetnika dr. Lukasa svoje delovanje z meritorno razpravo. Najprej so posamezni delegati prečitali svoje ekspoze:©. Avstrijski ekspozej sprejema načelno popolnoma svobodno potor ir an j e brez potnih listov in vizumov l Kalite va se pa reciprociteta in omejitev nekaterih, vzhodnih držav, za kotel e bi morali potni listi ostati še nadalje v veljavi Ce bi popolna svoboda potovanja ne bila sprejemljiva, zastopa Avstrija skrajno stališče libe -ravnosti Avstrija je pariške zaključke »predela ter jih je izvedla napram vBOfflt državam. Avstrija ne zahteva, te »e mora prosilec osebno javljati v »radili »a izdajanje potnih listov. Avstrija žoii, da pooblastijo vse vlade «vote zastopnike, ki bi potem lahko v Sastnem delokrogu izdajali potna dovoljenja. Ekspozej italijanske, Čehoslo-vaikn la madžarske delegaoije se sulle vedi noma okoli pariških, sklepov . JTe «klope, ki vsebujejo razne potne o-Jajšave odklanja edinole popski eks-■' oozej. Poliska vlada se protivi pariškim sklepom in s tem onemogočuje eno Sušnost vseh držav, zastopanih na graški konferenci Predsednik konte-reno« je opozoril poljskega delegata na to dejstvo in na okolnost, da je poljski delegat na konferenci v Portorose «avzel povsem drugačno stališče in da ie sepodpisal zapisnik o pozivu na graško konferenco. Dr, Lukas je zaprosil poljskega delegata, naj zahteva »d «roje vlade natančne, ših instruk-mj, sioer bi padla na Pol.sko krivda « te v Gradcu ne pride do sporazuma. Jugoslovanski delegat ni ob.&vil ni -kakšnega evspozeja. Nato se je kon -tereuoa bavila s posameznimi točkami pariško resolucije. — Listi poročajo, te poteka delo graške konference žeto povolino in da je upati, da bodo delegacije sprejele pariško resolucijo. ‘Na pritisk Jugoslavije je poslala tudi fiamunìja svo'ega delegala. Naš presnet pred katastrofo! „Ju-Sarnji list“ poroča iz Belgrada: Sekcija finančnega odbora za promet u -videva, da preti našemu „saobračaju® polom; samo za premog in ol'e porabite državne železnice 240 milijonov dinar.er. Sekcija je mnenja, da se mora posojilo predvsem uporabiti za popravljan'e in zboljšanje prometnih nar prav. Na zgradbo novih prog ni misliti . .“ Visokoleteči načrti naših gg. vladlnovcev se razbijajo ob pregrešni razsipnosti državnega blagajnika. Koliko so skovikali vladni listi in cun-jice o gradbi novih železnic! Danes pa vladni gospodje pri praznih državnih kasah uvidevajo, da bo posojilo komaj zadostovalo za popravo Iokomo-#r, vagonov in že obstoječih prog . . • Naš promet. Razni listi iz Srbije poroča, o o obupnem stanju železniškega prometa v južni Srbiji, Najhujše te to, đa ni mogoče povrniti, kar je že doslej radi tèga propadlo pri industriji Sn trgovini in kaj' še le bo! Podjetniki gledajo pred seboj dobo propada . Od Niša naprei vozi zdaj pa zdaj kak tirati Vranji in Skoplji^ celi kom- pleksi potnih vlakov se odpovedujejo, tudi tovorni izostajajo in blago v og romnih množinah se kvari po vago-nih, postajah in magacinih, „Beograjski Dnevnik“ vali krivdo na železniško direkcijo v Nišu. Tatovi, vsepovsod tatovi. Niso se še oddahnili v Beogradu pred tatinskimi poštarji, ko se zopet javlja in odkriva nova tatinska afera, Tokrat pa med železniškimi uzadniki in sicer v Subotici Odkrila se je tako-le: Komisar železniške policije v Subotici pregleduje zvečer svoj rajon ter Čuje, da se v nekem tovornem vagonu nekaj zabija in preklada. Vrata vagona so bila malo odprta in komisar vidi, kako neki Železniški uradnik v uniformi odpira pakete, zopet zapira, jih pregleduje in zlaga. Ko ga vpraša, kaj to pomeni, se preplaši tor hoče pri drugih vratih zbežati. Komisar mu zastavi }>ot, ga preišče tor najde v njegovih žepih marsikaj, kar