Leto V., štev. 122
tzh*|a ab 4 zjutraj.
Stane mesečno 20-— Din M tnozomatvo 30-— , neobvezno
Ogla« po tarifa
Uredništvo:
Miklošičeva cesta it. 16/L Telefon št. 72.
Mublfana, petek, 23. mala 1924
Poftntu infliAiau
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Cena 2 Dfn
UpravnlStroi
LJubljana, Prešernov* ul. it. U. Telef. it 8S
Podružnlelt
Maribor, Barvarska ul. U Celje, Aleksandrova e.
Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.812.
LJubljana, 22. maja.
Potovanjo dr. Beneša v Italijo spremlja evropsko časopisje s precejšnjo pozornostjo. Dr. Boneš so je, proden je prestopil mejo Italije, sestal z našim vuanjun ministrom, kar so jo po pravled smatralo kot dokaz, da se nahajata češkoslovaška in jugoslovanska vnanja politika v soglasju in enaki smeri. Kljub temu jugo slovensko časopisje bolj malo komentira Benešo-vo diplomatsko potovanje. Naša javnost se no more prav ori jen tirati v situaciji, ki jo nastala po reškem sporazumu Irn katero nadaljna značilnost jo ojačonje prijateljskih ve-zi med Prago in Rimom, Čas pa jo, da se o novem razmerju, ki pomeni zbliža.nje mod Malo antanto in Italijo, izreče jasnejša beseda.
Bistvena črta naSega dosedanjega razmerja do rimske politiko je — nezaupanje. Po tem, kakor ge it.iliin.nski fašizem obnaša napram jugoslovon-skemu življu, po tem, kakor je nastopala oflcijalna Italija v reškem vprašanju in v vseh mednarodnih problemih. ki so se tikali naših koristi, smo upravičeni gledati na vse. kar prihaja iz nima,, s skrajno pozornostjo in no-zannn ostjo.
Vendar moramo konStatlrati, dn ob-
Skupščina se sestane v pondeljek
VEDNO SLABŠI IZGLEDI ZA OPOZICIJO. — POMEMBEN SKLEP PŽEMIJETA. — UGIBANJA O NADALJNJEM RAZVOJU SITUACIJE.
Beograd, 22. maja. r. V smislu sklepa včorajšnje sojo m.nistrskega sveta, po katerem sta se imela Bporazumeti gg. Pašič in Jovanovič o piiliodnjom sestanku narodne skupščino, je odšel danes pred 12. uro predsodnik vlado g. Pašlč v narodno skupščino, kjor jo v ministrski sobi Imel konferenco z g. Ljubo Jo-vanovičem. Na sestanku, ki jo trajal co-lo uro, jo bilo določeno,, da so prva soja narodne skupščine vrši v pondeljok dno 26. maja. Po konferonei z g. Ljubo Jovanovičera je odšel ministrski predsednik v dvor, kjor jo bil četrt uro v avdi.'?nci pri kralju. Misli se. da je g. Pašič v tej avdijenci obvestil kralja o rezultatih konferenco s skupščinskim predsednikom.
Po konferenci ministrskega predsednika s predsednikom narodno skupščine je posetil Ljubo Jovanoviča dr. Korošec. Ta konferenca, ki jo trajala kratek čas, so jo tudi nanašala na sklicanje skupščinskih sej.
Beograd, 22. maja. r. Današnja »Politika« v članku o politični krizi in
Btoja velika razlika med našimi na- j stavi novega kabineta pripominja, da sprotniki. kakor sta Madžarska in Rol- i i0 v svoji najpomembnejši fazi kon-parija, In Italijo. Prvi dve naši wwedi fana dolga in intenzivna borba med imata napram nam irednmtifttična! koalicijo in opozicijonalnim blokom z stremljonia; se trudita, d;i ob primerni reaktivacijo vlade Pašič- Pribičevič. priliki odtrgata koso nnše<ra državne-j Kriza je rešena v korist koalicije, ali pa teritorija; napram niima ie tedaj | opozicija že sedaj izjavlja, da bo da-naša politika več ali mani defenzivna. 1 jo vodila boj z vsemi silami proti re-Dmeračna je stvar z Italijo Ta nam »mu Pašiča in Pribičeviča. Momenta-je usmilila komr.nkt.ne predale našem !m> je nastal relativni mir v boju, ali narodnega ozemlja po svoji mili volil, že po prvem sestanku skupščine se popolnoma po svojih strateških in imajo pričakovati novi konflikti, v kar
ekonomskih načrtih, tako dn si z voia- |
fkesa stališča ne more želeti boljSp in sigurneiše mpie. Ker nn.m italiianskih .tspiraeii na Dalmacijo pač ni vzeti resno, lahko rečemo, da Italiji ni treba gojiti stremljenj po nadnlinem osvajanju našo zemlje; njena politika bo zanaprej usmerjena v svrho obrambe pridobi jenpkh ozemlia, je tedni na-pra.m nam v teritorija! no-polit.ičnem ]>o?ledu defenzivna. Ako bi hoteli mi doseči uresničenje svojega nae.iio.nal-rega prava napram njej, bi morali na-Etrvmt.j ofonzlvno.
Pač pa se nahaja Italija v ofenzivnem razpoloženju, kar se tiče gospodarskega razmerja, o čemer nam dovoli jasno priča io njene zahteve o priliki trgovinskih pogajanj. Pas! so sl ilnndanns politični in trtrovski interesi lelo blizu, kadar gre za uravnavanje razmer med državami, vendar ie v na-čem slučaju mnocrn razlike med značilnostmi enega ni drugega udejstvova-
terih bo imela reaktivirana vlada priliko pokazati svojo moč.
Beograd, 22. maja. r. Po razpoloženju vladine koalicije 6odeč, imajo ti j krogi popolno zaupanje v sedanjo vla-|do in pričakujejo najbolj povoljni razvoj dogodkov. Meni so, da ima koalicija sedaj dovolj časa za nadaljnje politične kombinacije. V vladnih krogih se raznaša tuili vest, da bi se tudi nem.ški klub rad zoj>et približal gosp. Pašiču. Tudi se računa da džemijet ne bo šel voč z opozicijo. Optimistično razpoloženje v vladnih krogih jo toliko, da se računa celo z možnostjo, da bo vlada tudi v jesenskem zasedanju parlamenta in po verifikaciji vseh ra-
dieovskih mandatov imela absolutno večino v skupščini.
Razpoloženje v opozicijskih krogih so šo vedno markira kot borbeno, četudi so ne prikrivajo medsebojna nesoglasja, ki so nastala po katastrofalnem porazu. Značilno jo tudi, da včerajšnjega komunikeja bloka o rešitvi krizo niso podpisali zemljoradniki, ki izjavljajo, da se ž njim no strinjajo in da so ž njim celo nezadovoljni. Najbrž skupnoga manifesta opozicije na narod sploh no bo, temveč bo vsaka stranka izdala poseben proglas na svojo volilce. Pravo razpoloženje opozicije so kažo v velikanski depresiji tor v tendenci notranjega razkroja. Strastna jeza in mašnVvalnost sta v vodilnih krogih opozicije šo edini, ki vzdržujeta v razbitem opozicijonalnem bloku vsaj še nekaj solidarnosti.
D2EM1JET PROTI OPOZICIJONAL.
NEMU BLOKU.
Beograd, 22. maja. p. Nocoj je vlada prejela Iz Skoplja uradno obvestilo, da jc bilo na seji glavnega odbora džemijet« sko stranke, ki se je vršila v Skoplju in katere se je udeležilo 52 delegatov z 48 proti 4 glasovom obsojena politika Fe» rad bega Drage. Poslancem je bilo pri« poročano, da podpirajo vlado Nikolc Pašiča, V nobenem slučaju ne smejo podpirati politike opozicijonainega blo« ka. Ako ne bi podpirali Pašičeve vlade, naj ostanejo nevtralni, ali pa naj se za« hvalijo za svoje mandate. — Nasprotno tej vesti zatrjujejo poslanci opozicije, da »o bili storjeni drugačni sklepi. — Nocoj ob 18. je bil pri kralju v avdl« jenci minister za notranje zadeve gosp. Srskič, ki je kralju poročal o situaciji, zlasti o zadržanju džemijeta ter mu ja« vil, da je džemijet sklenil ponuditi svojo pomoč vladi ter jo podpirati.
AVDIJENCE PRI KRALJU.
Beograd, 22. maja. p. Danes popoldne od 17. do 18.80 jo bil sprejet na dvoru v avdijenci minister pošt. Velja Vukiče-vič, kl je poročal kralju o otvoritvi brezžične postaje na Rakovici. Za njim je dospel na dvor Svetozar Pribičevič, ki se je mudil tamkaj do 19. ure in poročal kralju o situaciji. Po odhodu Svetozarja Pribičeviča z dvora je bil na dvoru t avdijenci naš poslanik v Berlinu, Zivo-jin Balugdžič.
Kurz v Nemčiji se ne spremeni?
NACIJONALISTlCNE ZAHTEVE DEF1NITIVNO ODKLONJENE. VLADO SESTAVI SEDANJA KOALICIJA?
Berlin, 22. maja, h. Poskusi nemških nacijonalcev, da bi vsilili strankam sredino sestavo vlado' z admiralom Tirpi tzein nn čelu, bo so popolnoma Izjalovili. Vsled tega nemški nacijonnlc.i s temi strankami ne bodo več razpravljali o bo-j dočem vladnem programu. Tekom današnjega dopoldneva pa bo se vršila odločilna posvetovanja o novi situaciji med vo J diteljl nrednjih strank, ki so jih je ude-i ležil tudi kancelar Mari. Ob 2. popoldan ' jo bila situacija v toliko pojasnjena, da je prišlo do popolnega Sporazuma glede nove poti za sestavo novo vlade med cen-trumom, nemško ljudske stranke in demokrati. Sklenjeno je bilo, da po povabi na razgovor o novi s'Stavi vlade tudi nemške nacijonalce. Razgovori te jutri dopoldne nadaljujejo.
Be*lin, 22. maja, j. V državnem zboru so se danes vršili razgovori med državnim kancclarjom dr. Marzom, predsednikom nemške ljudske stranke dr. Schol-zem In zastopnikom bavarske ljudske stranke dr. Emmingerjem. Sklenjeno J« bilo, da ee pozove nemške nacijonalcb na posvetovanja. Komaj verjetno pa je,
da bo prišlo med njim! In srednjimi strankami do sporazuma, tako da obstoja edina možnost povrntka dr. Marzoveg* kabineta v drugi sestavi. Jutrišnjim pogajanjem med strankami srodlno lu nemškimi nacijonalcl ne bo prisostvoval noben član državne vlade.
Berlin, 22. maja. J. Med nemškim di» žavnim kancelarjem dr. Marxom in vod« jo nemških nacijonalcev admiralom Tir« pitzom sc jc vršil danes daljši razgovor. Kakor se čuje, se je razpravljalo o sta« lišču nemških nacijonalcev napram poro čilom strokovnjakov. Razgovori že niso privedli do pozitivnega uspeha.
IZGREDI V PORUHRJU.
Easen, 22. maja. s. V Poruhrju jc pri* šlo danes med stavkujočimi rudarji do resnih spopadov. Vcčtisočglava množi« ca jo skušala zasilne dclavco ovirati pri delu. Policija, ki je morala intervenirati, je bila napadena s kamenjem in strc< Ijanjem. Spopadi so trajali pozno v noč, dokler ni slednjič nastopilo belgijsko vojaštvo in zasedlo rudnike. Številni de» so bili v boju ranjenL
Nova izzivanja Hohenzollerncev
PRIPRAVE ZA VELIKO NACIJONALISTlCNO IN MONARHISTIČNO DEMONSTRACIJO. - VILJEM VNOVIČ POLITIZIRA.
Berilo, 22. maja e. Dne 14. junija bo prvi gradili polk odkril spomenik v vojni padlim pripadnikom polka. To bo največja monarhistična prireditev, kar jih jo bilo po vojni ter so Je udeleže skoro vse monarhlatične ln vojaške organizacijo. Bivši cesar Viljem Jo poslal generalu Fritbergu kot svoj prispevek k stroškom za spomenik ček z visoko vsoto ln pristavil, da hoče sam pokriti vos eventueinl primanjkljaj. Cesar izraža željo, da bi bilt pripadniki gardnega polka dobro sprejeti, češ da jo treba, da bo vojaške in monar-hlstično tradicije vzdržijo med prebivalstvom in vojaštvom.
Da se je začel bivši cesar zopet vmešavati v nemško zadeve, potrjuje tudi «Chicago Tribuno v dopisu iz Berlina, v katerem objavlja razgovor s poslancem Wuttejem, navdušenim Botrudnikom Hitlerjevim in voditeljem nemških mooar« hislov. Wutte Jo Izjavil dopisniku lista, da Viljem z navdušenjem Bledi razvoju tako zvano fašistovske kampanjo v Nemčiji. \Vutte je dejal, da Jo Viljem pred kratkim izjavil v Doornu, da je zolo hva. ložen ncmško-nacijonalni stranki za njen nastop pri volitvih ln izjavil svojo zado-voljstvo na njenem uspehu.
Herriotovi notranjepolitični načrti
VLADO SESTAVI NA VSAK NAČIN. - ZBORNIČNI PREDSEDNIK BO SOCIJALIST.
nia. Napram italijanskemu gospodar-	j.,
fkemn Imperializmu se bomo branili	vaS poročevalec sinoči, jo 30 radikal-
lažje in z un-odneišimi »redstvl mvo	ulh poslancev zahtevalo, naj so takoj
smo se mo<rli zoper niihovo politiko	skU2e ReJa radikalnega kluba. Z ozi-
a«Tesivnost.i. Ako M hoteli v tem po-	rom na J® Pašič sklical sejo kluba
plodu v najbližji bodočnosti računati	™ nocoj. Ker so bili vsi radikalni po-
z efektivnimi usnehi. kl bi ponravill	9,anci prisotni v R ogradu se je seja
rn,še poraze, teda.i hi morali imeti v	^"a v napolnjeni dvorani Po govo-
obse-rii možnosti ofenzivno postopa-!™ Nil,i'1! Paš,da m 9®taIih P?™«10" —	-	'jo radikalni klub soglasno sklenil, da
se interne zadeve v klubu odlože za
Seja radikalskega kluba
PAŠICEVO POROČILO SOGLASNO SPREJETO. — ODOBRITEV NJEGOVIH UKREPOV. — NA DAVIDOVIČEVE OBDOLŽ1TVE ODGOVORI PAŠIČ V MEMOARJIH.
Boograd, 22. maja. p. KakoT je javil med eelmj uredili.
Dalje časa je Pašič govoril o znanem
nje. Ker pa tega ni. kakor moremo mirno in iskreno konštatirat.i. nima seveda smisla, delati politiko boip-vitih pest., ki nam np morejo prinesti koristi, mar.več kvečiemu škedn. Vs.lrnr so r>0-fanzala zadnja leta. Do kdai bo tako, je drucro vprašanje, toda naša gemera-ciin mora videti glavno naJos« v kon-stmktivnpm delu; vse drugo sledi sa-Slo od sobe.
Da. je Beograd krenil na t."ko politiko. moremo ornn^Hi samo ket rpa.l-no. Soglašnmip dr. Bcnr5evp taktike z na^o taktiko more še oinčiti naSo po-2Kdio in nnm zbolišati stališče napram isn-i.flnpmii sosedu.
Ni-rmo naivni, da bl videli v snre-menienem nolnžahi (raranei"p. dn bedo l"trin-e iz Pima zenpr nn,<! ieminlo Mi-f1!mo oa. da iih bomo na ila"? obvla-ito.H, ako nndnliui -mo z zainočeto politiko. ki se v glavnem nasla.nin na krenko skunino Male n.ntn.ntp in ž nio snnrazumnih dr?a'v, osobito Francije, hkrati ra np odklanja čim boljših zvpz preko Jadrana.
VNI.IK1N I\ EI17ADETE GLEDALIŠKA IGRALKA. London, 22. maja. e. Na oksfordskem Blodallšču )e sinoči prvikrat nastopila v neki drami grofica Eliza Zanardi-Landi, o kateri se je raznesel glas, da ic njena itintl hči umorjene avstrijsko cesarice Kll-z.ibcte. Reportcrjl velikih londonskih listov so sc podvizali z Intcrvjuvl, toda mlada grofica lc govorila samo o svo-,!ein navdušenju za oder. Bolj zgovorna bila njena mati, kl ie priznala sorodstvo z bivšo avstrijsko vladarsko rodbl
kasneje, ravno tako tudi rekonstrukcija vlade. Dalje je bilo sklenjeno, da prepušča klub vladi proste roke za nadaljnje poslovanje in da ostane klub edinstveno dlse.iinliniran.
Prvi je govoril na seji Mikala Pafilč, katerega govor je trajaj poldrugo uro. Najprej je opozarjal na zgodovino radikalne stranke ter na peripetije, skozi katere je prehajala radikalna stran-ka vse do danes. »Današnja situacija,« je rekel Pašič. »se formira v dveh frontah. Prvi so. ki hočejo imeti obstoiečo državo, a drugi, ki so proti tej državi. Mi hočemo koncentracije z vsemi skupinami. ki priznavajo vidovdamsko ustavo in ki iiubijo to državo.« Nato je Pašič predlagal, da se rekonstrukcija vlade odloži, da mineio t.1 težki dn^vi. Omenil jo. da je v vladi mnogo ministrov, ki sami žele. da bi ne bili dalje ministri. Vse to bomo mi lahko
pismu Ljube Davidoviča in je točko za točko pobijal njegove navoile. Pašič je naglažal, da jc bilo njegovo nastopanje popolnoma korektno. Vse, kar je delal on, je storil v sporazumu s krono tor z znanjem parlamenta ter svojega kluba. Ljubi Da vido vidu je bilo to znano že mnogo prej, posebno ko je bil skupno ž njim v avdijenci. On sedaj vsp to napada in izkorišča. Dalje je naznanil Pašič, da napišo svoje me-moare, ako ostane pri življenju in mu to dovoli zdravje, ker on ne ljubi, da bi se z Davidovičom pričkal po novinah. Končno je omenil, da pismo, ki ga omenja Davidovič, nikoli ni bilo odposlano, temveč mu je bilo ukradeno. Vse to pojasni v svojih memoarih.
Govor Pašičev je bil fronetično po-zdravljon. Za njim je govorilo šo v°č poslancev. Koncem seje je klub zopot anlavdiral Pašiču mu izrekel popolno zaupnico In mu prepustil proste roko za nadaljnje korake. Radikalni poslanci so z zadovoljstvom nasrlašali, da ie seia prešla v nailenš°tm mini iin redu. kakor se to doslej sploh še ni zgodilo. Soji ie predsedoval Marko Mila-dinovič, ker je klubov predsednik Gjuričič bolan.
Pariz, 22. maja. e. Oeure, javlja, da sc je Herriot odločil, da sestavi novo vlado pa naj sodelujejo socijalisti ali nc, toda z edinim pogojem, da se socijalisti for« malno obvežejo, da bodo podpirali nje« govo vlado In Izvršitev v naprej dolo« čenega programa. Čc ne vstopijo socija« listi, bo sestavil homogeno radikalsko vlado. Tekom 48 ur pred kongresom so« cijalistične stranke, ki bo 1. junija, bo Herriot sporočil vodji socijalističnc stran ke besedilo programa, ki naj bi so iz« vršil.
Vsi listi povdarjajo izredno važnost j včerajšnjega sestanka v Elysccu med , odhajajočimi In prihajajočimi ministri | ter trdijo, da rešitev na tem sestanku J sproženih vprašanj ne dovoljuje nikakr« šnega odloga, z druge strani pa da je potrebno, da se vladna dela nadaljujejo brez prekinjenja.
Pariz, 22. maja. h. Edoard Herriot bo
najbrže dne 1. Junija takoj Izvoljen za predsednika zbornice, da bo potem lah» ko zbornica dala predsedniku republiko smernico za želje nove večine, Herriot bi v tem primeru ostal lc dva do tri dni zbornični predsednik, ker hoče približno 4. ali 5. junija sestaviti svojo ministrstvo. Kot zborničnega predsednika bo blok le« vicc izvolil kakega socijalista. Prvotna so se radikalci in socijalisti zedinili, da bodo volili Varcnna. V zadnjih dneh pa je nekaj sociialistov postavilo kandida« turo Boncourta. Ker jc blok levice skic« nil izročiti predsedstvo zbornice socija« listom; je postalo vprašanjo osebo sko« raj interna socijalistična zadeva. Vseka« kor bodo prve 6eje nove zbornice popol« noma nezanimive, ker bo treba najprej verificirati volitve. Med tem bo Herriot sestavil svoj kabinet in se bo dne 5. ali 6. junija predstavil zbornici.
Temeljni kamen za nov kraljev gradič
Bongrad, 22. maja, p. Danes dopoldne jo kralj Aleksander osebno položil temelj svojemu dvorcu, ki ga zgradi na Detinji. S te krasne točke v bližini Beograda je obširen razgled na Beograd, Zemun in vso sremsko ravan. Kralj so je pripeljal ob 11. v svojem spremstvu. Prota Mihajlu Ilič je opravil molitev. Ob 11.15 je kralj položil temeljni kamen, v katerem se na-
krnt kamen za ustanovitev svojega doma, kl ga zidnmo na Detinji, blizu naše pre-stolice Beoirad zaso, za svojo soprogo, kraljico Marijo in sina prestolonaslednika Petra, proseč blagega ln vsemogočnega Boga, da blagoslovi to delo in da izlije milost svojo na vse nas ln naše potomstvo nn veke. Amen». Nato Je bil dokument vložen in zazidan.
OBSOTFN1 PON * RP.TTTVALCI POŠTNIH ZNAMK.
Beograd, 22. maja. r. Danes Je bila Izrečena obsodba proti tolpi falsiflkator-
liaja naslednji dokument: <V imenu očeta, sina in sv Duha. Mi. Aleksander I., j jev poštnih znamk Herzogu, Siflču In "o in pristavila, da bi bila morda — vla- kralj Srbov, Hrvatov iu Slovencev, smo Hefterju, kl so dobili vsak po 3 leta ječe. dala, če bl bila rojena kot moški.	danes 22. maja, 5 let po osvobojenju in ( Ostali osumljenci krivde so bili oprošče-
,	1 tretje leto svojega vladanja položili Drv,V
Konec fašistovske milice
Milan, 22. maja. e. »Corriero della Sc« ra» komentira dejstvo, da se je Mussoli« ni odločil na uvrstitev fašistovske milice v redno vojsko in pravi, da hoče Mus« solini tako odpraviti protiustavni obstoj milice. Milica je bila ustanovljena z vlad nim odlokom, ki bi ga sedaj parlament moral spremeniti v zakon. Ker pa jc bilo predvideti, da sc bo i v zbornici i v sc« natu dvignil protest radi neustavne usta« novitve milice, hoče Mussolini svojo po« [ireško popraviti z uvrstitvijo milice v redno vojsko. Milica namreč, ki je bila ustanovljena, da brani fašistovsko vla« do in fašizem v svoji prisegi prezira kra« 1 jn ter prisega samo domovini in fašiz« mu, ne pa kralju, dočim pa vojska pri« sega kralju in domovini. Mussolinijev načrt za uvrstitev milice v vojsko sicer še ni znan, a kakor pravi «Corricro del« la Sera« bo gotovo šlo pred vsem zato, da se uvrstitev v vojsko izrazi s slovesno prisego kralju.
»Agcnzla L' Informatore Della Stam« pa» javlja, da namerava več opozicijo« nalnih poslancev najbrž o priliki razpra« ve o začasnem proračunu vprašati vlado kakšno jc njeno mnenje o podatkih medsebojnih polemik, ki so sc vršile pred kratkim v fašistovskih listih ter napravile močan vtis na javno mnenje radi očitkov moralnega značaja na na« slov raznih ličnosti na važnih državnih mestih, «Agcnzia» dostavlja, da ni iz« ključcna možnost, da ae bo predlagala parlamentarna preiskava.
ČEŠKI GENERAL V NAŠI VOJSKt.
Beograd, 22. maja. p. V Beograd ja dopotoval češkoslovaški gonerai Pfeifer, kl ostane v službi pri naši vojski. Češkoslovaški poslanik v Beogradu dr. Soba in general Pfeifor odpotujeta v pondeljek v Skoplje, kjer bo nahaja polk našo vojske in so zovo češkoslovaški polk. General Pfeifer razdeli tamkaj 20 češkoslovaških odlikovanj častnikom in moštvu.
KONVENCIJE O PRAVOSLAVNI CERKVI V ITALIJI.
Beograd, 22. maja. p. Načrt konvencij o naših pravoslavnih cerkvah v Italiji, ki so imajo zaključiti na podlagi rimskega sporazuma, so bilo poslane našemu svetemu sinodu v pretres. Konvencijo stopijo v veljavo po zaključku trgovinskega dogovora.
SLOVAN TOLČE RAPIDA.
