203. številka. Ljubljana, v torek 6. septembra 1904
XXXVII. leto.
&haja vsak dan zvečer, Izunfii nedetfe in praznike, ter vejja po pošti prejeman za avatro-ograka dežele za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K BO h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano ■ pošiljanjem aa dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 li. — Za tuja dežela toliko vefi. kolikor znaSa poštnina. — Na naročbe brez istodobne vposujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačajo od peterostopne petit vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, C« 38 trikrat ali večkrat tiska.  —   Dopisi naj se issvolo" frankovatL  —  Rokopisi se ne vračajo.   —  Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovih ulicah fit. 5, in sicer orednifitvo v L nadstropju, upravnistvo pa v pritličju. —•
Opravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
„Slovenski Narod11 telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85.
Kranjske deželne finance in učiteljske plače.
n.
Kranjski deželni zbor je 1. 1898. preuredil in zvišal prejemke ljudskega uČiteljstva, ali izkazalo se je kmalu, da to zvišanje nikakor ne zadostuje. Tega niso kazale samo pritožbe in izjave na učiteljskih shodih in peticije za zboljšanje učiteljskih plač, to je pokazalo tudi drugo dejstvo, ki mora s skrbjo navdati vsakega, komur je sploh za Šolstvo in za izomiko naroda: p o m a n j-kanje učiteljev in učiteljic na Kranjskem.
V normalnih razmerah   bi lahko popolnoma zadostoval naraščaj, ki prihaja leto za letom iz učiteljišča, toda vsied škandalozno slabih plač u h a j a j o iz dežele ne samo absolvent je in absolventi nje ljubljanskega učiteljišča kakor tudi mlajši učitelji in sicer kar trumoma, tako da je  danes  kakih 50  mest na Kranjskem nazasedenih. Na Kranjskem ostane samo tisti, ki na Štajerskem ne more dobiti službe; kdor pa dobi službo, zapusti Kraujsko in vsak pravičen Človek mora reči: prav imajo, da gredo. Vsak človek gleda, da pride do boljšega kruha; zakaj bi moral ravno učitelj doma lakote umirati, ko lahko onkraj Save dobi za pošteno delo pošteno plačilo.
Pomanjkanje učiteljev je torej poglavitni vzrok, da se morajo učiteljske plače kar najhitreje izboljšati. Prebivalstvo potrebuje učiteljev, in ce jih ne bo plačalo, jih ne bo imelo.
Danes so učitelji na Kranjskem tako slabo plačani, da je prava sramota. Slabše kot na Kranjskem je uči-teljstvo plačano samo v najbolj zaostalih deželah, namreč v Bukovini in v Dalmaciji, in da pri takih razmerah primanjkuje od leta do leta čedalje več učiteljev, se pač ni Čuditi.
Kako pa hoče Šuklje tem razmeram v okom priti?
Šuklje nasvetuje, naj se za sedaj
določi svota 100.000 kron za remune-racije oženjenim učiteljem nkateri so po nekem starem Šolmaštrovskem običaju bogato oblagodarjeni z deco" in ki so vrh tega vredni, zaslužni in potrebni. Izrecno je Šuklje poudarjal, da se mu niti ne sanja o tem, da bi pro-vizoričnemu uiiteljstvu hotel zvišati dohodke in tudi stalnim učiteljem samcem ne misli /boljšati dohodkov, ker se po njegovem prepričanju lahko z dosedanjimi dohodki pošteno prežive in tuintam celo kako merico vina privoščijo.
Ko smo prečitali ta Šukljejev predlog, smo bili prepričani, da je nujno potrebno, da gre Šuklje zopet za nekaj Časa v Solčavske planine. Resnim tega Šukljevega predloga ne more nihče smatrati. Učiteljstvo ima mora-lično in materijelno pravico, da se je za njegovo delo pošteno plača. Šukljejev predlog pa nima drugega namena, nego se iz učiteljev delati norca.
Bili so Časi, ko je dežela kranjska dajala na leto 600 gld. za remu-neracije za poučevanje nemščine. Tudi šuklje se je tedaj razvnemal za tisti sramotni danj. Kdor se spominja tistih časov, ve, kolika korupcija je tedaj vladala, kako se je s tem denarjem vzgojevalo odpadništvo, politično šarla-tanstvo in brezznačajnost.
Ako bi se zdaj po Šukljejevem nasvetu dovolilo 100.000 kron za remuneracije, bi se to še v veliko večji meri ponovilo. Tisti Suklje, ki se je v začetku svoje serije dolgočasnih Člankov zaletaval v birokracijo, da ima vse šolstvo v rokah, je v zadnjem Članku nas veto val, naj se moč te birokracije še pomnoži s tem, da se ji prepusti delitev remune-racij. Šukljejev dostavek, da bi se moralo to zgoditi sporazumno z dež. odborom, je brezpomemben. Nadzorstvo šole ima v rokah vlada, in dokler bodo vladni organi kvalificirali učiteljstvo, dotlej se bo tudi razdelje vanje remuneracij zgodilo tako, kakor bo hotela vlada.
1 s
Šakljejev predlog moro vzbuditi samo ogorčenje. Šuklje si predstavlja razdeljevanje remuneracij kakor kako liceneiranje bikov, pri tem p& čisto nič ne misli na dejanjske razmere
Vsaj toliko bi se bil Suklje lahko potrudil, da bi bil pregledal vladni načrt, ki je bil lani predložen deželnemu zboru in s katerim se je predlagalo 25% zvišanje učiteljskih plač. Tam bi bil videl, česa predvsem potrebuje dežela. Deželi mora namreč predvsem biti na tem, da si ohrani učiteljski naraščaj. Prav zato je baron Hein stavil tak predlog, da bi bili mlajši učitelji na Kranjskem še nekoliko bolje plačani kot drugod, ker samo na ta način se jih da ohraniti doma, kajti kdor ostane pri sedanjih plačah na Kranjskem, si sam koplje jamo. Starejšim učiteljem pa je na-svatova! tako zvišanje, da bi mogli pač izhajati ali bi bili vendar slabše plačani kot drugod.
Razloček med predlogom barona Heina in Šukljeja je eklatanten. H činov predlog kaže, da ima vlada več smisla za dejanjsko korist in dejanjske potrebe šolstva in učiteljstva in dežela, kakor ljudski zastopnik Šuklje.
Ob sebi se razume, da je Šukljejev predlog mrtvorojena spaka, ki ne pride nikdar v poštev. Učiteljstvo, in sicer vse učiteljstvo, ima pravico, da se mu njegovo delo plača, ne da se mu dele milosti v obliki remuneracij. Najmanj, kar sme učiteljstvo zahtevati, je to, da se izvede načrt barona Heina.
Vojna na Daljnem Vztokn.
Uradna poročila o bojih pri Liaojangu.
General Kuropatkin poroča z dne S. t. m.: Danes ponoči je stopil sovražnik v ofenzivo in se polastil skoro
vseh pozicij pri Sikvantunu. Voji, ki so držali te točke, so se umaknili na pozicije med Ciansutun in Šičenoi. V zadnji noči se je umaknil več kilometrov proti zapadu tudi prvi sibirski armadni kor, ki je imel zadnjih pet dni velike izgube in ki je bil v nevarnosti, da ga obkolijo močnejši savražni voji. Pod temi pogoji sem ukazal zapustiti Liaojang in se umakniti proti severu.
V nedeljo pa je poslal Kuropatkin tole brzojavko: Danes stoji velik del naše armade s prvim sibirskim korom južno od železniške proge, ki vodi s postaje Jantaj, 17 vrst severno od Liaojanga, k jantajskim rudokopom. Dasi so bili Japonci v neposredni bhžini naše armade, vendar so se omejili v toliko, da se iz vi-Boke trave streijali na naše pozicije. Oni del naše vojske, ki je bil v Liao« jangu, je prekoračil reko Tajci. Akcij-Bki okoliš naše armade je skoro pov-sodi obr&šen z visoko travo, kar silno otežuje manevriranje. Da se je oddelek generala Orlova moral umakniti, je večinoma povzročilo to, da bo Ja-ponoi neprestano streljali nanj iz visoke atepne trave. Izgube tega oddelka sc velike. Samo en polk je iz gubil 1500 mož.
General Saharov pa poroča generalnemu štabu: Naša armada je napadla višine pri Sikvantunu. Po l)Utem boju je zavzela vse griče zapadno od Sinkvantuna. Nato smo dognali, d,- nam stoje nasproti številni japonski voji, kojih fronta se razteza od rudokopov v Jantaju do reke Tajci. Oddelek generala Orlova, ki je ščitil Jantaj, je zadel n& močnejše sovražne voje v silnih pozicijah in bila prisiljen se umakniti. General Orlov je bil ranjen. Hrabri polki prvega sibirskega kora pod poveljstvom generala Stakeiberga so prihiteli in zadržali nadaljne prodiranie napadajcoih Japoncev. V tem bo|U je bil ranjen poveljnik 2. sibirskega polka polkovnik Ozerski. Ob 9. uri zvečer je boj ponehai  na celi črti,  slišalo se je
samo gromenje topov v LUoj&ngu. Liaojanška posadka je glasom brzojavnega poročila odbila tudi drugi japonski napad. Da bi se dognala številnost japonskih vojnih sil, sta dva naša polka na zahodni fronti stopila v ofenzivo. Po vročem boju se je konstatiralo, da sta se imenovana polka zapletla v boj z voji, ki so tvorili več nego dve diviziji. Celokupne izgube naše armade še niso dognane, vendar pa znašajo več kakor 3000 mož.
Maršal Ojama pa poroča: Rusi so v soboto zažgali vsa skladišča v bližini kolodvora v Liaojangu. General Kuroki je pustil v Sacuago nek: j vojev v varstvo desnega krile in se obrnil proti zapzdu, da b< dospel do železniška proge in obkolil Liaojang.
Levo naše krilo in center se še bojujeta z Rusi južno in zapadno od liaojanškega obzidja.
Eno uro kasneje je Ojarru brzojavi): Po ljutem boju, kije trajal vso noč in danes zjutraj, je Liaojang padel popolnoma v naše roke. Naše izgube so baje zelo velike. O položaju na desnem bregu reke Tajci nisem dobil Še nobenega poročila.
