Izhaja od meseca ok- TOSAMA tobra 1966. Ust, ki ga člani kolek- tiva dobijo brezplačno, izhaja en- krat meseč- Leto izhaja- nja: XVIII glasilo delavcev tosame oktober Slavnostna seja delavskega sveta Ob prazniku Tosame — 10. septembru so se na Delavskem domu tta Viru na svečani seji skupnega delavskega sveta zbrali slavljenci , dosegu 30, 20 in 10 let delovne dobe, delavci inovatorji, predsedni-i samoupravnih organov in vodje ^gacij preteklega mandatnega bdobja. Na sejo so bili povabljeni udi predstavniki družbenopolitičnih organizacij. V kratkem kulturnem programu le povabljenem zapel Tosamin ok-, ’ slavnostna govornika pa sta bi-f1 Predsednik SDS tov. Franc Arnuš ln glavni direktor tov. Edvard Peternel. Ob prazniku Tosame se spomi-Jamo prvih korakov samoupravlja-^ Pri nas, ko je takratni delavski ®t predal tovarno v upravljanje delavcem. * t v nadaljevanju je glavni direk-1 orisal prehojeno pot Tosame od ' začetkov, ki segajo v leto • ^ l'n njeno trdo delo in aktivnost r> pri uvajanju moderne proizvodnje in osvajanja širokega asortimana izdelkov s področja sanitete in higiene. Ocenil je tudi današnje stanje v Tosami, saj ne moremo mimo ocene gospodarskega stanja v Jugoslaviji. Lagodnost, v kateri smo živeli in ki smo si jo dolga leta ustvarjali s preveliko porabo na vseh področjih, pa naj bo to osebna, splošna, skupna ali pa na področju investicij, nas je pripeljala v smer gospodarske stabilizacije. Ukrepi v zvezi s tem so že sprejeti in se še sprejemajo na vseh nivojih so tako konkretni in obvezujoči, da kažejo izredno težko, celo kritično siutaci-jo. Vsestranskost in ostrina teh ukrepov je tolikšna, da morajo prizadeti sleherno področje dejavnosti sleherno delovno organizacijo in tu-č|i vsakega posameznika. To se dogaja tudi z nami, z našo delovno organizacijo. Težko je ocenjevati, koliko smo bili v Tosami pripravljeni na te ukrepe, ki jih dodatno še močno zaostruje svetovna gospodarska kriza. Dejstvo je, da smo se v zelo kratkem času znašli v takšnih pogojih poslovanja, da moramo čestokrat zelo na hitro reagirati in ukrepati, da pa imamo pri tem zelo omejene možnosti. Vendar pa nam mora biti pri vsem tem osnovni cilj socialna varnost vseh delavcev Tosame. Ob zaključku pa je glavni direktor namenil še nekaj besed jubilantom in nagranjencem. Povdaril je, da tudi do sedaj nismo ravnodušni do inovatorstva, vendar pa z doseženim ne moremo biti zadovoljni. Se več moramo narediti v smeri koriščenja znanj, sposobnosti in bogatih izkušenj naših delavcev. Vsem inovatorjem je iskreno čestital s priporočilom, da naj bodo tudi v bodoče ustvarjalni in še naprej prispevajo k napredku našega poslovanja. Čestital je jubilantom za 30, 20 in 10 letno delovno dobo, jih pozval, da še naprej ostanejo zvesti člani kolektiva in še naprej prispevajo svoj delež k poslovnim uspehom Tosame. Za delo v preteklem mandatnem obdobju dosedanjim predsednikom samoupravnih organov in vodjem delegacij prav tako velja zahvala Akcija NNNP Glavni namen akcije NNNP je krepitev našega obrambno varnostnega sistema. Z njo bomo preizkusili našo obrambno usposobljenost za primer vojne ali elementarne nesreče. Krepitev obrambne moči in usposobljenosti za primer nesreče je skrb ne le skupnosti, temveč vsakogar izmed nas, saj naša skupna pripravljenost temelji na pripravljenosti vsakega posameznika. Kot člani DO moramo nenehno izpopolnjevati svoje znanje in spretnosti, ki so potrebne v SLO ali v primeru naravne nesreče. V ta namen bo tudi v letošnjem letu potekala v naši DO akcija NNNP in sicer po programu, ki so ga sprejeli komiteji in odbor za SLO in DS ter po programu, ki ga bodo pripravili občinski organi. Program DO zajema 4 področja: — prometno varnost — požarno varnost — civilno zaščito — narodno zaščito. S področja prometne varnosti bo za prispevek pri reševanju tekočih problemov v delovni organizaciji in na nivoju občine. Ob koncu pa je glavni direktor za naš praznik čestital celotnemu kolektivu Tosame, saj je v preteklih 32. letih samoupravnega sistema dokazal, da se zaveda svoje odgovornosti pri graditvi samoupravnih socialističnih odnosov povsod tam, kjer delamo in živimo. Po končani svečanosti se je nadaljevalo prijetno tovariško srečanje ob prigrizku, ki so ga pripravili delavci obrata družbene prehrane. potrebno oceniti prometno varnostno situacijo in na podlagi te ocene sprejeti ukrepe za izboljšanje tega stanja. Vsi dobro vemo, da je požarna ogroženost naše DO velika. Kljub visoki zavesti članov kolektiva o požarno varnostni kulturi bomo v okviru akcije NNNP še nadalje izobraževali ter preverjali znanje tako ekip IGD kot enote CZ, prav tako pa tudi usposabljali delavce za preprečevanje in gašenje začetnih požarov. V program civilne zaščite je predvideno, da se poleg že omenjenega usposabljanja s področja požarnega varstva usposabljajo še ekipe prve pomoči ter organizirajo tečaji iz prve pomoči za člane ekip CZ. Za člane kolektiva pa bo potekalo preverjanje usposobi j enosi in znanja v izrednih razmerah, ker se pričakuje, da bi lahko v posameznih oddelkih prišlo do raznih nesreč (požar, poplava). Program narodne zaščite določa izdelavo varnostne ocene, seznanitev komitejev za SLO in DS š predlogom Zakona o SLO in DS s pov-darkom na poglavju o narodni za- ščiti ter izdelavo osnutka novega samoupravnega akta ob prihodih in obiskih gostov v DO. Samo aktiviranje enot NZ pa se bo izvedlo pri izvedbi vaj (izredne razmere). Program akcije skuša doseči, da bi pri izvedbi akcije tako ali drugače sodelovali vsi. Anžin Franc DDU objavlja DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA IZOBRAŽEVALNI CENTER LJUBLJANA, PARMOVA 39 objavlja vpis v: — osnovno šolo za odrasle in začetni tečaj branja in pisanja (brezplačno) — I. letnik usmerjenega izobraževanja v usmeritvi kovinsko predelovalne industrije za smeri: — obdelovalec kovin, vzdrževalec in upravljalec strojev (lahko tudi z nedokončano osnovno šolo) — oblikovalec kovin, monter in upravljalec energetskih naprav, vzdrževalec vozil in strojev, preoblikovalec in spa-jalec kovin, finomehanik — strojni tehnik — obratni strojni tehnik: tehnolog, energetik (za absolvente bivše poklicne kovinarske Šo-le> — I. letnik usmerjenega izobraževanja v elektrotehniški usmeritvi: — elektrikar — elektrotehnik — filmsko in televizijsko šolo za mentorje filmske vzgoje delo v šolah poteka po dopisno — seminarski metodi. Objavlja vpis tudi v tečaje: — strojepisni tečaj — tečaj skladiščnega poslovanja — tečaj tehničnega risanja — tečaj za skupinovodje in delovodje — tečaj za varstvo pri delu: a) za delavce v neposredni proizvodnji b) za vodilne in vodstvene delavce c) projektante, konstruktorje m tehnologe — tečaj za upravljanje klimatskih naprav — tečaj za kontrolorje v proizvod- — tečaj elektronike za finomehani- — tečaj za vzdrževalce poslovnih zgradb — tečaj za preddelavce v kovinsko predelovalni industriji — tečaj za pleskarje in soboslikarje — začetne in nadaljevalne tečaje slovenskega, nemškega in angleškega jezika — Organiziramo seminarje za in- štruktorje (mentorje za proizvo-; ^no delo za učence v usmerjenem izobraževanju) Organiziramo tudi preizkus znanja za višje šole Sestavljamo in izvajamo programe po potrebah združenega dela (prekvalifikacije, nove tehnologi-je) VPIS JE OD 25. AVGUSTA DALJE VSAK DAN OD 8. — 17. URE RAZEN SOBOTE. INFORMACIJE PO TELEFONU 312-133. ISE ŽELITE UČITI ANGLEŠČINE JN NEMŠČINE KLJUB ČASOVNI STISKI? I KJE: ^ Pri dopisni delavski univerzi, Parmova 39, Ljubljana, i KDAJ: I vj Enkrat tedensko po 3 šolske ure v majhnih skupinah. Tečaj obsega 30 ur. KAKO: Z učbeniki prilagojenimi za samostojno učenje in kaseto. CENA: 2.300,— din, gradivo 750,— din. INFORMACIJE: DDU Univerzum, Parmova 39, Ljubljana, tel. 312-133, 312-141, 310-021. klub upokojencev — tosa-me Letno srečanje . Naša delovna organizacija in nje-m aktivni člani tudi letos niso pozabili na svoje predhodnike, delav-ce — upokojence. Na povabilo sa-moupravnih organov, družbeno političnih organizacij in glavnega direktorja smo se zbrali polnoštevilno dfmiL septembra ob 12. uri v jedilnici delovne organizacije. To je že naše 3. srečanje, odkar smo organizirani v Klub upokojen-cev Tosame. Velika udeležba, saj nas bilo prisotnih 155 od 192 upokojencev, nam dovolj zgovorno pove. kako priljubljeno in željno je to sre-eanje bivših sodelavcev. Vsi smo bi-ll točni, brez zamudnikov, kajti sre-danje smo čakali z velikim veseljem Skoraj vse leto. Stiskanje rok v pozdrav bivšemu sodelavcu — sode-avki je trajalo v prijetnem razpo-.ozenju veselih obrazov in obujanja spominov. Zbrali smo se v jedilnici delovne organizacije in že na samem vhodu smo bili deležni po-ornosti, saj so nas sprejeli v velikem številu predstavniki samoup-avnih organov, družbenopolitičnih 'ganizacij, glavni direktor, direk- torja temeljnih organizacij in vodja spiošnokadrovskega sektorja, kar nam je dalo vedeti, da smo zares prisrčno sprejeti. Pozdravni govor je začel predsednik SDS tov. Arnuš Franc, v imenu družbenopolitičnih organizacij nas je pozdravila predsednica KOO-ZS tovarišica Ivanka Ogorevc. Zaželela sta nam dobrodošlico, da bi se med njimi dobro počutili in čim lepše preživeli ta dan skupaj z aktivnimi člani Tosame. Posebno nas je razveselilo priznanje za naše minulo delo v Tosami, za trud in sa-moodrekanje v preteklosti na podlagi katerih je zrasla današnja Tosa-ma. Posebno pa smo prisluhnili besedam glavnega direktorja tov. Edvarda Peternela, ki nam je v pozdravnem govoru obrazložil uspehe in probleme ter težave Tosame v letošnjem zelo težkem gospodarskem letu. Predsednik odbora kluba upokojencev tov. Slavko Bajec se je v imenu vseh upokojencev Tosame zahvalil za pozdravne nagovore, za dobrodošlico in zares prisrčen sprejem. Veseli nas, da delavci Tosame kljub vsem objektivnim težavam uspešno poslujejo, premagujejo težave z zavestjo, da samo povečana produktivnost in vključevanje v mednarodno delitev dela prinaša boljše uspehe in višji standard. Veseli nas, da smo z minulim delom pravilno usmerjali razvoj in poslovno politiko Tosame v preteklih letih, da tudi sedaj v zelo težavnih gospodarskih razmerah uspešno posluje. Upokojenci Tosame se zahvaljujemo vsem delavcem, samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam Tosame da nam finančno omogočijo vsakoletno srečanje, saj to pomeni zbliževanje minulega in sedanjega dela. To pomeni tudi priznanje vsem upokojencem, ki so s svojim delom in osebnim prizadevanjem v preteklosti gradili in razvijali Tosamo. V nadaljevanju smo imeli upokojenci svojo 3. letno skupščino s sledečim dnevnim redom: 1— Poročilo odbora o delu KU v obdobju 1981/82 2— Volitev novega odbora KU za obdobje 1982/83 3— Razno Predsednik odbora KU je v imenu odbora podal kratko poročilo in med ostalim povedal sledeče: »Odbor je imel v teku leta 4 seje, na katerih je razpravljal o programu aktivnosti v letu 1982, organizaciji izleta, organizaciji letnega srečanja, obisku bolnih in nepokretnih članov KU, proslavo 1. maja v Škocjanu in več ostalih drobnih vprašanj, ki se tičejo KU. Številčno stanje KU se je v tem obdobju povečalo za 32 članov. V tem obdobju je umrlo 5 naših bivših sodelavcev: Cerar Mihael, Dimc Vida, Vait Mara, Volčini Pavle in Krušnik Mimi. Z enominutnim molkom smo počastili spomin na preminule sodelavce. Številčno stanje članov KU na dan 17. sept. 1982 je 192 upokojencev.