je izvlekel iz paketov. Po priznanju aretiranega uradnika, ki se piše Borivoje Jovanovič, in po preiskavi, je prišlo na dan, da je organizirana oela tatinska banda, v kateri je še nekaj železniških u-radnikov in drugega osobja. Tatovi so pregledovali tovorne vlake ter odpi -rali zvečer pakete, kar jim jo ugajalo, so lepo iztovorili, drugo pa pustili naprej. Ta poset so baje že precej časa opravljali in samo slučaj je hotel, da je sedaj spodletelo. Uradnik Jovanovič, katerega je zalotil komisar, je hotel baš določiti robo, ki se naj bi takrat pokradla. Velikanske tatvine valut na progi Belgrad—Bosanski Brod. Iz Belgrada poročajo: Pred par dnevi1 se je v Naialinoih, središču lepeničkega sreza, nenadoma pojavil neki Miljutia Stanojlovič, bivši poštar na belgraj -ski železniški postaji. Pripeljal se je iz Belgrada z avtomobilom. Za avto -mobil je plačal 3500 dinarjev. Seljakom je pripovedoval o svojem potovanju v Anglijo in Ameriko ter o ogromnih poslih, ki ga še Čakajo. Medtem je Da srezkl načelnik doznal za razsipno življenje mladega Stano Joviča. Pozval ga je v svrho zasliševanja k sebi. Stanojlovič je bil tako trdovraten, da ni hotel dati pravega odgovora. S rezki načelnik je takoj odredil hišno preiskavo. Oblast je našla v Stanojlovlčevem stanovanju 566.800 dinarjev, 143 angleških funtov šterlin-gov, 20 angleških pol-gvln®] v zlatu, 155 turških zlatih lir, 1 franc napoleon, 2 nemška napoleona, 20 švedskih napoleonov, 43 carskih dukatov ln 17 tisoč ruskih rubljev. Stanojlovič je pri znal, da je v „kompaniji* s poštarjem Cedomirom Stefanovičem kradel vse omenjene valute iz denarnih pisem, Id so bila odposlana na progi Beograd— Bosanski Brod. Tatvine sta izvrševala v razdobju 4—5 tednov. Pri Stefanoviču je belgrajska policija našla še tudi 632.515 dinarjev. Sef javne sigurnosti v Belgradu Nikolič je uvedel obsežno in energično „istragO.“ Priporočljiva asistentka. Aals -tentka državnega rudokopa „Kreka“ (Tuzla v Bosni) je izginila s 500 tisoči kronami. Piše so ta gospodična Štefanija Grubešič. Županskega tečaja v Mariboru se je dne 22, januarja udeležilo nad IM županov in Članov občinskih odborov. Tečaj je otvoril prol. Vesenjak, vodil ga je župan in predsednik Okrožne županske zveze Ivo Urbas. Predavali so: vladni tajnik Kristan, okr. glavar Logar iz Ljubljane, dr. Lesko var, posestnik Supanič, prot Vesenjak in poslane© Zebot. Tečaj )e trarla! od %9, do 3. ure popoldne. Ob za-(tetku tečaja je prav iskreno pozdravil tovariše-župane mestni župan gospod Grčar. Poročil se je v Središču g. Matija Trstenjak z Ivano Zadravec, rojeno Ivanuša. Obilo sreče in blagoslova! Gg. pr| „Napreju“. Ne izgubljajte natančno preračunanih minut z menoj, ko sem že enkrat rekel, da mi je premalenkostno bezati v žalostne kup čke vaših lokalnih soc. patrijotskih ne sreč in ko sem vrh tega še bolan ležal doma, ko je nekdo pral vašo županijo- Skorei, id vam po:ejo „alles ist hm“, so tudi drugod, največ jih bo pa pod vašim razdrapanim krovom. —• Tono Gmajnter. V Beogradu so zaprte vse ljudske in srednje Šolte radi desinfekcije Šols kih prostorov. V Beogradu je bdo v. zadnjem času veliko nalezljivih bo-iezni, . • r; v Avtomobilska nesreča se je doig- r.ala v Novem Sadu, kjer je zadel šofer s polno brzino z avtomobilom v rampo, katere v mraku ni opazil. Šofer je pri preurnem srečanju s trdo rampo izgubil oko, avto se je poškodoval, druge nesreče ni bilo. Poplave v južni Srbiji. Reka Vardar je dne 19. t. m, silno močno narasla in ogroža s poplavo mestu Skoplje. Veles je Vardar že poplavil in je polovioo mesta pod vodo. Železniški most pri Velesu je v opasnosti, ker je voda nekatere dele že odnesla. Pro -met med Velesom