Dogodki pri Liaojangu.
Iz Mukdena se poroča: Ruski artiljeriji so mnogo pomagali zrakoplovi, ki so jih Rusi jugovzhodno od Liaojanga spustili v zrak in ki so natanko dognali pozicije japonskih baterij. Ko so se pa Rusi umaknili, so morali, pustiti na bojišču več topov, ker jih niso mogli vzeti sabo radi slabe ceste. Japonci so že preteklo sredo obstreljevali kolodvor v Liaojangu. Na železniški progi vozijo skoro izključno samo vlaki Rdečega križa in transporti z japonskimi ujetniki. Ujetniki so popolnoma izmučeni, njih obleka je raztrgana in malo jih je, ki hi še imeli cela obuvala. Mnogo od njh je že bilo dva dni brez vsake jedi.
»Standard« poroča, da dohajajo ruski armadi, ki stoji nasproti
Ob slovesu
Spisal B orisov.
Ivo ur, je odpravljal na svojo službo. Pred kratkim je prišel iz mesta na svoj dem, ki ga že ni videl dolgo let. Bival je v daljnem mestu, študiral, a o počitnicaU je hodil vedno k bogatemu stricu. Domov ga je malo veseiilo. Saj ni imel ne druščine, ki bi njemu ugajala, ne roditeljev, katerih se je včasih oklepal z otroško ljubeznijo. PoseBtvo je prevzel njegov starejši torat, ki ga ni vabil, ne- odganjal od doma.
Letos, ko je dovršil dolgoletne študije, pa ee je prišel poslovit od svojcev in od milih domačih krajev. Po dolgem Času je prišel malo domov, a dom se mu je zopet tako priljubil, da bi bil najraje ostal še dalje, a dolžnost ga je klicala nazaj med svet.
Tisto popoldne pred odhodom je vzel kolo in se odpeljal v bližnjo vas. Tam je bila pošta in železniška postaja, kjer se je našel vendarle kak človek, s katerim se je dalo občevati.
Navadno je zahajal na pošto k gospodični upraviteljici. Tam je bil skoro slednji d*.n in ta pot se mu je tako priljubila, da je ni mogel noben dan opustiti . . .
Medpotoma je Ivo razmišljeval, zak&j se mu je ta mladenka tako priljubila. Na njej ni našel sicer ni-Časar posebnega, vendar mu je ostala njena podoba, odkar jo je spoznal, kot uklesana v njegovi duši. Seznanil se je ž njo pri vesolioi, ki jo je priredila vaška elita. Od takrat je zahajal pogosto k nji na pošto. Ia vselej, kadar je odhajal, prosila ga je tako lepo, naj še pride. O, kako rad je to storil! Kako prijetno se mu je zdelo sedeti nji nasproti in ji zreti v modre, globoke oči.
Gospodična Julči je stala na pragu, ko je prišel. Že iz dalje mu je zvenel nasproti njen tenki glasek ...
Danes se mu je zazdela posebno krasna. Imela je razpušČene lase, ki bo ji padali po plečih kot temna preproga.
»Vendar ste prišli, gospod, mislila sem, da ste se ponesrečili, kot zadnjič,« je rekla devojka in mu podala roko.
Šla sta v sobo, kjer je bilo ne-
kako temno vsled nastopajoče sence kostanjev, ki so rasli pred hišo.
In v tem polmraku je Ivo opazoval Blabe konture na n enem obrazu, ki so se mu v polutemi zdele krasnejše kot pri belem dnevu.
»Torej jutri odidete,« začne gospodična po kratkem molku.
»Da, jutri pa v življenje iskat sreče in blagostanja« — — Io zopet je vladala za nekaj hipov tišina. Ivo je zrl v kot, kjer je trepetal slaboten solnČni žarek in polagoma umiral...
V tem se je oglasila stenska ura, naznanjajoč, da bo konča služba gospodične.
»Kam pa sedaj, gospodična?« vpraša rahlo Ivo. »Kakor navadno,« odgovori ona, »Če vam je drago, počakajte prosim malo, da se opravim.«
Zaprla je uradno sobo in stekla po stopnicah v svoje stanovanje.
Ivo jo je počakal spodaj. Prišla je kmalu s kolesom in odpeljala sta se kot navadno proti bližnjemu trgu.
O kolikokrat Bta že prevozila to pot v sladkih pogovorih in priljubila se jima je tako, da je nista mogla več opustiti.
Solnce je z zadnjimi žarki ob* sevalo samotno pokrajino in lahen
veter jima je vel nasproti. Vozila sta vštric in molčala. Kolikokrat nisi* izpregovoriln po četrt ure ene be nede in vendar st* mislila oba eno: Kako prijetno je bivati ob Človeku, ki čuti in misli kot on, kateremu lahko zaupa vsako skrivnost . . .
»Pogiojte, gospodična, to večerno nebo, te oblačke, kopajoče se v zla tem morju zahajajočega Bolnca. Kako krasni bo, dokler stoji še solnce nad gora: <i.« — »Da, prav kakor človeško srce, dokler mu sije še upanje ...«
Ia vozila sta se spet dalje skozi šepetajoče gozdove in osamele travnike.
Polagoma je začel nastopati mrak. Pred njima je ležal precejšen klanec. Nekaj časa sta poljala navkreber, a a kmalu sta se obrnila nazaj proti domu.
Gospodična je izurjena kolesa-rioa in vozila sta v najhujšem diru nazaj. Ivo jo je pustil, da ga je precej prehitela. Veselo se je ozirala nazaj po svojem tekmecu.
»Le počakajte, gotovo vas pre-hitim,« reče Ivo in napne vse svoje moči, da bi prišel prej do nje. Toda gospodična Julka se ni dala premagati.   Dalja med njima se je le ia
spoznanje* skrajšaia. Prišlo je malo navzgor in takrat je Ivo precej napredoval. Gospodična je vozila že navzdol, on pa je bil na vrhuncu.
Enkrat se je še ozrla in poredno nasmejala, potem sta pa oba vozila v najhujšem diru navzdol. Že je bil Ivo blizu in hotel jo je pre-senečiti. Vozil je prav za njo in hotel smukniti prav tik nje. A v tistem hipu, ko ji hoče z eno roko vzeti nepritrjeno čepico z glave, omahne ona v stran, prvo kolo se zavije na desno in v hipu je ležala devojka pred njim na oeati. »Ivo« je še vzkliknila in pobledela kot zid. Ustavil je hitro kolo in jo dvignil. Poklical jo je nalahno po imenu — toda nobenega odgovora. Omahnila je kot od-košona bilka na njegove prsi. Stisnil jo je k sebi in mraz ga je stresel po vb«.-h udih. Prijel jo je za roko, ki je bila gorka, in tudi arčna žila je utripala kot navadno. Zdaj se ji prkbŽe na glavi kri. Ivo vzame robe** in »o obriše. Videl je, kako ni je prebila kožo ravno nad senci, is rane pa je počasi tekla kri in polzela po bledem obrazu.
Nič ni premišljeval kaj naj stori. Vzel jo je v naročje kot otroka
Kurokiju, neprestano na po-moč novi voji iz Mukdena in da se Japonci že boje, dasi Kuropatkin v kratkem že pridobi premoč in stopi v ofenzivo.
V Londonu se sodi, da Japonci ne bodo prodirali dalje proti Mukdenui marveč se bodo utrdili v Liaojangu.
Japonske izgube pri Liaojangu.
»Berliner Tagblatt« javlja is To-kija: Kakor se je dognalo, snašajo japonske izgube pred Liaojangom do 2. t. m. v celem 19.000 mož. Največje izgube so imeli Japonci v drugem dnevu bitke; najoolj pa je trpela armada generala Nodza. Kako težke 80 bile j-.-ponske izgube, zlasti označuje dejstvo, da se je te dni izdalo povelje, da imate tudi 7. in 8. divizija, ki bi prvotno imeli ostati na Japonskem, takoj oditi z vsemi rezervnimi bri-adami na bojišče.
Boj za Port Artur.
V soboto 27. avgusta so Japonoi pričeli drugi splošni napad na Port Artur. Boj je trajal do 31. m. m. Tega dne so se Japonci umaknili z vseh pozicij razen iz Palungšana. 30. avgusta so Rusi odbili več ljutih napadov na for Ičan. 2. t. m. ob 3. uri zjutraj so Japonci znova z vso silo napadli trdnjavo, a so se le ob šestih zjutraj umaknili v svoje pozicije. Jeponci bo zlasti streljali s policij Šušigan in Paiungšan, Rusi pa s forov Ančušan in Erlung. Japonci so pri tem splošnem napadu izgubili 8000, Rusi pa 3000 mož.
»Daily Telegraph« poroča iz Čifua, da Japonci bombardirajo Port Artur dan in noč. Na dan pade v trdnjavo povprečno 120 granat, ki pa ne povzročajo znatne škode, ker padajo ponajveč na ulice in trge. Ruske vojne ladje obstreljujejo japonske posije. 29. m. m. so ladje »Bajan«, »Pe-resvjet«, »Retvizan« in »Palada« zapustile pristanišče in odplule 3 milje daleč na morje, ne da bi jih bilo napadlo brodovje. Na oklopnico »Psre-svjet« je padla s kopne strani japonska granata in ubila na krovu 15 mož. Ladja sama ni bila poškodovana. V zadnjem času so Japonci skoro popolnoma onemogočili dovaŽanje živil v Port Artur. Rusi in Japonci so v Čifu uradno razglasili, da so začasno ustavljene operacije pred Port Ar-turjem.
Po poročilih iz Londona bo je japonska oblegajoča armada pred Port Arturjem že skrčila na 4 5000 mož. Z ozirom nato se odpošlje ta teden iz Tokija 14 novih polkov, da se izpolnijo prazne vrste oblegajoče armade. Japonoi so se prepričali, da Port Artur ni mogoče zavzeti s pehotnim naskokom, sato so se že popolnoma pripravili na dolgotrajno obleganje. Pred Port Artur so baje sedaj že spravili okoli 600 težkih topov.
in nesel do prve hiše. Dcma pa ravno ni bilo nobenega človeka. Sel je k vodnjaku, zajel vode in ji izmil rano. Drgnil jo je z mokrim robcem po sencih in ji obvezal rano. Božal jo je po licu, hoteČ jo vzdramitt. Toda ni je mogel. Dihala je sicer ves čas enakomerno, toda oči je imela trdno zaprte. Mirno je ležala na travi, on je pa legel poleg nje in jo poljubil nslthno na ustnice. Prijel jo e spet za roko, a ona je odprla oči in ga milo pogledala.