« Po drugi točki dnevnega reda je tov. Kosirnik Ivan predlagal, da bi zaradi kontinuitete dela skupščina sprejela sklep, da se menja samo polovica članov odbora, druga polovica za naj bi ostala še eno mandatno dobo. Ostali naj bi: Angelca Štrekelj Julij Vulkan in Slavko Bajec kot predsednik Novi člani odbora: Pepca Zabovec Francka Avbelj Slavka Juhant in Gašper Slapar Skupščina je navedeni predlog selo razpoloženje s svojimi priljub- tov. Kosirnika potrdila enoglasno. Tajniške posle pa naj bi tudi v naprej vodila tov. Vladka Berlec, kateri se tudi ob tej priliki prav lepo zahvaljujemo za njeno prizadevanje in delo za KU. V tretji točki dnevnega reda, je tov. Štifter Franc predlagal, da se organizacija Zveze borcev Tosame priključi k klubu upokojencev z ozirom na to, da je večina članov ZB že upokojena, da bo organizacija ZB bolj aktivna v svojem delovanju v odboru KU. Zato bi bilo potrebno dopolniti pravilnik KU in ko-optirati predstavnika ZB v odbor KU, ki bi odgovarjal za delo organizacije ZB. Tosame. Po razpravi večjega števila članov ZB, prisotnih na skupščini, so člani sprejeli sledeči sklep: 1 — da je na skupščini KU prisotnih večina članov ZB in da je sklep, kakršnega bodo sprejeli člani ZB na današnji skupščini, pravno veljaven. 2 — da so vsi člani ZB glasovali za predlog tov. Štifterja, da se organizacija ZB Tosame priključi k KU Tosame. 3 — da se kooptira v odbor KU Tosame tov. Štifter Franc z nalogo odgovornega za organizacijo ZB— Tosame. Ijenimi stihi in nam povedal kdo in kaj praznuje v letošnjem letu. Tudi ob tej priliki čestitamo vsi upokojenci Tosame za: 75. rojstni dan Pichler Regini in Premk Hedi 70. rojstni dan Dolinar Mariji Grošelj Cirilu Mavsar Frančiški Roglič Francu Za zaključek pa še to: — Tudi ta dan, dan upokojencev Tosame, je potrdil upravičenost organizacije takega srečanja. — Se enkrat zahvala vsem delavcem Tosame, posebno pa organizatorjem srečanja SKS, osebju je- dilnice za zelo okusno postrežbo, mladini in pevcem okteta kakor tudi Vulkanu Juriju za kulturni program, se niste mogli udeležiti tega sreča-— Vsem tistim članom KU, ki nja pa v tolažbo, da boste imeli priliko, da se srečanja udeležite skoraj sigurno v septembru 1983. Slavko Bajec PREDSTAVLJAMO VAM INOVACIJO: Naprava za zgornje vlaženje domačega laminata Zaradi težav pri nabavi uvoznega laminata smo bili prisiljeni preiti na laminat domačega proizvajalca, ki pa je imel drugačne predelovalne lastnosti, kot uvožen laminat. V zvezi s tem je bilo napravljenih več poiskusov na stroju za izdelavo mimosept vložkov. Marko Burja, ki je vzdrževalec v oddelku mikalnice je predlagal in napravil enostavno rešitev za vlaženje, ki se od prejšnje izvedbe razlikuje v tem, da vlaži zgornji del laminata. Vlažilna naprava se sestoji iz plastične posode. Vlažilna plast je potopljena na eni strani v posodo z vodo, na drugi strani pa drsi po laminatu in ga vlaži. S to preprosto napravo je odvedel odvečni el. naboj in zmanjšal zastoje, ki so nastali zaradi tega. Predsednik komisije za inovacije Anzi Friderik, dipl. ing. Skupščina je sprejela tudi sledeče sklepe: 1 — Novi odbor naj pripravi program aktivnosti v letu 1982/1983, med katerimi naj bo planirano: — letna skupščina, september 1983 — organizacija vsaj enega izleta (se prosi predloge) — plan obiskov na domu bolnih in ohromelih članov KU. — sodelovanje s sindikalno konferenco in SKS v DO v zvezi s konkretnimi vprašanji, ki se tičejo upokojencev in DO. Vsi navedeni sklepi so bili enoglasno sprejeti. S tem je bila skupščina kluba upokojencev Tosame za leto 1982 zaključena in smo se preselili v veseli del snidenja v zadružni dom na Viru, kjer so nam pripravili nova presenečenja. Tosamin oktet nam je zapel lepe pesmi. Mladina nam je pripravila recitacije, kuharji tosamine menze na so nam pripravili zelo okusno kosilo in pijačo. Vsi smo bili veseli in zadovoljni. Naš nad vse prizadeven Vulkan Jurij pa je popestril ve- 'V' Oiii^/erije Petdeset let je praznovala te dni naša sodelavka iz tkalnice širokih tkanin - FLORJANČIČ RAFAELA. V Tosami dela že skoraj 35 let, saj se bo v začetku drugega leta upokojila. "29 let že delam v tkalnici«, je povedala, »prej v stari, zdaj v novi. Ampak povem vam, da so bile stare stavbe boljše. Tu zdaj pa ni nobene prave svetlobe. Dneva sploh ne vidimo! Pri našem delu rabiš svetlobo in res ne vem zakaj so nam dali tako majhna okna. Pa letos še gre, ko gorijo vse luči. La-ni jih je bilo tričetrt zanič, tako da smo delale res v nemogočih pogo-)ih. Rada bi poznala tistega, ki je predlagal tako grozno barvo stene!« Začuda tovarišica Florjančičeva omeni samo slabo razsvetljavo, saj se mi zdi glavni problem tkalnic ropot. "Oh. kje pa! Po tolikih letih ropota še opaziš ne. Mene sploh ne moti. Navadila sem se že na vedno 'ste udarce, tako, da se glede dela samega sploh ne morem pritožiti. seč mi je v tkalnici, ne bi hotela nikamor drugam! pelala sem že vse povsod — le v pisarno me še niso vzeli. Bila sem x' mikalnici, konfekciji, tudi v Štu-, sem hodila. Tam je bilo luštno, le Predaleč.