Dunaj, 22. maja. s. Pred 15 tisoč gledale! sc je vršila danes prvenstvena tekma Slovan : Rapid, v kateri jc po krasnem boju zmagal Slovan s 3 : 2 (1 : 1) popolnoma zasluženo. Igralo sc jc divje. Gole za zmagovalce so zabili; Hanel 2 In Ppjar 1 iz prostega strela. Od Rapida sta mogla pogoditi Wondrak In Wessely, Po tej igri jc bil odigran še nastavek 9 minut od jesenske prvenstvene tekme med Hakoah In Admlro, kl je pričel z enajstmetrovko za Hakoah, kl jo Je Nc-mes z.nstrciil. Admlra ic po Sclilcrlu nato dosegla gol lu tako postavila konCnl re zultat 2 : 1 (1 : 1).
Seja ljubljanskega občinskega sveta
Ljubljana, 22. mala.
Današnja seja ob£inskcga sveta je bila v splošnem mirna. Malo več živahnosti je prinesla le debata o stanovanjskem vprašanju, kl je po nerodnosti podžupana dr. Stanovnika zašla na politično polje ln končala končno vse drugače, kakor so si zamišljali klerikalni občinski svetniki, kl so zopet enkrat hoteli izrabiti splošno stanovanjsko krizo v svoje demagoške namene. Povod za vso debato, kl se bo še nadaljevala, kar klerikalcem ne bo preveč ljubo, pa je dala znana «Vlla pri znamenju« na Št. Jakob-skem trgu, kl je vzbudila med Ljubljančani splošno pozornost in tudi ogorčenje nad sedanjim režimom na magistratu.
Naznanila župana.
Takoj po otvoritvi je sporočil župan dr. Pcrič, da je slstlral sklep občinskega sveta glede razširjenja mestnega kopališča na Ljubljanici, ki je za letos nemogoče. Občina se pritoži proti odloku pokrajinske uprave, ki ni odobrila kreditov za kanalizacijo nekaterih ulic, na notranje ministrstvo. Zahvala akcijskega odbora za pomoč \vestfalskim Slovencem se vzame na znanje.
Na nujni predlog obč. svet. Zajca jc bila določena sledeča izmena občinskih doklad na državne davke: 350 odst. ua hišno najemnino, 50 odst. za zcmljarlno, 85 odst. na rentnino in krošnjarstvo, 100 odst. na občo pridobnino 111. in IV. razreda, 135 odst. na občo pridobnino I. In II. razreda, 135 odst. na posebno pridobnino I. in U. razreda. Interpelacija radi Plreevega nastopa na občnem zboru Prost. gas. društva.
Nato je obč. svet. Lah (soc.) interpe-liral župana, ali mu jc znan nastop obč. svet. Pirca ha zadnjem občnem zboru Prost. gas. in reševalnega društva v Ljubljani, na katerem je izrabljal avtoriteto obč. sveta za dosego svojih namenov. Želi pojasnila, ali je bil g. Pire pooblaščen od župana, da zastopa občino, oziroma v kakem smislu in, ali je bil župan obveščen, da namerava obč. svetnik Pire kandidirati za načelnika Imenovanega društva. Prosi tudi župana za pojasnilo, kaj namerava ukreniti, da sc bo v prihodnjič varovala avtoriteta občinskega sveta. 2upan izjavi, da bo odgovoril ua Interpelacijo po zaključku dnevne-iia reda. Interpelacija sama je sicer klerikalce močnu razburila.
Poročilo personalnega odseka.
Proti odloku velikega župana glede Sklepov obč. sveta o nameščenju uradnikov ter organlzatornem statutu poklicnega gasilstva se vloži pritožba na notranje ministrstvo; Istotako radi neodo-britve posojila v znesku 10 milijonov dinarjev za zgradbo kombinirane osnovne in meščanske šole v Kotnikov! ulici. Sprejet je bil dalje protest proti § 124 finančnega zakona, s katerim se čl. 13. srb. zakona glede povračila škode za poškodbe brzojavnih in telefonskih naprav razširja na vse pokrajine države. Župan se obenem pooblašča, da stopi v stike z vsemi večjimi občinami glede skupnega nastopa.
Pritožba »Balkana« proti odloku do-hodarstvenega urada glede uvoznine je bila zavrnjena. Sprejeta je bila permuta-cija ustanovnega pisma Frančiške Sirnl-kove za obubožane obrtnike.
Iz finančnega odseka.
Mestne davščine na table, kazala in Izveske se izpremenc v smislu predlogov velikega župana.
Za živinske sejme se določijo sledeče znižane nove pristojbine: za konje 15, žrebeta 8, vole 15, krave 12, teleta, prašiče in drobnico 6 dinarjev do teže nad 50 kg ln 3 Din pod 50 kg.
»Vila pri znamenju.®
Povodom županovega dopisa glede na« jema posojila v znesku 2,000.000 dinar* jev za zasilne zgradbe, je sprožil dr. Lc« mež (kom.) z interpolacijo o znani «Vili pri znamenju« na Št. Jakobskem trgu ob« širno stanovanjsko debato, tekom katc« re so kicrikalci poskušali izrabiti stano« vanjsko krizo za svoje demagoške na« mene, kar pa sc jim je temeljito ponc< srečilo. Zupan dr. Pcrič je najprej iz« javil, da je g. Grilc, ki si je postavil imenovano «vi!o», prišel k njemu šele potem, ko jc žc potekel odpovedni rok za njegovo bivšo stanovanje. Odklonil je tudi ponudeni mu stanovanji na Gra« du in v baraki na Ledini in sc raje iz« telil na St. Jakobski trg. Sicer pa ga je župan sedaj začasno spravil pod streho v ubožnici na Karlovski cesti. Dr. Sta« novnik, ki je šef stanovanjskega urada jc v svojo obrambo naglašal, da Grilc ni storil ničesar, da bi prišel v pravem času do stanovanja. V isti sapi jc priznal da je Grilc vložil za nakazilo stanovanja 4 prošnje, ki pa so bile odbite. Napada demokratsko časopisje. Na dr. Lcmežc« vo inicijativo vršila sc je nato dalje ča« sa trajajoča debata o stanovanjski zadevi dr. Puc — inž. Scrncc, v kateri je pod« župan dr. Stanovnik kot šef stanovanj* skega urada zašel popolnoma na poli« tično in osebno polje in strastno napadal demokrate, češ da so Grilčev slučaj ho« teli izrabiti za strankarske agitnčne na« mene. Kritiziral jo tudi ostro postopanje II. inštance in protestiral proti temu, da kar sama nakazuje stanovanja, kar je protizakonito.
Falzlllclran sklep stanovanj, urada.
Obč. svet. prof. dr. Vidmar (dem.) je mirno in stvarno odgovarjal na stra« stne politične izpade dr. Stanovnika in spravil klerikalce v silno zadrego. Nnvc« del jc tudi slučaj, ko je bil nfckemu nje« govemu asistentu, za kterega jc interve« niral Blede atonovania. predložen falzifi«
ciran eksccrpt sklepa stan. urada, po ka«
terem mu ni bilo nakazano stanovanje, dočim je bil sklep sam ravno nasproten. Gospodje od SLS naj raje pometajo pred svojim pragom, kajti stvar res smrdi in to najbolj pri njih. Ako pa g. podžupan dr. Stanovnik že na vsak na« čin želi, da sc stanovanjska debata spra« vi na politično polje, potem jc v obrani« bo demokratske stranke primoran načeti še drugo vprašanje, ki bo gospode od sedanje magistratno večine šc veliko bolj zaskelelo, kakor slučaj, ki ga je že navedel.
Dr. Stanovnik, ki jc zašel v veliko za« drego in uvidcl svojo nerodnost, jc pod vtisom dr. Vidmarjevega razkritja mo« ra! sam priznati, da so sc zgodile v sta« novanjskem uradu razne nepravilnosti. Dr. L e m c ž želi pojasnila, kaj jc mislil dr. Vidmar z drugim -namigovanjem. Dr. Vidmar: «Ako že hočete imeti škan« dal, dobro! Pa govorimo tudi glede od« daje stanovanj v mestnih hišah!« Silno razburjenje pri klerikalcih, ki so nena« doma utihnili. Župan obljubi, da bo pred ložil vsem klubom seznam teh stanovanj. Dr. Vidmar: »Ako so se že druge stvari obravnavale javno, naj se tudi ta zadeva!« Klerikalci postajajo vedno bolj nervozni, dr. Lemež pa popolnoma so« glaša z Vidmarjem. Obč. svet. Tavčar (nar. soc.): «Pa še imena onih prosilcev naj se predlože, ki so prosili za imeno« vana stanovanja, a so bili zavrnjeni!« Končno je bil sprejet odsekov predlog glede dovolitve posojila za zasil. zgradbe.
Razni sklepi.
Izvrši se unifikacija vseh mestnih posojil, najetih do 30. aprila 1924, lzvzem-ši aprovizacljskega posojila.
Načrt dogovora med mestno občino ln vojaško oblastjo glede premestitve smod-nišnlc z ljubljanskega polja je bil sprejet proti glasovom komunistov.
V mestni klavnici se izvrše razne adap taclje in poprave, poprava jahalnlce v mestni topničarskl vojašnici pa le pod pogojem, ako plača vojaška oblast občini dolžno najemnino v znesku 300.000 Din.
Prlziv Josipa Juga proti predpisom mestnega davka na avtomobile, kakor tudi prošnje zadruge tesarjev za uvedbo mestne uvoznine na tesarske izdelke In zadruge mizarjev za uvedbo uvoznine na mizarske izdelke so bile zavrnjene.
Nato je župan dr. Pcrič prekinil sejo In se bo nadaljevala v torek zvečer.
Vsi na delo za okrepitev JDS!
Včeraj smo v uvodniku opozarjali, kako važno je danes politično udej-stvovanje- ter pozvali vse napredno misleče ljudi, da sc čim bolj oklenejo organizacije JDS. V Sloveniji samo demokratska stranka lahko nudi naci-jonalni in napredni misli trdno oporo, treba je le, da 6e k udejstvovanju v njej pritegnejo prav vsi, ki so dosedaj mislili, da je za nacijonalno in nn,predli/) stvar, a tudi zanje boljše, ako stoje ob strani. Treba je veliko delavcev — in vsakdo lahko sodeluje na ta ali oni način — in gledati moramo, da pridobimo za JDS kar največ prijateljev in somišljenikov. Vse to je dosegljivo, le neprestano je treba de.lati in v dolu vztrajati. Tudi ne stori nič, če ne bomo dosegli vsega v rnem lotu, ali v onem desetletju, Zavedamo se, da se imamo boriti pri nas proti največjemu in najopasnejšemu sovražniku napredka, narodnosti in naše nacijonalno državo, proti kleriikalizmu. Pozabiti pa ne smemo, da je tudi Avstrija izgledala kot nepremagljiva, a je pronadla. Ako smo so otresli cesarskega Dunaja, ni vraga, da bi se no znebili tudi jerobstva klerikalizma, ki ima svojega vrhovnega komandanta izven domovino v italijanskem rimskem Vatikanu.
Pomisliti treba, kaj bi bilo pri nas, ako bi klerikailizem imel vso oblast v rokah: odločilno moč v ministrstvih, izključno oblast pri državnih in avto-: nomnih oblasteh v Sloveniji. Takega nasilja, absolutizma in izkoriščanja bi kmalu ne videlo kako ljudstvo, kakor bi ga bilo deležno slovensko, ako bi klerikalizem dobil pri nas svojo avtonomijo. Slovenski narod bi bil pahnjen ; za deset, in desetletja nazaj in vsak boj za pravico in resnico bi bil iluzo-ron. Klerikalci bi s svojo zakonodajno avtonomijo volilno rede in vse druge zakone sproti tako priikrojovali, da bi nihčo drugi sploh do besede ne prišel.
Zato jo pa baš sedaj, ko je uspelo, da smo zavrnili oipasnost klerikalno vlade, treba vso moči napeti, da organizacijo JDS poglobimo in Številčno poiačamo, ako hočemo, da klerikalizem nikdar več ne pride na površje.
Tako, kakor jo bilo dosedaj, ne gre veS naprej. Naiprrdnjaki so morajo bolj zavedati važnosti strankarske organizacije, stran karji pa morajo večjo važnost polagati na. strankarsko solidarnost. Stran,karji ne smejo stranke poznati le, kadar jo potrebujejo, kakor tudi vodstvo ne sme poznati strankairjnv le ob volitvah. Kraji, ki so dali JDS 5 glasov pri volitvah, velikokrat zahtevajo od JDS več nego kraji s 100 glasovi. Najbolj gltani v kritiki so oni. ki ne delajo nič, oni pa, ki vedo, kako težko jo zbirati sred, stva in pomočnike za delo, so uvidevni. da ic usodi vedno v razmerjuz
močjo. Temu ali onemu se kaj zameri, mala osebna aforica, pa misli, da je prav, če svojo jezico znese na stranko s tom, da jo slabi z lonobo in nekorajž-nim govorjenjem.
Mnogim ni po volji strankin biro-kratizem. Občni zbori, odbori, volilni imeniki, pisma itd. Brez tega reda pa ni življenja. Stroj mora teči neprestano. No lo tedaj, če so v hipnem poletu živcev zakadi v delo. Ce gro delo vztrajno naproj, se naenkrat odpro srečen slučaj v tekmovanju soeijalnih vplivov, in uspehi so tu. Zato ne ]>o-maga nič. V redu konstituirana krajevna organizacija z vsem aparatom, zapiski, s tedenskimi sejami, mesečnimi sestanki, shodi, z lokalnim programom dola, dopisovanjem v liste, kulturnim odsekom, s prepisom in klasificiranjem volilnih imenikov itd., vso to mora biti, če jo tudi včasih vodjem nadležno.
Ponovno kličemo somišljenikom, naj se vprašajo, čo je njih krajevna organizacija v redu. Ako jo ni, nastati mora takoj, ako jo vsaj 15 pristašev v občini. Predsednik Itmet, podpredsednik delavec, tajnik poduradnik itd. Kjer nas jo le 5, osnujemo poverjeni-štvo. Kjer nas je šo manj. se dotični javijo tajništvu JDS za delo.
Demokratje v vsej Sloveniji bi morali najbolj na to gledati, da je v vsaki občini krajevna organizacija JDS. Ce jo imamo, skrbimo za njeno živahnost in demokratičnost, ako je ni, osnujte jo brez odloga. V to je poklican vsak. S pismom naj se obrne na tajništvo JDS, pa dobi potrebna navodila z obratno pošto. Ako bomo vsi prijeli za delo in vsi delali na okrepitev JDS, potem brez nas in proti nam v Sloveniji ne bo nihče več vladal!
Francoski uspehi v Abesiniii
V Parizu se nahaja na slovesnem obi« sku prestolonaslednik Ahesinije, princ Taffarl. Poset ima, kakor je samoobsebi umljivo, velik političen pomen, tembolj, ker vodi prine Taffari že sedaj faktično vso vlado v Abesiniji ali Etijopiji, ka« kor se ta država običajno zove. Ccsarl« ca Zaoditu, ki vlada od leta 1916, ima dejanjsko vlado samo po imenu, na mc« sto nje gospoduje princ«rcgent in pre« stolonaslednik Taffari.
Abcsinija je danes razen Liberije in Egipta, če ga smemo žc šteti zraven, edina samostojna država v Afriki. Toda njeno samostojnost čuvajo največ skoro nedostopne gore, v katerih se morejo hrabri gorski rodovi hraniti zelo uspeš« no. Vendar so si evropske države prila« stile vse obrežno ozemlje, tako da Abc« sinija danes nima prostega dostopa do morja. Obmorske predele so si osvojile Italija in siccr ob Rdečem morju (Eri« treja) in ob Indijskem oceanu (Somalska dežela), dalje Francija ob Rdečem mor« ju in Anglija. Vse tri kolonijalne države so se trudile, da razširijo svojo moč tudi v notranjost, toda po znameniti lekciji, ki so jo dobili Italijani v uničujočem po« rnzu pri Adui leta 1896 je bil konce vojnim poskusom. Evropejci so odslej poskušali mirnim potom povečati svoj vpliv v Etijopiji, v političnem in šc bolj v gospodarskem oziru. Najvažnejšo vlo« go je igralo pri tem vprašanjo železnic, ki naj bi sc izpeljale od obale v notra« njost. Največ uspeha je imela pri tem Franciji koristi v prospeh koncentracije 1896 do 1917 žcleznico od francoskega pristanišča Djibuti do Addis Abcbc, abc« sinske prcstolice. Nova železnica, dolga 800 km, je prva žclcznica v deželi, po njej se jc odslej vršilo vedno več vnanjc trgovine Abesinije, dve tretjini vnanjega trgovskega prometa sc danes opravi po njej. Sicer imajo na njej tudi ostale države enakopravno stališče, vendar se francoski gospodarski in politični vpliv po njej vedno bolj. veča.
Poset abesinskega princa sc tolmači v francoski javnosti korak dalje v smeri še ožjih stikov. Osobito si obetajo v Franciji koristi v prosphc koncentracije etijopskega prometa preko Djibutija. Obstoja načrt, da postane Djibuti ofici« jclno pristanišče za Abcsinijo; diskutira se vprašanje, da se v luki organizira svo« bodna cona za to državo.
Vsekakor izkazuje francoska koloni« jalna politika v poslednjih letih znatne uspehe in dogovori z abesinskim presto« lonaslcdnikom Taffarijem obetajo nada« ljevanje v isti uspešni smeri.
naročila daje ministrom, In kako celo kakega Pribičeviča — požene »na polje«! Ker se mu zdi, da takšni drzni blufl že tudi prav ne zaležejo, je »Slovenec« včeraj na drugi strani uvedel tudi še novo rubriko, kjer zbira primerne paberke vsa-kojakega kalibra ln kjer n. pr. čltamo: »Naš kraljevski par bl se bil meseca maja, v družbi Pašiča seveda, moral peljati v Pariz, kjer so projektirali tak sprejem kakor ga nl doživel še noben evropski vladar v Parizu. Pa je francosko ljudstvo povedalo svojo, da g. Poincarč nl Francija« itd. (To je »Slovenec« povzel iz zadnjega Radičevega članka v »Hrvatu«!) Ali pa: »Davidovič je v nedeljo opoldne zvedel pri kralju, da ne bo dobil vlade, ker bl bilo v njej premalo Srbov...« Ne premalo Srbov — tako bl rekli mi — temveč preveč balavccv je okrog Davidoviča in bloka! Toda «S1% Venec« smatra primerno, da kralju pred-baciva slovenske davke, vojake in —• slovenska — »lepa letovišča«! »Slovenec« torej pričenja ščegetati »republikansko krilo« svoje stranke, ker meni da je prišel pravi čas. Reči moramo, da nam je vseeno, če se »Slovenec« kar prekucne v kako čudotvoruo rcpubllkanstvo, toda še prej mu utegnemo za primer postrečl, kako je »Slovenec« bil klečeplazen s habs burško dinastijo še tedaj, ko se je narod žc očitno odvračal od Dunaja In stremel za višjimi Ideali kakor naj bl danes bila kaka topoglava »avtonomija«.
+ »Marš na polje!« «Slovenčevo» podlo natvezeno . konstatacijo«, da je kralj Pribičeviča »pognal« iz avdijence, je beograjska »Reč« deinantirala in jo primerno označila kot infamno laž. De-manti so lojalno ponatisnili vsi listi, kl so nasedli »Slovcncu« (med njimi tudi »Hrvat«). Ne tako sam »Slovenec»l Njemu se stvar dopadc kakor culukafru kravata, In se včeraj sklicuje na plsarljc Pižonovih »Novosti«. O tej informacijski vzajemnosti smo enkrat že povedali svoje mnenje, zato »Slovencu« tod ne bomo sledili v polemiko. Po volji pa so nam »Slovenčevl« pojmi o formah občevanja na dvoru. Martin Krpan ni imel drugačnih. lil marsikateri mogečni dušni pastir v Rovtali in marsikateri klerikalni oblastnik v Ljubljani, ki bere take »pripetljaje«, sc utegne počehljatl, da slovenska omika In olika vcndar-le prodira. In to celo — do najvišjih mest!
+ Razdor v Davidovlčevem klubu. Cicvaričev »Beograjski Dnevnik« jav lja, da izstopi posl. Kosta Tlmotljcvič s še 4 poslanci iz Davidovlčeve stranke ter poslanskega kluba in se pridruži Pribi-čevlčpvl skupini.
H- Demokratska omladina v Beogradu. Kakor znano je odbor demokratskega dijaškega kluba na beograjski univerzi izrazil svoje zaupanje g. Davidoviču In obsodil politiko g. Pribičeviča. O tem so veliko pisali vsi blokaški listi in proslavljali to »zmago«. Takoj se je pokazalo, da sta predsednik in tajnik kluba storila vse to na svojo pest, ne da bi vprašala članstvo. No, članstvo pa je zahtevalo izredni občni zbor in na njem so bili »odžagani« pregoreči blokaši, izvoljen je bil nov odbor In klub je dobil novo ime: Samostalno-demokratski dijaški klub »Jugoslavija«. Blokaški člani kluba so ostali v veliki manjšini in so zdaj brez organizacije. Kakor se vidi, sledi demokratska omladina povsod politiki samostalnik demokratov.
+ «S!ovenec» špika. »Slovenca« je sram očitno pokazati obupanost in zeleno jezo, zato pričenja potuhnjeno zba-dati na tisto adreso, ki naj bl bila vzvišena nad novinskimi tendencami. Skratka, »Slovenec« pričenja s posebno zlobo vmešavati kralja v svoja politična skrpucala, to pa kakor mu kaže, ali direktno ali s prozornimi aluzijami. «Slovcn-čev« informator vč sporočiti vse, kako se kralj pogovarja v avdijencah, kakšna
Iz demokratske stranke
Iz krajevne organizacije JDS v Kranju. V odborovi seji krajevno organizacije JDS v Kranju dne 22. maja je bil v smislu strankinih statutov izključen iz demokratske Btrnnke Ivan Rakove posestnik v Kranju in svetnik Trgovinske in obrtniške zbornice v Ljubljani, ker je kršil strankino disciplino s tem, da nastopa povodom občinskih volitev v Kranju proti oficijelno postavljeni listi JDS ter celo kandidira na nasprotni
listi tkzv. Gospodarsko stranke. »
V	soboto dne 24. maja so vrši v Novem mestu ob 8. uri zvečer predavanje g. Frana Majcena »O mafiji za časa Bve-tovno vojne«.
V	nedeljo dne 25. maja se vrše sledeči sestanki in predavanja:
V	Novem Kotu pri Prezidu javen shod demokratsko stranke ob 3. uri popoldne v gostilni pri g. Turku. Govori gospod BerSčak.
V	Podzemlju pri Gradacu ustanovni občni zbor k. o. JDS. Kot delegat centralo so ga udeleži g. Janko Tavzes.
V	Toplicah pri Nov. mestu sestanek demokratske stranko ob 7. uri zjutraj v salonu pri g. Sitarju. Govori dr. Dinko Puc.
V	Straži pri Toplicah sestanek demokratske stranko ob 11. uri dopoldne. Govori g. dr. Dinko Puc.
V	St. Petru pri Novem mestu sestanek dom. stranko ob 7. uri zjutraj. Govori g. Fran Majcen.
V	Bell cerkvi pri Nov. mestu sostanek demokratske stranke ob 8. url popoldne. Govori g. Fran Majcen.
Zveza kulturnih društev priredi t n« deljo naslednja predavanja:
Na Studencu pri Sevnici predavanj« g. prof. Dolžana »O postanku sveta« ok
7.	uri zjutraj v šoli.
V	Mirni predavanje g. Stempiharja, uradnika društva nameščencev avtonomnih socialnih zavodov »O pokojnin-skem zavarovanju«. i
V	Šmartnem pri Litiji predava ob pol
8.	uri zjutraj g. nadzornik Craagoj «Q sadjarstvu«.
V	Zgor. Tuhinju predava ob 8. uri popoldne g. živinozdravnik ' Pestotnik «3 živinoreji«.
V	Ratečah pri Kranjski gori predaval ob 1. uri popoldne v šoli g. svetnik Bohr man »O sadjarstvu«.
Na Vrhniki prodava g. prof. Bajiel} »O Sokolstvu«.
., i
22. maja.
ZAGREB. V efektih je tendenca ne«
spremenjena. Bančni papirji izkazujejo nadalje slab promet, a tečaji so v glav-nem ostali nespremenjeni. Edino Slavonska bauka je čvrstejša. Od industrijskih papirjev so se živahno trgovale delnic« Slavonije, šečerana je danes ponovna oslabela. — V devizah je tendenca bila tudi danes precej neblanovitna. V po-četku sestanka je vladala prilična rezer-viranost pri ltupcih, a je proti koncu zanimanje za blago nekoliko naraslo. Kljub temu je promet bil precej slab radi visokih ponudb blaga. Blaga je bilo na tržišču precej. Narodna banka je pokrila samu neznatno povpraševanje v devizi na Švico. Tečaji so prilično nespremenjeni, razen deviz na Pariz in Prago, ki sta neznatno poskočili, ker sta mednarodno čvrstejši. Trgovalo se je največ v devizah na London, Dunaj in Italijo. Notirale so devize: Amsterdam 8030 do 8060, Dunaj 0.11382 do 0.11582, Budimpešta 0 do 0.10, Bukarešta 0 do 89.5, Italija izplačilo 358.7 do 881.7, Krlstijanlja O dn 1180, London izplačilo 852.5 do 855.5, New-York ček 80.5 do 81.5, Pariz 455 do 400, Praga 238.9 do 241.9, ček 288.5 dO 241.5, Stockholm 0 do 2160, Švica 1485 do 1445, ček 1438.5 do 1448.5; valute: dolar 79.625 do 80.625, aK 0.1145 do 0.1165, mK 0 do 0.115, leji 0 do 42; efekti: Trgo 88 do 40, Eskomptna 132 do 138, Kreditna Zagreb 180 do 131, Hipo 68 do 67.5, Jugo 118 do 120, Ljubljanska kreditna 285 do 0, Praštodiona 915 do 920, Etno 133 do 135, Slavenska 118 do 120, Srpska 139 do 141, Eksploatacija 120 do 125, Šečerana 1180 do 1140, IsiS 58.5 do 59, Narodna šumska 95 do 100, Slavonija 99 do 101, Strojne 150 do 0,
BEOGRAD. Devize: Dunaj 0.1148 dO 0.115, Budimpešta 0.11 do 0.111, Bukarešta 37.5 do 38, Italija 800.35 do 361.83, London 854 do 854.15, New-York 81.0« do 81.15, Pariz 452 do 455, Praga 241 do 241.25, Švica 1437.5 do 1438.