in Prilepom je tudi ustavljen, ker je voda odnesla nekaj mostov. V) nevarnosti je celo promet s Solunom. Goljufana ljubezen. V Sučurcu v Dalmaciji sta živela skupaj dalje ča -sa Ferdinand Janda in Nina Kovač , kateri je Jande obljubljal zakon. Kovačeva pa je vendar, le zvedela, «te nima njen ljubček nikakih zavona -ju oa*.ant ker ie že davno oženjen. Ko je ljubimec spal minulo nedeljo v postelji, ga je sunila razjarjena ljubioa z nožem v vrat ter ga opasno ranila. Janda so odpeljali težko ranjenega v bolnico, Kovačevo' pa v zapor. Z& naše kraje redek lovski plen. Od Sv. Marjete pri Moška ujci h nam poročajo: V Plaearovcih je te dni u-stretil g. Miki labuda, ki be je pome’ šal med domače gosi in raoe ter »lavni z njimi po potoku. Labud je velikan ter meri razprostrtih perut nad dva metra. Lovci 'pravijo, da je ta ptič pobegnil iz kace g a grofovskega o-grskega ribnika. G. Miki je daj labu’ da v Maribor nagačiti. Nagačenega ptiča bodo pokazali mariborskim. šo_ larjem, potem pa pride v Miklov zasebni muzej. Petdinarskl bankovci. Finančna (deželna) blagajna in vsi davčni uradi morajo sprejemati petdinarske bankovce. Tako javlja ljubljanska finančna delegacija, ker se je raznesla — vest, da državni uradi ne bodo več sprejemali teh bankovcev radi ijalzifh katov. ki so se pojavili. Pač pa se bodo tè bankovce potegnili v najkrajšem času iz prometa. Grški Židje v težni Srbiji. Po končani svetovni vojni se je mnogo gr ških židov preselilo v ozemljè Južne Srbije Razumljivo je, da se bavijo iz-kjučno s trgovino. Moč in ugled teh Ludi sta tako velika, da izgloda, da so oni pravi gospodarji Južne Srbije. Razmnožujejo se kakor uši. Največ jih prihajfa iz Soluna. Belgrajsko „Vre -me“ pravi, da je dobilo vse trgovsko življenje od Skoplja do zadnjega kotička Makedonije čifufski značaji. — „Vreme“ piše: „Zanimivo je, kako podpirajo naše oblasti ta žBdovski element, ki izkorišča nevednost makedonskega prebivalstva. Policija, davčna oblast, železniška oblast, vse gre grškemu čifutu na roke. Domači trgovci, ki se opirajo na svojo tradicijonalno solidnost, pa komaj životarijo. Isto je s stanovanji. Dobim se stiskajo družine javnih in državnih uslužbencev po vagonih in morajo biti srečni, če se štirim, petim osebam nakaže kaka smrdljiva in nezdrava luknja, stanujejo grški „jevreji“ v najlepših, najob-sežne.ših zgradbah modernega skop,-Lanskega predmestja! In tako se pogreza naše dobro ljudstvo v tem kotu države v smrdl,ivo lužo gospodarske odvisnosti od teh parazitov, ki mu sistematično izsesavajo življenjske sokove.“ Ko bi belgrajski porodičarji i-meli vsaj nekoliko vesti in ljubezni do trnečega ljudstva, bi lahko mnogo storili za omejevanje židovske nevarno -sti. Toda tamka jšnje uradništvo je korupcija že tako zastrupila, da jo so -lunski Židje izkoriščajo na vse mogoče načine ... Iz Ptuja. Občinska seja dne 21. t. m. Gospod župan je poročal o sestavi odse -kov. Nato je naznanil, ka pošlje via* da revizorja, ki bo revidiral dosedanjo mestno gospodarstvo in upravo. Pri prometnem zavodu za premog dolguje mestna občina premog. Dolg se bo poravnal. Okrajno glavarstvo je prepustilo občini tovorni avto, ki ga občina že uporablja. Sklene se, da ga mest -na občina plača. Kupnina znaša 20 tisoč K. Nato je sledilo poročilo upravnega odseka* jQ> dravskem mostu je , poročni dr. M. Senčar. Ker je. «peti* da država še letos prevzame cesto Ma. i ilx>r—Ptuj in s tem tudi dravski most, je treba le najnujnejše na mostu popraviti. Za, poprave je vlada ’obljubila prispevati 50%. 