Poklical jo je zopet po imenu in njena roka se je oklenila njegove. »Hvala vam, je že dobro,« je čepet&ia in se hotela dvigniti. Toda bila je preslabotna in moral ji je pomagati.
»Kaj je bilo pravzaprav«, ga vpraša.
»Ničesar hudega, gospodična. Oprostite mi, prosim, mojo nerodnost . .. Jaz sem V9ega kriv, da ste padli . ..« — »Ne nikakor ne! Hotela sem zaviti, a pri tem mi je ušlo kolo« — »Ali vam je boljše«, vpraša Ivo. »O čisto dobro, hvala vam lepa, za pomoč . ..«
Vzravnala se je  in ga pogle-
Japonski vojni načrt.
»Berliner Tagblatt« naglasa, da temelji ves japonski vojni načrt na gospodstvu na morju. Kadar bo Kuropatkin že tako močan, da bo stopil v ofensivo, se Japonoi umaknejo v Korejo, odkoder jih Rusi brez močnega vojnega brodovja ne morejo pregnati. Po padu Port Arturja se nameravajo Japonci polastiti Sahalina, Kamčatke in Komanderskih otokov. Po sklepu miru bo japonska prepustila Rusiji Mandžursko, pridržala pa s: bo Port Artur, Daljni, Korejo, Sa-halin. Kamčatko in Komanderske otoke, ki so zlasti radi ribarstva zelo važni za Japonsko.
Odlikovani ruski generali.
General-majorji A l e k s e j e v, poveljnik 5. vzhodnosibirske divizije, pl. Renenkampi, Gerngros in Pok so postali v priznanje njihove hrabrosti general-lajtnanti; general-lajtnant L i n e v i č je postal general pehote. Generalu Miščenku je car Nikolaj poslal zlato sabljo, okrašeno z briljanti, z napisom: »Za hrabrost pri odbitju japonsk&u napadov dne 23, 26. in 27. julija.«
Ministrski predsednik v Galiciji.
Lvov, 4. septembra. Pri Nepo-lokovca je zapustil ministrski predsednik Lukovinska tla ter prišel nazaj v Galicijo. Dopoldne je prispel ▼ Stanislav ter je sprejel politične uradnike. Is Stanislava je potoval v Stryj, zvečer pa v Podhorce.
Borislav, 5. septembra. Danes je prispel dr. Korber sem ter si ogledal jame, kjer pridobivajo petrolej. V Drohobvczu si je ogledal okrajno glavarstvo in sodišče ter se odpeljal opoldne v Zakopane. V Kan-kovicah si je ogledal jezuitski zavod ter so ga jezuiti pogostili.
Prestolonaslednik in nove cerkve.
Budapešta, 5. septb. Rimski katoliki v Uj Szegedu nameravajo zgraditi cerkev v spomin na cesarico Elizabeto. Cerkveni odbor se je obrnil do vseh nadvojvodov za prispevke. Dobil pa je odbor le šest odgovorov. Katoliško časopisje posebno strmi nad tem, da te vrste izsesavanje preseda celo tako pobožnemu gospodu, kakor je prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand. Odgovoril je namreč v nemškem pismu, da se mu ne zdi potrebno i zpo1n i t i tozadevne želje.
Trgovinska pogodba z Italijo.
Dunaj, 5. septembra. Pri trgovinskih pogajanjih med Avstro-Ogrsko in Italijo so se pojavile nove težkoče. Avstro - ogrski posredovalci so dobili z Dunaja in Budapešte nova navodila. Ovire provzroča baje zopet vinsko vprašanje.
Iz Srbije.
Bel grad, 5. septembra. Pripravljajo se velike spremembe v po
dala v oči. In v njih je brala tiho sočutje . . .
Ivo je odšel po kolesi in cdšla sta peš proti domu. Med potoma ga je ispraševala vse mogoče stvari, kot otrok in smejaia se je spet kot bi se ne bilo ničesar dogodilo.
Prišla sta že blizu vasi. Kraj nje se je razprostiral majhen gozdiček. Ona je bila utrujena in želela si je počiti. Sedla sta kraj ceste v mehko mahovje.
»In jutri boste šli! O kako pusto bo potem v teh krajih ...« — »Tudi meni v tujini«, odgovori on tožno. »Spominjal se bom teh krajev in vas, gospodična .. . Julči, ki sem vas videl tu in ki vas . . . ljubim kot nikogar na svetu . . .«
Ni se mogel več premagati. Prijel jo je nal&hno čez pas, pritisnil na svoje prBi in dvoje sorodnih src se je topilo v vročih poljubih. Ona se ga je ovila z mehkimi rokami okrog vratu in položila glavico na njegove rame. Molčala sta, govorili so le pogledi, poljubi in srce . . .
Zvečer so je poslavljal. Ona je jokala kot mati, ko izgubi drago dete.
Uličnih itrsnksh. Snuje sa kmečka stranka, toda dobri politiki nasvetu-jejo, naj se preosnuje kmečka stranka v ljudsko stranko, ki bo imela veliko bodočnost. Za takim načrtom stoje vplivni politiki, ki bo s sedanjo vlado nesadovoijni. Ribarae reorganizuje z dr. Veljkovicem, voditeljem mladih hberalcev, liberalno stranko.
Pariš, 5. septembra. Pogajanja srbske vlade s tukajšnjim finančnim konzorcijem zaradi posojila 20 milijonov frankov se bližajo ugodni rešitvi. Dotični francoski konzorcij dobi zrn svojo uslugo koncesijo za zgradbo Železnic na Srbskem.
Združenje Krete z Grško
Carigrad, 5. septembra. ifea je našel guverner Krete, grški pVno Juri, za svojo misijo v Italiji precej ugodna tla, je preplašilo sultana, ki še vedno upa, da dobi Turčija na kak način Kreto nazaj. Sultan je razposlal onim štirim velesilam, ki imajo nekako nadzorovalno oblast in jamstvo nad Kreto, okrožnice, naj se ne ozirajo na prizadevanja princa Jurija.
Francija in Vatikan.
Pariz, 5. septembra. Na ljudskem banketu v Auksereju je rekel ministrski predsednik, da stremi vlada za tem, da si podvrže vse naprave pod vrhovno oblast republi kajkske države. Nadalje ji je pred očmi posvetna republika ter hoče osvoboditi Francijo od vsakršne zavisnosti od verske oblasti. Ker se Vatikan že 30 let brani, iz-polnovati dolžnosti konkordata, je naznanila vlada, da pretrga diplomatične vezi. Nov konkordatjenemogoč. Edina mogoča rešitev bi bila ločitev v medsebojnem sporazumljenju ne iz sovraštva proti vernemu kristjanstvu, temuč iz principov socialnega miru in verske svobode. Nadalje je govoril C o m b e s o protektoratu nad kristjani v ori-jentu ter je izjavil, da ni treba, da bi se to vprašanje spojilo z ločitvijo države od cerkve. Uverjen je, da si Francija i nadalje obdrži ta protektorat. Pozival je republikance, naj nastopijo složno, da se čim preje do-žene dveletna vojaška služba, zakon o dohodnini in o zavarovanju za starost, nakar se bo začela razprava o ločitvi cerkve od države.
Zaroka nemškega prestolonaslednika.
Berolin, 5. septembra. Nemški cesar kakor tudi veliki vojvoda Me-klenburg-Schwerin Bta oficialno razglasila, da se je nemški prestolonaslednik zaročil 8 princezinjo Cecilijo iz Meklenburg Schwerina. V političnih krogih se pripisuje tej zaroki posebna važnost, ker je nevesta v sorodstvu, oziroma svaštvu z danskim dvorom in z rodbino Velfov, koje predstavi-telj je vojvoda Kumberiandski. Velfi so bili dosedaj neizprosni sovražniki Hohenzollerjev, ker si sami svojijo
A Ivo še ni odšel drugi dan. čakal je še nekaj časa, hoteč se na-užiti prve ljubezni. A čas je bežal in moral je oditi prod od krajev, kjer ga je srečal prvič v življenju božji angel ljubezni.
Julči je ostala še dalje v onem kraju. Prav pogosto hodijo nanjo pismi in govori se, da pride kmalu Ivo ponjo in jo odvede s seboj v lepše kraje . . .
Kralj Matjaž.
Zgodovinska povest. XV. (Dalje.)
Župnika je kar mrzlica stresla, ko je tujec zahteval denarja. Imel je pri sebi okrogel mošnjiček suhih cekinov in zbal se je za te cekine, kakor da je od njih odvisno iz veličanje njegove duše.
— Ali mi še za pijačo nečete dati, je vprašal tujec čez nekaj trenotkov.
— Lepo Vas prosim, mož kriat-janski, je tarnal župnik, saj bi Vam rad ustregel, ko bi mogel. A jaz sem sam siromak in nimam niti vinarja pri sebi. Le idite svojo pot; božja milost naj Vas spremlja.
pravice do prestola nemških zveznih drlav. Zaradi tega se ugiba, da se je nemškemu prestolonasledniku nalašč poiskala nevesta v meklenburŠko -8chwerinski rodbini, da se Hohen-zollerji sprijaznijo z vojvodo Kum berlandskim ter si utrdijo razmerje z Dansko. Imenovana princezinja je bila ie davno izbrana za nevesto prestolonasledniku; le tako si je razlagati, da je cesar Viljem pri lanski jesenski paradi nenavadno odlikoval princezinjo Cecilijo.