CURIH: Beograd 7, New-York 665, London 24.68, Pariz 81.45, Milan 25.05, Praga 16.725, Budimpešta 0.0065, Bukarešta 2.70, Solija 4.10, Dunaj 0.0079625.
TRST: Beograd 27.70 do 27.95, Dunaj 0.0815 do 0.0325, Praga 66.50 do 66.90, Pnriz 126 do 127, London 98.20 do 08.40, New-York 22.45 do 22.55, valute: dinar 27.75 do 28, dolar 22.85 do 22.50, 20 zlatih frankov 87 do 87.50, uradni tečaj zlate lire 435.03.
DUNAJ: Beograd 872 do 876, Berlin 16.013 do 16.95, Budimpešta 0.78 do 0.84, Bukarešta 334 do 336, London 309.700 do 810.700, Milan 31.59 do 81.71, New-York 70.935 do 71.185, Pariz 4017 do 4033, Praga 2107 do 2115, Sofija 508 do 512. Curih 12.565 do 12.615; valute: dolarji 70.460 do 70.860, lire 3160 do 8180, dinarji 809 do 875; efekti (v tisočih aK). Jugoslovanski papirji: Hipo 56, Eskomptna 114, Jugo 102, Trbovlje 519.5, Pivovarna Sarajevo 650, Jesenice 1150, Ze-nicn 1150, Guimann 800, Slaveks 270, Slavonija 83, Šečerana 950. — Drugi papirji: Juli-Siid 490, Anglobank 235, Bank-verein 133, Liinderbank 813, Zivnosten-slifi 821, Alpino 480, Skoda 1177.
PRAGA: Beograd 42.625, Rim 154.25, Pariz 194.90, London 148.30, New-York 33.95.
BERLIN: Beograd 5.28, Milan 18.75, Praga 12.56, Pariz 23.84, London 18.885, New-York 4.19, Curih 74.51.
LONDON: Beograd 352, Berlin 18.40, Pariz 79.30, Rim 9S.37, Curih 24.62, Nevr-York 435.87, Praga 147.50.
OTVORITEV BEOGRAJSKE BREZŽIČNE ODDAJNE POSTAJE.
Beograd, 22. maja. p. Davi ob 9. jc bila svečano otvorjena brezjžična postaja na Rakovlci pri Beogradu, ki je namenjena v zasebno uporabo. Zgradila jo jc francoska tvrdka T. S. F. Takse za br-zojavljcnje na tej postaji so Iste, kakor pri navadnem brzojavtt, samo, da je treba na brzojavki označiti »via radio«. Omenjeno francosk odruštvo bo plačevalo državi 12 In pol procenta čistega dobička, po 30. letih pa preide postaja v državno last.
Pravo
Schichtovo milo z znamko Jelen"
je nepresežno v pralnem uspehu in izdatnosti. Pranje s Schichtovim milom je zabaval
Schicht
Oton Župančič vitez častne legije
Slovesna izročitev viteškega reda francoske častne legije.
Ljubljana, 22. maja.
Danes opoldne so je v tukajšnjem Francoskem Institutu vršila slovesna seja, pri kateri je francoski konzul g. Flach izročil predsedniku instituta, našemu Otonu Zupančiču visoko odlikovanje franoosko vlade, viteški red častne legije. Dvorana je bila polna odličnega občinstva, med njimi geno-ralni konzul CSR g. dr. Boneš, zastopnik] oblasti, univerze, kulturnih organizacij in našega znanstvenega in literarnega sveta.
Slavnostno sojo je otvorij v imenu Francoskega instituta univ. prof. dr. Pitamic, ki je orisal Zupančičeve zasluge za kulturno zbližan je obeh prijateljskih narodov, francoskega in ju-paslovenskega, ln je čestital slavljcm-cu na visokem odlikovanju v Imenu Francoskega instituta, ki se je pod Župamčičevim vodstvom razvil v važno kulturno institucijo, ki z uspehom vrši lepo nalogo medsebojnega zbliža-njiv na kulturnem polju. Govornik so jo zahvalil konzulu gosp. Flachu za veliko moralno in gmotno podporo, ki jo Izkazuje francoska vlada Francoskemu institutu v Ljubljani.
Nato jn francoski konzul gosp. Flach v lepem govoru čestital pesniku na odlikovanju, ki mu ga je podelila francoska vlada, dobro se zavedajoč, da počasti s tem enega najvrednejših sinov slovenskega naroda, pesnika idealnih strrmlienj, kojoga imo sega preko mej njegovo domovine, im kojega Idejno sorodstvo a francoskim duhom pe odkriva zlasti v njegovih prevodih. Idealni Cyraiiio de Bergerac. njemu Roroden po veliki duši, ga je zamikal; s svojim prevodom v slovenščino je pokazal Župančič vse krasote in zmožnosti ilovenskojra Jezika; dokler bo Živel izvirnik, bo živel tudi nie,"ov prevod. Slovoneem pa je odkril biser Trancoske literature In jih uvedel v Djeno timevajnje. Končal je gosp. kontni svt>j govor z besedami: «V imenu vlade Francoske republike Vas Imenujem viteza častne legije,. Obonem je pripel pesniku na prsi red in ga po francoskem običaju poljubil na lice.
Oton Zupančič »e je zahvalil gosp. konzulu zn iskreno besedo in ga prosil, naj stoto?I francoski vladi njegovo zahvalo zn odlikovanje, kl ga smatra za odlikovanje naroda, ka.teremu pripada.
Navzoči prijatelji tu častilci so alav-Ijencu Iskreno čestitali.
Demokratski večeri v Mariboru
Maribor, dne 22. maja.
Ustanovitev demokratskih eospodar-sko-političnih društev, kl so pričela minulo zimo delovati v Mariboru, se je Izkazala med tem kot prava družabna potreba naših somišljenikov. Prirejajo demokratske večere, na katerih sc vrste predavanja, referati, debate, z godbenimi in pevskimi točkami med neprisiljeno prosto zabavo. Na večere zahaja tako uradnlštvo kot tudi gospodarski krogi z rodbinami.
Minulo soboto se je vršil tak večer Sospodarsko-politlčncga društva za Mag-dalensko predmestje v gostilni Balon, kl ie bil kljub deževnemu vremenu dobro obiskan, še lepši je bil moralni uspeh tega večera, saj Je govoril na njem prof. dr. Pivko o solunskem procesu, ki je navzoče sevc izredno zanimal, tembolj, ker! ie predavatelj Jasno naslikal ozadje te lemne lise Iz naše najnovejše zgodovine, prvo odločnejšo borbo med separatistično Idejo In jugoslovanstvom.
V sredo zvečer pa se Je vršila družabna prireditev gosp. pol. društva za kolod vorskl okraj, kl pa se je nepričakovano razvila v pravo Intelektualno akademijo. Prostorna dvorana gostilne Vlahovlč je bila polna odličnih pristašev, posebno trgovci In obrtniki so bili častno zastopani. Navzočih Je bilo tudi precej dam. Društveni predsednik veletrgovec g. Pinter Je podal najprej pregnantno sliko gospodarskega položaja, kl ga karakterizlra še vedno težka denarna kriza. Povdaril jc pa, da morejo tudi gospodarski krogi pričakovati zboljšanje težavnih razmer le tedaj, če si bodo intenzivneje brigali za politiko In pripomogli, da pridejo v parlament le zmožni, najsposobnejši možje, vredni našega zaupanja. Političen položaj Je orisal društveni podpredsednik dr. Boštjančlč, kl je ob polnem soglašanju navzočih v stvarnih izvajanjih razložil, kako Je prišlo v Interesu naše Jugoslovanske Ideje do edino možnega Izhoda v težki politični situaciji, do izstopa Prl-bičevičeve grupe Iz Davidovičevega zavezništva s separatisti. Oblastni načelnik dr. Llpold je poročilo še dopolnil s pozivom na združitev nacljonalnlh elementov v boju proti razdlralcem narodne državne edinosti. Obrtnik g. Kravos, kl sc je pravkar vrnil z gospodarske konference lz Skoplja In se udeležil tudi Izleta v Solun, je poročal o svojih zanimivih vtisih s potovanja med brati Srbi. Njegovo poročilo je pokazalo s kolikim umevanjem potujejo naši inteligentni obrtniki.
2c v pozni url Je začel ob nezmanjšani pozornosti govoriti dr. Pivko o politiki Jugoslovanskih emigrantov med vojno. Svoja Izvajanja, kl so bila vsem nova, bo predavatelj še nadaljeval In bomo o tem poročali še na drugem mestu. Večer je zaključila prosta zabava z orkestrom g. Sušteršlča. Želimo, da teh lepih družabnih prireditev ne ukine niti poletje.
Kolonizacija južne Srbije
Objavljajo Be rezultati dosedanje kolonizacije južne Srbije. Od 1. 1919., v katerem se je pričelo naseljevanje, pa do konca 1. 1923. ae je razdelilo med kolonisto 48.433 ha zemlje. Število v tej dobi naseljenih družin znaša 5400, a število novo zgrajenih hiš 2214. Da si predstavimo, kako se je kolonizacija vršila po posameznih predelih, naj navedemo, da se je naselilo v skopskem okrugu 420 družin, v zve-čanskem (Kosovska Mitrovica) 021, v kumatiovskem 513, v kosovskem 1901, v metohijskom 684, v bitoljskem 251, v tikveškem 441, a v bregalniškcm 532 družin.
Nenavadno živahno pa se je vršila kolonizacija v prvih treh mesecih letošnjega leta. Od 1. januarja 1924 do konca marca 1924 se je naselilo 2737 družin na 21.212 ha zemljišča. Po okrajih so nove naseljence razvrstili sledeče: v metohijskem okrugu 128 družin, zvečanskem 590, kosovskem 100, prizrenskom 2, totovskem 3, ku-manovskem 389, bregalniškera 593, tiikvoškem 572, bitoljskem 50, a v raš-kem (Novi Pazar 1 družina.
Obeta se, da so bo v bodoče kolonizacija vršila sistematičneje in brže. Pospešitev naseljevanja pa jo zares potrebna ne le z gospodarskega., marveč še prav posebno z naeijonalnega stališča. V južni Srbiji so širne ravnine, ki so bile v srednjem veku. prod prihodom Turkov, pokrite le s plodnimi polji, danes pa so skoro le pašniki po njih. Obljudenost na jugu je bila pred turško invazijo povsod mnogo večja nego danes. Ekonomsko kulturo pa je treba tem krajem zopet vrniti, kar gre najlažje potom kolonizacije.
Drugič je treba v teh predelih ojačiti naš živel j. ki se je le s težavo ! upiral arnavtskim nasiljem v turški dobi, in doseči, da dosežemo povsod j zopet absolutno večino. Za to svrho !
pa je treba ponekod šo precej posla. V kosovskem okrugu biva sedaj 47.219 Srbov in 123.863 Arnavtov in Turkov. Ako hočemo, da potisnemo Arnavto v manjšino, moramo nasolitl najmanj 76.6-14 kolonistov. Od 1. 1919. do dne
I.	aprila 1924 so jc naselilo v kosovski okrug 2367 družin, to jo, ako računamo povprečno družino po 5 oseb,
II.835	ljudi. Naseliti moramo tedaj še 6-1.809 ljudi, ali računamo po družinah, 12.902 družin.
Iz teh računov se vidi, kako velike naloge še čakajo našo kolonizacijsko akcijo na jugu. Sicor niso povsod razmere povsem tete kot na Kosovu, ali podobne so vendarle. Nekaj posla prevzame uprava, nekaj želcznice itd., upoštevati je tudi izseljevanje Turkov, ali kljub vsemu ostane glavni posel prepuščen smotreni kolomzacij-ski politiki. Prostora jo brezdvomno dovolj; kosovski okniff, za katerega smo izvedli natančnejši račun, ima sedaj gostoto 42 ljudi na km3; ako bi naselili 77.000 kolonistov, se gostota dvigne na 56 ljudi na km', kar za kosovsko pokrajino Se vedno ni mnogo.
Čaruga pred sodni j o
V sredo koncem dopoldanske razprave je Caruga pod pritiskom obtežilnih izpovedi svojih pajdašev začel v glavnem priznavati svojo krivdo in je predvsem priznal svojo udeležbo pri razbojnlštvu v Tompojevclh. Na naglo vprašanje vo-tanta Orcškovlča, ali je torej on usmrtil gozdarja Pirkmayerja, je Caruga izjavil: «Ne vem, kdo je streljal ravno na Pirk-mayerja. Jaz sem streljal, toda ne vem v koga, ker Je bilo vse v ognju. Pa bo že prišla prava ura, ko bom priznal čisto resnico!. S tem je bila dopoldanska razprava zaključena.
Popoldne je bil Caruga nadalje zasliševati In je opisal .delovanje, v Liki, kamor se je umaknil s svojo tolpo. Seboj so vzeli orožniške unltorme In orožje kot prtljago in spotoma v Zagrebu kupili tudi tri šajkače. Vozili se niso skupno temveč z dogovorom, da se sestanejo v Otočcu, odkoder so podajo v llško Švico opljačkat vcletrgovca Prpiča. Toda ko so premotrill .situacijo., so uvideli, da pri Prpiču ne morejo podvzeti ničesar.
Vendar pa je tolpa sklenila, da iz Like ne pojde praznili rok. In res je pajdaš Jurkovlč kmalu Izvohal, da v selu Brlog «Amerikanec» Toma Slavkovič premore precej dolarjev. Po noči so vdrli v hišo in začeli izvrševati .preiskavo radi skritega orožja.. Na predlog pajdaša Krm-potiča so gospodarja Slavkoviča odvedli v drugo sobo In ga pretepali, dokler nl priznal, kje Ima denar. Nato jc tudi njegov sin res prinesel 300 dolarjev In 5000 Din, in tolpa je odšla. Še Isto noč so se preobleki! v «civil» In sc odpeljali v Go-spič, kjer jc Caruga razdelil plen na šest delov, da jc vsak pajdaš dobil 4500 Din, zaveznik Jurkovlč, ki jih je vodil, pa 1500 Din.
Nato je senat zopet začel zasliševati pajdaša Krmpotiča o tolovajstvu v Ounji pri Henriku Pfaffu ter pri trgovcu Aus-landerju v Ivankovu. Krmpotič priznava soudeležbo pri obeh zločinih pod vodstvom Caruge. Ta Izpodbija njegove navedbe z očitkom lažnivosti, toda Krmpotič ga zavrača: .Raje priznaj, kakor je bilo. Praviš, da si junak, odmetnik. — tedaj govori junaško, ne pa ko stara baba! Zdaj nisi več gospod, kakor si bil in se s palčico šetal po ulicah!« — V ostrem kregu med Carugo, Krmpotičcm in ostalimi glavnimi pajdaši je nato bila razprava v sredo zaključena.
Včeraj dopoldne se ie nadaljevalo podrobno zasliševanje Caruge in doslej zaslišanih pajdašev, s tem vred pa tudi njihovo medsebojno prerekanje in izpodbijanje. Caruga še trdi, da ne ve, kdo jc v Tompojevcih začel prvi streljati. Ko mu predsednik predoči izpovedbo ranjen-
ca Tomljenovlča, se Caruga razjezi: »Prišel bo čas, ko se bo dognala resnica!. V prerekanju s svojim .bratom. Markom Drezgičem je nato besen planil proti njemu: .Čakaj, ti že še zavežem jezik In dokažem, kaj si počenjal tli Jaz se Vas vseh ne bojim. Nisem le jaz volk, vi pa lagnjeta. VI (pajdaši) ste hu|5e zverine ko jaz. Slabo se Vam bo še obneslo!.
Nadaljnji obtoženec Marko Bojanič za-sllšcvan o obtoženih zločinih priznava vse, zagovarja, pa se, da je sodeloval Iz strahu pred Carugo. Caruga pa kratko izjavlja, da tega človeka, Bojaniča, sploh — ne pozna.
Prišlo je včeraj dopoldne tudi do romantične ljubavne epizode v razpravnl dvorani. Z galerije Je pred Carugo priletelo drobno pisemce, v katerem neka «Plavuša» odkriva .gosponu Jovl» svoje simpatije in ljubezen. Pravi, da morda edino ona, nesrečna in osamljena sirota, razume njegovo dušo In sočustvuje z njlin. Moli za njegovo oprostitev, če pa ne bo p^milovan, bo njena roža prva ovenčala njegov grob. Prosi ga, naj se večkrat ozre na galerijo, kjer da Jo bo spoznal po žalostnem licu, pogledu ln modrih laseh...
Senat Je to tragikomično sporočilo, žalosten dokument nepreračunljlvega ženskega nagiba, pomenljivo prebral In je soditi, da bo v razpravnl dvorani otež-kočll nadaljnjo koketiranje...
, U. lj
jumpep v izbranih barvah, svetujemo, da si istega lzbcro pri tvrdki
FH9N LliHlČ, Pred škofijo 19.
1023/»
Dopisi
TRBOVLJE. V nedeljo je prišel tudi med nas Trboveljčane g. prof. dr. Lju-devit Pivko, da nam povo nekaj o narodnih in socialnih motivih v borbi za našo ujodinjenje. Z največjim tnnima-njera jo sledilo res lepo število poslušalcev nad vbo zanimivemu predavanju. Želeli bi le, da se nam nudi še večkrat enak užitek.
TRBOVLJE. Za naš« rudarje so nastopili slabi časi, tako slabi, da prosimo poklicano faktorje za nujno pomoč. Naj so pozabi na pretekle štrajko, krivci so po večini itak odšli; ostali so lo zapeljani siromaki, katerim se godi danes slabše kakor kdaj poproj. Ako ni mogočo storiti drugega, naj se skuša vsaj nekoliko Izenačiti njihovo plače, kajti današnji sistem je krivičoni On! srečni, k! pridejo na oddelke, k)er se jim brez velikega truda tako rekoč premog sam na-lotni, zaslužijo po sto, dvesto In več Din mnogi pa, ki delajo na trdem svetu, dobijo dnevno 150, 100 in So manj kron, vštavšl vso doklado, ki jih dobo zase in za svojo mnogokrat zelo številno rodbino. Poleg vsega tega se v zadnjem času praznujejo skoro vsi pondcljki, obeta so pa šo en nov praznik na teden, tako, da bodo mnogo naše poštene rudarske rodbine obsojene v silno bedo. Naj skušajo vodstva naših rudnikov ob takih dneh zaposliti na kak drug način zlasti ono delavce, ki bo navezani lo na rudniški kruh In ki imajo najštevilnojša rodbine, oziroma so iz drugih vzrokov najpotrebnejši zaslužka. Temu bi se dalo brez velikih težav ustreči, in mi pozivamo somišljenike na odločilnih mestih, da storo vse, kar je mogočo, za te ljudi.
FARA OB KOLPI. Molčali smo dosedaj in menda ni bilo šo nobenega dopisa iz našo okolice v «Jutru». Ker so pa bližajo občinske volitve, naj spregovorim tudi j,17. par besed. — Glede volitev se bije hud boj. Generalni štab SLS sestoja iz tukajšnjega kaplana Ambroži-ča, župnika Cešarka in njegovo nečakinjo trgovke Briški. To so trijo impera-
torji, kl hočejo zopet zapeljati n»l« ljud Btvo v svoje tabore. V nedeljo m ee.
stavljall kandidatno liflto SLS, kl jim pa ni ugodno izpadla. Do sporazuma nl prišlo, kor so naši možjo vendar toliko pametni, da no pristanejo na rsako bose-, do tega štaba. Edina želja njihova je, da postane g. BriSkl lupaa. Upamo pa, da farovški kpulorniki tega ne bodo dosegli, kor jim bomo mi preprečili načrt. Zapomnite si, da naša občina ni več ia* ko neumna kot zadnjič In zaradi tega bomo postavili svojo kandidatno listo JDS. Kor jo v naši obiini več zavednih mož, upamo, da se izkniojo pri volitvah kot dobri Jugoslovani, katerim je domovina, s krvjo pridobljoi.a, mila In draga.
BREŽICE. Dno 17. maja imo imeli » Brežicah večor, kakršnih je bilo ao sedaj lo malo; brežki povski zbor je dal svoj prvi konccrt. Uspeh jo bil nad vsa pričakovanje. Zasluga gro predvsem pe-vovodji V. Zivku in njegovemu bratu A. Zivku. Discipliniran nastop vsakega poedinca in točno prednasanje pesmi sta dokaz, da vodi zbor enorgičen in zelo nadarjen mož. Zbrati 40 povcev različnih povskih BpoBobnosti in jih v kratkem času izvežbatl za javen nastop, za to je pač treba veliko dobro voljo od vsakega poedinca posebno pa še od vodje samega. V danem slučaju bl morali biti zadovoljni tudi z manjšim uspehom. Program je obsegal predvsem narodna pesmi za mešani in moški zbor, kakot tudi solo - speve. Posmi so bilo zboru primorno in srečno izbrano. Skratka, večer jo nam nudil pravi užitek, lo žal, da obisk in bil takšen kot pr^ kakšni burki. Bo pač treba odvreči predsodok in to bo storil vsak, Uo bo slišal kritiko posameznikov o .1'omladnom koncertu., Upam, da bo naši pevci no bodo zadovoljili lo s pomladnim koncortoin, saj
SRED1SCE OB DRAVI. Po prizadevanju Obrtnega društva v Središču, zlasti njegovega predsednika g. Jakoba Zii-dravca, se jo ustanovila lansko leto v Središču obrtno - nadaljevalna šola, ki je v nedeljo dno 18. maja zaključila svoje prvo šolsko leto z javno preizkušnjo vajencev in z razstavo vajeniških dol v tukajšnjom Sokolskom domu. Oh tej priliki so jo pokazalo, kako korist-, na jo taka šola In kako velikega pomen na jo za izobrazbo obrtniškega narašča-, ja. Priredita v je bila prav dobro obiskana, kar znoči, da so naši obrtniki id starši zavedajo velikega pomena t« ustano re. Zbrane obrtnike In starše ter vajence jo najprej nagovoril v lepenk govoru prodsodnik Obrtnega društva, g. Zadraveo, za njim pa jo podal Izčrpna poročilo vodja obrtno - nadaljevalne šo« le, g. ravnatelj Kosi. Obrtno oblast j« zastopal okrajni glavar, g. dr. Plrkma-jer, žalibog pa emo pogrešali zastopnika Trgovsko ■ obrtne zbornice in zadružnega komisarja. Javna preizkušnja vajencev je pokazala, da taznamnje obrt no - nadaljevalna Sola Izredno povoljna uspehe. G. okrajni glavar je po završo-ni preizkušnji razložil vajencom pomen njihovega stanu in nalogo rokodelstva z narodnega in državnega stališča in jo razdelil nagrado enajstim vajencem, ki so pokazali najboljši napredek v šoli in v svoji učni dobi pri mojstru. Razstava vajeniških dol jo bila lopa in jo dokumentirala, da. more tudi podeželsko obrt riištvo nuditi svojemu naraščaju dobro praktično naobrazbo. Prireditev pa jo bila pravo zrcalo veselja do dela in smisla za napredek in naobrazbo tukajšnjih obrtniških krogov. Dokazala jo, da sa da z dobro voljo in požrtvovalnostjo tudi v malem kraju na deželi mnogo doseči. Obrtnomu društvu gro za nedeljsko prireditev vso priznanje. Želimo mu od srca nadaljnjih uspehov!
Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru!
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Petek, 23.: .Dom.. E.
Sobota, 24.: .Izgubljene duše. D.
Nedelja, 25.: «Doin». Ljudska predstava
pri znižanih ccnah. Izv. Pondeljek, 26.: .Ana Karenlna.. F.
Ljubljanska opera. Petek, 23.: «Faust». Gostuje g. Bukšek. B.
Sobota, 24.: .Gorenjski slavček«. F. Nedelja. 25.: .Traviata.. Oostuje gdč.
Frlesekova Iz Plzna. Izv. pondcljek, 26.: Zaprto.
Celjsko mestno gledališča. Pelek, 23.: .Pri treh mladenkah«. Gostuje gdč. Lubejeva Iz Maribora. Izv. Sobota, 24.: »Drl treh mladenkah.. B. Torek, 27.: «Pr! treh mladenkah.. A. ad Caruga.
Mariborsko gledališče. Petek, 23.: Zaprto. Sobuta, 24.: .Magda.. A. Premijera.