« Sogovorica je bila rojena v Tr-n.iavi, živela pa je v Dobu, vse do-kler se ni pred kratkim preselila v Domžale, kjer si je kupila stanovanje. Povprašam jo po otroških letih. "Ja, moja otroška leta so bila vojna leta — zelo pestra. Mladi si tega sploh ne morete predstavljati. Nepopisen je moj občutek, ko sem s^ozi okno gledala, kako gori šola. Požgali so jo leta 1943 in s tem je mio moje šolanje za naslednji dve eti zaključeno. Osnovno šolo sem končala šele po vojni in sicer v za-s'lni šoli v Dobu. Zaposlila sem se takoj po šoli, leta 1947. Vseskozi sem bila navaje-na delati, tako, da mi delo v tovar-ni ni bilo težko. Starejše sodelavke na nas niso gledale zviška in sem *e z vsemi dobro razumela. Takrat le bilo vse lažje, čeprav smo večino dela opravile ročno. Bili smo pač mladi in nič ni bilo pretežko, Se na nočno delo smo se privadili. Saj tudi zdaj ne morem reči, da ne gre, da bi le zdravje bilo. Ni ga pa huj-sega kot če si bolan. Kot sem že povedala, v tkalnici fada delam, všeč mi je da imam Poštene sodelavke. Jaz vedno pra-ulrri— čtm manj ljudi na kupu, tem bolje. Povedati moram še to, da je delo v tkalnici premalo cenjeno. Vsi vemo, da je narava dela pri nas drugačna, kot v drugih oddelkih, imamo sicer dodatek na ropot, vendar mislim, da je to premalo in bi teče se za delavce v tkalnici dalo storiti še kaj drugega. Sicer pa bo tako kmalu vse za mano. Kaj bi se človek jezil, ko pa vem, da bolje ne bo. Od januarja naprej bom imela časa 24 ur na dan. Do svoje upokojitve pa želim, da bi v tkalnici imeli dovolj dela in materiala. Letos nam gre kar dobro, saj zastojev — tako kot lani — ni bilo.« Za konec sem sogovornico vprašala, kaj bo počela, ko bo upokojena. Odgovorila je: »Nič ne morem reči. Saj veste: račun brez krčmarja ...« Ob jubileju vse najboljše! - ♦ - Pretekli mesec je praznovala petdeset let naša sodelavka iz TOZD Filtri — PAVLIC ZOFKA. Rodila se je v Veliki Lašnji, sedaj pa živi z družino na Količevem. Otroška leta za Zofko niso bila lahka, saj se je prav v tistem času začela vojna. V šolo je hodila eno leto pred vojno, med vojno pa je hodila bolj malo. Njena prva zaposlitev je bila v Tosami in sicer leta 1963. Najprej je delala v konfekciji, potem pri vložkih, pa dve leti ponoči pri cik-cak; od leta 1966 pa dela v oddelku filtrov. Zofka pravi, da so bili njeni prvi vtisi ob prihodu v tovarno dobri. Bila je vesela, da so jo sodelavci lepo sprejeli in da so se lepo razumeli. . Kot pravi, ji je v Tosami zelo všeč. Razume se s sodelavkami, kot tudi z vodji izmen in vodstvom oddelka. Tudi delo, ki ga opravlja jo veseli in je z njim zelo zadovoljna. Zaradi pomanjkanja surovin delavke premeščajo iz oddelka v oddelek, to pa Zofki ni preveč všeč, saj je navajena svojega dela. Zofka že vse skozi sodeluje v samoupravnih organih. Bila je član delavskega sveta, pa delegacije, sedaj pa je v Izvršnemu odboru sindikata. V prostem času, ki pa ga ni veliko, kot pravi Zofka, rada kaj postori na vrtu ali pa gre pomagat domačim. Ostali čas pa ji izpopolnjujejo otroci, najprej njena dva, zdaj ko pa so ti že odrasli, pa štirje vnučki. Pravi, da je tudi z njimi dosti dela in ji ni dolgčas, vendar je sedaj že bolje, ker dva že hodita v šolo. Ob njenem prazniku ji iskreno čestitamo. - ♦ - 15. avgusta je 50 let dopolnil SEVŠEK JERNEJ iz belilnice. Rojen je bil v Selu pri Ihanu, živel pa je na Sv. Trojici pri starih starših. V šolo je hodil prav tako na Sv. Trojico, malo med vojno, malo pa po vojni. ' »Po vojni sem se pri Gradisu učil zidarskih del. Potem sem leto in pol delal v Papirnici. Po vojaščini sem delal 6 let pri obrtniku Gostinčarju na Pšati, nato pa 3 leta pri Remontu v Domžalah. V Tosa-mo sem prišel leta 1963. Ves čas delam v belilnici, zdaj sem na čistilni strojnik. Delo ni slabo, včasih pa imam težave s sodelavci. Delovni pogoji mi ne delajo težav, vsaj zaenkrat še ne. Drugače sem tu kar zadovoljen nimam kaj reči. Le plača je bolj tako — tako. Lahko bi bila boljša. Glede na današnjo gospodarsko situacijo pa mislim, da bo, če bo tako, kot je zdaj — še šlo, da le ne bi bilo slabše. Poleg rednega dela sodelujem tu v tovarni še pri civilni zaščiti, kamor sem bil razporejen, ko so me opravičili vojaških vaj.« Tovarišu Sevšku čestitamo ob njegovem jubileju! - ♦ - Petdesetletnico je te dni praznoval tudi vodja tehnično-razvojnega sektorja tovariš PETERLIN FRANC. Rojen je bil na Dolenjskem, ob Krki v kraju Gomila v okolici Novega mesta. Oče je umrl zelo zgodaj, tako da je mati ostala sama s petimi otroci, ki so vsi že v zgodnji mladosti iskali vsak svojo življensko pot. "Dela na kmetiji je bilo seveda dovolj, vendar je mene že od nekdaj bolj kot vse druge privlačila knjiga. Povsod sem jo jemal s sabo, tako da sem od vrstnikov bil deležen nemalo pikrih pripomb. Lahko bi rekel, da sem že kot otrok iskal pot do doma, vleklo me je v svet in neznano. Osnovno šolanje sem prekinil med vojno, vendar sem kasneje imel srečo, da je v naše kraje prišla učiteljica, ki je povezala nekatere dečke in zih vzgajala izven šolskega programa — pripravljala nas je za vpis na gimnazijo, kjer je bil pogoj sprejemni izpit. Dva iz omenjenega kroga vrstnikov sva nato nadaljevala v gamnaziji v Novem mestu. To je bil moj prvi odhod