(KoMISMSUGLAS Leto XLIX - št. 6 - CENA 110 SIT Kranj, torek, 23. januarja 1996 DANES PREBERITE Gorenjski glas na obisku na Selu pri Žirovnici STRAN 9 »Vi pa tiste vaše Prešerne kar dol imejte!« UGODNI POSOJILNI POGOJI Gorenjska y Banka _ Banka *» podlubont Župan sprejel Andrejo in Tomaža Trtic, 22. januarja - Minuli konec tedna je bil spet eden najuspešnejših za slovensko in gorenjsko smučarijo. Ze v Četrtek popoldne je 24-letna Andreja Grašič pritekla naši driavi prvo biatlonsko zmago v svetovnem pokalu, njen uspeh pa je dopolnil še Tomaž Globočnik s šestim mestom. Andreja se je nato v soboto izkazala še s tretjim mestom, za vse uspehe v letošnji zimi pa je uspešnima Triičanoma včeraj popoldne čestital tudi domači lupan Pavel Rupar (na sliki). Slavje se je nato v Trliču Nadaljevalo še vse popoldne, našo biatlonsko reprezentanco pa so pred občinsko stavbo navdušeno pozdravili nrnogi Trličani. Uspešno pa so na športnih prizoriščih nastopili tudi slovenski smučarji (drugo mesto mladega Reneja Mlekula na slalomu v Veysonnazu), skakalci (deseto mesto Blejca Urbana Franca v Sapporu) in deskarji (dve četrti mesti Polone Zupan). Več o športnih dogodkih minulega tedna pa je zapisano v Stotinki. • V.Stanovnik, foto: J.Furlan stran 3 Cesta dolga 35 let v Škofji Loki se je ob katerikoli varianti ceste v Poljansko dolino vedno našel kakšen mogotec, ki je znal že ob sami ideji Preprečiti resnejše priprave na gradnjo. Zato smo po 35 letih Oftčrtovanja še vedno pri izdelavi lokacijskega načrta. IftAhlMI KURILNOOUE V Vl/nU« PO NIŽJIH CENAH ^OČILA: skladišče Medvode tel.:061/611-340. fil 1-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242 smEJEMAMO 24 m ha dan Bo na Jezerskem akumulacijsko jezero? Komate vra kot Kraj carica Jezerjani so do predloga Zveze društev graditeljev nezaupljivi, vendar so se pripravljeni pogovarjati. I Jezersko, 19. januarja - V Trenti je 50 | domačinov osnovalo zadrugo in zgradilo malo elektrarno. V Zvezi društev graditeljev malih elektrarn Slovenije menijo, da bi se tak model obnesel tudi na Jezerskem. Predstavniki zveze so zato v petek na Jezerskem sklicali sestanek s krajani, da bi se dogovorili o možnosti gradnje akumulacijskega jezera na Kokri v dolini Komatevre. Spočetka je kazalo, da z dogovori ne elektrarne vlagateljem, 95 odstotkov pa . „;x L-«, „~ u:i; —:__;___i_x__•__i___•______________ mi • . . .1 bo nič, ker so bili Jezerjani zadržani na nekem drugem sestanku, potem pa so le prisluhnili sekretarju Zveze društev graditeljev malih elektrarn Božu Duki-ču, ki jim je približal izkušnjo Trentarjev pri gradnji elektrarne. Slednji so namreč osnovali zadrugo Kraj carica in se dogovorili, da bo šlo 5 odstotkov dohodka od kraju za razvoj turizma. Tak vir dohodka bi bil dobrodošel tudi Jezerjanom, akumulacijsko jezero v dolini Komatevre pa bi imelo še drugo vlogo. Kokro bi v sušnih mesecih varovalo pred izsušitvijo, v obdobju obilnejšega vodovja pa bi preprečevalo poplave. Nadaljevanje na 32. strani V Evropski uniji konec samostojne kmetijske politike Bo Bruselj zamenjal Beograd? Če so se gorenjski (slovenski) kmetje nekdaj jezili na politike, ki so jim iz Beograda narekovali kmetijsko politiko, bodo ob morebitni vključitvi Slovenije v Evropsko unijo s prstom žugali proti Bruslju. Ljubljana - Ko je skupina raziskovalcev v petek predstavila prve rezultate triletnega raziskovalnega programa Zemlja (Kmetijstvo in podeželje), v katerem išče odgovore na vprašanja, kakšne bodo ob morebitnem vstopu Slovenije v Evropsko unijo posledice v kmetijstvu, je med ocenami zelo pomembna ugotovitev, da Slovenija potlej ne bo več imela samostojne kmetijske politike. Na glavnem področju, to je v tržnoce-novni politiki, bodo vse odločitve v pristojnosti Bruslja, Slovenija pa bo pridobila možnosti za do- datno podporo spremembam v kmetijstvu in v razvoju podeželja. Če sodimo po prvih ugotovitvah raziskovalne skupine, se gorenjskemu kmetijstvu, ki ima velik delež hribovskega in višinskega sveta, v Evropi niti ne bo godilo tako slabo, kot črnogledo napovedujejo nekateri politiki. Ekonomski položaj kmetijstva kot celote naj bi se izboljšal, sicer pa naj bi se praviloma izboljšal pri pridelkih, kjer 1"e zdaj slab, in poslabšal pri :ulturah, kjer je zdaj dober. Po oceni raziskovalcev naj bi se izboljšal tudi v gove- doreji, ki je na Gorenjskem glavna kmetijska dejavnost. Vodenje kmetijske politike v okviru Evropske unije bo terjalo podvojitev proračunskih sredstev za kmetijstvo, povečanje pa naj bi skoraj v celoti krila sredstva unije. Višja tržnocenovna zaščita bi vplivala na povečanje cen hrane. Ker je v Sloveniji obseg pridelave nizek oz. je intenzivnost še precej skromna, bi določitev kvot na sedanji ravni kljub povečanju dohodkov pomenila za kmetijstvo slabo rešitev. (Več na 20. strani) • C. Zaplotnik Uskladitev pokojnin s plačami Upokojencem za 3,5 odstotka višje prejemke Ljubljana, 22. januarja - Pokojnine se na podlagi gibanja plač v mesecu novembru 1995 v primerjavi z mesecem poprej povečajo za 3,5 odstotka, je danes sklenil upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Povprečna bruto plača na zaposlenega v državi, izplačana za mesec november 1995, je znašala 119.174 tolarjev, preračunano v neto pa 74.960 tolarjev. V primerjavi z oktobrom se je torej povečala za 3,5 odstotka. Za toliko se bodo po današnjem sklepu upravnega odbora ZPIZ od 1. novembra dalje povečale tudi pokojnine. Najnižja pokojninska osnova po uskladitvi znaša 48.042,77 tolarjev, najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo pa 40.836,35 tolarjev. Določena je tudi najvišja pokojninska osnova, in sicer 232.707,50 tolarjev. Hkrati s pokojninami se za 3,5 odstotka povečajo tudi drugi pokojninski prejemki: tako starostne pokojnine kmetov (starostna ali družinska pokojnina, odmerjena po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, na novo znaša 20.418,17 tolarjev), preživnine po zakonu o preživninskem varstvu kmetov, invalidnine in zneska dodatkov za pomoč in postrežbo (nižji znaša 14.292,72, višji pa 28.585,44 tolarjev). • D.Ž. Papež v Sloveniji Vatikan potrdil obisk Sveti oče bo prišel v Slovenijo v petek, 17. maja, odšel pa bo v nedeljo, 19. maja. Ljubljana, 23. januarja -Organizatorji njegovega obiska pričakujejo, da se utegne na srečanjih s svetim očetom zbrati blizu 300.000 ljudi. Vatikan je uradno ponovno potrdil obisk svete- §a očeta v Sloveniji. Papež o prišel v Slovenijo v petek, 17. maja, in se takoj sestal z najvišjimi predstavniki države. Med svojim obiskom bo dvakrat maše-val na prostem: najprej v Ljubljani na hipodromu Stožice in nato se v Mariboru (nedelja), kjer bo maša na tamkajšnjem letališču. V Postojni pa se bo sveti oče srečal z mladimi. V Sloveniji delujeta za pripravo obiska papeža dva odbora: prvi pri državnih organih in drugi pri Cerkvi (vodita jih pomožni škof Alojz Uran in minister za notranje zadeve Andrej šter), med njima pa poteka zgledno sodelovanje. Tudi potrditev Antona Martina Slomška za svetega še ni uradno potrjena, vendar mariborski del obiska predvideva tudi to dejanje. Zdaj je torej dokončno odločeno, da papeža na Gorenjskem ne bo. • J. Košnjek ib roser TEL: 064/224-574 FAX: 064/224-575 c^ČUNALA//^ PROGRAMI Digital Logic KRANJ - Labore, Ljubljanska c.21, tel. 22 33 73 Digital Logic 486/80 2e od 132.558,00 SIT ali 7.111,00 SIT mesečno! Tel./Faz: ©64/ 22 10 4* rvi je ob rojstvu tehtal 4.550 gramov drugi pa 2.600 gramov. Na Jesenicah so se rodile 3 deklice in prav toliko dečkov. Tu sta imeli mejni teži deklici, najtežja je ob rojstvu tehtala 4.350 gramov, najlažja pa 2.950 gramov. KJE LAHKO SMUČAMO? Krvavec do 35 cm pomrznje-nega snega, smučamo lahko na Njivicah m Zvohu; Podkoren in Planica do 20 cm pomrznjenega snega; Kranjska Gora usposobili so vlečnici Velika in Mala Mojca; Vogel do 60 era pomrznjenega snega, vse Žičnice obratujejo, Soriška planina 30 cm pomrznjenega snega, vse naprave vozijo; Kobla do 40 cm večinoma umetnega snega, vozijo Kozji hrbet. Kobla 1 in Kobla 2; Stari vrh imajo umetni sneg, vozi pa vlečnica Kopa; Cerkno 60 cm večinoma umetnega snega, skoraj vse naprave vozijo. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TMOVINA • roHišTVOM. SPODNJA BESMCA II UGODNI KREDITI DO DVEH LET IZ GORENJSKIH OBČIN Majda Maček Jančič, pravnica v Svetu kranjskih sindikatov Planika le ni firmica s 50,100 zaposlenimi Stečaj Tekstilindusa pred petimi leti je bil tudi za sindikat dobra šola, kako uveljavljati pravice delavcev. Trenutno je v Kranju najbolj žgoča, ker je tudi velika, Planika. Sindikati enotni, da ima odločilno besedo pri njeni rešitvi in s tem ohranitvi delovnih mest država. Kranj, 23. januarja - Delavci, ki čutijo, da so jim kakorkoli kratene pravice iz dela, se kot člani sindikata pogosto obračajo po pomoč k pravnikom pri Svetu kranjskih sindikatov. Ena od sindikalnih pravnic je Majda Maček Jančič, ki ima "na skrbi" tudi člane v tekstilnih in čevljarskih podjetjih. Dela za pravnike ne bo zmanjkalo, pravi, nasprotno. Svet kranjskih sindikatov je pri reševanju nasprotij med vodstvi podjetij in delavci učinkovit, čeprav se njegov pristop k reševanju morda razlikuje od pristopa nekaterih, drugih sindikatov. Izrablja vse pravne poti za čimprejšnjo rešitev, v skrajnosti tudi štrajk, ki po mnenju Mačkove ne sme biti cilj, ampak le premišljeno uporabljeno sredstvo za dosego cilja. Zato vodstva podjetij Svet kranjskih sindikatov jemljejo kot resnega partnerja, zato so tudi rezultati. Seveda pa gredo ekonomske zakonitosti po svoji poti; posla, trgov sindikat namesto vodstev ne more iskati. Tekstilindus je bilo prvo veliko kranjsko podjetje, ki je šlo v stečaj. Vaši občutki, izkušnje? "Za naš sindikat in tudi zame je bil stečaj Tekstilindusa novembra 1991 prva izkušnja propada tako velikega podjetja. Občutki? Na eni strani strašne družinske tragedije, ki te prizadenejo, »a drugi nemoč preprečiti, da delavcev, ki so ozko specializirani in zato še težje dobijo delo drugje, ne bi poslali na zavod. Edina dobra stvar je, da bodo delavci kot upniki verjetno v celoti poplačani. Če ne bi bilo toliko zapletov zaradi denacionalizacije Inteksa, bi se to že zgodilo." Vendar jih je kar nekaj dobilo delo v Aquasavi? "Prihod Italijana je posledice stečaja Tekstilindusa rahlo omilil, nova firma zaposluje okrog 500 ljudi, zvečine nekdanjih delavcev Tekstilindusa. Kolikor vem, sc je precej odpuščenih delavcev vrnilo tudi domov, na jug, nekateri so uspeli najti delo v drugih podjetjih, nekateri pa so, žal, še vedno brezposelni. Kdaj bo stečaj zaključen, ne vem, na to vprašanje najbrž ne bi znal odgovoriti niti stečajni upravitelj." "Učinkovitost sindikata pri pravni zaščiti svojih članov je veliko odvisna od zakonodaje - bojim se, da bo novi zakon o delovnih razmerjih za delavce še slabši - od organov pregona in sodišč, ki delajo prepočasi. Marsikdaj dobimo, zlasti iz zasebnih firm, od- fovor. Kar prijavite nas, aj nam pa morete..." li Stečaj v Planiki? Ne. O stečaju kot skrajni možnosti se v Planiki na glas sicer ne govori, pa vendar tudi ta možnost obstaja? "Seveda se nikoli ne ve, vendar dvomim. Planika z več kot 2800 delavci vendarle prevelika, da bilo državi lahko vseeno zanjo, ne nazadnje svoje naredi tudi velika medijska pozornost. Planika je le nekaj drugega kot firmica s 50, 100 zaposlenimi, za katere se država ne sekira." S Planiko se ukvarjate že več let, od lani naprej pa še posebej intenzivno. Kdaj ste zaslutili, da ne gre za običajne težave? "Julija, ko se je začelo govoriti, da je delavcev preveč. V Planiki ima Svet kranjskih sindikatov okrog 700 članov. Mislim, da je zelo pomembno, da smo septembra, ko se je oblikoval sanacijski program, postavili določene zahteve. Program je bil namreč zelo splošen, brez nosilcev posameznih nalog, brez rokov. O njem smo nato razpravljali na nekaj sestankih, delavski svet je naše pobude za dopolnitev programa sprejel. Žal pa direktor in drugi vodstveni delavci sklepov delavskega sveta niso uresničili. Mislim, da je bil progam bolj pesek v oči, da so nam zavezali usta, kot resen poskus sanacije. Ko smo videli, da ga ne uresničujejo, smo zahtevali odgovornost od direktorja, potem še od delavskega sveta. 21. novemba smo odrekli podporo vodstvu. Takrat so se začele akcije tudi na nivoju države." 18. decembra je delavski svet sprejel program razreševanja presežnih delavcev. Nekateri delavci, konkretno invalidi, ki so dobili odločbe, so se zmedeni oglasili tudi v naše uredništvo. Pri vas jih je verjetno še več, je z odločbami kaj narobe? "Večino delavcev, ki so po novem letu dobili odločbe, zanima predvsem to, ali so zakonite. Kolikor sem jih videla do zdaj, formalnih napak ni, če se bodo pokazale vsebinske, pa jim bomo poskušali reševati v konkretnih postopkih." Enotni sindikati močnejši Prav Planika je prvič združila štiri sindikate, kolikor jih v njej deluje. Kako ste ste uspeli poenotiti kljub različnostim? "V Svetu kranjskih sindikatov smo razmišljali, kaj bi še lahko naredili, da bi se stvari v Planiki hitreje reševale. Vodstvo namreč ni ničesar naredilo, država je poskušala, pa tudi ne dovolj resno. Zato smo drugim trem sindikatom predlagali, da nastopimo skupaj, enotno. Za zdaj nam uspeva, mislim, da bomo enotni lahko tudi več dosegli, tudi na vladi." Še tisoč odvečnih? Govori se, da je sedanje vodstvo pripravilo program prisilne poravnave, po njem naj bi dobilo knjižice še 985 delavcev. Kai veste o tem? "Za prisilno poravnavo sem slišala, videla pa programa Še nisem. O novih presežkih zaenkrat ne vem ničesar, če je to res, bomo sindikati vsekakor vztrajali na ohranitvi čimveč delovnih mest. Tudi če bi prišlo do prisilne poravnave, nikakor ne sme s sedanjim vodstvom. Z njim se ne pogovarjamo več o kakršnikoli sanaciji Planike. Ne vem, ali ne misli resno ali pa ne zna, skratka, mi mu ne zaupamo." Kdo lahko razreši vodstvo? "Delavski svet je imenoval tako direktorja kot njegove najožje sodelavce, torej jih lahko tudi razreši. Delavskemu svetu Planike smo vseskozi nalagali, naj nekaj stori, vendar ni ničesar, obnaša se, kot bi mu bilo vseeno, kaj bo s podjetjem. Ker se delavski svet ne odloči za rez, bi delavci iahko odpoklicali delavski svet, vendar so to dolgotrajni postopki, Planika pa potrebuje hitre rešitve." Sklad izhod v sili Če prav vem, sindikati veliko pričakujete od države? "Res je. Vidimo predvsem dve možnosti: zaradi suma, da je oškodovano Planikino (družbeno) premoženje, bi podjetje lahko prešlo v sklad RS za razvoj, v tem primeru se zamenja tudi vodstvo, druga možnost pa je prisilna poravnava, v tem primeru vodstvo ostaja. Nobena rešitev za delavce ni idealna, tudi sklad ne, za katerega se zavzemamo sindikati, je pa vsekakor boljša od stečaja." H. Jelovčan, foto: T. Doki V Kranju nastaja podružnica društva Up Upanje za zasvojence in njihove svojce Starši so prvi, ki želijo svojim z mamili zasvojenim otrokom pomagati, da bi se otresli tega zla. Društvo Up jim ponuja informacije o možnostih zdravljenja narkomanov. Kranj, 23. januarja - Društvo Up, ki že kak mesec deluje tudi v Kranju, pa svojce narkomanov združuje tudi v nekakšno skupino za samopomoč, kjer si izmenjujejo grenke izkušnje o zasvojenosti. Enkrat tedensko se sestajajo v prostorih kranjskega Centra za socialno delo (v četrtkih ob 19. uri), uro poprej pa so člani društva na voljo vsem, ki želijo informacijo o odvisnostih in poteh k ozdravljenju. Pretresljivo zgodbo o odvisnosti nam je zaupala mati 35-letnega sina, ki je bil več let zasvojen, pred časom pa zaradi posesti mamil tudi zaprt. Zaradi spleta nesrečnih okoliščin je tudi brez državljanstva, zaradi česar tudi ne more v komuno. Sam je že sprejel odločitev, da se bo zdravil, vendar se mama boji, da bo zaradi dolgotrajnih zapletov pri čakanju na državljanstvo izgubil upanje. Zdravljenje v komuni, kjer stroški veljajo svojih 500 nemških mark na mesec, si bo družina ob dveh skromnih pokojninah (in hudi očetovi bolezni) težko privoščila, vendar obupana mama zagotavlja, da se bodo vsemu odrekli, da se sin reši demona odvisnosti. Zdaj namreč doživlja pekel abstinence, tiči med Štirimi stenami in vnegotovosti čaka, kako se bo rešil njegov problem. Če bo poiskal staro družbo, se utegne vrniti tudi k mamilom, pravi mama, ki s sinom vred doživlja njegovo samoizob-čenje iz družbe. Društvo Up skuša svojim članom pomagati tudi pri takih zapletih. V Ljubljani, kjer imajo pri delu z narkomani že več izkušenj in so mnogim že pomagali preiti v komuno, iščejo tudi donatorje, da bi zlasti slabše situiranim družinam pomagali plačevati velike stroške zdravljenja. Društvo Up ponuja informacije o različnih vrstah zdravljen- ja: o metadonskem programu, o projektu Mladi človek, o skupnostih Srečanje, najpogosteje pa jih napoti v komune Le Patriarche. Tudi te so v tujini, plačniki pa so starši sami. Skupina v Kranju za zdaj šteje 20 ljudi. Gre predvsem za svojce, ki so že prepoznali problem zasvojenosti v svoji družini, ki imajo večidel otroke že na zdravljenju v komunah, zdaj pa v družbi s soljudmi s podobnimi problemi rešujejo skupno stisko. V društvu pa pričakujejo, da se bodo srečali tudi s takimi starši, ki še skrivajo dejstvo, da so njihovi otroci odvisni od mamil, to sprenevedanje pa še povečuje njihovo stisko. Vsak četrtek ob 18. uri so v prostorih Centra za socialno delo v Kranju na voljo tudi tem ljudem, skratka vsem, ki bi želeli karkoli vprašati o vseh vrstah odvisnosti in njihovem zdravljenju. • D.Z.Žlebir VOLITVE BREZ MEJA PIŠE: JOŽE DEŽMAN Biti različen! Slovenci hočemo biti različni od sosedov. Saj ni čudno: na eni strani zoprni Hrvati, na drugi strani mačkojedi Lahi, na tretji kljukasti jodlarji, da o ogrski bratovščini niti ne izgubljamo besed. Nekateri iščejo rešitve v zgodovini in nas predstavljajo kot enkratne potomce še bolj enkratnih Venetov. Pa pustimo stare kosti. Anton Komat je napisal odlično knjigo Pesticidi, ubijalci življenja. Končno znanstvenik, ki v knjigi ponuja pravo orožje. Seveda je malce kraktovidne in nas hoče po vsej sili spraviti na razviti zahod. Piše npr., da je iz ZDA "prejel seznam 37 aktivnih substanc pesticidov, katerih uporabo bo ameriška vlada prepovedala zaradi verjetne ali možne kancerogenosti. V Sloveniji zdaj veljavna zakonodaja dovoljuje promet in uporabo 26 od teh 37 substanc, prepovedanih je le 11. Zadeva je zrela za parlament in ustavno sodišče. " Komat nas prepričljivo seznani z dejstvom, da pesticidi lahko povzročijo tudi genetske mutacije. In mislim, da tu lahko bralcem Glasa nakalemo slovensko priložnost. Žal je res, da jo lahko izkoristi kdorkoli v Sloveniji, saj npr. insekticid per-metrin, ki je strupen za ljudi, čebele, ribe in toplokrvne živali, pri nas "kot insekticid v razpršilu ponujajo za domačo, hišno upodobo in ga razglašajo za "Prijaznega do okolja". Neozaveščeni porabniki nasedajo temu ekotriku in se medsebojno veselo prše v svojih bivalnih prostorih." Vendar odločnim pripada prihodnost in mislim, da imamo prave može med nami. Kar predstavljam si Saša Lapa, kako skrbno prebere Komatovo knjigo. Nato svojo Novo slovensko desnico preimenuje v Zvezo za mutacijo. S svojimi sokoli se zateče v vrtnarijo, kjer pod pret\>ezo, da preganjajo listne uši, srkajo in njuhajo različne pesticidne zvarke, se sprejajo z njimi. In morda jim bo uspelo, da bi se primutirali levje grive, čekane sabljastozobega tigra, medvedje mišice, sokolske peruti (možganov ob taki živi sili niti ne bi potrebovali). In iz njih bode rasel zarod nov, ki bo opravil s ta spodnjimi, ta rdečimi, ta rumenimi, ta zelenimi in še s kom. Pri slovenski pritlehnosti seveda lahko pričakujemo, da bo kdo Komatovo knjigo razumel tudi drugače. Zatirali bodo genetike in prepovedovali strupene pesticide. Kar predstavljam si Iva Bizjaka, ko bo prebral v Komatovi knjigi, da raje uvažamo degenerirana semena iz sveta, kot da bi se ravnali po tejle resnici: "V Sloveniji uspeva potencialno več kot 100 avtohtonih sort solat, ki so rezultat več sto let trajajoče tradicije pridelave te kulture na naših domačijah." In Ivek bo našel življenjsko poslanstvo. S svojim krepkim truplom in bistrim duhom se bo na čelu Zveze za slovensko solato vrgel v boj npr. za kranjsko beriv-ko, bohinjski motovileč in kamniški radič. Moj volilni izbor Veščina politike je veščina vzbujanja pozornosti, je umetnost delanja razlike. In ob pesticidih se Slovenci šele začenjamo razlikovati. Med sabo in do drugih. Zato predlagam, da preberete Komatovo knjigo, kajti lahko se zgodi, da bomo na volitvah odločali tuid o pesticidih, uničevalcih življenja. PIŠE: BOGOMIR VNUČEC Odgovor na Volitve brez meja Sklicujem se na 40. člen ustave RS ter na 9. in 10 člen zakona o javnih glasilih in zahtevam, da na istem mestu in na enak način objavite moj odgovor na članek g. Jožeta Dežmana iz vašega časopisa z dne 9. 1. 1996, stran 4, desno spodaj, pod naslovom "Volitve brez meja - Novi razred". Obveščamo cenjene bralce, da trditve, ki jih imenovani gospod Jože Dežman navaja v tem članku, niso resnične: 1. Funkcija tajnika občinskega sveta ni častna funkcija, kot trdi g. Jože Dežman^ampak funkcija, ki je po 35. Členu zakona o lokalni samoupravi, statutu občine Radovljica in pravilniku o plačah in nadomestilih določena tudi kot poklicna in torej normalno plačana. 2. Nisem bil tajnik občinskega sveta, ampak sem to funkcijo opravljal začasno kot v.d. tajnik občinskega sveta. 3. Delo tajnika oziroma v.d. tajnika občinskega sveta ne zajema samo delo za eno sejo mesečno, pač pa celotno delovanje občinskega sveta in njegovih organov in služb (priprave sej, gradiv, spremljanje dela odborov in komisi) in drugo delo); za vse to delo sem prejel v času, ko sem ga opravljal kot v.d. tajnik občinskega sveta, mesečno bistveno manj kot 1.000 DEM, ki jih omenja g. Jože Dežman. Glede na navedeno, zlasti pa na dejstvo, da sem Z omenjene funkcije odstopil že v prejšnjem letu in je že v tem mesecu ne bom več opravljal so razpredanja g. Jožeta Dežmana o 50.000 DEM brez osnove prav tako pa tudi vse, kar je na osnovi tega napredel. Z gospodom Jožetom Dežmanom ne nameravam polemizirati, pravico bom poiskal na sodišču. OB SAVI IN KOKRI Vrtec na Beli je prevzela občina Preddvor v v Čudovite obljube o obnovi otroškega vrtca Čriček Vrtec Čriček na Beli je bil doslej del Vzgojno varstvenega zavoda Kranj, od 1. januarja letos pa ga je prevzela občina Preddvor, organizacijsko pa tamkajšnja osnovna šola. Zgornja Bela, 23. januarja - ■ ogrevanje vrtca. Naložba je Vrtec na Beli ie malo druga- Stt^^^K^^&tefc " združena z vlaganjem v dom čen od običajnih, saj nima SHHHHBHHElfii krajanov, ki je vrtcu najbližji sosed, saj bosta imeli stavbi skupno kurilnico. Vrtec, kamor je letos vpisanih 20 otrok, pa naj bi iz teh sredstev letos dobil tudi nova igrala. 'ako imenovanega celodnev nega varstva. Otroke varuje °d 7. do 13. ure, potem jih prevzamejo babice, tete, starši. Tako obliko vrtca so si pred 17 'eti, ko je bil zgrajen, izbrali krajani sami. Za starše je nekaj cenejši, ker ne vključuje prehrane, stroški delovanja pa so za flnancerje večji. »a Mugerli - Lotrič Darinka Anžič Občina Preddvor, ki ga ima na skrbi od 1. januarja letos, bo morala predvsem poskrbeti za vzdrževanje objekta in za morebitne naložbe vanj. Kot nam je povedal preddvorski župan Miran Zadnikar, bodo iz proračunskih sredstev namenili za otroško varstvo in izobraževanje pet milijonov tolarjev. Vse sicer ne bo šlo vrtcu na Beli, zagotovo pa bodo v občinsko blagajno segli po denar za centralno Ela Pernuš z Bele, ki doma varuje dva vnuka, ju je v vrtec pripeljala le na ogle-de. "Starejši bo moral morda kmalu v vrtec, zato smo prišli pogledat, kaj se tu dogaja. Videti je, da mu je všeč. Sicer sta doma iz Po-toČ, mamica pa ju vsak dan vozi k meni v varstvo. Tudi meni bi bilo prav, če bi bila v vrtcu na Beli, saj bi ju lah-ko prihajala iskat, preden bi njuni starši prišli z dela." Kako na organizacijsko novost gledajo v vrtcu? Vzgojiteljica Vesna Mugerli - LolriČ: "Obljube občinskih mož so naravnost čudovite. Na zboru krajanov pred novim letom so nam obljubili centralno kurjavo, novo igrišče in obnovo strehe. Vsi ti posegi so nujno potrebni, saj je 17 let stara stavba (del je še vedno lesene) že začela kazati pomanjkljivosti. Sicer pa dejstvo, da bomo sodili pod preddvorsko šolo pomeni, da bo otroško Slavko Cuderman, pobudnik Preddvorskih večerov Kulturna hrana za Preddvorčane Preddvor, 19. januarja - V Preddvoru so doslej uspešno izpeljali že dve srečanji, na katera vabijo zanimive goste w slovenskega javnega življenja. Decembra je bila v gosteh književnica Berta Go-j°b, januarja dr. Angelca Zerovnik, zvrstilo pa se bo se več znanih imen z različnih področij javnega življenja. Čeprav je organizator Preddvorskih večerov stranka (SDSS), pravijo, da iz teh srečanj ne nameravajo narediti političnih shodov. O vsebini Preddvorskih srečanj smo se pogovarjali z enim od pobudnikov, Slavkom Cudermanom, sicer članom preddvorskega občinskega sveta. "Zamisel o tovrstnih srečanjih Preddvorčanov in okoličanov z znanimi ljudmi lz slovenskega kulturnega, gospodarskega, športnega... življenja, se je rodila že pred volitvami. Na ta način smo namreč želeli popestriti življenjski utrip našega kraja in ljudem ponuditi nekaj več. Želeli smo, da bi ta srečanja bogatila kulturnega in tudi narodnostnega duha naših ljudi. Prvo srečanje naj bi bilo že maja lani, vendar so se priprave zavlekle in šele pred koncem leta 1995 nam je uspel prvi Preddvorski večer. Spočetka smo se bali, da prireditve ne bodo dobro obiskane, vendar je bila že decembra dvorana doma krajanom polna, januarja pa je bil obisk še številnejši. To nas je utrdilo v prepričanju, da smo na pravi poti." Organizacija teh večerov je v rokah stranke. Kako se to odraža na njihovi vsebini? "Naša stranka je res pub-udnica in organizatorka teh večerov, išče tudi sponzorje in sofinancira ta srečanja iz sredstev, ki jih dobi od občine za svojo dejavnost. Z organizacijo večerov ta sredstva na neki način spet vrača občini. Vsebina večerov pa nikakor ni strankarska, saj smo se denimo prvič pogovarjali o slovenskem jeziku in sporazumevanju, drugič pa o slovenski šoli. Tudi s prihodnjimi gosti, ki jih bomo še vabili v Preddvor, ne bo govora o politiki." Katere goste boste v prihodnje še povabili? "Tudi vnaprej bomo izbirali goste brez primesi politike. Tako naj bi na enem od prihodnjih srečanj sodelovala dr. Marica Marolt - Gomiš-ček, s katero se bomo pogovarjali o infekcijskih obolenjih, denimo o boreliozi, ki se precej pojavlja na našem koncu. Povabili bomo brata Karničar z Jezerskega, ki sta se na smučeh spustila z Anapurne. Spomladi naj bi nas obiskal znani Slavko Zgonc, ki mu bodo radi prisluhnili ljubitelji cvetja in vrtov." • D.Z.Žlebir varstvo v občini obogateno s širšo ponudbo. Če bodo starši iz kateregakoli dela občine želeli za otroka varstvo, kakršno je pri nas, ga bodo k nam tudi vpisali." varuhinja Darinka Anžič: "Krajani želijo obdržati obliko varstva, kakršno ponuja naš vrtec. Za otroka je to res prijazen vrtec, saj jih ne silimo s hrano (kosila ni, pripravljamo le malice), pa tudi s spanjem ne, kar je mnogih vrtčevskim otrokom najbolj v breme. Krajani so zelo zavzeti, obljubili so tudi večja vlaganja v vrtec, kjer bi bilo vsaj leseni del treba kmalu adaptirati." • D. Z. Žlebir, foto: Una Doki Jutri 12. seja sveta mestne občine Kranj Predvsem zemljiške zadeve Kranj, 23. januarja • Jutri ob štirih popoldne se bodo sestali svetniki mestne občine Kranj. Na dnevnem redu so predvsem zemljiške zadeve, med njimi pridobivanje zemljišč za obnovo Žagar-jeve in Partizanske ceste ter nakup zemljišča za obnovo in dograditev osnovne šole na Trsteniku. Kranjska občina je 1994. leta kandidirala na natečaju ministrstva za šolstvo in Šport za denar, s katerim bo država pomagala pri odpravi dvoiz-menskega pouka v osnovnih šolah. Poleg dograditve štirirazredne Šole na Orehku v osemletno (gradnja naj bi se začela to pomlad), ki bo bistveno razbremenila osemletko v StražiŠču, je na prednostnem seznamu tudi ponovna oživitev podružnične šole na Trsteniku. Solo na Trsteniku so zaprli 1970. leta, prostore pa oddali v najem. Stavbo bo zdaj potrebno obnoviti in prizidati telovadnico. Župan mestne občine Vi-tomir Gros svetnikom predlaga, naj glasujejo za odkup 8819 kv. metrov zemljišč, potrebnih za šolo, od Rimsko-katoliš-kega župnijstva Trstenik. Sodni cenilec je vrednost zemljišča ocenil na 13,7 milijona tolarjev. • H. J. PRED DOKONČNO ODLOČITVIJO O NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUDI V AEK MAJ/4 SALON POHIŠTVA KRANJ, PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM) TEL: 241-031 PRIČAKUJEMO VAS Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI! VEČINO POHIŠTVA IMAMO V 2ALOqif Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure Te vražje ceste Letošnji načrti v Preddvoru Preddvor, 23. januarja - Sredi Januarja so se predstavniki s^ank v Preddvoru pogovarja-1 o načrtih za leto 1996, pa •ndi o dolgoročnejših ciljih. Med slednje sodi tudi adap-I^cija osnovne šole Matija Rjaveč, ki mora do leta ^UOO zagotoviti pogoje za Qevetletno šolanje in enoiz-[nenski pouk. Dogovorili so da bo arhitekt izdelal idejni •jaČrt za adaptacijo šole (pridobili naj bi osem novih ^Unic) in večnamenskega °°Jekta (dvorano in telovadnico). Tudi kanalizacija v Predoru je dolgoročni načrt, idejno zasnovo za Belo in |*a5elj sicer že imajo (že Jjjrejena študija o reki Kokri 'ključuje tudi rešitev kanali-*ac'je za to območje), vendar 5? pojavlja več variant glede ^'stilne naprave. Naj bi bilo *en več ali ena centralna za /S° občino, obstaja pa tudi ^ožnost priklopa na kranjsko c,stilno napravo. v Preddvoru je vselej veliko 8°vora o cestah, saj so tako slabe, da se domačini sprašujejo, ali jih je vredno sproti krpati, ah pa bi jih kazalo na novo narediti. Zlasti problematične so krajevne ceste, v katere se je zadnja leta premalo vlagalo. Ta čas je hudo problematična cesta Zgornja -Srednja Bela, ki naj bi se reševala po sanaciji tamkajšnjega mostu. Narejen je tudi že projekt razširitve ceste skozi Preddvor in ceste s pločnikom proti šoli. Slednja je v Preddvoru prednostna naloga. Skupaj s kranjsko občino pa naj bi uredili "turistično cesto" Ba-šelj - Babni vrt. Vsaka imata po 800 metrov odseka, preddvorsko naj bi naložba veljala 15 milijonov tolarjev. Kritičen je še odsek ceste Bašelj -Rade Končar, če pa bi razen občinskega vodstva povprašali še domačine, bi zagotovo našteli še kakšno. • D.Z. DO ZNANJA TUJIH JEZIKOV Z Ljudsko univerzo Kranj centrom za izobraževanje in kulturo c. Staneta Žagarja 1 tel.: 217 481^^-^ jzKuSejii . andragoške metode " ^■nn domači in tuji predavatelji X intenzivni 90-urni tečaji X X pridobitev spričevala o aktivnem znanju pridobitev mednarodnega certifikata obnovitveni tečaji - 30 ur tečaji poslovnega jezika učenje v skupini do 5 slušateljev individualno učenje izobraževanje v tujini vpisujemo v spomladanski semester, do 9.2.1996, od 7.00 do 17.00 ure posebni popusti za zvestobo: X 21% za udeležence višjih stopenj X 10% za študente in dijake X 5% za takojšnje plačilo Neznanje tujih jezikov je lahko neprijetno, zato pokličite Ljudsko univerzo Kranj tel.: 217 481 NA MEJI Slovenska planinska pesmarica Mengeš, 22. januarja - V prostorih podjetja Mi Amigo v Mengšu je bila v soboto zvečer svečana predstavitev slovenske planinske pesmarice, ki jo je ob 65-letnici bajtarstva na Veliki planini izdalo PD Bajtar iz Kamnika. Izbor besedil pod naslovom Sto planinskih pesmi z notnim zapisom sta pripravila Miro RepiČ in Franc Male-šič. V programu na pre-dstavitiv so nastopili Kamniški koledniki, Ter-cet Veronika, Janez Vren-jak in recitatorji Centra za mlajše odrasle v okviru podjetja Mi Amigo. Pokrovitelja predstavitve pesmarice sta bila občina Mengeš in podjetje Mi Amigo iz Mengša. Program je povezoval Tone Ftičar • A. Ž. Izleti, predavanja,« Križ, 22. januarja - Na občnem zboru Društva podeželske mladine Kamnik so ugotovili, da so lani organizirali izlet na Veliko planino, imeli predavanje o K varnosti bo prispevala le obvoznica V t it. y*V Janez Hlade, novi predsednik Društva podeželske mladine Kamnik Švici, o gnojenju, tekmovanje Mladi in kmetijstvo, tekmovanje v oranju, peko kruha, šiviljski tečaj in piknik v Srednji vasi. Na zboru, ki je bil v petek, 19. i'anuarja, v prostorih gasils-:ega doma na Križu, so za predsednika izvolili Janeza Hladeta s Križa. V program za letos so zapisali organizacijo predavanj iz kmetijstva in gospodinjstva, kuharskih tečajev in tečajev tujih jezikov, družabnih srečanj in ekskurzij ter sodelovanje na raznih tekmovanjih. V odbor društva so izvolili še člane iz Komende, Podgorja, Volčjega Potoka, Velike Lasne, doline Kamniške Bistrice in južnega ter severnega dela Tuhinjske doline. Smučarski skoki Selo pri Vodicah, 22. januarja - Po uspešno organiziranem smučarskem tečaju so člani SD Straho-vica iz Sela pri Vodicah 14. januarja organizirali tekmovanje v Smučarskih sko-kih na 40-metrski skakalnici v Selu pri Vodicah. Dan pred tekmovan- temso s tovornjakom in Lmečkim vozom (gumira-delnom) navozili 35 kubičnih metrov snega. Tekmovalo je naslednji dan 17 skakalcev. V kategoriji do 18 let je zmaga! Cveto Gašper (SSK SAM Ihan), pri starejših pa sta si prvo mesto razdelila Franci Rogelj (Ilirija Riamondo) in Vili Ropret (ŠD Cerklje). Nova rekorderja skakalnice pa sta z 42,5 metra Cveto Gašper in Franci Rogelj. Prvouvršče-ni so dobili po 150 DEM, vsi tekmovalci pa praktične nagrade. Mengeš je zaradi prometa neprehoden Na nemogoče prometne razmere so najprej opozorili šolarji, občinski svet pa je na zadnji seji v začetku meseca sprejel sklep o izdelavi analize in ukrepih. Mengeš, 22. januarja -Ugotovitev, ki je bila na zadnji seji predložena občinskemu svetu, je, da je Mengeš ob vpadnicah ter ob glavni cesti postal praktično neprehoden. Ogroženi so postali zlasti otroci in starejši ljudje. Oboji so izpostavljeni predvsem kot pešci. Posebno otroci so bili do zdaj že večkrat žrtve prometnih nesreč. Prometna šolska vzgoja je sicer pomembna, vendar za prometne razmere, kakršne so v Mengšu, je to veliko premalo. Gradivo, ki so ga pripravili šolarji v podporo izdelavi analize, je polno kritičnih ugotovitev. Tako so po njihovi oceni črne točke na Šolski ulici, kjer bi bilo zato treba zgraditi pločnik in razširiti most. Na tej cesti ne bi smeli odpirati gostinskih lokalov. V križišču Pavovec in Lovec bi bilo treba preurediti delovanje semaforja. Mostovi čez Pšato so preozki, pločnikov ni ali pa so neuporabni. Gro-beljska, Kolodvorska cesta in Muljava nimajo pločnikov, Gorenjska in Slovenska pa imata le delno urejene. Vsi prehodi za pešce so preslabo označeni in osvetljeni. Na novo pa predlagajo ureditev prehodov od Stare poti do banke, od Cvetličarne Marjeta do Glasbilarske, od Zavrti Sedanji promet je Mengeš razdelil preko Grobeljske in pri trgovini Brigita. V podporo boljši in varnejši prometni ureditvi bi bilo treba urediti tudi križišča pri Hramu Rožice, križišče Gorenjske ceste-Veselovo nabrežje, Kolodovorska in Novakova ulica, pločnike, ki so pogosto zaparkirani, zakrpati luknje na pločnikih in cestah, urediti ograje. Zelo nevarna prometna točka je tudi prehod do telovadnice Partizan, kamor hodijo vsako dopoldne k pouku športne vzgoje. 