Ljubljansko gledališčo. V operi go-slujo nocoj g. Bukšek v <Faustu>. — V drami se preloži premijera veseloigro <l'nglavkn» vsled obolelosti igralca eno Izmed slavnih vlog ua sredo 28. t. m.
h dunajskega glasbenega življenja
Dunaj, 20. maja.
Nedavno so na Dunaju proslavili stoletnico Beethovnove cFevute simfonije*, ki se je prvič proizvajala pr^d 100 leti v dunajskem Kilrntnertortheatru v prisotnosti komponista, ki pa svoje glasbe tedaj ni v"č slišal, pač pa je videl, kako mu ju navdušena publika prirejala ovacije. Din geni Klennu je šlevilo orkestra primerno skrčil ter je tako skušal podati IX. sin, fouijo na originalni način. Sodelovali st, člani državne opere. Na hiši, v kateri je Beethoven dokončni to svojo simfonijo, pa so pred par dnevi na 6lovesen način odkrili spominsko ploščo (Ungargnsse številka 5).
V drugi polovici meseca julija priredi italijanska stngione na Dunaju pod milin, nebom (Hohe Wnrte) Verdijevo opero: Aida. Dirigiral bo znani dirigent Pielro Masgacni, sodelovalo pa bo okrog 100 oseb. Orkester sum bo štel 220 mož, zbor pa 210. Oder bo širok 60 m, globok pa 4o metrov. Na Dunaju vlada zn to prireditev veliko zanimanje, tembolj ker bodo nastopili kot solisti znameniti italijanski pevci. Pripravljenih bo sedeže" sa 10 ti-
soč oseb.
Za mesec junij pa pričakujejo Dunajča ni slavnega italijanskega dirigenta Tos-caninija, ki bo priredil z orkestrom milanske Scale (100 članov) tri koncerte. Toscanini zahteva za vsak večer honorai v znesku 300 milijonov aK.	am.
Ljubljanska opora. Gospod Rudolf Bukšek, bivši naš mnogoletni igralec, kasneje tudi operni pevec, je sinoči gostoval v partiji Amonasra. Vedno smo g.t cenili kot pevca sonornega glasu prijetnega timbra in simpatične igre Vse te vrline je Bukšek tekom let izven Ljubljane, kjer jo svojo karijero uspešno znčel, lepo razvil in popolnil. Danes je na osi-ješkern odru priljubljen in zelo uvaže-van. Njegov mehki lirski bariton je uga-jnl ludi naši publiki ln žel dosti priznanja. Čuslvena mesta podaja prav lepo, za dramatična, silo glasu zahtevajoča, pa povsem zadošča. Zato ne dvomimo, da je Valentin v <Faustu» zanj šo prlmei uejša parlija. Posebej omenjamo priznal-no njegovo izvrstno izgovarjanje tekstn, tako da se razume vsaka beseda. Občinstvo je sprejelo rojaka prav prisrčno.
Spored koncerta ženskega zbor« ma-rilmrskera drž. učiteljišča, kl se vrši jutri v soboto v Filharmoničui dvorani v Ljubljani, obsega: 1.) Dvofak: Vezilo, Bendl: Gozd miruje, Dvofak: Prstan srečnih dni. dvoclasni ženski zbori s kla-
virjem. 2.) Ropaš: Tam nn vrtni gredi, Adamič: Ne maram za te, Dev: Kaži pravo, Adamič: Sem si vzela, četverogins-ni ženski zbori 3.) Pavčič: 2abe, kantata s sprcmljevanjem klavirja in harmonija. Odmor. 4.) Čajkovski: Serenada in Ve-nlnvski: Souvenier de Moscov, igra na gosli gospa Brandl-Pelikan. 5.) Pavčič: Zenjica, poje gdč. Zora Ropaš 6.) Dvofak: Na begu, dvoglnsni ženski zbor. 7.) Dev. Zar je morala doč, Ropaš: Tičice, vprašam vas, Dev: Zajček teče, Ropns: Kilo je ta? čelverogl. ženski zbori. 8.) Grieg: Pred samoslnnskimi vrati, za četverogla-sen ženski zbor, sopran in nltsolo ter orkester. Pri klavirju gdč. Finžgnr in Za-cherl, orkester orkestralnega društvh Glasbene Matice. Vstopnice v Matični knjigarni.
Četrti koncert jugoslovansko komorne glasbo bo v ponedeljek 2(1. maja v Filhnrmonični ^Ivornni. Za tn koncert veljajo vstopnice, kl so bilo kupljene za IV. komorni koncert, stojišča pn se še dobe v Matični knjignrnl. Nntančen program se objavi.
Jubilej gledališkega igralca v Novem Sadu. C. junija praznuje g. Joža Stojiče-vič, član narodnega gledališča v Novem Sadu svojo Igralsko 40Ietnico.
Jubilant Marko Vuškovič v Splipi. Baritonlst Marko Vuškovič, član zagrebške opore, kl Je 10. t. ni. praznoval svojo 25!etnico v Zagrebu, jo 20. t. m. nnclopil v Splitu, mestu, kier io začel svoio irte-
dališko karijero pred četrt stoletjem. Nn-stopil je Cnjltovskega tOnjegln>, kjer ja pel naslovno vlogo.
Koncert basista zagrebške opero v Sisku. G. Arnold Fliigel, basist zagrebška opere, priredi v soboto, dne 24. t. m, koncertni večer v Sisku. Pel bo pesmi skladateljev: Musorgskcgn, Vycpalekn, Schumnnna, Loevcja in Gotovca. Na klavirju ga bo spremljala gdč. Dana Supe-rlna.
Tretjo goBtoranJo go. Wesel-PoIle
na Dunaju. Kolornturnn pevka gn. VVc-sel-Polla, članica zagrebško opore, kl ja j pela te dni na dunajski Volksoperi vlogo . Filine v cMIgnon», je radi velikega uspe-hn, knterega je dosegla s lo kreacijo, podaljšala svojo gostovanjo z Verdijevo cTravinto>
I.olmnovn plesna šola v Beogradu, Iz Zagreba, kjer nnslopa od 23. do 27. tega meseca, se poda Labanov plesni ansambel v Beograd, kjer bo gostoval od 129. do 31. mnja. 1. junija odido skupina v Sarajevo, potem pa v Novi Sad in končno v Osijek.
Sprememba posesti t budimpeštan-skem gledališkem tmstu. Budimpešlan-ski gledališki trust <Unlon>, kl Je združeval pet glavnih gledališč v prestolicl (Mngynr - Klrfily - Notran.iemestno-Blnhovo in Andrassyjevo gledališče) jo preda! vsa Imenovana podjetja Arueriško-madžarski banki.
Domače vesti
KAM?
Predvčerajšnjim je naš pa tudi »Slo-ttenčev« dopisnik javil iz Beograda, da je dr. Korošec v javnost lansiral napoved o svojem skorajšnjem odhodu v Solun. Vest so priobčili vsi beograjski listi, brez navedbe, kaj bo dr. Korošeo v Solunu važnega ali lepega nažel. Medtem pa dr. Korošec ni odpotoval v Solun, temveč so jo včeraj v Beogradu zopet govorilo, da se dr. Korošec odpravlja v Sombor. Stvar postaja — hm! — mistoriozna. Ker se različne kombinacijo o dr. K oračevem popotovanju širijo direktno iz njegovega poslanskega kluba, jo včeraj Arbni kučegazda Narodne skupščine Ljuba Jovanovič sam pobaral dr. Korošca, kdaj in kam odpotuje. Dr. Koroščev odgovor pa se čuva strogo tajno, ker je v Beogradu že splošno znano, da dr. Korošec nikamor no pojde, temveč jo za nadomestek naročil iz Katoliške tiskarne partituro:
»Ko brez miru okrog divjim,
vprašujejo mo tigri: Kam?!»--
•	Francoska donavska llotilja r Beogradu. Francoska donavska llotilja je zapustila Budimpešto in plovo proli Beogradu, kjer ostane tri dni. Pripravlja se svečan sprejem.
•	Finančni minister o uradniških plačah. Po vesteh iz Beograda je finančni minister dr. Stojadinovič sprejel predvčerajšnjim delegacijo uprave Saveza državnih uradnikov s fakultetsko na-obrazbo, ki eo ministru izročili spomenico povodom nove uredbe in razvrstitve uredništva. Pri tej priliki je finančni minister priznal, da enemu delu državnih uradnikov ni zadostno zasiguran materi-jalni položaj tn tudi no upokojencem, katerim položaj sploh še ni urejen. Do tega je prišlo samo zato, ker so ni moglo natančno predvideti, koliko bodo znašali stroški, da se vsem zasigura dostojno življenje. Minister je obečal, da bo ukrenil, kar je treba, da se čim prej popravi položaj upokojencev in enega dela urad-ništva ter se je savezu zahvalil, da mu je dal na razpolago potrebni materijal za proučevanje in uvaževanje Izraženih želja.
•	V spomin na blejski sestanek je češkoslovaški zunanji minisler dr. Benoš po poslaniku Jnnu šebi poklonil g. županu na Bledu kot znak zahvale za prijazni sprejem krasno srebrno dozo za cigarete z lastnoročnim podpisom.
•	Odbor za BIalyajcv spomenik nam poroča: Ministrstvo saobračaja še ni poslalo odboru rešitve za odobrenega BO odst. popusta za posetnike Malgajeve slavnosti, da bi mu bilo mopoče natisniti predpisane legitimacije, zalo je sporazumno z direkcijo državnih železnic v Ljubljani, oddelek za vozne olajšave, od-red'l sledeče: Udeleženci odkritja Mnlga-jevega spomenika naj kupijo pri odhodni postaji celo vozovnico, legitimacijo, oziroma potrdilo, ki velja za povratek z islo vozovnico, dobijo posetniki v posebnem paviljonu na guštanjskem postajališču.
•	Šolsko počitnice v Sloveniji. Z mero-riajne strani se opozarja, da se odredba ministrstva pro3vete gledo srednješolskih počitnic nanašajo samo na Srbijo. V Sloveniji veljajo naslednje določbe: V 8. razredu se konča pouk dne 28. maja, v
eijo. Ni sicer veliko upanja, da bi se prt nas v daljavi kakih 1000 km slišala detonacija, mogoče pa je, da bi v nedeljo dopoldne v visoki legi eden ali drugi krotiteljev naših planin slišal kako grmenje. Opazovalec naj poroča: Kje, in kolika zvokov je slišal, smer vetra in oblakov, točni čas in karakter detonacije. Z visokih leg, bi tudi negativna poročila za naša. raziskavanja dobrodošla!—Prof. dr. Av Belar, voditelj Triglavskih observatorij, Gorje - Bled.
*	Himen. V Rušah pri Mariboru se je predvčerajšnjim g. Josip Fork, prometni uradnik državno železnico, poročil z gospodično Brisito Mnlejovo iz Ruš.
*	Smrtna kosa. V Rogatcu je umrla v sredo gospa Marija Pen, roj. Leopold, soproga višjega sodnega ofieijala g. Davorina Pena. Pogreb bo danes ob (i. popoldne. Blag ji spomiu, žalujočim naše sožalje!
*	Dan Rdečega križa. Društvo Rdečega križa naše kraljevino priredi tudi letos svoj slavnostni dan v celi državi 8. junija, na dan obletnice poroke vis. zaščitnikov Rdečega križa, kralja Aleksandra in kraljico Marijo. Lansko leto je imel društveni dan v celi Jugoslaviji lep uspeh tor jo mnogo pripomogel, da so ukorcnini ideja Rdečega križa in povečajo njegova materialna sredstva za nadaljnjo praktično delavnost. Letos pri čakuie društvo še lepšega uspeha.
*	Neverjetno paženje našega jezika. — Prejeli smo: Občinski zdravnik dr. J. v Hrastniku izdaja takale spričevala: <X. Y. je slabokrven in na plucnih vrzickov bolan. Je potrebno da so poda dečko na drugi irak čes naj mej 3 mezece*. Odločno protestiramo proti takemu ostudnemu pačenju našega jezika. Obsojamo tudi postopanje dr. Ja. z ljudmi ob prilikah cepljenja koz. Njegovo vpitje nad njimi je žaljivo in nedostojno. Zelo bt želeli, da se poveri v bodoče cepljenje koz drugemu zdravniku 1
*	Občinske Tolitve v mariborski oblasti razpisane. Namestnik odsotnega velikega župana mariborske oblasti je včeraj razpisal za vse občine mariborske oblasti občinske volitve na dan 10. avgustn. Lo v ljutomerskem ln celjskem okraju so bodo vršile volitve že poprej, kakor so jih razpisala tamošnja okr. glavarstva. V avtonomnih mestih Maribor, Celje ln Ptuj bo razpisal občinske volitve šele veliki župan po svojem povratku.
*	Ljubljanski jnristl v Mariboru. Jutri dopoldne prispe v Maribor večja Bkupina slušateljev ljubljanske juridične fakultete pod vodstvom profesorjev dr. Dolenca in dr. Kušcja. Predpoldne si ogledajo moško kaznilnico in policijsko direkcijo, popoldne pa razna mariborska podjetja. Zvečer priredi izletnikom Društvo jugoslovanskih akademikov pozdravni večei v Narodnem domu.
*	škof v — vicah. Pišejo nam: Nekoč jo ljubljanski škof Jeglič obiskal tudi pokopališče na Igu. Na tamošnji mrtvašnici jo na steni nad vratmi slika, ki predstavlja vice in duše, kako hočejo iz ognju. Med temi je hudomušni slikar postavil v vice tudi škofa z vso opremo, ki milo steguje roke iz vic. Našemu viadikl to nikakor ni bilo po volji in jezno za-mrmra: «Mhm, mlini, mhm, to pa ni prav, ni prav, da je tudi škof v vicah». Ker pa verniki na Igu vedo, da so tudi škofje podvrženi grehu ln grešijo včasih še huj-
razredu zaradi male mature dne 56 kot navadni zemljani, so sliko pustili
4.
H. junija, v vseh ostalih razredih pa 27. junija. Slovesen sklep šolskega lela aa vseh srednjih meščanskih ia osnovnih šolah bo na Vldovdan dne 28. junija.
*	Promocije. Dne 20. t. m. sta promo-virala na dunajski univerzi za doktorja vsega zdravilstva g. Vladko Guzclj iz Bkofje Loke in g. France Dcberec lz Iga p.i Ljubljani. Čestitamo!
*	Izpremembe v poštni službi. Dnev-ničar Josip Ferluga je imenovan za pisarja pri poštni direkciji v Ljubljani. Od-pravniško mesto je podeljeno bivšemu poštarju Juriju Pintarju pri pošti 6t. Vid pri Ptuju, Ivanu Mlečniku pa pri pošli Stražišče. Premeščene so poštarice Justina Blinc od pošte Novo mesto k pošti Črnomelj, Emilija Eiselt od pošle Dolnja Lendava k pošti Šoštanj in Josi-pina Hočevar od pošle Ptuj k pošli Celje. Ostavko na poštno službo sta podala poštar Bogdan Rasleiger v Ljubljani iu odpravnica Ivanka Kronabetvogel pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah. Odpuščena sta iz državne službe odpravnica Marija Podnar v Osilnici in pisar Miroslav Valant v Poljčanali.
*	Državni izpit iz glasbe. Na konserva-toriju Glasbene Malice v Ljubljani f. vrši koncem šolskega leta 1023.-1024. državni izpit iz glasbe. Ravnateljstvo konservato-rija poživlja vso kandidate, ki se nameravajo udeležiti tega izpita, da pošljejo svojo prijave, naslovljene na ravnateljstvo konservatorija Glasbene Matice v Ljubljani do 1. junija 1924. Prijavi je treba priložiti vsa šolska izpričevala iu spričevalo o obisku glasbenega pouka, teleti je tudi, da se prijavi kratek curri-culum vitae. Pismeni in ustni izpit se vršita 11. in 14. junija t. 1.
*	Prirejanje eksplozij v prosvetne namene na Francoskem. Francoska vojaška uprava razstreli v petek dno 23. t. m. ob 21. uri in v nedeljo 25. t. ni. ob 10. uri v La Courtino taboru (Creuso), po 10 ton mclinita. Podpisano vodstvo prosi za poročila, c bi kdo v soboto zvečer okoli 21.50 in v nedeljo dopoldne okoli 10.50 slišal kak zvok ali detona-
še dalje v tolažbo tistim, kl 6e boje, da ne bodo imeli v vicah dušnega pastirja. Slika je zanimiva zato, ker ni slikana od mojstra. Izletniki si jo lahko ogledajo.
*	Opozorilo. Tvrdka «Ferro> v Beogradu je te dni zopet pričela razpošiljati svoje kupone, po katerih naj bi prišli posamezniki, ki jih prodajo naprej po gotovih navodilih iu predpisih, do cenejših čevljev. Občinstvo »e opozarja, da Je tako zvanl razdvojalnl sistem po § 5S>, obrt. reda strogo prepovedan in so dobile varnostne oblasti zato nalog, da raa-pečevalce takih kuponov zasledujejo.
*	(Trgovski tovariš», glasilo Slovenskega trgovskega drušlva <Merkur> v Ljubljani, Slovenskega trgovskega društva Celju in Slovenskega trgovskega društva v Mariboru št. 5 ima med drugim nastopno vsebino: Naš častni predsednik g. Alojzij Lilleg. — Fr. Zelenik: Poročila v žitni trgovini. — Dipl. mere. Stanislav Kline Gospodarska izobrazba in njen pomen. — Albin Ravnikar: Nekoliko o lesni produkciji. — X. Y.: Kako ravnati z nameščen-
Uredništvo in uprava lista; Gradišče
17, I. nadstr., Ljubljana. Izhaja vsakega 15. v mesecu in stane letno 38 Din.
*	nrvatski planinci na Golici. Hrvatsko planinsko društvo priredi prihodnjo nedeljo skupen izlet na Golico. Vodja izleta bo prirotloslovec Maksim Mandl, ki bo izletnikom pojasnil zanimivo floro Go lice ter na licu mesto predaval o slovenskih alpah v ledeni dobi. Narciso na Golici so ravno sedaj v polnem cvetu in bo torej izlet nudil poseben užitek,
*	Porotne' razprave v Novem mestu Poletno zasedanje novomeškega porotnega sodišča prične 2. junija. Prvi dan se bo vršila obravnava proli Franu Sleme niku in Josipu Kompletu radi hudodelstva tatvine, za 3. junija je razpisana razprava proti Josipu Turku radi uboja in za 4. junija še ena obravnava. Porotni dvor je sestavljen sledeče: predsednik dr. Jurij Polenšek, predsednik okrožnega sodišča, namestniki dež. sodni svetniki Anion Kudcr, dr. Dolenc in dr. Fischln-ger, sodniki: višji dež. sod. svetniki doktor
ter dež. sodni svetniki Anton Kuder, doktor Dolenc, dr. Fischinger, Jakob Luzner in Gustav Barle, namestnika okrajna sodnika Alojzij Hočevar in Božidar Romih.
*	h Rogaške Slatino se nmn poroča, da je sezona v polnem teku. Mariborska godba je že pričela z rednimi dnevnimi koncerti in naročila za sobe so že dosegla višino lanske 6ezone.
*	Koča ena Gozdu» pod Vršičem je od sedaj naproj otvorjena od sobote na nedeljo in ob praznikih. Preskrbljena je z vsem potrebnim, postrežba prvovrstna. Od binkoštne soboto naprej pa bo slalno odprla in oskrbovana. — Planinska koča nr. gori Urški se otvori t. junija.
*	Elektrifikacija Savo od Krškega do Brcžie. Važen odgovor, rekli bi plebiscit, se sedaj vrši na krškcpi polju in kmetsko ljudstvo in meščanjo sedaj odločujejo o usodi — lastni in poznejših rodov. Iz dnevnih časopisov je že dovolj znano, da namerava mesto Zagreb zgradili liidro-električno centralo pri Krški vasi iu da so mora v to svrho izkopati kanal čez travnike in polja. V svrho odkupa zemljišča za nameravani kanal posluje sedaj komisija, kl beleži med drugim tudi vse zahtevke sedanjih lastnikov zemljišč radi nakupa potrebnih parcel. Pri zahtevkih lastnikov zemljišč je pa prišlo na dan, da zahtevajo neprimerno in oderuško visoke odškodnine ter navajajo, da dobe na uorazmerno malem prostoru ogromne množine sadu in pridelkov. Tudi zahtevajo ljudjo preveč mostov, benelicij ln dr. Sploh se opaža, da nevidljiva roka tukaj agitira proti eininentno važnemu načrtu elektrifikacije. V katero korist je ta pro-tiagitacija, mi ni znano, pribijam pa, da je vsak nastop proti graditvi električnih naprav v inaterijalno in moralno škodo
saga slovenskega naroda, a posebno pa še naroda, ki živi v prizadetih krajih. Zato gospodje, ki ste proti načrtu, na plani Hočem javno in brez pridržka z vami govoriti. Dokažite svoje argumente! O stvari bom še pisal, ali sedaj samo na kratko: Vsem, ki to idejo tako živo zastopajo in z vsakim činom in besedo dokazujejo, da jim je za procvit naroda, bodi že sedaj izrečena hvala. Nasprotno pa se naj skrijejo hujskači in naj rajše molčijo! Več pozneje, kajti dokler komisija deluje, ni oportuno javno razpravljati.	MIlan Auman.
Vloga zagrebških Igralcev na prosvetno ministrstvo. Zagrebška sekcija cUdruženja glumaca SHS.» je odposlala prosvetnemu ministrstvu vlogo, v kateri protestira proti kolektivni odpovedi, catero so člani Nar. gledališča v Zagrebu radi nastale finančne krize postavljeni na cesto. Sekcija izraža nado, da bo prosvet no ministrstvo popravilo, kar je zagrešila domača gledališka intendanca.
Smrtna nezgoda. Na zagrebškem Kap-tolu se je odigral predvčerajšnjim pretresljiv dogodek. Mesar Maruša je na svoji stojnici z ostrim nožem rezal Bla-nino. Pri tem si je po nesrečnem slučaju pod levim stegnom prerezal arterijo. Kri je brizgnila z vso Bilo. Spoznavši nevarnost je Maruša začel teči proti bolnici. kjer je upal najti pomoč. A že po prvih korakih se je zgrudil na tla in iz dihnil. Umrl je vsled izkrvavenja.
Slučaj kolere v Beogradu. Kakor javljajo iz Beograda, se takaj širijo črne koze. Pojavil pa se je tudi en slučaj kolere. Na .koleri je obolela gospa Roza Scheinmešer, ki je bila prepeljana bolnico za kužne bolezni.
Malverzacije pri Jugoslovanskem Lloydu. Pred tremi meseci se je beograjska policija začela zanimati za nekega Josipa Šantla, prokurista Jugoslovanskega Lloyda d. d. Bil je to eleganten človek in navidezno bogat. Zagledal Be je v neko Zagrebčanko, s katero se je tudi poročil. Mladi par jo živel zelo razkošno, Dne 10. marca pa je šantl izginil iz Beograda brez sledu, pustivši ženo brez sredstev. Pri Lloydu so začeli revidirati knjige ln kmalu se je ugotovilo, da je šantl poneverll nad 70.000 dinarjev. Sedaj je prišlo policiji v roke šantlovo pismo nekemu beograjskemu prijatelju, katerem mu poroča iz Pariza, da še istega dne z aeroplanom odpotuje v London,
*	Vode v Vojvodini padajo. Iz Novega Sada se brzojavno poroča, da je Donava začela padati in da nl več nevarnosti za Novi Sad. Tudi pri Apatinu Donava že pada, vendar so nn3ipi še vedno v nevarnosti. V nekaterih krajih Btojl voda na poljih nad 3 metre visoko. Vojaštvo je zaposleno pri popravljanju nasipov Splošno se sodi, da se ni več bati večjih poplav, ker tudi voda ostalih rek sicer polagoma, a stalno pada.
*	Ponarejevalci angleških bankovcev, Kakor smo že poročali je zagrebška policija nedavno prišla na sled večji družbi, ki je ponarejala in razpečevala angleške bankovce po 5 funtov. Družba je imela tudi v Ljubljani svoje agente. V kolikor je bilo mogoče dognati, je družba razpe-čavala svoje izdelke v Jugoslaviji, Avstriji in Egiptu, Bvojo <tvornico» bankovcev pa je Imela v Trstu v stanovanju neke Marije Tence, ki pa se je pravočasno umaknila aretaciji ter z nekim Grkon. odpotovala neznanokam. čudno naključje pa je naneslo, da je ženska sama izdala varnostnemu oblastvu svojo sled, V mestu Brindisi je namreč zamenjala v neki menjalnici ponarejen šterling. Menjalničar, 1:1 je pozneje spoznal, da jo bankovec ponarejen, jc naznanil zadevo oblastvu. Toda Tence je bila medtem že Izginila. V islem času, ko se je Tence vračala iz menjalnice, je operater neke kinematografske družbe posnemal v isti ulici nek prizor za film. Tence in njen spremljevalec Grk Spiros sta bila fotografirana, no da bi vedela za to. Tak po-
I ......i-,. 1 -	I..JI I .S.ul.n nnllnll. 1/1
je prošli torek na tržaškem kolodvoru aretirala Spirosa, v Postojni pa Tenceje-vo, ki jo bila namenjena v Jugoslavijo. V neprijetnem spremstvu se jo morala vrniti v Trst. Istega dne je v Trstu aretirala policija tudi neko Terezijo Zesko, ki jo bila v zvezi z razpečevale!.