100.000 K.bi prispeval okrajni zastop* ostalo (25%) bi prišlo na mestno občino, — Drava se je začela ogibati ptujskega mesta, kakor se bi nas bala in se nagiblje na Breg. V Dravo je napeljano vse, kar je grdega, tega pa nam noče odnesti* .Vsled -tega diši na- prejšnjem Ornigo-vem nabrežju Da bi Dravo napeljali zopef na Ptuj, je treba napraviti pri vojaškem vežbališču majhen jez in i dati smer na levi breg. To je iz hi -gljeničuega stališča potrebno. Pa naj napravijo pametno. — Dramatično dm štvo hoče najeti mestno gledališče in kino. Ker j8 mnogo stvari pod prejš -njim režimom izginilo (.kulise, obleka, itd.), je bilo sklenjeno, da se najprej izvrši inventura, nato se še le odda gledališče v najem. — Za služabnico na mestni deški meščanski šoli se je nastavila dosedanja provizorična služabnica, ker je vodstvo z njo zadovoljno* Drugim prosilcem se bodo prošnje venile. — Sklenilo se je, da se proda na javni dražbi majhno občin sko posestvo v Tržou in staro ekrazit-no skladišče. Oboje je v slabem stanju. — Da občinski svet reši najnujnejše zaostale posle, se bodo vršilo obč, ; sete bolj pogosto, pozneje pa, ko bode glavno delo opravljeno, vsak mesec. Sestava odsekov. V soboto, 21. L' K. so se sestali pri mestni občini razni odseki* Upravni odsek: predsednik dr Ivam Fermevc* Pododseki: 1.‘ finančni: dr. Fermevc, Mikolitič, Šegula, Lenart. 2. tehnični: Dernja, Zamuda, Mohorič Franc, Rozman, 3. pod-odsek za mestna podjetja: Paveiko^ Wezjak, Zdenko Ignac, Heroja. 4. tržno-obrtni pododsek: Mohorič Fr.R Kaiöerberger, Lenart, Šegula. — Pravni odsek: Predsednik dr. M) Sen čar. 1. Pravni pododsek: dr. Senčar* Tomanič, dr. Jenko. 2. Pododsek za službe, podpore itd. : Serena, Wolt, Levanič. — Šolski Klemenčič, Tomanič. — Davčni odsek: Klemenčič, Auer, Wolf. — Zdravstveni odsek: dr,. Jenko, dr. Bela Stulieo in Kri,Stanič. Nova metla dobro pometa. Zupan je razglasil, da se ne smejo izpreha-jati kokoši po ptujskih ulicah, kakor tesedaj, da morajo biti trotoarji pometeni, da se mora snega odpraviti, da, m> pri oknih ne sme prah iztresati — kar je že „Straža“ grajala itd. Po na-6em Ptuju se opaža vsled tega živahno gibanje. Vsak pometa pred svojim pragom, vsak kida sneg in ga vozi r Dravo. Nismo verjeli, da tiči v Ptujčanih toliko solidne disciplino, Le tako saprei 1. G. župan sprejema stranke vsak dan od 10. do 11. ure. Naplesali se bomo v Ptuju y le -tošnjem predpustu dovolj: Dne 1, februarja »riredijo demokratje svoj zabaven večer, ki bó „najživahnejši“ večer letošnje sezije, kakor pravi „Ptujski list,“ Dne 11. februarja bo športni klub priredil športno veselico, pri kateri bo igrala železničarska godba iz Maribora. Tudi socijalisti ne bodo zaostali Imamo tudi „strokovne“ plese. Usnjarji so ga že imeli. Sedaj pridejo menda na vrsto advokatje, ki bodo baje priredili advokatski ples. Advokatov je namreč vsaj toliko, kakor: usnjarjev. Na naslov , ptujskega; okrajnega glavarstva. Poleg ptujskega okrajnega glavarja, je še pri glavarstvu več druge gospode, ki je zrela za arnavt-sko Piškopejo. Med gospodo, ki se ra-1 vna po ujedinjenom receptu : ima vremena!, spada tudi g. okrajni zdrav«* nik dr Vrečko. Našemu županu v Mu-retinoih je zbolela dne 7. t. m. 71etria» hčerka, dne 9. t. m 2y2letni sinček, a dne 10. t. m. pa 41etna hčerka. Vsled širjenja bolezni je dognal župan sam* da gre za nalezijivost. Podal se je 11* t. m, na Ptuj k okrajnemu zdravniku dr. Vrečku s prošnjo, da pride ter da konštatira bolezen. Dr. Vrečko pa odpravi župana, češ, naj naznani bole -zen uradno na glavarstvo, potem bo ža odredil potrebno. Diie 12. t. m. gre g. Župan k dr Jenku na Ptuj, ki ga pa zopet pošlje k okrajnemu zdravniku , Zupan jadikuje 'dr, Vrečku o opasnom zdravstvenem stanju svojih otrok ter ga prosi, naj vendar le nekaj ukrene* G „dobri“ doktor premišljuje in ga od