90 let Boltačeve Marije Ane Jerič s Križa Najraje delam butare Med drugo vojno je bilo hudo. Takrat so bile tudi ta prave zime. Križ, 22. januarja - V soboto, 20. januarja, je Marija Ana Jerič, po do-, mače Boltačeva Marjana, najstarejša v krajevni skupnosti Križ v občini Kamnik, praznovala 90. rojstni dan. Skupaj s predsednikom kra- 1'evne skupnosti Ivanom Kadetom smo ji na večer pred rojstnim dnevom zaželeli zdravja, predsednik KS pa je k čestitki dodal tudi darilo. Marija Ana Jerič je Sve-čanova z Jame. Imela je brata Petra in menda je v sorodu Simonom Jenkom. Doma so imeli kmetijo in tudi poročila se je potem 1940. leta na kmetijo Boltač na Križ pri Komendi. "Poroka je bila na Jami v farni cerkvi," pripoveduje zvečer pred praznikom. Na Križu pa sva potem z možem nadaljevala delo na kmetiji. Dve hčeri in dva sinova so se jima rodili. Ena hčerka je na Primsko-vem, druga v Kokri, en sin je na domačiji na Jami, Peter, pri katerem zdaj živim, pa gospodari na Križu." "Ena od treh močnejših kmetij je danes Boltačeva na Križu pri Komenda pojasni Ivan Hlade. Slavljen-ka, ki je še vedno čila in zgovorna pa doda, da najraje dela butare. Sin Peter pa doda, da zdaj pozimi, če ni drugega, drva preklada. "Teh devetdeset let ni Marija Ana Jerič: "Poznam časopis Gorenjski glas." minilo ravno preveč hitro. Bila so tudi huda leta med drugo vojno. Spominjam pa se tudi prve vojne. Vem, da je bilo takrat veliko beguncev. Pa tiste zime, ko je bilo precej snega, so bile med drugo vojno." Da takole pri močeh, kot je Marija Ana Jerič, ko še ni bila poročena, se je pisala Jenko, dočakaš devetdeset let, življenje ne sme biti preveč lagodno. Dela se ne gre izogibati, hrana pa je najboljša domača. Še danes ima najraje kakšno domače jajce in mleko. Riž pa pravi da preveč zapira. Sicer pa pri devetdesetih še vedno rada bere in prav nič je ne moti, če nima pri roki očal. Da bi naredila še kar nekaj butar smo jih zaželi in obljubili, da jo obiščemo spet ob naslednjem jubileju. A. Žalar na dva vse težje povezana dela. Občinski svet je na januarski seji sprejel sklep, da morajo občinski organi pripraviti analizo in predložiti predlog ukrepov. Za kratkoročne ukrepe je treba zagotoviti tudi denar v proračunu. Župan Janez Per je pred dnevi tudi povedal, da je Pododbor za varnost v cestnem prometu predlagal več posegov. Tako pododbor predlaga ureditev semaforiziranih križišč Cankarjeve in Slovenske ceste ter Kersnikove in Slovenske. Postavitev tako imenovanih "bič semaforjev" (aktiviranje zelene luči na semaforju s tipko) Pododbor predlaga na križiščih Trubarjeve in Slovenske ceste, na prehodu pred občinsko stavbo, na prehodu Šolska ulica in Glavni trg in avtobusna postaja Loka. Posebej pa predlagajo, da je na mostovih čez razbre-menilnik Pšata na Kamniški in Gorenjski cesti treba urediti obojestranksi pločnik. Sicer pa je v zvezi z varnejšim prometom v Mengšu ned-vomno dolgoročno najpomembnejša opredelitev za obvoznico mimo Mengša. To pa pomeni prostorsko usklajevanje, ki že poteka na sestankih predstavnikov občin Kamnik, Domžale in Mengeš. O kraktoročnih ukrepih pa bo občinski svet razpravljal zc na prihodnji seji. * A. Zalar ZRCALCE, ZRCALCE Ne bo nič drugače Predsednik občinskega sveta občine Medvode Mitja Ljubeljšek je dosleden glede odločitve občinskega sveta z ene zadnjih lanskih sej. Župan mora na začetku vsake seje občinskega sveta poročati, kako potekajo priprave in kako daleč oziroma blizu je preselitev županskega urada oziroma občinske uprave iz Šiške v Medvode. Vprašanje o preselitvi il Šiške v Medvode pa je županu zastavil tudi na nedavnem obisku Gorenjskega glasa v KS Pir niče kmet Ivan Stare iz Zavrha. Župan Stanislav Žagar, ki ima očitno tudi že sam dovolj dvodomja, je na vprašanje odvrnil: "Kaj pa pričakujete, gospod Stare, da bi v Medvodah potem uredili?" Ivan Stare: "Ja, glede zemlje, davkov, potrdil... ne bi bilo vel treba v Šiško." Župan Stanislav Žagar "Nit takega, kar pričakujete, tudi po preselitvi, ne boste mogli uredi' r/, gospod Stare, na občini v Medvodah. Za vse, kar ste našteli boste morali še naprej v Šiško. Tako so odločili politiki, ki pa jih danes ni tukaj, da bi jim lahko zastavili takšno vprašanje." Ivan Stare: "Ja, zakaj smo se pa potem šli nove občine? Potem pa nismo nič..." Župan Stanislav Žagar: "Nič takega, kar pričakujete, tudi po preselitvi, ne boste mogli urediti na občini Medvode..." PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA p.O. 64220 ŠKOFJA LOKA KIDRIČEVA 54 LOKA Škofja Loka, smo trgovsko in gostinsko podjetje z bogato ponudbo živilskega in neživilskega blaga na področju maloprodaje in grosista. Grosistično skladišče z živili imamo na Kidričevi 54, Škofja Loka in prav zanj iščemo sodelavce, ki jih veseli delo v zvezi s pripravo blaga za stranke, prevzemom in skladiščenjem blaga ipd. Na delo želimo sprejeti dva kandidata š končano šolo za prodajalce, zaželena je tudi praksa. Razporejena bosta na delovno mesto KOMISIONARJA OZ. SKLADIŠČNIKA Z enim od kandidatov bomo sklenili delovno razmerje za določen čas, z enim pa za nedoločen čas. Kandidat, s katerim bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, bo imel dvemesečno poskusno delo. Če smo vam vzbudili zanimanje s svojo ponudbov nam pošljite vlogo skupaj s spričevalom o končani šoli na naslov: LOKA, ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 54, v osmih dneh po objavi oglasa. AEG ZASTOPNIK IN PRODAJALEC GOSPODINJSKIH APARATOV AEG, CORONA, do.o, Reteče 4, Škofja Loka NUDIMO VAM: * vgradne štedilnike in pečice * kuhinjske nape * hladilnike in zamrzovalnike * pralne in sušilne stroje * vgradne kuhalne plošče * mikrovalovne pečice * pomivalne stroje * sesalnike in male gospodinjske aparate Vse Informacije: CORONA Prodaja * Kolodvorska 7 * 61000 Ljubljana Telefon: 061/13 10 332, 13 10 321, 13 26 347 * Fax: 061/329 582 DEŽELA Zaplet med radovljiško občino in cestnim podjetjem Je zemljišče v kamnolomu stavbno ali kmetijsko? V občini zatrjujejo, da Cestnemu podjetju Kranj odmerjajo nadomestilo na območju kamnoloma Kamna Gorica le za stavbno zemljišče, v podjetju dokazujejo, da zemljišče v kamnolomu ni stavbno. Radovljica - V kranjskem cestnem podjetju opirajo dokaze tudi na zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki jim je na območju kamnoloma podržpvil (kmetijska in gozdna) zemljišča, in na pogodbo, s katero jih je podjetje preneslo na republiški sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Ker bi z zbranim nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča na območju kamnoloma lahko posodobili kar precejšen del ceste po Lipniški dolini, je bilo samo še vprašanje časa, kdaj bo predsednik občinskega sveta Zvone Prezelj oz. vladajoča koalicija to problematiko uvrstila na dnevni red. Občinski svet je to storil na zadnji lanski seji, na kateri je "vzel na znanje" županovo poročilo in sprejel še štiri zavezujoče sklepe. Radovljiško izpostavo republiške uprave za javne prihodke je zadolžil, da prek zakonitega izterjevalca začne s prisilno izterjavo nadomestila in da pospeši reševanje pritožbe cestnega podjetja na odločbo za leto 1994, sicer bo občina vložila tožbo zaradi molka upravnega organa. Župan Vladimir Čeme je dobil nalogo, da se z vodstvom Cestnega podjetja Kranj pogovori o nadaljnjih načrtih cestarjev pri koriščenju kamnin ter o problematiki odmerjanja in plačevanja nadomestila, občinska pravna služba pa naj bi preverila, ali je bil prenos zemljišč Cestnega podjetja Kranj na republiški sklad kmetijskih zemljišč in gozdov pravilen oz. zakonit. Nobena odločba ni pravnomočna In v čem je bistvo problema? Občina je kranjskemu cestnemu podjetju prvič odmerila nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča na območju kamnoloma v Kamni Gorici pred petimi leti, in sicer v znesku 2,1 milijona tolarjev. Cestno podjetje se je na odločbo radovljiške davkarije pritožilo, ker se ni strinjalo z višino točke za odmero nadomestila Nadomestilo - za posodobitev ceste Cestno podjetje Kranj je pred tremi leti na podlagi tedanje pogodbe z radovljiškim izvršnim svetom vložilo v posodobitev odseka ceste v Lipniški dolini štiri milijone tolarjev. Ta znesek mu je občina oz. njen sklad stavbnih zemljišč priznal kot plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za kamnolom. in s površino, za katero naj bi plačevalo nadomestilo. Republiška uprava za javne prihodke je pritožbi ugodila in primer vrnila v ponovno obravnavo prvostopenjskemu organu. Zgodba se je v naslednjih letih ponovila po enakem scenariju: občina je odmerila nadomestilo, cestno podjetje se je pritožilo, republika je zadevo vrnila v ponovno obravnavo na prvo stopnjo. Izjema je bilo le predlansko leto, ko republika o pritožbi cestnega podjetja sploh še ni odločila. Sklad stavbnih zemljišč je prvo leto na podlagi podatkov geodetske uprave predlagal odmero nadomestila za 318.718 kvadratnih metrov zemljišča, naslednje leto za 265.048 kvadratnih metrov, kolikor naj bi bila po veljavnih dokumentih (lokacijsko dovoljenje) uporabna površina kamnoloma, predlani pa je cestno podjetje skladu samo posredovalo podatek, da gre za 134.450 kvadratnih metrov nezazidanega in 1.114 kvadratnih metrov zazidanega stavbnega zemljišča. Občinska terjatev - en milijon mark! V ozadju vsega je denar - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča kot zelo pomemben občinski vir. Po podatkih radovljiške davkarije je dolg cestnega podjetja znašal 7. avgusta lani skupaj z obrestmi 27,1 milijona tolarjev, k temu pa je treba prišeti še 67,3 milijona tolarjev, kolikor je bila ob povečani vrednosti točke odmera za lansko leto. Radovljiška davkarija je avgusta lani izdala cestnemu podjetju sklep o prisilni izterjavi dolga z njegovega žiro računa, v cestnem podjetju pa so sklepu ugovarjali. V ugovor so med drugim zapisali, da Še nobena odločba o odmeri nadomestila ni pravnomočna, in da so osnova za izterjavo lahko le pravnomočne odločbe. Dokazujejo, da zemljišče v kamnolomu ni stavbno, pa naj njegovo namembnost ugotavljajo po prostorskih dokumentih ali dejanskem stanju. Navajajo, da so sporna zemljišča po srednjeročnem družbenem planu občine opredeljena kot kmetijska, da jih je država z zakonom o lastninskem preoblikovanju decembra 1992. leta podržavila in da jih je cestno podjetje junija lani preneslo na republiški sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. V cestnem podjetju so prepričani, da bo končna obveznost za plačilo nadomestila bistveno manjša od tega, kar jim je doslej odmerila občina in kar terja davkarija, najbolj verjetno pa se jim zdi, da bodo s pritožbo v celoti uspeli. • C. Zaplot-nik, slika: G. Šinik V Bohinju zahtevajo koncesijo za upravljanje z vodami Domačini bi z vodami najbolje gospodarili Vlada naj pripravi zakonodajo, ki bo bolj upoštevala lokalne skupnosti. Bohinjska Bistrica, 22. januarja - Na pobudo Ribiške družine Tolmin so se v petek n« občini Bohinj zbrali predstavniki občin Bohinj, Tolmin, Bovec in Kobarid, da se skupaj s predstavniki države dogovorijo o koncesijah za upravljanje z vodami. Povod *a sestanek je tudi dejstvo, da Bohinjci še vedno nimajo ribiške družine, kar je posledica paradoksnih razmer, v katerih Bohinjci niso lastniki n«*i dela številnih vodotokov. Zakon o varstvu okolja namreč predvideva, da koncesije podeljuje izključno država, ki pri tem upošteva že pridobljene vodne pravice, kar pomeni, da naj bi bil koncesionar nad varstvenimi vodami še naprej republiški Zavod za ribištvu. Tej instituciji so na petkovem sestanku vsi štirje župani očitali, da se preveč ukvarja le z gospodarjenjem z vodami, kar bi po njihovem prepričanju morala biti pristojnost lokalnih skup- nosti, primarna naloga Zavoda pa bi moralo ostati strokovno raziskovalno delo. "Lokalna skupnost je tista, ki ima po ustavi pravico, da upravlja z določenim območjem. Zato je ta sestanek v bistvu začetek postopka, ki bi tudi Bohinjcem omogočil nadzor nad lastnimi vodami in s tem ustanovitev ribiške družine," je dejal župan Bohinja Franc Kramar. Župan Kobarida Pavel Gregorčič pa je pri tem poudaril, da vse Pobuda stanovanjskega sklada Prešernova 6,8 naj se poruši in zgradi nova Radovljica - Stanovanjski sklad Radovljica predlaga občinskemu svetu, da bi zazidalni načrt za Prešernovo ulico v Radovljici spremenili tako, da bi stavbo številka 6,8, ki je še v občinski lasti, porušili in na njenem mestu zgradili novo; hkrati pa naj bi ulico s cestiščem do konca komunalno uredili. Po zdaj veljavnih prostorsko urbanističnih dokumentih je stavbo Prešernova uhca 6,8 možno le obnoviti: podstrešja preurediti v stanovanja in obstoječa stanovanja razdeliti na dva dela. Dosedanje izkušnje z obnovo Prešernove ulice kažejo, da obno- v Radovljici pridobili ob dilemah, ali naj bi stavbo Prešernova 13,15 le obnovili ali jo porušili in na njenem mestu zgradili novo. (Kot je znano, so se odloČili za drugo možnost.) Upravni odbor stanovanjskega sklada zdaj predlaga občinskemu svetu, da bi stavbo Prešernova 6,8 porušili in na njenem mestu zgradili novo, nekoliko širšo, ki bi omogočala boljšo izrabo stanovanjskih površin. V pritličju Prešernove šest naj bi uredili tudi dva ali tri trgovske lokale, stavbo pa bi bilo smiselno proti trgu va stavb ni mogoča ob spoštovanju vseh povišati oz. jo po višini uskladiti s sosedni-predpisov oz bf bila možna le z izredno mi objekti. Ker bi bila gradnja Prešernove 6,8 zadnji gradbeni poseg na tem območju, stanovanjski sklad predlaga, da bi hkrati ulico s cestiščem (približno petdeset metrov) tudi do konca komunalno uredili. • CZ. dragimi tehnologijami, s kakršnimi obnavljajo kulturne, zgodovinske, sakralne m druge pomembne stavbe. To je med drugim potrdilo tudi poročilo zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij, ki so ga štiri občine stremijo za istim cilje, ki ni usmerjen le na ribištvo. "Kot domačini želimo upravljati in gospodariti z naravnimi danostmi. Zato je koncesijske pogodbe potrebno prenesti na občine, ki bodo nato same poiskale izvajalce. Potrebno je natančno razdeliti pristojnosti med občinami in državo, saj si slednja jemlje kos ozemlja, zaradi česar ljudje, ki tu živimo, postajamo demografsko ogroženi". Srečko Perko, predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, je opozoril, da je nerealno pričakovati sprmembo šele sprejetega zakona, ki pač kot edinega pristojnega za podeljevanje koncesij določa lastnika naravnih dobrin, to je državo. Dopolnitve na področju ribištva je zato moč pričakovati edino glede na novi zakon o sladkovodnem ribištvu, ki je ta čas v pripravi. Predstavniki občin Bohinj, Tolmin, Bovec in Kobarid so se zato dogovorili, da opozorijo državo na pomanjkljivosti in nujnost, da tudi na tem področju nekako ukrepa. Poslali bodo pismo vladi z zahtevo, da pripravi zakonodajo, ki bo dala možnost pridobivanja koncesij lokalnim skupnostim, zakonodajo, ki bo življenjska, ki bo poudarjala vlogo lokalnih skupnosti in ljudi, ki na določenem področju živijo. • M.A. Vnučec je odstopil Radovljica - V.d. tajnika občinskega sveta Bogomir Vnučec (SKD) je tik pred novim letom odstopil. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je že začela kandidacijski postopek za imenovanje novega tajnika. • CZ. Seja radovljiškega sveta O plinu, deponiji, taksah... Radovljica - Predsednik občinskega sveta Zvone Prezelj je za jutri, sredo, sklical dvanajsto redno sejo sveta. Svetniki bodo odločali o treh predlogih odloka, in sicer o komunalnih taksah, o postavitvi neprometnih znakov in o pogojih za dobavo in odjem zemeljskega plina iz omrežja. Na dnevnem redu bosta ponovno osnutek odloka o občinskem glasilu in sklep o financiranju Festivala Radovljica. Svetniki bodo poslušali poročilo župana Vladimirja Čer-neta o delu med zadnjima sejama sveta, poročilo o postopkih za pridobitev lokacije, na kateri bi za potrebe radovljiške, bohinjske in blejske občine uredili center za ravnanje s komunalnimi odpadki, in poročilo usklajevalne komisije stanovanjskega sklada. Občinski svet bo obravnaval še problematiko ravnanja s komunalnimi odpadki, odločal o nekaterih razrešitvah in imenovanjih, poslušal o pobudah in vprašanjih svetnikov ter razpravljal in sklepal še o nekaterih drugih vprašanjih. • CZ. Manj kopalcev, slabši obisk na gradu Bled - Lani so za obisk Blejskega gradu prodali okoli 128 tisoč kart, kar je približno tri tisoč manj kot leto prej in deset tisoč več kot pred dvema letoma. Slabši je bil tudi obisk v Grajskem kopališču: ob tem, ko so lani prodali 26.384 kart, so jih predlani 30.399 in pred dvema letoma 27.265. Če sodimo po Številu prodanih kart za igranje golfa, je bila lanska sezona skoraj enaka predlanski: lani so prodali 18.050 kart, predlani 18.029, pred dvema letoma pa le 15.480. Slabši obisk gradu in kopališča je predvsem posledica povprečne turistične sezone in slabega vremena. • CZ. Komunala Radovljica Ljubljanska 27 Radovljica OBVESTILO Uporabnike komunalnih storitev na območju občin Bled, Bohinj in Radovljica obveščamo, da smo s 1.1. 1996 po Uredbi o taksi za obremenjevanje vode (UL RS št. 41 z dne 14. julija 1995), začeli zaračunavati republiško takso v znesku 15,84 SIT od m3 vode oz. 3,84 SIT od m3 vode za uporabnike, ki imajo urejeno čiščenje odpadnih voda. ŽELITE PISATI IN GOVORITI V TUJEM JEZIKU? VABLJENI V TEČAJE ITALIJANSKEGA, NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA NA LJUDSKO UNIVERZO RADOVLJICA S 715 265 V SOTOČJU PO DOBRAVAH Enajsta seja v Naklem V petek, 26. januarja 1996, ob 18. uri bo 11. seja občinskega sveta občine Naklo. Svetniki bodo obravnavali predlog statutarnega sklepa o uskladitvi in dopolnitvi 42. člena občinskega statuta, predlog sklepa o začasnem financiranju potreb iz občinskega proračuna v letošnjem letu in uskladitev proračuna občine Naklo za leto 1995. Seznanili se bodo tudi s poročilom komisije za delitev premoženja nekdanje občine Kranj. Po županovem poročilu bodo na vrsti pobude in vprašanja svetnikov. Sejo bodo nadaljevali s pregledom poročil odborov in komisije za izgradnjo osnovne šole v Naklem. Uradne ure svetnikov Po preselitvi občinske uprave v nekdanji zadružni dom v Naklem je tam dobil svoj prostor tudi občinski svet občine Naklo. Njegov predsednik Peter Lunar ali kdo drug izmed občinskih svetnikov bo imel uradne ure vsako sredo od 15. do 17. ure. Takrat bodo vrata občinskega sveta odprta za prebivalce, ki bi Želeli kaj povprašati, ah morda predlagati, katere zadeve bi kazalo uvrstiti na dnevni red zasedanj občinskega sveta. POD GORAMI Pohod na Kriško goro Planinsko društvo Križe prireja pod geslom "Za močno srce - pozimi v gore" tradicionalni zimski pohod na Kriško goro. Letošnja prireditev, ki bo v nedeljo, 28. januarja 1996, bo že deveta zapored. Izhodiščni točki bosta tudi tokrat v Križah in na Golniku, kjer lahko udeleženci parkirajo svoja vozila. Od tam se bodo pohodniki vzpeli skozi vasico Gozd na vrh gore. V koči na Kriški gori bo kontrolna točka odprta med 7. in 15. uro. Tam bodo udeleženci za prvi obisk prejeli ob vplačilu izkaznico in bronasto priponko, za tretji obisk srebrno in za peti zlato priponko. Za 59 večkratnih pohodnikov imajo že pripravljeno plaketo "TrimČek-planinček". Obiskovalcem bo na voljo čaj in topli obrok, organizatorji pa pripravljajo tudi bogat srečelov. Izkupiček prireditve bo namreč namenjen za obnovo tovorne žičnice. Pa Še to! Planinci se pohoda udeležijo na lastno odgovornost, organizatorji pa vsem priporočajo primerno zimsko opremo, vzpon po markirani poti in upoštevanje navodil redarjev. Cesta do Gozda bo v primeru slabih voznih razmer zaprta za promet. V knjižnico le z izkaznico Knjižnica dr. Toneta Pretnarja v Tržiču je letos uvedla nove članske izkaznice, ki jih morajo obiskovalci imeti ob vsakem obisku. Izkaznica je potrebna tudi za prebiranje v Čitalnici in obisk otroškega oddelka. Kmalu bodo izkaznice tudi kodirane. S, Saje Devet desetletij Gasilskega društva Duplje Ob jubileju novo gasilsko vozilo in črpalka Nov kombinirani avtomobil bo nadomestil 22 let staro vozilo, katerega moči že pohajajo. Društvo kljub starosti ostaja mladostno. Duplje, 23. januarja • Čez dober mesec dni se bodo dupljanski gasilci na občnem zboru spomnili 90-letnice ustanovitve društva. Prvič se je zbralo 42 članov, danes pa imajo v svojih vrstah kar 112 vaščanov. Dobra povezanost s krajem je vidna tudi po mnogih dosedanjih delovnih dosežkih. Najnovejša pridobitev bosta novo orodno vozilo in visokotlačna črpalka, do julijskega praznovanja jubileja pa nameravajo prenoviti zunanjost starega dela doma. Po ustanovnem občnem zboru 25. februarja 1906. leta je tedanji župan predal 42 članom Gasilskega društva Duplje gasilsko shrambo, v kateri so imeli poleg brizgalne 105 metrov cevi in cevni voz. Svojo delavnost je članstvo potrdilo že leto zatem s postavitvijo lesenega stolpa za sušenje cevi. Gasilstva ni strla niti prva svetovna vojna, saj se je po njej število članstva še povečalo. Novi rodovi so uresničili tudi nove načrte, od nakupa sodobne motorne brizgalne 1933. leta do odprtja novega doma z dvorano šest let pozneje. K tej stavbi so ob 60-letnici društva dogradili nov stolp, društvo pa je postopno izpopolnjevalo tudi opremo; leta 1971 je dobilo novo motorno črpalko, leta 1974 pa prvi orodni avtomobil. Ob 80-letnici društva so se gasilci lotili izgradnje novega orodišča, ki so ga predali namenu pet let pozneje. Vmes so morali prenoviti še streho na starem delu doma z dvorano. Na vrsti je spet oprema "Naše društvo ima sedaj skupno 112 članov, od tega okrog 40 gasilcev, ki so Brane Teran Pavel Grašič Ivan Meglic usposobljeni za gašenje požarov. Nazadnje smo 1991. leta uspešno pogasili začetni požar na stanovanjski hiši, večjega požara pa ni bilo že več kot dve desetletji. Delno je k temu prispevalo tudi široko preventivno delo. Na primer, večina izmed 300 lastnikov hiš ima doma gasilne aparate. Vseeno je požarna ogroženost vasi v naši krajevni skupnosti velika zaradi goste naseljenosti, kmetijskih gospodarstev in večjih obrtniških delavnic. Prav zato smo se v društvu odločili, da moramo posodobiti gasilsko opremo in zagotoviti hitrejši prevoz. Staro kombinirano vozilo je namreč dotrajano in opešano, obenem pa premajhno za vso opremo," je ugotovil Brane Teran, dosedanji poveljnik društva in novi poveljnik gasilskega poveljstva v občini Naklo. "Naročili smo - in delno tudi plačali - kombinirano vozilo ford, ki že čaka v Ljubljani na carinske formalnosti. V kratkem ga bomo lahko prevzeli, nato pa bo sledila predelava oziroma dodatno opremljanje za gasilske namene. Spomladi bo avto zagotovo v naši garaži, vanj pa nameravamo namestiti tudi novo visokotlačno črpalko s 400-litrskim rezervoarjem, ki bo omogočala gašenje notranjih požarov. Vse nas bo stalo okrog 5,4 milijona tolarjev. Doslej smo z organizacijo veselic, prodajo koledarjev, pomočjo občine in prispevkom gasilskega poveljstva zbrali dobre 4 milijone, kmalu pa bo steklo tudi zbiranje prispevkov pri sponzorjih in vaščanih. Avto in novo opremo bi radi predali v uporabo na proslavi ob 90-letnici društva julija letos," je še povedal Brane Teran kot vodja komisije za nakup vozila. V slogi do uspehov Pred praznovanjem jubileja nameravajo v društvu izdati bilten o dosedanjem razvoju gasilstva v Dupljah. S pomočjo članov in drugih vaščanov nameravajo prenoviti tudi okna in vrata ter fasado na starem delu doma. Proslavljanje bodo začeli s svečanim zborom članstva 24. februarja, po katerem bo še posebni zbor za mladino. "V veliko zadovoljstvo mi je, da kot predsednik nadzornega odbora lahko na občnem zboru poročam o uspešno uresničenih načrtih. Uspehi so rezultat složnega dela in dobrega razumevanja. V društvu sem že več kot štirideset let in pri delu še vedno rad sodelujem. V preteklosti sem se ukvarjal predvsem z vzgojo mladih, ki jih tudi sedaj ne manjka v društvu. Za obstoj društva se nam tako ni treba bati. Celo nasprotno, med nami so tudi dekleta, zato bomo lahko imeli v prihodnosti spet žensko desetino," je Pavel Grašič pohvalil društveni razvoj. "V društvu, kjer sem od leta 1968, sem se tudi jaz veliko ukvarjal z mladimi. Zato sem posebno vesel njihovih tekmovalnih uspehov. Leta 1992 so pionirji osvojili 2. mesto, mladinci pa 3. mesto na tekmovanju kranjske gasilske zveze. Enak uspeh so mladinci ponovili tudi leto pozneje. Društvene dosežke dokazujejo številni pokali in priznanja, med katerimi sta tudi gasilsko odlikovanje prve stopnje Gasilske zveze Slovenije iz leta 1976 in priznanje OGZ Kranj iz leta 1991. Smo najstarejše društvo v občini Naklo, kjer je že od prej dobro sodelovanje med štirimi društvi. Kot največje društvo v kraju imamo pomembno vlogo tudi pri druženju krajanov, saj se v naši dvorani dogajajo vse prireditve. Tako upamo, da bodo letošnja slavja dobro obiskana, prav tako pa tudi, da nam vaščani ne bodo odrekli pomoči," je izrazil svoja pričakovanja Ivan Meglic, tajnik Gasilskega društva Duplje. Stojan Saje Tržiški občinski svetnik Vito Primožič Lažje je molčati, težje biti kritičen Tržič, januarja - Čeprav je po poklicu diplomirani inženir arhitekture, se ne ukvarja z gradnjami. Že pred diplomo je namreč postal notograf v Avstriji, od konca leta 1990 pa ima tudi glasbeno založbo in distribucijo v Tržiču. Za domače in tuje založbe namreč pripravlja glasbene rokopise za tisk. K temu delu ga je privedlo dolgotrajno zanimanje za glasbo. Kot srednješolec je igral klavir in orgle, nadaljeval pa je s prepevanjem v zborih. Še vedno je član zbora Consortium musi-cum v Ljubljani in tudi zborovodja cerkvenega pevskega zbora Ignacij Hladnik v Tržiču. Kadar dopuščajo de- lovne in družinske obveznosti - doma sta dva predšolska otroka, se rad odpravi na gostovanja v tujini, nemalo časa pa namenja tudi dolžnosti občinskega svetnika. "Že oče in drugi sorodniki, predvsem dekan Škerbec, so se zanimali za politiko. Ko so leta 1990 ustanovili odbor SKD v Tržiču, je pri tem sodelovala najprej sestra Jana, kmalu pa sem se pridružil tudi sam. Strinjal sem se s kandidaturo za občinskega svetnika. Po izvolitvi sem se aktivno vključil v delo občinskega sveta. Nekateri pravijo celo, da pri tem pretiravam," je odkritosrčno priznal Vito Primožič, eden štinh svetnikov SKD. "Gradivo za seje vedno pregledamo na odboru stranke in zavzamemo stališča do najpomembnejših zadev. To seveda ne pomeni, da svetnik ne sme razmišljati s svojo glavo. Ker sam nisem kakorkoli povezan z občinsko upravo, to lahko počnem popolnoma neobremenjeno. Veliko lažje bi bilo sicer molčati, a če je človek prepričan v svoj prav, mora to tudi povedati. Svetniki iz naših vrst skušamo biti nek korektiv izvršne oblasti. Naš namen ni kritiziranje ali zapletanje stvari, ni pa moč tiho mimo slabosti. V občinski upravi se namreč določene stvari včasih prikrivajo, kar me najbolj moti. Tudi neuravna-nost vloge med občinskim svetom in upravo se mi zdi problematična, saj je preveč teže na delovanju občinske uprave. Prepričan sem, da vsega ni moč reševati le na občinski ravni. Tržiška občina je po več merilih daleč v ozadju na Gorenjskem, zato bo za izboljšanje nujno delovanje tudi na državni ravni. Da je taka pot pravilna, kažejo tudi pozitivni primeri iz preteklosti. Sprašujete, ali sem zadovoljen z opravljenim delom v občinskem svetu! Odgovor je lahko da in ne. Zadovoljen sem lahko, da smo se držali smeri, ki se zdi stranki pravilna. Slab občutek je, kot sem že omenil, ob nepriznavanju vloge občinskega sveta, oziroma zahtevah oblasti po poslušnosti. Tako ravnanje v demokraciji ni na mestu. Predvsem pa mislim, da razčiščevanje sporov prek medijev lahko vsem bolj škodi kot pa koristi. Kljub takemu dogajanju ohranjam upanje v boljšo prihodnost. Pri tem so zlasti spodbudne pohvale mnogih prebivalcev za določene poteze. Tudi če me ustavi kak neznanec in morda poprosi za pomoč pri reševanju kakšnega problema, me to ne moti. Če je v mojih močeh, sem pripravljen svetniško dolžnost razumeti tudi tako," je povedal 34-lctni občinski svetnik, ki vsaj zaenkrat ne namerava slediti zgledu svoje sestre, poslanke SKD v državnem zboru. S. Saje POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d.d. PC PRESKRBA TRŽIČ, Trg svobode 27, 64290 Tržič vabi k sodelovanju za nedoločen čas - PRODAJALCA živilske stroke za prodajalno v Kranju - PRODAJALCA tehniške stroke za prodajalno v Tržiču Pogoji za zasedbo delovnega mesta so v obeh primerih naslednji: - IV. stopnja strokovne izobrazbe - izobraževalni program trgovec ali uspešno opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za prodajalca oziroma potrdilo, da je kandidat opravljal razpisana dela najmanj 15 let do uveljavitve zakona o trgovini - najmanj eno leto ustreznih delovnih izkušenj Zaželeni so moški kandidati. Vsi interesenti naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajo v osmih dneh po objavi v kadrovsko službo podjetja. "TRŽIŠK' FIRB'C" Sedežni (ne)red Med nadaljevanjem prekinjene devete redne seje občinskega sveta v Triiču je svetnik SKD Mitja Slapar opozoril predsednika, da vlada v dvorani "sedežna anarhija". Dogovor, naj bi v prvi vrsti sedeli delavci občinske uprave in gostje, v zadnji vrsti novinarji, vmes pa svetniki, so pozabili. Kar takoj so upoštevali pobudo za več reda, uslišali pa so tudi željo podiupana Perneta, naj bi vsaj lupan sedel za predsedniško mizo. Prva vrsta sedežev namreč nima pred seboj klopi, zato bi bilo oteieno odlaganje gradiva in pisanje. Že na deseti seji, tudi decembra lani, je bilo spoštovanje sedežnega reda skoraj popolno. Ob predsedniku Smuku je na njegovi desni sedel podpredsednik Grohar, na levi pa župan, tajnik sveta in zapisnikarica. Le podžupan Janez Bečan je sedel v zadnji klopi. Zaenkrat še ni znano, ali je bilo to zaradi njegove odsotnosti na prejšnji seji in neobveščenosti o spremembah ali pa zaradi županovega "ukora" in nepriznavanja Bečanove podžupanske vloge. Njegove navzočnosti v ozadju ni opazil nihče, prav tako pa se ni nihče spraševal, zakaj je morala dopisnica slovenskega radia sejo spremljati kar stoje ob stolu v zadnji vrsti! Sedež je namreč že dalj časa pokvarjen, zato ga ni moč spustiti. Ali si zna kdo predstavljati, kako je moč pisati napol stoje? • S. Saje GORENJSKI @ik&§ na obisku na SELU PRI ŽIROVNICI »Vi pa tiste vaše Prešerne kar dol imejte!