* Zanimiv tihotapec. V brzovlaku, ki vozi s Sušaka v Zagreb, so našli carinski organi zanimivega tihotapca. V Bakru so carinski organi pregledali prtljago in pri tej priliki našli nekega potnika z brezplačno novinarsko karto prvega razreda, glaseče se na ime dr. Avguštin .Turetlč, urednik »Narodne Politike«. Potnik je imel pri sebi samo potni kov-čeg, težak 25 kg. Na vprašanje, kaj ima v njem, jo odgovoril, da ima samo perilo in potno potrebščine. A carinski ,'ani so zahtevali, da odpre kovčeg, ker kar tako na besedo se ne moro verjeti nikomur. Ali kako so so lznenadili cariniki in tudi publika, ko so odprli kovčeg in v kako zadrego jo prišol njegov lastniki V kovčegu jo bilo namreč samo na vrhu nekaj običajnih robcev, pod njimi pa sami svileni robci, poln kovčeg dobro stisnjenih svilenih robce r. Seveda so tihotapca prijoli in mu od-zeli tihotapljono blago in po preiskavi jo dognalo, da je ta duhovnik — dr. Jurelič jo namreč duhovnik — večkrat tako potoval s Sušaka proti Zagrebu, kjer jo prodajal tihotapljeno svilo. Res zanimiv tihotapec: duhovnik in po vrhu urednik klerikalnega lista!
Focrsier, dr. Hraaovec, Jurli Kozina 1 snetek io dobila ludi tržaška noUclia.
ništvu »Nove dobe« industrijalca Vebef in Pintor iz Zagrada, ki sta odločno iz-javila, da sta prišla na to liBto vsled popolnoma napačnih informacij. Ukrenila sta že vse potrebno, da se črtata iz nem. škutarske liste, s katero nočeta imeti absolutno nikakega opravka. Sliši se, da 6i brusi pete za to »nepolitično* listo zlasti gostilničar Wutt pri Jelenu na Kralja Petra cesti. Tega moža in njego-vo pomagače si bomo še ogledali bolj ratanko.
e— škrlatica v Celja In okolici pot
zadnjih poročilih vidno pojenja. Pač pa so umrli v sredo na četrtek tek. tedna v celjski javni bolnioi trije otroci na škrlatinki, ker so bili težji slučaji in tudi že zamujoni. Dva otroka sta iz Celja, tretji jo triletna hčerka orožniškega na« rednika Ojsteršeka v Šoštanju.
- Celjska porota. Za drugo porotno zasedanje, ki se prične dne 2. junija t. 1, so se pri okrožnem sodišču v Celju dosedaj razpisali sledeči slučaji: 2. junija Skela Frano (uboj) in Avgust Zdouo (uboj). 8. junija Anton Pšeničnik (težka telesna poškodba), Marija Cemelč (deto-mor) in Marija Razboršek (detomor). 4. junija Beuo Frano in Koprivo Ciril (rop). 5. junija Štefanija; Kukovič in Terezija Zumor (požig), Joahim Gorobinka (uboj) Alojz Lebar (posilstvo). 10. junija Konrad Medvešek in tov. (javno nasil-stvo). Pred porota pride še nekaj slu, čajev, ki se bodo šele razpisali.
Iz Maribora
a— Poročil se je v Mariboru dne 20. maja g. Vjekoslav Golubovič z gospo« dično Doro Javoršck.
a— Prva matura na mariborskem dri žavnem ženskem učiteljišču se vrši lci tos. Zrelostni izpit polaga 26 gojenk.
-s
Iz Ljubljane
u— Mestni magistrat opozarja občin« stvo, da ne poškoduje ob priliki novo« meritve postavljenih lesenih signalov (na ljubljanskem polju, v Spodnji Siškl ln na Šišenskem hribu), ker se bodo krivci si« cer kaznovali po občinskem redu § 70 odst. 3 z globo do 200 Din ali ob neiztir« ljlvosti z zaporom do 40 dni.
u— Akademski klub «Orjuna» v Ljub« Ijani. Članski sestanek, ki bi se imel vr« Siti v sredo dne 21. t. m„ sc je glasom sklepa odborove seje preložil na sredo, 28. t. m. v prostorih Mestne «Orjune», Ljubljana, (arena Narodnega doma).
u— Češkoslovenska Obec v Ljubljani proslavi v pondčll dne 26. t. m. 70. ti letč jubileum svčho pfcdscdy p. insp. Ružičky pr4telskym vcčfrkcm v restau« raci Nar. Domu, a prosi svč člcny a pfl« znivce, by sc tohoto vcčfrku v ncjhoj« nčjšlm počtu zučastnili. Začitek ve 20. hod. Zdroven upozornujeme že podnik« neme v nedčli dne 1. června společny vylet na Golicu. Bližšl zpravy se uvefeju v časopiseh. Zabavni odbor.
u— Na živinskem sejmišču je spravil v sredo konj Jcrc Habjanove iz Dcpalc vasi po nesreči pod voz Frančiško Kaj« žarjevo iz Vižmarjev. Poškodovala sc je močno na levi roki in dobila vsled ne« sreče tudi notranje poškodbe. Morala je pustiti na trg pripeljano živino, in se od« peljati vsled poškodb domov v oskrbo.
u— Neprevidna vožnja. Hlapec Mar« tin Kastclic je privozil v sredo zvečer v naglem diru z enovprežnim vozom iz Vegove ulice na Kongresni trg. Pred po« slopjem Filharmonične družbe se jc ho« tel ogniti v hitrem okretu nasproti pri« hajajočemu vozu mesarja Rud. Pušnika. Posledica jc bila, da se je Kasteličev voz prevrnil in da so se močno poško« dovalc na vozu sedeče tri služkinje v Lichtenturnovcm zavodu. Prepeljane so bile z rešilnim vozom v svoj zavod,
u— Policijske prijave. Od srede na eč« trtek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 4 tatvine, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 14 prestopkov cestnega policijskega reda, 1 prestopek pasjega kontumaca in 1 lahka telesna poškodba.
• Vandalizem. Prejeli smo: Pred kratkim so neznani zlikovci vlomili leseno lopo na ccntralncm šolskem vrtu ob Zeleni poti in odnesli raznega se« menja in vrtnarskega orodja. Sedaj so začeli uničevati razne nasade, posebno cvetlice. Mladina komaj zasadi in sc ve« seli svojega dela, žc ji brezsrčni roko* mavhi vse potrgajo in porujejo ter od' neso. S takim početjem delajo veliko škodo in kvarijo mladini veselje do dela, Občinstvo, zlasti pa sosedje, so napro« šeni, da vsakega, kogur vidijo na vrtu, zlasti ob večernih urah in jutranjih urah naznanijo upravitelju vrta ali pa poli' ciji.
Iz Celja
- Volilno gibanje pri občinskih vo-litvah v celjski okolici. Skupni narodno-napredni volilni odbor prireja v celjski okolici že prav pridno volilne sestanke, ki bo bili vsi doslej prav dobro ob iskani. V sredo dne 21. maja se je vršil soBtanek naprednih volilcev pri g. Con-tidentlju v Zavodni, na katerom so poročali o raznih gospodarskih vprašanjih celjske okoliško občine ln o programu bodočega narodno - naprednega zastopstva v občinskem odboru gg. Založnik, Joško Božič, Drago Gobec in Vinko Ku ltovec. Njihova izvajanja 60 žela obilo pritrjovanja. — Objava nemškutarske liste v našem časopisju je vzbudila pravo senzacijo, ker nihče ni pričakoval, da bo delal neinškutarski nemški živelj v Celju in okolici s tako nemoralnimi sred stvi. Se »6 ti dan sta, ta zolasila y. ured-
Sodišče
g Nadebuden trgovski potnik. Frana Goluh, 26-letnl trgovski potnik v Dolu prt Hrastniku je ▼ času od 1. oktobra 1919. do 19. decembra 1921. kot vajeneo rudniškem konzumu v Hrastniku izmaknil razno namizno orodje in drugo blago. Na to je moral odriniti k vojakom, kjer ga je doletela zaradi tatvine kazen šeBttedcnskega zapora. Ko je odložil vojaško suknjo in Be vrnil domov, e sklenil dne 19. februarja t. 1. pogodbo s trgovcem š. v Smartnem pri Litiji, da mu bo kot trgovBki potnik razpe-čaval razno blago. Ker se je kupčija obnesla, je prišel obdolženeo nato k trgovcu in vzel od njega več blaga v vrednosti 30.000 Din v komisijo. Od tega zneska je poneverll okrog 6000 Din, ki jih je zapravil v veseli družbi v Celju. Dne 25. aprila t. L je vzel še vrhutega v odsotnosti trgovke W. na mizi ležečo listnico z zneskom 400 Din. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo Goluba na 3 mesece poostrenega zapora.
§ V Avstrijo je pobegnil zaradi sena in otave, ki ga je kradel že leta 1921. raznim posestnikom v slovenjegraškem okraju Pavle Kristan, 84-letni rudar iz Žerjava pri ČmL Ko so ga pri tatvini zasačili, jo skušal svoje dejanje Bicei tajiti, kar pa ni nič pomagalo, ke* so oškodovani spoznali pri njem najdeno krmo za svojo. Ko se je letošnjega leta zopet podal na rodna tla, so ga orožniki prijeli ter mu je sedaj okrožno sodišče v Celju dalo za 14 dni svojo »gostoljubno« Btroho na razpolago.
g Poceni si jo hotel pridobiti suh čreš-njev les Albin Planine, mizarski mojster v Celju. Leta 1922. je dal posestnik Jelene v Jurkloštru nekemu lesnemu trgovcu v Celju na razpolago črešnjev les za pohištvo ter ga je zapeljal na Stavbejevo žago. Ker sta rabila pravo mero, sta ee podala k mizarju Planincu Celje, ki je poslal mero naravnost Žagarju. Ta jo les po dobljeni meri 7. rez al tor obvestil, ko jo bil les že dovolj Buh, Planinca, naj pride po robo. Dasi je obdolženec, kakor se je sodno ugotovilo, vedel, da je pripravljen les last njemu znanega trgovca, ga je vendarle odpeljal ter porabil za neko jako nujno naročilo. Ker se je okrožno sodišče v Celju na podlagi izpovedi raznih prič prepričalo, da ne gre za kako pomoto, je obsodilo Planinca ha 2 meseca poostrenega
zapora.
§ Nasilnež. M. W., po poklicu prčstar iz Velesovega, jo presenetil mlekarico A. V. na poti na Golnik. Vrgel jo je na tla in pokleknil nanjo ter hotel nekaj od nje, česar ona v strahu za mleko, ki so je pri tem skoro razlilo, ni razumela. Ker ji celih pet minut ali pa še dalj ni dal miru, se ga je tako prestrašila, da je 3 dni ležala doma in prebolovala strah. M. W. pa je bil vsled nasilnosti obsojen na 2 meseca ječe in odškodnino za bolečine.
§ Jedilno orodje je kradel iz sobo celjskega častniškega zbora 25-letni delavec Fr. Peti iz Gjelekovaca. Iz zaklc-njono shrambe je potegnil škatljo s srebrnim jedilnim orodjem na ta način, da je zabil v dolg kol zakrivljen žebelj ter manipuliral z njim pri Bkladišču skozi okno. Ko je imel plen že pri sebi, so opazili drznega tatu vojaki in neki častnik ter mu dragocenosti odvzeli. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo Petija na en mosec poostrenega zapora.
§ Ciganska kri. 27-letni cigan Alojz Rak jo izmaknil V noči od 18. na IU. marca t. 1. v St. Lovrencu Antoniji Kupec živila, perilo in gotovine v skupni vrednosti 3157 Din. V soglasju s sosto-rilcem Vinko Gartnerjem obdolženec svoje dejanje priznava. Obsojen jo bii pred okrožnim sodiščem v. Celju na dva mescctt uoostreno leče,

Tutankamen v romanu Merežkovskega
Slavni ruski pisatelj Merežkovskl, ki iivl zadnja leta v Parizu, je pred krat-jcitri dovolil nekemu Inozemskemu novinarju prav zanimiv razgovor, katerega je poročevalec popisal takole:
Tri četrt ure sem se vozil z avtotak-som do Passyja. Tam stanujo Merežkovskl, kl hoče biti daleč od vclikomest-nega hrupa. Ulica, v kateri biva, nosi Ime nekega polkovnika, ki Je padel v svetovni vojni. V tej okolici so vse hiše1'nove. Imena ulic pa spominjajo na svetovno lojno in so splošno znana.
Visok mladenič simpatičnega obraza ml je otvoril vrata. Pozr se je izka-zalo. da je to tajnik Mercž.../.skesa. Kina |u sem stal pred znamenitim pisateljem in mislecem. Iz njegovih oči mi Jc zasl-lala naproti Izredna toplina.
Najprej smo začeli govoriti o Rusiji In boljševizmu. Merežkovski jc dejal, da mu je vsak radikalizem, bc„,-,| levičarski, bodisi desničarski, zopern, in da ga ne more priznati. Carizem mu je bil prav tako mrzek kakor boljševizem. .MoJe na-ziranje o svetu Je skoz in skoz religiozno. Verujem v Izpolnitev apokaliptičnega proročanstva ter sem prožet prepričanja, da more ljudem na zemlji prinesti mir samo božje kraljestvo.« To so bile pisateljeve besede.
V drugem delu svojega razgovora je Merežkovskl omenil svoja dela in načrte. »Pravkar dovršujem roman iz Tutan-;amnove dobe», je dejal.« Roman bo Izhajal v «Revue des deux mondes«. To ic moje prvo večje delo v emigraciji. Imam pa še drugo delo, kl jc tndi že do polovice gotovo. Junak tega spisa jc faraon Anekaton, revolucljonar In vladar, kl je odstavil stare bogove in dal svojemu narodu novo vero. Anekaton je bil Mojzesov sodobnik. Bavil sem se zelo mnogo z eglptologljo, da sem lahko dobil vse potrebne podatke. Mnogo so ml šil na roko tudl francoski eglptologl, katerim sem za storjene usluge Iskreno hvaležen.« —
Merežkovskl je novinarju pokazal rokopis svojih zadnjih del. Na deset vrst rokopisa pride devet vrst korekture — dokaz, da Merežkovskl ne dela površno, ainpak natančno, vestno in s čutom od-tovornostl.
Obisk pri znanih nem* ških osebnostih
Nedavno je izšla knjiga »La nouvelle Allemagnc«, kl jo jc napisal mladi belglj-kl častnik, kl je po vojni prišel v Nemčijo In posetil več znamenitih nemških osebnosti. Avtor je v svoji knjigi obrazložil vtise, kl Jih je dobil v povojni Nemčiji. Knjiga je prav zanimiva, a posamezne odlomke so natisnili tudi »Matln«, E.tcelslor« In drugi Usti. Navesti hočemo nekoliko doživljajev, kl jih je belgijski častnik doživel pri svojih posetih v Nemčiji.
Obiskal je med drugimi generala von Klucka v vili v Orunewaldu. Bil je to gotovo prvi slučaj, da je nemški general sprejel Nemčiji sovražnega častnika. Nemčija ie postala premočna, strah ln ljubosumnost sosedov se je vrgla na Nemčijo,« — Je dejal general. Govoreč 3 prebitju skozi Belgijo preko Liitticha ln o belgijskih vojnih žrtvah, je general Izjavil: »Francoska vojska je Izvrstna, mgleška prav dobra, belgijska zelo hrabra, ruska hrabra, a nespretna.«
Sledil je obisk pri pokojnem ministru Kathenau. Impozantna figura, globokega Pogleda. Človek znanosti, kl obvlada per cktno francoski, je zelo iskren ln se ka-ie celo velikega nasprotnika podmorske 'ojne. »Hočete 11 dopustiti, da vam kot ipomin na ta prvi sestanek, ki sem ga mel s protlvnlkom, darujem moj por-iret?« — vpraša minister. Belgijski čast-ilk se zahvali za prijazno darilce.
Poset pri Kruppu. Belgijec je odpotoval lato v Essen, da obišče Kruppa. »Gledal iem stare topove, silno žvenketanje me
je spremljalo na poti Iti hotel sem videti Izumitelja težke Berte.« Krupp pa lil hotel sprejeti sovražnega Belgijca.
Richard Strauss... Trikrat Je skušal priti do kralja nemške sodobne glasbe, a trikrat je dobil »košaro«, dospod R. Strauss se Je vedno skril, a četrtič ga lc mladi mož zasačil v hotelu. Tudi Strauss Je Izjavil: »Mi nismo hoteli vojne lil je nismo pričeli. Jaz sem glasbenik iu so ne zanimam za politiko. Imam pa zaupanje v bodočnost zemlje Kanta in Goetheja.« Pri prijaznem slovesu je Strauss izročil častniku svojo fotografijo s podpisom.
Končno Je mladi potnik obiskal še Karla Helllerlcha, ki Je govoril o državni banki: »Finance? Robstvo Nemčije za sto let!« Heliferlcli je dejal, da jc bil vedno za zbližanje med Francijo ln Nemčijo, a da nI imel uspeha. Niti narod, niti ccsar, niti vlada niso hoteli vojne.« Nato Je izročil obiskovalcu sliko s podpisom in besedami: »Rajši vse, nego zapoved neprijatelja.«
Izvor in biologija krompirja
Vsaka kulturna rastlina ima svojo zgodovino. O nekaterih so napisane debele knjige. Tako nahajamo tudi o krompirju v raznih literaturah kulturnih narodov knjige in članke, kl navajajo mnoge znano In neznane podrobnosti, a vendar ne vseli.
2e leta 1842 jc napisal o krompirju (Solanum tuberosum) Frid. grof Berch-told debelo knjigo obsegajočo 573 strani, kjer podaja krompirjevo zgodovino, karakteristiko, korist, škodljivost, kulturo, bolezni Itd.
Krompir je bil žc pred odkritjem Amerike kulturna rastlina in so Jo gojili zlasti v južni Ameriki. Španci so ga v 16. stoletju pripeljali v Evropo. V srednji Ev ropi so ga gojili žc koncem 16. stoletja po vrtovih kot vrtnarsko posebnost.
Izvor krompirja je kakor pri vseh kulturnih rastlinah temen, zato so mnenja botanikov o tem precej različna. Divje oblike kultlvirancga krompirja rastejo v izventroplčnl Južni Ameriki, zlasti v Cill. Čeprav Je krompir tako nenavadno gojena rastlina, vendar si botaniki niso popolnoma na Jasnem glede biologije cvetov In oplojevanja. V najnovejšem času je napisal češki profesor Domin mnogo zanimivega o krompirju. Nekateri avtorji trdijo, da se cvetovi oprašujejo z lastnim cvetnim prahom, drugi pa, da se oprašujejo s tujim prahom. Nekateri pripuščajo obe možnosti. Gotovo je, da navzkrižno opraševanje povzroča pri krom pirju bastarde In da jc v kulturi prav težko ohraniti čiste vrste iz semen. Zato menijo botaniki, da vrši navskrižno opraševanje veter.
Lovci biserov na Ceylonu
Usoda lovcerv, ki lovijo bisere, je tako žalostna, da značijo biseri po pravici solze. Lovci gredo že ob prvem svitu v Manarski zaliv in žalostno dejstvo pri tem je, da je v tem zalivu od kita do lota mamj biserov, dočim jo lovcev vedno več. Od prvo delavne ure, ki jo naznani morlra angleška zastava, delajo lovci trdo, dokler jih no pokliče parnikova sirena, ki konča dolo. Lovci biserov so Shinga-lesi, ki šo vedno upajo, da se jiim odpre nov zaklad biserov. Žene se potapljajo nago, le okrog ledij so ovite, lasje jim plavajo po vodi kakor morska trava, in čo opazijo Školjko z biserom, oznanjajo veselo svoj srečni lorv. Nato skačejo v vodo možje z nožmi med zobmi, iščejo še dolgo iin končno izluščijo s svojim zakrivljenim nožem dragoceni biser iz školjke.
Možje bo oblečeni v temno srajco, da ne vzbudijo pozornosti kitov, okrog nadlakta imajo železen, obroč, katerega se bojijo sluzavci. Lovci biserov se trudijo včasih po celo tedne, preden so jim posreči plen, na katere-
ga čaka šef podjetja.
Ribiči, t. j. lovci biserov, dobivajo prav skromno tedonsko plačo, šef pa dobiva premijo za vsak nov bisor po njegovi velikosti in vrednosti.
Najboljši lovec biserov dobi za svojo najdbo, pri kateri jo tvegal svojo življenje, prgišče riž a in — ščejiec opija.
Kadar vidito na lepem ženskem vratu niz biserov, so »pomnite, da za vas siccr ne pomenijo solz, da pa se jili držo solzo tistih, ki so jih iskali in lovili.
Dobro in poceni kupite sebi in Vašim birmancem ohleke, to si dobro zapomnite, le pri 653/a
DRAGO SCHR9B, UUHUIIIL
X Izkopavanje starega rimskega dirkališča. V zadnjem času se vršijo v Rimu pod vodstvom arhitekta Bonija obširna izkopavanja. Odkriti hočejo cirkus Maxlmus, staroslavno rimsko dirkališče. Cirkus v katerem jc bilo za časa rimskih cesarjev prostora za 100.000 gledalcev, sc .ic poslednjlč uporabljal za časa gotskih kraljev za prirejanje iger in tekem. Pozneje se je kolosalua stavba po-greznila. Ker pu jc velik del cirkusa nepokvarjen, tipajo, da bodo našli pod nJim marsikatere dragocenosti.
X Prodaja lastno hčer za 800 funtov. Nedavno sta sc morala pred londonskim sodiščem zagovarjati dva mladeniča. Obtožena sta bila, da sta hotela ugrabiti neko mladenko. Na razpravi pa se je pokazala zadeva v drugi luči. Eden izmed mladeniOev Je pokazal na sodišču dekletovo pismo, v katerem ga mladenka prosi, naj jo reši mučnega položaja, kl ga jI povzroča njen lastili oče. Mladenič je seveda hotel napraviti uslugo svoji prijateljici. Pismo razkriva šc več drugih zanimivih podatkov, kt očeta mladenke direktno kompromitirajo. Očo jc namreč hotel skleniti z nekim starejšim gospodom kupno pogodbo — ponujal mu je svojo hčerko proti odškodnini 800 funtov. Mladenka pa je izjavila, da te sramote ne bi mogla prenesti In je zato pobegnila z obtožencema, kl sta bila po tem razkritju oproščena.
X Knez BUU>w — bodoči prezident Nemčlie? Berlinski »Acht Uhr Abcnd-blatt« pretresa možnost kandidature kneza Billovva za prezidenta nemške republike in prihaja do sledečih zaključkov: Knez, ki se je že davno odtegnil Javnemu delovanju, je izredno reprezentativna osebnost. Ker ima mnogo vplivnih zvez z Rimom In Parizom, Londonom in Wa-shingtonom, bi bila njegova oseba prav primerna za nemškega državnega poglavarja. Noben drugi Ncmec ne bi mogel tako dostojno predstavljati Nemčije v mednarodnem koncertu držav. — Za Ebertom torej Bii!ow; a kdo za njim? Morda Eitel Friedrich Holienzollernski?
X Shakesnearjev nasprotnik je pred kratkim umrl v Detroitu v Zedinje-nih državah, star sedemdeset let. To Je bil dr. Orwille \Vard Ovven, ki je pred 30 leti presenetil svet s trditvijo, da Sha-kespearjevih gledaliških iger ni napisal Shakespeare, ampak Francis Bacon, angleški prlrodopisec in filozof. Doktor Owen je bil nespravljiv. Zaman so mu dokazovali in navajali tehtne razloge proti njegovim trditvam. Nitt po smrti noče odnehati. Njegova hči Mrs. Marvey Stewart bo namreč nadaljevala njegovo delo, opiraje se na obsežni materijal, kt ga je zbral oče.
X Samomori v Peštl. Od 1. aprila do teh dni, torej v 6 tednih, so zaznamovali v Peštl 105 samomorov. Vzroki so razen nesrečnih ljubezni in stanovanjske bede zlasti špekulacije na borzi. Torej podobno kakor na Dunaju.
X Nenavaden samomor dveh zaljubljencev. Češko časopisje poroča, da sc je te dni pripetil v Bratislavi eden naj originalnejših slučajev v zgodovini samo-
morov. Pil nekem drevesu je stal neki mladenič ob svojem kolesu. Kmalu nato sc je pripeljala k nJemu na kolesu mladenka. Med obema se je razvil živahen pogovor. Naenkrat pa se jc zaljubljeni
parček vsedel na svoji kolesi iu v divjem diru zavozil v Donavo. Reka jc oba odnesla s seboj. Mladi par je izvršil samomor radi pomanjkanja denarnih sredstev za poroko.
Po slovanskem svetu
Kulturno-prosvetne raz-
mere v novi
V	zadnjih petih letih sc jc čitalo mno« go o vsestranskem pustošenju Rusije. Vesti, ki jih jc zajemal naš tisk iz zapad' nih virov, pa so bile večinoma neobjek« tivne in so v mnogih glavah povzročile dcsorijentacijo in zmedo. Iz podatkov, ki prihajajo sedaj na dan, jc razvidno, da jc v novodobni Rusiji marsikaj dru« gače in boljše kakor jc bilo poprej.
