250. številka. Ljubljana, v četrtek 30. oktobra 1902. XXXV. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemat za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za posiljenje na dom računa se za ese leto 2 K. — Za tuje dežele tofiko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačujo se od Stiristopne pettt-vrste po 12 h, če se oznanilo jelenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvoie frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravništvo je na Kongresnem trgu 5t. 12. Upravnlstvu naj se.bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 5t. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. .Narodna tiskarna" telefon št. 85. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stara gospode naročnika pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponove, da pobijanje na preneha In da dobe vse številka. SLOVENSKI NAROD it velja za ljubljanske naročnika braz pošiljanja na dom: Vse leto. ... K 22-— J Četrt leta ... K 5-50 Pol leta . . . . „ 11'— I En mesec . . . „ 1-90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2'—. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25-— I Četrt leta ... K 6*50 Pol leta . . . . „ 13'— I En mesec . . . „ 2-30 Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. B3T List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času. Upravništvo »Slovenskega Naroda"« Volitve na Nižjeavstrijskem. Klerikalizem pod vodstvom dr. Lu-egerja je dosegel pri deželnozborskih volitvah na Nižjeavstrijskem veliko zmago. V kmetskih občinah, ki volijo 21 poslancev, so klerikalci priborili 20 mandatov, v jednem okraju pa je potrebna ožja volitev. To je vspeh, ki ga ni nihče pričakoval, najmanj tista ošabna stranka, ki se je v teh krajih vojskovala proti klerikalcem. Nemški nacionalci so bili tista stranka, ki je v kmetskih občinah stala proti klerikalcem in doživela tak poraz. Ta širokoustna stranka — ki tudi na nemškem Štajerskem z besedami oznanja boj klerikalcem, ne stori pa čiato nič, — 8e je v vseh mogočih variacijah bahala, da naredi konec klerikalnemu gospodarstvu na Nižjeavstrijskem. Veselo je pila na medvedovo kožo in konec je, da je izgubila še tistih pet mandatov, ki jih je imela doslej, a tisti mandat, radi katerega bo ožja volitev, zamore dobiti samo s pomočjo socialnih demokratov. Resnica je, da so nižjeavstrijski kmetje predvčerajšnjim ravno tako volili, kakor pri predidočih dveh volitvah. Pred 12 leti je bilo v kmetskih občinah ravno tako voljenih 20 klerikalcev in le jeden naprednjak, kakor letos i n pred šestimi leti so kmetje volili nekaj nemških naci onalcev, samo ker je te nacionalce priporočal Lueger in ker so šli zanje duhovniki v boj. Ali to ne spreminja nič na dejstvu, da nemški nacionalci niso znali ohraniti niti svoje posesti, kaj še da bi bili kaj pridobili. Nasprotno, klerikalci so dobili take večine, da še sami niso nanje računali. Izid teh volitev je pa značilen še v drugem oziru. Tu se je namreč prav jasno pokazala dekadenca nemškega naroda. Ta narod, ki hoče drugim biti voditelj in zapovednik, ta »Edelvolk« se pogreza v klerikalizmu v večji meri, kakor katerikoli drugi avstrijski narod. Čehi, Poljaki in Slovenci, ki vendar še globoko tiče v barju klerikalizma, se vsaj trudijo, da bi se otresli teh spon, med Nemci pa zadobiva klerikalizem vedno novih moči. Na Gorenjem Avstrijskem so bili v kmetskih občinah voljeni sami klerikalci in o kakem resnem boju proti njim še govora ne more biti, na Nižjeavstrijskem pa je razmerje glasov tako, da izhaja iz njega z vso sigurnostjo za nas tolažilno dejstvo, da smo naprednjaki na Kranjskem daleč naprej nemškim nacional-cem na Nižjeavstrijskem. Kake vspehe je naša stranka na pr. dosegla na Notranjskem, v krškem, v kostanjeviškem, v radeškem in mokronoškem okraju! Le nesrečna združitev krajev je kriva, da nismo dosegli več kmetskih mandatov. Še na Gorenjskem, ki vendar tako globoko tiči v pobožnosti in v šnopsu, je naša stranka dosegla razmeroma večje vspehe, kakor nemški nacionalci pri volitvi na Nižjeavstrijskem. Uvaževati je pri tem že dru^o okolnost. Glavno mesto Nižje Avstrijske je Dun a j. To je središče nemške kulture in omike v Avstriji, to mesto hoče biti glava, ki misli za celo monarhijo, od koder naj sijejo žarki prosvete na vse strani v zadnjo vas na jugu Dalmacije in tja do ruske meje, od koder naj izhaja vsa oživljajoča toplota napredka in omike — a celo pre bivalstvo, živeče okrog tega mesta, okrog tega kulturnega središča, je še danes tako zabito, da kar sili v najgrji klerikalizem. Lep »Edelvolk«! Nemške stranke iščejo sedaj vseh mogočih izgovorov za ta poraz, ki so ga učakale pri volitvah v nižjeavstrijskih kmetskih občinah. A ti izgovori so vsi puhli — pravi vzrok poraza je nizko duševno stanje p r e b i v a 1 s t v a i n pa zloraba vere in cerkve za politično agitacijo, a krive so tega nemške stranke same, ker ničesar ne store za prosveto mase in ker vzlic svojemu velikanskemu vplivu na državo še do danes niso ničesar storili, da se zagotovi svobodna volitev in naredi konec zlorabi vere in cer kve v politične nnmene. Prepričani smo, da jih tudi ta izkušnja ne spravi na drugo pot. Nemški nacionalci so z vsem svojim dosedanjim delovanjem in nehanjem pokazali, da so vse prej kakor ljudska stranka. i ¥ ijH&gJftiiS, 30. oktobra. Državni zbor. Debata o gališkem kmetskom štrajku se tudi v včerajšnji seji ni završila ter je tudi negotovo, ako se dožene v današnji seji. Včeraj sta govorila poslanca Kos in Glabinski. Dočim je prvi zagovarjal štrajkujoče, se je drugi potegoval za šlahto, vsled česar so mu socialni demokratje neprenehoma segali v besedo. Pred sejo je bilo podanih več interpelacij in nujnih predlogov. Volitve v kmetskih občinah na Nižje-Avstrijskem. Izmed 21 kmetskih občin na Nižje-Avstrijskem je volilo 20 krščanskih socialistov in tudi v 21. občini se mora vršiti ožja volitev. Lueger Gessmannova stranka je torej zmagala sijajno ter premagala vse napredne stranke. Pet kmetskih poslancev ima danes nižjeavstrijska klerikalna stranka več kot poprej. Tudi nekaj odpadlih krščanskih socialistov, ki so hoteli biti napredni proti Luegerju, je izgubilo vse svoje mandate, namesto njih pa so bili izvoljeni popolnoma črni, s kostmi in kožo klerikalizmu udani mameluki. Tako so prinesle volitve silno razočaranje. Možje, ki so si domišljali, da poznajo volilce docela in so zato brezdvomno pričakovali, da se število pristašev klerikalizma na deželi zmanjša, ti možje so se bridko varali. Volilci, ki so pri zadnjih državnozborskih volitvah stali za naprednjaki, so sedaj volili klerikalno Protiklerikalni volilni shodi so bili sijajni in burni, a vse ni pomagalo nič. Sam dr. Lueger je že obupaval nad vspehom ter govoril le še o močni krščansko socialni manjšini, in vendar je proti lastnemu pričakovanju danes triumfator. Kmetsko ljudstvo je tekom zadnjih dveh let politično še bolj propadlo ter se udalo še bolj reakciji. Volilce so obdelavaii duhovniki z vsemi sredstvi