« V dveurnem pogovoru z domačini na Selu pri Žirovnici smo izvedeli marsikaj kritičnega, a tudi pohvalnega. Krajevne skupnosti Žirovnica v jeseniškem občinskem svetu ne bo treba žaliti in poditi, bržkone bodo iz jeseniške občine odšli kar sami, saj resno pripravljajo elaborat o svoji občini. Ko smo minulo soboto obiskali krajevno skupnost Žirovnica in se s krajani srečali v prijetnem gostišču pri Osvaldu na Selu, pač nismo pričakovali, da nam bodo tisti, ki so se odzvali našemu povabilu, nanizali toliko zanimivosti. Krajani, predstavniki krajevne skupnosti, občine Jesenice in svetniki z žirovniškega območja so se nadvse zagreto in vneto pogovarjali. Pri tem pa je pogovorno »štimungo« najbolj »gor držal« Pavel Bešter s Sela, ki je nenehno nizal prodorne predloge in zamisli.. Pavel Bešter »V časih, ko smo bili še občina Breznica, je bil povsod večji red. Vsako soboto so morale biti vse ceste Ppmetene, danes imamo kup divjih odlagališč, vse obtol-eene kontejnerje, v katere posamezniki mečejo polomljene veje.« Skozi Vrbo zaradi ozkega ovinka še danes ne more voziti avtobus, nad vasjo Doslovce so studenci kar zasuti. Obcestne table so neznosno neenotne po vseh vaseh. Jeseniška komunala bi morala spodbujati ljudi, da ločeno odlagajo odpadke, ne Pa da smo z novim letom deležni stoodstotne podražitve odvoza komunalnih odpadkov. Že več kot deset let se zaradi varnosti govori o •zgradnji pločnika skozi vasi, pa nič ni... Medtem ko je, denimo, blejski župan Gole z blejske strani pripeljal asfalt do Piškovcev, jeseniški občini z druge strani razdrapana cesta v Piškovce še mar ni! . Le kaj bi s tako občino^kot Je jeseniška, Če pa smo vedno Zadnji in v resnici z Jesenic ne dobimo nič.« V takem tonu smo se nenehno vrteli okoli vprašanja, ki postaja v desetih vaseh Pod Stolom vedno bolj ak- tualno: ali ne bi bilo najbolje, da bi ustanovili svojo občino? In če to že ne - ali ne bi bilo veliko bolje, ko bi se povezali z blejsko občino, s katero bi bili geografsko, kulturno in turistično ter ne nazadnje tudi po socialni strukturi veliko bolj zaokrožena celota kot z Jesenicami? »Tiste vaše Čope in Prešerne pa kar dol imejte!« Na žirovniškem območju, kjer že pripravljajo elaborat o novi občini, imajo za to resne razloge: imajo veliko obrtnikov, okoli 4 tisoč prebivalcev in izpolnjujejo vse kriterije za ustanovitev občine. Manjše gorenjske občine, v katerih so pošteno zavihali rokave, so jim za zgled. V novi občini naj bi zaposlovali največ pet ljudi, imeli neprofesionalnega župana, medtem ko danes na jeseniški občini »vzdržujejo« 16 ljudi! Ko so se svetniki iz žirovniškega območja v jeseniškem občinskem svetu že pred Časom zavzemali za pravni obstoj krajevnih skupnosti, jim je iz svetniških vrst priletela naslednja nekulturna pripomba: »Vi tam dol v »kašariji« pa že enkrat ustanovite svojo občino, da bo že mir!« Podobna alergičnost na svetnike iz žirovniškega konca je popadla nekega jeseniškega svetnika tudi zadnjič. Žirovniški svetnik je namreč predlagal, naj bi bil občinski praznik Jesenic 3. december, nakar je jeseniški svetnik vzrojil: »Tiste vaše Čope in Prešerne pa vi kar tam dol imejte « Zirovničane na tak način najbrž ne bo treba kaj dolgo žaliti in poditi: v svojo bočino bodo šli kar sami. Anton Dežman Krajanom, ki so minulo soboto dopoldan prišli v Gostilno Osvald na Selu pri Žirovnici in se pridružili predstavnikom jeseniške občine, krajevne skupnosti Žirovnica ter novinarski ekipi Gorenjskega glasa v dveurnem klepetu, smo - med drugim - razdelili tudi 17 reklamnih Glasovih majic, kar je bila tudi tokrat naša Priložnostna nagrada za sodelovanje v razgovoru. To pa ni vse - enako, kot je na prejšnjih obiskih veljalo za kupone z Glasovih čepic, je tudi tokrat: vsi, ki ste v soboto sodelovali v pogovoru z Glasovo novinarsko ekipo, sodelujete v treh žrebanjih: 1. neposredno po obisku Gorenjskega glasa v določenem gorenjskem kraju; 2. vsake tri mesece v vmesnem žrebanju; 3. enkrat letno v zaključnem irebanju. To seveda pomeni, da bo nagradni fond vsakič večji, saj v zaključnem irebanju sodelujejo vsi kuponi z Glasovih čepic ali poimenski podatki o udeležencih. ^Nagrade z obiska Gorenjskega glasa na Selu pri Žirovnici prejmejo: MAJDA ERTL, Žirovnica 111 m NIKOLAJ FERJAN, Breznica 29 (za polj^nonbran letošnji Glasov izlet, za eno osebo); ter IVAN GUGA-LA, Doslovce 23 in DRAGICA ZALOKAR, Žirovnica 99/a (praktična nagrada). Čestitamo! Gorenjski glas na obisku - Tokrat smo bili na obisku na Selu pri Žirovnici. V znani gostilni pri Osvaldu so nam ljubeznivo odstopili posebno sobo, prebivalci pa so nam povedali obilo zanimivosti. ekološki davek in plačevali višje cene komunlanih storitev, kar bo namenjeno za sanacijo odlagališča na Mali Mežakli, ljudi še posebej tudi zanima, kdaj bo spremenjen odlok, po katerem bi se odpadki plačevali po osebi, ne pa po kvadraturi. Ne »svinja« kvadratni meter, ampak oseba! Nesprejemljivo je, da predvsem starejši, ki živijo v večjih hišah, plačujejo po kvadratnem metru, v nekem manjšem stanovanju pa na 50 kvadratnih metrih živi po osem ljudi! Kdo prispeva več odpadkov? Tiste prebivalce, ki kaj dajo na lep izgled okolja, tudi skrbi, zakaj so polja neobdelana, opozarjajo na makadam v Završnici. In nismo samo kritizirali: še posebej so udeleženci pogovora pohvalili prizadevnost lastnika ASTRE Bernarda Resmana, brez katerega ne bi imeli kabelske televizije. Pa tudi Janeza Dolžana iz Žirovnice, ki je popolnoma samoiniciativno in na lastne stroške izdelal lepe smerokaze po planinah... Franc Vičar V Završnici ni domačinov V teh lepih vaseh pod Stolom so še kako ponosni na »vse Čope in Prešerne«, pa na presneto dobre gostilne, ki slovijo daleč po Sloveniji. Če jih že prijatelji iz Slovenije zaradi metodologije telefonskega imenika Slovenije v imeniku nikdar ne bodo našli, jih, magari sredi Afrike znanci pozdravijo: »A vi ste pa iz Žirovnice? Poznam, poznam - tam je gostilna Trebušnik in Osvald.« Telefonski imenik je svetovni unikum: poznate, recimo, prijatelja in veste, da je tam nekje v Žirovnici. Dve uri lahko iščete po imeniku, preden se vam bo zasvitalo, da lahko stanuje tudi na Selu, na Rodinah, v SmokuČu, na Bregu, na Breznici, v Zabrez-nici, v Doslovčah, v Vrbi, v Mostah. In ko smo že pri telefonskem imeniku: na razvitem zahodu, pravijo Žirov-ničani, telefonski naročniki dobijo imenik zastonj. Pošteno bi tudi bilo, da bi vsi imetniki telefonskih priključkov, ki so vlagali v razvoj Telekoma, postali njć-govi delničarji... Lepa dolina Završnice je še vedno hud kamen spotike. Tja noga domačina ob vikendih ne stopi, saj z jeseniškega konca pridrvijo piknikarji in za vsakim grmom kurijo, pečejo in še kako drugače krnijo naravo. Če je kaj treba, je treba komunalnega redarja. Vsi nekdanji načrti, da bi v Završnici postavili lep objekt, so splavali po vodi, ko je bilo Turističnemu društvu rečeno, da mora zemljo za objekt kupiti. Ne onesnažuje kvadratni meter, ampak oseba! Zdaj, ko bodo tudi prebivalci pod Stolom prispevali Igor Mežek » Pišite kdaj tudi o ljudeh, ki delajo dobro; pišite pa lepo slovensko, ne pa da se v časopisih pojavljajo taki izrazi, kot je denimo "ozaveščenost". In ne delajte toliko slovničnih napak, objavljajte horoskop in setveni koledar, predvsem pa tako kot doslej organizirajte vsaj toliko, če ne še več dobrih izletov« Bomo! Smo rekli in zaželeli ljudem pod Stolom vse najboljše. Če ne bo šlo skupaj z Jeseničani, pač ne bo šlo. Taki ljudje, ki jim je res za dobro kraja, bodo za svoj razvoj lahko res najbolje poskrbeli v svoji občini. • D.Sedej, foto: Tina Doki Seja občinskega sveta Kranjska Gora Kranjska Gora, 22. januarja - Jutri, v sredo, 24. januarja, bo 17. seja občinskega sveta Kranjska Gora, na kateri bodo obravnavali več predlogov odlokov: o proračunu občine, o nadaljevanju kandidature za olimpiado 2006, o ureditvi prometa, govorih pa bodo tudi o odgovoru Ministrstva za okolje in prostor o neskladju statuta občine z zakonom, potrdili cene komunalnih storitev, obravnavali osnutek načrta večnamenske dvorane ter več drugih vprašanj. • D.S. Ponosni na svojo dediščino Žirovnica, 22. januarja - V okviru pogovora s krajani v krajevni skupnosti Žirovnica je bil omenjen tudi problem sodelovanja s sosednjimi Begunjami - vasjo, ki je v neposredni bližini na žirovniškem območju. V nekaterih Časopisih so namreč Begunje omenjali kot rojstni krai slavnih mož s poti kulturne dediščine, nakar so krajani iz krajevne skupnosti Žirovnica ostro protestirali. Z Begunjami - je dejal krajan s Sela Pavel Bešter - nimamo sicer nobenih sporov, vendar ne moremo dopustiti, da slavne može naše kulturne zgodovine omenjajo v zvezi z Begunjami, nikjer pa ne omenjajo, da so v resnici iz Vrbe, Doslovč, Žirovnice.. Gorenjski glas prihodnjič pri Sv. Duhu Naslednjo soboto, 27. januarja, bo Gorenjski glas na obisku pri Sv. Duhu pri škofji Loki. Krajane krajevne skupnosti Sv. Duh pri Škofji Loki vabimo, da se v soboto ob 9. uri oglasijo v gostilni "Pri Godcu" v Sv. Duhu, kamor smo v sodelovanju s krajevno skupnostjo povabih nekaj zanimivih ljudi, med njimi tudi škofjeloškega župana. Zagotovo ne bo moglo iti mimo ureditve ceste, načrtovane obnove kulturnega doma, člani društev pa nam bodo povedali, kaj so napravili in kaj kanijo storiti v prihodnje. Seveda pa bomo prisluhnili predvsem krajanom. _ Vse, ki se bodo oglasili, čakajo nagrade: majice in kape Gorenjskega glasa, lahko boste brezplačno oddali oglas ali pa se na naš časopis tudi naroČili. Na svidenje v soboto "Pri Godcu"! kovinOtehna CELJE JI P«M SAMO DO KONCA JANUARJA V VSEH PRODAJNIH CENTRIH IN TRGOVINAH kovinOtehna ANNO 973 Bo naravni sneg posebna vrednota? Morda smo imeli posebno srečo, vendar se nam je pri tokratnem ogovarjanju in povpraševanju gostov na Soriški planini z le eno izjemo zgodilo, da so bili vsi Primorci, ludi blagajničarka nam je potrdila, da je resnično veliko gostov iz primorskega konca. Kaj jih je torej "prignalo" v teh ne najbolj prijaznih dneh: Jožko Makorič iz Goriških Brd: "Na smučanje se odpravimo dvakrat mesečno, na Soriško planino ali na Črni vrh. Danes je tu boli malo snega, zato je kar nekaj kamnov. Radi pridemo sem tudi zato, ker je tu poceni smuka, posebej pa smo zadovoljni^ker ni umetnega snega. Ko zopet zapade, zagotovo še pridemo!" Goran Bužinelj iz Goriški Brd: "Pridružujem se mnenju, ki ste ga pravkar slišali. Mi cemmo naravni sneg, že lani smo prihajali sem. VSeČ nam je tudi zato, ker je to manjše smučišče, vse je bolj mirno in naravno. Moj prijatelj, ki dosti hodi in smuča po tujini, mi je dejal, da bi morali znati ceniti taka smučišča, saj ni vse v velikosti. To naravno okolje ima svojo vrednost. Še bomo prišli." Damjan Žnideršič (z dvema malčkoma na sankah) iz Ljubljane: "Prišli smo z avtom letos že drugič. Všeč nam je mir in možnost, da se otroci tu na snegu zares sproste. Tu je obilo miru, imamo pa v Litostrojski koči tudi prija-teje, zato nam je vedno prijetno. Naravni pogoji so tu še precej slabo izkoriščeni." Lidija HrišČek iz Nove Gorice: "Veliko smo slišali o tem smučišču, pa smo si dejali, da tokrat poizkusimo. Ker nam je všeč, smo danes tu že drugič, čeprav je za nas malo daleč. Tu je dovolj prostora, tudi za začetnike, pa tudi naravni sneg je veliko boljši za smučanje, kot umetni. Sicer pa radi malo raziskujemo, zato smo se odločili, da bomo obiskali vsa smučišča na tem koncu." Darko J are iz Kranja: "S smuko smo na Soriški Planini zadovoljni, le škoda je, da je melo megleno. Prišli smo le na popoldansko rekreacijo, in ker je bolj malo ljudi, se bomo prav dobro nasrnu-čali. Zgoraj je malo ledeno, kar utegne biti za tiste, ki še niso smučali, nekoliko težje, sicer pa so se z ureditvijo v teh pogojih kar potrudili. Da bi še padlo vsaj malo snega, da bi bila smuka možno vsaj do konca marca." w Škofja Loka, 20. januarja - V Grajski kapeli Škofjeloškega gradu bržkone že dolgo ni bilo tako jromkih aplavzov kot danes zvečer, ko so pred loškim občinstvom nastopili Prifarski muzikanti. Tamburaško skupino, ki sicer prihaja iz Fare pri Kostelu tvori šest fantov, ki prihajajo iz krajev ob Kolpi, in Gorenjka Zvonka Homan iz Škofje Loke. Slednja se je skupini pridružila že na samem začetku njenega delovanja leta 1987. Bisernica, brač, tamburaško čelo, bugarija, berda, harmonika in orglice so inštrumenti, s katerimi so Prifarski muzikanti zbranemu občinstvu predstavili pesmi iz ljudskega izročila obkolpskih krajev. Skladbe, z umetniško besedo jih je povezoval dramski igralec Jože Logar, ki so jih odlični glasbeniki bodisi zapeli, zaigrali ali pa oboje, so vedno znova izzvale veliko navdušenje med poslušalci. In kot pravi pesem... Abraham ma sedem sinov, niso jedli, niso pili, vsi so delali tako talala, tralala..., skorajda velja za Prifarske muzikante, ki so pred nedavnim izdali tudi drugo kaseto in prvo cd ploščo z naslovom Mlinarica. Močno upam, da boste Prifarske muzikante lahko videli še kje na Gorenjskem. Odlični so. • Foto in tekst: Igor K. Na Soriški planini predvsem razmišljajo o gostinskih objektih Bodo Soriški planini ostali zvesti le Primorci? Nadvse hitro razvijajoči se smučarski center Cerkno na Črnem vrhu je močno vplival tudi na obisk drugih bližnjih smučišč, med njimi tudi Soriške planine. Selška dolina bi v kolikor toliko normalni zimi morala pridobiti jprav smučarski značaj, saj pomeni dostop do kar treh smučarskih centrov. Žal se razvija le eden • smučarski center Cerkno na Črnem vrhu, za preostala dva pa se razvojne možnosti, zlasti v vse bolj zelenih zimah, še iščejo. Tokrat smo obiskali Soriško planino, ki je nekdaj, tudi v slabih zimah, pomenila smučarski raj. Ko se zapeljete po cesti iz Škofje Loke v Selško dolino, vas redke obcestne table ne opozorijo na to, da prav ta cesta vodi v kar tri smučarske centre, kar, v razliko od sosedov v tujini, kjer se na takih mestih bohotijo vabljivi panoji in reklame, očitno še nismo "vzeli". Človek se pravzaprav vpraša, kdaj se bo ta dolina zbudila, se zavedela svojih možnosti, ki jih nudijo okoliški hribi, kdaj bo znala ljubiteljem snega tudi na poti kaj ponuditi. Res je sicer, da je v dolini nekaj gostiln, predvsem picerij, ki so po množici avtomobilske pločevine pred njimi sodeč v teh zimskih dneh kar dobro oblegane, vendar bi za večino naselij v dolini, zlasti pa to velja za Železnike, lahko rekli, da pozimi spijo. Le nekaj sto kilometrov proti zahodu (v Italiji), ali severu (v Avstriji), ob takih poteh z gostinsko, trgovsko in dodatno športno ponudbo čisto drugače strežejo. Ker smo po obetavnem začetku letošnje zime v našem časopisu predvsem omenjali novosti, ki so bile dosežene na Starem Vrhu - novica je že to, da vse kaže na to, da bo (delno je že) ponovno obratoval, ter v smučarskem centru Cerkno, kjer so z novo štirisedežnico svoje zmogljivosti občutno povečali, že lani dobro urejeno umetno zasne- ževanje pa jim je utrdilo sloves zelo ugodnega smučišča, ki je praktično iz nič v nekaj letih prehitelo večino slovenskih tovrstnih centrov, smo se tokrat napotili na Soriško planino, ki je ostala kar nekam pozabljena. Zanjo je nekoč veljalo, da je, če sploh je kje v Sloveniji sneg, sneg na Soriški Planini. To posebnost (pripisovali so jo posebni legi med Gorenjsko in Primorsko) so zadnje štiri zelene zime tudi na Soriški planini demantirale, na pot opremljanja z napravami za umetni sneg pa niso krenili. Na smučišču, kjer so reševali še do nedavnega smučarski ugled Slovenije tudi za turiste na Bledu in v Bohinju, temu že nekaj časa ni več tako. Kaj se torej dogaja na Soriški planini? Podobno kot na ostalih slovenskih smučiščih, kjer je letošnja zima zopet v precejšnji meri razočarala pričakovanja smučarjev, se tudi na Soriški planini po več kot desetih dneh dežja v tem letu, ne morejo prav pohvaliti s snežno odejo, čeprav so se žičničarji potrudili, da bi vsaj z ostanki napravili, kar je največ v takih pogojih mogoče. Ob našem obisku ob koncu tedna, ko vreme z meglo in rahlim sneženjem ni bilo prav prijazno, je bila takim razmeram ustrezen tudi obisk. Žičničarji so nam "pojamrali", da je prav ob koncih tedna z vremenom slabo. Kdor se je torej v teh dneh hotel nasmučati, pa ga ne moti led, slaba vidljivost in tudi kak kamen, je to lahko brez vrst dosegel prav tu. Posebnost, ki je še vedno bolj redka na naših smučiščih, je avtomatizirana veleslalomska proga za rekreativce, ki se za skromno ceno lahko do stotinke natančno pomerijo med seboj. Ta pridobitev se je izkazala dobrodošla tudi za prireditelje sindikalnih tekem, ki tako od organizatorjev ne zahteva več posebnih priprav proge. Posebno poglavje na Soriški planine je zagotovo gostinska oskrba, ki je mogoča le v nadvse skromni Litostrojski koči. Direktor in solastnik podjetja SOFI (ime izvira od Soriške Planine in Fiese pri Piranu, kjer imajo tudi svoje objekte) Zoran Čabrilo, ki je v okviru Litostroja vzelo ta objekte v upravljanje, je priznal, da raven ponudbe v koči Marko Čar iz Žirov je najboljši alpinistični smučar minulega leta Vsako leto komaj čakam na zimo Za Marka Čara iz Žirov bi prav lahko napisali, daje pač eden tistih mnogih Gorenjcev, ki ima rad gore, smučanje in zadnja leta tudi deskanje. Toda po nečem 26-letni študent Fakultete za šport vendarle izstopa iz množice ostalih - je namreč prvi na svetu, ki je s snežno desko najprej plezal na osemtisočak Gašerbrum, nato pa se je iz njega spustil po izredno zahtevni progi, po Japonskem ozebniku. Seveda pa to ni Markov prvi podvig in kot pravi sam... tudi ne zadnji. Od vrnitve iz Himalaje, kjer sta z dr. Iztokom Toma-zinom opravila "podvig" s snežno desko in smučmi, je že približno pol ieta. Sedaj so vtisi gotovo ze zbrani, najbrž pa delaš že nove načrte? "Kakšen mesec po vrnitvi domov sem res počival, nato pa sem spet začel s treningi. Največ sem plezal po naših hribih in v plezališčih, predvsem pa sem težko čakal na zimo, ki jo imam najrajši. Vmes sem tudi študiral in opravil nekaj izpitov, tako da mi jih do konca študija ne manjka več veliko in sem trenutno absolvent. Seveda se še večkrat z zadovoljstvom spominjam Gašerbruma in deskanja v Himalaji." Je po tako zahtevnem podvigu sploh lahko delati nove načrte, misliti na nove hribe in nove spuste? "Na tem svetu je toliko hribov, da mi novih načrtov, novih ciljev, prav gotovo ne bo nikoli zmanjkalo. Obstajajo tudi višji hribi, pa tudi nižji, kjer pa so lahko spusti še zahtevnejši. Trenutno pa sem težko čakal na ledene slapove, ki jih pri nas do sedaj ni bilo, je pa plezanje po njih velik užitek." še nimam, bolj razmišljam sam pri sebi in o tem še ne maram govoriti. Največji problem pri načrtovanju je bil zame do sedaj vedno denar, pa tudi sedaj kaže, da ne bo veliko bolje. Pri sponzorjih še ni pravega odziva, in če odprava ni organizirana pri Planinski zvezi, jo morajo udeleženci finančno pokriti sami. Najlažje je namreč, če i'e odprava organizirana pri 'laninski zvezi in je tvoja edina skrb pred odhodom trening. Lam pa mi je za trening velikokrat zmanjkalo časa, saj sem moral vmes iskati sponzorje." • V. Stanovnik, foto: J.Furlan zgrajeni leta 1957 še zdaleč ni v skladu s sedanjim časom, zato načrtujejo nadomestno gradnjo planinskega doma z restavracijo s 110 sedeži in v nadstropju sobami s približno 25 posteljami. Težje bo z depandanso, kjer je 15 sob, vendar brez kopalnic, saj zaenkrat ne vidijo možnosti posodobitve. Uporabljajo jo predvsem za otroke, ki pridejo na Soriško Planino v zimsko šolo v naravi, in v ta namen imajo praktično vso zimo že razprodano. Od žičničarjev pričakujejo, da bodo čimpreje uredili vsaj dopolnilno umetno zasneževanje, kar bi omogočilo bolj zanesljivo smučanje. Pogoj za začetek je še nedokončano lastninjenje, sicer pa se na gradnjo tudi že finančno pripravljajo. Da na Soriški planini še marsikaj ni dogovorjeno, pa nam je pokazal pogovor z direktorjem podjetja Sport in rekreacija Nikom Kantom, ki upravlja žičniške naprave. Izvedeli smo namreč, da imajo tudi oni, kot prednostno naložbo v načrtu manjši penzion s 50 ležišči ter restavracijo z 200 sedeži. Z gradnjo naj bi začeli še letos, in ko bo končana, naj bi bil to tudi vir dohodka za posodabljanje žič-niških naprav. Posebno velike širitve smučišč nimajo v planu, ocenjujejo pa, da bi bila od samega parkirišča (tam naj bi stal tudi njihov gostinski objekt) potrebna nova vlečnica, ali sedežnica. Iz pogovorov je bilo mogoče razbrati, da o razvoju, celo vzdrževanju sedanjega stanja še marsikaj ni dorečenega. Letos upajo, da bo asfaltirana cesta proti Bohinjski Bistrici, kar pomeni, da se bodo pomnožili gosteje iz Koble, ki jih že sedaj menda ni malo. Tistim, ki je naravni sneg posebna vrednota, se torej umetnega še nekaj časa ni bati... • Š. Zargi Poleg tega, da si alpinist, smučar in deskar, si tudi športni plezalec. Ali še poučuješ mlade v šoli v Žireh? "V Žireh je še vedno krožek športnega plezanja, kjer poučujemo okoli petnajst otrok, vendar pa sam ne zmorem več vsega. Tako poučujem le enkrat tedensko, sicer pa so tudi drugi, ki učijo otroke športnega plezanja. Prav tako imamo alpinistično šolo, vendar pa smo majhen odsek in tako jo organiziramo le vsaki dve leti." Misli pa ti najbrž še uhajajo v Himalajo. Imaš že kakšen konkreten načrt? "Čisto konkretnega načrta O to tr [F od 0 Oš •4» ŠKOFJA LOKA. BLAŽEVA UL I BRZOJAV: OSMTMK SKOPJA LOKA OBRTNIK ŠKOFJA LOKA Blaževa ulica 3 vabi k sodelovanju VEČ KVALIFICIRANIH MIZARJEV Pogoji: - IV. stopnja mizarske smeri - vsaj 3 leta delovnih izkušenj Pisne vloge s fotokopijo spričevala pošljite v roku 8 dni od dneva objave na naslov: OBRTNIK ŠKOFJA LOKA, Blaževa ulica 3, ŠKOFJA LOKA. SVET KRANJSKIH SINDIKATOV ............ Območna zbornica sindikatov podjetij in ustanov SINDIKATI ZAHTEVAMO, DA DRŽAVA OHRANI PLANIKO Planika tone Situacija v Planiki je iz dneva v dan slabša. Sanacijski imajo prihodnost, naj se takoj vmeša s sistemskimi ukrepi, s Program, ki ni bil nikoli v celoti zaključen, se ne izvaja. Pred- finančno podporo in predvsem s svežimi in usposobljenimi Pogoji za uspešno sanacijo (takojšnji ukrepi države in garan- kadri, ki bodo imeli njeno zaupanje. Trdimo, da bodo vsi zu- c»je države za najeta posojila, pomoč poslovnih bank, proiz- nanji ukrepi za sanacijo Planike zaman, če ne pride na čelo vodnja 10.200 parov na dan) se niso izpolnili. Ministrstvo za podjetja nova ekipa, z novimi idejami in prijemi, gospodarske dejavnosti je pripravilo predlog kratkoročnih in £aj janko ugotovimo, da država vizije razvoja Slovenije dolgoročnih ukrepov za pomoč čevljarski in tekstilni panogi. §e njma. Zato je reševanje posameznih podjetij ali celih panog Vendar ti ukrepi še niso preverjeni v resornih ministrstvih in D0|j odvisno od velikosti podjetja in razvpitosti problema, ki j"h vlada še ni obravnavala. Glede na ocene Urada za makro- iartko negativno vpliva na odločitev volilcev za stranke, ekonomske odnose večina kratkoročnih ukrepov tudi ne bo katerih ministri pokrivajo gospodarske resorje v vladi, dobila zelene luči. Banke brez ustreznih poroštev države niso pripravljene še naprej finančno podpirati Planike. Zaradi slabo organizirane Proizvodnje, neusklajene dobave materiala in tudi zaradi nezadovoljstva delavcev, je bila običajna dnevna proizvodnja v zadnjih mesecih preteklega leta le 7.500 parov. Močno seje povečal tudi delež izmeta. Ob pregledu ekonomskih učinkov Proizvodnje posameznih artiklov lahko ugotovimo, da Planika še kar naprej prideluje izgubo, le-ta se bliža že 1 milijardi SIT. Vodstvo nima več podpore Že v novembru 1995 je Svet kranjskih sindikatov javno Sklad Republike Slovenije za razvoj je izhod v sili Bivši Koržetov sklad, ki ga zdaj vodi g. VValter Nemec, se zdi najbolj logična metoda prevzemanja odgovornosti države za prihodnost podjetja. S prehodi podjetij na Sklad imamo sindikalisti zelo različne izkušnje. Prej slabe kot dobre. Vendar se v tem trenutku Sklad kaže kot izhod v sili. Sklad podjetju zagotavlja novo vodstvo, sistemsko in finančno podporo države in sredstva za odpravnine presežnih delavcev. Največja nevarnost, ki jo prinaSa Sklad, je število izgubljenih delovnih mest. Sindikat podpira vse variante reševanja Planike, ^rekel podporo vodstvu in delavskemu svetu Planike. Vod- tu£jj prehod na Sklad, pod pogojem, da se ohrani čimvečje stvu smo očitali, da ne spoštuje zahtev sindikata po dopolnitvi gtevilo delovnih mest. Samo pod tem pogojem bomo Skladu sanacijskega programa in ne izvaja sklepov delavskega sveta, a| j kakšnemu drugemu vodstvu pripravljeni zagotavljati sosednjemu pa, da od vodstva ne zahteva izvajanja svojih skle- cjain j m jr v podjetju. Zavedati pa se moramo, da bo sanacija P°v in zoper ignorantsko vodstvo ne ukrepa. Protestirali smo takšnega giganta težka, dolgotrajna in za delavce boleča, soper delavski svet, kije brez razprave sprejemal nezakonite Predloge vodstva v zvezi z ustanovitvijo by pass firme, Čeprav smo jih sindikati na nezakonitosti opozorili. V zadnjih dveh mesecih seje situacija v Planiki samo še Poslabšala. Izguba se je povečala, vodstvo še naprej ignorira delavski svet, kije sam nesposoben ukrepati. Od vodstva smo *ahtevali nov sanacijski program, saj za izvedbo prvega niso bjli izpolnjeni zgoraj navedeni razlogi. Vodstvo tega ni nare- Sindikati delujejo enotno Svet kranjskih sindikatov zadnjih dve leti intenzivno poskuša navezati tesnejše stike z ostalimi delujočimi sindikati na Gorenjskem. Trdimo, da se bomo lahko le s skupnimi močmi enakovredno kosali s socialnimi partnerji. Vendar razen nekaj načelnih pristankov, s strani sindikalnih kolegov, dilo, ali pa ga ni sposobno narediti. Še več. Tudi programa za nismo uspeli doseči ničesar. Zato nas toliko bolj veseli, da dezinvestiranje, ki jim gaje naložilo Ministrstvo za gospo- Smo v primeru Planike sindikati (Zveza svobodnih sindika- darske dejavnosti kot pogoj za 600 milijonsko finančno in- tov, sindikat Neodvisnosti, Svet kranjskih sindikatov in sin- Ocenjujem, da je to, kar trenutno prinaša zakon tisti prag, jekcijo države ni'naredilo Zato tudi Planika obljubljenega dikat Planike) le združili stroko in moči ter se uskladili med na katerega bi morda upokojenci še pristali. Vsako na- Uveljavljanje terjatev delavcev STEČAJ ALI PRISILNA PORAVNAVA V TERMINALIH? Za podjetje Iskra Terminali sta na pristojno sodišče vložena dva predloga: predlog za uvedbo stečaja, ki gaje vložil eden od upnikov ter predlog za prisilno poravnavo, ki ga je po sklepu zbora delavcev Iskra Terminali vložilo vodstvo tega podjetja. Sodišče o predlogih doslej Še ni odločilo. Kar se zaposlenih in bivših delavcev tiče, bodo morali tako v primeru stečaja kot tudi v primeru prisilne poravnave svoje terjatve iz naslova neizplačanih plač in drugih prejemkov ter iz naslova odškodnin in neizplačanih odpravnin (trajno presežni delavci!) v predpisanem roku prijaviti sodišču, ki bo vodilo stečajni postopek oz. postopek prisilne poravnave. V primeru stečaja je rok za prijavo terjatev upnikov 60 dni od dneva objave stečaja v Uradnem listu Republike Slovenije, v primeru prisilne poravnave pa 30 dni od dneva objave v Uradnem listu RS. Za vse člane sindikata podjetja, ki so včlanjeni v Svet kranjskih sindikatov, ter za vse bivše delavce Terminalov, ki so bili člani Sveta kranjskih sindikatov, kojim je v preteklih letih prenehalo delovno razmerje kot trajno presežnim delavcem, bo terjatve prijavila Pravna služba Sveta kranjskih sindikatov in jih tudi zastopala v stečajnem oz. v poravnalnem postopku, če jo bodo za to pismeno pooblastili. Z odgovorno strokovno službo podjetja je v ta namen že dogovorjeno, da bo vse omenjene delavce pravočasno pismeno obvestila o višini njihovih terjatev ter o roku, v katerem bodo morali dati pismeno pooblastilo Pravni službi SKS, če bodo želeli, da jih zastopa v postopku stečaja oz. prisilne poravnave. Ker se zlasti med delavci, ki niso več zaposleni v Terminalih, pojavlja bojazen, da ne bodo pravočasno obveščeni o roku za prijavo terjatev, jim v Pravni službi zagotavljamo, da bomo poskrbeli za pravočasno obvestilo, kakor tudi za vse ostalo, kar je treba storiti v teh primerih. Breda Milic STALIŠČA NAŠIH ČLANOV UPOKOJENCEV Poslanci so v parlamentu končali drugo branje sprememb Zakona o pokojninsko-invalidskem zavarovanju. denarja ni dobila. Revizijsko poročilo Vodstvo Planike je zaradi sumničenj javnosti ob prenehanju sodelovanja z Adidasom naročilo revizijo poslovanja. Revizijsko poročilo, ki je bilo izdelano v januarju, kaže na a°ločene nepravilnosti v zvezi s poslovanjem Planike v preteklosti. V Svetu kranjskih sindikatov menimo, da naj organi Pregona in pravosodni organi opravijo svoje delo, če bo po dokončnosti poročila še vedno obstajal utemeljen sum, da so seboj, vse s ciljem, pomagati Planiki in njenim delavcem. Številni skupni sestanki s predstavniki Planike, poslanci, ministri in borbe z delavskim svetom ter vodstvom so pripomogle, da smo vsi sindikati, ki delujejo v Planiki, v zahtevah poenoteni. Na sestanku sindikatov z g. Ropom, predsednikom komisije za oškodovanje družbenega premoženja, z državnim sekretarjem g. Dimovskim, predstavnikom Rej-čeve komisije za nadzor lastninskega preoblikovanja podjetij in predstavnikom Agencije za lastninsko preoblikovanje, prejšnji teden, smo se zedinili v zahtevi po sistemski, finančni in kadrovski pomoči države ter takšni metodi rešitve, ki bo ''a storjena kazniva dejanja ali prekrški. Sindikat se v nji- Jj°vo delo ne bo vmešaval. Mnogo bolj kot morebitno oško- omogočila ohranitev kar največjega števila delovnih mest. rvanje družbenega premoženja iz revizijskega poročila nas Kdaj? Takoj! skrbi gromozanska škoda, ki bi nastala, če bo Planika prene- Predstavniki vladnih institucij so zahtevam sindikatov .'a obstajati. Obrati Planike so raztreseni po vsej Sloveniji, dali vso podporo in obljubili, da bodo takoj po opravljenem •n njen razpad bi bil težak udarec in socialna bomba za celo razgovoru z vodstvom Planike začeli ukrepati. Po njihovih drŽavo. Zato nam v tem trenutku revizijsko poročilo pomeni zagotovilih naj bi vlada že v tem tednu obravnavala sanacijo ,e Pravno podlago za morebitni prehod Planike na Sklad za Planike, prevzela odgovornost zanjo in sprejela ustrezne l**voj. Seveda je vseeno potrebno ugotoviti, da so, že tako sklepe. Na potezi je torej država. °rnajano vero v sedanje vodstvo, dokončno porušila sum-ničenja iz revizijskega poročila. ^žava strategije nima Glede na vse navedeno, smo prek ministrstev in poslan-v v državnem zboru zahtevali, da se drŽava aktivno vmeša reševanje Planike. Od države smo zahtevali, naj oceni per- Pektivo in strateško pomembnost čevljarske industrije. Če *ava ocenjuje, da ta panoga nima prihodnosti, naj ne vlaga ^jo novih in novih milijonov. Vloži naj jih v nova delovna esta v perspektivni panogi. Če pa meni, da planiški čevljarji daljnje zmanjšanje pravic upokojencev pa lahko povzroči, da bomo mirna stališča zamenjali z zahtevami, ki lahko dobijo podporo tudi na ulicah in seveda pred parlamentom. Zanimivo je, daje trenutno Slovenska vlada najhujši kritik celotne pokojninske problematike, kljub temu, da je sama v veliki meri pripomogla, daje danes v Slovenci že blizu 460.000 upokojencev. Leta 1990 jih je bilo 356.000T leta 1984 pa le 261.000. Pomeni, da seje v enajstih letih upokojilo, pod normalnimi in nenormalnimi pogoji, skoraj 200 000 zaposlenih. V odnosu na zaposlenost pomeni, da trenutno 100 delavcev preživlja 60 upokojencev, leta 1984 pa je 100 delavcev preživljalo manj kot 30 upokojencev. In kakšni so prispevki za pokojninsko-invalidsko zavarovanje? ČUDNI, NEENOTNI IN SKORAJ NERAZUMLJIVI! Pa sijih oglejmo: Osnovni prispevek zaposlenih v gospodarstvu ovrednotimo z indeksom 100. Ostali plačujejo v odnosu na zaposlene v gospodarstvu takole: S delavci in zasebniki prispevajo indeks 41,6 • zasebniki za sebe indeks 31,6 • prostovoljni zavarovanci indeks 25,6 • kmetje indeks 10,8 • nezaposleni indeks 6,9. Ne gre prezreti, daje kar nekaj organizacij oproščenih pristni Uei i že SDreiela nekaj ukrepov za pomoč usnjarsko pre- pevkov za te namene. Lepo in prav. Toda tisti, ki je o tem od-oelovaln in tekst Ini industriji. Preveriti bo še potrebno, kaj ti ločal bi moral izpad prihodka ZPIZ-u pokriti iz drugih virov, ukrepi pomenijo konkretno za reševanje Planike. Vseeno pa Sploh pa ne b, smel govoriti, kakšen nenas.ten porabnik sredstev lahko tudi po tem dejanju ocenjujemo, daje vlada primer Je \ . . . Planike vzela resno in upamo, da ni spustila v zrak prve las- Torej, kako naj naš pokojninski sklad posluje pozitivno ob tovke ki napovedujejo pomlad. Sindikati se zavedamo, da takih absurdih? Kdo je s takšnim poslovanjem zadovoljen? Planiko čaka še trd boj v pogojih dolgotrajne sibirske zime. Menimo, da predvsem tisti, ki v ta sklad, v odnosu na zaposlene, Vojko Cujovič premalo prispevajo. S. Kalan P.S.: V petkovih časopisih smo lahko zasledili, daje vlada na KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ • V Galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava, posvečena 90-letnici Prešernovega spomenika v Ljubljani Glejte ga, to je naš PrešerenIV Galeriji Šenk v Britofu razstavlja akad. slikar Zmago Jeraj. V galeriji Ovsenik je na ogled stalna zbirka del Jožeta Tisnikarja. V Cafe galeriji Pungert razstavlja akad. slikar Zmago Puhar. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Filmska ustvarjalnost Milke in Metoda Badjure (1926-1969). KRANJSKA GORA - V Lizniekovi hiši - etnografskem muzeju je odprta razstava Kranjske gostilne v 19. stoletju. ŽIROVNICA - V Čopovi rojstni hiši je na ogled razstava portretov Matije Čopa in sodobnikov, ki jih je upodobil akad. slikar Vladimir Lakovič. RADOVLJICA - V galeriji v zgornji avli Občine Radovljica je na ogled slikarska razstava Ljuba Kozinca. ŠKOFJA LOKA - V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihelič. V galeriji Fara je na ogled razstava fotografij Eda Marušiča. Zbirke Loškega muzeja so v zimskem času odprte le ob sobotah in nedeljah med 9. in 17. uro. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Lojze Ferenc iz Škofje Loke krajinske motive z naslovom Loka v zimi. V Knjižnici Ivana Tavčarja je na ogled prva samostojna razstava fotografij Boštjana Pleska Barve. TRŽIČ - V Primožkovi kašči v Pristavi je odprta stalna razstava domače obrti mojstrov Jerneja in Mateja Kosmača. USPEŠNO LETO ZA ZKO TRŽIČ Tržič - ZKO Tržič je te dni za potrebe Ministrstva za kulturo Republike Slovenije pripravila poročilo o svojem delu v preteklem letu. Lani je v okviru občinske ZKO bolj ali manj redno delovalo dvajset društev oziroma samostojnih skupin. ZKO Tržič je organizirala šest občinskih preglednih prireditev, štiri regijske, tri celoletne estetske delavnice in kar oseminšestde-set drugih projektov oziroma akcij. Tako kot že nekaj let doslej je tudi lani ZKO Tržič organizirala oglede kulturnih prireditev izven občine; šestintrideset predstav si je tako ogledalo več kot štiri tisoč Tržičanov. S Kino podjetjem Kranj so organizirali spomladanski in jesenski ciklus Filmskega gledališča in še šest predstav pod naslovom kino butik. V sodelovanju z občino Tržič Je ZKO s svojimi člani pripravila in izvedla program na Tržiških poletnih prireditvah, ki si jih je ogledalo več kot dva tisoč obiskovalcev. Organizirali so tudi obiske Miklavža in dedka Mraza v kinodvorani v Tržiču. Pripravili so šolski abonma s tremi predstavami za nižjo in višjo stopnjo tržiških šol in vrtcev, razen tega pa so izpeljali tudi skupni projekt ZKO in Radia Tržič z naslovom Na kolovratu polk in valčkov. Lani je ZKO Tržič sodelovala tudi s Turističnim društvom Tržič, pripravila program ob 15-letnici Doma Petra Uzarja in ob podelitvi jubilejnih nagrad v tovarni Peko. Med odmevnejšimi prireditvami lanskega leta so prav gotovo Gor pa dol po pvac, tradicionalna pevska revija Tržič poje, plesno srečanje Tržič pleše, prireditev Polka je ukazana, 3. otroška likovna kolonija v Lomu, področno tekmovanje slovenskih citrarjev, gorenjsko plesno in folklorno srečanje in koncert Joži Kališnik na podelitvi Kurnikovih nagrad. Domače kulturne skupine so pripravile vrsto koncertov in prireditev, kot so bili koncerti CPZ Ignacija Hladnika, komornega zbora Peko, pa koncerti Pihalnega orkestra Tržič on nastopi Folklorne skupine Karavanke. Vse te skupine so tržiško kulturo predstavljale tudi na regijskih prireditveh. Po nekajletnem premoru ZKo Tržič spet sodeluje z zamejskimi Slovenci na Koroškem, predvsem s SPD Borovlje. Ob tej živahni dejavnosti pa seveda kaže opozoriti tudi na mrtvilo, ki vlada v nekaterih KUD-ih in manjših kulturnih skupinah. • Boris Kuburič ZALOŽBA DIDAKTA PREDSTAVLJA RAČUNALNIŠKI PROGRAM AMON - ANGLEŠČINA TUDI S POMOČJO RAČUNALNIKA Osebni računalnik že na mnogih področjih povečuje uspešnost dela, odslej pa tudi v procesu izobraževanja. Računalniški program AMON vsebuje zbirko nalog učne snovi ter podatke o učenčevem znanju. Računalnik zastavlja vprašanja, na katera učenec odgovarja, če je učenec v zadregi z odgovorom, mu Amon pri tem pomaga. Za vsak učencev odgovor si računalnik zapomni njegovo uspešnost. Računalnik učenca ne utruja z nalogami, ki jih obvlada, vztrajno in potrpežljivo pa ga poučuje o nalogah, ki mu delajo težave, kar vzbudi v učencu občutek, da ga računalnik "pozna". Umetna inteligenca v računalniškem programu Amon je tista pomembna lastnost Amona, ki računalnik spreminja iz nečutnega robota v prijatelja in pomočnika. Didakta nudi naslednje diskete iz programa Amon: * ANGLEŠČINA ZA ZAČETNIKE cena: 3.465,00 SIT * ANGLEŠKI ČASI cena: 3.150,00 SIT * NEPRAVILNI GLAGOLI cena: 2.835,00 SIT * ANGLEŠČINA ZA VEDOŽEUNE cena: 3.465,00 SIT Diskete lahko naročite na naslov: DIDAKTA, d.o.o Kranjska cesta 13 64240 Radovljica ali po telefonu (064) 715-515 oz. telefaksu št. (064) 715-988. Diskete lahko dobite s popustom, če poleg naročila priložite še kupon za 10 % popust. Branka Potočnik, zborovodkinja Komornega zbora De profundis PEVCI ZMOREJO TOLIKO, KOT HOČE DIRIGENT Komorni pevski zbor De profundis in njegova zborovodkinja Branka Potočnik sta konec preteklega leta prejela občinsko nagrado, Malo Prešernovo plaketo za leto 1995. Razlog za to Je bila osvojitev srebrne plakete mesta Maribor na državnem tekmovanju najboljših slovenskih pevskih zborov m osvojitvi posebne nagrade za najbolj prepričljiv nastop zbora, ki je prvič nastopil na tekmovanju, ob tem pa še posebne nagrade zborovodkinji, ki je prvič nastopila na tekmovanju.. Komorni zbor De pofundis je bil ustanovljen pred petimi leti na Primskovem v Kranju, študentje in dijaki, ki v večini sestavljajo zbor, pa redno nastopajo na občinskih, območnih in regijskih pevskih srečanjih. S samostojnimi koncerti so nastopali v Sloveniji, na Hrvaškem in v Avstriji, julija lani pa so bili študijski zbor na Evropskem simpoziju za zborovsko glasbo v Ljubljani, ki je med drugim namenjem izmenjavi izkušenj ter povezavi evropskih glasbenih izročil, v organizaciji Mednarodnega združenja za zborovsko glasbo. V čem je skrivnost bliskovitega vašega uspeha? "Odgovor je predvsem v trdem delu. In v tem, da si pogumen, da si upaš. Veliko moraš razmišljati, iskati, iz vaje v vajo se odpirajo nove možnosti, z vsakim koncertom, ki ga slišiš, odkriješ nekaj novega. Seveda je predpogoj tudi intenziven študij literature, dihanja, vokalne tehnike." Kaj pa pevci? Koliko je uspeh zbora kot celote odvisen od zmožnosti pevcev kot posameznikov? "Pevci zmorejo toliko, kot hoče dirigent. Če jim vliješ samozavest, naredijo vse, kar hočeš. Samo jasen in precizen moraš biti. Ob tem imam jaz srečo, da imam v zboru tako rekoč idealno populacijo. V glavnem so to študentje, ki so zelo odprti, sprejemljivi za kakršnokoli novost. Študij in stalno izpopolnjevanje sta jim v navadi, doživetje tistega pravega v pesmi pa tudi prispeva svoje." Kako izbirate pevce? "Pomemben je zdrav glas, se pravi brez hripavosti, napetosti in podobnega, pa posluh, to je občutek za Čisto petje, za pravo intonacijo. Vse ostalo se je mogoče naučiti." Kako? "Najprej je treba postaviti ton tako, da zveni, da ga ima pevec pod kontrolo. Za to, pa tudi kasneje, ie potrebno veliko vokalne tehnike. Jaz jim pri PNAZIJA KRANJ Komorni pevski zbor De profundis z zborovodkinjo, petindvajsetletno prof. Branko Potočnik, ki je na Akademiji za glasbo pod mentorstvom dr. Mirka Cudermana diplomirala iz zborovodstva. Strokovna žirija državnega pevskega tekmovanja Naša pesem - Maribor 95 jo je nagradila kot ijboljšo oziroma najprepnčljivejšo dirigentko, ki je prvič nastopila na tekmovanju, sama P* na Eravi, da je ena od njenih največjih želja ta, da bi z zborom nekoč nastopila v lepi, akustični oncertni dvorani v Kranju, kljub temu da so v telovadnici Gimnazije vedno lepo sprejeti. vsaki vaji točno povem, čemu je namenjena. Stremim k temu, da pevci razumejo, zakaj nekaj delajo. Da razmišljajo o tem, skratka, da so odprti." Kateri so najtežji problemi? "Za vsak tehnični problem obstaja recept, kako ga odpraviti. Prav gotovo imajo pevci meje in mnogokrat je problem že to, da so enostavno preutrujeni, ko pridejo na vajo. To je seveda povsem razumljivo, saj so vaje dvakrat tedensko, vedno zvečer, po koncu napornega delovnega dne. Ob tem imamo dvakrat letno, jeseni in pomladi, tridnevne intenzivne priprave." Tretjega februarja se boste v kranjski Gimnaziji spet predstavili na letnem koncertu s popolnoma novim programom. "Tokrat bo program malce drugačen, kot je bildoslej. Gre za povsem posvetne pesmi, medtem ko so naši dosedanji koncerti temeljili na duhovnih in kombinacijah. Precej raznoliko bo: madrigali, odlomki iz musiclov, popularne klasičen pesmi, pa tudi takšne, ki so nekaj povsem posebnega: kratke, jedrnate, drugačne. Pevci so program zelo lepo sprejeli, upam, da ga bo tudi publika. Sicer pa takoj po koncertu začnemo s študijem klasičnega .programa, v načrtu je še snemanje zgoščenke." Zadnjih pet let je De profundis v nenehnem vzponu. Takšno tendenco je težko ohraniti, pa vendar, kakšna je vaša vizija za prihodnost? "Jasno začrtane vizije nimam, rabim čas, ki odpira poti. Razvoj dogodkov vedno prinese kaj novega in takrat pač stopiš na vlak... Seveda moraš biti ves čas pripravljen in na tekočem s stvarmi, da se v pravem trenutku lahko pravilno odloČiš." Kot učiteljica glasbeni vzgoje delate tudi z osnovnošolsko mladino. Takšno delo je verjetno bistveno drugačno od dela zborovodkinje, po vseeno pomembno za vzgojo bodočih pevcev? "To je izredno težko delo, ker so učenci zelo zaposleni z učenjem za ocene, pri imajo tudi dvoizmenski pou^ zato je težko organizirati vaje šolskega pevskega zbora. Sicer pa mislim, da je v šolah odločno premalo glasbe. VsaK šolski dan bi se moral začeti/ pesmijo. To otroke sprošča in odpira." • M. Ahačic PESNIKU SO BOBNELI TOPOVI V galeriji Prešernove hiše je te dni na ogled razstava, ki jo je 29. decembra lani v Kulturno informacijskem centru Križanke v Ljubljani pripravil Mestni muzej Ljubljana, sredi januarja letos pa je razstavo v Kranj povabil Gorenjski muzej. BRATOVŠČINA LUTNJE S prvim nastopom v Tržiču, v župnijski cerkvi sv. Marijinega oznanjenja v organizaciji tržiških gostiteljev Zavoda za kulturo in izobraževanje, Dekanije in Združenja prijateljev umetnosti "Lumen" je začel po Gorenjskem svoje nastope poljski ansambel Bratovščina lutnje z dvorca na VVvsoki v Krakova. Koncerti vokalno-instrumentalne glasbe so prinesli številne poljske in druge evropske božične pesmi in kolednice iz 16. in 17. stoletja. Gostovanje ansambla Bratovščina lutnje pa je potekalo s posredovanjem ambasade Republike Poljske v Sloveniji. Umetniki, šest pevcev - pet vokalistov (Agata Borodziukowna, Bogumila Kolanowna, Laura Wyjadlowska, Anna Madevska in Pavel Bebenek) in kot šesti pevec ter lutniar hkrati, njihov duhovni vodja je Antonv Pilch, pa so potem dan za tržiškim koncertom (18. januarja 96) nastopili na podobnem koncertu še v Škofji Loki, v kapeli na Gradu (19. januarja 96). Ansamblova vrlina je bil prikazani repertoar. Ta pa je slonel na številnih izvirnih poljskih božičnicah in kolednicah avtorjev Mikolaja Gomolke, Waclawa iz Szomotula, Cypriana Bazvlika, Krzvstofa Klabona, Jerzvja Libana in Evropejcev. J. d. Enncien, J. Dowlanda, H. Isaaca, T. Campiona, J. d. Presa, C. d. Sermisvja, T. Arbeaua, G. Gastoldija, T. Ravenscrofttea, C. Othmavrja, G. Mainoroja,... medtem ko za petje večinoma štiriglasnih napevov, od uvodne poljske ALELUJE preko del navedenih skladateljev od poklona v enoglasnem (poljskem) Gregorijanskem koralu - molitvijo MATI BOŽJA, ni bilo zaslediti kakšne posebne vrhunskosti. V poljskem ansamblu Bratovščina lutnje gre zelo verjetno za bolj verzirane solistične pevce dvorca na VVvsoki v Krakovu kot pa za "vrhunski" ansambel, ki nam je bil napovedan. Tak "consort" pa ob stanju naše cerkvene glasbene reprodukcije zdrži tudi blažje kriterije te ocene, še zlasti, če poljskim gostom odštejemo izreden smisel za povezovanje instrumentalnih prediger, mediger in poigre z lutnjo, ter redkega, pa občasno vendar prisotnega vokalno-instrumentalnega petja. • F. K. Na razstavi, ki jo je Mestni muzej poimenoval Glejte ga, to je naš Prešeren, govorijo o zbiranju denarja za Prešernov spomenik v Ljubljani fotografije, dokumenti in plastike Zajčevega dela. Avtorja razstave Janez Kos in Marko -Mitja Feguš sta pripravila izčrpno gradivo o projektu, ki je še med nastajanjem celo vrsto let razburjal slovensko strokovno i11 laično javnost, pa še kasneje, ob gradnji Tromostovja, ko so spomenik hoteli prestaviti ali vsaj predelati. Devetdeset l?1 kasneje, spomenik so odkrili 10. septembra 1905, ob streljanju topovskih salv z Ljubljanskega gradu in pred 20.000 glavo množico, komaj lahko razumemo vsa nasprotovanja, ki so skoraj preprečila dokončanje kiparju Ivanu Zajcu in avtorja podstavka dr. Fabianiju in tudi kasnejše peripetije, saj naj b1 Eesniška muza nad pesnikom pohujševala sramežljivo slovensko ,udstvo. Če se danes nad tem lahko le muzamo, pa se razprtije, ki so jih zaradi spomenika spretno uporabljale za svojo promocijo takratne politične stranke, prav malo ali celo nič ne razlikujejo od današnjih. Po drugi strani pa je postavitev spomenika povezala tako Slovence doma kot po svetu, saj s° krone zanj zbirali tako v Gradcu in Dunaju kot v Zagrebu, n* Reki, Karlovcu in Sarajevu ter celo v Rusiji in Ameriki. Denar so, kot v zloženki k razstavi piše Janez Kos, zbirali tudi s kulturnimi prireditvami in veselicami. S temi prireditvami so se udomačile Prešernove razstave, ki so se pred petdesetimi letJ strnile v slovenski državni praznik. • L.M., foto: Goraz Šinik GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK V soboto odprli prenovljeno Merkurjevo prodajalno Gradbinko Prenovljena Gradbinka je obogatila ponudbo S prenovo so pridobili 1500 kvadratnih metrov prostora, novost pa je med drugim tudi pokrito skladišče za izdelke črne in barvne metalurgije. Kranj, 20. januarja - V soboto je generalni direktor trgovskega podjetja Merkur Kranj Jakob Piskernik slavnostno odprl prenovljeno prodajalno Gradbinka. Prenova prodajalne je trajala pet mesecev in je stala 150 milijonov tolarjev, z njo pa so pridobili 1500 kvadratnih metrov skupnih prostorov, od tega so se prodajni prostori povečali za približno 300 kvadratnih metrov. Tako ima Gradbinka sedaj 3800 kvadratnih metrov skupnih prostorov, sami prodajalni je od tega namenjeno 650 kvadratnih metrov. Kot je dejal Piskernik, v Merkurju načrtujejo, da bo Gradbinka letno dosegala 700 milijonov tolarjev prometa, kar ni mak), če vemo, da Merkur v maloprodaji letno realizira 13 milijard tolarjev. Poslovodja prodajalne Gradbinka Janez Globočnik, jd v Gradbinki to delo opravlja, odkar je bila pred petnajstimi leti prodajalna odprta v Zanovi ulici, pravi, da 700 milijonov tolarjev prometa •etno ni optimistična, ampak povsem realna napoved. V Prejšnjih letih se je letni promet Gradbinke gibal okoli 400 milijonov tolarjev. Z Janezom Globočnikom smo spregovorili Še nekaj besed o Gradbin-kinih novostih. - Prenova je trajala pet mesecev, v tem času pa je Gradbinka vseeno poslovala. Poslovodja Gradbinke Janez Globočnik "Med gradnjo smo normalno poslovali do konca leta, nato pa smo za 14 dni prodajalno morali zapreti, ker smo v tem času polagali tlak, postavili novo opremo in bi bila prodaja močno motena. Še vedno pa smo delovali pri ostali investiciji in ta je bila presenetljivo izredno uspešna, saj smo realizirali trikrat več dohodka kot v enakem lanskem obdobju. Kako je bilo to možno, ne bi mogel reči, gotovo je vplivalo to, da smo zelo iskani oziroma prodajamo blago, ki ga kupci potrebujejo." - Ste dodali prejšnjim programom tudi kakšne nove programe? "Obdržali smo obstoječi program. To so program črne in barvaste metalurgije, gradbeni material, vodoinštalacijs-ki material, elektromaterial in splošno železninarski program. Obstajajo sicer ideje za nove programe, vendar jih moramo najprej marketinško obdelati. To je nujno, ker moraš k uvajanju novih programov pristopati celovito. Početje manjših trgovcev, ki le postavijo police in na njih trenutno iskane izdelke, je rešitev za kratki rok. Renomeja pa se v kratkem Času ne da zgraditi. Za to je nujno načrtno delo, izobraževanje prodajalcev in tega se v Merkurju zavedamo. Zato organiziramo lastne seminarje, tečaje, na katere hodimo od prodajalcev do poslovodij. To je edina prava pot, ki se mogoče ne obrestuje takoj, se pa gotovo v nekaj letih." - In kakšne so potem novosti v prenovljeniGradbinki? "Predvsem sem vesel pokritega skladišča za izdelke črne in barvne metalurgije, za kar mislim, da je novost v Sloveniji. To je velika pridobitev, ki se mora obrestovati. Kupci od sedaj naprej ne bodo več postrežem z zarjavelim, ampak s kovinsko čistim materialom. Najbolj smo razširili vodoinstalaterski program, ki je predstavljen v zelo lepem ambientu. Imamo ponudbo kopalnic, še posebej pa keramičnih ploščic. V splošno železarskem oddelku sem vesel bogate ponudbe okrasnih verig vseh mogočih barv, kar je pri nas novost. Na elektro oddelku pa vzbujata pozornost bogati ponudbi svetilk in stikal." - Ste pri razširitvi programov prisluhnili kupcem aH gre za povsem lastno odločitev? "Lastnost dobrega prodajalca je znati prisluhniti stranki, hitro reagirati in iskano blago že naslednji dan postaviti na prodajno polico. Tako je možno izdelek, ki spada v naš prodajni program, a ga nimamo, naročiti, in naša dolžnost je, da ga čimprej priskrbimo. Znati prisluhniti utripu trga navsezadnje ustvarja naš dohodek." • S. Šubk Za spodbujanje podjetnišva Podjetnica in podjetniška družina leta Ljubljana, 22. januarja - Že peto leto zapored je revija Naša *«na skupaj z ministrstvom za gospodarske dejavnosti in republiškim zavodom za zaposlovanje razpisala nagradno akcijo za najboljšo podjetnico - debitantko in najuspešnejšo Podjetniško družino na Slovenskem leta 1995. Tokrat je bila za Podjetnico - debitantko izbrana Elizabeta Pušpan iz Izole, ^rektorica podjetja za proizvodnjo morskih dclikates Salladia, 2a najuspešnejšo podjetniško družino pa družina Gril iz Grosupljega, lastnica podjetja Gramat Gril, ki izdeluje cementne izdelke. Elizabeti Pušpan je nagrado 400.000 tolarjev Podelilo ministrstvo za gospodarstvo, enako vsoto pa je prejela družina Gril od Republiškega zavoda za zaposlovanje. Komisija je izbirala med šestimi predlogi za debitantke m šestimi za podjetniške družne. Žal je odziv na akcijo med slovenskimi podjetnicami In podjetniškimi družinami še vedno premajhen. Posebno z Gorenjskega ie slab odziv. nost: domača priprava slanih rib - filetov. Sardone in inčune sveže vlagajo v sode in konzervirajo s soljo, po pol leta pa šele lahko gre na trg kot ena vrhunskih morskih delikates. Grilovi iz Grosupljega so s cementnimi izdelki začeli leta Tokrat se je v nagradno akcijo 1968 kot obratovalnica, v ka-Prijavila le družina Sofronievs- teri sta bila zaposlena le kl s podjetjem Medi San, tr.govina z zdravili in sanitet-nim materialom iz Kranja. Elizabeta Pušpan iz Izole je oda za podjetnico-debitantko kta izbrana ne le zaradi uspešnosti njenega podjetja, novemu Zaposlovanju delavcev, ki so zgubili delo v izolski predelo-valnici rib in drugod, temveč tudi zato, ker je pozabi otela °ekoč priznano izolsko dejav- Avgust in Ana Gril, danes pa v domačem podjetju delata dva sinova in snaha ter še 30 delavcev. S pomočjo tujih sovlagateljev so kot prvi v Sloveniji ustanovili podjetje za izdelavo bioloških čistilnih naprav ter lovilce olja in maščob, s katerimi dobivajo številna priznanja. Avgusta Grila je v številnih nagovorih na slovesni podelit- vi nagrad v sredo na Ljubl-janskem gradu zbodlo poimenovanje "milijonarji". Vse je povabil, naj pridejo v njegov "svet milijonarjev", vsak večer, da se bodo sami prepričali, kako se pride do milijonov. Le z delom in umnim gospodarjenjem. Milijone potrebuješ za poslovanje. Tisti, ki prihajajo med podjetnike le zato, da bi postali bogati, hitro odidejo. Ostaneš zaradi dela, zaradi ciljev in uspehov, ki jih dosegaš, da ohraniš, kar si že ustvaril. Vesel pa je, da je uspešen, da polni občinski in državni proračun, da doda svoj kamenček v mozaik uspehov mlade Slovenije. Sonja Tramšek, glavna in odgovorna urednica revije Naša žena pa je ob koncu povedala, da spremljajo uspešnost vseh pri njih izbranih podjetnic in podjetniških družin leta ter z veseljem ugotavljajo, da so vsakič izbrali resnično prave ljudi, saj vsi po vrsti nizajo nove in nove uspehe pri gospodarjenju in svojem razvoju. • D. Dolenc Država noče biti kriva Usoda prihrankov v Banki Les še ni jasna Vrhovno sodišče pravi, da sodnik pri registraciji Banke Les ni napravil napake, bodo varčevali dobili denar pa bo jasno šele konec februarja. Kranj, 19. jan. - Zveza potrošnikov Slovenije je dobila sklep vrhovnega sodišča, ki pravi, da je bila registracija Banke Les v skladu s tedanjimi zakoni, kar potemtakem pomeni, da sodnik na kranjskem sodišču ni napravil napake. Usoda prihrankov pa je še vedno v zraku, saj se država spretno izogiba krivdi, na ljubljanskem okrajnem sodišču bodo 26. februarja odločali, če je država jamčila za hranilne vloge v banki Les. Zgodbe o tako imenovani Bani Les po dobrih petih letih še vedno ni konec, potonila je hkrati z begunjskim Elanom, mnogi so ji pravili kar Elanova banka. Zategadelj je razumljivo, da je imela največ varčevalcev prav na Gorenjskem, skupaj jih je bilo približno 4.500, doslej pa so jim iz Elanove stečajne mase izplačali nominalno vlogo njihovih hranilnih vlog. Seveda pa je to zelo malo, saj je bila inflacija tedaj zelo visoka in je krepko načela vrednost prihrankov, prav tako pa niso dobili obresti. Ko je postalo jasno, da stvarne vrednosti prihrankov ne bodo dobili, se je približno 450 varčevalcev odločilo za tožbo, ki jo je v njihovem imenu proti državi oziroma gorenjskim občinam vložila Zveza potrošnikov Slovenije. Po prvi in drugi stopnji je sodišče odločilo, da je kranjski sodnik Janez Kikel pri registraciji tako imenovane Banke Les napravil napako, ker je podjetje Les registriral kot hrani lno kreditno službo vendar pa država zaradi tega ni dolžna izplačati odškodnine.' Zveza potrošnikov je zato dala pobudo za revizijo obeh sodb na vrhovnem sodišču, te dni je prejela odgovor, ki so ga na Zvezi potrošnikov sprejeli s presenečenjem. Vrhovno sodišče je namreč potrdilo razsodbo prve in druge stopnje podalo pa je nekoliko drugačno razlago. Registracija zbiranja hranilnih vlog v tistem času ni bila v nasprotju z zakonom in škoda potemtakem ne izvira iz protipravnega dejanja. Drugače povedano, tedanji sodnik Kikel torej ni napravil napake, če se torej sodišče ni zmotilo, država tudi ni dolžna izplačati odškonine. Oziroma še drugače povedano, Zveza potrošnikov je v tem sodnem postopku izgubila. Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutinova pravi, da že sama ugotovitev, da se je lahko vsakdo ukvarjal s hranilno-kreditno službo, pove vse in da jim je bilo jasno, da se bo država izogibala krivdi in plačilu odškodnine. Kakšna bo usoda prihrankov v Bani letos bo dokončno jasno 26. februarja, ko bodo na okrajnem sodišču v Ljubljani odločali ali bo država subsidiarno jamčila za hranilne vloge, saj je bila registracija pravilna. Nekaj upanja, da bi varčevalci dobili denar, torej še ostaja. • M.V. Starmana bo zamenjal Mlinar Kranj, 22. jan.- Nadzorni svet žirovske Alpine se je minuli petek kot kandidata za novega direktorja podprl Francija Mlinarja, sedanjega finančnika Alpine. Postopki glede imenovanja nove uprave, ki bo poslej vodila delniško družbo Alpma Ziri torej še niso končani več ali manj pa je odločeno, da Bojan Starman ne bo več vodil Alpine, temveč ga bo pri krmilu zamenjal Franci Mlinar sedanji finančni direktor. Postopki naj bi bilo končani do 1 marca, ko naj bi Alpina dobila novo upravo. Bojan Starman nam je danes dejal, da je zamenjava zani presenečenje, in da se ni sam tako odločil. Sklepati je bilo namreč moč, da želi biti poslej samo župan občine Žiri vendar pa kot vse kaže ne gre za to, temveč želi imeti nadzorni svet pri krmilu največje žirovske tovarne novega človeka. • M.V. 6 Slovenka odprla svojo agencijo v Tržiču Tržič - V petek so v Tržiču na Trgu svobode 9 odprli poslovne prostore zavarovalniške agencije Vedamix, d.o.o., ki je tako tretja tovrstna agencija, ki jo je na Gorenjskem odprla Zavarovalniška hiša Slovenica, d.d., v okviru svoje zastopniške pisarne v Kranju. Slovenica, ki kot delniška družba deluje že četrto leto, namerava kmalu odpreti novo agencijo v Škofji Loki, ki bi pokrivala Poljansko in Selsko dolino, podobno pridobitev pa želijo odpreti tudi v Kamniku, je dejala vodja zastopniške pisarne Slovenice v Kranju Marjana Rauch. • S. S. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK «M* NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: OPEL VECTRA 1.8 16V GL PLUS ENAKA USMERITEV Prenova Oplove vectre, avtomobila, ki je bil v Oplovi floti tega posega najbolj potreben, je prinesla s seboj kar obsežne spremembe, po drugi strani pa vectra ostaja dokaj tradicionalističen avtomobil, seveda z vsemi všitki sodobne tehnike, ki smo jih vajeni pri avtomobilih ob koncu stoletja. Ne glede na vectrino klasič-nost, je prenovljeni model razpoznaven že na zunaj, morda ne toliko s sprednje strani, kot na bokih in zadku. Sprednji del je po novem agresivnejši, maska Hladilnika je v stilu večje omege, karoserijske linije pa so v celem bolj zaobljene. Značilnost vec-trinih bokov sta bočni ogledali, ki sta navidezno podaljšek zgornjega dela motornega pokrova, zaradi oblike pa delno trpi njuna funkcionalnost, ki se odraža v premajhnem vidnem polju. Tudi zadek je delno spremenjen, predvsem na račun novih večjih in predvsem lepših luči, kar je še posebej očitno pri petvratni karoserijski različici, ki je bila pri prejšnjem modelu nekoliko zapostavljena. Ima pa vsaj dve prednosti in sicer Športnejšo podobo in prostornejši prtljažni prostor. Kompaktna bočna vrata za- Eirajo prostoren potniški del, pri aterem je potrebno upoštevati, da je vectra avtomobil z nekoliko čvrstejšim podvozjem, in da je to občutno tudi pri vožnji. Sedeži so vseeno kakovostni, notranje obloge so izdatne in oprema je v paketu označenim z GL plus popolnoma zadovoljiva. Tako imajo vse različice serijsko vgrajen radijski sprejemnik skupaj z anteno nameščeno na zadnji del strehe, volan s servoojačevalnikom, zračni varnostni vreči za voznika in sovoznika, zavorni sitem ABS in varnostne pasove s pirotehničnimi zategovalniki. Dodatek pod oznako plus pa je naravnan predvsem k udobju in poleg merilnika motornih vrtljajev obsega še električno pomična stranska stekla, z nerodno nameščenimi stikali, električno nastavljivi in ogrevani bočni ogledali, dodan tretji vzglavnik na zadnjih sedežih in zatemnjena stekla, za tiste, ki jih med vožnjo muči žeja, pa ie poskrbljeno z dvema predalčkoma, ki skrivata nosilca za pločevinke. Armaturna plošča: zgledovanje po večji omegi. + ++ob//7ra + + varnosf +motome zmogljivosti I -- - premajhni bočni ogledali - - motorni hrup - trdo podvozje PEUGEOT Avtohiša KAVČIČ d.o.o. 64212 Visoko, Milje 45 tel./fax: 064/43-142 POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA VSEH MODELOV PEUGEOT NOVO! V PRODAJI P 406 UGODNO! P306XRM NA ZALOGI: P BQXER UGODNI KREDITI IN LEASING! Podoba armaturne plošče daje vtis sposojenosti pri večji omegi, plastika je sicer manj kakovostna, celotna podoba pa navkljub sodobnosti deluje sor- ŠOLA ZA TUJE JEZIKE ENGLISH. OEUTSCH, ITALIAN0, FRANCAIS Kajuhova 11,64260 BledMHHH TEL:064/741 780 Vpisuje vjtzikpvne ttiojt ongtdk&ga, ntmšksgo, itatijattskjga, francoskega in prvič letos tudi Španskega jczifo H(pk\.prijav do 26. januarja UGODEN NAKUP POSREDUJEMO PRI KREDITIRANJU KUPCEV DODATNA OPREMA POSREDUJEMO PRI PLAČILU S CEKI BATERIJE POSREDUJEMO STARO ZA NOVO SVETOVANJE POSREDUJEMO STARO ZA STARO AVTOINSTALACIJE MONTAŽA IGARANCUAj mobitel Wk3F III I P.E. KRANJ KIDRIČEVA 6b KOROŠKA 26 FAX 064/ 224-575 POKLICI ZDAJ! 064/225-060, 225-061 VUNI m d.o.o. Opel vectra: lepotno tehnična operacija. azmerno klasično. Povsem drugače ie v motornem prostoru, kjer karakter tega avtomobila določa znani 1,8-htrtski štirivalj-nik s po štirimi ventili na valj iz generaciji ECOTEC. Motorne zmogljivosti s 85 KVV oziroma 115 KM so povsem zadovoljive, saj je živahnost občutna tako pri pospeševanju kot tudi zaradi kar znatnega hrupa. Menjalnik zlahka sledi voznikovim željam, podvozje pa skupaj z zelo dobrimi zavorami zadostuje tudi močnejšim motorjem, ki so na voljo pri tem avtomobilu. In končna ocena: nova vectra si vsekakor zasluži oceno plus. Ob svoji rahlo nakazani konzervativnosti ima ta avtomobil tudi dovolj športnega temperamenta, ki mu posodobitev daje še dodaten poudarek. CENA do registracije: 38.914 DEM (Opel Marketing Slovenija, Ljubljana) TEHNIČNI PODATKI: vozilo: kombilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev. Motor: štiritaktni, štirivaljni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1799 ccm, 85 KW/ 115 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4477 mm, š. i707 mm, v. 1428 mm, medosna razdalja 2640 mm, prostornina prtljažnika 480/790 I. Najvišja hitrost: 203 km/h (tovarna), 202 km/h (test), pospešek od O do 100 krnil h: 11,0 s. Poraba goriva po ECE: 5,4/6,7/9,2 I neosvinčenega 95 okt. bencina na 100 km. Poraba na testu: 10,11. Zadaj: nova podoba petvratne kombilimuzine. • M. Gregorič, slike M.G. in Opel ANJE Želite izvedeti kaj vas čaka v življenju? 42-38 TRGOVINA S POHIŠTVOM NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU tel.: 064/222-268, del. čas: 9. -11.30, 14. -19., sobota 9.-12. KREDITI 7 % za vse vrste pohištva, bele tehnike, sanitarne opreme (kopalnice) KUHINJE, DNEVNE SOBE, OTROŠKE SOBE, PREDSOBE, JEDILNICE, SEDEŽNE GARNITURE POPUSTI DO 30 %, tudi ob nakupu na krediti Kredite rešujemo v trgovini! PRIHRANITE ČAS IN DENAR! PREPRIČAJTE SE O NAŠIH UGODNOSTIH! MEŠETAR Cene vrtov na Gorenjskem Če sodimo po informativnih cenah vrtov, ki nam jiih je Eosredoval sodni izvedenec in cenilec ing. Pavel Okom iz Škofje oke, se cene vrtov na Gorenjskem precej razlikujejo. Najvišje so na območju nekdanje kranjske in škofjeloške občine, povprečne v radovljiški in najnižje v jeseniški in tržiški. Bonitetni razred Cene (v sit/m2) na obočju nekdanjih občin: *Kranj, Šk. Loka 'Radovljica *Jesenice *Tržič 1. 880,00 806,20 687,80 681,80 2. 792,00 726,00 619,00 614,00 3. 704,00 645,00 550,00 545,00 4. 616,00 564,00 481,00 477,00 5. 528,00 484,00 413,00 409,00 6. 440,00 403,00 344,00 341,00 7. 352,00 322,00 275,00 275,00 8. 264,00 242,00 206,00 205,00 Regres za nakup sadik Slovenska vlada je ob koncu minulega leta na predlog ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejela uredbo o finančnih intervencijah za letošnji januar. Uredba med drugim predvideva tudi regres za nakup kakovostnih sadik jablan, hrušk, breskev, jagod, oreha, lešnika, oljke, marelice, slive in kostanja. Do regresa so upravičeni pridelovalci, ki imajo skupaj z že obstoječimi površinami sadovnjakov najmanj 0,6 hektarja sadovnjaka pri jablanah, hruškah in breskvah, 0,1 hektarja pri jagodah, pri drugem sadju pa najmanj 0,2 hektarja. O obnovi mora dati pozitivno mnenje pristojen kmetijski svetovalec, specialist za sadjarstvo. Upravičenci lahko uveljavljajo regres v zneskih oz. v deležu od vrednosti računa. Sadna vrsta sit/kos v %' od višine računa * jablana * hruška 85,00 sit 20 % 105,00 sit 20 % * jagoda * oreh 7,00 sit 20 % 450,00 sit 15 % * češnja 200,00 sit 30 % * sliva ^ 120,00 sit 20 % * kostanj 300,00 sit - PRODAJNI CENTER STARI DVOR Škofja Loka, Kidričeva 26, tel.: 634 - 800 SUŠILNI STROJ GORENJE WT 900 POMIVALNI STROJ CANDY; SUŠILNI STROJ CANDY; HLADILNIK CANDY a borza n nI "Umori, ameriška nanizanka °-00 Poročila ^05 TV jutri, Videostrani TVS 2 9-00 Euronevvs 12.20 Tedenski «Dor 12.20 Univerzitetni razgledi u.50 V žarišču 13.20 Ljubljanica, ^Ka. ki izginja, 1. del 14.05 Tenis -£rand slam, polfinale (ž), posnetek ''Melbourna 15.05 Beatlejuice, genski film 16.35 Norec v množi-ameriška nanizanka 17.00 Izi-fL3*' kralja, angleška nadaljevanka '[•55 Včeraj, danes, jutri 18.00 Po ^oveniji 18.45 Svetovni poslovni in'P' ameriška poslovna oddaja ^•15 Tok, tok, kontaktna oddaja *a mladostnike 20.05 V žarišču *0-35 Okus po zločinu, angleška Nanizanka 21.25 Povečava 21.25 ^jasba in film 23.05 Ernst Lu-J^sch: Ko sem bil mrtev, nemški ™rn (čb) 23.45 Večer v jazz klubu Qajo: Janša Ugrin kvintet 0.30 EP v Urnetnostnem drsanju - moški, Posnetek iz Sofije Kanala k*°J? Dobro jutro z Branetom Gru-"a'jem 8.05 Novice 8.45 Obalna gj«a, ponovitev 0.55 Novice 10.00 SiU2lr>a Adams, ponovitev 10.30 rJr16' Ponovitev 11.20 Unpato, ^novitev 12.00 Novice 12.30 A UriL 1245 Video strani 14.00 in B°-00 Novice 14.45 Dobro jutro z 1fi<»l?