V	prvi vrsti jc treba povdariti nena« vadno intenzivno delovanje učenjakov. Za revolucijo jc nahujskana množica smatrala duševne ilelavcc vseh vrst za svojo sovražnike. Sele polagoma jc pro« drlo pravo spoznanje, da temu ni tako. Lakota, pomanjkanje in epidemija so vzele Rusiji mnogo dragocenih mož. A tisti, ki so jim jo posrečilo ostati na mestu, žive danes povsem novo življc« nje in pomagajo ustvarjati novo Ru» sijo.
Nerešeno, sila zamotano je v novi Ru« siji vprašanje šolstva. Vlada jo podvze« la na tem polju temeljito reforme, ki pa se šc niso popolnoma obnesle. Življen« ska praksa bo tu končnovcljavno odlo« čila, če jc bila reforma Šolstva v Rusiji opravičena ali ne.
Velikansko delo pa jc napravila nova Rusija na polju organizacijo knjižnic, muzejev in znanstvenih inštitutov. Ruski umetnostni zgodovinar Muratov je nc« davno pobil vse krivične očitke o uni« čenju in opustošenju ruskih prosvetnih zavodov. Svoje trditve je podprl s kon« kretnimi številkami, ki povedo tisočkrat več nego klevete sovražnikov nove Ru« sije. Z ukinjenjem zasebne lastnine so se državne inštitucije obogatile z drago« ccnimi deli, ki so bila prej mrtev kapital za splošno izobrazbo. Mnoge privatno zgradbe so postale državna last; sedaj so dostopno vsakomur kot knjižnice in mu« žeji. Pctrograjska »Eremitaža« se je mo« raia povečati In spojiti z Zimsko palačo.
Letos bo praznovala ruska Znanstvc« na Akademija v Pctrogradu svojo dve« stoletnico. Dclovanjo zavoda je v pol« drugem letu posebno živahno. V tem času je izšlo okoli 80 prvovrstnih mono« grafij in znanstvenih publikacij.
Vendar ima revolucija in nepomirje« nje v Rusiji tudi ncktcrc slabe posledico glede duševnega življenja. Pesnik Blok, avtor cikla »Dvanajstih« jc umrl prera« no; Gumiljev jc padel zadet od svin« čcnkc. Korolenko je zatisnil oči s pozi« vom na ljubezen in socijalno spravo. Gorkij jc ostal v službi nove vlade, to« da ni pokazal nobenega napredka. Brju« sov stoji na mrtvi točki, a Mcrcžkovski Kuprin in Baljmont prcmlevajo kar so že povedali v boljši obliki. Edini mož, ki jc nasledil stvariteljsko delovanje ru« skih pisateljev XIX. veka, jc Bunin.
Kljub temu pa bilanca prosvetnega dela v novi Rusiji ni pasivna. Dasi revo« lucija dozdaj ni dala nobenega čistega umetnostnega genija, vendarle jc spra« vila na površje mnoge, ki obetajo boljšo čase. V književnosti velja posebno ime« novati Ivanova, Zoščenka in Zamjatina ter pesnici Ahmatovo in Cvjctajcvo, ki nadaljujeta svoje delo v smislu Puškino« ve literarne tradicije.
Mednarodne glasbene svečanosti v Pragi
»Mednarodno udruženjo za sodobno glasbo* pod predsedništvom Edvarda J. I)euta priredi letos od 31. maja, do 2. junija trojo einfoničnih koncertov mednarodne moderne glasbe. Program koncertov je določila posebna jury v Curihu, a izvajal ga bo orkester Češke Filharmonijo v Pragi.
Češkoslovaška sekcija imenovanega udruženja organizira poleg navedeno prireditve s pomočjo najuglednejših če-
ških umetnikov in glasbenih institucij od 25. maja do 8. junija eo sledečo svečanosti: izvajanjo cikla oper B. Smetane, niz del dramatsko vokalne in komorne muzike. Tako bodo posetniki mednarodnih glasbenih svočauosti imeli priliko slišati in si napraviti sodbo o češki iiviml glasbi vseh vrst.
Spored svečanosti jo zolo obsežen. Dne 25. maja bo svečana predstava ^Prodano nevesto«, dan pozneje so poje »Da-« libor«, potem prido na vrsto simfonični cikel »Ma vlast«; dno 28. maja l>o »Li« buša», dno 20. zjutraj pa matineja v Mo-zarteumu; izvajalo so bodo skladbe Foersterja, Ostrčiia, Jcroinlašo, Jiraka, Kalika. Kržičko in Vvvpaleka. Zvečer istega dne su bo pela Janučkova opera »Kata Kalianova«. Dno 80. maja so bodo izvajalo na konservatoriju pesmi '/a zbor (skladbo Smetane, Foersterja, Novaka, Janaoka, Kunca, Kržičko in Ax-manna); tej prireditvi bo sledila revija moderno češke pesmi (Axm«nn, Jirsk, Novak, Novotnv, Štepan, Tomašek, Vo« načka, Vyepalok in Zitek\
Na prvem koncertu mednarodno glasbe so bodo izvajala sledeča dela: Smetana: Praški karneval; Ostrčil: Sinfoni-jota; Rieti: Coneerto per orehestrn: Szajmanowski: Concort pour violon ot orehestre; Scbmitt: Bucchanalo de la suito do »Antoine et Clčopatra«; Hone-ger: Pacific monvemeut symphonique. 1. junija bo matineja v Vinohradskem gledališču. Češki kvartet, bo sviral dela .Smetane, Novaka, Strpana in J iraška; popoldno istega dno so uprizori Smetanov »Poljub«. 2. junija, na zadnji dan mednarodnih svečanosi, so bodo izvajala sledeča dela: Suk: Zreni; Bloeh: Psa«-me; Srn vinski: Syinphonles pour instru-monts h vent. Zvečer bo v gledališču Zichova muzikalna drama »Vina«. 4. junija bo v Mozarteumu nova matineja (klavirski koncerti Foereterja, Novaka, Proeh.inko, Suka, Sina). Zenilinski bo dirigiral nova dela ScliBnberga in Ravol.u 5. junija bo koncert nemško glasbo (FHr-ber, Czapka, Frany). Naslednjega dne se vrši nemški sinfonični koncert; izvajala se bo Mahlerjova X. sinfonija in Zemlln-skega »Lirična sinfonija«. 7. in 8. junija so podado udeležniki svečanosti v Brno, kjer priredi klub moravskih skladateljev koncert. Program so izčrpa z Novakovo »Lueerno«, katero bo dirigiral Fr. Neu-mann.
Čehi so torej pridno skrbeli za Svojo lastno podol>o na mednarodnih glasbenih svočanostih v Pragi in ni dvoma, da bodo tudi dosegli uspehe, ki si jih obetajo od teh prireditev.
Smrt poljske igralke. V Varšavi jrt pred kratkim umrla ga. Teofila Szyma-nowska, ena najznamenitejših potjskin gl 'aliških umetnic. Delovala jo v Varšavi. Njeno posebno polje so bile vloga naivke.	•
Smrt nestorja poljskih novinarjev. Pred tednom dni jo umrl v Bydgoszezn na Poljskem 58 letni novinar Antonin ChoIoniewski. Pokojnik jo bil v poljskem novinarstvu odlična 'sebnost ter jo deloval kot žurnalist nad »5 let. 2ivel je r, Lvovu in Krakovu.
Ruska umetnost in Lenin. Pred Kratkim jo v Moskvi izšel nov zvezek revija dludožnik i zritob (Umetnik in gledalec) z bogato vsebino o umetnostnih vprašanjih. Lunačarski priobčujo tu zanimiv članek cLenln in umetnost*, kjor piše, da utemeljitelj sovjetsko vlado ni bil nič kaj prijateljski razpoložen napram modernim ekstremnim smerem v umetnosti ter da je na splošno dnjal prednost ruskim klasikom in realistom v literaturi, slikarstvu in gledališču. Lenin jo pazno zasledoval razvoj «prolctkulta>, toda je odklanjal vsako modernistično umetnostno hipertrofijo. Na njegovo inicijalivo so je smer cproleikulta* docela izpremcnilu.
\ Golar:
V aleji
Solnce bo je utrinjalo na večeru in e skrivalo za razstlanimi' kopami be-ili oblakov} obrobljenih z bleščeč,im asom. Včasih je pogledalo z velikim ■Iatim očesom in takoj se je razlilo žarjeno morje po nebu, za njim so migljali in zatrepetali žarki po zemlji'
Doli in gori je hodila gospodična Maruša in so ozirala na levo in desno, kjer so so šetali mladi fantje in kramljali s kraitkokrilimi dekleti.
«Kjo je pa moj fant,« je mislila. »Noič gre žo nad kostanji in z zvezdnim pajčolainom si je ovila glavo, a mojega dragega še ni.« Njene oči so se orosile in srce se ji je napolnilo s hrepenenjem. Takrat je zagledala njega, Vžko pričakovanega in zaželjene-ga. Prihajal je po livadi, nacl rožami, nad krizantemami, hitel je iz parka, odkoder jo zvenela sanjava muzika. Mod zvoki harf in cimbal je priplaval.
«Kod si hodil? Ali ne veš, kako nestrpno to pričakujem, kako mi roko hropoiie po tvojem objemu?«
Pogledala jo aa, stran in razprostrla svojo levico, da objame žive svoje sii-n,je, da objame bitjo svojega hrepenenja. In žo jo stal poleg njo in jo pozdravljal s sladkim smehom angel njene ljubezni, ki so rodile željo in sanje. Odgovorilo so njene misli v njegovem imenu:
»MaraSka, ljubo dekle, ni mi bilo mogoče poprej! A ves dan sem mislil nat/' in na tvoj sladki smehljaj, ki sc zablešči na tvojih ustnih, kakor bi so odprla nebesa in bi se zasmejali vsi angeli.«
Ustne so se gospodični blairo smeh-
ljale, solnčnik iz višnjevo ogorele svile je držala nad seboj, a globok mrak je že plaval pod nebom. Noge so ji drhtele im stopale nemirno, roko so ji krožile v objem in z njenih usten ni izginil smeh.
»A meni so rekli hudobni ljudjo, da te nc bo več, da si poiskal drugo in pozabil name. Ali to ni resnica, moj dra,2J, edino reci, da to ni resnica.!«
»Kako naj mislim na druge, ko si zame samo ti na svetu! Lo ti si mi v mislih in v srcu in nad menoj plarvaS kakor boginja v prozorni hi zlati tančici, z vijoličnim pasom in s srebrnim tome.em v roki ...»
»Dragi, ljubljeni, kako lepo govoriš! Naj slišim brez prestamka tvoje .sladke besede, opoji me z dihom svojih sanj in svojih niksli! Kakor bi zvenele nebeške struno opojno, sveto himno. tako mi zveni tvoj glas.«
»Ma,roška, videl sem to nocoj v sanjah. bila si oblečena v snežno liaJjieo, okoli vratu so ti je ovijala verižica iz biserov, čistili kakor jutranja rosa,. Okoli glavo si imela prelep venec iz maka iu hijacint. in tajna zarja te jo razsvetljevala. Želel s"m to poljubiti, a splavala si iti poletela pod nebo. Vzdignil sem so za teboj in te dosegel i,n zagrnil v svojo naročje, plula sva uod svezdaoii eama. združena y tihi
in neskončni ljubezni.«
»Dragi, na,j nadaljujem jaz tvoje sanje: Združena v tihi in neskončni ljubezni sva plavala v jasnih višinah, v večnih prostorih in poslušala nebeške harmonijo in petje angelskih korov. Vsemogočna ljubezen, močnejša od smrti, naju je združila in objela, živela sva samo svoji brezmejni blaženosti ...»
Gospodična Maruša se je izprehajala po aleji iu kramljala s svojim ljubimcem. Šetala se jo vos večer. Biki je sama, uihča so ji ni približal v njeni tihi osamelosti. V živi domišljiji brez mej in konca so njeno misli živele svobodno in razkošno življenje. Ustvarila si jo krasnega junaka, ki jo njen od nekdaj in ostane njen in nobena moč ju no moro ločiti no na »vetu no v grobu. Ob njeni levici se je sprehajal krasni izvoljenec: Bil je kodrolas, žametnih obrvi, z dehtečo svilo na gorečih ustnicah in ponosne hoje. Sklanjala se je k njemu in čutila njegove gorke in srčno objome. Blažono so je smehljala iin šepetala zaljubljenemu pogovoru s pahljačo proti njegovemu licu, jasno in razločno so ga videlo n.jene očL Vrnila sta se iz nebeških višin- kamor ju jo nesel bog sanj hi sin ljubozni jo povabil Maruto s sladkim ,».'lasom;
»Ljubica, lop večer jc nocoj; glej, kakor iz božjega kelilia se .je razlila bela svetloba čez nebo in zemljo, zveiz-do so zasijale v svilenem baldahinu. Pojdiva v temni gaj, tam naju nc bo motil niličo razen zvezd in žametnega zefirja. Prijazna senca naju objame kakor hladen plašč v svoje skrivnostno naročje.«
Gospodična jo pospešila korako, in črni pajčolan na njenem starinskem klobuku se jo vzpel v vetru in zapla-polal za njo.
»Pojdiva hitreje, zakaj čas hiti in ura no čaka. Izgubljena sreča eo no vnio in mojo noge so tudi trudne. Čakala som nate ves dolgi dan, bil mi jc kakor večnost in zdaj jo zagrnil žo mrak telo svetlobo.«
»Hitiva, žo jo postlan gaj s popolnim prtom in v njem so blišče rdečo rožo. Ljubica, daj mi svoje ustne, naj zagori na njih poljub, obrniva so v sonco visokih brez> zakaj zveade plavajo akozi noč in njihov« oči bo bistre.«
Gospodična, jo hitola skozi gaji, se ustavila pod široko platano in razprostrla roko:
»Pridi, ljubček, kako je tvoje ime?»
»Adanie!«
»Adonis je tvojo ime in Adonis bo' rnpj ženin. Mudi sc nama. zakaj sence
Gospodarstvo
Naša trgovina
im
I i Strojna tovarno in livarne, d. d. v
(Ljubljani ho imelo dno 21. ma,'a 19?4. okro^er-l v. redni občni zbor. lz poročila upravnega svota posnamemo, da jo to Iz podatkov o naši zunanji trgovini ; vtlovažno industrijsko podjetje tudi v nam je znano, da jc naša država z Ita« jprotečenera letu znatno napredovalo v lljo radi po prirodi podanih, pogojev v j prudnU^iji. Prcdlo"ana bilanca izkazuje zelo živahnih trgovinskih odnošajih In'itlS.194 11 in čistoča dobička ter so izda jo Jugoslavija v zadnjih dveh letih j plača 11-odst. dividonda, to jo 11 Din
bila napram Italiji znatno aktivna. Za« nimivi so v tem pogledu podatki neapel« ske trgovinske zbornico o trgovini samo neapelskega okrožja z Jugoslavijo.
Izvozilo je ncapclsko okrožje v 1. 1923 v Jugoslavijo po vrednosti: pšenične moke za 18.000 lir, otrobov 12.300 lir, navadnih vin v steklenicah 100 lir, jute (izdelanega prediva) 43C0 lir, juto (siro« ve tkanine) 83.090 lir, bombaža (vate) 12.000 lir, bombažnega prediva 2,015.829 lir, bombažnega tkiva 6,673.600 lir, bom« baznih nogavic 3000 lir, volnenega tkiva 20.000 lir, motorjev 1000 lir, obrtniškega orodja 2000 lir, ostankov od destilacije mineralnih olj 300 lir, usnjatih jermenov za transmisije 300 lir, semenja neoljna« tega 3900 lir. Skupna vrednost Izvoza znaša okroglo 9.5 milijona lir.
Glavni izvozni predmeti neapelskega okrožja v Jugoslavijo so bili torej: bom« bažno tkivo, bombažno predivo in jutino tkivo.
Uvozila pa jc Jugoslavija v lanskem letu v neapclsko okrožje: fižola za 63.339 lir, laporja S72.8S0 lir, cementa 170.500 lir, lesa v deblih 505.000 lir, lesa v de. skali 12.672.S42 lir, rastlinskega katrana 3750 lir. Skupna vrednost uvoza znaša okroglo 14.3 milijona lir.
Glavni uvozni predmet neapelskega okrožja lz Jugoslavije je bil torej letf, ki jc sam znašal vrednost nad 13 milijonov lir.
V trgovini z ncapelskim okrožjem Jc bila naša država po tej statistiki aktivna za 4.8 milijona lir, kar je razmeroma znatna svota. Izvažali pa nismo v nc« npelsko pokrajino, ki je gosto naseljena, Se nobene živine, katere sicer gredo vc« like količine v Italijo.
Tržna poročifa
Novosadska blagovna borza (22. t. m.) Pšcnica: baška, 79 do SO kg, 2odst. dc« fektna, duplikat kasa 310. Oves: baški, duplikat kasa 270 do 277.5. Turščica: baška, promptno 220 do 222.5; za junij, v šlepu na Donavi 225. Moka: baška, «0», duplikat kasa 475; «5», duplikat kasa 375; «6», duplikat kasa 300. Tendenc* nespremenjeno nestanovitna. Skupni pro met 96 vagonov, od te"a 82 turščicc.
Dunajski živinski sejem (22. t. m.) — Goveda: Dogon 540 komadov. Cene za kg žive teže v tisočih aK: voli 12 do 17, biki in krave 12 do 16, slaba živina 8 do 12. Promet je bil živahen razen v volih. Svinje: Dogon 1580 komadov. Ccne za kg žive teže v tisočih aK: mesnate 17.5 ' do 19, debele 21 do 23.5. £
s= Neposredni promet med Jugoslavijo in Italijo, kakor tndi v prevozu preko Avstrije. K našemu članku o tej nadevi pristavljamo še nastopno odredbo: Z veljavnostjo od 1. junija t- 1. jo izvozno carinjenje v Bistrici Bohinjsko jere-ro za smer v Italijo omejeno tako: «V Bistrici Bohinjsko jezero so smejo cari niti samo pošiljko iz postaj proge Dobrava Vintgar - Bistrica Bohinjsko jezero za izvoz preko Podbrda, dočim -e mora izvozno carinjenje vBeli pošiljk tz drugih postaj vršiti brezpogojno najkasneje na Jesenicah. Zato se od tega dne dalje no smejo prevzemati v postajah pred Jesenicami tovorni listi s pošilja-tcljevim predpisom za izvozno ocarinje-r.je v Bistrici Bohinjsko jezero«. — Stran ke, ki so s to odredbo prizadete in imajo deponirana uverenja o oslguraul valuti pri carinarnici v Bistrici Bohinjsko jezero, naj si pravočasno preskrbe prenos za izvozno ocarinjcnjo na Jesenicah ali na kaki prejšnji carinski postaji. — Končno moramo popraviti šo nejasen naslov našega članka v tej zadevi. Naslov bi so moral glasiti kakor današnja notica.
za delnico. Rezervnemu zakladu se jo votiralft vsota 48.609.74 Din, Ponzijsko-mn fondu uradnikov 50.000 Din, Podpornemu fondu delavcev 50.000 Din, Dobrodelnim namenom 30.000 Din, Fondu du-bioznih terjatev 120.000 Din. Pri dopolnilnih volitvah jo bil izvoljen v upravni svet gospod ravnatelj inž. J. Boncclj, ter bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik g. Avgust 2 a b U n r v istem svojstvu. Dividonda so izplačujo pri blagajni Jadransko - podunavske banko in Ljubljanski kreditni banki s 1. jun. 1924.
= Nova opekarna pri Žalcu. Pišejo nam: V Ložnici pri ?.alcu jo izdolovatelj pokalio in sodavico podjetni g. Ivan Na-raks ustanovil tudi opekarno, ki jo vedno bolj razširja. Ker jo ročno delo pro-zamtidtio, jo postavil g. Naralts novo stavbo, v kateri žo montirajo parni stroj stroj za modeliranje in prešanje opeke (dnevno 1000 komadov), kakor tudi dva troja za prikrojevanje opeke. Savinjska dolina bo tako za lepo obetajoče pod-jetjo bogatejša. G. Naraksu, ki eozida tudi plavž, želimo lep uspeh.
=-3 Savez nevčanih 1 oslguravajučlh zavoda kraljevine SHS Zagreb ima peto rexlno glavno Bkupščino v soboto dno 24. maja v prostorih Trgovsko in obrtniško zbornice v Zagrebu.
t-=t Likvidacije vojvodinskih denarnih zavodov. Prva mokrinska štedionioa, d. d. v Mokrimi, je stopila v smislu zaključ ka glavne skupščine v likvidacijo. —Gospodarska banka, d. d. v Novem Sadu sklicuje za 5. junija t. 1. glavno skupščino, kl bo sklepala o likvidacij, te banke.
t=. Italijansko . jugoslovanska trgovinska zbornica v Beograda. Iz Beograda poročajo: Kakor znano, ee nameravajo po sklenitvi trgovinske pogodi« z Italijo osnovati italijansko - jugoslovansko trgovinske zbornice v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, 8a-ajevn In Skoplju. V to zbornice fe bodo sprejeli vsi trgovci ln industrije!, ki so v trgovinskih stikih z Italijo. Prispevek za vzdrževanj* teh zbornic bo minimalen. Zbornice 03-do skrbele za potrebno informacije za interesouto in bodo skušale doseči znižanja našega ln italijanskega trgovstvt kakor tudi odstranitev nepotrebnih posredovalcev. Najprej so namerava osnovati taka zbornica v Beogradu. Iniciativo za ustanovitov io prevzel svetnik Ita lijanskega poslaništva v Beogradu Sola.
Sestanek italijanskih in jugoslovanskih zbornic v Padovl. Na iniciativo predsedstva trgovskin in obrtniških zbor nic treh Bencčij ter Italijansko - jugoslovanske trgovinsko zbornice v Rimu so bo tekom mednarodnega sejma v Pa-dovi vršil kongres teh zbornlo z jugoslovanskimi trgovskimi in obrtniškimi zbornicami. Sejmski odbor bo tekom sejma imel istotako nekaj zborovanj jugo-slovar kih in italijanskih trgovcev. Pri teli prireditvah so bodo obravnavala predvsem ona vprašanja, ki vplivajo ovira jočo na razvoj medsebojnih trgovinskih stikov. Dnevni red kongresa zbornic bi bil zaenkrat nastopen: 1.) poročilo obojnih zastopnikov o gospodarskem in finančnem položaju obeh držav; 2.) posvetovanja o prometnih zvezah med Ita-lik> in Jugoslavijo, o carinah obeh držav, o bančnih zvezah, o poročevalski službi in končno o raznih vprašanjih ter predlogih.
t— Proti izvozu cbllkovcev. Iz Beograda poročajo, da je posetil tajnik Centralo industrijskih korporacij dr. Cvetko Gregorič ministra trgovino in industrije dr. llinka Krizmana ter ga opozoril na važnost vprašanja, da bi se izvoz obli-kovcev no dopušča, in sicer v svrho večjega zaposlenja naših žag. Dr. Krizman

bo mrzlo, noč diha skozi vlažna usta-1 A jutri se bo vrnila poapodiflna Ma-Adunis. pojdiva iz gaja, mene je strah! ruša in iziprehajala se bo po aleji <*»«
Ali nisi slišal temnega mrmranja v črnih smrekah in za visokimi cipresami?*
Maruša se jo vrnila po dolgi aleji, njene oči so bilo motne in stopinje eo trudno drsale po pesku.
»Objemi me, Adomis, moj Cas hiti. So nocoj sa moram združiti b teboj. j)neva me je strah, bojim se njegovega ostrega pogleda. Ali kje si> Ado-uis, moj Adonis?»
Stala je sredi pota in njeno tanke poke so hrepenele, da objamejo krasnega Ijubčka.
»Adomae, kje si, AdonisU
Ni ga bilo in zaman se jo ozirala »a njim. Njone oči so se posušilo, bleska ni bilo vet; v njih, sladke sanjo in čarobna domišljija bo jo zapustile. Bila je sama. Lice ji je otrpnilo in roke so ho povesile. Velika soba j0 zasijala na njenih trepalnicah in spolzela po
1 nlrin licu, kjer so se stiskalo tanko iu 03tre črte. Sla je in sedla na klop. Prsi so ji težko dihale, upehano so bilo misli in srce prazno in pusto. Ustnice so so ji nakremžiilo in obupen, bolesten smeh jo pretrgal tihi mrak. Hlr.1"« v -pVd.mjost jo je objela, vjjas-' -1 v ruemd duši
popoldne. In kadar bo zat.onilo solnce, kadar bo zarja pobarvala oblake z rdečim ognjem in bodo zacvetele gore kakor rubini in opali' tedaj bodo oži-ele oči in misli in srce gospodični Maruši. Zagledala bo krasnega juna-a, priplaval bo iz parka, odkoder done sanjavi in turobni glasovi ciganske harfo in cimbal. Prišel bo njen Adonis, in ves večer bo kramljala z njim. Govorilo bodo niene misli in sladki bodo odgovori, strastni iin kipeči, polni ljubezni in blaznega koprne-nja, ki jih bo polagala v usta zveato-_ mu Adonisu.