pravi, ker danes zopet nima časa —, ampak šele prihodnji teden kje v torek ali sredo In res, dne 18* t m, ja &VŠASUL 25. jarwarj® :1Ä j.rlgtmcal g okrajni zdravnik v Mu -reiince, ugotovil je Škrlatico, za katero je umrla dietna hčerka dne 13. t. m. Očeta je pa potolažil, češ, še pri življenju ostalima in bolnima otrokoma pa bo morda že postalo boljše. Po tej Konstataciji se je g. doktor poklo -nil in odšel, ne da bi imenovat kako zdravilo» Pač — nasvetoval ie toplo kopel. Podaniki ptujskega okrajnega glavarstva se že dolgo vtp rašire jo — čemu neki plačujejo občine 3% za o-krajnega zdravnika? Razmere pri o-krajnem glavarstvu na Ptuju '.e počasi balkanizirajo (Op. ur.) Seve, sedaj do preiskava radi zgorajnega slučaja m mož ljudskih pravic pokrajinski namestnik g. Hribar bo ugotovil v Pirkmajerjevem kraljestvu najdepši — red in točnost! Ptujski meroizkusai urad. Z novim leiom je dobil nalog tukajšnji m’e-roizkusni urad, da starih uradnih žigov ne sme več uporabljati pri sodih, ki se pripeljejo po novem Jietu na me-roizkusni urad marvečj je uporabiti novi žig, katerega pa tukajšnji mero-izkusni urad do danes še ni prejel. Mali vinotržci in posestniki pripeljejo po več ur daleč sode na meroizkus in ker urad nima novega žiga, starega pa na sod vžgati ne sme, morajo ljudje »posodo tam pustiti, ali pa domov voziti ko pridejo drugič s sodi je ravno is o. Lastnik si mora posodo zopet ( umov odpeljati, ne da bi bila zmerjena; Ker pa to čakanje na novi žig mnogo časa, kar je pa še večje važuosn. mnogo denarja stane, bi bilo želet i, da na merodajnem mestu pre skrbijo, da dobi. meroizkusni urad hold žig. ker krivda zadene ono mesto, ki daje nalog tukajšnjemu uradu. — Kako pridejo ljudje do tega, da morajo plačati visoko pristojbino za meroizkus in ničesar ne opravijo. Napravi naj se torej red. Več prizadetih posestnikov» Iz Maribora. Obisk pr', bolnem knezoškotu. Na* stetra bolnega Škota dr. M. Napotnika Ja 24. t» m, obiskal g. nadškoi iz Zagreba dr. Anton Bauer. Knezoškofovp bolezen se še nič ne obrača na bolje, pač pa mu povzroča hude bolline. Rftditega so zdravniki g. knezoškotu od božičnih praznikov naprej prepovedali tudi maševanje. Narodni poslanec Franjo Zebot je odpotoval včeraj v Beograd v narod no skuuščino. Dr. Franjo «Jankovič se zdravi v snariborski bolnici, soba št. 3. Bolnika priklepa ra bolnfiško postelj sladkorna bolezen, katere potek pa se znat -no boljša. Iz poglavja o mariborski cenzuri. Odločilna cenzurni oblast za „Stražo8 je Grajska klet — demokratsko prvaška miza, katere vreden ud je mariborski velccenzor g. dr. Mirko vt m Grase!h. Se pač dogaja, da je pri tej demokratski mizi „Straža“ glavni predmet alkoholizirane demokratske gospode, ki začne drezati g. kolega Graseilija, češ: No, kedaj boš pa zopet zaplenil „Stražo“. iTakim opominom sledi še ena grabs buteljka ia g. cenzor obljubi glavo „Straže“ pripri’ iiodnji priložnosti. Tako je pri nas v Mariboru, kjer opravlja posel sodbe o državotvornosti! bivši avstrijski Spronaio otići r in povojni pobratim radgonskega dr. Kamnikerja. Upamo 'pa, da bo g. poslanec Zebot cenzurno moč Grajske kleti temeljito razložil vrhovnemu sodnemu Selu g. ministru Markoviču, ki je pokazal s svojimi izjava mi v Zagrebu dokaj smisla za svobodo tiska. Gospod vitez, Grajska klet ia cenzura — o tem poglavju bos e da jali račun g- ministru, ki ni demokrat! fin.rin-.L-n. „diktatura.