Židje na Ruskem
Petrograd, 5. septembra. Doaedaj je bilo Židom strogo odmerjeno, v katerih mestih in vaseh so se smeli naseliti. Sedaj pa so bo dovolile Židom s carjevim ukazom izredne olajšave, židje z višjo izobrazbo, trgovoi prve vrste, rokodelci in bivši vojaki si smejo tudi izven odkazanih jim selišč najeti zemljišča in hiše za svoje obrti. Židje, ki imajo naslov komeroijskega ali manufakturskega svetnika, nadalje taki, ki so se v vojni hrabro vedli ter višje izobraženi Židjo smejo s svojimi rodbinami vred Živeti po celi Rusiji.
Dopisi.
Iz Notranjskega.  I £ neke
župnijske palače naNotranj-s k e m. Vsakdo bi pač mislil, da ao gospodje fajmoŠtri vsaj v svojib cer kvenih zadevah prosti vpliva in pritiska svojih kuharic; zakaj, da v žup-niščih nimajo »ni cigle riečce« govoriti, to Čivkajo že vrabci po strehah in blebetajo srake po vrbsh. Toda pri nas, nekje na Notranjskem, visoko gori v hribih, so stvari še vse zanimivejše. Tu ni kuharica same v žup-nišču absolutna in stroga gospodinja, kateri se mora na prvi migljaj vse od najvišje do najnižje c**»be brez najmanjšega ugovora pokoravati, temveč ona prestopa tudi svoj kuharski milieu in vtika svoj nos celo v cerkvene zadeve, kjer ima skoro odločilno besedo. — Pri nas smo l»3tos cerkev renovirali in dobili deloma tudi nove altarje. Pri tem je zadela naravno marsikakega svetnika nemila usod*, da je bil postavljen iz trona v kako staro drvarnico ali pa je bil celo sežgan na grmadi, češ, ker je bil postal preveč živ. Med temi ne srečneži je bil tudi sv. Valentin. Treb* je bilo novega. Iu kakšen naj bo ta? Enak staremu? »Ne,« se je oglasila odločna beseda kritikujoče kuharioe, »ta gleda previsoko gori na kor, tak ne sme biti!« Revež je bil torej po njenem mnenju preošaben. Dobili smo novega, ki pa — po zaslugi farovške kuharice — tako proti tlom gleda, kakor bi se mu hotel vsak čas tilnik zlomiti. Kip Marije n. pr. ni šel popolnoma v oltar, tako, da se je videlo, kakor bi hotela raz njega skočiti. Veščak ga je hotel po potrdilu g. župnika zadaj nekoliko obsekati in popraviti. Pa joj! Župnik Še ni vprašal svaje kuharice za svet Hitro stori to. Ta pa jima prekriža načrt in ubrani sklenjeno izvršiti. Naročil je bil župnik podobo svete družine, katera se mu je telo do-padla in so jo tudi drugi hvalili. Pa kar pride eatetieno - umetniško na-obraten kritik — suha kuharic. Cujmo njeno sodbo!  »Marija je pre
Župnik se je pri teh besedah naglo obrnil in je hotel oditi nazaj proti Vrhniki, toda tujec je skočil za njim, ga prijel za plašč in osorno zaklical:
— Stojte! Kaj mislite, da se res dam tako odpraviti? denar sem!
— Razbojnik! Božja kazen te zadene! Ali ne veš, kaj pravi sveto pismo? „ne kradiu ! In Salomon je rekel: Ne oropaj reveža, ker je potre-treben. Razbojnik, ropar, beži, da te strela z neba ne udari.
Tujec pa je srdito zgrabil župnika za spredni del plašča, ga zasukal dvakrat trikrat sem in tja in pri tem jezno rentaČil:
— Kako ste rekli? Razbojnik, ropar? Jaz Vam že dam roparja. Jaz sem postenejsi kot ste vi, Čeprav sem ropar. Ali ni rekel Salomon: Tudi roparja ne smeš zaničevati? Sem denar! Saj pravi sv. pismo: dajati je lepše, kakor jemati.
Župnik se je krčevito branil, ali tujec ga je hitro tako pretresel in ugnal, da so mu roke omahnile. VidevŠi, da ne more ničesar več storiti, je začel prositi, a uapadalec mu ni odgovarjal, nego mu hitro preiskal žepe in zadovoljno spravil polui mošnjiček. Zdaj pa
stara,« se oglasi oočasi in odločno z rezkim glasom. Župnik je bil na te besede popolnoma »paf« in je hotel podobo ročno nazaj poslati. Ta dei-stva nam kažejo, kakor, da bi župnik sam ne imel nikake lastne sodbe kaj je lepo in kaj ni lepo, marveč se mora opirati na svojo kuharico. Cujmo dalje! Ministrantoma naiprvo ona pre pove, da ne smeta cerkovniku ničesar pomagati, potem pride ukaz šele od župnika. Nekoč se ]• fam žila, da Če še enkrat vidi katerega s »Klingbeutelnom« mesto oerkov niks, mu ga vzame in gre baje sama pobirat. No, to bi bilo nekaj! Prvič njena »impozantna peršona«, dragic pa njen »Basiliskenblick« bi vsakega tako elektriziral, da bi |o prej ko mogoče odpravil z »milodarom«. Ministrantoma je tudi ona najprvo ukazala kako in kam imata konec maše polagati mašno knjigo. — Cer kovnik ji ni znal hoditi po cerkvi. Govorila je, da hodi okrog oltarja kakor okrog svinjaka etc Ta je seveda v očgled takemu natolcevanju odložil cerfcovniško »Čast!« Prišel je naslednik. Mesto tega pa opravlja ministrant skoro polovico posla in sicer zato, ker dovoli kuharica, ako bi seveda ta prepovedala, prepovedal bi tudi župnik. — Prav tako so imeli velik križ z njo organisti. Zakaj t* Marijin otrok — to je seveda tudi, dasiravno že devica v srpanu, čuti še vedno v sebi poklic nenadomestne pevke. Tu bi seveda rada ona odločevala, kaj naj bi se pelo. Pri vsem tem sa pa, grede na kor, kaj aro gantno obnaša. Ona nič ne gleda na to, če sune kakšnega starčka, da telebne skoraj na tla. Da je ni sram takega barbarskega obnašanja! — Z\ sedaj naj zadostuje. Ako se pa razmere ne bodo »premenile, navedi* bomo lahko če marsikaj zanimivega, ker nočemo, da bi nam oblastna kuharica gospodarila v cerkvi, za katere popravljanje smo morali ubogi larani že toliko žrtvovati. G. župnik se n&m pa le smili, ki mora tiČati pod to moro, zraven se pa ne more otresti teh vezi in spon. Res, najboljše je biti farovška kuharica!
Dnevne vesti.
V Ljubijaci, 6. septembra.
— Zveza slovenskih odvetnikov* Pripravljalni odbor usoja se opozarjati p. n. gospode člane še enkrat v ustanovni občni zbor, ki se bo vršil jutri 7. t. rn. ob 7. uri sva Čer v mestni dvorani.
— Klerikalna Danica", društvo tistih pokvarjenih dijakov, ki bo že v mladih letih prišli tako temeljito ob vse ideale in ob vsako plemenitejše čustvo, da so se tako-rekoč za par klobas prodali najza-ničljivejši kliki na svetu, praznuje prihodnji taden svojo desetletnico. Že več dni zapored poživlja »pripravljalo: odbor«, naj se že vendar oglase starejšine in drugi prijatelji za udeležbo, a vse to tarnanje nima menda nič uspeha. Zdaj so ti akademični ministrantje zopet obelodanili tak poziv in da bi svoje starejšine in druge prija-telje laglje privabil', jim obetajo, da pride tudi »številno zastopstvo« poljskih, čeških in hrvatskih miniatran tov. Upamo, da bo to končno veadar zr-leglo.  C* ne, pa svetujemo »D»ni
je začel župnik znova vpiti in kleti iu groziti roparju s peklenskimi mukami. A kolikor bolj se je župnik jezil, toliko glasneje se je tujec smejal in s toliko večjim veseljem je žvenketal z župui kovimi cekini.
Končno je Župnik vender opešal in umolknil, ter si začel brisati potno Čelo.
— Ali vara je sape zmanjkalo, se je rogal razbojnik. Čemu se pa jezite? Zaradi teh vinarjev, ki sem Vam jih vzel V To pa res ni lepo! Saj vam nisem ničesar hudega storil.
— Tat, ropar, razbojnik, je vpil župnik. Božja kazen te že zadeue.
— Vas je pa Že zadela! Ali ni v sv. pismu rečeno: kadar ste na potovanju, ne imejte pri sebi ne zlata nc srebra in celo bakrenega denarja ue imejte v svoji vreči. To je božja zapoved. Vi se pa niste držali te bolje za povedi in zato je Bog mene poslal nad Vas, za kazen.
— Tolovaj, smrad iz pekla, beži od mene in bodi proklet vse Žive dni.
— Oh, duhovni gospod — pa go vori tako grdo! Nikar se ne jezite, Če ne bodete še oboleli. Pomeniva se rajše o Čem drugem. Ta le vaš plašč mi
arjem«* naj apelirajo na farovske kuharice. Te jim Uhko naženo, čeladi ne starešin, pa vsaj »drugih prijateljev« toliko, da bodo katoliški ministrantje lahko 14 dni krokali.
— Kje je srebnnina in zlatnina ? Prijatelj našeg* lista nam piše: Mudeč se po trgovskih opravkih v Krškem, sem slišal čudne go vorice. Ljudje Be vprašujejo, kam je izginila srebmina in zlatnina pred kratkim umrle gospe Krtžatsičke, ker te pri inventuri niti žepa* ura ni našla. Ker }e krški ub ;£ru znkind glavni ded?č, bi bla p«*»3 naloga alav. županstva, da se ta to stvar zanima in poizve, k*i je na teh govoricah ?.xnic8, kajti prikrajšani so tu reveži.
— Šolske   veati. Provir.o-
ri£no so nastavljeni g. Ivan Golob v Cerkljah pri Krškem, gdč. Marija Z n «* n c v Ribnici, gdč. A d e 1 a Golob v Št. Vidu pri Siicah in gdč. An & Virk v Ribnici. Gjspa Marija Kralj v S t. Vidu se je odpovedala  svoji službi.