In potom sc popeljeta k poroki. Nevesta bo zagrnjena v belo svilo in srebrn pajčolan se bo vlival z njonih las, a ženin bo cvctel lopše od polnočno rože. Žo čakajo črni konji, da zalirska-jo in zavilirajo po cesti. Ali ne biijojo s kopiti, ali ne kujejo isker s podkvami? Črni plameni plapolajo za tilniki, živ ogenj siplje iz oči. Jutri bo žonito-vanjski raj. Pod plar.ta.nnmi hnrlo pogrnjeno mize z žametnim prtom, vanj bodo vdelane zvezde.
In Maruša bo avatovala.
m i « n« »* / ,
jo obljubil v mojih možnosti svojo podporo.
= Noilranje nove poljske valute na zagrebški borzi. Zagrebški borzni svet jo sklenil, da bo s 2(1. t. m. naproj notl-rala na zagrebški borzi namesto poljske marko nova poljska valuta «zloty». Kn borzni zaključek znaša v devizi na Varšavo 1000 zloty, » v valuti 500 zloty.
= Ležišče grafita blizu Valjcva. Iz Beograda poročajo: Bivši ravnatelj obrtno šolo v Beogradu Bolič Be bavi žo daljo časa z iskanjem rud v tamnavskom srezu. Polig volikih količin premoga v okolici ITba jo našel tudi močno ležiščo rafita v vasi Slatini pri Valjovu. = Konkurz v Osljeku. Iz Osijeka poročajo, da so 110 nahaja v konkurzu firma Jakob Singcr, temveč je firma Jakob Singer zahtevala otvoritev konkur-za nad Imovino Ignjata Bluma.
— Podružnica Italijanske banke v Beogradu. Iz Boograda poročajo, da je prispel tjakaj zastopnik milanskega denarnega zavoda Banea Commorciale Italiana, da so pogaja z ruorodajniml činiteljl o ustanovitvi lastne podružnico v Beogradu.
Postopanje o prisilni poravnavi je
uvedeno nad mnnufakturno firmo Vilim Stciner v Zagrebu, Bica 7. Lastnik ponuja 85-odst. poravnavo. Pasiva znašajo 2.5 milijona Din, a aktiva 1.5 milijona Din.
= Dobave. Pri odelonju za mornarico Zemuuu so bo vršila dno 12. junija ofortalna licitacija glede dobave 2000 odej za visaljke in 2000 odej za posto-lje, a 11. junija ofertalna licitacija gledo dobave C000 belo - modrih polotnih mornarskih maje, pri ravnatoljstvu držav nih železnic v Zagrebu Be bo vršila dne 11. junija ponovna ofertalna licitacija gledo dobave 15.000 kg bele kovine. Natančnejše v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
Mednarodni donavski veliki *e)em v Bratislavi se bo vršil od 23. avguBta do 2. septembra t. 1. Sejem bo obsegal 18 izložbenih skupin. Za posetnike je dovoljena znižana vožnja po češkoslovaških železnicah in parobrodih.
= Dražba polnokrvnlh konj v žreb-čarnl v Napajedlah (CSR). Dne 4. junija ob 2. uri popoldne so bo vršila v Napajedlah na Morav6l;eni javna dražba pol-nokrvnlh enoletnih in dvoletnih konj. Dražba teh prvovrstnih konj se bo vTši-la zaradi tega, kor ministrstvo za poljedelstvo ČSR ne potrebuje vseh živali Na ta ugoden nakup se opozarjajo vsi interesiranoi. Seznam za dražbo določenih konj je interesentom na vpogled pri konzulatu CFR v Ljubljani, Breg 8/L
a Zboljšanje Italijanske trgovinska bilance. Statistični podatki o italijanski zunanji trgovini v prvem četrtletju t. L izkazujejo vrednost uvoza v znesku 4251 milijonov lir ln izvoza 3<60 milijonov lir. Pasivnost znaša še 1091 milijonov lir napram 1755 milijonom lir v prvem četrtletju 1. 1928. in bo je torej znat no zmanjšala.
= Madžarska zunanja trgovina v prvem četrtletju t. 1. izkazujo vrednost uvoza 133.8 milijona zlatih kron in izvoza 107.2 milijona zlatih kron. Primanjkljaj znaša toioj 20.6 milijonov zlatih kron, dočim je lani v isti dobi znašal 69.9 milijona zlatih kron.
Zunanja trgovina Francije. V prvih štirih mesecih t, 1. je znašal uvoz 18.07 milijona ton v vrednosti 18.52 milijarde frankov, to je za 1.87 milijona ton v vrednosti 4.01 milijarde frankov več nego v odgovarjajoči dobi 1. 1928. Izvoz je znašal v prvih štirih mesecih t. 1. 9.08 milijona ton v vrednosti 15 milijard frankov, to jo za 1.86 milijona ton v viednosti 5.10 milijarde frankov voč nogo v odgovarjajoči dobi 1. .1923. Aktivnost v tej dobi jo torej letos znatno večja, nego jo bila lani.
c= Mere proti kontermlnl v Budimpešti. V budimpeštanskih borznih krogih se vedno bolj zagovarja misel, da bi bilo potrebno proti kontermlnl zavzeti enake korake, kakršn« so zavzeli na Dunaju. Proti temu Izražajo mnogi gospo larskl krogi pomisleke, češ, da bi tak postopek proti kontermlnl bil prej škodljiv nego uspešen.
c= Mednarodno cene v trgovini na debelo. Dočim onostran Oceana pokazuje tendenca cen slabljenje, kaj takega v Evropi tekom aprila večinoma nl bilo opažati. Čisto neznatno olajšanje Izkazuje položaj cen v 9 v i o 1, kjer Je (totalni) indeks I^orenz («Nat. Ztg.») oslabel od 181.5 dne 1. aprila na 181 dne 1 t. m. — Francoski (totalni) Indeks Statistlque Očnšralo je padel od 510 v marou na 459 v aprilu, a dolarjev indeks od 858 na 801. Cenenski indeks jo oslabel torej povprečno za 10 odst., pri živilih lo za 7 odst., dolarjev indeks pa za 15 odst. Zaradi tega eo jo zlasti nivo francoskih cen v trgovini na debelo povišal dalje od 145 na 153 odst. predvojnega stanja, samo pri živilih od 129 na 141 odst. — V N o m č i j i je (totalni) indeks «Frankf. Ztg.» obtičal v aprilu na 102 odst. v zlatu. — V Angliji bo v trgovini na debelo poskočilo cene tkaninam, na drugi Btranl pa oslabele ceno raznih živil, tako da je tudi v Angliji (totalni) indeks «Economista» tekom aprl h ostal na 181. — V Zedlnjenlh državah kaisjo cone odločno tendenco slabljenja. IndokB Fcdoral Reserve Board je padol od 163 v februarju na 160 v marsn. Cene so &e tudi v aprilu
BRATSKA DRUŠTVA, OKROŽJA IN ŽUPE!
Bližajo se slavnostni clnovi sokolskega Tabora v Ljubljani. Ze prihajajo prijave udeležencev. Ob tej priliki posotijo Ljubljano tudi Sokoli iz Hrvatsko, Bosno in Srbije. Poleg teh so udeleže slavnosti razna društva in mnogo civilnega občinstva od vseli strani.
Bati se je, da bi prenočišč v ljubljanskih hotelih primanjkovalo in treba bo iskati privatnih stanovanj.
Bratsko zato prosimo vsa ona društva, okrožja in župo, kakor tudi brate iu sestro posameznike, ki ae iz oddaljenejših krajev udeleže naših slavnosti in žele posredovanja za prenočišča, naj nam to čim prej poročajo, da nam bo mogoče še pravočasno potrebno preskrbeti. Tudi je javiti, če se želo skupna brezplačna prenočišča. Bratje in sestre, prosimo Vas torej, pišite pravočasno!
Zdravo!
Slavnosti odbor «SokoIa l.s
Stanovanjski pododaek.
VZPORED m. POKRAJINSKEGA ZLETA JSS. V SARAJEVU NA VIDOVDAN 1624.
Petek, 27. junija, ob 5. zjutraj tekme.
—	Popoldne prihod gostov. — Ob 9. zvečer bakljada kumoma zaBtav.
Sobota. 28. junija, ob 5. zjutTaj tekme in skušnje. — Ob 10. popoldne razvitje zastave Sarajevske sokolske župe, kumujb Nj. Vel. kralj. Nato razvltjo zastave naraščaja Sarajevske sokolske župe, kumuje starosta br. dr. Sr. Perlšlč.
Od pol 12. do pol 1. promenadnl koncert v parim Cara Dušana, Kralja Petra in v Aleksandrovi ullcL
Ob pol 4. popoldne Javna telovadba. — Ob 8. zvečer svečana predstava v Narodnem gledališču. — Akademija v kino Im-perlal, v Mostarskem vrtu ln v Marljnem domu. — Ob 9. komer« t parku Cara Dušana. — Ob 10. banket.
Nedelja, 89. junija ob 5. zjutraj tekme in skušnje. — Ob 9. zbor Sokolov na ale-tlšču. Povorka po mestu. Pozdrav mestni občini.
Od pol IS. do pol 1. promenadnl koncerti. — Ob pol 4. Javna telovadba.
Ob 8. zvečer velika narodna zabava na zletišču. Pevska društva, godbe, fanfare, moreška, umetnini ogenj.
Ponedeljek, BO. JnniJa, Izleti ▼ okolico.
—	Ob 4. popoldne sestanek sokolskih dirkačev na dirkališču t Butmlru.
Švicarski telovadci se odelete oltcj,
pljade z 48 Izbranimi telovadci, kl jji pokrlejo v Parizu sestav, kl ga uporablu švicarska telovadna organizacija. Pol« tega se udeleže tudi mednarodne tekme z 8 najboljšimi telovadci ln 4 namestnik].
ort
S. K. Celje : llirlla. — Ilirija Igtl , nedeljo, 25. t. in. ob 18. url proti celjske, mu prvaku S. K. Celiu, semlflnallstu nogometno prvenstvo Slovenije. Kot prej igra se vrši ob 16.30 prijateljska tekmi ined Ilirijo II. In S. K. Svobodo.
Službene objave LNP. Iz seje npr, odbora 20. V. 1924. — Z ozirom na to, da vkllub opetovanlm pozivom niso pla. čall članarino 100 Dtn za leto 1924. pred. lagajo se JNS.-u v črtanje sledeči klubi; S. K. Korotan, Kranj; S. D. Šoštanj; S, K. Trbovlje, D. S. K. Zora, Trbovlje; S. V. Rapid, Maribor. — Nakaže se tu. kajšnjemu olimpijskemu pododboru čisti prebitek olimpijskega dne, 13. aprila v LJubljani, 4266 Din, v Ptuju, odnosng Mariboru 1920 Din ter darilo S. K. Slo. vana od karnevala 400 Din. Od olImpl|. skih pokalnih tekem se nakaže ollmpij. skemu fondu JNS.-a čisti prebitek Din 6694.25. — Ugodi se prošnji Hertnesa za odlgranje prijateljske tekme nogometnih Igralcev Slške proti onim LJubljane. No. voustanovljenemu klubu .Mladika«, mladinskega doma na Kodeljevem dovoli se do nadaljnega stopati v tekmovalne stike z ostalimi člani tega podsaveza; sprejem Istega odloži se začasno ter se ga za se-daj vzame samo v zaščito. — Tajnik I, Postava Uubllanskega moštva za sobotno tekmo proti šišenskemu moštvu la sledeča: Mlklavčič—Pečnlk, Pogačar-Pokom, Lado Zupančič, Hus—Ivan Zu-pančič, Martinak, MIlan Zup„ Doberlet, Vidmajer. Nadomcstnlki: Beltram, Pcva-lek U Pevalek II. Igralci Jadrana naj prlneso svojo obutov. — PudsaveznI ka-petan.	<
Plavalna sekcija S. K. lUrlje sklicu-Je sestanek vseh članov ln članic za danes zvečer ob 7. v sobo Športne zveze, Narodni dom. — Udeležba za vse člane ln članice obvezna!
8oko! IjnbljaB* II. priredi na praznik, dne 29. t. m. naraščajev Izlet na Golico. Vabijo se tudi starši naraUaJnlkov tn Slani. Priglasiti »e Je radi polovične vožnje od petka do torka od 19. do 20.B0 v društveni sobi na realki.
Ljubljanski Sokol priredi svojo letošnjo javno telovadbo na praznik Vne-bohoda, dne 29. maja na svojem letnem telovadišču pod Tivolijem.
Ljubljanski Sokol. Izlet moške dece na <Grmado» se vrši v nedeljo dne 25. t. m. Odhod Izpred Narodnega doma z vozovi toino ob četrt na sedem zjutraj. Povratek čez Katarino, Toško čelo in Podutik; prihod v Ljubljano med 7. In 8. uro zvečer. Prebrano za celi dan je vzeti seboj.
Sokol Vtt obvešča svojo Članstvo, da pobira društveni blagajnik članarino vsak večer v Sokolskem domu od 8. do 9. ure, ob nedeljah pa od 10. do 11. urb dopoldne. Članstvo se poziva, da čim-preje poravnava svoje prispevke. Zdravo I Odbor.
Sokolska iupa v Celju prosi vsa društva, ki Be nameravajo udeležiti Malga-Jeve slavnosti v Guštanju ln še niso naznanila župl število udeležencev (v kroju In civilu), da to takoj store. Obenem naj naznanijo potrebno število Izkaznic zn polovično vožnjo in število reflektantov na skupni obed. Izkaznice pošljemo takoj po dospeli prijavi. Članice bo udeleže v civilni obleki. Župa je prosila za posebni vlak, kl bl odhajal iz Celja okoli poi 5. ure zjutraj in Iz Guštanjo med 6. in 7. uro zvečer. Kakor hitro pride dovoljenje, objavimo vozni red. Društva, ki Imajo prapor, naj se slavnosti, če le mogoče, udeleže s praporom in nam to isto tako sporoče. Junak Mnlgaj Je bil član celjske sokolske župe (društvo 6t. Jurija in je naša dolžnost, da bo župa častno zastopana. Zlasti društva v Savinjski dolini se naj radi ugodno železniške zveze ln bližine udeleže slavnosti v čim največjem številu. Starešinstvo sokolske župe v Celju.
Sokolska društva Sodražlca, Loški potok in Nora vas prirede v nedeljo, due 20. t. m. pešizlet v civilnem kroju za celokupno članstvo na Goro. Sestanek v Vagovki ob 10 uri. Izleta Be udeleži tudi naraščaj, ter se bodo predelale pro3te vaje. Na svidenje. Zdravo I
BASOVSKI TURNIR ZA PRVENSTVO LJUBLJANE.
Za šahovsko prvenstvo Ljubljane se vrši ljuta borba. Sedaj, ko je prva polo< vlc« turnirja končana, se da sklepati, da pripado prvenstvo Furlaniju ali pa Stu< panu. Furlanl nima niti ene izgubljene partije, med tem ko je Stupan eno že izgubil, ter lm« zato prvi boljše izglede, Zanimiva je borba med Jerošovom in Furlanljem, Id ee Je vBlcd uapora obeh tekmecev, doseči zmago, že dvakrat prekinila. Zmagal bo najbrže Jerošov, ki jo v tej partiji razvil zopet svojo prejšnjo moč. V začetku nekoliko indlsponiren, igra sedaj vsako kolo boljše in ni dvoi ma, da ga bomo videli med zmagovalci Josip Vidmar, ki je začel z vClikiin ela. nom, je doživel v zadnjem času zapc redno tri poraze, vsled česar izpade ia konkurencc za prvo mesto. Lahko pa doseže šo tretje aH četrto. Isto vclj« z« Cirila Vidmarja. Nepričakovano pa sc je izkazal Valcntinčič, kl tesno sledi obema prvakoma. Dr. Čadcž ter ing. Ztii panc, oba Izvrstna šahista, sta popolno, ma zaostala. Prvi vsled podcenjevanji svojih nasprotnikov, drugi pa, ker it štiri leta ni igral šah. Oba pa bosta go tovo tudi zmagovalcem prizadejala š( marsikatero težko rnno, ki bo zapored no razvrstitev v marsičem Izpremenila Za tretje, četrto ln peto mesto se torc obeta še ljuta in ostra borba.
Dobro se drži tudi Mrzlikar, kl pa Imi še hude nasprotnike, vsled česar je tež ko, da doseže kako darilo. Ostali igralci Iskra, Sila, Kragelj, Plevelj, dr. Vebei Bezrukov in Vladimlrovič si prizadevaj! da dosežejo čim boljši rezultat naprnn zmagovalcem. Obsodbe vredno pa jc da sc je enega Izmed soudeležnikov mo ralo diskvalificirati vsled tega, ker ji izstopil iz turnirja ln siccr iz edineg; vzroka, ker ni mogel dobiti nobene p«' tije. To ne velja za g. Zadncka, ki i' moral izstopiti vsled bolezni.
Turnir se nagiba h koncu in je z vsa kim dnem zanimivejši. Vabimo vse ljub ljanske prijatelje šaha, da pridno pose čajo v igralnih dneh turnirskl lokal, k se nahaja v Narodni kavarni. Igralr dnevi bo: ponedeljek, sred^ četrtek ii sobota.
Lastnik ln IzdaJatPlJ KomorciJ cJntra: Odgovorni urednik Fr. Broiovt Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJubljan
Tli ste že poslali nt ročnino za „Mro"!
Vremensko
Ljubljana 22. maja 1924.
Ljubljana 806 nad moriom
Kraj opazovanja
li'
LJubljana . LjubUana , Ljubljana , Zagreb . . Beograd , Dunaj , c Praga . > Inomost
ob
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
Zračni tlak
764 5 762.8 7613
763-6 7684
Zračna temperatura
Veter
Oblačno 0-10
17'2 28 3 17-5
170 150
vzhod Jug. «ap sov. vzhod
sapad jng.zap
jasno več obl. jasno
obl&rao več. obl.
Padavino mm
0'1 120
jAihlltnl barometer alžli ltuur>. v!uk» Solnce uhaia ob 4-17. zabaia ob 19,SO
VENO PILON: ,
Prva goriška umetnostna razstava
Gorica, mestcce tihih ulic in liričnega razpoloženja, je doživljala od 13. aprila
10	maja svojo prvo preizkušnjo. Ma« lomcščan in deželan sta se razgibala: prenerodna in komodna za samostojno razglabljanje, stu si dala vcepiti 6kriv« nostl umetniške tvorbe. Pokazali so jima posamezne, še drugod priznane zastop« „jke raznih slikarskih orijentacij in s tcm vrinili merilo za presojo splošnega ustvarjanja. To je prvi skupen nastop po pokrajini razstresenih energij, prvi korak k vzgoji publike.
Kljub dvojezičnemu značaju zastopa« ne furlanske pokrajine, je znala mlada iaicijativa cCircola Artistica«, nad vse spretno ublažiti nasprotja — na zunaj. Sicer je bilo postopanje z nami «drugo« rodci» zelo gostoljubno in taktno; v vsa« tem oziru.
Vendar je notranja podoba te enotno« iti zmes dveh krvi.
Dekorativno sredino razstave izpolnju jc Benečan Italico Brass, počastivši svoje rojstno goriško mesto z velikimi platni v bogatih okvirjih. Slika Guardijcve Be« netke in genre, z akademično primesjo itnpresijonizma; za nas brez posebne no« tranje klasifikacije. Sicer je odlikovan iiroin sveta z neštetimi priznanji. Srečen tip arivista, vedno spretnega in samoza. .estnega v nastopu. Drugi izmed števil« nih stebrov razstave je Gino de Finetti, kateri je prinesel domov dobro mona* leovsko, šolo Jank«Ziigel. Njegov sujet - konj je v službi modenskih krogov, ■ristokratski, fino zdresiran, gledan sko«
11	prizmo italijanske gracije. Traktacija jc primerno sujetu razgibana, barva sli« ke izredno kulturna, gosposka. Izmed drugih, kolektivno zastopanih je vreden icstnejšega opazovanja Vittorio Bolaf« iio: tiha eksistcnca, vestna napram sebi in drugim. Med posamezniki ima portret na risba Morassija in grafija Sergija šir« ti pogled in notranjo vsebino.
Ostalo, kar visi med naštetimi, je ve* činoma šolanje ih amaterstvo, več ali 1 jianj spretno, brez posebnih osebnih not: kompromis s provinco.
Skulpturo zastopa vredno edini Canci« mi; pri drugih ni razmaha.
Drugi, zunanje slccr nevidni del raz« stave tvorimo «drugorodci».
O sebi pisati jo zelo nespodobna in kočljiva zadeva. Namenili so me za «clou» razstave, zastopnika dežele, sim« bolično vez obeh plemen. In zastopnika «avangarde». Zunanjega protesta proti temu vpadu sicer ni bilo, ke je bila pu« blika, lačna senzacije, že vzgojena. — Spazzapan je brez dvoma največji gra« fik in uporna osebnost te razstave. Ra« finiran risar v borbi z materijalnostjo predmeta; njen vesten opazovalec in ci« ničen kritik. Še brezobzirnejši napram sebi in svojemu delu, si s filozofskim ci« nizmom podira lastno zgradbo in jo zo« pet zida. Njegova močna življenska oseb nost ga brani pred mehaničnim posne« movanjem modernih atributov, kateri so pri njemu zgolj izrazno sredstvo za ose« ben sodoben nazor. Razvija se čimdalje bolj usmerjeno.
Drugi nemirni duh je Čargo: tempera« ment s šibko, prešibko voljo. Pokrajina (čuvstveno bogata, naravnost vzor obda« jajočim) mu kaže pot, siccr se izgubi brez vidne notranjo nujnosti, v stiliza« ciji novele, kamor ga zvabi bolj piroteh« nika sloga, kakor pa jedro. Peterneljeva lesena dela — mozaiki, nimajo slikarske ne risarske upravičenosti. Občudovati jih je le kot kuriozum materijala in teh« nične virtuoznosti. Mislim, da bi bolje vršila svojo nalogo čisto utilitarno — v umetnostni obrti.
Baš tu, na mestu najtesnejšega stika dveh živih organizmov se vsiljuje vpra« šanjc razmerja med obema plemenoma. Latinci, preizkušeni v svoji tradiciji, skrajno rutinirani v svojem metieru, ela« stični v ustvarjanju. Njim nasproti sto« jimo mi, okorni učenci, svobodnih rok, požrtvovalni, razglabljajoči in razkraja« joči darove, prejete od naših učiteljev kulture. Jecljajoči še, toda nosni vse« binc.
Med obema skupinama je nešteto pre« hodov, pretakanj iz ene krvi v drugo.
Kar sc tiče nas posebej, jc tu vidna v nas enota, ostra in težko kljubujoča ljub ljanskemu liričnemu in literarnemu poj« rnovanju sodobnosti. Urez dvoma, da nas naš etnografski položaj bolj približuje latinskemu življcnskcmu nazoru, no da bi mogli zatajiti naš plemenski značaj.
Res, da so Italijani pokazali le nezna« ten odlomek svoje nacijonalnc energije,
med tem ko smo ml razložili skoro naj« boljšo naše, vendar jc tako neenako tc« kmovanje za absolutno merilo naših mo> či zelo važno: nalSi plemenski sosedje so postali na okorno našo hojo zelo po« zorni in so raznesli njen odmev daleč čez ozke meje province. Za nas je to edina pot v širši svet, most iz lokalnega zamaknjenja vase na mednaroden.forum tekmovanja.
Razstava je vsled vzorne organizacije prirediteljev našla nepričakovan odmev tudi globoko v deželi: dokaz, da jo skup« no sodelovanje obeh sosedov nujno in opravičeno.
. ,	v.;,,;- ■■■^■f-'-.■■■■ ■■ ■-' •.•■ ■• ■V- -
»Rdeča vojska"
Ruski novinar Popov, ki pišo mnogo v nemških listih, jo ravnokar izdal zbirko slik iz Rusije »Pod rdečo zvezdo*. Iz knjigo posnemamo zanimiv opis razmer v sovjetski armadi. Popov pripoveduje: Rdeča armada šteje danes več kot milijon mladih ljudi od 18. do 24. leta. Leta 1917., ko jo izbruhnila revolucija, so ti današnji ruski vojaki bili dečki, stari 13 do 17 let. Oni so si šele začeli ustvarjati sliko o položaju svoje domovine in politično misliti, ko jo sovjetska vlada bila že gotova stvar. Ti mladi kmečki sinovi so tudi dane3 šo nezreli, šo na pol otroci. Njihovo razmerjo do moskovske vlado ni niti boljševiško, niti proti-boljševiško. Oni služijo oblasti, ki jih oblači in hrani. Rdečo armado torej ni smatrati za politični faktor, ki bi mogol danes ali jutri samostojno nastopiti s kako akcijo. Ona je indiferentna in zadovoljna.
Rdeča armada je razmeroma dobro preskrbljena. Izza poljsko - ruske vojne jo Trocki storil vse, da dvigne gospodarski in vojaški nivo armado. Nesmiselno je torej trditi, da v rdeči armadi vre. Proskrbovanjo vojaštva je urejeno tako, da za vsak polk skrbi kaka velika trgovina, trust ali rudnik. Podrobnosti o tem pa Trocki skrbno prikriva. Celo na kongresu komunistične stranke se je upiral podati o tem podrobno poročilo. Taktično so 00 odst. colo armade preskrbuje z vsemi potrebščinami od privatne strani in torej no pada direktno na breme državne blagajne. Ta načrt oskrbovanja jo
gotovo cua najgenialnojših idoj organizatorja Trockega.