od doma. Stanoval sem pri neki družini v Novem mestu. Gimnazija je takrat trajala 8 let, vendar si po treh letih lahko delal malo maturo. Sam sem imel načrte, da bi po tem opravil še neke tečaje in postal učitelj. V to me je gnala želja po osamosvojitvi. Vendar sem zopet imel srečo, kajti profesorica iz gimnazije, tovarišica Kobetova mi je svetovala oz. me je prepričala, naj s šolanjem nadaljujem. Njen nasvet je postal mejnik v mojem življenju, kajti takrat sem se odločil, da bom študent. Po veliki maturi pa je hudo zbolela mama in znašel sem se v brezhodnem položaju. Prisiljen sem se bil zaposliti. Službo sem dobil v Novem mestu v podjetju Kremen. Vendar je meni postajala želja po študiju čedalje večja. Odločil sem se, da bom študiral tekstilno tehnologijo, verjetno zaradi vpliva Novo-teksa v Novem mestu. Iskal sem štipendijo pri vseh okoliških tekstilnih tovarnah, vendar zaman. Nepričako-vnao pa sem naletel na posluh pri direktorju Kremena, ki mi je obljubil štipendijo, ne glede na to, kaj bom študiral in dokler si je ne najdem drugje. Tako sem odšel v Ljubljano, kjer je bila nova fakulteta za tekstilno tehnologijo. Po štirih letih sem študij prekinil in odšel na delo v Nemčijo. Kaj me je vleko tja? Morda želja spoznati svet, izboljšati znanje nemšega jezika in seveda tudi zaslužek. Eeno leto sem delal v raziskovalnem laboratoriju in si pridobil izkušnje s področja analiz, ki so podlaga nekaterim procesom v tekstilni proizvodnji. Po povratku iz Nemčije sem po enem letu diplomiral na tekstilni tehnologiji. Čakalo me je tudi služenje vojaškega roka. Prvo delovno mesto po končanem študiju sem dobil v Tosami. Javil sem se na razpisu in bil sprejet. Naj-pej sem delal v službi za napredek Upokojitve »Kaj bi pisala o meni, ko pa sem bila malo časa v Tosami«, je dejala naša upokojenka IVANKA KOSIRNIK. Morda res zadnjih sedem let ni dolga doba, toda pogledati moramo nazaj, saj ima skupno dvajset let dela v naši delovni organizaciji. proizvodnje. Ko se je začela uvajati nova tehnologija proizvodnje acetatnih filtrov, sem bil vodja oddelka cigaretnih filtrov, potem vodja proizvodnje, pa tehnični vodja in nazadnje vse do danes vodja tehnično-razvojnega sektorja. Moj konjiček? Predvsem dom in družina, izredno rad pa imam tudi zemljo uživam pri delu z zemljo, ki ti povrne vloženi trud.« Tovarišu Peterlinu ob jubileju iskreno čestitamo! - ♦ - BESTER REZKA — mikalnica 50 let je dopolnila 13. septembra. V Tosamo je prišla 1958. leta, pred tem pa je že 9 let delala v Tržiču prav tako v tekstilni tovarni. Spoznala je moža, ki je delal v Dom-žaalh, kjer sta si sezidala novo hišo. Ima tri otroke, dva sta že preskrbljena mlajši pa hodi še v osnovno šolo z veseljem doda, da ima tudi vnučke. V mikalnici dela že veliko let, sedaj na stroju za rolanje vate. Z delom je zadovoljna, lahko dela sede ali stoje tako lažje prenaša težave, ki jih ima z nogami. Cez dve leti gre že v pokoj in kot večina si tudi ona želi predvsem zdravja in to ji želimo tudi mi. Decembra bo že 40 let kar se je zaposlila pri nas. Tkanja se je učila že pred zaposlitvijo. »Včasih smo imeli daljše božične počitnice, pa mi je takratni lastnik tovarne Kocjančič dejal naj se pridem učit. Res se je Kocjančičeva Ela trudila z menoj, nato pa sem šla spet v šolo.« Ko pa se je 1942. leta zaposlila, je bilo treba delati za vojno in je šla takoj z izdelavi gumiranih ovojev za prvo pomoč. Ta potreba se je nekoliko polegla in Ivanka se je preselila v tkalnico ovojev k strojem, kjer je bila vse do 1954. leta. Vseskozi je delala tudi na tri izmene. Eno leto je nato še delala v konfekciji, kjer je navijala ovoje. »Prva leta res ni bilo lahko. Delali smo dopoldne od 7.30 — 12. ure in popoldne od 13. — 17. ure, ob sobotah pa do poldne, ko smo dobivali tedensko izplačilo. Takrat še nismo imeli elektrike in ko sva z mamo prišli opoldne domov, nama je včasih v štedilniku komaj zagorelo, pa sva se že morali vrniti na delo, seveda ob hladnem kosilu. Da bi delala skupaj osem ur je bilo skoraj nemogoče. Včasih je katera naprosila tov. Kocjančiča, da ji je dovolil če je bil res dobre volje.« Ko je Ivanka prišla drugič v Tosamo, se je zaposlila v mikalnici. »Zelo prijetno je bilo med mojimi sodelavkami. Pogrešala jih bom in razne pogovore z njimi. Kolikokrat smo izmenjavale mnenja o kuhi, ročnem delu, si pomagale z raznimi semeni, sadikami in nasveti za delo na vrtu.« Sicer pa je Ivanki dan kar prekratek, čeprav ni več v službi. Sedaj je treba vkuhavati sadje, pospravljati zelenjavo, pri čemer ji vneto pomaga in dela družbo vnuk. volno je enega pravkar dokončala, Rada bi naredila gobelin s prejco, z pa tudi pletla bi rada. Da bi bila le zdrava, pa bo Ivanka še marsikaj naredila in uživala dneve pokojnine, kar ji vsi izkreno želimo. Upokojila se je BEZLAJ HELENA, ki je te dni praznovala 50 letnico. V Tosami je delala vseh 35 let, ki so ji iztekli že julija, vendar je morala počakati do septembra, ko je dopolnila tudi potrebno število let, saj je začela delati že pred 15. letom. Delala je v konfekciji in v tiskarni. Zadnja leta je bila veliko v bolniškem staležu, saj je »-dala skozi« dve operaciji. Ob upokojitvi ji želimo čimveč zdravja. •••••••• BERAVS TONČKA — sanitetna konfekcija Oktobra praznuje 50-letnico in odhaja v pokoj. Čestitamo ji, pri odhodu v pokoj pa ji želimo veliko zdravja in zadovoljstva. Upokojila se je tudi PEVEC DRAGA, ki je v Tosami