— Umni  je  dne 31. m. m. v
penziji Waidfriede ob Ojojskem jezeru gospod Janez Mlakar, bivši privatni učitelj in odgojitelj, rodom Ljubljančan, ki je pa ži*ei na Dunaju že 45 let. Zuelel je v Št Lenartu na Korošfee.n, kamor je zahajal skoro vsako ieto z& p&r mesecev in bol nega pripeljali v penzijo v Wald-friede. Pokopan je na svojo željo v Feldkitchnu, kjer je slučajno za de kana rajnikov rojak in sošolec iz ljubljanskega gimnazija gospod Anton R i enter. Pokojni* |e bil po potresu leta 1895. eden najbolj dejavnih in energičnih članov dunajskega p/nučnega odbora in sam je nabrai med mnogimi svojimi imovi-i;mi znanci prcc*;šnjo svoto za rojake, ki so bili prizadeti pri potresu. Naj v m^ru počiva!
— Katoliški vozni red. >>S!ovenee« je pred n?kaj časom raz-■ saelil svoje redke cdjemnike t voz-s m redom, kateremu so dodani i n-s 6 f a t i. Z ozirom na to, kako hudobno se »Slovencev!« farji vedno uganjajo v aiovenske liberalne trgovce in obrtnike in v Nemce, smo ts ioserate nekoliko pregledali. In fcsj e -išh ? InseriraJo ie 19 slov liberalcev, 21 Nemcev, 2 Laha in le 17 klerikalcev. O, liberalnega denarja se farji še nikoli niso branili!
— Vegova siavnosi v Moravčah)   pohodom  katere priredi
>S'< vensko pi»ri;n«ko društvo« izlet v Moravč**, bo dne 2 5. t m.
— Ferijalno akademično društvo ,,Pr os veta" otvori I. po-iiiočo Knjižnico dne 8., oziroma 11. t m. Oii 4. uri popoldne na vrtu Potočnikove restavracije v Domžalah Spored obsegu predavanje o pomenu knjižnice in o potrebi čitanja knjig, igro, in sicer prizor iz »Desetega brttta«, ki ga igrajo dijaki in domačini. Sodeluje si. prvo pevsko nru^tvo »Lira« iz Kamnika in rf. »Domžalska go*ba«. Vstopnina znaša 40 v z<* odrasle, 20 v za otroke. Ker je čisti dobiček namenjen kojti-'i enemu fondu »Prosvete«, se z oštrom na dobrodelni namen prepiačila tv*tležn^ sprejemajo.
— Za potujoče Itnjižnice »Prosvete"  s^  d»rovjii>; abitu rijODt   g  Pfeif^r   38   wt. Kostanjevec
16, g. Sohwantner 11 (ealeara Jurčiča!) io g Zalar 8 Neznan 10 knjig. V celoti je doslej darovanih 577 knjig. Ker namerava »Prosveta« zaticiovati temelj veliki centralni knjižnici v Ljubljani, koje potreba je od dne do dne obČutnejša, bo sprejemala od sedaj naprej tudi nemške knjige Darovalcem iskrena hvala! Naj bi našli obilo posnemovalcev!
— Ixlet v Belgrad. Izletniki odpotujejo 18 L ubijane dne 16 t. m. s popoldanskim poštnim vlakom ob */A na 3 uro V Zagrebu se jim pri družijo Hrvat/e, 17 opoldne so že v Belgradu. Vdate si vzame tour- in retourkarto do Zagreba, kar stane iz Ljubljane v 3 razredu 8 K 40 h, v 2. rasredu pa 12 K 90 h. Vožnja iz Zagreba v Belgrad stane v 3 razredu 10 K, v 2 razredu pa 16 K. Torej cela vožnja iz Ljubljane do Belgr*da in nazaj v tretjem raerjedu 28 K 40 h, v drugem 44 K 90 h. Prijavljenih je zdaj 50 izletnikov, med njimi 15 dam. Damo bodo dobile v Belgradu prosta za sebna stanovanja. j§e enbr*t opozarjamo, da naj bi vsak izletnik pre skrbi potni lidt pri okrajnem glavarstvu, v Ljubljani na magistratu.
— Pokrovitelj družbe sv. Cirila in Metoda pri 1. ljubljanski podružnici je postal v. Č. g. župnik Frančišek Košmerljiz Amerike, kije daroval za Jeseniški otroški vrtec" 200 K. Gospa Katarina Auerjeva iz Ljubljane je darovala v isti namen 30 K in postala ustanovnica pri Šent-jakobski-trnovski podružnici.
— Družba sv. Cirila in Metoda pojasnuje da stane 1000 narodnih kolekov 20 kron. Trgovcem in trafikam se more, ako naročajo naj manj 1000 izvodov, na njihovo izrecno zahtevo dovoliti rabat. Ce takoj plačajo naročene kolke, da jim družba na 1000 kolkov 50 kolkov po vrhu. Razne si. tvrdke, ki ga pa prodajajo družbi v prid brezplačno, zagotavljajo si s tem Činom narodno zahvalo. Narodni kolek se naroča z naslovom: „Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, „Narodni dofti~.
— Predsedstvo slovenskega trgovskega društva „Merkur" naznanja, da hoče društvo tudi letos otvonti za svoje člane večerne učne t»«Čiije, in sicer za slovensko knjigovodstvo, tlovensko korespondenco, stenografijo in iaščino. Opozarjamo one člane, ki morebiti niso dobili v roke tozadevne okrožnice in ae vendar hočejo udeležiti enega sli drugega teb tečajev, da to društvu pismeno ali pa ob ur*dmh urah (od 8—10 ure zvečer) u-tmeno naznanijo. Ker je od števila oglašen-cev za posamezne tečaje od?iaac, ako ee bode isti vršil ali ne, bi bilo želeli obilne udeležbe.
— /i fond sadne razstava V Radovljici so nadalje darovali: Občinski odb r na Jesenicah 100 K, visokočast. g. cesarski svetnik Ivan Murnik v Rado^ijio; 50 K, Kmetijska podružoica na Vrhniki 6 K, go**p V. Vurnik, podobar v Radovljici 4 K. tirina hvala!
— Vipavska „Narodna Čitalnica" priredi na Mali Šmaren »pod kostanjem« na dvorišču gr*|-Fćine vipavske veselico z godbo, petjem , tamburao jem , dr«mat<čno predstavo m plesom. Začetek *a-bave točno ob 7. uri »večer.
— „Narodna Čitalnica" v Metliki priredi ob devetdesetletnici svojega čaatnega člana, biskupa Josipa Juri;.-. S*r038o;iRy~r;a 8. septembra t. 1. v Mvoji d*t.-fani veselico.
ugaja. Prav lep je, prav tak, kakršnega bi jaz rad imel. Veste kaj, dajte ta-le plašč meni za spomin.
Župnik je odskočil in začel zopet kričati, kleti in psovati, razbojnik pa je dvignil svojo puško in pomeril na župnika.
— Plašč doli, če ne ustrelim! Ena — dve —
Kakor bi trenil je župnik snel z iamen svoj lepi, skoro novi plašč in ga vrgel roparju.
— Na, vzemi plašč, za vsako nitko 7 tem plašču boš v peklu delal strašno pokoro. Hudič te bo za vsako nitko IPosebe trpinčil.
1 — Slišite, gospod, vašega zmer-feija mi je pa zdaj dovolj, je rekel r,Jpar osorno in zopet dvignil puško. m Vam že pokažem, kdo da sem!
— Razbojnik si, tolovaj, ki pride 5» vešala.
— Za vešala je še dosti časa. «opar je zopet pomeril na župnika in toi: Naš Zveličar je zapovedal: kdor 1 vzame plašč, temu ne brani, da ti 2ame še suknjo. Tako pravi sv. 'ismo. Vi kot duhovnik celo ne smete rešiti proti tej božji zapovedi. Torej
°li s suknjo, če ne ustrelim. Ena —
Ve —-
Župnik je, videvši, da je ropar zopet s puško nanj pomeril, skočil, kakor bi ga bil gad pičil in v trenotku je slekel tudi suknjo in jo vrgel pred roparja, a zdaj ni več rekel niti besedice, kajti bal se je, da ga ropar polagoma do golega sleče, če bi mu še kaj ugovarjal.
Trepetaje je stal župnik pred roparjem, ki se je porogljivo smejal in se vidno veselil  župnikovega položaja.
— Zdaj pa tecite, gospod župnik, sicer se še prehladite. A nazaj na Vrhniko morate! Vrhniške ovčice bi ravno danes rade pozdravile svojega pastirja. Torej — ena — dve —
Župnik se je krieaje obrnil in je tekel proti Vrhuiki kar so ga nesle noge, tekel, dokler ni prišel na varno mesto, kjer se je od onemoglosti zgrudil, a je bil vendar vesel, da mu ni bilo treba iti na Vrhniko.
Razbojnik pa je oblekel župnikovo suknjo in ogrnil župnikov plašč.
— V tej obleki pa res ne bo nihče spoznal, da sem jaz dolgi Laban.
In veselo žvižgaje je dolgi Laban preštel cekine v župnikovem mošnjičku, jih dobro skranil za srajco in potem zapustivŠi cesto krenil čez polja doli proti Vrhniki.
Spored: Prolog: »Slava Siroasma-y«rju!« Zložil E Gangl; gosli in klavir; veseloigra »Doktor Hr-bar«; pro sta zabava s plesom. Začetek ob polu devetih zvečer. Vstop je dovoljen samo povabljencem Kar je čisti dohodek namenjen blagajni »Na rodne Čitalnic«* v Metliki, se pre-plačila hvaležno sprejemajo.
— V Gornjem gradu bo dne 11. t. m., t. j, v nedeljo ob 10 uri v šoli zborovanje učiteljskega društva. Tega zborovanja ae udeleži tudi o. kr. okrajni šolski nadzornik in več drugih gosto?. Zavoljo skupnega ko sila je takoj javiti učiteljstvu v Gornjem gradu.
— Morilec Šegiil* se obesil? Poroča se, da se je kmet Šeguta, ki je na tako zverinski na čin e »štajerčevim« poetom Murši-čem umoril bvojo ženo, v zaporu obesil.