cerkvene agitacije in volilci so se bali maščevanja Lu-egerjancev. Saj so kmetske občine najod-visnejše od deželnega zbora in odbora. Delovanje duhovnikov agitatorjev in pa strah pred osveto krščanskih socialistov sta prinesla Luegerju toli nepričakovano zmago Že danes je gotovo, da bodo imeli klerikalci v deželnem zboru večino. Izgube 5 mandatov tudi mesta ne morejo popraviti več. Krivdo na tej zmagi pa nosijo tudi nesložne napredne stranke, ki se med seboj pobijajo, mesto da bi šle složno* v boj proti klerikalcem. In končno so programi nekaterih naprednih strank nepopularni, ker so protiavstrijski. Turške zadrege. Sultan ima neprestano hude skrbi. V petek je sprejel črnogorskega poslanika Bakica, ki je podpiral predloge in zahteve srbskega poslanika Gruića radi položaja kristjanov v Stari Srbiji, kjer nastopajo Albanci kanibalski. A ne le na Balkanu, tudi v Mali Aziji ima Turčija težave. An- Polžev rod v sužnosti. Bil je velik nemški učenjak, ki se je v prirodi posebno zanimal za »polžeslovje«. Razposlal je svoje neusmiljene beriče po travnikih in vinogradih, ki so polovili ves polžji zarod ter ga zaprli v učenjakov vrt. To je bil zelen prostor, obdan okoli in okoli z visokimi deskami, vrh katerih je bila pritrjena in nazaj zakrivljena pločevina z ostrimi zobci. Sicer je bila ta bodeča priprava le nekaj milimetrov dolga, a dolga in ostra dovolj, da ubogi ujetniki niso mogli preko nje. Tukaj je bil zbran ves polžji zarod, od posestnikov živopisanih palač do kočarjev in do proletarijata lazarjev, ki dostikrat zjutraj ne ve, kam bo zvečer položil trudno glavo. Učenjak je v svoji zadovoljnosti naštel na 15.000 rogatih glav. Dasi so v svobodnem življenju slabo spoštovali narodno vzajemnost in enakopravnost ter je meščan prezrljivo nosil svojo ponosno hišo mimo kočarja, vinogradskoga soro-jaka, dočim se je črnega rojaka, ki je glodal gnilo gobo, naravnost sramoval: tukaj jih je usoda združila. Prvi čas je vsak zase tarnal in premišljeval. V svoji nenadni nesreči se jim ni ljubilo ne dru ščine, ne zelenjave, med katero so zdeli. Tu pa tam je hišni posestnik po-molel skozi vrata rožička, pa ko je zagledal pred seboj nehotično ograjo z ostrimi zobci, spreletela ga je smrtna zona ter se je zopet umaknil v svojo palačo. črnci so se najprej udali v svojo usodo; zamišljeno so se pomikali za gredicami ter z izbuljenimi očmi iskali kaj primernega »za pod zobe«. Njihov »duh« se ni ponašal s posebno iznajdljivostjo, »srce« jim je otrpnelo v vsakdanji borbi za obstoj. Zato so se tudi kmalu udali v svojo usodo po flegmatičnom geslu: do smrti bomo že živeli. Ne tako veliki meščani iz rodu Pro-zobranhij. Prisiljena jetniška hrana jim ni dišala, nekateri so vidno hujšali ter jedva še izpolnjevali s svojimi polznimi trupli udobne hiše. Razun tega je njihovo srce vedno milejše bilo za svobodo. Takoj drugi dan se jih je začelo nekoliko spravljati previdno in brezšumno na plot. Toda jedva so storili nekaj pogumnih plazcev, že so popadali nazaj. Kako radi bi bili zamenjali z navadnimi pohajači brez strehe iz rodu Pulmonatov, zakaj le njihove hiše so jih vrgle na tla. Po večkratnih poskusih se je dvema Heteropodoma posrečilo priplezati do vrhu ograje; toda tukaj jih je zbodlo ostro zobčevje. Po ne- uspešnih poskusih, premagati tega želez nega sovražnika, sta obupala ter se onemogli zvalila nazaj v zapore. I-totako se je zgodilo »gozdnim lazarjem«, prispeli so sicer poprej na vrh, a tam jih je vrgla nazaj ista zapreka. Zavladal je po celem vrtu obupen jok. Solzili so se, da so se videli solzni sledovi za njimi, kakor bi se bila razlila smetana. Tretjega dne se oglasi siv polž. Zbere okoli sebe ves objokani rod ter mu začne govoriti: Tovariši! Zapadli smo v oblast trdosrčnega človeka, ki ne pozna naše mehke nravi, zanj so vse naše solze — sline. Usmiljenja nam ni pričakovati. V nesreči se šele spoznajo prijatelji. Vsi smo sinovi enega, miroljubnega rodu. Po naših žilah teče sorodna kri. Čeravno se v svobodnem življenju nismo tako poznali, kakor bi se spodobilo potomcem istega naroda, spoznali smo v svojih stiskah, da kri ni voda. Na noge, tovariši! Poskusimo zadnje sredstvo, da si priborimo ali zlato svobodo, ali pa,da častno izkrvavimo, kakor se spodobi junakom. Človek naj ne misli, da je pod našimi rožički tako malo bistroumnosti, da bi ne spoznali njegove zvijače. Seveda je treba, da se eden izmed nas žrtvuje za svoje rojake. A mislim, da se bo med nami našel tudi tako plemenit mož. Saj staro polževo rodoljubje še go- tovo ni izumrlo. Prosim, da se oglasi rojak, ki si hoče pridobiti večno slavo, rešitelja polževega rodu. In prislini se črn polž, ki je bil na en rožiček slep. Povedal je, da nima na svetu itak pričakovati nobenega veselja, odkar mu je jež pohrustal edino hčerko, a ženo mu je pohodila krava. Vsi se za-solzijo nad toliko rodoljubno požrtvovalnostjo. Starec mu je razodel načrt za beg. Splezati moramo na vrh ograje, toda previdno in rajši polagoma, kajti naglica ni nikjer dobra. To je spoznal že sam, ko je lezel sedem let čez Potokarjev prelaz, pa se mu je zvrtelo v glavi, da je telebil nazaj na tla. Vrh ograje se je moral rešitelj vleči po dolgem pod zobčasto zapreko. Tovariši pa so lezli počasi drug za drugim preko njega. In tako je ves polžji rod srečno preplezal preko njegovega požrtvovalnega trupla ter so brez krvavih ran dospeli na ta način črez ostrino. Ta pa se je v ponosni zavesti, daje storil svojo narodno dolžnost, prekucnil nazaj v vrt ter mirno čakal gospodarjevega maščevanja ali smrti v žabjem žrelu ali v vranovem kljunu. Njegovo junaštvo pa še danes opeva hvaležno vsa polžja mladina. gleži postajajo v svojih zahtevah neskromni, zato je nastala med Turčijo in Anglijo napetost. Tudi Arabci, ki so v službi Anglije, delajo Turčiji sitnosti. Ro dovi v Adenu se pritožujejo proti turškim četam in Angleži groze, da pokličejo svoje Čete iz Indije, ki jih preženo. Tako gori po turškem ozemlju na vseh koncih in krajih, sultan pa ima skrbi, da pošilja gasilce — svoje vojaštvo. Razmere v Južni Afriki. Kako težavna je misija Chamberlaina v Južni Afriki, kaže poročilo lista »Daily News« : Zastave Transvaala in Oran)a se nosijo povsod in pesem Burov se prepeva po holadskih mestih kapske kolonije, da, celo tam, kjer je doslej ni bilo slišati. Še nevarnejše pa je tiho ogorčenje odpuščenih kolonijalnih čet. Njih zabavljanje in izrazi Uitlandcev v Johannesburgu presegajo na ostrosti vse, kar se je čulo v dneh, ko so zasedli Johannesburg Buri. »Deželo imamo«, pravijo v Afriki bivajoči častniki, »a nikogar za seboj«. Usoda Južne Afrike je odvisna le od državniškega postopanja vlade. Angleži so pre magali pač orožje Burov, ne pa njih sro. Chamberlain bo imel težko nalogo v pridobljenih kolonijah, ki sta že danes nezadovoljni, da sta sklenili mir. Morda ne bo minilo mnogo let in vojna se obnovi. Najnovejše politične vesti. Rekrutna predloga. Vse stranke državnega zbora so se izjavile pripravljenim, da se rekrutna predloga izroči brez prvega