*orn Grubarjem, ponovitev ^•»5 Spot tedna 16.45 A shop I7^n ^ance Session, ponovitev 18 nn ^eneracija transformerjev II nan , Obalna straža, ameriška pa,đaljevanka 18.45 A shop 19.00 Omi na A 19-30 Vreme 19.35 uzina Adams, ameriška risana a* ,Ja. 20-00 Pot flamingov, 3. del friške nadaljevanke 20.55 Večni '°9. oddaja o astrologiji 21.25 Nori ^oenar, ameriški barvni film 22.55 G^c! tedna 23-°° Novice 23.05 shl pike na A- ponovitev 23.20 A nop 23.2 Spot tedna 23.40 Video strani o.oo CNN poroča BarK Video strani 11 00 Santa . «"0ara, ponovitev ameriške nadal- vitanke 120° Magnum P.I., pono-«ev i3i0o M.A.S.H., ponovitev Igriške nanizanke 13.30 Velesla-14m« 2vezd, ponovitev reportaže filrri ponovitev ameriškega Bma 16.30 POP 30 17.00 Santa 18 On*8' amer'ška nadaljevanka ka iq MacGyver, ameriška nanizan-zarl 00 Roseanne, ameriška naniza 19.30 24 ur 20.00 Gorile v arn9\ameriski film 22-00 M.A.S.H., arl'!r!fka nanizanka 22.30 Policaji, pariška nanizanka 23.30 Magnum Do"« ameriška nanizanka 0.00 24 ur, unovitev 0.30 POP 30. ponovitev II00 Videostrani TV3 Men ODro iutr°, Slovenija 9.00 filrn al Cerrter West, ponovitev t 'a 10.00 Pot v Avonlea, ponovi- sturt edine9a filma 11 00 Družinski rr,al0-Ponovitev vveekend progra-v6a 1200 Ponovitev sobotnega aj,r"ne9a filma: Sama v neonski v^n9li 13.30 Ponovitev sredinega istega filma: Čas odločitve ia" ie or iz "Dobro jutro, Slovei-|e«, 15-30 Ponovitev sredine bur-pI\Ke 16.00 Otroški program 18.00 Buri Avor>lea 19.00 Poročila 19.30 ur|eska 20.00 TV tribuna 21.45 ^oročIlii««2o0 Anita Šetina, Kranj, Trboje 73, in Gašper Zupan iz Podnarta, Zaloše 21. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK ZAŠČITA POTROŠNIKOV ZAMUDA PRI DOBAVI BORZNI GRAFIKONI Trgovanje z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi se v tem «tu ni začelo prav optimistično. Borzni posredniki in javnost so z napetostjo spremljali gibanje tečaja rednih delnic Kolinske, ki naj bi napovedovala prihodnost vseh prihajajočih prednostnih delnic. ^eyeda so si vsi poznavalci enotni, da je še prezgodaj za oceno dejanske vrednosti delnic. Trgovanje z njo je kar živahno - 65,7 "Mijona tolarjev prometa v dveh tednih ah povprečno 6,57 milijona tolarjev dnevno sklenjenih poslov. Na našem prvem grafikonu vam Predstavljamo gibanje tečaja rednih delnic Kolinske na drugem pa Jnevni obseg sklenjenih poslov s to delnico, ki na Ljubljanski borzi kotira od letošnjega 8. januarja. v preteklem tednu je že ponedeljkovo trgovanje napovedovalo sPremembo gibanja tečajev vseh najprometnejših papirjev Ob skupnem prometu dobrih 230 milijonov tolarjev je SBI pridobil 1,36 °astotka vrednosti. Tudi v torek je obseg sklenjenih poslov z vrednostnimi papirji z borznih kotacij ostlana istme nivoju - 250 Juijonov tolarjev. Na delniškem trgu so bile najprometnejše delnice Dadasa in SKB banke, najvišji porast tečaja pa so ^beležile privatizacijske delnice Kolinske. Dokaj nepričakovano Je Prišlo v sredo do preobrata na delniškem trgu. Ob rahlo ^ečanem obsegu sklenjenih poslov so padli tečaji najprometnej-Slm delnicam, medtem ko so tečaji delnic Primofina, Kohnska, Nike ln Salusa še vedno beležili pozitivna gibanja. V četrtek se je ^stabilnost tečajev še nadaljevala, vendar obrazi borznih posred-J'kov zaradi tega niso bili zaskrbljeni, saj so tečaji večine prometnih ^ednostnih papirjev, ob koncu trgovanja, silili k dnevnim maksimumom. Za lastnke večine vrednostnih papirjev je v petek ^s^-^ss^^s^s^t^^ Namesto hranilne knjižice tekoči račun Kranj, 22. jan. - V Gorenjski banki se je lani skoraj 500 upokojencev odločilo, da pokojnin ne prejemajo več na hranilno knjižico, temveč na tekoči račun, kar jim omogoča tudi uporabo bankomatov. Izžrebali so tri in jim podelili enakovredne nagrade v višini 20 tisoč tolarjev. Lani so v Gorenjski banki začeli z akcijo zamenjave hranilnih knjižic za tekoče račune, saj tako želijo skrajšati vrste pred bančnimi okenci in izboljšati bančni servis. Za zamenjavo se je odločilo skoraj 500 upokojencev, ki so doslej pokojnine prejemali na hranilno knjižico, ki so se tako pridružili 42 tisoč imetnikom tekočih računov v Gorenjski banki. Akcijo so podprli z nagradnim žrebanjem in pred kratkim so izžrebali tri enakovredne nagrade v višini 20 tisoč tolarjev, ki bodo v banki vezane še 91 dni, nakar jih bodo nagrajencev s pripadajočimi obrestmi pripisali na novo odprte tekoče račune. Nagrade so prejeli: Rafael Lotnč, Na Plavžu 15, Železniki, Slavka Dornig, Kranjska c. 36, Tržič in Marjeta Ličen, Gregorčičeva 11, Bled. Tekoči račun ima v primerjavi s hranilno knjižico vrsto prednosti, saj imetniki lahko poslujejo s čeki, za dvig gotovine jim je dan in noč na voljo bankomat, lahko uporabljajo tudi plačilno kartico Activa, s katero je moč plačevati že na 15 tisoč prodajnih mestih po Sloveniji, s kombinirano plačilno kartico Activa-Eurocard/Mastercard pa po vsem svetu. Na našo pisarno se je obrnila gospa B.D. in nas vprašala za nasvet glede nakupa avtomobila. Nanj sedaj čaka ie šest mesecev, kljub temu da je bil rok dobave tri mesece. Gospo zanima, kakšne so njene pravice in kako sploh lahko prisili prodajalca, da obveznost sedaj končno izpolnL Ravno tako jo zanima, ali ima pravico zahtevati zamudne obresti na celotno kupnino ali vsaj na ie plačano akontacijo. V primeru, da je prodajalec v zamudi z izpolnitvijo, mu mora kupec dati dodatni npr. osemdnevni rok za izpolnitev. Ponovno naj opozorimo, da naj se tovrstne zahteve pošljejo pisno in sicer priporočeno ali celo s povratnico, pošiljatelj pa naj zadrii kopijo dopisa. V primeru morebitnega sodnega postopka, bodo takšna dokazila še kako pomembna. Če tudi v tem roku ne prejme stvari, lahko razdre pogodbo in zahteva vrnitev vplačanega zneska z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Vendar pa bo kupec velikokrat rajši počakal, dokler mu kupljeno dejansko ne bo izročeno. V tem primeru ne bom mogel zahtevati zamudnih obresti za čas zamude, saj so te mišljene le za primer, ko je dolinik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti. V primeru, da je kupec lahko izdelek kupil le na način, da je del kupnine vplačal naprej, pa ima pravico, da za ta znesek za čas od plačila do dobave izdelka zahteva vpo-gledne obresti. Takšen nasvet smo posredovali tudi gospe B.D., ki nas bo o uspehu svojega zahtevka obvestila oz. v primeru ponovnega zavlačevanja s strani prodajalca ponovno zaprosila za pomoč in posredovanje. • Pravna pisarna ZPS GIBANJE TEČAJA REDNIH DELNIC KOLINSKE VREDNOST 19. 01. 1996 = 1.045 TOLARJEV I ! I I AJ1 Bik - ^"'■H M.01.% 10.01.96 11.01.9* 12.01.% 15.01.9« J6.01.96 17.01.96 1S.01.96 19.01.96 PROMET Z REDNIMI DELNICAMI KOLINSKE ---- l.9b 09.01.96 10.01.96 11.01.96 1101.96 15.01.96 16.01.96 17.01.96 18.01.96 19.01.9« JB sprejema vse čeke Q^,nJ'.22. jan. - Če trgovci čeke predložijo do 10. ure, jim ^enjska banka denar na njihov račun nakaže še isti dan. S|0v°r?.nJska banka v skladu z dogovorom v Združenju bank {'anio 6 sPreJema čeke vsen poslovnih bank in hranilnic, ki so specjfe, zdr.uženja. Remitent (trgovec) lahko vse čeke napiše na eno Cei! CI3° m predloži en prenosni nalog za vrednost Čekov. tr8ov e..sPreJemajo v vseh 25-tih ekspoziturah po Gorenjski in Pqs, Cl jih lahko prinesejo v najbližjo. Če jih prinesejo na sedež TrjjxVnm en°t v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Jesenicah in dan j!,do 10. ure, jih banka denar na njihove račune nakaže še isti den ^n Prinesejo po 10. uri ali v katero od 21 ekspozitur, pa jim nar nakaže naslednji dan. it grosist mm ttUIB4£. & OTDOCV MEDNARODNA TRGOVINA d.o.o., KRANJ 64000 Kranj, Kokrškega odreda 18 Za prodajo igrač uveljavljenih proizvajalcev iščemo za stalno zaposlitev mladega komercialista za obdelavo trga po vsej Sloveniji. Pogoji: najmanj srednješolska izobrazba, vozniški izpit B kat., pol leta poskusne dobe, prednost pa bodo imeli kandidati s svojim kombijem. Samo lastnoročno napisane prošnje sprejemamo do 10. februarja 1996. t n i C V D A i U J t h K A j masaže, savne in so/a^č, zdižcne i#i cevnia/sne /cofie/t, mditi naf*m<,. o/časom. c$Ce sto/efya nam xaufvafo. KATEREM SAM J AMO. PREPUSTIMO SE PRIJETNEMU OBČUTKU TOPLOTE Za Vaše zdravje in oddih smo pripravili osnovne hotelske programe, ki vsebujejo: ■polni penzion za eno osebo v dvoposteljni sobi. -jutranjo telovadbo pod strokovnim vodstvom, kopanje v termalni vodi v bazenih ali kabinah, -vsak petek in soboto nočno kopanje do 22. ure. ■vodene sprehode v okolico Dobrne, -družabni in kulturni program. -v pet- in večdnevnih programih je vključen tudi posvet z zdravnikom. CENIK do 03. marca 1996 TOPLICE DOBRNA 63204 DOBRNA L._ tel. 063/778 110,778 023, fax 063/778 034_| HURA, POČITNICE! Med zimskimi šolskimi počitnicami bo vozil avtobus na smučarsko središče na Rogli, kjer bodo smučarji lahko brezplačno hranili svojo smučarsko opremo. objekt 5 dni 7 dni 10 dni 14 dni HOTEL DOBRNA**** 34.700 47.460 66.360 90.930 HOTEL DOBRNA**** 31.230 42.714 59.720 81.830 manjša dvoposteljna soba VILA HIGIEA **** 38.400 52.640 73.620 100.856 HOTEL ŠVICARIJA*** 30.700 42.210 S 8.900 80.668 ZDRAVILIŠKI DOM** 20.160 27.601 38.660 52.976 Turistična pristojbina: 130 SIT dnevno za osebo. UPOKOJENCEM podarjamo še dodatni 15% popust. V Hotelu Švicarija imajo vsi gostje 25% popusta, kar je zgornja meja. Dodatno še ugodnosti za otroke. Možnost plačila z zamikom (čeki). KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKUroi/HtODATNI I NAKUPNOTODAiN! MENJA1JNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITI. A BANKA (Kranj,Tržič) 92,10 94,50 12.97 13,43 AVAL Bled 93,00 93,80 13,15 13,35 A V AL Kranjski gera 92,50 94,00 13,00 13,35 BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 93,00 96,00 13,00 14,00 EROS (Stari Mavri, Kranj 93,20 94,00 13,20 13,30 GEOSS Medvode 93.25 93,80 13,21 13,30 GORENJSKA BANKA (vse enote) 91,80 95,00 12,79 13.51 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 93,10 93,90 13,15 13,32 HKSVkjred Medvode 92,50 94,00 13,00 13.30 HIDA-tržnica Ljubljana 93,30 93,70 13,16 13,28 HRAM ROŽICE Mengeš 93,00 93,85 1 3,18 13,31 ILIRIKA Jesenice 92,50 94,50 13,00 13,40 INVEST Škofja Loka 92,99 93,35 13.18 13,28 LEMA Kranj 93.40 94.00 13.20 13,35 MIKEL Stražišče 93,10 94,50 13,18 13,38 NEPOS (Škofja Loka, Trata) 93,10 94,75 13,16 13,35 NOVA LE KamrA, Medvode, Sk. Loka 91,85 94,50 12,93 13,57 PBS d.d. (na vseh poštah) 91,00 94,90 12,05 13,50 ROBSON Mengeš 93,00 93,90 13,15 13,40 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 93,40 93,90 13,20 13,35 8,36 8,40 8,30 8,40 8,55 8,65 8,22 8,50 8,30 8,80 8,55 8,40 8,65 8,60 8,75 8,55 8,48 8,00 8,70 8,60 8,97 8,90 8.90 9.20 8,80 8.85 9,21 8.70 8,80 8.92 8,82 8,95 8,75 8,85 8.90 8.85 9,20 9,00 8,99 8,80 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 91.20 94,80 12,91 13 47 8 30 8 85 61 AUCkll IA Ti IDIOT B.U ni-u_ __ " ' ' ' SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 91 80 SLOVENIJATURIST Jesenice 92,50 SZKB Blagajniško m. Žiri 92,50 ŠUM Kranj 9325 TALONŽei.postaji Tnta^kuki, ZgJMnje 93*20 TENTOURS Domžale TROPICAL Kamnik-Bakovnik UBKd.d.Šk.Loka VVILFAN Kranj VV1LFAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Tržič POVPREČNI TEČAJ 93,00 93,20 91,70 93,00 93.20 93,30 92,72 94,50 94,90 93.80 93,80 95,00 93,90 94,50 93,50 93,80 93,60 94,20 12,79 13.00 12,83 13.21 13,22 13,00 13.15 12.95 13,20 13,20 13,20 13.05 _T i---- Z,... »4.Z« 13,05 Ib.j F^jSparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 12,80 tolarjev Poda&e za tečanicc,™m »poročajo menjalnice, kisi pridržujejo pravico dnevnih1 sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo ln povpraševanje po tujih valutah. 13,40 13,50 13,30 13,32 13,40 13,29 13,40 13,27 13,30 13,25 13,39 8,22 8.40 8,20 8,65 8,65 8,50 8,70 8,25 8,70 8,70 8,70 8,49 8.95 9,13 8,85 8.98 8.70 8,90 8.85 8,90 8,90 8,80 8.91 pomožna zdravilna sredstva ortopedski pripomočki Medi Kidričeva 47 a, 64000 Kranj, tel.: 064/21 87 87 nogavice proti krčnim žilam program in kontir /4MO€MK r PRSNE PROTEZE strokovni nasveti (s potrdilom o ortopedskem pripomočku) VELIKA IZBIRA NEDRČKOV IN KOPALK Delovni čas: od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 1 2. ure Ljudska univerza Kranj center za izobraževanje in kulturo Kranj c. Staneta Žagarja 1 tel.: 217 481 OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE IN MLADOSTNIKE od 6. - 8. razreda osnovne šole vpis do 29.1.1996 za odrasle: popoldansko - večerni termin zaimladostnike: dopoldanski tennin šolanje je brezplačno, predmetne vsebine prilagojene, možnost nadaljevanja izobraževanja v poklicnih in srednješolskih programih KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Po končani reklamni akciji "slovensko mleko" Je poraba mleka porasla za pet odstotkov? V skupni reklamni akciji dveh ministrstev, mlekarn in izdelovalcev embalaže se je zapletlo pri financiranju. Ljubljana • Ker imajo mlekarne precejšnje presežke mleke inje v Sloveniji poraba mleka tudi sicer manjša kot v razvitih evropskih državah, se je odbor za mlekarsko predelovalno industrijo pri Poslovnem združenju prehrane Slovenije ob koncu predlanskega leta odločil za skupno reklamno akcijo, s katero naj bi poskušali porabo mleka in mečnih izdelkov povečati za pet odstotkov. Posebna komisija, ki jo je vodila direktorica kranjske mlekarne Ivana Valjavec, sicer tudi predsednica gospodarskega interesnega združenja mlekarstva, je izvedbo reklamne akcije zaupala Studio Marketingu iz Ljubljane. V akciji, ki so jo začeli sredi lanskega oktobra in predčasno končali v začetku decembra, so v nakladi deset tisoč izvodov izdali poster, ki so ga namenili vrtcem ter osnovnim in srednjim šolam. Izdelali so sto velikih plakatov, o akciji obvestili deset tisoč gospodinjstev po Sloveniji, na televiziji in radiu predvajali reklamno sporočilo Rad imam mleko in Skriti zakladi belega ter v tedenskem in dnevnem časopisju objavili reklamne oglase. V gospodarskem interesnem združenju mlekarstva ocenjujejo, da je bila odločitev za skupno reklamno sporočilo pravilna, z odzivom povabljenin k sodelovanju niso bili najbolj zadovoljni pa tudi pričakovanja o povečanju porabe mleka in mleka se verjetno ne bodo povsem izpolnila. Zataknilo se je predvsem pri financiranju akcije, za katero naj bi od 32 milijonov tolarjev po eno tretjino zagotovili ministrstvi za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za ekonomske odnose in razvoj, mlekarne in izdelovalci embalaže. Ministrstvi sta poravnali vse obveznosti, prav tako tudi vse mlekarne z izjemo KZ Idrije, ki se v akcijo sploh ni vključila, in Planike Kobarid, ki je pogodbo podpisala, a jo je potlej prehitel stečajni postopek. Izmed izdelovalcev embalaže je obveznost poravnalo le podjetje Tetra Pak d.o.o., Elopak ni podpisal pogodbe, Variopak pa je zaprosil za odlog plačila. Ker je reklamna akcija zaradi nenačrtovanega izpada sredstev zašla v likvidnostne težave, je interesno združenje mlekarstva prek Zadružne zveze Slovenije zaprosilo za pomoč tudi rejce. Večina slovenskiih zadrug je akcijo podprla (rejci so pri novembrskih količinah mleka prispevali po 20 stotinov od litra), izjema so bili le zadruge iz Prekmurja, na Gorenjskem pa cerkljanska zadruga. • CZ. Program razvoja gozdov Večja lesna zaloga in večji posek Kranj - Program trajnost nega razvoja gozdov, za katerega je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iskalo "verifikacijo" tudi v državnem zboru, med drugim predvideva, da bi v naslednjih tridesetih letih povečali lesno zalogo za najmanj eno tretjino. Gozdnogospodarski načrti za obdobje od 1991 do 2000 omogočajo v slovenskih gozdovih letni posek nekaj več kot tri milijone kubičnih metrov lesa oz. povprečno 2,8 kubičnega metra na hektar. Če bi s takšnim zmernim posekom, ki pomeni pri iglavcih dvetretjinski, pri listavcih [>a polovični posek prirastka, nadaljevali tudi v naslednjih etih in desetletjih, bi v tridesetih letih lahko lesno zalogo povečali za dobro tretjino (za 36 odstotkov), prirastek pa za četrtino. In če bi do leta 2020 lesno zalogo dvignili na povprečje 262. kubičnih metrov na hektar, letni prirastek pa na 6,2 kubičnega metra na hektar, bi lahko ponovno povečali tudi največji možni letni posek, ki se je v zadnjem Času zaradi ekoloških problemov in t.i. umiranja gozdov precej zmanjšal. Lesna zaloga slovenskih gozdov naj bi bila dolgoročno vsaj polovico višja od sedanje in naj bi narasla na 300 kubičnih metrov na hektar, povečal pa naj bi se tudi delež listavcev. • CZ. Zimsko izobraževanje kmetic, kmetov in mladine Tečaji, predavanja, izleti... Kranj - Društvo kranjske in tržiške podeželske mladine in kmetijska svetovalna služba vabita na predavanje mag. Mirana Naglica iz republiške uprave za pospeševanje kmetijstva o kolobarju na kmetiji. Predavanje bo v petek ob pol osmih zvečer na srednji mlekarski in kmetijski šoli v Kranju. Log - V zadružni sejni sobi na Logu bo v četrtek ob pol devetih dopoldne predavanje o stroških na kmetiji. Predavateljica dipl. ing. Olga Oblak, specialistka za ekonomsko svetovanje v gorenjski kmetijski svetovalni službi, bo povedala marsikaj koristnega o tem, kako zagotavljati dohodek na kmetiji, kako znižati stroške in kakojirilagoditi gospodarjenje evropskim razmeram. Česnjica - Škofjeloška enota kmetijske svetovalne službe vabi rejce na predavanje svetovalca za živinorejo dipl. inž. živ. Francija Pavlina o kakovosti krme in o tem, kaj vse vpliva na zauživanje krme pri pri govedu. Predavanje bo jutri, v sredo, ob devetih dopoldne v zadružnem domu na Češnjici v Selški dolini. • CZ. GOZDAR, d.o.o., Kranj Mlaka, Zagrajškova 11, Kranj OBVESTILO Lastnikom in upravljalcem okrasnih vrtov, drevoredov in parkov, da smo strokovno in tehnološko usposobljeni za sanacijo in odstranitev poškodovanega drevja. Informacije po tel.: 064/218-798, 0609/625-874, 0609/625-597 Če bi se Slovenija vključila v Evropsko unijo... Položaj kmetijstva naj bi se izboljšal Praviloma bi se bolj izboljšal pri pridelkih, pri katerih je zdaj slab, in poslabšal tam, kjer je zdaj dober. Glavno breme višje tržnocenovne zaščite in povečanja odkupnih cen bi nosili kupci, ki bi hrano plačevali dražje. Ljubljana - Evropske in slovenske izkušnje kažejo, da je kmetijstvo vedno najtrši oreh pri pogajanjih o vključevanju držav v mednarodne povezave. Slovenski pogajalci so to dobro občutili pri pogajanjih z GATT in pri vključevanji v Cefto, tako pa bo verjetno tudi ob morebitni včlanitvi Slovenije v Evropsko unijo. Da bi bili na ta korak dobro pripravljeni, se je skupina raziskovalcev po nalogu ministrstva za znanost in tehnologijo in ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano lotila triletnega raziskovalnega programa Zemlja (Kmetijstvo in podeželje), v katerem bo osvetlila mednarodne povezovalne procese v kmetijstvu, še posebej v Evropski uniji, ter ocenila vplive teh povezav na kmetijstvo in kmetijsko politiko. Raziskava, ki naj bi jo končali ob koncu prihodnjega leta, bo poskušala odgovoriti, s kakšnimi naravnimi, ekonomskimi in socialnimi danostmi razpolaga slovensko kmetijstvo, kaj je skupna evropska kmetijska politika in koliko se slovenska politika že lahko primerja z evropsko, so kmetijske cene pri nas višje ali nižje kot v Evropski uniji, pomeni vstop Slovenije v Evropsko unijo dejansko konec samostojne slovenske kmetijske politike, katere so proizvodne in ekonomske značilnosti glavnih kmetijskih trgov v Evropski uniji in v Sloveniji, kakšna bi bila sprememba dohodka slovenskih kmetov, če bi prevzeli sedanji model evropske kmetijske politike... Raziskovalno skupino tudi zanima, ali bo sedanja skupna evropska kmetijska politika ostala nespremenjena, kakšni so možni scenariji vstopa Slovenije v Evropsko unijo, bomo deležni vseh koristi skupne ekonomske politike ali nas bo "povozila" konkurenca znotraj unije, koliko časa še imamo do morebitne včlanitve Slovenije v unijo in kaj naj bi v tem času storili (naj dvignemo ali spustimo cene)... Na samostojno kmetijsko politiko lahko pozabimo Študija ugotavlja, da med skupno evropsko kmetijsko politiko in slovensko strategijo razvoja kmetijstva* ni bistvenih razlik. Ob morebitnem vstopu v Evropsko unijo, bi se Slovenija odpovedala samostojni kmetijski politiki, pridobila bi možnosti za dodatno podporo "strukturnih sprememb" in razvoja podežlia, do določene meje pa bi lahko uveljavila posebnosti svoje pridelave. Bruselj, kjer ie sedež Evropske unije, bi dobil izključno pristojnost na najpomembnejšem področju, to je v tržnocenovni politiki. Ljubljana bi ohranila pristojnosti na področju socialne politike, svetovanja, izobraževanja in delno raziskovanja, omejene pristojnosti pa na področju strukturne kmetijske in regionalne politike. Od dobrih priprav za pogajanja in od uspešnosti samih pogajanj bo največ odvisno, ali ji bo uspelo uveljaviti svoje posebnosti, ki izhajajo iz razdrobljene posesti in razvojnih zaostankov. Slovenija potrebuje novo regionalno politiko V raziskovalni skupini sodeluje tudi dr. Marija Markeš iz javnega zavoda Triglavski narodni park, ki v študiji posebej predstavlja cilje in ukrepe regionalne in strukturne politike v Evropski uniji in po merilih. Evropske unije razmejuje slovenska hribovska in gorska območja in območja, ki zaostajajo v razvoju. Ugotavlja, da unija podpira razvoj in prilagoditev regij, ki pšenici. Za ves svet je značilno padanj« kmetijskih cen, v Sloveniji pa padajo celo hitreje kot v Evropski uniji. Pri naj so v obdobju 1985 - 1994 padle za 37,6 odstotka, v Evropski uniji le za 24 odstotkov. Cene kmetijskega reprodukcijskega materiala so v državah Evropa unije praviloma višje kot v Sloveniji. zaostajajo v razvoju, preobrazbo regij, ki jih je prizadelo nazadovanje industrije, usposabljanje in zaposlitev ter razvoj podeželja in območij z zelo nizko gostoto prebivalstva. Razmejitev po merilih Evropske unije kaže, da okoli 30 odstotkov skupne slovenske površine sodi v gorska in hribovska območja, dobrih 26 odstotkov v območja, ki zaostajajo v razvoju, manj kot en odstotek pa v druga ogrožena območja. Slovenija bi po mnenju dr. Markeševe morala pripraviti novo regionalno politiko, predvsem za podeželje, sicer pa politiki med drugim priporoča, da vključi regionalno politična vprašanja v pogajanja z Evropsko unijo, uredi pravno podlago za biološko kmetovanje in dopolnilne dejavnosti, v gorskih in hribovskih območjih in na območjih, ki zaostajajo v razvoju, uvede neposredna plačila, načrtno uvaja biološko kmetovanje in izdatneje podpira doopolnilne dejavnosti kmetij... Cene večinoma nižje kot v uniji Ko so v raziskovalni skupini primerjali kmetijske cene v Sloveniji in Evropski uniji, so ugotovili, da je cene zaradi nepopolnih podatkov in razlik v trgovskih imenih, kakovosti izdelkov, načinu reje, klavni teži in klavnosti, normativih itd., težko primerjati. Pa vendarle! V Sloveniji so cene za večino kmetijskih pridelkov nižje, kot so povprečne cene v Evropski uniji, so pa višje od svetovnih cen in cen držav Cefte. Cene so v primerjavi z unijo nižje pri ječmenu, koruzi, mleku in govejih pitancih, približno enake pri sladkorni pesi in piščancih in višje pri oljni ogrščici, prašičjih pitancih, jajcih in Da bi se izognili velikim pretresom,.. Če bi se uresničila izhodiščna in tudi najbolj verjetna različica iz študije, bi se z vstopom Slovenije v Evropsko unijo prihodki kmetijstva povečali približno za eno petino. Ob predpostavki, da bi Slovenija popolnoma prevzela skupno evropsko kmetijsko politiko, bi se povečale tako cene kot proračunske podpore. Stroški bi porasli manj kot prihodki, še najbolj bi porasle cene sredstev za varstva rastlin, precej pa tudi cene storitev (predvsem zavarovanja) ter strojev in opreme. Ekonomski položaj kmetijstva Kot celote naj bi se izboljšal (izhodiščna različica predvideva 40-odstotno povečanje dohodkov), sicer pa naj bi bil različen po posameznih kulturah. Praviloma naj bi se izboljšalpri kulturah, pri katerih je zdaj slab, in obratno: poslabšal naj bi se pri pridelkih, kjer je zdaj dober. Vodenje kmetijske politike v okviru Evropske unije bi terjalo podvojitev skupnih proračunskih sredstev za kmetijstvo, več kot polovico teh sredstev pa bi pridobili iz unije. Hrana bi se zaradi povečanja tržnocenovne zaščite in povišanja odkupnin cen pridelkov podražila. Ker ima Slovenija nizko stopnjo samooskrbe s kmetijskimi pridelki, bi vstop v unijo kljub njeni majhnosti pomenil razbremenitev presežkov unije. Da bi se Slovenija izognila velikim pretresom, bi pred vstopom ali ob vstopu podobno kot soseda Avstrija potrebovala dolgo prilagoditveno obdobje. Izboljšanje pri pridelkih z manjšo podporo Kar zadeva državno podporo kmetiji' i vu, je stopnja intervencionizma v SloV&4 niji pomembno nižja kot v razviti" evropskih državah. Nižja je le v Pre^ morskih in v vzhodnoevropskih država" (Madžarska, Poljska). Vrednost kntftn£ kega proračuna predstavlja v Slovcn'J okoli 15 odstotkov vrednosti konefl' pridelave, v Evropski uniji, kjer s bistveno večja predvsem neposredn3 plačila (neodvisna od količine pridelk' ov), 25 odstotkov. V Sloveniji znaš* skupna podpora kmetijstvu za posj mezne kulture okoli 80 odstotkov po"' pore v Evropski uniji, med kulturami r so pomembne razlike. Višja kot v uniji f zaščita pri drobnici, prašičjem mesu t? jajcih, blizu pri sladkorni pesi in pšenic nižja pa pn ostalih pridelkih (mlek0' goveje meso, krmna žita, perutnini oljnice). Ob morebitni vključitvi Slovenije v unijo lahko pričakujemo izbojj' sanje pri kulturah z nižjo zaščito 10 poslabšanje pri pridelkih z višjo zaščito- Govedorejcem boljši dohodek In kakšne bodo po prvih ocena" Eosledice za živinorejo in pridelovanj? rompirja, ki sta na Gorenjskem glavJ1 kmetijski dejavnosti. Pri prireji nilel^ kjer v vseh različicah predvidevaj povečanje odkupnih cen, napovedujeJ pomembno izboljšanje dohodkovni, položaja, ki bo še posebej izrazito pjj rejcih v težjih pridelovalnih razmerah-pogajanjih bo treba paziti, da kvote £ bodo premajhne, ker sicer to lahK ogrozi glavne cilje kmetijske politih' Tudi za rejo pitanih goved v vse" različicah napovedujejo povečanje °"' kupnih cen, tudi štirikratno skup*1 povečanje skupnih intervencij in ?°[ membno izboljšanje dohodkovnega P?' ložaja, pri katerem pa bodo glede na W reje precejšnje razlike. Na boljšem rejci z manj intenzivno rejo, manj* gospodarstva ter rejci v težjih prjde ^ valnih razmerah. V prašičereji, kjers^ slovenske cene visoke in dohodek na ravnijo paritetnega dohodka, predviu\ vajo ukinitev regresov, skupno zmanJ sanje intervencij za 78 odstotk0' znižanje odkupnih cen v vseh variant3 in pomembno poslabšanje dohodkovn ga položaja. Tudi napovedi za pride'jl valce krompirja so kar ugodne: v. kombinacije izhodiščne (130 ekujev).^ maksimalne cene (150 ekujev) pomen'] glede na predlanske rezultate pomem no izboljšanje in preseganje paritn^p dohodka. • C Zaplotnik KOLESA DRSALKE Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHVVINN - v zalogi tudi kolesa za leto 96 popravilo koles, rezervni deli in oprema Drsalke in ostala hokejska oprema - brušenje drsalk VALY-ŽAGAR, Betonova 16, a, Kranj, Kokrica, tel. 064/215-750 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SVSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Savska cesta 14, 64000 Kranj tel/fax 064/225-492 ali 064/634-025 A I R S Y S T E M S d.o.o. °iatlonka Andreja Grašič je konec tedna v treh dneh dvakrat stala na zmagovalnih stopničkah TOKRAT CELO SREČA NI ZATAJILA Tako pravi 24-letna inštruktorka slovenske vojske Andreja Grašič iz Križe v pri Tržiču, ki je v četrtek slavila prvo svojo in hkrati prvo slovensko biatlonsko zmago na tekmah svetovnega pokala, v soboto pa je odlično formo potrdila s tretjim mestom - Fantje iz reprezentance ji ne zavidajo, ampak so ponosni nanjo Križe, 21. januarja - Osrblie na Slovaškem Je prav gotovo kraj, ki bo za vedno ostal v sPominu naši trenutno najboljši biatlonki Andreji Grašič, saj je tam dosegla svojo PJ^o zmago za svetovni pokal. Na 15-"Ipmetrsld preizkušnji je premagala vse Najboljše biatlonke sveta, velik uspeh pa }e Potrdila še na 7,5 kilometrski sobotni tekmi, ko je osvojila tretje mesto. S tema ^zultatoma (in dosednjimi letošnjimi ?