zaposlena od leta 1948. Zadnja leta je zaradi bolezni delala le po 4 ure, tako da se ji bo zasluženi pokoj prav prilegel. Zahvala Ob priliki mojega odhoda v po-poj, se prisrčno zahvaljujem sode-lavkam in sodelavcem v oddelku foikalnice za lepo darilo in knjižno nagrado od delovne organizacije. želim vsem v oddelku mikalnice, kakor tudi celotnemu kolektivu v bodoče veliko delovnih uspehov. Ivanka Kosirnik Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavcem iz sanitetne in otroške konfekcije zahvaljujem za prelepo da-r*lo, ki mi bo v trajen spomin. Ob-enem se zahvaljujem tudi kolektivu Tosame za knjižno darilo. Pavlič Reginca , Lep0 se zahvaljujem za obisk sindikalnih predstavnikov, ki so se |ne spomnili s tako lepim šopkom 'n denarno pomočjo v času moje bolezni. Se enkrat prisrčna hvala. Rebolj Milica Ob odhodu v pokoj se vsem so delavkam in sodelavcem iz ekspe dita prisrčno zahvaljujem za preje , darilo in delovni organizaciji z knjigo. . Posebno pa se zahvaljujem Moj-C1 Hafner za lepo izvezeno darilo, v katerega je vložila veliko ročnega dela. Francka Močnik S sej samoupravnih organov SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE — Sprejme se Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev ter Aneks k Samoupravnemu sporazumu o združevanju dela in sredstev za leto 1982 med SOZD Slovenske železarne, Železarna Ravne in Tosamo, pod pogojem, da ga podpre tudi TOZD Saniteta. — Sprejme se Samoupravni sporazum o ustanovitvi in delovanju Občinske skupnosti za ceste za območje občine Domžale. INTERNI AKTI — Sprejme se Navodilo o uporabi službenih avtomobilov s tem, da l6 Briše: — prvi stavek drugega odstavka v 7. členu — besedilo 16. člena 2. Dopolni: — 11. člen z določbama: po vožnji počistiti notranjost avtomobila, da bo leta taka, kot je bila ob prevzemu vozila; v primeru okvare na vožnji uredil prevoz vozila do najbližje servisne delavnice; — 15. člen tako, da se glasi drugi stavek: Za čiščenje službenih avto-bilov brez stalnega voznika skrbi vodja transporta s tem, da jih daje v čiščenje šoferjem, ki niso na vožnji, oz. da jih daje v čiščenje v avtopralnico. — Sprejme se Pravilnik o amortizaciji osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe z naslednjimi pripombami: — v 15. členu stran 3 se črta peta alinea (DS TOZD in DSSS so v tem času sprejeli sklep o tem, da se imenovani drobni intventar šteje kot po-trošni material), — črta se druga, tretja in četrta alinea 30. člena Pravilnika (povečana amortizacija zaradi dela v več kot eni izmeni se obračunava le na podlagi sklepa ZIS), — iz istega razloga se 31. člen zamenja z novim besedilom — v 36. členu se v drugi alinei vstavi besedica »-ne«, med besedi »-se ... uporablja«. JAVNA RAZPRAVA — V 15-dnevno javno obravnavo se preda predlog ocenitev novo-sprejetih del in nalog monterja strojev in popravljalca palet. Predlog višine kategorij je naslednji: — monter strojev od 13. do 16. kategorije — popravljalec palet 10. kategorija STANOVANJSKE ZADEVE — Pri LB Banka Domžale se vežejo denarna sredstva stanovanjskega sklada v višini 2,10 mio dinarjev po 2 % obrestni meri za dobo 20 let in čakalno dobo 10 mesecev. — Vsem upravičencem stanovanjskega posojila, ki so imeli prvotno določeno dobo vračanja 20 let, se ta zaradi določil banke skrajša na 19 let. — Doba vezave sredstev po pogodbi 49/82 se podaljša za dve leti, torej na 12 let. Korošec Nada V tkalnici širokih tkanin, v pripravljalnici in kompresorski postaji se uvede nadurno delo v prostih sobotah v obeh izmenah. Sklep je bil sprejet, ker bodo v zadnjem četrtletju prispele nove Investa statve — 70 kom. Zaradi potrebnih montažnih del bo proizvodnja začasno ustavljena na cca 1/3 statvah v tkalnici širokih tkanin, kar bo povzročilo manjšo proizvodnjo gaze. Takšnega izpada si v tem trenutku ne smemo privoščiti, ker imamo po eni strani že sprejete izvozne obveznosti, po drugi strani pa vlada na domačem trgu v tem času takšno pomanjkanje sanitetne gaze, da bo naša delna ustavitev proizvodnje za domači trg preveč občutna, če je ne bomo nadomestili z nočnim oz. nadurnim delom. . Odpis materiala Na podlagi predloga Komisije za odpis med letom so bili sprejeti naslednji sklepi: Odprodajo se zaščitne mreže za fluorescenčne svetilke po ceni 30,00 din/kos. Na to ceno se zaračunava prometni davek. Vse neodprodane mreže elektro služba odda v skladišče surovin. Odproda se 585 kosov puhin plošč za otroška ležišča, ker so vrnjeni iz proizvodnje kot neuporabni za ceno 40,00 din/kos. Na to ceno se zaračunava prometni davek. Navedene plošče se odpišejo. Samoupravno sporazumevanje Dobavitelj rezilnih orodij Železarna Ravne je poslala Tosami besedilo sporazuma, ki se nanaša na devizno pokrivanje deleža vrednosti izdelkov ter aneksa k temu sporazumu za leto 1982. Samoupravni sporazum določa, da se podpisnici dogovorita o tem, da naročnik zagotavlja devizna sredstva dobavitelju potrebnih uvoznih surovin in repromaterialov za proizvodnjo izdelkov, dobavitelj pa se obvezuje, da bo dobavljal vse dogovorjene količine izdelkov. Delavski svet TOZD Saniteta je podprl pristop k samoupravnemu sporazumu, o združevanju dela in sredstev ter aneks k Samoupravnemu sporazumu o združevanju dela in sredstev za leto 1982 med SOZD Slovenske železarne, Železarna Ravne in Tosamo. investicijsko vzdrževanje Odobri se uporaba serdstev za 1. — 13. septembra smo na skupni seji predstavnikov DPO