branja odseku. Zoper to namero pa je odločno vsenemška stranka. — Program poslanske zbornice po pre moru bo približno sledeči: debata o vladni izjavi, ki bo trajala več dni; rekrutna predloga, prvo branje tiskovnega zakona, prvo branje državnega proračuna, zakonska predloga o zavarovanju za slučaj starosti in onemoglosti. — Pietakova kriza je poravnana ter se je minister izjavil, da je pripravljen, odtegniti svojo demisijsko prošnjo. — Baron Bere fašisti e i m, poveljnik zagrebškega voja, je imenovan v ravnokar gardnim kapitanom. Njegovim naslednikom jr bil pivotno določen nadvojvoda L e o p o 1 d S a 1 v a t o r, a to imenovanje se je opustilo, ker je nadvojvoda častital preveč ljubeznivo škofu Strossmaverju k oOletnici. — Danski prestolonaslednik je prišel na obisk k nemškemu cesarju v Berolin. — Sestanek Kriigerja in lorda Salis-burvja bo baje v Mentoni. Chamberlain bi bil pri volji, izposlovati za burske družine 50 milijonov funtov šterlingov brez obrestnega posojila, seveda pod pogoji. — Revolucija v Južni Ameriki. Gene ral Uribe-Uribe se je predal pri Riofrio z 10 topovi in 2500 možmi kolumbijski vladi. — Pri dopolnilnih volitvah v praški mestni svet so bili izvoljeni kompromisni kandidatje Mlado- in Staro cehov. — Zvišanje civilne liste bo naletelo pri ogrski opoziciji na hud odpor. Opozicija je sklenila tozadevni predlog najostrejše pobijati. — Demonstracije zoper burske generale so se pripetile v Cambridge in Birninghamu. Burski častniki so komaj utekli. Dopisi. Iz Kostanjevice. Ker se je »Slov. Narod« v svojem uvodnem članku z dne 21. t. m. nekoliko dotaknil osebe g. župnika Pavlica, bodi resnici na ljubo konstatirano, kar smo zvedeli od kompe tentne strani, da sta bila brata župnika v Kostanjevici in v Sv. Križu proti pri reditvi razgnanega shoda. To verjamemo tembolj, ker sta navedena gospoda pri enakih prilikah, kakor n. pr. pri volitvah, vedno precej resignirano postopala ter vplivala samo toliko, kar sta morala in je njima to novodobno katoličanstvo že od nekdaj največja pokora. Drugače je seveda s kaplani. Posebno naš »gaspud Janez z revolverjem«, ta neutrudljivi, a brezuspešni škofov agi tator, se je pehal za žive in za mrtve; zdaj pa, ko vidi po razgnanem shodu svoj veliki trud uničen, je postal tako togoten, da ljudem kar ne odzdravlja. Ker so bili vsi dosedanji kaplani »recej lojalni in niso uganjali politike, je ^rastni in zagrizeni klerikalec ;n kmetih po svojem postopanju na ..... i "dpor. Največje njegovo veselje bo volitve, klerikalni shodi, Marijine device itd., cerkev in šola sta mu deveta briga. Gosp. Janez, verouka ne morete učiti, spovedovati ne morete razun Marijinih devic nikogar, ker ste bolni, pravite; a bili ste čili in zdravi, ko ste prelazili hribe in doline, vabeč ljudi k »zborovalnemu shodu« in se na Vašo največjo jezo za nas trudili; pazite torej, da Vam ta jeza in togota še bolj ne škodi, da v prihodnje še agitirati ne bi mogli. Na veliko občno žalost se čuje, da je šel kaplan Janez v Ljubljano svojega Prevzvišenega prosit za premestitev, a hudomušni jeziki govore, da je šel gledat, kaj — Karlinca dela. Gospod Janez, povemo Vam, ako v prihodnje ne boste mirovali, zgoditi se zna, da bode svet zvedel še precej pikantnih dogodkov, ki ste jih doživeli v svojem ožjem krogu. Kostanjevčan. Iz Metlike. V št. 216 z dne 20. t. m. trdilo se je med dnevnimi vestmi pod notico »Ljudska posojilnica«, da se v Metliki širijo čudne govorice, ter da je imela »ljudska posojilnica« svojega oskrbnika, s katerim se spravlja v zvezo nesreča, ki je baje zadela »ljudsko posojilnico«. V št. 240. z dne 18. t. m. se pa trdi v uvodnem članku »Češko klerikalni Panama — Slovencem v svarilo«, da je neki velik klerikalec pri tej graščini opeharil »ljudsko posojilnico« za celih 20.000 K. Ker sem bil jaz podpisani v svojem času oskrbnik na Savinškovi graščini v Metliki, postavljen od »ljudske posojilnice«, dolži se torej v navedenih člankih mene, da sem poneveril »ljudski posojilnici« celih 20 000 K. Jaz sem bil od »ljudske posojilnice« za oskrbnika Savinškove graščine nastavljen od meseca januvarja 1898. leta do meseca januvarja 1900 ter sem vedno mesečno polagal »ljudski posojilnici« račun o dohodkih in izdatkih oskrbovane graščine. Ves prebitek nalagal sem vsaki mesec na hranilno knjižico ter sem, ko sem izstopil iz službe »ljudske posojilnice« kot oskrbnik Savinškove graščine, položil »ljudski posojilnici« natančen račun o svojem poslovanju in jej izročil hranilno knjižico. Obračun je »ljudska posojilnica« popolnoma potrdila, in ]i jaz nisem niti vinarja poneveril. Ker tako pisanje, kakor v navedenih člankih, z ozi-rom na to, da je splošno znano, da sem bil jaz za oskrbnika Savinškove graščine, postavljen od »ljudske posojilnice«, meni na mojem poštenju jako veliko škoduje in mi je tudi že v gmotnem oziru veliko škodovalo, pozivam tem potom vsakogar, da mi dokaže, na kak način sem opeharil »ljudsko posojilnico«. Franc Kambič, posestnik v Metliki. Opomba uredništva: Nam je bilo do danes ime Kambič popolnoma neznano, znano pa nam je iz kroga »Ljudske posojilnice« same, daje bila posojilnica, opeharjena za 20 000 kron. Kdo je storilec, to naj pojasni »Ljudska posojilnica«. Obrambna sredstva proti klerikalizmu. ODalje.) V imenu narodnostnega prin-c;pa je Italija dne 20. septembra 1870 I. naredila konec posvetno - materialni podlagi klerikalizma, namreč papeževi državi. Škoda, da se ista Italija, in to po vplivu večinoma protestanske Pruske, tedaj z »garancijskim zakonom« zajam čila papežu stališče posvetnega vladarja in s tem tudi kraljevske časti. To je bila velika napaka, ki se sedaj bridko maščuje, kajti s tem je bilo zlo-rctbljenje vere v posvetno-politične namene sankcionirano. Klerikalizem izkorišča to kaj dobro: na jedni strani se poslužuje vseh pravic tega garancijskega zakona, na drugi strani pa ščuje ljudi s tem, da je papež jetnik v Vatikanu. Taka bajka služi prav dobro zlasti, da iz ljudstva izpreša denarja. Odkar se agitira s to bajko, so dohodki »Petrovega novčiča« znatno narasli. Papeževa posvetna država je bila nastala na legitimen način in ne da se tajiti, da je bilo kršeno papeževo pravo s tem, da se mu je njegova država odvzela. Ali svetovna povestnica priča, da se je tacih slučajev že tisoč in tisoč zgodilo in zgodilo se jih bo še. Vse države so v bistvu nastale le iz kršenja prava. Srbija in Bolgarska sta bila legitimna dela Turčije in a tem, da sta se otresli tur škega jarma s pomočjo Rusije, se je kršilo legitimno pravo Turčije. To kršenje odobravajo klerikalci, vzlic temu pa rohne neprestano, da je Italija isto storila. Sicer pa je prebivalstvo papeževe države potom plesbicita pokazalo, da je veselo dogodivše se premembe in da jo odobrava. Sicer pa se je papežu 1. 