“ Nobena — „diktatura proletarijata“ in nobena vojaška diktatura ni tako neznosna, tako nesramna, cinična in brezobzirna, kakor — carinska. V noči od 19 na 20. t< m., ob 2. uri, se je na mariborskem kolodvoru dogodil incident, ki dokazuje, da živimo v obžalovanja vre dni deželi, nad katero vihti o zeleno uniformirani šarlatani sva e naga ke. Ekspresni vlak Duna:—Belgrad je privozil ob 1. uri 35 min. v i ostajo. Po določilih obratnega ravnateljstva v .Ljubljani ne sme v Mariboru v ta vlak nikdo vsto üti. Carinski uradnik Bu -reš je hotel v svoji kljubovalnosti na vsak način spraviti v ta vlak nekega svojega prijatel a. Blagajnik se je o-piral na predpis in ni izdal voznega j listka. Bureš ie pričel besneti. Navse- ; zadnie je železniško osobje in uradni- \ ke prisilil, da so morali njegovega rpri- ] lateba spustiti na vlak. Pri tem se je ! Bureš napram uradnikom porogih* o ! izrazil: „Ce hočem, lahko ustavim ta i vlak tudi na prosti progi in vsikdar , kadar se mi poljubi!“- Tako je morala železniška oblast kapitulirati pred oholim ošabnežem v carinski unilor -mi! Ali ni to anarhija, ki podira avtoriteto naših oblasti? Kdo bo napravil diktaturi carinskih uradnikov enkrat za vselej potreben konec?! Kdo bo jamčil za stotine potnikov, ki bi la»-hko prišli vsled megalomanskega postopanja takega brezvestneža ob živ -ljenje? Tak no.rec bi res lahko ustavil sredi proge vlak. Kdo pa bo ustavil tistega, ki bi lahko pridirjal v njega in s ,tem unič i življenja nedolžnih budi? Carinske „diktature“ mora biti konec! L | Brezsrčnost. Na glavni kolodvor je prispel v nedeljo, dne 22. t. m. iz Osijeka vagon izrabljenih konj. Konji ; so bili določeni za mesarja Kä'erja . i V Osijeku so jih 18. t. m. stlačili v vagon, spremljal jih ni nikdo, in ta - ; ko- so te uboge konjske pare od 18. do 22. ostale brez krme in vode ! Želez -ničar, ki je slučajno šel mimo omen - i jenega vagona, nam pripoveduje, da ječi in stoka uboga živina v fern mrazu in gladu tako obupno, da človeka j kar pretresa . . . Kdo je zakrivil to j brezsrčnost ? V naših kra.ih imamo o- ! bilo društev, ki so po vsej resnici nepotrebna. Ustanovitev društva za „za- : ščito ljudi in živali“ bi bila v naših podivjanih razmerah in krajih skrajno potrebna j Obrtna- zveza ima v sredo, 25. t m. zvečer ob 148. uri v dvorani moj - j strskega društva (Vetrinjski dvor) od- j borovo sejo, združeno z običajnim tedenskim sestankom. Ciani vabljeni. — j Odborniki in zaupniki naj prinesejo j seboj nabiralne pole s seznami članov, j Pokrajinsko obrtno razstavo bodo uprizorili v letu 1922 v Mariboru. — Slovensko obrtno društvo sklicuje za dne 23. januarja zvečer v gostilno „Maribor“ širšo odborovo sejo. Ljudska univerza v Mari boru ima predavanje v soboto, 28. januarja t 1. ob 19.3H zvečer v mali kazinski dvo rani. Predavanje otvori! predsednik V, , Grčar, nato predava prof. J. Favni: Kaj je prava izobrazba in kaj ni. — Predavanje bo trajalo eno uro. Dvorana zakurjena. Vstop prost. Kemični tečaj Ljudske univerze. . Vsi, ki so se priglasil' za tečaj, naj j se zanesljivo udeleže: prvega preda- ; vanja v soboto, 28. januarja ob pol 8. uri zvečer v kazi ni, da se predavanja dogovore glede dneva, ure, sploh pričetka) kurza, ki začne prvo dni februarja. Razlaga Imene. Ime SiUSenberg. Na desnem bregu Mure je občina, ki so jo Nemci nar živali „Süßenberg.“ En del te občine spada v župnijo Cmurek, en del pa k Mariji Snežni ali Novi cerkvi. Cmu -roški župni urad, h kateremu je spadala nekdaj v/sa ta občina, je pisal: „Süßenberg.“ Tako tudi drugi uradi. Ko pa so se po prevratu v tej občini nastanili financarji, so nekateri rabili ime „Sladki breg“ ali „Sladki vrh“ in „Sladka gora.“ To pa »so sami nepotrebni germanizmi Imena so dobili na ši kraji jako mnogokrat od vode, ki je tam izvirala ali mimo tekla, kakor na priliko; Velka, Maina. Ščavnica, Ročica, Plodršnica itd. Slično se je glasilo tudi ime tega kraja „Sladka,“ Ko so Nemci vedno dalje širili svojo moč ponemčevali slovenska imena, so tudi temu kra;u prikro.ili nemško ime. — Najstarša oblika je „Zuzwazzer“ (t. j. Sladka voda), takrat še so se zave -dali, da ima kraj svoje ime od vode j pozne e jim je ta zavest minila in zar to so začeli pisati „Süßenberg.