Izven ltusijo trdijo mnogi, da je rdeča armada slabo oblečena, da ji marsikaj manjka in da so vojaki bosi. DrugI zo-pot trdijo,'da jo : vojska sijajno opremljena. No eno no drugo ni točno. Rdeča armada.''ni.slabo, .i.tudi.ne sijajno oblečena. Vojaki so za rusko razmero precej dobro opravljeni,'danes mnogo boljo kakor v. letih 1918. — 1921. To velja za vojako po velikih mestih kakor tudi za garnizijo v provinci. Obiskal sem nekoliko vojaških šol in primorjal njihovo organizacijo s predvojno. Sicor jo v tem pogledu danes vse nekoliko slabše, a no mnogo. Vojašnice niso posebno snažne, a tako jo vedno bilo po ruskih vojašnicah.
V dragom oziru pa jo v toh institutih danes mnogo boljo, kakor poprej. Tu govorim o rdečem gojencu napram predpostavljenim. Danes vlada v rdeči armadi zopet železna disciplina. A praske dre-sure, glupo in slepe pokornosti prejšnje ruske armado ni več. Danes je ruski vojak, kadar ni v službi, svohodon in neprisiljen napram svojim predpostavljenim. Iz kakšnih olomentov jo sestavljen ruski oficirski zbor? Tudi v tem pogledu jo treba popraviti neko zmoto. Med rdo-čimi oficirji nl mnogo oficirjcv iz bivšo carsko armade. Nasprotno. Nad 80 odst. oficirjcv so danes na novo izšolani bivši vojaki in delavci. Samo približno 20 odst. jih je pripadalo bivši carski armadi. Drugačna je stvar gledo genoralnega štaba, ker jo 80 odst. oficirjev genoralnega štaba vzetih od bivših carskih oficirjev; vendar pa zavzemajo prepričani člani komunistične stranke 70 odst. važnejših vojaških mest. V polkih iu vojaških šolah stoji kot tehnični vodja na čelu po eden bivši carski oficir, nad njim in poleg njega pa jo po eden »komisar«, ki ga nadzira. V vojaških šolah predava carski oficir gojencem vojaške predmete, komisar pa komunistični pouk. Škrat ka: vso so vrši v smislu sovjetskih gospodarjev. Carski oficir in komunistični komisar sta redko prijatelja, a Trocki jo dosegel svoj cilj: on dobiva dobro izvež-bano in udane oficirje. Trocki je v teku zadnjih petih let vzgojil kader 30 do 40 tisoč oficirjev, ki so potekli iz kmečkih rodbin. S tem so mora računati.
Darli so v rdeči armadi tudi bivši
nemški oficirji? Interesiral sem se tudi za to vprašanje. Res jo v rdeči armadi tu in tam tudi kak bivši nemški oficir. To so ljudje, ki niso vedeli, kaj naj počno — pustolovci. Tudi v ruskih .vojnih akademijah jo tu in tatu.kak Nemec, učitelj, ki je danes seveda ruski državljan. A, to so le osamljeni slučaji." Ne more se.toroj govoriti o tem, da Nemci sodo-lujejo v organizaciji rusko vojske. Pa tudi sovjetska vlada sama bi.toga no marala žo zaradi tega ne, ker so v Rusiji kakor tudi na Poljskem boje špijouov, To jo karakteristična črta ruskega življenja. ,V vsakem tujcu vidijo Spijona. Zato ni verjotno, da bi Trocki tujim oficirjem dovolil vpogled v 7.aupne akte.
Lansko leto jo Trocki objavil neko podatke o rdeči armadi. Omouil jo nad milijon vojakov in 40.000 mornarjev. Od vseh teh jih jo v komunistično stranko vpisanih približno 100.000. To so točno številke. Cela armada jo sedaj na novo uniformirana. Vojaki nosijo koničaste tatarske čepice, rdečo hlače, sivo bluze « tremi rdečim programi na prsih. Konjeniki imajo modre proge. Častne znaka nosijo na levem rokavu. Trocki jo realen politik in on zavestno lepfce opravlja vojake, kakor jo bilo to prej v navadi. On vo, kaj ima vojak rad — lepo uniformo Napoleonova metoda.
Trocki jo priznan vodja rdečo armado — in reči so mora, da jo pri vojakih priljubljen. Kamenjov igra le neznatno vin. go. Večji vpliv ima Lebedoc, načelnik generalnega štaba. Ako danes obiščo kdn Moskvo ali kako večjo provincialno mesto, povsod bo videl, kako so vežbajo vojaki. To napravlja vtis, da se Rusija pripravlja za novo vojno. Jaz mislim, da tako mnenje ni opravičeno. Gotovo p,i, jc, da hočo Rusija imeti svojo armado pripravljono tudi za boj.
Rdeča armada je morda zanesljivejša kakor katerakoli drupa armada na svetu1 pripravljena, da sledi svojemu poveljniku na kraj s vel a. Milijon Angležev bi sn danes no vkrcalo brez vsake besedo za Indijo, ltuski vojak pa maršira tudi da«, nes tja, kamor so mu ukaže: iz Moskve v Peking ali Pariz. On maršira elepe. molče, pokorno. In zato jo treba z rusko oboroženo silo resno računati.
Belimo soKolsfei Tabor!
Stane niki be.ed. SO par. Za „Dopl>OTin]«a In ..Ženltve" računa vsaka beaeila 1 Dln. — TrlobCuJeJo ae le mali oplosl, lil ■o plačani v n.pioj. PlaCu u lahko tudi v znamkah. Na vproBonJa ndsnvarla uprava lt, če je vpraSttulu priložena znamka •a odgovor tar manlpulacljaka prlatojblda (2 Din).
m&n&iam
Ljudskošolska učiteljica
M poučevala vse predmete !cz počitnice, prlčenfll 2e b 1. junijem, obenem bl lahko čudila tudi začetni pouk v klavirju. Tonudbo pod Slfro .Učiteljica" na upr. »Jutra'.
10009
(dobe)
Gospodična
(vrtnarlca) z daljšo prakso, ie i 5 č o k trem otrokom. — nclsiavltl bo Je med 12. In 13. uro. Naslov pove uprava Jutra".	10001
Provizijskega potnika
dobrimi referencami v že-ezntnskl stroki, popolnoma "zlraucga. za Sloveni jo ali ^aro Srbijo, Išče velctrgo-"na 7. železnlno. Ponudbe Jo >oalat 1 z natančnimi pogoji M ..Veletrgovina" na upr. Jutra".	10530
Pekovski pomočnik
sposoben vsakega dola, Ifičo službo ▼ pekami. — Naslov pove uprava „Jutra". 10715
čiščenje pisarne
se Želi dobiti. Naslov povo uprava „Jutra". 10704
Sedlar, in tap. pomočnik
z dobrimi spričevali, ISče službe. Cenjene ponudbo na: Franc MUUcr, Podgaberje, pošta St. Vid pri Stični.
10716
Pletarje
prejema ln dajo pletarsko ua dom Plctarna v Str-^u, r. z. z o. z., Slovenija.
10723
2 šoferja
večletno prakso, trezna", z D&ajctn krajevnih razmer ln dobrimi reforcncaml, sprej-18 Jugo - Auto, LJubljano, 'uaajska ccsta 36. 10672
(iščejo)
Pisarniška moč
iCa vseh pisarniških po-'v. z večletno prakso, želi "tnernoga mesta. Cenjeno onudbe na upravo „.Iutra" »Takojšnji nastop".
10513
Hišnica
fotona, brez otrok — gro brezplačno. Naslov v t^avl ..Jutra". 10565
Gospodična srednjih let
• mesta v kaki trgovini d*»*ll : pro tudi kot pro*
*J'*lka kruha. Ponudbo pod ,r° ,.Prodajalka" aa upr. •'»trv.	lom
Službo kontoristinje
''*■»*jnlčarke ali Vaj sll8-lit* gospodična z fG-"Jio prukfo. Qro tudi livou pNJfcno. ponudb« aa upr.
•ii-iMr*-
pod
,,Poltena
10606
Brivski pomočnik
»Ud,
Tehnični risar
išče mesta. VeSč Je slovenskega, nemškega ln Italijanskega Jezika. — Ponudbe pod ..Tehnlk" na upravo „Jutra".	10684
Dobro izvežb. kuharica
srednjih let, vajena vsega gospodinjstva, ISče mesta h kakemu samostojnemu sta-rejfiemu gospodu. — Ponudbe pod »Gospodinja" na upravo „ Jutra".	10160
Avto-pnevmatika,
različnih velikosti, so dobi najceneje pri O. Žužek v Ljubljani, Sodna ulica št. 11 9915
Kolesa,
najboljša' in najcenejša, se dobo pri O. Žužek, LJubljana Sodna ulica 11.	99 U
Vrtne stole
prodaja naj cenej o Rožmanc & Komp., Ljubljana, Mir-Je 4.	9282
Modra galica
prvovrstna, 98/99 odstotna, garantirana, nemško prove-nlence, znnmke ..Johannls-thal", v egallzlranlh sodih po 100, 250 ln 300 kg po 9'40 Dln kilogram, franko Ljubljana, Se dobavna dokler zaloga traja — pri tvrdki Stanko Florjančlč, Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 35.
10581
Proda se:
1 bencin motor, 12 HP — 1 BkoraJ novo stružnico za železo — 1 kosilnl stroj Cormlck. — Naslov v upravi ,Jutra' pod „Hltra prodaja" 10576
Ugodna prilika
Ravnokar došla vofija" mno-tlna (llserc) slamnikov v najnovejših oblikah od 100 Dln »aprej. — Modni salon Stuchly-MaSke, Židovska ul. St. 3.	10600
Fotografski aparat
..Uuech Blstelar", 0 X 12, F; 7:27 dvojni Izvleček, skoraj ncriibljen, so ugodno proda. Ogleda bo vsak čas Šolo it. 03 Pit Ljubljani.
10702
Tovarna cementa Zidani most!
Glede kvalitete Vašega cementa Vam vljudno poročam, da sem bil do sedaj z nJim popolnoma zadovoljen. Sicer pa Je letošnja stavbena sezona precej pojenjala in Je vsled tega uporaba cementa manjša kot druga leta.
Z odličnim spoštovanjem Konrad Gologranc, stavbenik Celje-Gaberje. ,< Celje, 29. aprila 1924.	i
Dve opremljeni sobi
skupul, z vso opravo, s so-paratnlm vhodom lu elektr. razsvetljavo, se oddasta 2 mirnim osebam takoj aH s 1. Junijem. — Naslov povo uprava „Jutra".	10712
Na stanovanje in hrano
se sprejme gospodična na Sv. Petra cesti 29/1. 10714
Opremljena soba
lepa ln zračna, se odda gospodu s 1. Junijem. Naslov pove uprava „Jutra". 10706
Sobo išče
mirna gospodična v sredini i mesta, b posebnim vhodom, brez vsake postrežbo. Plača dobro. Naslov pove uprava „Jutra".	10663
Pianino
črri, skoro nov, z oklopno konstr., prodam po ugodni ceni. Naslov v upr. „Jutra".
10694
Moško kolo
se proda — GUnce Stev. 2.
10710
Bela boa
se po zelo nizki ceni proda. Naslov pove uprava „Jutra" 10695
Hitite
dokler jo prilika zai nakup pohištva! — Spalne oprave hrastovo s pslho po 7000 Dln — barvune spalno oprave po 2600 Dln — kuhinjske opravo po 1400 Din — oglodala za umivalnike po 450 Dln. Prodajajo so tudi posamezni kosi. Zupančič Franc, mizarstvo, Gllnce 20. 10709
Športna obleka
primerna za lovca ali turista, dobro ohranjena ln več drugih stvari za močnejšega gospoda, se proda. — Vpraša se: Krojna Sola, Židovska ulica 5, Ljubljana.
10704
Bencin-motor
S konjskih sil, v dobrem sta-nju, proda radi predelave delavnice za 8000 Dln — Produktivna zadruga za lesno Industrijo, Celje, Lanovz.
10683
Gig
na peresih, oljnate osi, prodam za 2000 Dln. Naslov v upravi „Jutra".	10675
Daljnogled
„Goerz", 6krat povečava; — prodam za 1500 dinarjev. Naalov pove uprava „Jutra" 1067G
Uro
„0mega", srebrno, prodam za 300 Dln. Naslov v upr. „Jutra".	10677
Hrastove podnice
od 2*60 m do 3 mi dolžine, 44/54 mm debeline, normalno dolžine Imam približno 30 m3 takoj za oddati franko vagon. — Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica St. 7/II.	10655
Tovorni avto
2 ln pol tonski, v Izvrstnem stanju, bo proda. Ogleda se ga lahko vsak čus. Tvornico ..Titan", Kamnik pri LJubljani.	10689
2 otroški oblekel
modri, mornarski, z dolgimi hlačami, za starost 5 ln 7—9 let, se prodasta v Vrhovčevl ulici 3/11, od 10. do 17. ure.	10670
Izigrana violina
se po nizki ceni proda. — Naslov pove uprava ,.Jutra" 10682
Moška obleka
teranomodru, angleško blago, kot nova, mo poccnl proda. Stembal- Florljauska ul. 24.
10658
Salonska garnitura
dobro ohranjena, obntoječa lz zofo ln 4 foteljev, primerna za pisarno, se proda. Ogleda se vsaki dan od 10. do 12. ln od pol 5. do pol 6. ure. Naslov v upr. „Jutra".
10687
Le «Posest»
Realitetna pisarna, d. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra ccsta 24
Vam nudi pri nakupu najugodnejšo
in najraznovrstnejSo Jzbero vsakovrstnih vil, stanovanjskih, trgovskih in obrtnih hiš, kmetskih posestev, graščin, žag, mlinov, stavbnih parcel itd.	1022-a III
Majhno posestvo
na Gorenjskem, 1 uro od Žo-loznlco, obstoječo lz hiše, gosp. poslopja ln hlova, IG mernikov posjana, košnjo za živine ter po dogovoru 2 do 30 Johov gozda, Be proda. Ponudbe, ozlr. vprašanja na upravo ..Jutra" pod značko ..Industrijski kraj". 10278
Na stanovanje in hrano
se sprejme boljSi gospod. — Naslov pove uprava „Jutra" 10654
Sobica se odda
s 1. junijem mirni gospodični, kl jo čez dan odaotna. Naslov pove uprava „Jutra" 10659
Hiša v sredini mesta
h 4 stanovanji (10 sob. 4 kuhinji?. 2 knhlnota), obokano kleti, dryarnlce, bkla-dlščo, vollko podstrešje, po proda zn 150.000 dlnarjov. — Skladišče ln 2 sobi takoj prosti za kupca. — Naslov povt. uprava-uJutr*". 10608
Nagrado
10.000—20.000 K dam onemu, kl mi odstopi kakršno-slbodl stanovanje. Ponudbe pod ..Nagrada" na upravo ..Jutra".	10690
Trgovski lokal
v Ljubljani, na; prometni cesti, so Iščo za takoj proti primernemu odkupu. — Ponudbe pod ..Odkupnina" r.a upravo „Jutra", 10459
Družabnik
so išče k motornemu mlinu na 4 kamno ln ža«l (Voll-gattcr). — Potreben kapital 125.000 dinarjev. Eventuelno bo proda. — Lastnik : Matija Magdalenlč, Deržlmrec, Mala Subotlca, Mdžlmurjo. 10599
Dama
kl bl želela skupnih Izletov s kolesom, naj blagovoli Javiti bvoJ naslov pod značko „V naravo!" na upr. ,Jutra' 10680
Idealist za ubit*
sredi 30 lot, baje lep fant., zdrav ln dobrosrčen — Iščo premožno, inteligentno ln ne-moderno ženo. Sel bl tudi na posestvo, trgovino ali Industrijo. Odmov pod značko „Banka" upravi ,.Jutra" dn .1. junija,	10707
Kdor fiofo ki) prodati | Kdor hoče Kaj kopiti Kdor ISče sluZbs Itd. ■ Dal Mra t.]ulm"i
Bernhardince
« meseca stare, čistokrvne, so proda v Vodmatu, Zalofika cesta 46.	10607
Objava,
Priporočam so ln dajem na znanje gg. stavbenikom, da Izdelujem marmor • mozaik, cementni beton, vsake vrsto teraza, dobro ln solidno. — Prevzemam tudi popravila. — Matija Bužan, Kavškova cesta 301, Sp. Slška, Ljubljana ,7.	10693
Trgovsko izvežbani, tudi gostilniško stroke in dela v pisarni vajen, trezen, pošten in popolnoma zanesljiv cainski gospod v starosti od 30 do 40 let, čedne zunanjosti in odločnega nastopa dobi mesto pomočnika gospodarja proti dobri plači in celi oskrbi v hiši.	/ '
Samo oni, ki odgovarja navedenim zahtevani,1 naj pošljo ponudbo pod „Dobra referenca" na upravo nJutra".	■{ 2552, i
Trgovcem fin tndustrijcem
N V 4 r priporočamo
/. Za	ton in naredbo \ ,
o prisilni p	Drami izvun Murza
ki sta ieSla ▼ broSuri, katera velja b pofitnino ?red 8 50 Din in ee naroča pri
Tiskovni zadrugi v Uubliani
Prešernova ulica štor. 64.
Opozarjamo na j
e Ms!iii io ~ SMpravi
ki se aaročs pri
Tiskovni zadrugi v LJubljani
tor velja, a poštnino vred Sin 6-50.
Kdor rad Sita lepe povesti, naj naroči priljubljene
romane „ J UTRA"
Do seda] so Izšli sledeči: FEREALf CUENDAS:	/.
Veliki inkvizitor
' Zgodovinski roman iz dobe španske Inkvizicije. Cena Dln 30.—, po pošti Din 2.—več.
HARRY SliEFF?	<
_Hči papeža Y
Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost in nenravno.p l življenje papeža Aleksandra VI., njegovega sina Cezarja
ln hčerke Lukrecije Borgije.	, , v,'., j
Broširano Din 30.—, vezano Din 315, po pošti Din 2.--več.''4 j
CLAUDEE FARRERE: Gusarji z^ov-,,^^
1 lz življenja morskih roparjev v XVII. stoletju.
Cena Dln 20.—, po pošti Din 1.50 vcV jjj^' ttELLER*
Blagajna velikega vojvode
Roman, Cena Din 15.—, po ppšti Din 1.50 več. : PR.ITCU.ERt
Prigode gospoda Collina
Šaljiv detektivski roman lz velikega sveta. Cena Dln ia~x po pošti Din 1.50 več.
Kulise so naročtijo prt npravnlžlvu »JUTRA« v Ljubljani, PreJsraova ulica 54.
»Res, toda ugaja nit ta mož, ki se res nikdar ne izgubi. Prijetno ali ne, zagodel vam jo je Da le prav lepo! Samo pomislite, kako je lepo prerezal telefonsko žico pred vašim nosom, pa da vendar niste nič opazili, in kako vas je poleni zaprl zadaj za železni zastor! Sicer pa, ko že govorimo o tem, Mazeroux, telefon dajte takoj sedaj popraviti, da boste ostali v neprestanem spoju s prefekturo. Ste li pričeli svoja raziskovanja v teh dveh sobah?»
• Kakor ste ukazali, gospod prefekt! 2e celo uro podnačelnik in jaz ne delava nič drugega, kot samo preiskujeva.*
«Da...* nadaljuje prefekt Desmalions. »Ta Florenca Le-vasseurova me vznemirja. Ne razumem je prav. Gotovo pa je sokriva ali udeležena. Toda v kakšnem razmerju je ona napram Sauvcrandu in v kakšnem napram Percnni? To bi mi morali šc izvedeti. Niste H ničesar našli med njenimi papirji?*
•Ničesar, gospod prefekt To so samo pisma dobaviteljev.* •Kaj pa vi, VVeber?*
«.laz pa sem našel nekaj prav zanimivega.* To je izgovoril kakor v triunifu in na Desmalionsova vprašanja pojasnjuje:
•Našel sem Shakespeara osmi zvezek. Lepa knjiga. Izvolite pogledati, gospod prefekt. Prav zanimiva knjiga, samo da v resnici ni knjiga, ampak škatlja, in da ima v sebi vrsto belih listov. Vsi so prazni razen treh. Trije listi so popisani in na enem sem našel datume misterijoznih pisem.*
•Hej!* klikne Desmalions. «To je prepričevalen dokaz proti Florenci. Tako torej vemo: Na ta način je tudi gospod Perenna dobil svojo iarnozno listo.*
Perenna je prisluškoval s presenečenjem. Popolnoma je bil pozabil na to podrobnost, ki je tako važna, in Gaston Satt-
B^Sl! iStSfISSSfS
* Piistn! tirolski Icdn'. za c&leks in nelsrfRe. |
j?	Solidno in trpežno blago. 2373 D |j
fl. S E. Sfcabsmž, Ljubljana, M.ssfui trg 10. i
Dobroicloče podjetje
Išče 400.CG0 Din posojilo na prvo mesto hipoteke. Vrednost 2,000.000 DSn. Posre-dovaPec ni izključen.
Naslov v upravnliitvu ,,Jutra".
Izdeluje Foto atelje I. POGAČNIK
l|0M|aaa, Al.kMnJrora 3.
K. !ioss, LJubljana Mestni trg 19.
lelllta tzbera dr. msjh Flatieno otilekce n doklici ln detlu.
4000 do 5000 kalorij, franko Ormož, tona po 300 Din prodaja
Sarorin Pen, Tišji sodni oflcijal, oaznanirja t svojem in v imenu «voje hčerke Mitrlce vsem corodnikom, prijateljem in znancem pretužna resi, da jo moja »rčnoljnbljena, aonrojs predobra mati, gospa
AKTIENGESELL5CHAFT V O R M
S E ! D E L & N A U M A N N D R E S D E N Katalogi brezplačno! arao/a
za Ljubljano ia okolico razpošilja
toMus csimnta EiiSani most
na vagone ia tudi manjšo količino po eoui oa:
72 Diu 2» 100 lig frnnko sodi,
62 „ „ 100 „ brez embalaže, 6B „ „ 100 „ franlio papirno vročo,
in sicer franko postaja Zidani rnnst.
Za kakovost Portlandccmenta pro-vzaino ravnatolistvo vsalso odgovo nost.
Cement je liil v mesecu januarju 1021 od strani komisijo Gnull>euo direkcije ia skladišča v svrho rcukufnje na Unl-verzltotn Beografl, Kavofl sa is-pitlvauja gradj. materija!«. vposlan iu izkasuje 3UH kg na cin' prit ska.
Osebna (ili pismena naročila — tndi izpod 1 vagonu — 8'irojcina
Ravnateljstvo tovarno cementa Zidani most. ras«
danes, po dolgi mučni liolozni, providena n tolažiii bt. vero izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb nepozabne pokoinic« bo v petek ilne 23. t. m. ob 6. uri popoMno iz hiše žalosti na tukajšnjo pokopališče.
T Rogatca, dno 21. maja 1924.
v gradu Prefldvo* pri Kranju v SloveNIJi.
Krasni solncna lega na vznožju velikanov Alp Clrlntovca ln SloržiCa. — Ozračje po /.Travnikih dokazano lehovlto. Velike šuma, i/vrslai prilika za hrlboiazco in turiste tu
rckonvaleseeuto. Stalne gledališko pred-stave novo osnovonoge
{lledališkcga društvi. — iratno kopeli, velik parit, penzije. — Zrafino veliko soba. Oskrba prvovrstna, brana obllua pil zelo nizkih cenah. — Telefon in pošla v ponziil. Vso leto otvorjeno. P.ielaeilve na vodstvo penztje.
138/»
prodala
javlja, da je njegov dolgo letni zvesti član
Čitajte pesniški || zbirki (i, Fr. Zbašnik h]
Viseb kakovosti, v celili vagonih, po originalnih cenah, premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja ia razpečava na debelo
11 B	ra- m K« n ta B «
|	družba za olektrifcno L,dustri|o
[ij	d. z o. z.	«12/»
|	Gradi električne centrale in naprave. — |<	Velika zaloga motorjev in električnega mafij	terijala. — Ceno izredno nizke. Postrežba Vot. it> mu, bros. o Din, ||	točna, Na željo poset inženirja brezplačno.
pošt. l-a. Lito gj	' r
Naročite Pri jlj	[}M\m, DQn3]SKa CSSlil St. 1, tiliill! BO,
Tt°LjuSanrigi 1	Marmor, tubiiidi olico št. 11, teleti E
«P!g3SEsaSiaBaS8E3aaS» I	'.li m..........1 ■ " ^•ssmmammmummfmmmmm
Vez. 21 Uro, bicš. lEDiu, pošt. 1 60 Um
A. Debel|ak
dne 21. maja preminul. Požrtvovalnemu zdravniku in zvestemu tovarišu fiducit.
vsake vrato iu vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in nngleški koks za livarno ln domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Centrala za SHS
roa»sP3«nraw»ii UJM i w. ■. »11
iger S-svaSns 5s©s£-r imfeH j§
iiSif3dSiSH5H5JSSSaSBffi39B
«JtJTRO» Št. 122---==--8	1	PeteK 23. V. 1924