1870. zgodilo to, kar so prejšnji papeži v premnogih slučajih pomagali storiti drugim posvetnim vladarjem. S tem, da se je naredilo konec papeževi državi, pa še ni postal papež jetnik, kakor govore naši duhovniki. Ne bomo se sklicevali na to, da ima papež na razpolaganje palačo, kakoršne nima noben cesar, in da sijajnost njegovega dvora prekaša druge dvore. A pribiti se mora to: Papež je v vsem svojem delovanju in nehanju popolnoma svoboden in stori lahko, kar hoče, ker ga nihče ne ovira. Da papež vatikanskega ozemlja ne zapusti, je njegova prosta vOlja, ker bi se lahko vsak dan sprehajal po celem Rimu in ker gre lahko v vsako drugo mesto, kamor ga je volja. Papež pa n e č e zapustiti vatikanskega ozemlja, ker bi po tem ljudje ne verjeli v bajko o njegovem jetništvu, in ker bi s tem dejanski pripo-znal obstoječe razmere, česar seveda na noben način neče storiti. Vzlic temu pa, da papež nima svoje države, je vendar popolnoma neoviran glede vladanja cerkve. Nikdar ni Italija niti poskusila ga le količkaj ovirati. Papežu so italijanski državni poštni in brzojavni uradi brezplačno na razpolaganje. Itdlija ni v tej porabi nikdar delala papežu težav. Papež razpošilja proteste, obsodbe, bule, razsodbe, ukaze na Škote, okrožnice i. t. d. vse z italijansko državno pošto in nikdar ni bilo še nobeno pismo odprto in je še vsaka po šiljatev prišla ravno tako točno na svoj naslov, kakor prej, ko je papež imel še svojo državo. Kakor v prejšnjih časih in še v -večji meri se prirejajo romanja k papežu in Italija ne dela tem, proti njej naperjenim manifestacijam niti najmanjših ovir. Sicer pa — naj klerikalci vendar že povedo, v katerem oziru je papeževa svoboda omejena? Papež Leon XIII. je 1. 1895. pisal kardinalu Rampolli, da se je z od pravo posvetne države njegovemu do stojanstvu in njegovi svobodi kršla potrebna avtonomija. Tista avtonomija, ki gre papežu kot dušnemu pastirju, se ni z odpravo posvetne papeževe države čisto nič kršila, papež jo lahko uživa v polni meri in da je res tako, priča dejansko uživanjeteavtonomije. Izginil je pač posvetni vladar posvetne države, kise je vtikal v prepire in v vojne, ostal pa je papež. To pripoznavajo celo dobri katoličani. Tako je pisal odlični bogoslovec dr. Martens (»Kirche und Staat«): »Kakor občutna je za Pija IX tudi bila izguba papeške države, vendar ne more nihče trditi, da je papež radi tega izgubil svojo prejšnjo samostalnost in neodvisnost. Soglasno se mora priznati, da pričajo vse alokucije in ukazi Pija IX. o njegovi zavesti neomejene moči in imajo pečat najpopolnejše notranje in zunanje samostojnosti. Prav Pij IX. je pokazal, da je mogoče, vladati cerkev svobodno in neodvisno tudi brez posvetne države«. To velja v polnem obsegu tudi za sedanjega papeža. (Dalje prih.) Dnevne vesti V Ljubljani, 30 oktobra. — Kandidatura Antona Korošca v ljutomersko - ormoškem okraju je posebno po volji našemu »Slovencu«. Dan za dnevom kuje vprav židovsko reklamo na korist omenjenemu vsiljivemu popiču, bodisi v zlaganih dopisih, bodisi v zlaganih brzojavkah. In vse to za Korošca, kojega ne odlikuje drugega nego tista znana farška ošabnost in nestrpnost, katero je ravno Korošec prevzel od mlajše kranjske duhovščine ter jo presadil na Štajersko. Sicer je res, da je za narodno in napredno stvar brez pomena, je li voljen ta blagoslovljeni kričač ali ne! Vendar pa sta dve okoliščini, ki moreta človeku do dna duše ostuditi Koroščevo kandidaturo. Najprej je hinavščina, ki se kaže v nji! S prvega, dokler se niso bile dognale prvotne volitve, se je Korošec skrival po svojih koprivah, in o njegovi kandidaturi ni bilo govora. Nasprotno, zatrjevalo se je, da se pobožni ta lonček na dan ne upa, ker mu je baje »Premi-lostivi« iz Maribora prepovedal kandidiranje. Tako postopanje Koroščevo je imelo svoje korenito vtemeljenje: da se je takoj od pričetka vedelo, da bo Korošec s svojim trebuhom lazil za deželnozborskim kruhom, bi danes ti in oni »vrli katoliški možje« ne bili volilni možje. Tukaj je torej poštenjak Korošec prevaral svoje častite volilce, kakor prevara cigan na sejmu nevednega kmeta, ko mu starega in z vsemi ilovicami pobarvanega konjiča na vrat obesi, češ, da mu je prodal mlado in iskrato žrebe! In ti volilci so sedaj opeharjeni, in mesto Rosine prevzeti jim je Korošca! Nikjer na svetu bi si volilci kaj tacega dopasti ne pustili, in povsod drugod bi Korošcu prisolili na blagoslovljeno sedalo tako brco, da bi odletel do Rima in morda še dalje! V Ijutomerškem-ormoškem okraju bodo pa Korošca ponižno volili; nekateri ne radi in škripaje z zobmi, drugi pa z veseljem, ker nimajo niti pojma o tem, kako nedostojno in sramotno ravna ž njimi kandidat Korošec. In sedaj pridemo k drugi okoliščini, ki ogrduje to kandidaturo. To je tisto bagateliziranje volilcev in oziroma volilnih mož, s katerim se odlikuje Korošec. Ta napihneni politični amfibij kar pometa s svojimi volilnimi možmi. »Korošec bode! In drugi nobeden! Ne pomaga nikako prijanje! Ta se mora izvoliti, ker mi duhovniki tako hočemo!« To je kratek obseg dopisov in brzojavk, ki jih prinaša »Slo-venec« dan za dnevom v prilog Koro-ščevi kandidaturi. Duhovniki vihte »ko-robač« in volilni možje nemajo nič proti temu, če padajo vdarci po njihovih ple-čah! Po duhovščini izdana parola volilnim možem v ljutomersko - ormoškem okraju se glasi: Vogel friess, oder krepiere! In po ti paroli se bodo na dan volitve tudi ravnali, ker ravno drugače ne morejo! Na vse zadnje pa bo zadonela pesem: ljudska volja si je izvolila Antona Korošca! Ali si je mogoče misliti večje politične šušmarije! Odgovor: ni mogoče! — Volilni shodi na Štajerskem. Danes je volilni shod v G o r -njem gradu in sicer ob 8. uri zvečer v gostilini g. Mikuža, jutri, dne 31. t. m. bodeta volilna shoda na Ljubnem in potem zvečer v Mozirju, dne 2. novembra popoludne v Žalcu in dne 4. no vembra v Celj u v gostilniških prostorih »Narodnega doma«. Pri vseh teh shodih predstavil se bode kandidat za mestno skupino Celje Brežice g. dr. J. Karlov-š e k iz Celja. — Škofom livarskim — h kateri škofiji spadajo dalmatinski otoki Hvar, Brač in Vis — je imenovan dominikanski pater Jordan Z a n i n o v i Ć. Novi škof je star 62 let. Od verodostojne strani čujemo, da je novi škof intransigenten klerikalec, v narodnem oziru pa skrajno mlačen. Kakor se kaže, smejo dalmatinski Hrvatje gojiti najlepše nade za prihodnost. — Kranjski župnik tožil ,Sočo' in pogorel. »Soča« 8. julija je objavila po »Slov. Narodu« članek »Velezani-miva pravda«, v katerem je razloženo, kako je župnik Šale h ar v Dolenji vasi šušmaril s testamentom neke Marije Te kavec, ali dediči so ga tožili, župnik je pravdo izgubil v vseh treh instancah ter imel troškov nad 630 gld. — Ko je bilo treba troške plačati, je hotel izsiliti iz jedne device vsaj del troškov, grozeč ubogi ženi z večnim pogubljenjem. Pisal jej je med drugim: »Kaj bo pa enkrat po smrti, ko bo treba vse krivično poravnat1, pa več mogoče ne bo. Povem Vam, da zarad te dedščine svojo dušo vekomaj nesrečno storite.