— Divja, krava. Na neza-grajeneun travniku pod takozvanim »Razgledom« ob poti v Šiško ae pa seta že več dni dve kravi, izmed katerih je posebno ena zelo hudobna. Danes dopoldne se je zagnala i neko pestunjo ter jo z otrokom vred podrla na tla. Zgodila bi se bila lahko velika nesreča, da ni priskočil g. K. ter s palico kravo odgnal. Ker se baš po tej poti vedno sprehajajo meščani ter tekajo otroci, bilo bi pač nujno, da ae poskrbi za varnost pred hudobno govedo.
Hrvaško Primorje. Naj zanimivejše pokrajine naše bratske Hrvaške vidimo ta teden v mul narodni panorami. Vedno več Slovencev poseča v poletnih mesecih divno Kraljevieo in Cirkvenieo, a b«š zadnji čas se je o teh krajih mnogo pisalo, zato se bo pač vsak Slovenec za nje zanimal. Kdor jih ni videl, ogledal si jih bo rad v panorami, a kdor je preživel nekaj tednov tam, oživel ai bo tem rajši prijetne spomine. Nadalje so videti ravnotako očarljivi kraji Baker, Senj, Novi, Ogulin, GoapiČ, Reka, Trsat, Hroljin z romantičnimi razvalinami in partijami. Končno so še razstavljeni Sa-m bor. Lftpoglava, Podsused in Sa-stine pri Zagrebu. — Prihodnji teden pride na vrsto Vzhodna Afrika.
— Navihana goljufica. Včeraj je nesla 27!etna Frančiška Lužarjeva iz Utmanj, v občini Rob pri Kočevju, po Goaposkih ulicah za 5 K zobotrebcev. Med potom se ji pridruži nepoznana ženska, katera jo je vprašala, kaj in kam nese prodajat, kar ji je Lužarjeva povedala. Neznanka pa jo je pregovorila, češ, naj le da zobotrebce njej, da jib bo nesla trgovcu Stritarju na Valvazorjevem trgu, kateri jih bode, ker jo poen«, boljše plačal kot nji. Rečeno, storjeno. Lužarjeva je neznanki res dala zobotrebce prodajat m čakala pred Stritarjevo prodaialciico. Čez nekaj časa necnanka res pride s smehljajočim obrazom ter stisne naivni kmetici vojaško jubilejno koUjno, češ, da je gospod trgovec tako zadovoljen z zobotrebci, da ji je dal ta denar, ki je vreden dva cekina. Z zadovoljstvom je vzela kmetica »cekin«, se zahvalila za tako dobro kupčijo in odšla svojo pol Tudi neznanka jo je b petimi kronami, ki jih je dobila za zobotrebce, od burila. Lužarjeva je šla pozneje kupovat svojih potrebščin in jih plačala s »cekinom«. S*»le sedaj se ji ju cabliftk&io. ko ji je trgovec razložil, kaj ta »cekin« pomeni, da je padla v roko goljufice in da je morala zobotrebce dati zastonj
— Ponesrečen beg. Danes zjutraj je ušel 181etni prisiljenje Jakob Kopač iz Gorenje vasi pri Medvodah, ki je delal na vrtu za prisilno delavnico Tekel je ob strani vlaka dolenjske železnice toliko časa, da ga pazniki ni*o več videli. P;i mitoici na Poljanski cesti pa so ga ustavili roitniški pazniki in ga zaprli toliko časa v čuvajnico, da je prišel policijski stražnik in ga zopet odpeljal v hišo pokore.
— Nesreča. Danes zjutraj je poštni vlak v Št. Petru povozil nad-«prevod r.i a južne žeieznice g Frana Kopetzkega. Odtrgal mu je roko pod komolcem in ga na glavi močno poškodoval. Pripeljali ao ga do Ljub Ijaue z vlakom, od tu pa z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Kopetzkv sicer še govori, malo je pa upanja, da bi okreval.
— Na vrt je vlomil sinoči neznan tat v Koniušnih ulicah št. 1 in pokradel z* 10 K sadja.
— Delavsko gibanje. Včeraj Bo je z )užnega fcolodvora odpeljalo v H- b 7 Hrvatov — 33 Hrvatov je šloiz HrasHeč v Zagreb, 18 jih je pa pnifo i« Am«r;ke. — V nedeljo Be je odpeljalo 6 Hrvatov v Ameriko, nazaj pa e pattfca 86 Slovencev in Hrvatov. — 40 Hrvatov je šlo v Heb, 55 v Jesenice, 28 pa na Hrušioo. — Včeraj se je odpeljalo v Ameriko 3? Slovencev. — 10 Hrvatov je šlo z Reke v Heb, 35 pn ravno od tam k vffrndbi Karavanske železnice. — 13 Hrvatov |e odpotovalo iz Podbrda v Zagreb.
— Izgubljene in najdene
reČi. G. Konrad Majerhofer je izgubil listnico z 18 K. — Marija Trkova, fioaeatnica iz Bizovika je našla denarnico z manjšo Bvoto denarja. — G Rudolf Got« je našfl denarnico, v kateri je bilo nekaj denarja. — Katarina Škerjančeva je iagubila danes zjutraj denarnioo a 4 K
— Ljubljanska društvena godba priredi jutri zvečer na vrtu hotela »Lloyd« d ruš t ven koncert za člane. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin
— Mestna posredoval« niča za delo in stanovanja. Mestni trg številka 27, telefon številka 99. Od 26 do 31. avgusta je dela iskalo 11 moških in 29 ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponuđeno 11 moškim in 39 ženskim uslužbencem, v 31 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. januarja do 3V avgusta je došlo 1853 prošenj za delo in 1904 deloponudbe. V 1112 slučajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj moški: 1 klepar, 1 mizar, 1 voznik pive, 9 konjskih hlapcev, 3 vajenci za kavarne; Ženske: 1 kavarniška blagajni čarka, 4 računajoče natakarice, 2 gostilniški kuharici, 8 gostilniških deklic, 2 orožniki kuharici, 1 gospodinja, 5 kuharic, 18 deklic za vdfcko delo, 10 deklic k otrokom. Službe iščejo muški: 2 to ča;a{ več trgovskih in pisarniških slug, 3 delavci, 2 kočijaža; ženske: več prodajalk mešanega blaga in kruha, ter drugih pOBlov. Stanovanja so oddati za november z 2, 3 in 4 sobami za takoj, Več mesečnih sob in dijaških stanovanj.
— Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
— Hrvatske novice. — Novo poštno poslopje v Zagrebu. Te dni so se začeli se liti iz starega poštnega poslopja v novo poslopje. Telefon ima v novem poslopju 900 številk, a ae lahko po potrebi razširi na 2000 številk. — Pri otvoritvi jugoslovanske umetniške razatave v Belgradu bodeta zastopala hrvaško pisateljsko društvo podpredsednik Šandor Gjalski in taj nik Nikolić — Železniški nadinžeaer ropar? Kakor znano, je duhovnik Lengvel iz Zagreba obdolžil nadinžinerja Kassasa, ki se je ž njim vozil v istem voza, da ga je hotel oropati, dasi jo Kaseas le segel za zastor, da ga odgrne ter se pri tem dotaknil duhovnika. Preiskava, ki jo je uradnik sam zahteval, je dognala njegovo pcpolno nedolžnost ter je vložil zoper župnika tožbo zaradi obrekovanja. — Zopet demonstracije vOseku. Proti madjarski šoli v Oseku so se primerile preteČeno nedeljo zopet velike demonstracije. Na šoli in na učiteljevem stanovanju so razbitie vse šipe. — Vojno pristanišče v Dalmaciji? »Crvena Hrvatska« poroča, da se namerava naj-južneja točka med Gružem in du brovniško Reko, ki je zavarovana z otoki, prirediti za vojno pristanišče.
— Poljedelsko šolo za odra 8 1 e otvorijo s prihodnjim mesecem v Spljetu. — Dvojni umor. V Daljanovcu pri Požegi so našli na cesti brata Stipa in Iva Pismica obglavljena. Umorjena mladeniča sta bila strah cele vasi. — Umetniška razstava v Sarajevu. Razstavni odbor se je sestavil ter si je izvolil za predsednika dr. Čiro T r u h e 1 k o. Sklenilo se je, da se naprosi deželni načelnik, da prev zame pokroviteljstvo nad razstavo; deželo se naprosi ta subvencijo; srbski, slovenski in bolgarski umetniki se povabijo, da se tudi udeleže razstave.
— Najnovejše novice. —
Nemško in avstrijsko planin sko društvo je imelo včeraj v Bo! canu svoj 35. ončni zbor. Društvo je štelo 6 L 861 članov, je imelo 308 po družnic in 222 koč. Proračun za pri hodnje leto izkazuje 420.600 K dohodkov, ociroma iidatkov.
— Samomor katoliškega duhovnika. V Budapešti je skočil v Donavo ter se v vodi še ustrelil z revolverjem katoliški duhovnik in gimnazijski profesor Jos. Gartner. Zapustiti je hotel duhovniški stan, da se j-ž-ni; ker pa ni dobil primerne službe, se je ustrelil.
— Mesarski štrajk v Čika g u neprestano narašča. Nad 150000 delavcev mesarske stroke se je pridružilo ŠtrajkujoČim.
— Plevejetf morilec odpeljan? Poroča se, da je prišel nedavno v bolnišnico, v kateri leži morilec ministra Pieveja, orožniški polkovnik z enim orožnikom in zdrav nikom. Pokazal je ukaz just'.čnega ministra, naj odvede moriloa v zapor, ako je že za to sposoben. Njegov zdravnik je morilca preiskal ter potrdil, da je sposoben, nakar so ga vzeli s seboj. Vsi trije ao bili pre-
oblečeni morilčevi somišlieniki; tuli ministrov ukaz je bil ponarejen.
* Na Finskem so težave.
Novi fluski guverner knez Ooolenaki se je ta teden hotel zavarovati za 100000 frankov Zavarovalne družbe ga večjidel niso hotele sprejeti. Na-zadnja je dobil nekje neko družbo, kateri pa mora plačevati trikratne premije.
Književnost.
— ltZvončekls. List 8 podobami za slovensko mladino. Vsebina *t. 9.: 1. V najlepšem kra;u Fran 2^ur. Pešam. 2. Domovine!  Sorin. Peseui.