“ In ; ravno ta različnost v nemški pisavi nam priča, da je ime prestavljeno iz slovenščine in da v prvotnem imenu i ni bilo ne „brega“ ne „vrha“ ne „go-! r"“, pa tudi „vode“ ne, temveč lepo, priprosto „Sladka“, ker Slovencu ni treba takih nriveskov, kakor: Stainz-„tal“, Pioder„berg“, Wiesen„bacb," — Župnijski urad pri Mariji Snežni rabi od novega leta sem samo ime Sladka. Gladiatorji. Prva Eajiga, — Eroe, (60. nadaljevanje.) „Kje je torej poveljnik?“ je vprašal Hirpm. „Številne morajo biti njegove čete ! Ali ga morem videti, preden mu zaprisežem in stopim pod njegovo zastavo? — Tovariši!“ — ]e pogledal naokrog —, „starec govori, ko da bi menil resno! Ne drznil bi se , se nam smejati pod nos!“ „Lahko bi ga bil videl!“ je dejal Kalha svečano. „Pred štiridesetimi leti kakor sem ga videl jaz, — na soir- čnih planotah Palestine je bilo —. In videli ga bodete, ko bodo peščico prahu potrosili na vaše čelo in vam 'd j ali obulus* v usta. In ko bodete prebredli 1 gova vera več vredna, ko vsi zakladi n iv« t vjf» n tv r. . — L» « n „Itd r * 1- « —... » ... t ., r/ A „ 1* J.a k vam ne zatemnijo v umirajočih očeh * — Duša je vaš boljši del, duša boži vela vekomaj! — Ali ne bodete poskrbeli tudi zanjo? — Kaj jo vaša sedanjost? Trpljenje in muka in delo. — Kos železa v roki, — sunek proti to -variševemu grlu, — in padec po pesku, — in bodočnost onstran smrti s« začne. Ali mislite, da ni nič bol.še^a v posmrtnem življenju, ko Hatooov m čoln in megleno bregovje Sliksa? — Jaz vem za deželo, ki solične e in lepše sije, ko najlepši bajni otoki, zapada Visok zid je krog uje in so nizka in ozka, toda ključ tiči v ključavnici in ni vara treba o uh. a za vstopnino! Pridite k tem vratno v beraških cunjah, upanje naj bo vse* kar vzemite seboj — in odprla se vam bodo, še preden bodete potrkali ! * Vsakomur izmed poslušavcev jo pravil tajni glas v srcu, da če bi 1* mogel verjeti, kar je čul, bi bila m e- reko smrti, vas bo čakal na bregu!“ „Kai govori — ? Kaj misli — ? Ali je znorel?“ Ali je augur? Ali je čarovnik — ?" Tako so začudeni popraševali. Ruins je steza! svojo glavo visoko nad gnečo. „Ali hočeš, da verujemo, česar ne vidimo ?“ ie vprašal stvarni mečebo -ree. Ožje se ie zavil starec v svojo togo, kakor človek, ki se pripravlja na odgovor. Da ga poslušajo, to je bilo vse, česar si je želel. „Kaj je plemenitejši“, je vprašal, „telesna moč ali pogumno srce? Dostikrat ste se že borili v areni. Odgovorite mi odkrito, kdo zmaguje, pleme niti pogum ali snova telesna moč—V“ „Pogum!“ so enoglasno vzkliknili vsi razen Euhenorja, ki je nekaj mrmral o slučaju in sreči —. „In vendar ga ne vidite!" je povzel Kalha. „Ali bodete torej sklepali, da ga ni? — Ali ne čuti vsakteri izmed vas, da mu nečesa man'ka v vsakdanjem živihnju? Zakaj hrepeni po ženskem smehljaju in po čaši vina ? Zakaj niste srečni, kadar je minil napor dneva? Zaka? ste vedno nemirni, nezadovol rii ? — Zato, ker človek obstoja iz dveh delov, iz telesa in iz duše, zato ker iron človeško živlienje dve piati, sedanjost in bodočnost! — Vaše mio je last Cezarjeva — naj stori z n'im, kar hoče, danes, jutri, pri igrah Cererinih, kadar hoče! — Toda vaša duša vam še ostane, duša, ki je ne doseže ostro kopje, duša, ki ne umre, do vam pesek arene šine v obraz, ko tisočeri obrazi gledalcev zaplešete o-krog vas, hitreje in hitreje, dokler * Svojim mrtvim so dajali Rimljani bakren denar, obulus, v usta, da