« — Kako predrzno je pisal katoliški župnik po končani pravdi v vseh treh instancah! Ali ni bilo to izsiljevanje najnesramniše vrste?! — Umevno je, da sta »Narod« in »Soča« pošteno okrcala tega predrzneža! Župnik Šalehar je poslal »Soči« obširen popravek, katerega pa r-ed-nik ni sprejel. Zato je župnik tožil urednika. Na prvi obravnavi pri okrajni sod-niji v Gorici je bil urednik obsojen na 30 K globe in stroške s pristavkom, da mora popravek takoj priobčiti, čeprav se pritoži proti obsodbi. Katoliškega župnika je zastopal laški ž i d odvetnik — dr. Raj-mondo Luzzatto. Urednik se je pritožil na drugo instanco. Popravka ni priobčil in pritožil se še posebe tudi proti onemu delu razsodbe. Dne 25. t. m. se je vršila prizivna obravnava na okrožni sodniji v Gorici. Urednika je nadomestoval A. Ga-bršček, župnika Šaleharja pa laški Žid —-dr. Rajmondo Luzzatto. Obravnava je trajala precej dolgo časa, ker je urednikov namestnik obširneje pobijal popravek in drznega popravkarja Šaleharja. Na govor dr. R. Luzzatta se je zopet oglasil. Dasi je slučaj jako zanimiv, nimamo prostora, da bi obširneje poročali o tej obravaavi. — Povemo le še, da je dr. R. Luzzatto zahteval i za to obravnavo 40 K ekspen-zarja. — Sodni dvor je po daljšem posvetovanju razveljavil prvo razsodbo in oprostil »Sočinega» urednika. »Obrambno društvo« se je bahalo v svojem poročilu na občnem zboru, da »Sočo« toži zaradi nekega popravka. Sobotna obravnava mu je dala zasluženi odgovor. — Tri žalostinke poje pevsko društvo »Ljubljana« v nedeljo, dne 2. novembra t. 1. ob pol 4. uri pri Sokolovi piramidi, in sicer »Beati mortui«, »Mrtvaški bledi angel«, in »Oče naša. — Večer Konopnicke. Splošno slovensko žensko društvo si šteje v dolžnost, da se pridruži češkim in hrvatskim ženam ter proslavi 25letnico slovstvenega delovanja največje poljske in hkratu tudi največje slovanske pesnikinje in pisateljice Marije Konopnicke s tem, da priredi dne 7. decembra t. 1. »Večer Konopnicke«. Spored objavimo pozneje. — Novemberski avanzma. Pri ljubljanskem brambovskem polku št. 27 so povišani sledeči častniki: Podpolkovnik Iv. Lavrič je postal polkovnik pri 22. bramb. polku; nadalje sta imenovana stotnikom nadporočnika: Rob. Salomon in Fr. Gasser; nadporočnikom poročnika: E. Linhart in Ant. Pohl; poročnikom častniški namestniki: Fr. Podgrajšek, Ant. Kienbauer in P. Strittar. Pri 17. pešpolku pa so imenovani: majorjem stotnik E. Faninger; nadporočnikom poročniki: pl. Medritzer, Fr. baron Silvatici in Rud. Posch pl. Coru-nioni. Poročniki so postali čast. namestniki: Fr. Hadrboletz, Jaroslav Stepanek, Žoltan Schenker, Em. Czumbelik, Maks Toth, Stan Novotnv in Kornei Doskočil. Pri sanitetnem oddelku je postal poročnik Vinc. Janežič. — Banket. Načelnik tukajšnje glavne pošte gospod M. Š o r 1 i je bil te dni imenovan pravim ravnateljem in to priliko so porabili tukajšnji poštni uradniki, da so priredili v ponedeljek večer v okusno dekorirani veliki dvorani hotela »pri Maliču« svojemu šefu na čast veličasten banket. Slavnost je imela dvojen namen: proslaviti se je imel trenotek, ko je dobila ljubljanska glavna pošta prvega ravnatelja in hkratu proslaviti moža, ki ga je prvega dohitela ta čast. Slavnostnega banketa se je udeležilo do 60 poštnih uradnikov ter višji komisar Hummel iz Trsta kot zastopnik poštnega ravnateljstva. — Prvi se je oglasil k besedi višji poštni komisar Hummel ter navdušeno napil presvetlemu cesarju. Iskren »živio!« je zagrmel po dvorani, godba pa je zaigrala cesarsko himno. Potem je izprego-voril oficial Podgornik ter v iskrenih besedah napil slavljencu, povdarjaje, da se ljubljanski poštni uradniki še nikdar niso zbrali ob enaki priliki in naglašal, da se čutijo s slavljencem vred počeščene i oni, pa da bodo odslej, ko je njih glava do bila pravi nazivek, s tem večjo vnemo delovali na to, da ostane i poslej temu velikemu zavodu stari solidni renome. Čestital je v imenu svojih tovarišev ravnatelju k njegovemu imenovanju ter vzdignil čašo na njegovo zdravje. Slavnost je poveličeval izborni pevski zbor poštnih uradnikov in pa ljubljanska društvena godba, ki je pod vostvom svojega novega kapelnika neumorno in divno svirala ves večer. Vmes pa so se oglašali še drugi govorniki, da omenim samo nekaterih: Višji kontrolor Stussiner je napijal dvornemu svetniku Felicettiju, katerega so udeleženci tudi brzojavno pozdravili; kontrolor Vidmar je nazdravljal višjemu poštnemu komisarju H u m -m e 1 u , kateri se je nato prisrčno zahvalil ter vrlo laskavo napil ljubljanskim poštnim uradnikom. Zahvalil se mu je kontrolor Grošelj. Olicijal Gregorič je nadzdravljal ravnateljevi gospej soprogi in oficial P e t r i č vrlemu pevskemu zboru, za kar se je zahvalil pevovodja oficijal G i 11 y. Slavljenec je dobil ta večer in že poprej mnogo brzojavnih in pismenih čestitek, med drugimi mu je iskreno čestital tudi dvorni svetnik Felicetti. Uradniki, ki so bili to noč v nočni službi, so mu poslali čestitko v vezani besedi. Ganjen se je nato zahvalil slavljenec za to prisrčno in lepo ovacijo. Bil je lep večer, ki si ga ohrani vsakdo, ki mu je bil priča, v prijetnem spominu. Končno naj pripomnim, da je bil banket lepo in okusno prirejen, za kar gre hvala prirediteljem, a nič manj tudi restavraterju Koisserju. Dan poprej, to je v nedeljo večer, pa so priredili poštni in brzojavni uslužbenci svojemu šefu na čast serenado, pri kateri je vrlo dobro pel društveni pevski zbor. — Glas iz občinstva. Vsled cestnopolioijskega reda (§91.) morajo imeti vse strehe na javne ceste dobre žlebove. Pri škofovem marofu, potem nasproti pri župnišču in doli ob šentpeterski cerkvi pa ozidne strehe še žlebov nimajo, tako da ljudem na glavo voda lije. Tovarnar Polak je na dolgem svojem ozidju na Sv. Petra cesti streho tako popravil, da je kap na notranjo stran obrnjen. Zakaj se to tudi pri zgoraj omenjenih posestvih ne zahteva, in ali ne velja cestno-policijski red za vse jednako? Videant consules! — Zborovanje. Podružnioa državnega društva državnih pisarniških uradnikov itd. priredi v nedeljo, dne 2. novembra ob pol 3. uri popoludne v »Mestnem domu« občni zbor, na katerem bode poročal predsednik državnega društva državnih pisarniških uradnikov g. Rudolf Reisinger z Dunaja in na katerem se bode tudi razpravljalo o peticiji za uvrstitev mesta Ljubljane v drugi in drugih mest in trgov na Kranjskem v tretji razred de-želnostnih doklad. — Nesreča na Dunajski cesti. Včeraj okoli pol 10. ure peljala se je gospa Evgenija Hribarjeva, soproga tovarnarja Dragotina Hribarja, s kolodvora v svojem vozu domov. Na Dunajski cesti splašil se je v hipu, ko je pridrdral Hribarjev voz mimo, konj fijakarja Luke Cerarja in je skočil čez cesto in zadel v Hribarjev voz. Gospa Hribarjeva se je ustrašila in je ho tela skočiti iz voza, pri tem pa je padla na kameniti tlak in se na glavi poškodovala. Neki gospod jo je vzdignil in spravil v voz, v katerem se je potem odpeljala domov. — Dela ponočnjakov. Danes ponoči sta dva razposajena ponočnjaka na Turjaškem trgu preobračala in prenašala po trgu zaboje, ki so bili naloženi pred Naglasovo hišo. Ko sta delo opravila, je prišel policaj in ponočnjaka sta morala zaboje nazaj znositi na