°brimi uvrstitvami) je simpatična Andreja tudi v skupni razvrstitvi svetovnega Pokala na tretjem mestu, predvsem pa je »esela, ker je v formo prišla tik pred evropskim in svetovnim prvenstvom. Andreja, ki je zadnje tedne zelo zaposle-na s treningi in tekmovanji, je po sobotnem nastopu domov v Križe prišla v nedeljo v ^odnjih jutranjih urah, popoldne pa je bila p 'obegana" od prijateljev, sorodnikov in ludi novinarjev. f adnje čase so domači in prijatelji že kar ajeni tvojih uspehov, navadno pa ne loltf^0 tud' na s,avJe* Kako Je bi,° "Tokrat sem iz Slovaške prišla ob štirih zjutraj in zato nisem pričakovala, da bomo 2njago kar takoj proslavljali. Tako sem bila Zelo presenečena, ker so me domači in s0rodniki "navsezgodaj" pričakali s harmoniko." Najbrž pa ste prvo zmago za Slovenijo dobro proslavili že na Slovaškem ? "Ja, res smo se v četrtek zvečer malo Pozabavali, saj smo hkrati s proslavljanjem Kljub temu da je bil tudi Tomaž Globočnik v Osrbliu šesti, pa so tvoje letošnje uvrstitve daleč pred uvrstitvami naših fantov. So ti kdaj za to nevoščljivi? "Ne, mislim, da niso nevoščljivi, celo zelo veseli so. Ves čas mi stojijo ob strani, mi pomagajo, če je treba, pa tudi veselijo se z menoj." Letos si imela že nekaj dobrih rezultatov, bilo pa je tudi že nekaj "smole", če se spomniva samo zadnje tekme v Anterhol-zu/Anterselvi, ko si tik pred ciljem padla. Kaj pa je tokrat pripomoglo k najboljšemu možnemu razpletu? "Na vsak način je bilo odločilno streljanje, saj sem zgrešila samo en strel. Hkrati sem dobro tekla, vse skupaj pa je pomenilo zmago. Toliko kot sem imela "smole" v Anterselvi, pa sem imela tokrat sreče in vse se je "izšlo". Mislim, da se še sedaj ne zavedam povsem, kaj mi je uspelo in bo najbrž vse prišlo šele "za mano", vendar pa je zagotovo, da je za vsako zmago treba tudi nekaj sreče, ki tokrat ni zatajila." Da vse ni sreča, ampak je odločilno znanje, si dokazala takoj v soboto z novo uvrstitvijo med najboljše, s tretjim mestom v šprintu? "Ja, kljub temu da sem že kar utrujena od številnih tekmovanj, mi je uspelo še enkrat dobro teči in tudi zgrešila sem le enkrat, kar je zadoščalo za tretje mesto. Upam, da bom tudi v nadaljevanju sezone, že ta teden na evropskem prvenstvu in takoj nato na svetovnem prvenstvu, skušala Vladimirju Korolkoviču. Denarne nagrade v biatlonu pa so precej manjše kot v večini drugih športov. Kolikšne? "Ja, res sem za zmago dobila 1500 DEM nagrade in polovico sem jo podarila Kuzaoava,!, saj smo nicrau s proslavljanjem trenerju, ki je v veliki meri zaslužen za < prvega mesta proslavili tudi rojstni dan moje uspehe. Sicer pa ima biatlonska zveza zadržati dobro formo in osvajati visoka stjana Lekana, vendar veliko časa za pravilnik, po katerem zmagovalec tekme mesta. Na vsak način pa se želim izkazati '•aznovanje ni bilo, saj je bila v soboto dobi 1500 DEM, drugouvrščeni 1000 DEM, tudi na domači tekmi svetovnega pokala, ki "Ova tekma." tretjeuvrščeni pa 500 DEM. Denarno bo v začetku marca na naši Pokljuki." Polovico nagrade, ki ti je pripadla kot nagrado pa za dobre rezultate dobim tudi ^agovalki, si menda poklonila trenerju od naše biatlonske zveze. " • V.Stanovnik ^SK Merkur iz Kranja je bil organizator prvega dela letošnjega državnega prvenstva v smučarskih tekih Marko dolenc dvakrat najhitrejši ^ soboto in nedeljo so se smučarji tekači na Rudnem polju pomerili za naslove državnih prvakov, Emona pokal in na ^morialni tekmi - Več kot 130 tekmovalcev in tekmovalk je bilo zadovoljnih s progami, z uvrstitvami pa le nekateri |*udno polje, 21. januarja - S podelitvijo pokalov se je v pustem p^rclem vremenu v nedeljo popoldne na Rudnem polju končal 22 .del letošnjega državnega prvenstva za članske, juniorske in ladinske kategorije. Tehničnim organizatorjem, Tekaškemu dnhCarskemu k,UDU Merkur, pa je kljub vsemu uspelo pripraviti la P"reditev, saj so bile proge odlično urejene, boji pa n»nivi in nekateri celo presenetljivi. DrJak° Je že v soboto za nai nnečenj'e poskrbela osem-jjst etna Kamničanka Andreja JKTSK Jub Dol), ki je na5-'°metrski klasični preizkušnji Jy magala izkušeno Črnjanko Qo 'aso Lačen, ki je bila nesporna Pl^a fav°ritinja. V nedeljo ^ si naši najboljši tekačici l^cstl 'e zamenjali, saj je tokrat va zanesljivo slavila, oba ■»<» pa a Tad, ^neva pa se je izkazala biatlon j£ »adeja Brankovič (TKS y»arkur Kranj), ki je bila tako tr... asiki> kot v prosti tehniki ret]a. n(toed fanti je ~ bil oba dneva /«j£remagljiv Marko Dolenc JJ*. Brdo). V klasiki (10 km) y J.e °a drugo mesto uvrstil *sJa Rupnik na tretje mesto pa Bohuslav Razi Ivan Maric iz Bleda je bil oba dneva odličen četrti. Jože Petkovšek (oba TSK Valk-arton), v prosti tehniki - zasledovalno pa je bil Petkovšek drugi, Matej Soklit (ŠD Planica) pa tretji. "Tekma na Pokljuki je bila tako danes kot včeraj super, res dobra. Zelo sem zadovoljen z mladincema Petkovškom in Rupnikom, pa tudi z mladinko Andrejo Mali. Mišjim, da so ta dva dneva dokazali, da so dobro pripravljeni na bližnje mladinsko svetovno pivenstvo. Izredno se je oba dneva izkazal tudi Marko Dolenc, ki je letos novinec v reprezentanci. Do- bro je pripravljen, upam pa, da bo zdržal tudi psihološki pritisk, in da bo prav tako dobro nastopal na najpomembnejših tekmah. Pri Nataši Lačen je očitno, da je boljša v prosti tehniki kot v klasiki, na vsak način pa ima še nekaj "rezerve" in množnost uvrščanja med najboljših trideset tekmovalk na svetu. Prijetno me je presenetil Ivan Maric, ki je bil v vojski in je bil slabše pripravljen na sezono, pa tudi drugi mladi tekmovalci so dokazali, da si lahko v bodo če obeta Slovenija boljše rezultate tudi od tekačev. Bolj nezadovoljen sem z Još-kom Kavalarjem, ki pa ima težave z zdravjem in se iz njih nikakor ne more izkopati. Na vsak način je sposoben doseči več kot je pokazal tukaj na Pokljuki, je pa praktično izgubil že pol sezone, " ie ob koncu dveh tekmovalnih dni na Pokljuki povedal vodja naših tekaških reprezentanc in glavni trener dr. Bohuslav Razl.Po Nuša Žibert, po novem bia-tlonka, ie kljub daljši odsotnosti odT treningov na Pokljuki dobro nastopala. "Biatlonke imamo malo tekem in zato rade izkoristimo tudi tekaška tekmovanja," je povedala Nuša, članica TSK Merkurja. danje umrle tekmovalce. Vsak . dan je tekmovalo več kot 130 prireditvi pa so bili zadovoljni tekmovalcev in tekmovalk iz tudi organizatorji, ki so kljub vseh naših in dveh hrvaških mrazu uspeli pripraviti lepo prireditev. "Moram reči, da nam organizacija tekmovanja ni povzročala težav, saj smo v TSk Merkurju tako močna in izurjena ekipa, da vsi vemo, kaj je treba početi. Danes nas je delalo več kot petdeset, od štartejev, do redarjev, sodnikov. Veliko so nam pomagali tudi vsi iz kasarne na Rudnem polju, na čelu z g. Kunstljem, kjer nam nudijo veliko podporo. Poleg državnega prvenstva je bilo hkrati tudi tekmovanje za Emona pokal in memorialna tekma v spomin na naše nek- klubov, s tem, da oni tekmujejo le za Emona pokal in memor-ialno tekmo," je povedal vodja tekmovanja Ivan Žibert. Ekipni zmagovalec memor-ialne tekme (v spomin na Tomaža Beštra, Matevža Kor-deža, Romana Seljaka in Aleša Žiberta) je bil TSK Merkur iz Kranja s 165 teočkami, pred TSK Valkartonom iz Logatca, ki je zbral 157 točk in TSK Umor Olimpijo s 154 točkami. Najuspešnejša tekmovalka ekipe TSK Merkurja iz Kranja je bila Tadeja Brankovič. • V.Stanovnik Izbrali smo najboljše gorenjske Športnike minulega leta ŠPELA, IZTOK, 0DB0JKARICE IN PARA SKI EKIPA Ker je večina Športnikov v soboto na tekmovanjih, smo se odločili, da jim pokale predamo na prireditvi v marcu aH aprilu Minuli konec tedna smo končali z glasovanjem za najboljše športnice, športnike in ekipe minulega leta na Gorenjskem, športni novinarji in dopisniki z Gorenjskega so največ glasov med športnicami namenili alpski smučarki Špeli Pretnar, biatlonki Andreji Grašič in plavalki Alenki Kejžar. Poleg treh prvouvrščenih so glasove za najboljše Športnice dobile še: alpska smučarka Alenka Dovžan, padalka Irena Avbelj, alpinistica in športna plezalka Marija Stremfelj, Športna plezalka Martina Čufar, deskarka Polona Zupan in odbojkarica Petra Kreigher. V moški konkurenci je bilo glasovanje manj izenačeno kot pri dekletih, največ glasov pa je zbral svetovni veslaški prvak Iztok Čop, na drugo mesto se je uvrstil alpski smučar Jure Košir, na tretje pa kegljavec Albin Juvančič. V konkurenci najboljših so bih še: balinar Uroš Vehar, padalec Roman Pogačar, ultramaratonec Dušan Mravlje m kolesar Tadej Valjavec. Med ekipami v individualnih športih je bila največja konkurenca med ekipo državnih kegljaških prvakov Triglav Iskro Emeco m svetovnimi prvaki v para skiju (Mirt, Karun, Pogačar, Pristavec). Na koncu so svetovni prvaki vendarle "prevagali" tehtnico v svojo smer in postali letošnji gorenjski športniki v individualnih športih. Med ekipami je zanesljivo prva ekipa edinih gorenjskih državnih prvakov v igrah v minulem letu - ekipa odbojkaric Bleda. Ker so Športniki ta konec tedna, ko smo sprva načrtovali prireditev v Mengšu, večinoma na tekmovanjih, smo se odločili, da jim podale podelimo v enem prvih pomladanskih mesecev - v marcu ali aprilu. Več o prireditvi bomo Še pisali. • V.S. SMUČARSKI SKOKI NASLOV PRIMOŽU PETERKI Planica, 20. - 21. januarja • V Planici je bilo v soboto mošfveno državno prvenstvo za mladince do 18 let in v nedeljo tekmovanje posameznikov v solo skokih, državno prvenstvo mlajših članov in mladincev do 18 let v klasični kombinaciji, kije obenem štela za pokal Cockte ter pregledna tekma članov. Tekmovanje so organizirali člani SK Trifix Tržič. Oba dneva je bilo vreme naklonjeno tako tekmovalcem kot organizatorjem. V soboto se je 12 ekip pomerilo za naslov najboljše ekipe, ki ga je branil Tržič Trifix iz preteklega leta. Naslov so osvojili tudi letos in to prepričljivo. Daleč najboljše skoke je prikazal Primož Peterka, član Triglava, dobro skakanje pa sta prikazala še Jaka Grosar (Tržič Trifix) in Peter Žonta (Dolomiti). Ostali tekmovalci pa so zaostajali za to trojico. Predvsem se je pozornost osredotočila na preostale tri kandidate, ki se borijo za preostali dve mesti za mladinsko svetovno prvenstvo. (Matija Stegnar, Matej Hribar, Tržič Trifix, in Marko Cerar, Ilirija center). Odločitev bo znana na strokovnem svetu. Posamezno tekmovanje je potekalo v nedeljo, z izredno nizkimi zaletnimi hitrostmi. V takih pogojih se je zopet odlično znašel naš trenutno najboljši skakalec Primož Peterka, ki je bil v obeh serijah najdaljši in je vodil že po prvi seriji. Poleg Peterke sta solidno skakala še Žontar in Grosar ostalim pa je delala nizka hitrost na mizi nemalo preglavic. Že četrto uvrščeni je imel kar 42 točk zaostanka za tretjeuvrščenim. Spodbudno so skočili mladi petnajstletniki Uroš Peterka, Robert Kranjec in predvsem Bine Norčič, ki je v poskusni seriji skočil kar 95,5 m in so zaradi dolžine njegovega skoka skrajšali zaletišče. Na posamični tekmi je nastopilo 63 skakalev iz 13 slovenskih klubov, ki so se pomerili na K 92-M. 17 tekmovalcev se je pomerilo še v klasični kombinaciji (skoki in teki). Najuspešnejši kombinatorec ie bil Roman Perko, ki je državnemu naslovu pri mlajših članih dodal še zmago v absolutni kategoriji za pokal Cockte, ter imel najboljši čas teka. Določena je tudi ekipa v klasični kombinaciji, ki bo Slovenijo zastopala na mladinskem svetovnem prvenstvu (Roman Perko, Trifix Tržič, Igor Cuznar, Triglav, Gorazd Robnik, Mislinja, in Rolando Kaligaro, Velenje). Rezultati: mladinci 18 let: 1. Primož Peterka (Triglav) 242,0 193 in 95,5 m, 2. Peter Žonta (Dolomiti) 225,5 193 in 90,5 m, 3. Jaka Grosar (Tržič Tifix) 200,5 1 89 in 82,5 m, 4. Matija Stegnar 158,5 180 in 75 m, 5. Matej Hribar 153 181 in 70,5 m, 6. Marko Cdrar (Ilirija center) 151,5 t 80 in 71 m, 7. Bine Norčič 149 t 82,5 in 69 m, 8. Uroš Peterka (oba Triglav) 147171,5 in 73,5 m, 9. Anže Urevc (Stol Žirovnica) 143 t 74 in 71 m, 10. Robert Kranjec (Triglav) 140 t 58 in 75,5 m. Ekipno tekmovanje: 1. Tržč Trifix I. 853 točk (Brzin, Hribar, Stegnar, Grosar), 2. Triglav I. 772 točk (Cuznar, Delavec, Norčič, Peterka), 3. Ilirija center 689,5 t, 4. Alpina I. 625 točk, 5. Triglav II. 624,5 točk. Kombinacija 18 let: 1. Igor Cuznar (Triglav), 2. Gorazd Robnik (Mislinja), 3. Gašper Poljanšek (Alpina Žiri), 4. Miha Eržen (Triglav), 5. Jure Kosmač (Alpina Žiri). Kombinacija, mlajši člani: 1. Roman Perko (Tržič Trifix), 2. Igor Cuznar (Triglav), 3. Rolando Kalingaro (Velenje), 4. Gorazd Robnik (Mislinja); 5. Gašper Poljanšek (Alpina Žiri). Pokal Cockta, kombinacija, člani: 1. Roman Perko, 2. Franci Jekovec (oba Tržič Tnfix), 3. Igor Cuznar (Triglav). • Janez Bešter NOGOMET TRIGLAV CREINA PISE JAVNOSTI Kranj, 23. januarja - Nogometni klub Triglav Creina obvešča javnost in nogometne klube o edinstvenem primeru v zgodovini slovenskega nogometa, ko je bil izven prestopnega roka, brez izpisnice, brez dogovora med kluboma in brez tolarja odškodnine za NK Naklo registriran igralec NK Triglav Creine Gregor Grašič. Kranjčani poudarjajo, da s tem v ničemer ne krivijo NK Naklo, k razčiščevanju primera pa pozivajo generalnega sekretarja Nogometne zveze Slovenije Daneta JoŠta, ki je doma iz Naklega. Pismo Kranjčanov iz leta 1995, naj raizščc delo nekaterih organov zveze, očitno ni zaman obležalo v predalu. • J.K. HOKEJ JESENIČANI SPET PORAŽENI V 3. krogu drugega dela državnega hokejskega prvenstva so igralci Acronija Jesenic visoko izgubili z Olimpijo Hertz, Triglav in Sportina pa sta se razšla z neodločenim rezultatom Na kranjskem ledu so se v petek zvečer srečali Triglavani in blejska Sportina. Povedli so domačini, nato pa so Blejci z dvema goloma prevzeli pobudo.Toda domačini se niso dali, ter v zadnji tretjini izenačili na 3:3 (1:2, 1:1, 1:0). V Ljubljani so Jeseničani (vmes jih je zapustil poškodovani Flanegan) igrali eno najslabših tekem te sezone. Rezultat je bil temu primeren 8:2 (2:0, 6:1, 0:1). V tekmi za peto mesto je ekipa Slavije Jate premagala Maribor z rezultatom 4:3 (1:0, 3:1, 0:2). Danes je na sporedu nov krog. V Kranju se bosta srečali ekipi Triglava in Olimpije Hertz, na Jesenicah pa Acroni in Sportina. V.S. ATLETIKA ZA ZAČETEK NADVSE SPODBUDNO Kranj - V petek je bila v Celju prva tekma nove dvoranske atletske sezone, na kateri je nastopilo tudi pet atletinj in atletov kranjskega Triglava. Čeprav so v klubu sredi priprav, je bil začetek nadvse spodbuden, saj sta obe kandidatki za evropsko dvoransko prvenstvo Marcela Umnik in Brigita Langerholc dosegli nove dvoranske osebne rekorde. Marcela Umnik je bila v teku na 60 metrov druga med članica s časom 7,83 sekunde, ki je za osem stotink sekunde boljši od prejšnjega osebnega rekorda. Še bolj se je edini poklicni trener v Triglavu Dobrivoje Vučkovič razveselil njenega napredka v skoku v daljino, kjer je prvič doslej v dvorani preskočila šest metrov in je osebni dvoranski rekord pomaknila s 5,94 na 6,10 metra. Med članicami je bila prva, med vsemi pa druga (preskočila jo je zmagovalka med starejšimi mladinkami). V dveh poskusih, ki so se končali z ničlo na semaforju, sicer pa le z malenkostnim prestopom, je skočila blizu 6,35 metra, kar ie tudi norma za letošnje evropsko dvoransko prvenstvo na Švedskem. Druga kandidatka za to prvenstvo, tekačica na 400 metrov Brigita Langerholc, je tokrat nastopila na krajši progi, v teku na 60 metrov, kjer je dve leti star osebni rekord izboljšala na 7,84 sekunde. Izkazale so se tudi ostale Triglavanke, še zlasti mlajša mladinka Jana Zupančič, ki je doslej v daljino skočila najdlje - 5,39 metra, kar je za en centimeter bolje od njenega dosedanjega rekorda s tekmovanj na prostem in za 14 centimetrov bolje od dvoranskega rekorda. S tem rezultatom je bila prva med mlajšimi mladinkami in šesta med vsemi skakalkami. Tina Čarman je skočila 5,51 metra in je bila druga starejšimi mladinkami in peta med vsemi. Pionirka Mateja Pire je bila peta v teku na 60 metrov z ovirami (10,45). Spodbudno je novo atletsko sezono začel tudi član Matjaž Polak, ki je na celjskem tekmovanju dosegel dva osebna rekorda. V teku na 60 metrov je bil peti, že v kvalifikacijah pa je dosegel svoj doslej najboljši rezultat (7,11). V teku na 60 metrov z ovirami je bil še za mesto boljši, četrti, z osebnim rekordom 8,41 sekunde. • CZ. ODBOJKA 0DB0JKARICE ŠAMPI0NSK0 Po dolgem času so odboj karice Bank Austria Bled zaigrale tako, kot se pričakuje od državnih prvakinj. Ž zelo dobro igro so v prvi tekmi štirikrožne lige za naslov prvaka premagale ekipo Cimosa s 3:0 (10,13, 9) in si s tem še ohranile upanje na končno 2. mesto pred play-offom. V vodstvu je ekipa Infond Branik (28), 2. Cimos (24), 3. Bank Austria Bled (20), 4. TPV Novo mesto (16). Zelo dobro pa so zaigrali tudi odbojkarji Minolle Bled na gostovanju v Mariboru. Vodilna ekipa prvenstva se je morala kar precej potruditi, da ie premagala žilav odpor Blejcev. Maribor Marles : Minolta Bled 3:1 (5, 11, 9,11). Vodi Marles Maribor (30 točk), pred Olimpio (20) in Krko ter Minolto Bled (12). Zmagali so tudi odbojkarji Žirovnice. Še tretjič v letošnjem prvenstvu so premagali ŠDO Brezovico, tokrat v gosteh z 1:3 (13, -5, -9, -11). V 1B. DOL vodi Fužinar (24). Žirovničani pa so na 5. mestu z osmimi točkami. Uspešno pa so začeli drugi del prvenstva tudi odbojkarji Termo Lubnika. Gladko s 3:0 (8, 4, 11) so doma premaglali drugouvrščeni Žužemberk in so tako na 3. mestu s šestimi točkami zaostanka za vodilnim Granit Preskrbo. Manj uspešne pa so bile odbojkarice Jesenic. Doma so izgubile proti Prevaljam z 2:3 in so trenutno na 4. mestu z istim številom točk kot drugouvrščeni Solkan, vendar samo dve točki prednosti pred dcvetouvrščenim Šentvidom. V 3. DOL so gorenjske ekipe igrale tako: Bovec : Bohinj 1:3, PAN Kovinar II : Plamen 2:3, Mokronog : Žirovnica II 3:1, Astec - Triglav : Črnuče II 3:0, ekipe Branika pa ni bilo na Bled. Vodi Astec-Triglav (24) pred Bledom II (20). Plamen je 10. (8), 11. Bohinj (8) in 12. Žirovnica II (2). V ženski konkurenci - Bled II: ŠD Tabor II 3:0, Lango Šenčur : Grupa Vital II 3:1, Solkan II : Mehanizmi Kropa 0:3, Bohinj: LIK Tilia II 3:0. Vodi Bled II (22), 3. Bohinj (20), 4. Lango Šenčur (20), 8. Mehanizmi Kropa (10). • B. Maček KOŠARKA ALPSKO SMUČANJE LOČANKE S PREVEČ NAPAKAMI ZAČETEK TEKMOVANJ ZA P0KAI G0RENJKA IN POKAL RADENSKA Košarkarji in košarkarice so konec tedna odigrali redno kolo, vendar pa večjih presenečenj ni bilo. Škofjeloška ekipa košarkaric Odeje • Marmorja je v boju za četro mesto izgubila z ekipo Mibex Ilirije, Triglav je v tekmi, ki ni praktično odločala o ničemer moral priznati premoč Inter-lera, zanesljivo pa sta slavili ekipi Loka kave in radovljiška Didakta. Ekipa Triglava je v 21. kolu Al lige gostila Interier iz Krškega in izgubila z rezultatom 66:75 (31:39). Trenerja sta uigravala ekipi za nastop na v play offu in play outu, kljub izenačenem srečanju pa so gostje ves čas razliko povečevali in na koncu zasluženo zmagali. Ekipa Triglava je s 26 točkami še vedno na zadnjem, dvanajstem mestu. Vodi ekipa Smclt Olimpije s 37 točkami. Triglav v soboto gostuje v Litiji. Košarkarji Loka kave so bili tokrat uspešni, svoje delo pa so opravili po pričakovanjih. Zanesljivo so premagali ekipo Celja z rezultatom 86:68(43:35). LoČani so na petem mestu s 35 točkami, vodi pa ekipa Kraškega zidarja z 38 točkami. Loka kava v soboto gostuje v Slivnici. Ekipa Didakte iz Radovljice še vedno vodi v moški B ligi -zahod. V soboto so v domaČi dvorani premagali RCG Vrhniko z rezultatom 77:53 (32:24). Radovljičani v nedeljo gostujejo v Bežigradu pri ekipi Parmalat Parklji. Poraz 52: 73 (21:33) pa so v boju za četrto mesto na domačem igrišču doživele košarkarice Odeje Marmorja. Ločanke so v boju z ekipo Mibex Ilirije naredile preveč napak, edina, ki je izstopala, pa je bila v domači ekipi Zora Malacko. V soboto Ločanke gostujejo pri Unior Atrasu v Slovenskih Konjicah. • V.S. Novoustanovljena šolska košarkarska liga ZADETEK V POLNO Z letošnjo sezono je po vsej Sloveniji na osnovnih in srednjih šolah zaživelo novo športno življenje. Šolska košarkarska liga je startala poskusno in se pokazala kot zadetek v polno. Šole v prvem krogu po dvokrožnem sistemu tekmujejo po regijah, zmagovalna ekipa se nato uvrsti v Četrtfinale republiškega tekmovanja. Tekma je na osnovnih šolah razdeljena na štiri četrtine po vzorcu lige NBA, medtem ko na srednjih šolah igrajo dva polčasa. Poleg košarkajev in košarkaric na osnovnih šolah v dveurnem programu sodelujejo tudi razrti krožki, kot so: fotografski, novinarski, plesno -ritmični, akrobatski. Končan je že prvi del tekmovanja osnovnih šol v gorenjski regiji, kjer med šestimi brez poraza vodi OŠ Žiri. Srednješolci so s prvenstvom začeli kasneje. Nosilec projekta je podjetja SMART iz Golnika, vodji idejnega projekta in samega tekmovanja pa sta Vojko Korošec in Dr. Mik Pavlovič. Novozasnovano košarkarsko tekmovanje je s tem prineslo dodaten izziv učencem in poživitev šolskega življenja nasploh. * S. Gaber NAMIZNI TENIS KRIŠKI NAMIZNI TENIS SPET MED NAJBOLJŠIMI V DRŽAVI Po četrtih kvalifikacijskih skupinah je v finalnem delu v soboto, 21. januarja, in v nedeljo, 22. januarja 19%, sodelovalo osem najboljših ekip pionirjev in pionirk namiznega tenisa Slovenije. Ekipno državno prvenstvo za pionirje v Ljubljani je potekal v organizaciji kluba Ilirija Mavrica Ljubljana. Državni ekipni zmagovalci so postali pionirji kluba Ilirija Mavrica Ljubljana, drugo mesto je zasedla ekipa Moravskih Toplic iz Murske Sobote, odlično tretje mesto pa je zasedla edina ekipa Gorenjske, to je ekipa NTK Križe v postavi Žiga Jazbec, Luka Peternel, Gašper Srecnik in Matija Vere. Za ekipo Križev so se uvrstili znani klubi, kot so: ekipa Era Tempo Velenje, ki je bila četrta, peta je bila ekipa Maksimarket Olimpija iz Ljubljane, šesta ekipa je bila ekipa NTK Preserje, sedma ekipa Arigoni iz Izole in zadnje osma ekipa NTK Železniki iz Ljubljane. Pionirke so igrale na Ptuju v organizaciji NTK Petovia Ptuj. V soboto se je igralo v dveh skupinah. V vsaki skupini so bile po štiri ekipe, od katerih sta prvi dve igrali v nedeljo od prvega do četrtega mesta in druge štiri od petega do osmega mesta. Najboljša ekipa od petega do osmega mesta, ki je zasedla 5. mesto in bila v nedeljo neporažena je bila ekipa NTK Križe. Za NTK Križe pa so igrale Mateja Muzik, Maja Rozman, Anja Grum in Maja Teran. Vrstni red ekip je bil naslednji: 1. NTK Petovia, 2. Šampionka Nova Gorica, 3. Ping Pong Klub Rakek, 4. Arigoni iz Izole, 5. Križe, 6. Ilirija iz Ljubljane, 7. Logatec, 8. Era Tempo Velenje. • Mitja Snedic, l.r. REKREATIVCIV ŠKOFJI LOKI Namiznoteniška sekcija pri Partizanu Škofja Loka ie priredila v nedeljo, 14. januarja, drugi turnir Republike Slovenije za rekreativne igralce in igralke za računalniške jakostne lestvice. Nastopilo je 99 igralcev iz vse Slovenije. Za odlično organizacijo je sekcija za namizni tenis požela številne pohvale nastopajočih. Rezultati po kategorijah: moško od 16 - 30 let: 1. Bojan Likar -Ljubljana, 2. Robert Ferbežar - Jesenice, 3. - 4. Ivan Zera - Velenje, Tone Komar - Ljubljana; moški od 30 • 40 let: 1. Armando Podbregar - Jesenice, 2. Zvone Vračič - Zalog, 3. - 4. Božo Stebih -Maribor, Franc Hribernik - Velenje; moški od 40 - 50 len 1. Ivna Ocepek - Radgona, 2. Spasoje Tešanovič - Velenje, 3. - 4. Tone Lovrenčič - Ljubljana, Borut Dular - Ljubljana; mo ški od 50 - 60 let: 1. Bojan Kern - Ljubljana, 2. Julij Jug - Gorica, 3. - 4. Dragutin Stankovič - Ljubljana, Jože Mikeln • Ljubhana; moški nad 60 let: 1. Ivan Terkaj - Ljubljana, 2. Ivko Svoljšak - Škofja Loka, 3. - 4. Karel Šunko - Celje, Boris Kosovel - Gorica; ženske do 40 let: 1. Irena Jager - Ljubljana, 2. Alenka Petek - Ljubljana, 3. - 4. Alenka Gerdin - Ljubljana, Tina Sterle - Ljubljana; ženske nad 40 let: 1. Zina Kastelic - Ljubljana, 2. Živa Prezelj - Trbovlje, 3. - 4., Iva Mesec -Ljubljana, Branka Kastelic - Ljubljana; moški dvojice do 40 let: 1. Podbregar, Ferbežar - Jesenice, 2. Smolčič, Likar - Ljubljana, 3. Zera, Gajšek - Velenje; 4. ŠusterŠič, Peršin - Preserje; dvojice moški nad 40 let: 1. Terkaj, Stankovič - Ljubljana; 2. Jug, Bažato - Nova Gorica; 3. Korenjak, Brenk - Kranj; 4. Bartol, Prezelj - Trbovlje; ženske dvojice: 1. Sterle, Gerdin - Ljubljana, 2. Jager, Petek -Ljubljana; 3. Kastelic, Mesec - Ljubljana; 4. Gacko, Gacko -Ajdovščina. • J. Rant Minuli konec tedna so bila organizirana prva slovenj tekmovanja deklic in dečkov. V sezoni bodo tekmovanji organizirana v treh ciklusih. Minuli in prihodnji konec tedfl' bo prvi ciklus tekmovanj, nato bo na programu prva skupiij'? mednarodnih otroških tekmovanj, konec februarja bod«|| državna prvenstva, nato zadnja skupina pokalnih tekmo* vanj, po tem pa še drugi ciklus mednarodnih tekmovanj. ^ Tekmovanja mlajših deklic in dečkov, ki tekmujejo za Pok*L Radenske in starejših deklic in dečkov, ki tekmujejo za P°^s Gorenjke, so tudi izbirna za udeležbo na mednarodnih otrošfl^ tekmovanjih. Na slovenskih pokalnih tekmovanjih ima pravi*^ nastopa po 50 deklic in 70 dečkov, ki si pravico nastopa na Wt tekmovanjih pridobijo z dobrimi rezultati na regijskih tekmovaflT iih- m REZULTATI: SUPERVELESLALOM, Maribor, četrtek, W januar - MLAJŠE DEKLICE - POKAL RADENSKA: 1 SpdJ ' Bertoncelj (Olimpija), 2. Tina Maze (Črna), 3. Petra Sinkov^11 (Olimpija)... 6. Ana Kobal (Blejska Dobrava); MLAJŠI DEČKI'5 POKAL RADENSKA: 1. Samo Bučar (Branik), 2. Aleš Valenf;v (Branik), 3. Matija Zaviršek (Olimpija).. 6. Juš Gmajnar (Blc* STAREJŠE DEKLICE - POKAL GORENJSKA: 1. Jud'M Koštomaj (Unior Celje), 2. Nika Brumen (Branik), 3. SaS*,, Maučec (Kranjska Gora), 4. Tanja Žerjav (Kranjska Gora), Nina Mulej (Didakta Radovljica), 6. Daša Zupan (Trži«]'!? STAREJŠI DEČKI - POKAL GORENJKA: 1. Aleš ?#}f (Vrhnika), 2. Jernej Ribnikar (Tržič), 3. Matej Lesar (Tržič), \J Uroš Zupan (Unior Celje), 5. Rok Rutar (Olimpija), 5. Andr« Šporn (Kranjska Gora); VELESLALOM, Kope, petek 19. janu»* - STAREJŠE DEKLICE - POKAL GORENJKA - 1. Ta* Žerjav (Kranjska Gora), 2. Nina Mulej (Didakta Radovljica), Lea Dabič (Bled), 4. Špela Jelene (Bled), 5. Daša Zupan (Tržič),} Katarina Štravs (Kranjska Gora); STAREJŠI DEČKI - POKAJ GORENJKA -1. Jure Pogačar (Triglav), 2. Matej Lesar (Tržič),¥ Rok Rutar (Olimpija), 4. Grega Brajevič (Branik), 5. Andra Šporn (Kranjska Gora), 6. Tomaž Potočnik (Didakta Radovljici J VELESLALOM, Kope, sobota, 20. januar - STAREJSf DEKLICE - POKAL GORENJKA - 1. Nina Mulej (DidalJJJ Radovljica), 2. Špela Jelene (Bled), 3. Tanja Žerjav (KranjsKJJ Gora), 4. Saša Maučec (Kranjska Gora), 5. Lea Dabič (Bled),, g Katarina Štravs (Kranjska Gora); STAREJŠI DEČKI - POKA^ GORENJKA - 1. Rok Šalej (Fužinar), 2. Jure Pogačar (Trigl»v^ j 3. AlepŠ P*ek (Vrhnika), 4. Rok Rutar (Olimpija), 5. And™!' Šporn (Kranjska Gora), 6. Jernej Ribnikar (Tržič). • Janez Sol*T POKAL RADENSKA ZA MLAJŠE DEKLICE IN DEČKE Tekmovanja mlajših deklic in dečkov v veleslalomu je Kaninu organiziral smučarski klub Gorica. VELESLALOM, Kanin, nedelja, 21. januar 1996 - mlaFp, deklice: 1. Špela Bertoncelj (Olimpija), 2. Kaja Devetak (Gorica) , 3. Ana Kobal (Blejska Dobrava); mlajši dečki: 1. Žiga K\ (Blejska Dobrava), 2. Samo Bučar (Branik), 3. Jan Šaupei j (Kristijanija). • Janez Šolar i CICIBANOV JE VEČ KOT 160 Zanimanje za cicibanska tekmovanja v alpskem smučanju k veliko. Na tekmovanjih zahodne regije nastopa več kot 160 ciribank in cicibanov. Pravico nastopa imajo le trije zadnji letniki v cicibanski kategoriji, to je otroci, rojeni leta 1985, 1986 in 1987. Omejenost pravice nastopa na te letnike je postavljena zato, da v smučarskih klubih z mlajšimi organizirajo vadbo i«1 pouk smučanja, ne pa da prehitro začnejo s treniranjem-Tako se dogaja, da so otroci, potem ko nastopi glede na razvoj otrok primernejši čas za resen trening, naveličani in prenehajo z vadbo. Tudi število tekmovanj, ki se jih udeležujejo cicibani, je iz istega razloga omejeno. Drugo in tretje letošnje tekmovanje je bilo organizirano na Kobli. Cicibani so tekmovali v veleslalomu in supef' veleslalomu, tekmovanja pa je dobro organiziral Smučarski klub Didakta iz Radovljice. Rezultati: VELESLALOM, sobota, 20. januar • CICI* BANKE: 1. Urška Rabič (Kranjska Gora), 2. Ana Šmit, 3. Andreja Završnik (obe Bled); CICIBANI: 1. Jan Škofic (Didakta Radovljica), 2. Aleš Omrzel (Blejska Dobrava), 3-Matic Debeljak (Domel Železniki); SUPERVELESLALOM, nedelja, 21. januar 1996 - CICIBANKE: 1 Urška Rabič (Kranjska Gora), 2. Meta Lavrič, 3. Andreja Završnik (obe Bled); CICIBANI: 1. Andraž Grohar (Kranjska Gora), 2. Jan Škofic (Didakta Radovljica), 3-Aleš Omrzel (Blejska Dobrava). • Janez Šolar S SMUČARJI V SESTRIERE Dorfarje, 22. januarja • Andrej Miklavc Ski fan club vabi V*J ljubitelje smučanja na ogled smukaške in slalomske tekm« ^, svetovni pokal. Odhod luksuznega avtobusa bo v petek ob *. uri iz Dorfarij (možno tudi iz drugih krajev), za izlet pa s? ^ moč prijaviti do četrtka, 25. januarja, v kava baru Am> okrepčevalnici Lunca v Škofji Loki. • V.S. SNOWBO ARD POLONA DVAKRAT ČETRTA Kranj, 22. januarja • Nakelčanka Polona Zupan je konc*? tedna nastopila na slalomski in veleslalomski tekmi mednarodne snowboard zveze ISFv Fieberbrunu. Na paralelnem slalomu je bila četrta, prav tako pa si ie četrt0 mesto pri vozila na nedeljskem veleslalomu. • V.S. orek, 23. januarja 1996 Radovljiški alpinisti na odpravi v Južno Ameriko «wTrk*7 A i NAČRTU VZPONA NA DVA VRHOVA 1,rlVn onro Mercedario, zatem pa še na najvišjo in bolj »Najprej se bodo podali na manj znano goro Mercenano, *«biskano južnoameriško goro Aconcaguo. niStudenčice pri Lescah, 23. do »nuarja - Včeraj je odpotova-io-,a proti Argentini 4-članska Jpinistična odprava AO Ra-ialTOvljica, ki jo vodi načelnik callega odseka Miro Pogačar iz :ibMudenčic. Z njim smo se pred co odhodom pogovarjali o sestavi ctiodprave, njenih ciljih in pričakovanjih za uresničitev načr-tov- Glavni cilj je prvi [l slovenski vzpon prek vzhodne :i»*ene Mercedaria (6.770 m), etlato pa naj bi se po Poljski K s^eri povzpeli na 6.959 metrov t ***o Aconcaguo. o so udeleženci odprave v %• ?. menoj odhajajo Miloš ivp?!1? Nove vasi P" Radovlji-.kV J1;letni strojni inženir, ki si 'l J W leta 1984 nabral okrog 250 9onov,letal990paje ' >rju, Janez Robic, ležal v .""Ju> Janez kooic, 24-letni t R»R? ?adov!iice, ki Plez1 1'Briki- - Ieta in ,rna me" i v -?no 250 vzP°ni več smeri i tvp o gorah' Pa Marko Pogor- 1 vni i 2"letni častnik Slovenske J okVc :-i^ od leta 1991 opravil m ] laofc^J °JP«vami pa s. 1 no a Ekvador, Bolivijo, Jsem eriko in Himalajo. Tam do ^ P°V7-el na Nanga Parbat iV' -e 7100 metrov' bil Pa Varstvom.' letni častnik Slovenske *e, 1 el SJrog 150'vzponov. Sam plezam v7 19 let, imam več kot 500 !i<*P nato Pa vib* v dveh dneh prispeli pod 0"°ano vznožje z mulami. l934fave na g°ro- ki so J° leta iel* Prvič osvojili Poljaki, so 0 redke. Slovenci v dveh poskusih niso uspeli; prišli so do višine 6.100 metrov. Naša odprava načrtuje vzpon prek 1500 metrov visoke vzhodne stene, ki se konča na grebenu 6.000 "metrov visoko. Gre za ledno plezanje, kjer naklonina Eresega tudi 50 stopinj. Marši -aj bo odvisno od vremenskih razmer, ki so v teh krajih specifične. Če ne bo možen vzpon prek stene, se bomo povzpeli po normalni smeri, ki poteka po grebenu do vrha. Vzpenjali se bomo verjetno v dveh navezah, verjetno po dva starejša in dva mlajša člana." Aconcagua vsaj za vas ni taka neznanka? "Res ie. Od vseh sem edino jaz že bil v Južni Ameriki, stopil pa sem tudi na tamkajšnji najvišji vrh. Takrat smo bili dobro aklimatizirani, zato je vzpon trajal le tri dni in pol. Upam, da s prilagajanjem višini tudi tokrat ne bo težav. Po vrnitvi z Mercedaria bomo morali po dovoljenje za vzpon v Mendozo. Od tam bomo iz baze poizkušali vzpon na 6.959 metrov visoki vrh po Poljski smeri. To je klasična ledna smer, ki bo za naše mlajše alpiniste pomenila nabiranje novih izkušenj. Aconcagua je zelo obiskana gora; tja se je letos odpravilo tudi 16 Moj-strančanov in več manjših slovenskih skupin. Do konca februarja je v Južni Ameriki poletje, vseeno pa utegnejo razmere v gorah zaradi močnih vetrov in snežnih neurij vzpon tudi onemogočiti." In kolikšen je pomen odprave? "Za slovenski alpinizem bi nekaj štela le prvenstvena smer na Mercedario. Odprava pomeni več za društvo, ki je lani praznovalo 100-letnico. Alpinistični odsek, ki ima nekaj nad deset članov, že več let ni imel odprave. Zato je uspešna odprava lahko tudi spodbuda za nadaljnje delo. Glede na to sta nas pri organizaciji podprla društvo in radovljiška občina, vsega pa ne bi zmogli brez pomoči sponzorjev. Prav zato upam, da bomo lahko po vrnitvi povedali kaj dobrega." Stojan Saje PODARIM PODARIM PODARIM DOBIM DOBIM DOBIM DATUM ŠTEV. NAGRADA KARTICE 15. 1. 96 251652 KOMPLET ELEKTRIČNEGA ORODJA ISKRA 16. 1. 96 479575 PRALNI STROJ IBERNA 17. 1. 96 099358 POMIVALNI STROJ IBERNA 18. 1. 96 596050 ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA VVAMSLER 19. 1. 96 743442 BARVNI TV SONY 63 cm 19. 1. 96 594574 DAEVVOO RACER GSI 4VR Imetniki izžrebanih srečk dobijo vse informacije za prevzem nagrad pri PODARIM - DOBIM na naslovu: Športna loterija, d.d., Parmova 33, 61000 Ljubljana in po telefonu številka: (061) 315-925, vsak delovni dan med 8. in 14. uro. VATERPOLO TRIGLAV PRVAK Ljubljana - V nedeljo, 21. januarja, se je v Ljubljani na bazenu Kolezija končalo dvodnevno prvenstvo dečkov do 15 let, na katerem je nastopilo osem moštev. Moštvo Triglava I je po dobrih igrah v predtekmovanju nato še vfinalu premagalo moštvo Probanke Leasing Maribor in tako ubranilo naslov najboljših v državi. Že v predtekmovanju smo lahko videli dober nastop Tivolija in po mnenju vseh je bila prav tekma Triglav I : Tivoli finale pred finalom, odlično pa se je predstavilo tudi moštvo Probanke Leasing Maribor, ki iz leta v leto dokazuje, da je na pravi pti vzpona vaterpola v Štajerksi metropoli. Po končanem tekmovanju je bil za najboljšega igralca prvenstva izbran Črt Malavašič iz Triglav I, njegov klubski prijatelj Miha Vreček pa je bil izbran za najboljšega vratarja. Tekme so dobro vodili sodniki: Pičulin (Kranj), Jerman (Koper), Golob (Kamnik), Lahe (Maribor), Radonjič, Margeta, Košir, Troppan in Polšak (vsi Kranj). Končni vrsti red: 1. TRIGLAV I, 2. PROBANKA LEASING MARIBOR, 3. TIVOLI, 4. KAMNIK, 5. MICOM KOPER, 6. TRIGLAV II, 7. LJUBLJANA, 8. NOVA GORICA. J. Marinček ŠPORT ŠMID-ŠMID, d.n.o. družba za šport MLEKARSKA 12 64000 KRANJ TEL/FAX: 064 325-634 ŽR: 51500 - 603 - 33925 VESELE POČITNICE Med zimskimi počitnicami od 26. 2. do 1. 3. 1996 bomo izvajali naslednje tedenske programe: PLAVANJE • ZAČETNI TEČAJ za neplavalce v malem bazenu olimpijskega bazena v Kranju. Tečaj bo potekal v času počitnic vsak dan dve šolski uri. Otroci bodo razvrščeni v skupine. Prijavijo se lahko učenci neplavalci od 1. do 4. razreda osnovne šole. • NADALJEVALNI TEČAJ in prosto plavanje v velikem bazenu olimpijskega bazena v Kranju. Plavanje v velikem bazenu bo vsak dan dve šolski uri za posameznega učenca. Otroci bodo razdeljeni v skupine. Prijavijo se lahko vsi PLAVALCI osnovnih šol. BADMINTON • Otroci se bodo spoznali s pravili igre, tehniko in taktiko. Organizirali bomo tudi turnir vseh udeležencev po starosti. V skupini je lahko 16 učencev. Če bo prijav več, bomo organizirali več skupin. Vadba bo potekala vsak dan dve šolski uri. Prijavijo se lahko učenci od 3. do 8. razreda osnovne šole. SMUČANJE • OSNOVNA ŠOLA ALPSKEGA SMUČANJA (Cerkno) • NADALJEVALNA ŠOLA ALPSKEGA SMUČANJA (Cerkno) Otroci se bodo na smučišče preko Škofje Loke in Železnikov vozili z avtobusom vsak dan. Na tečaj se lahko vpišejo učenci od 1. do 8. razreda. Učenci bodo razdeljeni v skupine, glede na starost in znanje. Možnost plačila v dveh obrokih (do 20. 2. in do 5. 3.). PRIJAVITE SE LAHKO PO TELEFONU 325-634 vsak dan od 13.00 do 17.00 ure, ali preko priložene prijavnice, ki jo pošljete na zgornji naslov. Podrobne informacije o ČASU IN KRAJU ZBORNEGA MESTA skupaj s POLOŽNICO boste dobili po pošti osebno, ko se boste na tečaj prijavili. PRIJAVE SE ZBIRAJO DO 15. 2. 1996 na zgornji naslov ali po telefonu. SMUČANJE BADMINTON PLAVANJE TEČAJ KRAJ občina KRANJ ostale OBČINE začetni bazen 1.800.-2.500.- nadaljevalni bazen 1.000.-2.500.- " začetni Cerkno 16.500.-16.500.- nadaljevalni Cerkno 16.500.-16.500.- začetni in nadaljevalni šolska telovadnica 1.500.-2.500.- PRIJAVNICA Spodaj podpisani.............................prijavljam svojega sina (hčer) na tečaj...........................Naslov........................................razred Podpis staršev: telefon. 