3. Barčiaa plava . . . Sokolov. Pesem.
4. Kmetova pe«em.   Borisov. Pesem.
5. Milica.  F.  G  Hr»smičan. Povest.
6. Dolgi prsti. E G-ngl. Povest a podobo. 7. Ravni cvetovi. Cvetko Slavin. Pesem. 8. Naša Viki. Borisov. P«*sm*. 9 Ob stoletnici avstrijskega cesarstva. J Dimnik Zgodovinski spis. 10 Brata. Dečman^v Vinko. I*r.ra v dveh dejanjih. 11 Zabava naše muce. Podoba v bsrvotiaku 12. Jucaki. Borisov. Pesem. 13 Dež za solncem. E. Gangl. Povest s podobo. 14. Pouk io zabava. Zastavica v podobah  Gustav Stupar.
— Trgovina z Živalmi. — Na milijone hroščev. — Dunaj. — Največji bronasti  kip   —  GiobcČina Jadran skeg<* morja.  —   Najstsrejše mesto.
— Stavčevo petje, — Dete brez noj?.
— Periiiski «»«h — Potne noge. — Krokodili v Egiptu. — Nova š'da. — N«jveČja tvornica užigalic. — število ru«iar;ev. — Največ denarjev. — Rešitev.
Telefonska in brzojavna poročila.
Bovec 6. septembra. Pri občinskih volitvah so zmagali naprednjak!.
Dunaj 6. septembra. Prince-zinja Lujiza Koburška in Matta-chich sta prišla na otok Jersev v kanalu la Manche.
Rusko-japonska vojna.
Petrograd 6. septembra General Kur opat ki n je cd carja zahteval šest novih korov vojaštva
London 6 septembra. Vse tri japonske armade se bližajo Mu-kdenu v brzomarših, ker hočejo mesto zavzeti, prede o zamora Ku-ropatkin odstraniti ali uničiti tam nahajajoče se ogromne množine živil in municije. Japonci smatrajo z zavzetjem Mukdena in Port Ar-turja vojno za letos kot končano in hočejo v Mukdenu prezimiti.
London 6. septembra Nekateri listi javljajo, da so bile zadnje straže Kuropatkinove popolnoma uničene in da je vsa armada v nevarnosti, da jo Japonci zajamejo. Neki japonski častnik generalnega štaba je rekel o bitki pri Liaojangu: Vse je Slo natančno po pripravljenih načrtih, točno tako, kot pri manevrih.
London 6. septembra nDaily Cbronicle" poroča: Japonska blo kada Port Arturja je iluzorn*. Rusom se je posrečilo spraviti v Port Artur veliko množino moke. Japonci napadajo Port Artur od 31. avgusta dan na dan, ne da bi mogli doseči kak uspeh; vsak napad je bil z velikimi izgubami odbit.
Petrograd 6. septembra. „Rusu javlja iz Mukdena: Japonci so samo še 40 km južno od tod Cenzura se je že preselila v Harbin Najbrže bo v kratkem pretrgana brzojavna zveza z Rusijo.
Petrograd G septembra. Car je včeraj s svojo materjo in raz nimi velikimi knezi cbiskal baltiško brodovjo
Petrograd 6. septembra. Namestnik Aleksejev je poslal obširno poročilo o koncu križarke „Rurik" Izmed 29 oficirjev jih je bilo 9 ubitih in 9 ranjenih, izmed 800 vojakov jih je bilo 278 ranjenih.
Gospodarstvo.
— Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu avuu«<u 1904 je 212 strank vložilo 54.252 K 69 h, 186 strank vzdignilo 39.286 K 68 h, 19 strankam se je izplačalo posojil 32 780 K, denarni promet 270432 K 16 h.
•s*j!..**4IJA"* » -----•
ff3t Slabotne, nervozne in malo-krvne osebe, oledične, sloke in otroke, ki slabo izgledajo, okrepča železnato vino lekarnarja Plccolija v Izubijani na Dunajski ctBtl. — 8       Zunanja naročila po povzetju. 13
Borzna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kurzi dun. borze 5. Beptembra 1904. Naložbeni papirji.
4°/e majeva renta .   . . 4'2°/0 srebrna renta
4V 4»/ 0
ao'<°
2 lo
4% avstr. kronska renta . . 4° , „ zlata . . . 4°/0 ogrska kronska „ . . . 4°/0 9 zlata „ . . . 4°/0 posojilo dežele Kranjske . 41/s°/o P0S0Jil0 mesta Spljet . 4l/,7o „ u Zadar . 4Va°/o bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o. 4%     „       h ž. o. .
41/-»°/0 zst. pisma gal. d. hip. b.
41/ac/o Pe^   k<>m«   k.   o. 7-
10°/0 pr.......
zast. pisma Innerst. hr.
„       „     ogrske cen. dež. lir.......
4l/t°/o z- P*3- °Sr* n^P- ^an- ' 4Va70 obl.   ogr.  lokalnih železnic d. dr.....
41 a°/0 obl. češke ind. banke . 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel.
4°/0 prior. dol. žel.....
3% „ juž. žel. kup. »/tVi • 4l/a°/o avst. pos. za žel. p. o. .
Sret'ke.
Srečke od 1. 1S">4.....
„      „   u 1860«, ....
.   . 1864 .....
„ tizske......
„    zem. kred. I. emisije .
„     ogr. hip. banke .
srbske a frs. 100*— .
„ turške......
Basilika srečke ....
Kreditne „ ....
Inomoške „ ....
Krakovske n ....
Ljubljanske        r    .   .   . . Avst. rud. križa   „    .   . . Ogr.     n n
Rudolfove „    .   .   . .
Salcburške „    .   .   . .
Dunajske kom.    „ ....
I>elnice.
Južne železnice.....
Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke . . . Ogrske „ „ ... Živnostenske „ ... Premogokop v Mostu (Briix) .
Alpinske motan.....444-75
Praške žel. indr. dr. .   . .
Rima-Murauyi.....
Trbovljske prem. družbe . . || 308-50 311*— Avstr. orožne tovr. družbe . . |: 484-— 488* — Češke sladkorne družbe .   .   . ! 173 — 177-—
Valuto.
C. kr. cekin.......                               11-34 1139
20 franki........i    19*03 19'06
20 marke........                                    2345 23 53
Sovereigns.......                                    2392 24 —
Marke.........j 117*25 11745
Laški bankovci......j   95-— 95 20
Rublii.........!| 253 25 254'—
Dolarji.........||    4-84 5-—
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 6. septembra 1904. Termin.
Pšenica za oktober .   .   .   za 50 kg K 10-4S
„       „ april 1905 .   .    „ 50  „   „ 10-79
Rž „ oktober 1904 .    , 50  „   „ 788
Koruza   „ maj    ....    „ 50  „   „ 7'35
Oves      , oktober ...    „ 50 „   „ 712 Efektiv. 10 vin. višje.
Denar	Blago
9935	99-55
100-10	10030
99*30	99-50
119-20	119*40
97*10	97-30
118-95	11915
99-50	101—
10025	101*25
100 —	100 —
10070	101-70
99-60	100 —
9960	99-90
101-70	102-15
10660	107-50
100-50	101 —
100-60	10160
10020	10120
100 —	101 —
100-75	10175
9S-50	
9910	10010
306-—	308-—
101-10	102-10
152 90 257 — 16150 305 —
267 —
93 — 129-25
461.— 76 — 83-— 65-— 53 50 29-— 66*— 75 —
508-50
87-25 639-20 1614-— 649 — 757 — 249-50 639 —
153-90 261-— 163-50 315 —
275'— 9750 130-25
472 — 83-50
87- — 70-— 55-50 30-— 71 — 79-50
518-30
88- 25 640-20
1624 — 650-— 758- — 250*50 643-— 445 75 2340 — 2349 — 508-75i 51075
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 3uf> 2.    Srednji zračni tlak 73G-0 mam
Sept.	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	£2 s S EH &	Vetrovi	Nebo
6.	9. zv.	739 2	145	brezvetr.	pol. obiač
6. T	7. zj. 2 pop.	739*6 7384	92 212	al. svzhod sr. jug	megla del. oblač.
Srednja včerajšnja temperatura: 160°, normale: 18 3°. — Padavina v mm 0'0.
Tvrdka Madile VVutscher & Ko.
javlja s tem pretužno vest, da se je nje zvesti sotrudnik, gospod
Fran Budan
prodajalec
dan.;s vsled nesreče nepričakovano ločil iz tega sveta.
Pogreb dragega rajnika bo dne 6 septembra ob pol tj. uri iz kapele Sv. Krištofa.
N. v. m. p.
Ljubljana, 5. septembra 1904.
Zahvala.
Za vse izraze sočutja ob bridki izgubi ne£)ozabnega nam sina, ozi- flgg roma brata, gospoda
Josipa Kobilca
za darovane vence in za spremstvo k   zadnjemu   počitku izrekamo vsem udeležnikom najsrčnejšo zahvalo. -2528 Zaluioei-
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni našega predragega, v Zgornjem Tuhinju pri Kamniku rojenega očeta, o zri roma tasta gospoda
Andreja Jegliča
danes ob 2. uri popoldne, po daljšem hiranju, previdenega s svetimi zakramenti za umirajoče v | 71. letu svoje starosti, poklical k sebi v bolj Se življenje.
Pogreb rajnkega bo v sredo, dne 7. t. m. ob 4. uri popoldne.
Rakek, dne 5. septembra 1904.
Janko, nadučitelj, sin. - Agneza hči. — Minka, sin ah a. — Ivan Papler, organist, zet. 2560
Miad strugar
ki ima svoje orodje in strugarski stol, želi vstopiti v delo kot mojster ali pomočnik. — Kdor želi in rabi strugarja, vpraša naj  pri upravništvu
rSlovenskega Naroda". 2533—1
Mm
išče službe.
2527—1
Ponudbe pod „Modistka št. 100"
na upravniŠtvo „Slov. Naroda".
Sprejr^ejo s©
pod  jako   ugodnimi pogoji
solidni in spretni
Ponudbe   naj   se   pošiljajo pod zavarovalni   potovalci"   na uprav-nistvo „Slov. Naroda". 921-45
Trije
boljše rodbine se sprejmejo na stanovanje in hrano.