so z niim plačali Haromi prevoznino Črez Sfiks. rimskega imperija Za te ljudi, ki so stali takorekoč vsak dan smrti v Žr v-lu ie bila neizrecivo tolažilen in vzvišena misel, da so zadnji njihovi trenutki le prehod k bol„šcrmi življenju» Besede, ki vanje veruješ sam, i -majo za tvo:e poslušavee veliko, pre -pričvulno moč, — Ko je Kalha končal, so zrli vanj gladiatorji z negotovimi ( čmi in v njih se je zrcalila neverjetnost in občudovanje in zamišljeno u -panje —. Hipija je bil po svojem značaju in nagnjen/n materialist in ni ver. el na druga, ko na ostrino svojega, meča . Na. rajši bi bil razgovor prekinil; toda radovednost njegovih učencev »a posebno Eske ga je zadrževala, prekrižal je roke na prsih .in poslušal s prezimim smehljajem na licu, „In povel teik, ki nas vodi?“ je vprašal Galileo. „Kaj je z njim? — Tvoje obljube so lepe, to ,U prjggap, ampak rad bi vedel* kojau bop sin - (Dalje Za invalide. mm Udruženja vojnih invalidov* Pon krajinski odbor v Mariboru priredi shod dne 29. januarja 1922 v RpèaH v .gostilni gosp. Novaka ob 9,, uri pred poldne. Popoldan ob 2. uri 0e vrgi shod v Selnici ob Dravi y gpg&.lni g. Hernach., Dne 5, februarja se vrši shod pri Sy. Lenartu v Slov, gorloalt v gostilni ß. Aubi; ob 9. uri predpoL dn.e. Popoldan se vrši shod pri Sv, Benediktu v gostiiini gospoda Kennet ob 2. uri popoldne. Nobeden tjnvaHd naj napovedanega shoda, ne zamudi ker je jako važen. Služkinja krščanske hiše, ilšče se Dar srednejetežkih konj JUG, Aleksan-želi pod skromnimi >ogoji v bliž- drova cesta 7», Maribor. 1—4 njem času nastooiti v Mariboru] 39 ali v okolici primerno službo : ! k »t pomoč gospodinji pr ku • hinjskih in hišnih opra vkih ker je začetnica, pa tudi kot samostalna kuharica, ker je za takšno i «.učena. Ponudbe dc 1. februarja pod naslovom : Služ-kinia 23, poste restante, Maribor. t—3 4I Žepna ure Odvetnik dr. Janko Brejc je ctvoril svojo pisarno v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6 (hiša Ljudske posojilnice). precirijske in stenske popra vlja najsobdneje tvrdka R Bizjak, Maribor, Gosposka ulica štev. 16. 4 - 3O Trgovina s papirjem na veliko iiče « papirnati stroki izvežbano pisarniško moč. Ponudbe pod Ljubljana, poštni predal 155 23 32 Litografija in kameaotiskaraa J LEON S« I-i.-VIXIfb MARIBOR, Vojašniška ulica štev. 10 se priporoča v naročila za vsa v to stroko spadajoča dela, pri katerih bode aajrselnejše ia po najnižjih cenah Jg postregla. Tam se sprejme tud. učenec. Za lep planinski kraj, 1 uro oddaljen od velikega obrtnega kraja v Sloveniji, se išče prilla gospodična ?u vdova brez otrok, toliko izobražena, da bi mogla kakih 10 ur tedensko poduče » ati naj-priprortejših stvari: branje, pisanje in računanje (kolikor se zahteva za prvi dve šol-ki leti) nekaj otrok, ki radi oddaljenosti ne morejo obiskovati redne šole. Zelo se želi znanje ženskih ročnih del. — Obenem naj hi bila toliko izurjena v kuhanju, da bi mogla samostojno voditi brezalkoholno gostilno, ki pa je odprta samo ob ne ie-Ijah n praznikih, ob katerih dneh prih jajo v velikem številu izletniki. P >leg prostega stanovanja in hrane dobra plača, oziroma soudeležba na do ičk 1 gostilne Nastop aprila. Oglasiti se je pism no ali ustno na upra vo tega lista. 42 DOBRO IM POCENI Z Z kupite edino pri tvrdki I skob Lah, Maribor,Glavni trg2. Zimsko perilo, obleke, klobuke, črevlje, dežnBse, copate, nogavice ter razno galanterijsko blago. Najceneje! Solidno! Iščemo za posekati smrekove, jalove ali borove gozdove pri Dravi. — Ponudbe se prosijo na PAVEL KISS & Komu-, Sorrnor, Bsčfc* m 2-4 Izdajatelj in založnik: Konz. „Straže,“ Odgovorni urednik: .Vlado Pušenjak. Tisk Cirilove tiskarne v Maribora«