staro mesto in jih zložiti, kakor so bili poprej in policaj ju je še zapisal. — Vožnja Ižanca. Včeraj okoli pol 9. ure zvečer se je neki Ižanc, ki se ga je bil v mestu malo nasrkal, odpeljal na svojem vozu domov. Mož je na vozu zaspal in nagajivi fantje so mu na cesti voz in konja obrnili nazaj proti Ljubljani. In tako se je pripeljal čez tri ure nazaj v Kurjo vas, kjer so mu komaj dokazali, da je zopet v Ljubljani in ne na Igu. — Poleno v glavo je zagnala včeraj zvečer na Rimski cesti hišina F. B. v llletno Angelo Baraga, stanujočo v Sv. Florijana ulicah št. 15 in jo na čelu poškodovala. Storila je to, ker so ji otroci nagajali. — Govorice. Včeraj so se širile po mestu govorice, da se je v gozdu v Podrožniku obesil neki pisar. Drugi so zopet pravili, da se je obesil neki leme-natar. Govorice niso bile utemeljene. — Drva kradel je dosedaj neznan storilec gostilničarju in posestniku Francetu Oblaku na Tržaški cesti št. 20. Ker je imel Oblak na skladišču, kjer je bilo več sežnjev drv, psa, je tat istega zastrupil, da je mogel potem drva krasti. — Zaprli so včeraj zvečer pekovskega vajenca Antona Zebovca, kateri je dne 25. t. m. v družbi pekovskih pomočnikov Ivana Lunke in Franceta Glasiča ukradel gostilničarki Ivani Podobnikovi na Dunajski cesti štev. 52, okoli 60 litrov mošta. — Zaradi nevarnega pretenja so predvčerajšnjim zaprli trgovčevega sina F. K. iz Ljubljane. Žugal je menda očetu, da ga bode ustrelil. — Društvena godba priredi v petek, 31. oktobra ob 9. uri zvečer koncert v »Narodni kavarni«. — Vstopnina 30 vin. — Tedenski izkaz o zdravstvo nem stanju mestne občine ljubljanske od 19. do 25. oktobra 1902. Število novorojen- , cev 20 (= 32-76 mrtvorojene« 2. umrlih 17 (=»s 27-56 •/«•). mej njimi jih je umrlo za tifuzom 1, za jetiko 4, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 2, za različnimi boleznimi 8. Med njimi je bilo tujcev 6 (=35 2 •/<»)> iz zavodov 10 (=58 8%). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatico 3, za dušljivim kašljem 1, za varicello 1 oseba. * Najnovejše novice. Ozko-srčnost pruske policije. V Weimaru je policija aretovala voditeljico ženskega gibanja, gdč. dr. Anito Augspurg, ker je nosila reformno obleko. — Dvorni mu-zični ravnatelj Strauss z Dunaja je koncertiral te dni s svojo kapelo pred sultanom v Carigradu. Sultanu se je godba tako dopadla, da je podelil ravnatelju rnedšidje red III. reda. — Petrolej je eksplodiral v neki trgovini v Iloku pri Budimpešti. Več kupčevalcev je ranjenih, dva komija pa sta zgorela — Veliko poneverjenje so razkrili v Kristjaniji. Skoraj vsi davčni komisarji so ponever-jali že deset let davčne denarje v visokosti par milijonov. — Telefon med Parizom in Rimom se je otvoril ter dobro funkcijonira.— Socialisti v pariškem mestnem svetu bodo stavili predlog, naj občina prispeva za Zolov spomenik ter naj se tudi ena pariških ulic imenuje po Zoli. — Pariški muzi ki, 1200 po številu, so sklenili splošni štrajk. — Zoper vleČko učiteljic je izdal budimpeštanski magistrat prepoved, ker s tako obleko učiteljice vzdiguj»jo v šoli nezdravi prah. — Humbert v Španiji. Sleparska dvojica Humbert živi baje v nekem samostanu v Španiji. — V J o 11 i n e k o v i detravdaoiji zapleteni uradniki, ki so bili zaradi tega odpuščeni, dobivajo dosmrtno svojo plačo. Značilno za banko! * Cesarjeva beseda. Cesar Franc Jožef je sprejel nedavno papeževega odposlanca, ki mu je izročil pismo papeža. Ko je cesar vprašal po papeževem zdravju, je odgovoril odposlanec, da je povoljno, vendar ima papež baŠ sedaj mnogo britkih skrbi. Nato je vladar odgovoril: »To že verujem, toda toliko britkih skrbi, kakor jaz, pač nima Njega Svetost«. * Zola je sam priznal, daje napisal poprečno 15 tisoč besed na dan. * Statistika ver. Po najnovejših statističnih podatkih je na svetu 525 mil. kristijanov, in sicer 250,800 000 katoličanov, 162,400 000 protestantov, 102180 000 Grkov, 5 580000 drugih kristijanov. Mo hamedancev je 197 250 000, Židov 9,750.000, ajdov 834,000000; izmed teh je budhistov 122 mil., bramanov 215 mil., spoznovalcev Konfucijevega veroizpovedanja 306 mil. * Delno mrknenje meseca bo 31. oktobra ob 7. uri 4 minutah zjutraj ter konča ob 11. uri na Severnem Kitajskem. Pri nas bo videti mrknenje samo do 8. ur*> 9 minut zjutraj. * Životnina. Glavni davek ali ži votnina je proračunjena za L 1903 na 49 27 mil. K, letos ga je 48 25 mil. K. Največ plača Nižje Avstrijsko (Dunaj) namreč 22 8, potem Češka 10 2 in Morav ska 3 55 mil. K. Plačajo torej te tri dežele skup 36 55 mil. K, ali 75% vsega davka. „Umazana" konkurenca. Tvrdka G. Paulus v Balingenu na Virtem-berškem je dala v »Miinchener Neueste Nachrichten« sledeči inserat: »Zdravniško priporočane »srajce srca Jezusovega« naj bi vsakdo nosil, da se obvaruje bolezni. »Srca Jezusovega srajce« so najboljše za ohranitev zdravega in svežega telesa. Do biti pristne samo pri G. Paulusu v Balingenu « Katoliško časopisje je ogorčeno planilo po inseratu ter ga imenovalo stra šen škandal. Paulus namreč ne prodaja srajc niti za kak samostan niti za božjo pot. * Srečen defravdant. V Lvovu si je prisvojil pred n«*kaj časa železniški blagajnik Trzinski 7000 kron in je ušel. Oblasti ga doslej niso mogle najti; pač pa je dobilo železniško ravnateljstvo te dni pošt.io nakaznico s 7200 kronami in sicer od Trzinskega iz Monaka. Defravdant je poslal tudi 200 K kot — obresti! Defravdant je priigral z ukradenim denarjem 70000 kron. * II letna mati. Kakor poroča »Nižegorodsski Listok« iz Perue, krstili so v ondotni cerkvi otroka, kojemu je mati llletna kmetska deklica, ki je bila za pestunjo v mestu. * Iz boljših krogov. V Bolcanu so zaprli neko ženo, Untersberger, zaradi zavajanja. Malovredna žena pa je izdala svoje »odjemalcea, same gospode iz boljših krogov, kakor hišne posestnike, trgovce, doktorje itd. Tudi en sodnik je med njimi. Untersberger je vabila mlade deklice k sebi v stanovanje, jih opijanila ter izročila svojim odjemalcem. Stvar je izdala neka deklica, ki je prišla v bolnišnico zaradi spolne bolezni. * Pl. KSrber in — Dardanele. Te dni je neki angleški poslanec interpe-liral v parlamentu ministrskega predsednika Balfourta, češ, kaj je resničnega na vesti, da je avstrijski ministerski prezi-dent govoril v državnem zboru celo o — Dardanelah. Stvar se je pojasnila s tem, da je brzojavni urad pomotoma brzojavil v London namesto »Meeresauge« — Meerosenge. * Živine na Češkem je po zadnjem številjenju 229.564 konj, goveje živine 2 258 238, oslov in mul samo 250. Portugalski gledalisčni igralci so jako slabo plačani. Slavna igralka na narodnem gledališču v Lizboni, Donna Maria, ima 125 frankov mesečne gaze. Druga slovita Portugalka, Angela Pinto, na gledališču »Donna Amelia« ima 300 frankov mesečne gaze, porabi pa še enkrat toliko samo za toalete. Največ igralcev portugalskih pa se mora zadovoljiti z dnevno plačo 3—4 frankov. * Dobro mu je vrnil. Ameriški milijonar Goold se je sprehajal te dni po New - Yorku ter si kupil na ulici časnik za dva