obravnavali kongresne dokumente. V okviru javne razprave sicer nismo imeli posebnih pripomb na dokumente za 10. kongres ZSS, smo pa poudarili pomembnost obravnavanja nekaterih poglavitnih tem: 40. KONGfiGS_________________ ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE — dohodek naj bo podlaga za planiranje. Strinjamo se, da je bistveno realno in smotrno planiranje, kar pomeni, da je cilje treba doseči s sredstvi, ki so na razpolago, ne pa, da se npr. zadolžujemo v tujini. Naloga sindikata je torej, da spodbuja predvsem realno planiranje. Zato je treba uveljaviti samoupravno in družbeno planiranje, kar pomeni usklajevanje planov vseh samoupravnih enot na ravni občine, republike, federacije. — uveljavljajmo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje. Sindikat se mora zavzemati za enakopravnost udeležencev samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja — to bo dosegel lahko le s stalnim nadzorom in sodelovanjem ter spremljanjem uresničevanja določil samoupravnih sporazumov in dogovorov. Zato se mora sindikat preko svojih delegatov vključiti v delovanje samoupravnih organov, v predhodno obravnavo na zborih delavcev. Od svojega delegata pa mora zahtevati tudi povratno informacijo. Poudarili smo zlasti, da je treba izkoreniniti stalno prisotno napako, da se delegat na seji podredi večini in ne zagovarja stališča svoje sredine (le-tega žal največkrat tudi nima). — investicijska politika naj bo kontrolirana — vse preveč izgub je ravno zaradi slabo zastavljene investicijske politike. Zahtevati moramo uveljavitev odgovornosti predlagatelja naložb in sodelovanje vseh delavcev pri odločitvah o naložbah, seveda na podlagi nakup sitastega bobna v znesku 235.800.— din za potrebe belilnice pri proizvajalcu Budučnost Bela Palanka. Najbolj poškodovan boben bi poem nadomestili z novim, ga obnovili oz. poslali v obnovitev v Belo Palanko, zamenjali drugega itd. in tako postopno bi bilo popravljenih 6 obstoječih bobnov za sušenje vate. strokovno utemeljenih predlogov. Za vse take odločitve pa se mora vzpostaviti tudi odgovornost vseh delavcev in samoupravnih organov. — delitev po delu je motiv za boljše gospodarjenje — strokovne službe naj bi stremele za tem, da bi se nagrajevalo strokovno delo, težja fizična dela in dela v težjih pogojih. — zmanjša naj se zaposlovanje re-rejske delovne sile ter odpravlja nepotrebna administracija. — sindikat se mora zavzemati za nadaljni razvoj delegatskega sistema. — posebno skrb je treba posvetiti delavski kontroli. Sindikat mora zagotoviti dosledno uresničevanje sklepov delavske kontrole in le-to usmerjati, da bo delovala čimbolj preventivno. To je le nekaj tem, ki se bodo obravnavale na 10. kongresu ZSS v dneh od 11. do 13. oktobra. V obliki kongresne resolucije pa bo kongres dal nove napotke in cilje, ki naj bi jih sindikat dosegel v prihodnosti. Cilje, ki si jih je sindikat zastavil doslej, so v dobršni meri uresničeni — ustvarjeni so pogoji za novo in zahtevnejše obdobje. Taka delovna usmeritev sindikata mora spodbujati zaupanje delavcev. Ustvarjalna moč, sposobnost in odgovornost delavskega razreda pa so porok, da bomo tudi nove naloge uspešno uresničili. 2. Zborom delovnih ljudi Tosa-ma se predlaga sprejem Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pospeševanje izvoza v letu 1982 v predlagani obliki, v kolikor bo sporazum veljal še za prihodnje leto, se črta oz. spremeni 5. člen tega sporazuma. S tem sporazumom bi presežke SIS združili v republiški sklad SIS za zunanje trgovinsko dejavnost. S sporazumom bi v II. polovici letošnjega leta iz stimulacije izvoza dobili 3 %, izdelki višje izdelave, to so kovinska, elektro in avtomobilska industrija za 10 %. Samoupravni sporazum je za delovno organizacijo v pozitivnem po-(nadaljevanje na 9. strani) V SPOMIN 21. septembra smo se nepričakovano poslovili od Viktorja Pavška, vodja belilnice. Viktor se je rodil pred komaj 47. leti v Franciji. Kot mlad fant je prišel po osvoboditvi v domovino. Doma ni imel. Oče Anton mu je kmalu umrl in mati Ana je ostala s petimi otroki, ki so zrasli v medsebojni ljubezni, pridnosti, pa tudi pomanjkanju. Zaposlil se je v Induplati Jarše, kjer je spoznal svojo bodočo ženo, s katero sta v slogi in ljubezni zgradila dom zase in svoje tri sinove. Poleg dela se je redno šolal in leta 1960 v Kranju diplomiral kot kemijski tehnik. Kemija je ostala Viktorju ponos in področje, kjer je strokovno delal vse življenje. Tudi v JLA, kjer je dosegel čin rezervnega kapetana, je delal kot kemik. V Tosamo je prišel 7. septembra 1963. Doživel je razvoj DO in vodil belilnico od skromnih začetkov do moderno opremljenega obrata. V zadnjem času, ko je izstrošenost o-preme zahtevala izjemne napore, je veliko dni in neprespanih noči posvetil delu svojega oddelka in snovanju nove, še modernejše belilnice. Slovel je po tem, da je med prvimi prihajal v tovarno — brez nje ni mogel biti. Bil je priljubljen v kolektivu, saj je gojil humor posebne vrste — pri vsej dobri volji pa je bil čuteč človek. Tudi kot delegat si je prizadeval izboljšati položaj delavcev — in tudi zato smo ga imeli radi. Poslovili smo se od njega, vendar ga ne bomo pozabili. Slava njegovemu spominu. Sindikalne vesti tnenu, ker s strani občine in republike dobimo potrebna devizna sred-stva, prav pa je, da tudi delovne organizacije in skupnosti, ki niso izvozniki, presežke združijo v sklad. •1. Družbenopolitične organizacije fo si bile enotnega mnenja, da bo 1 osama podpisala Samoupravni spo-jazum o enotnih merilih za novoletno obdaritev otrok ob Novem le-tu- ko se bo akcija pričela na republiški ravni. 