Več se izve na Sv. Petra cesti št. 77 v pritličju. 2545 -i
2 deklic
iz dobre rodbine ali pa dostojno gospico sprejme v dobro in vestno nadzorstvo boljša rodbina brez otrok. Posebna soba. Bleivveisova cesta 7, I.
DIJAKI
lO
se sprejmejo na hrano in stanovanje.
Gorupove ulice 3, vrata II.
Čez plan.
To najnovejšo knjigo ZupanCčovih poezij jo pozdravila krittka zelo radostno in jo ^cenila izredno lasfcavo. „Zlato knjigo" moderne slovenske lirike jo naziva kritik Sever v ,,SIov. Narodu", pa tudi „Slotenec" ter „Dom in Svet" sta priznala Zupančiča brez vsega pridržka za največji lirični talent med sodobnimi slovenskimi pesniki. Ta boglasna ugodna sodba sicer tako nasprotujočih si listov pač neoporečno dokazuje, da se je porodilo na polju nafte lirike nekaj re-3 nenavadnega, nekaj Lakega, kar sili tudi nasprotnika, da to prizna hotć, nehote*.
Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentner-ja
li|ubl|ani
Sovražniki lepote
so slaba mila, ki so tudi vir vedmh neprilik lepoto ljubečih dam. Varujte se torej skrbno malovrednih mil in rabite le loc^ingovo milo s sestavljeno iz najžlahtnejSih tvarin To
milo je tako čisto, voljno in polno tolSče, da na otroSko nežno kožo umivanje z njo prijetno vpliva. Lepe žene. razumne matere naj vpoštevajo ta migljaj in naj nikdar ne dopuste, da pride v njih območju v rabo kako drugo milo, kakor samo Doeringo%u
milo m *o\<», osobito ker stane le 60 vin.
Generalna zaloga: A. vi<»tNt-ti *l* Co., Dunaj X. 826 Calavnl zalogi v 'LJubljani: Anton Krluper in V ti m o Petrlčie.
- Zahtevajte samo pravi -
IndraTea
najfinejši in najboljši čaj na svetu.
Najfinejši zajutrek, izvrstna južina. 2293—8
Najboljše sredstvo proti prehladi. Osobito priporočljiv za pokvarjen želodec. Pospešuje prebavo ter brani želodec bolezni. Dobiva me v tIro«-er!jah En boljših t-rgovlnalt B m|i4 «*«»rljt»ltlm In dellltatvaniiit blagom.
Naraven le v originalnih zavojih s stalno ceno.
Na veliko poSilja
Indra Tea Import Gompany Trst 3.
Hotel ILIRIJA.
Dovoljujem si vljudno naznanjati, da točim od I. septembra naprej poleg ..........
.        zadružnega piva -
iz Zadružnih pivovaren v Žalcu in Laškem trgu
ki se je v kratkem času jako priljubilo, naravnost iz soda tudi • svetovnoslavni
pfzenski prazdroj - (Urquell)
== iz meščanske pivovarne v Plznu. ==
Mnogobrojnega obiska prosim z odličnim spoštovanjem 2632—1
Fric Novak
Dijaki
se sprejmejo pri učiteljski rodbini na hrano in stanovanje. Povpraša naj se:
Rimska cesta 7, vrata 18.
veščega slovenske in nemške stenografije sprejme
di% Kavi Trtllei?
odvetnik v Ljubljani.
Strojepisci imajo prednost. Plača po dogovoru. 2640 i
sprejmem takoj. 251.7
Josip Wernik, brivec na Jesenicah (G-orenjsko).
ki ume delati komate, se sprejme takoj pri Ivanu Kravosu, sedlarju v Gorici, ulica Vetturini Št. 3. 2M3—l
Ravnotam se sprejme tudi
"VJL O O      O O.
53
Grenčica
Florian"
in liker "-203
„riorian"
najboljša kapljica za želodec.
s prakso želi pod ugodnimi pogoji pre-meniti službo. 2544-i
Naslov v uprav. „Slov. Naroda,
Učenca
ki je obiskoval prvi razred gimnazije ali realke sprejme v trgovino mešanega blaga Mi jo Strauas v Spodnii ■d»*»Ji- 2 4fl-i
gfoa dijaka
iz boljše Lise sprejme na hrano in sta novanje učiteljska rodbina.  Imela bo-deta svojo sobo. Skrbno nadzorstvo
Naslov se izve v upravništvu ^Slovenskega Naroda". 264S |
Nepremočljlvi
dežni plašči
iz orig. angleškega dvojn. blaga
iz ovčje volne
z gumijevo vlogo
2504-1    in vsakovrstni cjitntl jevl pla^^i
za gospode, dame in otroke Vzorci, tere in navodilo za jemanje mere z obratnu pošto.
Paget c£ Co.,
Dunaj I, R/emergasse 13.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod Iz veznega reda.
Ve'JHven od dne 1. junija 1904. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA ČEZ TRBIŽ. Ob \1. uri 24 m poroci os, vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost. Monakovo, Ljubno čez SjJzthal v Aus Solnograd, čez Klein-Reifling   v  Steyr,  v Line,  M  Dimaj   tim  ABUtt&ttML   —   <>l^ f> i.ri zjutraj osebni vlak v Trbiž od  2 junija do   18. septembra ob nedeljah in praznikih.  — 1 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beijak. Celovec, Fr;inz«nsfeste, Ljubno, D čez Selzthal v Solnograd, Inomost, ćez Kleirj-Reiflm^ v Line, Badejevioe, Plzer.  Harij bm Heb, Francove vare. Karlove vare. Pra^o, Lipsko čez Anustetten na Dunaj. — Ob 11. u i |, dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Ljubno, Selztbal  Dunaj. — Ob U u:: 10 m popoldne osobni vlak v Podnart-Kropo  le ob nedeljah  in praznikih od t. junij^ n — Ob 3. uri 06 ui popoldne osobni vl;»k v  Trbiž,  Beljak,   Pontabelj,  Celovec-, Fran; Moi.akovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gast-iu, Zeli ob jezeru, Inomost, Br Curib, Genevo, Pariz, eez Klein-Reifling v Steyr,  Line,   Bndjevic«1,  Plzen,  Marijine vait. I! Francove vare, Karlove vnre, Prago. (Ljubljana-Linc-Praga direktni *oz I. in II  razr ,  L | na Dunaj čez Amstetten.   —   Ob 10. uri ponoči  osobni   vlak  v Trbiž,  Beljak, Franzen Inomost. Morakovo  L ubljana-Monakovo  direktni voz I. in II. razreda1). —  PROCA V N MESTO IN KOČEVJE. Osobni *laki. Ob T. uri 17  m zjutraj v Novo me mi     ^*ražo, Topi Kočevje, ob 1 uri 5 m pop istotako. — Ob t, uri 10 m popoldne osobni vUk v Grosuplje 2. jun;ja do 18. Fpptemhr* ob nedeljah in  prazmkh. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo me.-' Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA  IZ  TRBIŽA   Ob  i.   uri  i':>  m mi osobni vlak z Dunaja čez Aujstetten, Monakovo, (MftmknTO IjnMjim direktni voz 1. \u ll redar. Inomost, Franzensfeste, Solnoeprad, Line, Steyr, Aiissee, Ljubno, Celovec, Belj;.k. — 01 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža.  —  Ob  11. uri   10 m dopoldne osobni vlak z 1» • nnja Čez Amstetten, Lipsko. Karlove vare, Heb, Matij i ne vare, Prago (Praga-Linc Ljubljana rektui voz I. in II. razred*), Plzen. Badejevice, Solnograd,   Line,  St.\vr.   Pun/.. Senovo, Car/A, Bre^enc, Inomost, Zeli ob jezeru,   Lend-Gastem   Ljubno,   Celovec,   Šmohor, Pontabel 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Selzthala, Beljaka, CVluvc*, Monak lnomosta, Franzensfesta, Poutabla.  —  Ob 8. uri .*-> > n: zvečer z l.e-c-Bleda le ob m ). praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z D m.ija, Lipskega, 1 Franzensfesre, Karlovih varuv, Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubno^ra, Beljaka, CoAovea, l tabla, čez Selzthal z lnomosta in Solnotjrada. — Ob 10. uri 4o m ponoči o-oi»ni vlak t T od 2. Jurija do 18 septembra ob nedeljah in praznikih.   —  PROGA IZ NOVEGA MEST KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Elovofll mesta m Kočevja, ob 'J. uri 3- :n popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta,  Kočevja in ob 8. uri of> m zvečer istotako. 9. uri 22 m ponoči osobni vlak   z Grosupljega od   2. junija do 1K. septembra ob :i praznikih. — ODHOD IZ LJDBLJANE drž. kol. V KAMNIK ni vlaki:  Ob   i ni
zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči i>arao >> nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol.  IZ KAMNIKA.  Mešam vUk 6. uri 49 m ziutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m z\e er  Ob S. uri 55 ui p samo ob nedeljah in pravnikih.   —   Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropej» času, ki je za '2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani.
S332 4
Krojaški salon za gospode
IVAN MAGDIĆ
Ljubljana, Stari trg št. 8.
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journalih Iz najmodernejšega in najboljšega tuzemskega in inozemskega blaga.
Uniformiranje in zaloga potrebščin za Sokole.
r
V:*
• - e -V -» .
A 5 *
m
„Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica w CELOVCU.
Kupuje in |irodnJtt
vse vrsto rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 1,000*000.—
Zamenjava iu ekskomptuje Daje predujme na vrednostne papirje,
izžrebane vrednostne   papirje in    Savaruie  srečke proti vnovčujo zapale kupone. 3x-u.rz;xa.i isgr"u."ioi.
Vinkuluje  in  devinkuluje  vojaške  ženitninske kavcije. O^T   Kttltouipt iii inl*.i*M»o ineuie Bonn« naročila. ~!tJi
Podružnica v SPLJETU.
Driiume   ti»sr npr^Jenm
v tekočem računu ali na vložne knjižice 1 ugodnim obreslim.   Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.      39—102
Promet s čeki in nakaznicami.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tiek „Narodne tiskarne**.
09
12
3