18 SKRITA GORA hučanje z vrha osemtisočaka Gašerbruma tied ??verni steni in druge dogodivščine 80ff0 himalajsko smučarsko odpravo SKJ Himalajska vojna il PrijX'ezni °ficir naše odprave Šahid je bil ^a/ ' za vo)aka dokaj razgledan mladenič, s Po^'l1 smo se odlično razumeli. V dneh in \ v Daz'> ko smo se sproščali po naporih p0pVe8anJih na Gašerbrumu, smo se veliko lhd°Variali- O Pakistanu, o odnosih te države z \>Pf!J?' ? vojni, še posebej pa so mu godila ta24^a ° pakistanski vojski, na katero je bil ZQn e.tni topniški kapetan zelo ponosen. Veliko PoJtn'Vost' smo izvedeli. Midva sva se največ toM°Variala 0 letalstvu, ki naju oba zelo traJma- Njegov oče je bil pilot vojaškega je ^P°rtnega letala "Hercules". Kar 18.000 ur UpnaJetel na tem orjaku, zadnjih nekaj let pred B0poiitviJo pa je bil pilot predsedniškega Pre'n§° 707, s katerim se je Benazir Bulo »ed 0 P° svem- Navdušeno mi je pripo-me^Val> aa sodijo pakistanski vojaški piloti ic/f • naJ°olJše na svetu. Letalstvo je najzahtev-v m najuglednejši rod njihove vojske, ki seje iKg°Sedanjih spopadih z Indijo tudi najbolj dru NaJboljši piloti upravljajo lovska letala, /ov£.pa ostala let°la in helikopterje. Njihov sve, Pilot ima menda Še vedno svojevrsten *nih°Vni rek°fd • med vojno z Indijo je v pol je n»te sestrelil kar pet indijskih letal. Slišalo se ite*fjVerJetno, a menda je dogodek opisan v Jtnih knjigah o letalstvu. tor]»xldova velika ljubezen je bila seveda . bistvo in v lslamabadu si ni mislil, da bo Š P O R T NI PODLISTEK PIŠE: IZTOK TOMAZIN celo med odpravo prišel na svoj račun. Nekega nosti so uradni in \ Q Sloveniji ugotavljamo ŽeJ\ leta 1991 ter so predstav- v na tiskovni konferenci in ^ (( uradno publicirani. i Stanka Tutta Služba za odnose z javnost"" ^ Dragi Jože k Veliko stvari v življenju! a povsem naključnih, in #s, mi taka ne bi zgodila /n„ danes, se na tvoje pisanj?, v, torkovem Glasu niti ne , v odzval. Pa mi ne vest Q duša ne dasta miru! J f( Kot prvo: Enostavno ^'u začelo presedati, da wnj kot naročnik GG plače^ „ SAMO LJUBEZEN JE V MOJEM SRCU Z Judito sva se prvič slišali pred približno štirinajstimi dnevi. Bilo je že pozno, ko je zazvonil telefon. Preplašen glas, poln opravičevanj zaradi nadlegovanja, se mi je v hipu vtisnil v spomin. Sem in tja je začela celo šepetati, kot bi se bala, da bi jo lahko kdo zalotil in ji dal vedeti, da počne nekaj I prepovedanega. In potem sva se dogovorila za srečanje v Kranju. "Od doma ne morem več kot za kakšno uro," me je prosila. Predstavljala sem si jo majhno, nemirno, z begajočimi očmi. Nisem se dosti zmotila. Malce je zamujala, zato sem si še bolj pozorno ogledovala vsakega, ki je § stopil skozi vrata. Ko je vstopila, sem ji nehote pomahala, kot da bi vedela, da je prava. V hipu se ji je na obrazu začrtalo olajšanje. S hitrimi koraki je stopila do mize in mi krepko stresla roko. "Kar Judita mi reci," je prosila, preden se usedla nasproti. Potem je naročila kavo. Dvojno. "Najbolje bo, da takoj začneva," je predlagala, ko je odpila poiirek. StaVek, da ne smem o njej povedati več kot toliko, mi je zvenel znano. Ob srečanjih z mojimi "usodami" sem ga slišala ie večkrat. "Ko sem bila otrok, morala sem imeti šest, sedem let, sva z mamo obiskali njeno prijateljico v Novem mestu. Nikoli ne bom pozabila strahu, ki sem ga doživela. Še danes vidim, kako so se odprla vrata, mama in tista ženska sta se objeli, nenadoma pa se zasliši rozovito tuljenje. Kot da bi nekdo jokal na nenavaden način. Stisnila sem se za mamin hrbet. Saj ni nič hudega, se je tedaj zasmejala mamina prijateljica, le Mojca vaju želi videti. Stopili sva naprej in tedaj sem jo zagledala pred seboj. Bila je majhna, s kratkimi gami, čudnim obrazom, s široko odprtimi ■::;ti, iz katerih ji je polzela slina in ji tekla po adi. Imela je razširjene roke in je počasi koracala proti meni in pri tem spravljala iz sebe nemogoče glasove. Mama in njena prijateljica sta se nasmihali in čakali, kaj bo. Toda strah pred tem čudnim bitjem je bil premočan. Planila sem v jok in z nobenimi obljubami niti grožnjami me nista mogli pripraviti do tega, da bi tisti deklici dala roko v pozdrav. In zato se je tuljenje začelo i stopnjevati. Stran naj gre, sem vpila in se H oklepala maminega vratu. Ko sem spet || odprla oči, deklice ni bilo več v sobi. Še merajsem trepetala po vsem telesu. Mami je /o nerodno in me je močno držala za roko. Najina gostiteljica se je včasih obrnila k meni 1 in me pobožala po laseh. USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ posredno, če ne honorojj. }j pa papir, na katerega loj ^ vsakdo piše strankarske osi? v ije tako, kot počneš na pr,]' legiranem prostoru ti a^ t bivši Janšev tiskovni ataše m mimogrede, prav po kriZ0%. ko poveličuje samo eno < co) ali pa mogoče še kdo tnW (najsi bo črn, rdeč, zeleni Če ima kdo svoje mnenje Nadaljevanje na 25. str<* j i. t, Toda nič ni pomagalo. Vztrajala sem, da sva z mamo že kmalu odšli domov. Vem, da mije potem na avtobusu razlagala o otrocih, ki se rodijo drugačni, toda z vsako njeno besedot sem to drugačnost bolj sovražila in se je bala hkrati." "To sem ti morala povedati, da boš bolje razumela, kar se je potem dogajalo v mojem življenju," se je na kratko nasmehnila Judita in pobrskala po torbici. S seboj je imela album s slikami. Mislila sem že, da mi jih bo pokazala, toda ne. Položila ga je predse in nadaljevala:"Zaradi očetove službe smo nekaj časa stanovali v Škofji Loki, v Podlubniku. Bilo je v redu, dokler so bile počitnice. Toda že prvi šolski dan sem z grozo spoznala, da sta naša in njihova šola skupaj. Ena zraven druge. Vsak dan sem srečevala otroke, ki so bili podobni Mojci. Eni bolj drugi manj. Vsak dan posebej ie bil moj šolski dan ena sama mora. Nisem sledila pouku in mama dolgo časa ni mogla izvleči iz mene, kaj je temu vzrok." V Juditine oči so se prikradle solze. Ni jih obrisala. Le zmajevala je z glavo, ko se je spominjala slik iz otroštva. "Imela sem se za hudobno, ker sem bila taka,, je nadaljevala. Moji sošolci so se z njimi pogovarjali, nekateri so tudi skupaj prihajali v šolo, le jaz sem se jih bala. Potem smo se na srečo preselili v hišo, ki smo jo zgradili v okolici Kranja in meni se je oddahnilo." Toda leta so tekla. Judita je srečala Toneta. Takrat je že delala, za seboj ie imela tudi šiviljski tečaj, znala je dobro kuhati, in kaj jima je preostalo drugega, kot da sta se po letu in pol znanstva poročila? "Brat je študiral v Ljubljani in zgornje nadstropje sva si uredila samo zase. Tone se je lotil vsakega dela in popoldneve sva ponavadi preživljala ob urejanju posameznih prostorov. Zelo sva se imela rada in oče je včasih hudomušno namignil, le kaj počneva, ko včasih kladivo za dlje časa utihne. Ko sva se vrnila s počitnic na Hvaru, sem že vedela, da sem noseča. Tone je trpel z menoj, kajti vsako jutro mi je bilo slabo in vrtelo se mi je v glavi. Toda proti koncu nosečnosti je tudi to minilo. Vse je v redu, mi je rekel zdravnik vsakič, ko sem prišla na pregled. Niti enkrat nisem pomislila, da bi lahko bilo kaj narobe..." Potem je prišel tisti dan. Tone je moral za dan ali dva v Nemčijo tako, da me je v porodnišnico odpeljal oče. Priznam, malo me je že skrbelo, toda bolj kot kaj drugega to, kako me bo bolelo. Saj veste, ženske si včasih pripovedujejo prave grozljivke! Porod je bil težak. Čas se je vlekel in na koncu sem bila že čisto izmučena. Deklica je, je vzkliknila babica. Bila sem tako srečna in Z odprtimi rokami. Saj je vendar moja, n*lJf rekel, in jo nežno zibal v naročju. Mogo^6 mu je bilo tudi hudo, toda tega ni niti za hip pokazal. Vsakega dojenčka pridejo obiskat sosed* brez moči obenem! Niti nisem bila pozorna . na hitre korake, spogledovanje, niti na to, da »E* JHK?\J.i' nikdar. Še tiste, ki so prišli, sem odslovila pri vratih. Mama se je zgražala, toda niiesoj mi ni rekla. Ker česa podobnega v družin*. ni bilo, mi z očetom nista znala pomagati. Tudi zdravnika sta bolj poredko klicala, največkrat šele potem, ko se*1* nekaj dni zapored samo jokala." Minevali so tedni, meseci. Punčka je rasfa toda še zmeraj je bila bolj tiha kot ne. Judi® ji je kakšen dan že sama zamenjala plenice & jo nahranila. Le tega, da bi jo stisnila k sebi, ni mogla. "Potem se mi je nekoč zazdelo, da teze diha. Saj ni nič, sem si rekla. Položila sem)° nazaj v posteljico, da bi spala. Odšla sem v kuhinjo, da bi dokončala kosilo za Tonete Toda nekaj mi je reklo, naj stopim k punčki' Bila je že vsa modrikasta v glavo. Nečiove*' ko sem zakričala. Dvignila sem jo v naroČ)e in vem, da sem jo poljubljala po licu hkrati vpila, da ne sme umreti. Odpeljali srt0 jo v bolnišnico. Ugotovili smo, da ima srCfl0 napako. Nič hujšega, samo paziti bort morala nanjo. Vse sem jim obljubila. V tistih trenutkih se je meni neko) prelomilo. Kol da bi začutila silno oW sanje. Na neki način so se mi odprle oči. ™ je vendar moj otrok, sem si govorila "* objemala srajčke in pleničke, ki so dišale p° njej. Nikoli ne bom pozabila, kako si je Torf podrl glavo z rokami in se razjokal. Telo ^ mu je treslo, ko je videl, da sem spe' "normalna". Skupaj sva jo hodila obisk**1 in ko sva jo čez kak mesec prinesla spe\ domov, se mi je zdelo, da so se vsi dn^\ predmet izbrisali in da začenjamo znova-"Me ne boš nič vprašala, zakaj sem ti želv* povedati svojo zgodbo? mi je rekla fr koncu. Le odkimala sem, kajti njena zgodbj. me je preveč pretresla, da bi lahko karkO'1 rekla. . j "Zato, da bi ljudje spoznali, da so M Mb drugačni otroci del nas, da se jih ne smetflOy\ sramovati, jih odklanjati, ali se jim ce hi izogibati. Ne morem povedati, koliko lft'\ ' bežni mi daje moja punčka, koliko lepe$\ doživim pri njej in kako sem srečna, da r ^ imam. Kljub temu da vem, da bo ostala t.HPt{ zmeraj otrok..." M I ^ Potem mi je pokazala še fotografije. j*e, "Moja punčka na balkonu, z nemŠki^A^ ovčarjem Rikom, z očijem, s staro mamo-- \ h so se zelo dolgo zadrževali v drugih prostorih, preden so mi prinesli deklico nazaj." Judita se je z obema rokama oklenila skodelice, v kateri se ji je kava že shladila. Vseeno je srknila nekaj požirkov. "Bo pa za lepoto!" je rekla, preden je nadaljevala. "Spominjam se, da mi ni nihče rekel, kako luštno deklico imam. Narahlo sem se je dotikala in božala. Zdela se mi je čudežna, ln tako tiha je bila! Božala sem jo in jokala od sreče obenem. Upala sem, da so starši medtem že poklicali Toneta in mu sporočili veselo novico. Udarca, ki je prišel kasneje, se Judita bolj slabo spominja. Na tihem se ji zdi, da je vse tiste strašne trenutke, ko so ji zdravniki povedali resnico, potisnila v najbolj skrit kotiček v svojem srcu. Tudi zaradi groze, ki je vsa leta "spala" v njej."Takrat ko sem slišala usodne besede o moji punčki, sem se v trenutku spomnila na tisti obisk, o katerem sem ti pripovedovala na začetku. Vsa leta so se strahovi v meni le potuhnili in čakali, da se mi maščujejo. Zaradi mojega nemogočega obnašanja. Bolj kot so mi dopovedovali, da nisem kriva, manj sem jim verjela. Mislila sem, da se mi bo zmešalo. Moj otrok! Da bo prav tak kot tista Mojca! Ki je izražala dobrodošlico na tako grozljiv način! Ne, tega nisem mogla prenesti. Punčke sem se izogibala. Niti pogledati je nisem želela. Bila je kot kužna. Vse dneve je le preležala in nekoč se je Zgodilo, da sem na tihem pomislila, saj mogoče je pa umrla... šele potem ko sem se zavedela, kaj sem si rekla, sem planila v sobo, vsa potna od strahu in jo prosila odpuščanja. Že čez nekaj trenutkov je bilo spet isto: odpor do tega otroka, ki sem ga rodila." Zdravniki so ji rekli, da ima poporodno depresijo. Zato so morali domači paziti nanjo, da si ne bi kaj naredila. Lahko tudi otroku, ki ga je zavračala in kazala očiten odpore do njega. "Ves čas mi je bil nekdo za petami: v kopalnici, v spalnici, celo takrat, ko sem se po njihovem mnenju zadržala kakšno minuto predloglo na stranišču, so že pridrsali mimo koraki in prisluškovali, kaj počnem. Ponavadi sem sedela na školjki in se Vame je prijazno gledala deklica, ki je spraševala, zakaj se mi je to zgodilo. Tisoč vsaki sliki krčevito objemala medvedka in in tisočkrat sem si postavila to vprašanje, smehljala. Upam, da se bova nekoč spozna' Ity Nisem razumela Toneta, ki je punčko sprejel in si segli v roke. hj( Nadaljevanje s 24. strani I gojišče stranke, naj ga izrazi v l' Prejeli smo". Le tako bo f Uresničena enakopravnost, I en° od osnovnih načel de-I« Kokracije. 1 Ce pa gospa Bogataj kot I odgovorna urednica meni, da i le pač v redu tako, kot je, in 7a oo naklada zato kaj večja, in T kot navaden naročnik t Pač to moral sprejeti (in si Valitii svoje..). ? A^e morem pa sprejeti, da '^kateri ljudje v boju za 1°°iast hočejo prepričati sodržavljane, da jim rastejo AMovska ušesa na glavi. * Moj volilni izbor: Na i mtve pridite trezni". Zago-i l^o nisi mislil, da naj bi okoli I «odili približno tako kot g. i PManec DZ, Tvoj strankars-i *' [odrug, Tone Anderlič? S \P°norske lisice z 2.8 promile / aikohola v krvi, kot mi je bilo S Qano zvedeti danes, i Jasno, gospod se zaveda, da ' ' jroŠiti denarja davkoplačevalcev in se kljub prepriče-*odnJu. Šterovih policajev i r ffie mprej... gospod nam-I ec "uveljavlja" status poslan-tjj »Z. Če bo kakšen i pavijan z njim odjadral po i ned°lžriem v Krtovo, je tako 'f srar matematike, 80 odstotki °l'motnosti je, da ne bo J 0/'< za njegov "ferein". i Nekaj podobnega sta si Tntbrt mislila v dveh različ-1 kriUacl}ah 8°sPa in gospod K lr*lča, ona sicer iz črne, on n« lz> recimo, sivo kodrlaj-p« frakcije. ti i€r-Sl se razpisal o privile-i yl2 'Z naše občine (tu imaš 1 ' kaveljce druge sorte, ki so ^rfprimer, svoj status podjetja žrtvovali za slabše pla-status občinskega ^adnika, kakšna požrtvoval-^stf), bi te spomnil na tfdnje v DZ. Penzion po lHt letih delovne dobe naj i °e naši presvitli poslanci za J**nno "naporno" delo in dol " odgovornost, ki jo ^ *azujejo s svojimi "bis-^atnnimi" nastopi v parla-^ntu dan na dan. (Tvoj i(^nkarski sodrug se je o J* v časopisni polemiki jrenevedal, kot da do pet ne ^ lnal šteti, pa je zaključil fx°n°rnijo in še predsednik (q anČnega odbora parlamenti?0 Povrhu, dokler ni bilo Po i^ne tri tedne to s strani los n.cev vseh barv tudi liun° izraženo, da po prete-t^^ondata ne morejo raču-kot' ^ Dodo delali z njimi frelSVmJe z mehom in jim Hi* zat° primerne odprav-Po C 'u m°^nosti penziona po «Je°riem postopku). Za produktivnost" je treba gos-ttih?' iasno> tudi ustrezno hrUlirati' delitev usode z ha? °m imajo naši poslanci jemreč le na jezikuTudi zato ^oj volivni izbor: pojdite Pij v?Htve peš in na smrt ifni- Le tako boste lahko ■&°va na led. *Uvt,Stan Ažman, slovenski koplačevalec feoJ •' Gospodu Novkau (oz. je lu drugemu) prepoveduje? z[°ruoljati napisani "izliv ^dovoljstva enega od slo-tfjkih volivcev" v svojih %sTkin Pisafijah. Tudi o "fin, na glavah njegovih CaL0nov" *>i se dalo na *° pisati. ^ftelni sporazum genskih bank heJQdajoči režim se v volil-bed ^etu zaveda, da mora o/i» v°livci za vsako ceno Vfl"'fi podobo svoje %ibe o uspehu". Zaveda \ m°ra ohranjati vsaj ¥*bHLe znake uspehov in iHup°darskega napredka, če to ne uspeva v resnici, krčevito bojuje zoper tu^dno inflacijo in druge 4tffie znake svoje gospo-Ke neuspešnosti. To počne tako, da na eni strani pred javnostjo prikriva dejanske podatke o obsegu notranje in zunanje zadolženosti, prikrite inflacije in nezaposlenosti po drugi strani pa tako, da skuša bremena prevaliti na ramena prebivalstva inše zdravega dela gospodarstva. Ob vsem hrupu okrog proračuna vlada javnosti ne da niti okvirnih podatkov o obsegu finančnih tokov, ki potekajo preko paradržavnih skladov in različnih "tolarjev". Nikakršnih komentarjev ne daje o uradno ugotovljenem dejstvu, da privatizacijski državljanski certifikati nimajo premoženjskega pokritja. Vrh gospodarskih manipulacij pa predstavlja kartelni sporazum slovenskih bank o obrestnih merah. Sporazum slovenskih bank minimalizira obrestne mere, ki naj jih izplačujejo banke prebivalstvu in še zdravim gospodarskim podjetjem. Denar, ki je potreben za tekoče poslovanje, je obrestovan z 1 do 2 % obrestno mero, vse ostalo mora biti vezano, se pravi nadzorovano s strani bančnih organov. Po drugi strani pa se obrestne mere za posojila gibljejo od T + 9 % pa tja do nevzdržnih T + 18 %, medtem ko se v raznih zastavljalnicah giblje obrestna mera od 4,5 % do 6 % mesečno. Očitno gre za zavestno ropanje tistih, ki še kaj imajo, pri tem pa sodelujejo režimske banke in najbrutal-nejši zasebni kapital. Tisti, ki kartelnega sporazuma ne bodo spoštovali bodo deležni ukrepov Narodne banek Slovenije. Neustaven kartelen sporazum podpira v duhu nekdanjih samoupravnih manir celo Združenje slovenskih bank. LIBERALNA STRANKA predsednik: Vitomir Gros, dipl. ing. glavni tajnik: Danijel Oto Malenšek Odgovor Grosu in Malenšku Pred kratkim smo lahko v rubriki Strankarske novice prebrali kaj čudno pisanje, ki sta ga podpisala gospoda Vitomir Gros in Danijel Malenšek. V tem pisanju je najprej izrečena podpora ideji uveljavljanja deželnih (regionalnih) interesov v neodvisni Sloveniji, nato pa sledi nerazumljivo grob napad na gospoda Emila Milana Pin-tarja in poskus njegove diskvalifikacije. Najprej k problemu deželnih interesov. Slovenija je kljub svoji majhnosti država specifičnih okolij, ne le v geografskem smislu (Alpe, morje, Panonska nižina, itd.) temveč tudi glede na različnost zgodovinske usode posameznih regij. Vse to je oblikovalo različne etnogos-podarske arthietipe, ki brez dvoma predstavljajo kulturno bogastvo Slovenije. Tega se je zavela že prejšnji režim, ki je bil prisiljen oblikovati policentrično strategijo razvoja Slovenije. ,x. Sprememba sistema občin, njihova drobitev in prenos številnih upravnih funkcij na državo, Že uveljavlja silovito centralizacijo Slovenije v političnem, upravne, gospodarskem in kulturnem smislu^ Zaradi uveljavljenja takih "vseslovenskih" kriterijev in norm je prizadet razvoj celih regij. Tako je očitno zaostajanje Gorenjske v razvoju in vzdrževanju cestnega omrež-ia gorenjsko kmetijstvo ni konkurenčno štajerskemu m dolenjskemu, gorenjski turizem je marginaliziran v pou- darjanju morskega in zdraviliškega, itd. Vse to argumentira idejo o organizaciji gibanj za razvoj regionalne oz. deželne (samo)uprave, na Gorenjskem pa je potreba po gibanju za razvoj Gorenjske že prav akutna. Nosilci takega gibanja so lahko tisti sposobni posamezniki, ki čutijo potrebo za preseganje ideološke razdeljenosti in vidijo spravo (pomiritev) ne v licemernem odpuščanju napak iz preteklosti (povsem razumljivo je, da je potrebno identificirati posameznike, ki so storili zločine proti človeštvu in pri tem podpiramo delo parlamentarne komisije) temveč v sodelovanju na projektih za boljšo prihodnost. Delovanje Zveza za Primorsko in Zveze za Štajersko je odprlo možnost za oblikovanje (vseslovenske) Zveze deželnih strank, obenem pa postavilo zahtevo, da se zapolni praznina. Zato sta bila ustanovljena Iniciativna odbora za Ljubljano in Kočevsko ter Gorenjsko z nalogo , da pritegneta demokratične konstruktivne posameznike in formirata ustrezni gibanji. Za Gorenjsko je bila ta naloga zaupana nekaterim vidnim in nekompromitiranim posameznikom, med njimi tudi gospodu Emilu Milanu Pintarju. In zdaj še k poskusu njegove diskvalifikacije. Tisti, ki ga poznamo že dolgo, poznamo njegovo pozitivno dejavnost in kritična stališča, ki jih je uveljavljal že v Tribuni in Problemih, glasilih, ki sta bila izrazito protirežimska. Bil je med podpisniki zahteve za ustanovitev Nove revije. Leta 1972 je bil izključen iz Zveze komunistov, pa tega v teh letih ni nikoli poudarjal oziroma poskušal politično unovčeva-ti. Kot direktorja projekta Slovenija 2000 ga je v začetku osemdesetih let spoznala cela Slovenija, saj je že takrat napovedal "konec eksperimenta, imenovanega jugo-so-cializem". Partija mu je vseskozi očital njegova liberalna oz. socialdemokratska stališča. Z velikim številom glasov je bil izvoljen v prvi večstrankarski parlament. "Vlada v sceni", ki jo je ustanovil, še zdaleč ni bila komunistična, kot bi to rada prikazala gospoda Gros in Malenšek, saj je bila velika večina sodelavcev strankarsko neopredeljena oz. so bili iz drugih stran. Ves čas ie poudarjal idejo po javni kontroli delovanja vlade in je v tem smislu uspešno sodeloval z gospodom Peterletom, predsednikom vlade. Da je bila ta ideja pravilna, potrjujejo tudi sedanji poskusi gospoda Podobnika, ki je že spomladi leta 1995 napovedal ustanovitev nove "vlade v senci" in gospoda Janše, ki jo je decembra 1995 de facto tudi ustanovil. Prva vlada v senci je bila razpuščena tist, dan, ko se je začela agresija na Slovenijo z obvestilom gospodu Peterletu, da se vsi Člani aktivno vključujejo v boj za ohranitev neodvisnosti Slovenije- .. Poskus diskvalifikacije gospoda Pintarja je zato predvsem kršitev načel, na katerih temeljijo deželna gibanja, se pravi načel, ki zagovarjajo strpnost in sodelovanje ne pa razdvajanje in intrigantstvo. Za organizacijski odbor Zveze za Gorenjsko Maksim Sedej, ml. Ljubljana, 11. januarja 19% Popravek V pismu z naslovom Kdo je nergač, avtorja Janeza Lotriča, je prišlo pri vnašanju besedila v zadnjem odstav- ku do neljube napake. Pravilno se zadnji odstavek Žlasi: Obrtniki upamo, da bo ončno novo izvoljeni predsednik Društva obrtnikov gospod Bolo Markun zastavil povsem na novo v prid obrtništva... za napako se vljudno opravičujemo. Uredništvo Kam greš slovenska demokracija To vprašanje zdaj javno postavljam glede na prispevek tovariša Janka Fona z Jesenic, objavljen v Gorenjskem glasu dne 27. 12. 1995. Mnenja sem, da med delavci (tudi upokojenimi) ni gospodov. Nazivanje s tovariš je bilo v rabi pred drugo svetovno vojno tudi med krščanskimi socialisti. Še iz mladih let se spominjam pregovora: Jaz gospod, ti gospa, kdo bo vozil šajtrgo"? Žalostno je, da upokojenec s 35 leti delovne aobe (Verjetno upokojen kot tehnološki presežek), pridobljene z zaposlitvijo v jeseniški železarni, zdaj dobiva pokojnino, ob kateri Životari. Takih pisunov, kot je Naglic iz Žirov, je zdaj veliko. Vsi psihološko pripravljajo delavce na ponižno hlapčevanje v kapitalističnem sistemu, sami pa se s provo-kacijami in hinavščino rinejo na vodstvena in vodilna mesta. Med njimi se kdaj pa kdaj oglasi kak zdomec ali izseljenec, npr. v Nedeljskem dne 7. 1. 1996 dr. Ludvik Čanžek iz Švice. Ta pisun z doktorsko titulo zelo slabo pozna našo zakonodajo in pristojnosti, ki jih ima predsednik Kučan. Zakaj ne pride domov, da bi naš "revidiran realsociali-zem" čez noč uskladili s švicarskim sistemom. S tem bi dosegel neprecenljiv uspeh, ki ga niti Nemčija ne more doseči za vzhodni del države. Seveda pa ta pisun ne ve ali pa pozablja, da Švice ni prizadela ne prva in ne druga svetovna vojna. Dalje pozablja, da so si v zahodnih državah dober standard priborili prav socialni demokrati. Vprašanje pa je, ali bo kapitalizem ob večji recesiji še uspel v toliki meri vzdrževati 20 ali celo več odstotno brezposelnost in kakšen ie že zdaj Življenjski standard brezposelnih. In nič kaj miroljubne tudi niso misli, ki se rojevajo v glavah teh ljudi. Morda se bližamo časom, ko bo revidirani realsocializem edina rešitev za človeštvo. Kar zadeva privilegije v kapitalističnem sistemu, naj omenim samo enega: V predvojni Jugoslaviji so imeli naši tekstilni mojstri v kranjskih tekstilnih tovarnah okrog 2.000 din plače, češki pa za enako delo še enkrat toliko. V kritičnem socialnem položaju je zdaj večina upokojencev, ki morajo z eno pokojnino preživljati dva ali več članov. Takih upokojencev je veliko zlasti na Jesenicah, kjer sorazmerno več žensk ni bilo redno zaposlenih. Takim upokojencem, ki stanujejo v profitnih stanovanjih, lastniki stanovanj neomejeno zvišujejo stanarine. Tak je pač povampirjeni kapitalistični sistem, s katerim se pametno misleči delavec ne more sprijazniti. Poseben srž tovariš Fon namenja poslancem. Sicer je res, da se nekateri za demagoška prerekanja v državnem zboru štejejo za mučenike. Na pobudo Demosove vlade je prvi državni zbor razveljavil več pomembnih zakonov, novih pa ni sprejel. In v tem prehodnem obdobju so špekulanti najbolj oškodovali družbeno premoženje. Potem je sedanji državni zbor začel pikolovsko sprejemati novo zakonodajo, kajti vse določbe prejšnjih zakonov so bile neustrezne. Marsikatere določbe so bile spremenjene samo v korist špekulantom. Po novih zakonih nas v Kranju izsiljujejo zasebni lastniki za nekaj kvadratnih metrov zemlje, ki je potrebna za razširitev cest (na Likozarjevi ulici je zaradi tega nastala past za prometne nezgode). Po prejšnjih predpisih so se taki problemi enostavno rešili z razlastitvijo zemlje in plačilom po zakonsko določeni odškodnini Če bi npr. pred 70 leti imeli današnje predpise, potem bi verjetno cesta na relaciji Mlaka - Tenetiše še vedno peljala skozi Udin boršt. Ta del ceste dobro poznam iz časa, ko sva z očetom furala iz Bobovka zidno opeko za golniško bolnišnico. Zdaj smo že redki iz tiste generacije, ki smo doživljali Jugoslavijo pred drugo svetovno vojno. Ta Jugoslavija je bila zlata jama zlasti za tuje kapitaliste. Večina Slovencev je bila tedaj za SLS, kateri na čelu je bil dr. Korošec, Po propadlih JNS-arskih volitvah leta 1935 je v Beogradu spet zastopal Slovence, in klerikalci so mu slepo sledili tudi potem, ko je SLS zapeljal pod okrilje nove jugoslovanske stranke JRZ. Pod firmo te stranke je leta 1938 vodil v Sloveniji tudi javne volitve. Izvoljena skupščine je na prvi in edini seji na pobudo dr. Korošca izglasovala pooblastilo, da dobi cerkev od države v last bivša Velepošestva verskega zaklada (v Sloveniji 27.041 ha). Ta skuščina pa itak ni bila legalno izvoljena, in zato so tudi njeni sklepi nični. Iz nove vlade, ki je bila sestavljena po sporazumu s Hrvati, sta izpadla tudi oba protagonista nelegalnih volitev, Stojadino-vič in Korošec. V samostojni Sloveniji imamo več desnih strank in razen ene so vse bolj ali manj klerikalne. V nekatere od teh so pristopili tudi janičarji, to je bivši komunisti. Eden podobnih je tudi demagoški pisun Novak, ki nesramno obravnava nekatere politike na vodilnih mestih, sicer pa nič ne ve, kako so delavci živeli v predvojnem kapitalizmu. Leta 1938 je bil sprejet splošni zakon o pokojninskem zavarovanju (torej zavarovanje tudi za tekstilne delavce). Šele po 10 letih tega zavarovanja bi šli prvi v pokoj, dobili pa bi pokojnino v višini 10 % od zavarovalne osnove. Po vojni nastala sprememba s priznanjem delovne dobe, vštevši tudi zaposlitve, ko ni bil plačan prispevek, je bila življenjskega pomena za večino tedanjih delavcev. Ob upokojitvi so dobili 75 % pokojnino za 35 oz. 30 let delovne dobe. Okrog teta 1962 je bila delovna doba zvišana za 5 let, pokojnina pa za 10 %. Zdaj so pridobljene pravice iz pokojninskega zavarovanja ogrožene. Več ali manj namerno nastajajo milijardne izgube v pokojninskem skladu vzroki teh izgub so razvidni iz poročila upravnega odbora Zveze društev upokojencev bivše občine Kranj, ki je objavljeno v Gorenjskem glasu dne 9. 1. 1996. Vzroki so posledica odločitev vlade in državnega zbora. Sporazum socialniih partnerjev za znižanje skupne prispevne stopnje za socialno varnost za 2,7 % tudi ne more vplivati na zmanjšanje izgube. Predvideva se, da bo novoizvoljeni državni zbor sprožil akcijo za znižanje pokojnin. V tej zvezi se poleg dodatnega zdravstvenega zavarovanja že forsira tudi dodatno pokojninsko zavarovanje. In pokojnina iz tega naslov anaj bi dopolnila pre- dvideno mizerno pokojnino iz obveznega zavarovanja. Vprašanje pa je, koliko delavcev bo zmoglo od nizke plače plačevati še ta dodatni prispevek. Zanimivo je, da se mladina v vzhodnih državah spet usmerja v levo, medtem ko se slovenska mladina bolj ogreva za desne stranke, večinoma pa je antipolitična. Skrajno desno pa je usmerjen kranjski župan. Verjetno se je njegov desni absolutizem izoblikoval že v mladih letih. Njegova izredna otroška na-gajivost je večkrat hudo razjezila očeta. Morda je v tej zvezi tako alergičen na vsakega nekdanjega komunista, da bi v prispodobi zanj veljal pregovor: Utopil bi ga v žlici vode! Njegov oče je bil sicer bolj zmeren, saj se je ob volitvah leta 1938 aktivno angažiral za opozicijo proti JRZ. Za istega opozicijskega kandidata so v kranjskem okraju glasovali tudi skrajni levičarji (komunisti). Sedanji župan se prav gotovo ne bo veliko prizadeval za olepšavo mesta in mestnih hiš, saj bi potem še bolj vidno izstopala fasada njegove hiše Z odpadlim ometom na nadstrešku v dolžini nad enim metrom. Če bi si volivci pred volit\>ami ogledali zunanjosti njegove hiše, ki je tik ob cesti v podnožju Jelenovega koan-ca, bi se marsikateri njegov volivec premislil. Le kajsi mislijo tujci, ki s te strani pridejo v mesto. Sicer pa smo v Gorenjskem glasu že večkrat brali, kako gospod Župan domnevno manipulira z milijoni. Njegova liberalna stranka, zlasti pa župan osebno hoče imeti povsod prvo besedo. Naravnost užaljen je, Če ga kdo prehiti s kakšnim pametnim predlogom. V Gorenjskem glasu z dne 29. 12. 195 je takoj reagiral na intervju novinarja Košnjeka z dipl. filozofom in sociologom Emil Milanom Pintarjem glede potrebe po ustanovitvi novih deželnih strank za Gorenjsko. Nič pa še ni utegnil odgovoriti na članek Janeza Pivka z naslovom: Užaljeni "Grosovi" Liberalci (Gorenjski glas z dne 22. 12. 1995). Glede na divje in pohlepno lastninjenje denacionatizira-nega premoženja naj povem, kako je po prvi svetovni vojni postopala slovenska oblast pod pokroviteljstvom srbske kraljeve oblasti. Ob smrti avstrijskega cesarja Franca Jožefa leta 1916 je posestnik in gostilničar Jaka Gorjanc s Primskovega pri Kranju izrekel nekaj žaljivk čez njegovo vladavino. V izogib zaporni kazni mu je avstrijska oblast zaplenila njegovo graščino in zemljiško posest na Golniku. Logično bi bilo, da bi mu potem kraljevska oblast zaplenjeno posest vrnila. Ko sem kakih 20 let pozneje Gorjanca spomil, da ga poznam še iz časa njegove posesti na Golniku, je glasno zajokal in mi dejal, naj ga na to nikdar več ne spomnim. Tudi na mojo politično usmeritev je znatno vplivalo življenje v mladih letih. Že takrat sem večkrat premišljeval, s kakšno pravico se rojevajo bogati in revni otroci. V mojih otroških letih so bili še časi, ko delavec "večjega kosa kruha" ni smel zahtevati, temveč samo prositi (tako so nam tudi pridigali). In zdaj se glede zaposlovanja in delovnih odnosov spet približujemo podobnim časom, kakršni so bili pred sto leti. Sicer gredo nekateri konservativci tudi tako daleč, da bi radi odpravili vse agrarne reforme in vpeljali nazaj gospodstvo grofov. Karel Bajd Pogovor z inž. Emilom Humarjem Inštuktor rabi tudi znanje iz retorike Kranj - Številne ustanove, ki se ukvarjajo z varnostjo v prometu, kot so npr. policija, sveti za preventivo in vzgojo, cestna podjetja in drugi, ugotavljajo, da je bilo preteklo leto sorazmerno ugodno. V primerjavi z lanskim letom je bilo namreč na naših cestah skoraj 100 manj smrtno ponesrečenih. Pogovarjali smo se z Emilom Humarjem, direktorjem Avto šole Humar, ki je v lanskem letu imela najboljši rezultat uspešnosti med kranjskimi avto solarni. Kakšna je «vaša splošna ocena dela v avto šolah? "Podatki uspešnosti avto Sol še niso dokončni, vendar moram ugotoviti, da je uspeh pri večini ne samo stagniral, ampak celo nazadoval. Primerjava bo lažja, če omenim, da je bil uspeh na praktični vožnji za voznike B kategorije pred dvajsetimi leti 55-odsto-ten. V drugi polovici leta 1995 pa so večje avto šole imele od 50-do 55-odstoten uspeh, naša avto šola pa kar 70-odstoten. O tem se lahko prepričate tudi osebno na izpitnem cenru na Stritarjevi 8 v Kranju, kjer visijo mesečni rezultati uspešnosti avto šol. Kje potem iskati vzrok za precejšnje razlike uspešnosti med avtošolami? "Mnoge šole iščejo vzrok v starejših, težje dojemljivih kandidatih. Na to smo se lahko izgovarjali pred leti, danes pa taki kandidati samo še izjeme. Glavni vzrok je v inštruktorjih samih. Sodoben promet zahteva od njih poleg tehničnih znanj tudi pedagoška in psihološka znanja. V naši avto Šoli se mora tako vsak inštruktor dodatno izpopolniti pri meni, predvsem s področja retorike, ki je eden osnovnih pogojev za prenašanje znanja na nove voznike." Minister za notranje zadeve Andrej Šter je pred dnevi dejal, da bodo morale tudi avto šole Akcija policistov v okviru dneva prometne varnosti "Varnostni pas me pri vožnji moti... V Kranju je večina voznikov ravno speljalo s parkirišča, zato se še niso imeli čas pripeti. V Avto šoli ing. vsake dve leti. Humar menjajo vozila dati svoj prispevek k izboljšanju prometne varnosti. Kako razumete njegove besede? "Minister Šter pravilno ocenjuje, da morajo tudi avtošole, ki so prve v verigi vplivanja na prometno varnost, dati svoj delež. Vse akcije policijskih patrulj bodo zaman, če bodoči voznik že v avtošoli ne bo dobil potrebnega znanja, da se bo lahko samostojno, zanesljivo in varno vključil v promet." • S. Šubic Kranj, 19. januarja • Lani so statistični rezultati pokazali, da se 52 odstotkov gorenjskih voznikov privezuje z varnostnimi pasovi.