4- Vsako leto poteka akcija NNNP, ki bo letos konec meseca oktobra. Povdarek bo predvsem na Požarni varnosti in cestno-prometni varnosti. Pri tem bo prišla v poštev Predvsem civilna in narodna zašči-ha;.?P°zaria se predsednike, naj polotijo s pregledom seznama v tem mesecu, da se še spremeni oz. dopolni, v kolikor bo to potrebno. M. S. Osebne vesti Rojstni dan praznujejo od 12. 10. H. 11. 1982 tozd SANITETA ^likalnica , T 11- Černelč Joži, 22. 10. Erbe-^"‘k Nada, 13. 10. Jenko Metka, 13. V Kos Dragica, 3. 11. Leve Majda, v10. Mavsar Marija, 17. 10. Per-msek Stanislav, 9. 11. Pervinšek •Jožefa, 12. io. Svetlin Vinko, 24. 10. Urankar Ivanka, 28. 10. Zule Bojan. Otroška konfekcija 14. 10. Flis Milena, 4. 11. Kotnik .Milena, 7. n. Lajevic Kristina, 7. ‘u Petrušič Marija, 28. 10. Vodlan on ja, 3. n. Smrkolja Marjanca, 30. Sobočan Ana, Sanitetna konfekcija 6. H. Florjančič Vasilija, 9. 11. r.uks Martina, 16. 10. Javornik Marina, 25. 10. Kreč Mihela, 1. 11. La-levic Darko, 30. 10. Lamberšek Ni-Vef. 13. 10. Marič Cveta, 4. 11. Pe-DJšek Marija, 10. 11. Pogačar Vikto-'la, 3. n. Prosenc Anka, 3. 11. Razpotnik Stanka, 12. 10. Zavbi Justina, Tkalnica ovojev 14. 10. Jenič Zdenka, 29. 10. Pe-rfka Anton, 31. 10. Prelovšek Manja, Pripravljalnica 1- 11. Jenič Anica Avtomatska tkalnica 8. 11. Cerar Marija, 27. 10. Gu-berinič Darinka, 4. 11. Pirc Branko, 29. 10. Rojc Olga, 14. 10. Zemljarič Rezka, 16. 10. Kos Janez, Belilnica 27. 10. Brdajs Franc, 16. 10. Kolbl Martin, 16. 10. Urankar Pavle, Vlaknovinski oddelek 16. 10. Klopčič Franc, TOZD FILTRI 27. 10. Branko Vida, 26. 10. Cerar Franc ing., 7. 11. Hribar Bogomira, 27. lO.Kodba Fani, 18. 10. Ravnikar Ivanka, 29. 10. Urbanc Ida, DSSS 26. 10. Berlec Vladka, 26. 10. Kunstelj Darinka, 12. 10. Dolgan Marija oec., 2. 11. Drešar Pavla, 13. 10. Klopčič Stanka, 30. 10. Domitrovič Vanda, 14. 10. Kern Stane, 13. 10. Klopčič Stane, 6. 11. Kokalj Milan, 19. 10. Kušar Franc, 23. 10. Sušnik Pavle, 14. 10. Demšar Terezija, 27. 10. Presekar Marija, 6. 11. Lenček Stanislav, 25. 10. Kovič Ivan, 16. 10. Dernulovec Urška, 4.11. Jerman Joži, 9. 11. Vidovič Ivan, 6. 11. Kveder Mavricij, 19. 10. Pervinšek Marjan, PRIŠLI V DELOVNO ORGANIZACIJO — Cerar Silvo — vlaknovinski oddelek — Pivec Peter — KS/expedit ODŠLI IZ DELOVNE ORGANIZACIJE — Zečič Ranko — sporazumno — Koželj Stefan — sporazumno — Glavinac Anka — upokojena — Pavlič Reginca — upokojena — Pevec Draga — upokojena — Pavšek Viktor — umrl — Meglič Franc — sporazumno — Bezlaj Helena — upokojena POROČILI SO SE: — Kos Marjan in Urbanija Tončka — Čebulj Janko Rodili so se: — Kveder Mileni — hči ZAHVALE Ob smrti moje drage mame Lukman Helene iz Prevoj se vsem sodelavcem iz Konfekcije kakor tudi sindikatu za finančno pomoč lepo zahvaljujem. Milena Keržan Ob nenadni in težki izgubi mojega dragega moža se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz oddelka konfekcije za izrečeno sožalje in izkazano denarno pomoč. Obenem se zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata za finančno pomoč. Posebno pa se zahvaljujem vsem, ki ste mojega moža spremljali do njegovega poslednjega doma. Pestotnik Milka Ob nenadni izgubi našega dobrega moža in očeta VIKTORJA PAVŠKA se iskreno zahvaljujemo delovni organizaciji TOSAMA, njegovim sodelavcem, sindikalni organizaciji in oktetu za pozornost, ki smo je bili deležni v težkih trenutkih ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi # I6RALEI SAMA ŽENSKI IME [ALENK! JkDZM£n .SREDSTVI DEL SARDEVt VELIKA ZAČETNI ca Metli DEL, KI DRŽI KOLO NA OS! NAKOVAL vas m KRANJU 'M NAJ Miji 1 ŠPORTNI! D060m 0 zvezi Držav FINSKE DEL OČESA IVAN JA6EK VDIHAVAM j VARI/N I RetA IVA SESULA STOJAH HAM iAlkohol \PUACA vjfrmie \zu>tiov [v Ptsm KONEC POTI ČLoveu. "je paeJi vsi Knop — MATKU PISALA PtiNIK tRAKNMS AROM X vcoevck EISENNO- VKER3A ENAKI ČRK! NCMOMA SITUACIJA URADNI RAZGLAS um SESTAVA V.!/. ievsko IME UAV. MESTO &IZČIJE PREOm SPRELET 6RDZa FIGURA PRI ŠAHU DOZOftEN PkčVnk SAEDSTK kAMmua &M0TA REPUDUKj AFRIKI PklPR. zA MlAJlHIt ČASA kMUAMC JADRAM. OTOK $esrAyA l/SČ sr/uvev KRAOLMU MoSkO IME KAZALNI ZAIMEK RENU OZNAKA ZA MlUMfm AlOit mara 6RŠKA tOSINJA UEMEvr AMIS ftNtSLtV MESTO ŠPANIJI t- ■ im ^ IME BOGA SONCA v s&pru VRSTA VINJSK- mesa Nagradna križanka NAGRADE To pot je prispelo 53 rešitev, izžrebali pa smo: 1. nagrada: DANICA MERLIN — EPS 2- nagrada: ANICA GERLICA — Mikalnica 3. nagrada: JOŽICA HRIBAR — Laboratorij Čestitamo! »•••••••••< p p Z9* s p_ z R_ s 0 »at T r E i j u d v... L A tl E £ £ vtn lirr am* LMki Sč-lLa d % s T v A H A S 5 L E Z taioM •»* m l E f L E L i 1 E £ T 7““ A_ £ mm / I /fi [T jr_ g — A « S N A m n f. £ £ 5v D A \jj E T uZu M.W s 0 £ A T g r £ S E J E v_ E £ 1 L_ A Sc f £ £ ff K E r ~ s 'T A r mm At'* 1 r 0 r £ > ^* 1 * 3 ll«. s K 0 n A N i N L n v m s \3_ E r Ia R A_ £ 0 £ 7? e £ 0 ca i. T_ M 0 £ E_ £ A i £ £ v A ze K_ A_ r_ A \ £ £ N ?? Uredniški odbor: Majda Štempihar — korektor, Marta Drčar, Marjan Poznič, Sonja Rode, Sfflhm Mežnar — blagajnik, Ivanka Ogorevc, Marjan Hafner, Stane Tomažič, Friderik Anan, dipl ing., Vida Vodton, Tone Stare — — fotograf, Marjana Lubinič dipl iur. — glavni urednik. Naklada: 1*00 izvodov Tiak: P^diteonfekirija Kliko