centima. Ker se mu je zdel dečko, ki je prodajal časnike, umazan na obrazu, mu je dejal: »Tukaj imaš pet centimov — za ostale tri si kupi mila, da se umi-ješ«. — »Le obdržite svoje tri centime in kupite si rajši vi knjigo »o dostojnem vedenju z ljudmi«, je dejal deček. ' Kralj David — francoski konzul. Ko je bil leta 1848. Lamartine francoski ministrski predsednik, zapisaval si je imena vseh onih, ki so ga nadlegovali za kako častno službo, v svojo biležnico. In ko je bilo splošno uradniško imenovanje, izpisal in razdelil je ta imena iz bi-ležnice. Po teh imenih so se v ministrstvu napravili dekreti ter se srečnim imenovan-cem razposlali. Med dekreti pa je bil tudi eden, ki se je glasil na ime »državljan David« ter je postal konzul v Bremenu. A srečnega moža niso mogli najti. Vprašali so ministra za naslov, ta je listal po svoji biležnici ter našel na eni strani ime David. Tedaj se je šele spomnil, da bi ga bilo moralo to ime spomniti pri neki priliki na psalme kralja Davida. Drugi dan je bilo brati v uradnem listu: »Državljan N. je imenovan za francoskega konzula v Bremenu na mesto umrlega državljana Davida«. * Mož s 5 ženami. Jules Lavoi-sier je imel v enem letu 5 žen, petkrat se je poročil in petkrat ušel svoji zakonski lepši polovici. Najprej se je oženil z mlado vdovo v Toulonu. Živel je ž njo 3 dni. Potem je ušel in ji odnesel vso zlatnino. V Lille je živel z 2. ženo 3 mesece, potem je izginil. V Londonu je imel ženo teden dnij, nato jo je popihal. V Berolinu je vzel neko Svicarko in jo kmalu zapustil. Potem je šel v Lucern in hotel stopiti še s 6. damo, bogato hotelirko pred oltar. A njegova Berolinčanka Švicarka je poslala njegovo fotografijo tudi svojim prijateljem v Lucernu. Ti so sleparja izpoznali in naznanili. Tako so ga zaprli v Lucerni, sicer bi se bil ženil dalje in osrečeval še razne žrtve za par dni ali mesecev. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 30. okrobra Poslanska zbornica nadaljuje tudi danes razpravo o razmerah v Galiciji Govorili so Wassilko, Vladimir Gnievvosz, Czajkovvski in Dzie-duszvcki. Razprava bo še danes končana. Prihodnja seja bo v četrtek. Dunaj 30. oktobra. Poljedelski minister Giovanelli je v današnji seji odgovoril na interpelacijo zastran razmer na rudarski akademiji v Lvovu in obljubil, da se zgradi novo poslopje. Češki socialec Chcc je danes interpe-liral, kako se more dopustiti, da častniki poživljajo poslance na dvoboj zaradi izjav v parlamentu. Dunaj 30 oktobra. Za včeraj zvečer je bila sklicana seja narodnogospodarskega odseka, da bi se bavila s položajem industrije Odsek pa ni bil sklepčen Poslanec Skene je ostro napadal tiste poslance, ki niso prišli k seji. Inomost 30 oktobra. Nemški pravniki so sklenili protest proti novemu rigoroznemu redu in poživljajo dijaštvo vseh vseučilišč, naj se pridruži tej akciji. Pariz 30. oktobra. Socialisti so v občinskem svetu predlagali, naj se Zoli postavi spomenik in neka mestna ulica imenuje „Rue Zola". Zaradi tega predloga se vname velik boj, ker mu združena reakcija strastno nasprotuje. Berolin 30. oktobra. Tukajšnji Poljaki ustanove veliko organizacijo v obrambo svoje narodnosti. Delali bodo na ravnopravnost v cerkvi in v šoli. Na dotičnem shodu se je povdarjalo, naj starši svojih otrok raje ne dajo krstiti, kakor da bi se krstili v nemškem jeziku. Borzna poročila. Dunajska borza dne 30. oktobra 1902. Sk ju ; državni dolg v notah .... ICO90 Skupni državni dolg v srebru .... ICO 80 Avstrijska zlata renta....... 120-46 Avstrijska kronska renta 4°/0 .... 100 20 Ogrska zlata renta 4°/0 ....... 120 30 Ogrska kronska renta 4°/0 ..... 97 66 Av8tro-ogrske bančne delnice .... 1B68 — Kiaditne delnice......... 672 — London vista.......... 23906 NemSki državni bankovci sa 100 mark 116-82l/i 20 mark............ 23-38 20 frankov........... 1906'/, Italijanski bankovci...... 96 20 0, kr. cekini........... 1133 Žitne cene * Budimpešti dne 30. oktobra 1902 Termin. PSenica za april 1903 ... „ 50 „ „ 742 Rž „ oktober .... „ 80 „ . 650 Koruza „ maj 19U3. . . . „ 50 „ „ 674 Oves „ oktober....., 60 „ „ 631 Efektiv. Nespremenjeno. Umrl! so v Ljubljani: Dne 24. oktobra: Ernestina Sluga, tesarjev a hči, 16 dni, Karolinška zemlja St. 13, življenske slabosti. Dne 27. oktobra: Ludovika grofinja Pace, zasebnica, 44 let, Zaloška cesta Bt. 11, vnetje po-trebuSnice. V deželni bolnici: Dno 22. oktobra: Ivan NovSak, strojarjev sin, l1', dni, božjast. Dne 24. oktobra: Teodor Eiselt, ključarski pomočnik, 21 let, črevesni katar. Dne 25. oktobra: Ana Afrič, delavčeva hči, 14 let, jetika. — Anton PovS, posestnik, 38 let, omehčanje možgan. Dne 26. oktobra: Tomaž Sušnik, mi:narski hlapec. 57 let, srčna hiba. Dne 27. oktobra: Ivan Peternel, delavčev sin. IV, dni, življenske slabosti. — Alojzij Kepa, posestnik, 25 let, ponesrečenje. Dne 28. oktobra: Helena More, gostija, 62 let, srčna hiba. — Avgusta Naglas, poštna od-praviteljica, 60 let, prisad. V hiralnici: Dne 25. oktobra: Josip Mervar, kurjač, 51 let, sušica možgan. Mateoroiogično poročilo. Vitina nad mor;«n 800-8 m. SraćaK B»boi Jl»k 736*0 ciia. Stanje Čas opa- bare-zovanja i metra !v mm. K* a g Vetrovi ! Nebo s "9 29. 9. zvečer 737 6 30. 7. zjutraj , 737 2 2. popol i 735 5 8 0 si. jug j oblačno g 7 3 ! brezvetr. i oblačno S 12 5 si. jug del.oblač o Sredjcja včerajšnja temperatura 82°, nor-roale: 78°. Spreten, energičen prvi delavec oziroma poslovodja nemško in slevensko govoreč, se išče za večje stavbno ključavničarstvo za takojšen vstop. Natančne ponudbe z navedenjem plače naj se pošiljajo pod ..poslovodja" upravništvu »Slov. Naroda«. (2^52—1) ^ Gospodu lekarničarju p < GABRIJELU PICCOLI ► v- Ijjnl9l|aiil. Vaše zeleznnto vino sem s prav dobrim uspehom vpo-rabljal pri neki gospe", ki je dolgo trpela na * živcih. — Prosim Vas p torej, da mi dopošljete * še Sest steklenic zgo-- raj navedenega vina. p ti r. I.. F'iirber c. kr. štabni zdravnik. V Gorici, 6. junija 1901. 4 ,1507 - 9) ?ran U)okač veletrjec Jrfarica Wok;ač rojSna Ogrinc /{ovo mesto Grahovo ■»•^vsr* poročena. ••3^-' Grahovo, dne 30. oktobra 1902. (2661) Poskusite J. Klauer-jev Jriglav' Ogreva in oživlja želodec in telo. Probuja tek in prebavo. Daje dobro spanje. (416-213) Edini založnik in imetnik: Edmund Kavčič v Ljubljani. Bottger-ja podganska smrt za popolno pokončanje vseh podgan, stropa pro-Bta za ljudi in domaČe živali, a 40 kr. in 60 kr., se dobiva samo v deželni lekarni ..pri JflarlJI pomagaj" TI. l.eiiNtek-a in v lekarni Ubaltl pl. 'l'riiJii»c/.)-Jtt v I.JiiblJunl. Z uspehom podgans^e smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo. Schweinfurt, dne" 11. februvarja 1899. (2208—8) Ii. Ure«, mlekarija. Milijone dam uporablja „Feeolin". Vprašajte svojega zdravnika, ali ni „Feeolin" najboljše lepotno za polt, lase in zobe ! Najbolj nesnažen obraz in najgrše roke zadobijo aristokratsko finost in obliko Manila* ■ po uporabi .Feeolina'. „Feeolin" je aDgleško milo, obstoječe iz 42 najbolj žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da tudi gube in vraske na obrazu, ogrel, mozolci, rdečica nosu itd. po uporabi „Feeolina" brez sledu izginejo. — „Feeolin" je najboljše sredstvo za snaženje, gojenje in lepšanje las, preprečuje izpadanje las, plešatost in glavine bolezni. „Feeolin" je tudi najnaravnejše ia najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor uporablja redno „Feeolin" mesto mila, ostane mlad in lep. Mi se zavezujemo, da takoj povrnemo denar, ako ne bodete takoj popolnoma zadovoljni s „Feeolinom". Cena za 1 komad K 1 —, 3 komadi K 250, 6 komadov K 4*—, 12 komadov K 7'—. — Poštnina pri enem komadu 20 h, od 3 komadov naprej 60 h. Po poštnem povzetju 30 h več. (2661) Razpošilja glavno skladišče B-'*-itli na. M9una|u VII., Mariahllferstrasse štev. 39. Zaloge za LJubljano: Anton Hanr, droguerist. — Edvard IVIabr, Židovske ulice. — ljekarna ..pri zlatem Jelenu". k. i.ud A a^TU «u epoq as Jf .n:|i.i|n^ oip? 'apoq an t!(i JST1I •■errjjg •BAOu.ifu ousnn ouo"B[dzojq as ui opjBp ou^9ioaou 03iq,B[ leSa^Bi of^B-iod ioaoSjx ■JJMJ80 9l|S0d0p 0A8JHEZ EU 8S UI jEQEJ >|!|3A BqOp (Odn^aJJ •]jg|scdA fejdeu lomzc^eu od ||E l|e^u.euz a ||OAo3e|q es feu ^eseuz q8a «111» OŠ o^gOđ 8 *HfA 06 Ot«WW 'BJizru ojaz iABiapzt tusnjjo oijza ef 121183 (q—068S 05jpjA; nAjsmzorez a !>J!iqo jupE§0|8 Uj jujopoui a oifiazaurcsod ni o|os 'otuBsid ''opean |s >MSUdAO|S Ol 13§Z£ Službe išče izurjen, pošten in priden mladenič z lepo, hitro pisavo, vešč slo venskega in nemškega jezika; ponuja se za pismonošo, sprejme pa tudi drugo službo jednake vrste. (2657) Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod »Lepopis« na upravništvo »SI. Nar.« Ces. kr. avstrijske državne zeeznSce. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod iz voznega reda veljave" od dne 1. oktobra 11)02. leta. Odhod 1p Ljnblj&ne juž. kol. Proga čez Trbii Ob IS. ari 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak Golovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Anssee. Solnograd, čez Klein-ReiOm^ v St«yr, v Line o» Dnnaj via Amstetten. — Ob 7. ar: 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Fm.Bzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selztha; v Solnograd, Iaomost, fiez Amstetten aa Dunai Ob 11. niri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztnal, Dauaj. — Ot 3. uri 56 m popoldne osonnt vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd; Lend-Gastein, Zeli ob jf-aeru, loomost Bregenc, Čarih. Genovo, Pariz, Jez Klein Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzea, Marijine vare, 3eb, Franzove vare, Karlove vare, Prago Lipsko, na Du;:.j čez Ainstottcu. — Ob 10. ari ponoči osobni vlak v Tr Liž, Beijak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. Trst-Monakovo direktni vosovi I in II. razreda.) — Prog." * tJcvs siesto in v Scćevj6. Onobni vlaki: Ob 7 nr .7 m BJatraj v Novomesto, Str ža, Toplice Kočavje ob 1 uri 5 m poijoludne istotako oi 7 ;r 8 m »večer v Novomesto, Kočevje. Prihod 7 Ljublj&r.? jui ko!. Prcg« I Xrt>lfcft. Ob 3. ar; 2s m zjutraj osobu: v I« k z Dii :aja čez Amstetten. Monakovo, Iromost Franaenfcfeste, Solnograd, Line, Steyr lal, Aussee, Lijn-bi o Celovec, Beijak, (Monakovo-Trst direktni vozovi 1. ia II. razreda) — Ob 7. ari 12 m zjutraj osobn-vlak ia Trbiža. — Ob li. uri -S ra doooludne osobni viali z Daaaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Fr.incove vs>re, Kaj love oaie. Heb MarijiLe aie t'izea, Bude jevue, cJolnograd. Lmc bteyr č&riz Geoevo, Cnnb Bregenc, Snomosr, Zeil ob seseru, Lend-Gastein Ljubno Celovec. Ši. Mohor Pontabel. - Ob 4. uri 44 m po-pc'udm osobni vlak z Dauaja Ljabna, Selzthala, Beljak?* Celovca, Bdouakove^a, Inomosta, Franr.cnstetta Pob tabla — Ob b. ari >>t m zvečer osobtu vlas t Danain, Ljubna. Beljaka, (^eiosca, ii'octabla, črez Sek-th&l iz Inomosta, Solnograda — ?rojj» a Norega znesta in Koćavja. Osobni vUki: Ob 8. ari ii m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. ur; m popolndne iz Straže Toplic, Novcg.i mest , Kočevja :-i ob d. uri bb m xvečer istotako. — O&feod ij iija'-:-ljaca drž. kol v Kamnik. Mešani vlaki: Ob ari 28 rv zjutraj ob 2. ari 5 m popoludue, ^ob s. uri 50 m KVečer ia ob 1(1 ari 5 m. poslednji \lak le ob nedeljah iu prazuik'n in s v ojitoora. — Prihod v Ljubljano drž. kol. ia Kamnu-j Mešani vlaki; Ob ti. uri 49 ni zjutraj, ob i), uri H a dopoladne, ob 6. ari 10 m zvečer in ob 9 ari 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeliah :n prazmktft in samo v oktobru. (l\ Naznanilo in priporočilo^ I i tj* Sv ,xxi.xx i\iQ7nQnun in nrinnrnnnn ijljlj znanjati, da sem svojo večlttno sluJbo pri tr. L. Stricelrtu pred kratkim zapustil ter pričel dne 14. t. m. svojo lastno (fš*- 3 prodajo trboveljskega premoga | na di*o 1»w*«» 1 >m «lol»«"lo r2,^_ xf Liinliartovili ulicajh T, (pri sv. Krištofu)« Cenjenim odjemalcem priporočam se najtopleje za mnogobrojna naro- EŠ— ^ čila z zagotovilom točne in solidn« postrežbe ter belježim rib_ (2641—2) z velespoštovanjem IgnaC ZlipaUČič. TTTTT TTTTTT l^v Drarskega pomočnika • vsprejme takoj (2620-3) Aleksander Ambrožič urar na Jesenicah (Gorenjsko). Vateri ima veselje do trgovine ter je dovršil vs-^j štirirazredno ljudsko Solo, se sprejme takoj v pouk pri Jos. Kodrič-u, trerovcu z mešanim blagom v Sv. Križu pri Kostanjevici. (2642—2) elkttte storže kupuje G. J. Steingaesser & Co. 26601) Miitenberg ob Meni, Bavarsko. IY?l»đ, umeteu (2623-3) strugar za les ^sžg" želi dobiti kako delo. '■"^RST- Naslov pove upravništvo tega lista. trgovski pomočnik vešč špecerijske stroke ter nemškega in slovenskega jezika, želi primerne službe v Ljubljani. (2658—1) Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.<< Neslišano! 365 komadov samo za gld. 1*95, 1 prekrasna, garant, dobro idoča eleg ura, gre 24 ur, s pozlačeno verižico, 1 prekrasni collier iz orientalskih biserov. dam«ki nakit za na roko, vrat ali lase, s patent, zaklepom. 1 prekrasni nastavek za smodke z jantarjem, 1 prekrasna kravatna igla s simili bnljantnm. 1 veleeleganten prstan z draguljem za gospode in dame, 1 jak*; lepa ra.rnit.ura mansetnih, ovratnikovih in naprsnih gumbov, garant. 3 odst. double-zlata, 8 pa-tentovanim zaklepom, 3 ko nade pristno platnenih žepnih robcev, 1 veleelegantno niklasto žepno pisalno orodje z angleškim mehanizmom, 1 prelepo zrcalce z etuijem in f česalom, 1 jako krasna pariška broža za dame, najnovejše facone, 1 f, vpcrabljiv zapisnik, 20 komadov za dopisovanje potrebnih predmetov, 1 ff peresno držalo* 72 komadov angleških pisarniških peres in še 2f>0 raznih komadov, ki so v domačiji koristni, gratis Dobiva se po poštnem povzetju ali če se denar naprej pošlje pri trgovski tvrdki (2654) C. GRUNER, KRAKOV poštni predal št. 5. Če se naroČita 2 zavitka, pridam lep žepni nož z 2 rezili. Za neugajajoče se vrne denar. * "*N t) O C o £L o r* .a ^1 ~ o SI C t) i- * o -£?>b o I .-2 S. 5^ c o £j 1> -v 9 C C* IA o «3 UdfciHi.j in o igro —ednik : Dr. Iran Tav*ar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne« 44 R7C