-V prometnih nesrečah se je pokazalo, da so vozniki, ki so bili pripeti z varnostnimi pasovi, utrpeli manj telesnih poškodb oziroma so utrpeli manjše poškodbe kot neprivezani vozniki. Podobno je bilo tudi v sredo, 17. januarja, ko je bilo kup prometnih nesreč in z njimi povezanih poškodb, ki bi bile manjše, če bi se ponesrečenci privezali, je dejal policijski inšpektor Brane Habjan. V petek od 10. do 13. ure se je prometna policija v Okviru dneva prometne varnosti osredotočila prav na voznike, ki so se "pozabili" pripeti z varnostnimi pasovi. In teh ni bilo malo, zato je bilo naše spremljanje dela policijskih patrulj sila zanimivo. Z namestnikom komandirja prometne policije Robertom Sušanjem, smo se najprej po gorenjski magis-tralki odpeljali do Tržiške Bistrice. Tam je že stala policijska patrulja. Najprej so policisti ustavili voznika audija celovške registracije, saj nista bila pripeta ne on ne njegova sovoz-nica. Voznik je sicer malo negodoval, omenil, da enkrat na leto pride v Slovenijo, pa še tedaj ga ustavi policija, a nazadnje plačal dvakrat po 1500 tolarjev. Onstran Karavank bi ga ta prekršek prišel precej dražje. Zanimivo pa je, da bi vožnjo nadaljeval kar nepripet, če ga ne bi na to opomnil policist. Policista sta po napotilu tretjega policista, ki je stal v zasedi na bencinski postaji v Tržiški Bistrici, ustavila tudi dolenjskega voznika. Ta je bil pri patrulji že pripet, zato ni hotel plačati kazni, če mu prekrška ne dokažejo. Po njegovem bi bila najboljša kar fotografija. Toda, ker je za dokaz dovolj že policistovo pričevanje, je Dolenjec dobil položnico za 1500 tolarjev. Pred kranjskim gasilskim domom za policiste ne bilo počitka. Položnico pa so prejeli še mnogi drugi prekrškarji, ki ali niso imeli pri sebi dovolj gotovine ali pa upajo, da bo prekršek zastaral, preden se bodo spomnili plačati predpisano kazen. Takih voznikov je kar precej, saj kar 40 odstotkov položnic ni nikoli plačanih, je med vožnjo proti Kranju potožil Sušanj. Po nekaj minutah lova prehitrih voznikov z radarsko napravo (v desetih minutih je bil prehiter le voznik Passata, ki se mu je tako mudilo, da ni imel časa niti preveriti, kako hitro je vozil), smo se odpravili v Kranj, kjer nas je pričakal pravi kaos. Policijska patrulja je stala pred kranjskim gasilskim domom. Dela je bilo toliko, da jim je na pomoč priskočila tudi splošna policija. V desetih minutah so tako ustavili najmanj dvajset nepripetih voznikov, ki "so ravnokar speljali in so se ravno nameravali pripeti", in ki "jih varnostni pas pri vožnji zelo moti". Ljubljančan se bo na kazen pritožil, ker se zaradi osebnih razlogov nik ne priveze, menda ima prežgana {>* Za laike zelo inovativni izgovon, policiste Da zelo zastareli in obrat ni. • S. Šubic, slika: T. Doki V petek so prometni policisti, skopih treh urah, od 10. do ij ure, na gorenjski cesti ustavili 2* voznikov, ki niso bili pripet* varnostnim pasom. Zlasti vožnjo v naseljih imajo vozit'11 in njihovi sopotniki pasove očit*1 predvsem za okras, pogosteje * privezujejo med vožnjo na A/tfv| sih cestah. Po raziskavi se pri**, zuje povprečno le 52 odstotk0 gorenjskih voznikov. Kazen l\ "zalotene" ni visoka, huje & celo tragično pa je lahko, ff. j avto zaleti. Akcijo bodo P°^llSl( ponovili danes popoldne, v s0"0j pa bodo posebej ostro bedeli " treznostjo voznikov. • H. J. MLADINSKI SERVIS KRANJ Ob začetku leta vas vabimo k sodelovanju, se zahvaljujemo podjetjem, študentom, dijakom šolam za dosedanje skupne uspehe! Z dotacijami in prispevki V LETU 1995 PA SMO POMAGALI PRI NJIHOVI, ZA MLADE POMEMBNI, DEJAVNOSTI: STRITARJEVA 5, KRANJ TEL.: 22 44 SS FAX: 22 44 50 Uradne ure: pon, sre, pet-11. do 13. ure tor., čet-11. do 15. ure klub študentov Poštna 3 60.000 DEM študentska organizacija FOV 36.000 DEM šport mladih (klubi, društva) 12.000 DEM Klub študentov in dijakov 9.000 DEM Prosti čas mladih - šport, kultura je tudi naš interes' S? HALO - HALO GORENJSKI GLAS Q TEL.: 064/223 111 NciroJIlo ia objavo «pre|omamo po telefonu 0641223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po poŠti - do 1230. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVI O ŠOLA B in B Tel.: 22-55-22 IZPIT C, D, E kat. V RADOVUICI NAKUPOVALNI IZLET "TUTTOCASA" Zlato polje 3K, Kranj Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 29. januarja, dopoldne ob 9. uri in zvečer ob 18. uri. Vožnja na novih vozilih IVECO. AVTOŠOLA B in B, tel.: 22-55-22 Palmanova 9.2., Madžarska-Lenti 8.2., Trst 27.2., Muenchen 29.1., karneval v Benetkah 17.2. Rozman, tel.: 064/715-249 Vse za dom in darila z velikim popustom do razprodaje. DOBRODOŠLI GOSTINCI! Del. čas: 8.30 - 12.30 in od 16.00 - 19.00. Tel.: 223-783 SEZONSKO 7NIŽANJF Obiščite nas v trgovini NUBUK v Naklem za bencinsko črpalko od 9. -12. ure ITAl it a ml f nnirrvp 7A ' ter od 15. - 19. ure in v soboto, od 9. - 13. ure, kjer vas pričakujemo s VSODRUŽINO sezonskim znižanjem italijanske obutve. VLJUDNO VABLJENI! Tel.; 47-851 ZDRAVILIŠČE LAŠKO ZDRAVJE - POČITEK SPROSTITEV PO NAKUPIH Z AVTOBUSOM £>U TRŽIČ INTENZIVNI TEČAJI NEMŠČINE DOMAČA ZDRAVILA PUŠNIK MARIJA JESENICE ALPO KRANJ AVTOSALONSEAT Cesta Staneta Žagarja 30 ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA I "CVETKA« TEL.: 225-162 MEDIACOM, do.o. L Bleiweisova 6, Kranj Rekreacijsko plavanje Y bazenih Na gorenjskem Rekreacijsko drsanje v kranju, NA BLEDU, {ESENICAH IN V TRŽIČU ZELO UGODNO v Zdravilišču Laško. V januarju vam nudimo 15 % POPUST za vse programe. Upokojenci imajo še dodatni 10 % popust. Rezervacije in informacije po tel. (063) 731-336. Muenchen 3. 2., Trst 8.2., Drinovec, tel.: 064/731-050 vpisuje v tečaj krojenja in šivanja, tečaj dvostavnega knjigovodstva ter usposabljanje za poslovodjo. Inf.: tel. 52-155 za učence, dijake in odrasle. Prof. Meta Konstantin, tel.: 064/621-998, Podlubnik 253, Škofja Loka Vse za dojenčka - program HIPP; BIO - nrana in POMOŽNI ZDRAVILNI PREPARATI - čaji, vitamini... Vozila s španskim temperamentom in nemško tehnologijo SEAT -modeli IBIZA, CORDOBA, TOLEDO po zelo ugodnih kreditnih pogojih T + 9 % in na LEASING. Vozila letnik 1996 v zalogi! Otroške bunde 5.900 do 7.900 - 20 %, velika izbira ženskih hlač in špichoz 2.900 do 4.900 in ostala oblačila iz lastne proizvodnje. Del. čas: od 9. -12. in od 15. -19. ure, sobota od 9.-12. ure Lahka dostavna vozila PIAGGIO PORTER že za 13.000 DEM. Tel., fax: 214-360 KRANJ: pon. - pet.: 8.-18. in od 20. - 22. ure, sob., ned.: 8. -22. ure, BLED: hotel Toplice: vsak dan: od 7. - 20. uri, hotel Golf: vsak dan od 7.-19. ure (ob menjavi vode pol dneva zaprt; inf. tel.: 79-20), hotel Park: vsak dan od 12. -18. ure, hotel Jelovica: vsak dan od 10. - 22. ure, ŽELEZNIKI: pon., sred., pet.: 15. - 21. ure, tor., čet.: 15. - 22. ure, sob., ned.: 10. - 20. ure. KRANJ: urnik: sobote od 15. -16.30, nedelje in prazniki 15.30 - 17.00 in od 18. -19.30 ure; cene: otroci do 7 let - 200 SIT, otroci nad 7 let in odrasli 400 SIT, spremljevalci 200 SiT, otroci nad 7 let in odrasli 400 SIT, spremljevalci 200 SIT, sezonska vstopnica 8.000,000 SIT BLED: urnik: sobote, nedelje od 18. - 19.30 ure; cene: odrasli 400 SIT; otroci 200 SIT, izposoja drsalk 300 SIT, brušenje drsalk 200 SIT JESENICE: urnik: sobote, nedelje od 14. -15.30 ure; cene: 300 SIT odrasli, 200 SIT otroci, TRŽIČ odprto drsališče: urnik: vsak dan od 18. - 20. ure, pet. - sob.: 16. -18. ure, 19. - 21. ure; vabijo na tekmo, ki bo v torek-ob 17. uri med RED STEELSI in PAK BAR-i. GLAVNI TRG 6, KRANJ Prodaja vstopnic: 9'edališka blagajna je odprta *sak delavnik od 10. do 12. ure " Ul*o pred začetkom vsake Predstave, tel.: 064/222-681 j^zervirane vstopnice r>trebno Prevzeti pol ure pred pričetkom predstav. Predstave v Kranju: DANES, TOREK, 23. 1., ob 19.30 uri, Arthur Schnitzler. VRTILJAK, predstava študentov AGRFT, za IZVEN in konto JUTRI, SREDA, 24. 1. 1996, ob 19.30 uri, Eugene lonesco: PLEŠASTA PEVKA, gostuje Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice, za abonma ZELENI, IZVEN in konto POJUTRIŠNJEM, ČETRTEK, 25. 1.1996, ob 19.30 uri, Eugene lonesco: PLEŠASTA PEVKA, gostuje Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice, za abonma ČETRTEK, IZVEN in konto PETEK, 26 1.1996, ob 19.30 uri, Eugene lonesco: PLEŠASTA PEVKA, gostuje Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice, za abonma RDEČI, IZVEN in konto PG na gostovanju: od JUTRI DO SOBOTE, 24. do 27. 1. v Novi Gorici (Fedenco Garcia Lorca: DOM BERNARDE ALBA) Pripravljamo: Slovenski kulturni praznik bomo počastili s kar šestimi različnimi uprizoritvami našega gledališča in gostujočih gledališč. GLASOV KAŽIPOT !► Koncerti 3 bene šole Škofja Loka iz oddelkov Gorenja vas in Zlrl. 9'asbena šola Sk- Loka toSNa Loka - Danes, v 1?r^. 23. januarja, bo ob •30 un v kape|j puštalske-q, 9radu koncert učencev jebene šole Škofja Loka. v Gorenji vasi 25G°renja vas - V četrtek, 1g- januarja, bo se bo ob žax uri na °š Gorenja vas "Ce! koncert učencev glas- Prireditve Tek treh dežel preložen Kranjska Gora - Množični smučarski Tek treh dežel organizatorjem, članom turističnih društev Kranjska Gora in Rateče že nekaj let povzroča kopico preglavic. Letos so obilne snežne pa- davine napovedovale idealne razmere za tek v nedeljo, 14. januarja, odjuga pa je naredila svoje in sedaj so organizatorji določili nov termin, to je nedelja, 28. januarja. Tudi prijave še sprejemajo in sicer do sobote, 27. januarja, v pisarni Turističnega društva Kranjska Gora. Kurirski smuk preložen Pristava - Tudi organizatorji množičnega smučarske-ga tekmovanja Smuk karavanških kurirjev na Pristavi v Javorniškem Rovtu se srečujejo s težavami zaradi pomanjkanja snega. Nekaj let so smuk prirejali na smučišču v Podkorenu. Letos so smuk, napovedan za nedeljo, 21. januarja, že morali preložiti, organizatorji pa razmišljajo, da bi ga ob morebitnih boljših snežnih razmerah le izpeljali na Pristavi, kajti letos ga v Podkoren ne nameravajo seliti. Lajnar iz Železnikov Škofja Loka - V četrtek, 25. januarja, bo ob 19. uri s predstavitvijo starih glasbil v knjižnici Ivana Tavčarja nastopil "lajnar iz Železnikov" ZdraVko debeljak. Smučarsko tekmovanje podeželske mladine Bied - Podeželska mladina Zgornjesavske doline bo ta konec tedna organizirala državno prvenstvo podeželske mladine v smučanju. Tekmovanje bo v sredo, 27, januarja, ob 19 uri na Straži na Bledu. Po tem, ko se bodo mladi pomerili v smučanju, bodo večer nadaljevali na tradicionalnem družabnem srečanju v Ribnem. Komedija v petih dejanjih Jesenice - Vabimo vas na ogled komedije v petih dejanjih Carla Goldonija Impre-sarij iz Smirne. Predstavo si lahko ogledate v petek, 26. januarja 1996, ob 19.33 uri v gledališču Toneta čufarja na Jesenicah. Vstopnice so že v predprodaji v pisarni gledališča. Odprtje in blagoslovitev novih prostorov Katoliška založba Družina se je preselila v nove prostore na Krekovem trgu 1 v Ljubljani. Slavnosno odprtje in blagoslovitev novih prostorov bo v sredo, 24. januarja, ob 12. uri. Predavanja M Arheološko predavanje Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 arheolog Janez Meterc ob diapozitivih predstavil problematiko kulturne in poselitvene kontinuitete na Visokem Gorenjskem od prazgodovinskih začetkov dalje. Sri Lanka Škofja Loka - V Hotelu Transturist bo v petek, 26. januarja, ob 20. uri predavanje z diapozitivi "Šri Lanka". Predavala bosta Matjaž Bedianic in g. Kuntner. Izleti It Jošt - Špičasti hrib Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 25. januarja, svoj letošnji prvi planinski izlet. Z lokalnim avtobusom, ki ima odhod izpred Globusa ali avtobusne postaje ob 8. uri, se boste odpeljali v Stražišče, kjer se dobite ob 8.15 pri Ješetu. Na Madžarsko Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje vabi svoje člane in druge na nakupovalni izlet na Madžarsko, ki bo v četrtek, 8. februarja, odhod pa ob 2. uri. Prijavite se lahko po tel.: 422-241, kjer boste dobili tudi druge informacije. Razstave Bfr I gorenjska televizija TELE-TV 'Kranj VMk dan od 19.00 do 23.00 ur« ob rwdbljah od 9.00 do 14.00 ur* Škofja Loka - V galeriji Ivana Groharja bodo jutri, v sredo, ob 19. uri odprli razstavo slik slikarja Vojka Aleksiča. Mesec dni prej na krvodajalsko akcijo Kranj, 23. januarja - Ponavadi je bila "maratonska" krvodajalska akcija za območje Kranja in okolice konec marca in v začetku aprila, letos pa bo že od 1. do 15. februarja. Da je letos toliko prej, so krive velike težave v zdravstvu, kjer jim v prvim mesecih leta najbolj manjka krvi. Ker se na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani in na Rdečem križu Slovenije zanesejo na dobro organizirano in številčno območno organizacijo RK v Kranju, so jih že v prvi polovici februarja povabili na krvodajalsko akcijo. 42 krajevnih organizacij RK, ki jim je poverjeno zbiranje krvodajalcev, zdaj sodi v pet novih občin, od katerih so se v treh odločili, da na račun območne organizacije RK ne bodo plačevali več kot za minimalne stroške delovanja. Pri organizaciji krvodajalske akcije je zato nekaj težav, je povedala sekretarka Katjuša Trampuž. Krvodajalska akcija kljub temu bo, upajo, da z enako številčno udeležbo kot prejšnja leta. Kranjčani in okoličani bodo torej darovali kri l.,2.,5.,6.,7., 9., 12..13..14. in 15. februarja, 9. februarja bodo krvodajalci dijaki kranjskih srednjih šol. • D.Ž. Denar razdelili brez natečaja Preddvor, 23. januarja - Potem ko je lani prišlo do nesoglasij med krajevnimi skupnostmi in občinsko upravo glede denarja za krajevne skupnosti, so letos oboji nekako našli skupni jezik. Dogovorili so se, da bodo denar za investicijsko vzdrževanje komunalnih naprav v krajevnih skupnostih razdelili brez natečaja, in sicer vsaki 680 tisoč tolarjev. Na Jezerskem naj bi s tem denarjem pomagali zgraditi mrhške vežice, v Kokri naj bi kupili "dražnike" (odvodnike vode) za gozdne ceste, v Preddvoru obnovili dvorano in oder v domu krajanov, sanirali cesto skozi Potoče, v ta sredstva pa je zajeto tudi dokončno asfaltiranje ceste Olševek - Tupaliče. Na Belo naj bi šel ta denar za centralno ogrevanje doma krajanov. TAidi investicijska sredstva za kulturo so razdelili v soglasju s krajevnimi skupnostmi, in sicer v Preddvoru in na Jezerskem naj bi obnavljali dvorani kulturnih domov, v Kokri pomagali pri nakupu sintesizerja in ozvočenja za potrebe krajevne kulture, na Beli naj bi tudi ta denar namenili za ogrevanje dvorane v krajevnem domu. • D.Ž. Kostanje proti Vincarjem obnavljajo - Drevored kostanjev ob cesti v Vincarje je zagotovo ena od škofjeloških znamenitosti, kije s prometom k edini večji tovarni v tisočletni Loki resno ogrožen. Več kot očitno seje pokazalo, da nekatera drevesa med njimi selitve tovarne ne bodo dočakala, zato so se na občini v Škofji Loki odločili, da jih nadomeste. V sodelovanju s strokovnjaki so drevesa, ki so začela propadati, strokovno polagali (pri tem so morali upoštevati, da je koreninje pomembno za trdnost brega oz. ceste) in zasadili nove sadike. Upamo le lahko, da ne bo propadanje preostalih dreves prehitelo njihovega postopnega nadomeščanja. • Š. Ž. M JELOVICA lesna industrija p. o. Škofja Loka, Kidričeva 58 Na podlagi 19. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. I. RS št. 55/92, 7/93 in 31/93) in 16. člena Uredbe o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij (Ur. I. RS št. 13/93, 45/93, 55/93, 6/94 in 43/94) objavlja JELOVICA, lesna industrija, p.o., Škofja Loka, Kidričeva 58 PROGRAM LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA PODJETJA in JAM POZIV K VPISU IN VPLAČILU DELNIC ki ga je odobrila Agencija Republika Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo z odločbo št. LP 01161/1995-BS z dne 11. 12. 1995 1. Firma: JELOVICA, lesna industrija, p.o., Škofja Loka, Kidričeva 58 2. Sedež: Kidričeva 58, 64220 Škofja Loka 3. Matična številka podjetja: 5040043 4. Osnovna dejavnost: proizvodnja lesenih stavbnih elementov 5. Pravna oblika organiziranosti: podjetje Jelovica, lesna industrija, p.o., škofja Loka, Kidričeva 58 je v 100 % družbeni lastnini. 6. Kombinacija načinov lastninskega preoblikovanja: - prenos 20 % delnic na Sklad Republike Slovenije za razvoj - prenos 10 % na Slovenski odškodninski sklad - prenos 10 % na Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja - interna razdelitev delnic v višini 10 % razpisanih delnic - notranji odkup v višini do 40 % delnic - prodaja delnic z javno dražbo kot povečanjem lastninskega kapitala podjetja za 23 % nominiranoga družbenega kapitala 7. Predvidena lastninska struktura kapitala preoblikovanega podjetja: - upravičenci iz naslova denacionalizacije 11,5 % - Sklad Republike Slovenije za razvoj 15 % - Slovenski odškodninski sklad 7,5 % - Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja 13 % - upravičenci iz naslova interne razdelitve in notranjega odkupa 40 % - fizične oz. pravne osebe iz naslova prodaje delnic z javno dražbo 13 % 8. Javni poziv k vpisu in vplačilu delnic 8. 1. Interna razdelitev Podjetje JELOVICA, lesna industrija, p.o., Škofja Loka, Kidričeva 58 poziva vse zaposlene, bivše zaposlene in upokojence podjetja, da v roku 30 dni po objavi javnega razpisa v časopisih "Delo" in "Gorenjski glas" ter na oglasnih deskah podjetja vpišejo delnice v zameno za lastninske certifikate. Ko bodo opravljene vse potrebne formalnosti v zvezi s potrdili iz 25. a člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, bo podjetje na enak način pozvalo upravičence iz tega naslova naj vpišejo delnice v zameno za ta potrdila v roku nadaljnjih 15 dni. Certifikate bomo sprejemali na sedežu podjetja v Škofji Loki, Kidričeva 58, ob delavnikih od 8. do 14. ure. Upravičenec, ki zamudi objavljeni rok za predložitev certifikatov oz. potrdil, ne more več sodelovati pri interni razdelitvi delnic podjetja. Če bodo zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci podjetja v zameno za certifikate oz. potrdila vpisali delnice v vrednosti, ki presega delež, namenjen interni razdelitvi, bo presežek v celoti in proporcionalno uporabljen v okviru notranjega odkupa. če zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci podjetja v okviru tega načina ne bodo vplačali vseh delnic, namenjenih interni razdelitvi, bo podjetje v naslednjih 10 dneh v drugem krogu za preostanek razpisalo možnost vpisa ter pozvalo ožje družinske člane zaposlenih k udeležbi v interni razdelitvi z razpisom na oglasni deski podjetja. Rok za vpisovanje delnic oziroma predložitev certifikatov ožjih družinskih članov zaposlenih je 15 dni po objavi internega razpisa. Delnice, pridobljene v interni razdelitvi, imajo nominalno vrednost 1.000 SIT, dajejo sorazmerno pravico do upravljanja, dajejo sorazmerno pravico do dela dobička, dajejo ob stečaju ali likvidaciji družbe pravico do poplačila sorazmernega dela iz stečajne oz. likvidacijske mase, glasijo na ime in niso prenosljive dve leti od njihove izdaje, razen z dedovanjem. 8 2. Notranji odkup Podjetje JELOVICA, lesna industrija, p.o., Škofja Loka, Kidričeva 58 poziva vse zaposlene, nekdanje zaposlene in upokojence podjetja, da v 14 dneh po objavi javnega poziva v časopisih "Delo" in "Gorenjski glas" ter na oglasnih deskah podjetja vpišejo in vplačajo delnice s 50 % popustom, na sedežu podjetja v Škofji Loki, Kidričeva 58, ob delavnikih od 8. do 14. ure. Vpis delnic bo potekal v zato določenih in označenih prostorih finančno - računovodske službe, gotovinska vplačila pa na privatizacijski podračun podjetja št. 51510-698-3343 pri SDK škofja Loka, z navedbo "plačilo kupnine za delnice v notranjem odkupu". Upravičenec, ki zamudi objavljeni rok za plačilo kupnine, ne more sodelovati pri notranjem odkupu delnic podjetja.Delnice je mogoče vplačati z morebitnimi presežki lastninskih certifikatov iz interne razdelitve oz. potrdili iz 25. a člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (glede teh potrdil tudi v tem primeru velja enaka procedura kot pri interni razdelitvi), ali z gotovino. če bodo vplačila presegla 40 % družbenega kapitala, bodo vplačani zneski znižani in preplačila vrnjena, pri čemer bo kot kriterij uporabljeno povprečje plač, pokojnin ali nadomestil zadnjih treh mesecev (za preplačila v gotovini) oz. proporcionalno (v primeru preplačil s certifikati oz. potrdili. Nižanje bo izvršeno na cele delnice. Delnice, ki jih upravičenci vpisujejo in vplačujejo v notranjem odkupu, imajo nominalno vrednost 1.000 SIT in lastnosti, ki jih predvideva Zakon o lastninskem preoblikovanju (navadne, imenske, dajejo pravico do upravljanja in do dividende) in so do poteka zakonskih rokov omejeno prenosljive. 9. Dodatne informacije Vse dodatne informacije v zvezi s sodelovanjem pri lastninskem preoblikovanju podjetja so na voljo v splošni in finančno-računovodski službi podjetja, in sicer vsak delavnik od 8. do 14. ure po tel. 064/61-30 ali osebno. 10. Kontaktne osebe Kontaktni osebi sta g. Stojan Rožanc in ga. Sabina Malovrh, tel. 064/61-30, fax 064/634-261. 4. oktober • svetovni dan živali Kako smo ta svetovni dan praznovali na Senturški Gori Gorenjski glas je v 81. številki z dne 13. oktobra 1995 in v številki 83. z dne 20. oktobra 1995 objavil dva prispevka posvečena Svetovnemu dnevu Hvali. Lahko bi bilo o tem svetovnem dnevu napisanega malo več. Karel Bajd pa je v 99. številki Gorenjskega glasa z dne 19. decembra 1995 objavil prispevke Odstrel mačka v bližini hiše na Golniku. Ta njegov prispevek je bil vreden premisleka. Toda to, kar se je dogajalo na območju Šenturške Gore prav na svetovni dan Hvali v sredo, 4. oktobra, pa presega vse meje razuma. Tega dne se je na to območje pripeljala neka skupina neznancev (lahko je bil tudi en sam) in se z neslišnim orožjem za streljanje spravila na pse in mačke kar po vrtovih in dvoriščih v neposredni bližini vasi in hiš. Okoli 11. ure so v vasi Apno ustrelili mačko, ki je imela 4 mladiče (brez nje so trije poginili, eden je z našo pomočjo ostal živ). Na to mačko so streljali v krogu 25 metrov, kjer sta se v tem Času zadrževali dve Ženski. Prva je bila sicer nevidna iz smeri streljanja, ker je kleče plela na vrtu za bregom, druga pa zato, ker je stoje obirala fižol s prekel. Če bi strelec le malo zgrešil, bi jo lahko zadel, ker je mačka čakala na plen prav v isti smeri streljanja. Mačka je v mukah končala v naročju gospodinje in smo jo kasneje zakopali. Mačka pa so isti dan ustrelili prav pred gospodarskim poslopjem. Našli smo ga šele naslednji dan in je na istem mestu ostal kar 21 dni, ker smo čakali komisijo, da si kraj ogleda. Patrola policije je na klic prišla izredno hitro, žal je bila že tema, zato sta policista obljubila ogled in obisk naslednji dan, toda na ogled ni bilo nikogar. Na ta dan so v Apnem ustrelili dva psa, hišna čuvaja, koliko so pa mačk ni znano, ker so streljali tudi med počitniškimi hišami. Z namenom, da bi račun za oba mačka (oba sta bila odlična lovca na voluharje) sem opravil kar 67 telefonskih pogovorov, toda vse do danes nisem uspel ugotoviti storilcev, ki so na ta način počastili svetovni dan Živali. Pri vseh veterinarskih zavodih sem uspel izvedeti le to, da je na Vilharjevi ul. 33 v Ljubljani neka higienika, ki MOgOČE ŽELITE RISATI, SLIKATI NA SVILO IN STEKLO ALI OBLIKOVATI GLINO, MORDA KROJITI IN ŠIVATI! POKLIČITE 715 265 LJUDSKO UNIVERZO RADOVLJICA opravlja taka dejanja, toda ii$ pri njih nisem dobil rta vprašanje pravega odgovori Izgovarjajo se drug na dru&$ nihče o tem streljanju nov ničesar vedeti. Nekaj veterini jev mi je zatrjevalo, da <" higienika dela vse zakonito | še to, da mi psa lahko ustreM tudi pred hišo in ob meni, & t ne bom imel privezanega oz- ^ verigi. Trdili so, da psa, čuvaja lahko na ta način usttf lijo, mene pa ne smejo. KakW tolmačenje? Kje je tudi človek varnost, da ne omenjam živali"1 premoženja. . Že enajsto leto poteka °f> odredbe, ki določa, da moraj6 biti vse mačke zaprte in vsi psl tudi lovski, kadar niso z lovcert privezani na verigi. Kakšno f Življenje mačk v zaprtih proi' torih po U letih, si lahko saN". zamislimo. Kje je društvo za M proti mučenju živali.Vsak i"1" psa čuvaja zato, da mu varuj1 hišo, ljudi in premoženje, ma?" pa zato, da mu to premoli1, varujejo pred mišmi, voluharf podganami in drugimi škodif' ci. Vse drugače pa je v mestih f stanovanjskih blokih, kjer j1* imajo lastniki samo za svoj( razvedrilo in zabavo. VečW nas je za to, da se pse in ma$\ brez lastnika, če so jim odv(l namesto da jih odvrže]0 bližini gozdov, vasi ali posarnt}' nih hiš) pospravi na dostor način, če nimajo njihovi lastni toliko čuta, da bi jih oddali $ pristojna mesta. Zato naj hig,e'. niki te begajoče živali posproSv jo na dostojen način in °. vednosti domačinov ali vSy krajevnih skupnosti, ne pa, 0 7s 2 m 1 "o oz CT 03 °a O 03 CD (O lo! CD 5 N (O 03 (D =r-CQ CD CU ° O ->■ a co c/> O CD N D) (F o i cn 03 < ©' ju B> "D 03 0< => ČD Ig * 5= 95 cd "o JS. o< CD C — 3 C 2* Or == m o° mc 3JC/3 m o °i SP-CV enc Z > O 00 o< z > o m < C/> m E z > m o o> ■I S S1 Is c-8 8\ Ig M, o -n n« il o CT C 03 g o nT s 8< cn a< £c cd 5 ' a. 3 CD CD 5» O O) . D 7r> ° sg« —• 3. cd zr c/s O CD 9: C/5 2f ?< 3. 5' m o. tu W CD O it Q<03 D O CD ~ Ni CD "D "D O 03 < 91 CD 03 o< C 03 O i o CD Z IDO CD 03 CD Is™ TJ (D » 3. Sf 2.g" . -• o a )< o 9^ 02 oo 05 co -h-hhhh oo co •ij cn CO -vi oo p to £ o oP ■p a i o C 3 O O" cn K? bo o* a) ro gob o cn cn p o o o o o o o o co co Cn N Z3 £U S o< 03 3 O O o o m H O i (D *■ ro co Q>' 3 C 03 a. co (/)< < 03 C) NESREČE Hud trk na avtocesti , Jesenice - V četrtek, 18. januarja, ob 11.40 se je vožnja Po avto cesti od Karavanškega ■ I Predora proti Lescam za 25-fl letno Radano M. z Jesenic •J ?labo končala. Z marutijem jo H Je v blagem, dolgem, pregled-H' nem ovinku zaneslo na prehiti lfvalni Pas in ie čelno trčila v " ^tonsko ograjo med voznima 1 Pasovoma. Po ograji je drsela I k 80 metrov, dokler se avto ni "Ji ustavil. Voznica, ki ni bila ''1 pripeta z varnostnim nasproti s fiatom tipo pripeljal 40-letni Janez A. iz Preddvora. Golf in tipo sta trčila. V nesreči je bil huje ranjen voznik Jožef Z., njegova sopotnica Cecilija Z. in voznik fiata Janez A. pa lažje. Jožefu Z. so iz zmečkanega golfa pomagali kranjski poklicni gasilci. Škode na vozilih je za najmanj 700 tisočakov. letni Marjan K. iz Bodešč je s fičkom pripeljal po Alpski cesti in v križišču, kjer je zavil proti Bledu, izsilil prednost 52-letnemu vozniku Jožetu S. iz Zasipa, ki je vozil od tudi na kontrolni zdravniški pregled. Iz tega pregleda očitno ni bilo nič, saj ima Marjan K. Še vedno veljavno vozniško dovoljenje. Bleda proti magistralki. Mar- m jan K. je zapeljal tik pred Okoliščine pojasnjene «i,ec.. - ■«">»«...... pasom, rt [■ "Ila hudo ranjena, v jeseniš b0|mšnici so jo zadržali na i nfav*JenJu- Pri "ogledu kraja 1" upfC S0 Prometm policisti 1 avt° ji' da Je leva £uma na prazna. Izvedenci bodo 1 Sf i ' ali Je Prazna guma ki ^r°k ali posledica nesreče c jH 0 P. Dva "nastradala" Zaradi tretje /»oko - V petek ob treh P0Poldne je 20-letna Tanja J. zan r°fje Loke 2 Jugom 45 Peljela z dovozne ceste pri ^ovanjski hiši Visoko 7a na ^onalko Kranj-Jezersko in ' Vlia proti Kranju. Pri tem je Jctf'f3 prednost vozniku golfa zetu Z. iz Preddvora, star-Jr* 38 let, ki je pripeljal iz zS , Vorske smeri- Da Je ne bi 1 21 od zadaj, se je Jožef Z. 'tli lev Zav'ranJem umaknil na : 1 vozni pas, tedaj pa je Brezglavo prek ceste Jesenice - V petek je bila še ena huda prometna nesreča. Ob 18.25 je 59-letni Ivan K. iz Gozd Martuljka z VVV jetto peljal od Potokov proti centru Jesenic. Na cesti Borisa Kidriča 44 je tik pred avtom z njegove desne stekel čez cesto neznan pešec, voznik je upočasnil, takrat pa je z leve strani prečkal cesto še 40-"* letni Alojzij M. z Jesenic. Ivan K. je kljub zaviranju pešca zbil, vrglo ga je na pokrov motorja,-obležal pa je pred avtom sredi ceste. Hudo ranjenega po glavi zdravijo v jeseniški bolnišnici. Prometni policisti so tudi zanj odredili analizo krvi. njega, tako da ni mogel preprečiti trka v fička. V nesreči je bil lažje ranjen samo Marjan K. Ker je kazal očitne znake opitosti, so policisti zdravnikom jeseniške bolnišnice, kamor so ga odpeljali, naročil, naj mu jo pregledajo. Inšpektor Ivan Demšar je o njem povedal, da ga policisti poznajo kot pogostega kršitelja cestnoprometnih predpisov, ki menda večkrat vozi pijan kot trezen. V dveh letih so ga kar sedemnajstkrat predlagali v postopek sodniku za prekrške, 1994. leta ga je prometna policijska postaja napotila Poljane - Policisti so s pomočjo obeh udeležencev in prič razjasnili okoliščine prometne nesreče, ki se je zgodila 10. januarja v križišču v Poljanah, kjer naj bi, kot smo po nesreči zapisali, voznik France P. iz Škofje Loke na prehodu za pešce zbil domačinko Marjano M. France P. je pešakinjo zadel skoraj osemnajst metrov za prehodom. Policisti ga bodo ovadili zaradi suma vožnje z neprilagojeno hitrostjo, svoj delež krivde za nesrečo pa bo morala nositi tudi Marjana M. * H. Jelovčan SNEGOLOVILCE po ugodni ceni dobite. ©725-319 1128 Prodam 10 kosov OKENSKIH DESK (dvojna zasteklitev 110x150). ©421-799 1807 Prodajamo vse vrste BETONSKE OKRASNE GALANTERIJE. Vse infor. na ©715-625 1825 Prodam suhe JAVORJEVE PLOHE. ©45-263_1827 GRADBENO BARAKO - garažo ugodno prodam 550 x 250. ©633-171, zvečer 185B KRILA za vrata, 2 kosa 198/83, opeko špičak, novo 200 kosov, prodam. ©45-694 1871 LOKALI MALI OGLASI 223-444 Kronik za volanom Lesce - Nesreča, ki se je zgodila v petek ob 17.10 v znamem križišču Tio pri Lescah, ni imela hujših posledic, je pa drugače zanimiva. 33- pretekli teden je bilo na gorenjskih cestah deset roinetnih nesreč, v katerih je ena udeleženka umrla, pet JUUI je bilo hllic mnionih. ncnm na lavio NI<>i./n v dobrem stanju. Pernuš, Črnivec 4 TALON 2gomje Bitnje 32 »I.: 064/311 032 m ODKUP «* PRODAJA * PREPIS VOZIL (tudi zunanjih) Ugodno prodam VW HROŠČ 1200 i Jetnik 1976, reg. do 11/96. Arh, ^e)e 6, Duplje 1953 195}8-letnik 1986> Prodam- ®52-359 Prodam JUGO 55 KORAL, letnik 9/ W. z dodatno opremo, 4300 DEM. «736-221 1855 ŠKODO FAVORIT LX, letnik 1993, **°00 km, reg. do 4/96, bele barve, z dodatno opremo, meglenke, šibedah 1. drugo prodam za 8600 DEM. ^872-029_1958 .^VUNDAI PONY GS, dobro ohranil, letnik 1991, rdeče barve, pro-;am, 61000 km. garažiran. cena jOjOO DEM. ©801-270_1957 JUGO 55, letnik 1990, prodam, cena ^00 DEM. »225-077_1958 Prodam JUGO 45, bel, letnik 7/90, 50.000 km. ©324-655 1960 Prodam JUGO 65 KORAL, letnik ^989, registriran, lepo ohranjen, 4200 ^M. Noč, Dobravska 8, Jesenice Nudimo vam posel. Pokličite in dogovorili se bomo. ©623-228. zvečer 419 Nudim delo v strežbi. ©47-907 512 Gostilna v Kranju zaposli redno ali honorarno KUHARJA ali KUHARICO. ©222-233 1150 Zaposlimo PRODAJALKO ali prodajalca do 25 let starosti. ©327-112 1285 Delo na domu. Zagotovite si 200 DEM dnevno z telnet marketingom. © 061/12-52-199 1312 Zaposlimo KLJUČAVNIČARJA. ©41-438 1539 POSTANITE NAJBOLJŠI MED NAJBOLJŠIMI! Pridružite se najuspešnejši prodajni mreži v Sloveniji pri prodaji knjižnih uspešnic. ©0609/ 637-492. 064/634-064, 56-105 1610 KUHANJE za pripravo PIZZ TAKOJ ZAPOSLIMO. ©222-430 1669 PRODAJALCA ali PRODAJALKO redno ali honorarno zaposli "VENERA SHOP" Kranj. Lahko tudi mlajši upokojenec. Dober zaslužek. ©218-938 ali 0609/621 -420 1707 Zaposlimo pridno, simpatično, delovno natakarico, staro nad 20 let, z gostinsko šolo, Slovenko. Inf. osebno ali po tel. © 221-051 1736 Iščemo dekle za strežbo zasoljena praksa. © 58-758 zvečer od 20. ure ali osebno v Pizzeriji Košuta, c. Kokrškega odreda 18, Križe. 1779 Dijakinja išče delo ob sobotah ali nedeljah. ©620-074 1790 ^Sgrejmem delo na domu. ©57-841 Iščem delo na domu. Ročno pletem otroške komplete. ©217-367 1804 Kava bar v Tržiču zaposli natakarico. S 45-066 1817 Če je zdravje, je denar! K sodelovanju vabimo več novih sodelavcev, za trženje vrhunskega artikla namenjenega zdravju in dobremu počutju. Tel.: 57-033 122- oddaja, 26. jan. od PONEDELJKA 29. januarja vsak dan POROČILA na TELEVIZIJI TELJE—TV Kranj ob 18.10, 21.10 in 22.45 uri EKONOMIST PRIPRAVNIK išče pripravništvo ali honorarno delo. ©47-438 1832 Zaposlimo KV ali PK SLIKOPLES-KARJ. Pisne ponudbe pošljite na naslov: GOZ, Likozarjeva 1 A, Kranj Honorarno delo sprejmem na dom. ©715-295 _ 1857 FRIZERKO moško-žensko, sprej-mem Bled. ©741-595 1872 če vas zanima dodatni zaslužek, pokličite na ©323-259 isso Nudimo redno zaposlitev z odličnim zaslužkom, ni prodaja. ©323-017 1881_ _ TRGOVKO za prodajo tekstila zaposlimo (škofja Loka) Hesto.d.o.o., ©634-330 1896 Za prodajo strokovne literature in izobraževalnih programov redno zaposlimo komercalista - zastopni-ka(ico). Če ste resen interesent z lastnim prevozom in telefonom nas pokličite na ©061/264-474, od 8. do 16. ure 1901 Enkratna priložnost za vse zastopnike in ostale, ki bi se želeli priučiti zastopništva. Nudimo vam prijetno delo v skupini redno ali honorarno zaposlitev in odličen zaslužek. ©57-033, od 7. do 15. ure 1904 Tri NATAKARICE od 20-30 let in samostojnega KUHARJA-ico, zaposlimo TAKOJ. ©725-190, od 17. do 18. ure__1970 ŠOFER C kategorije dobi delo. ©332-511, popoldan 1972 D0draiali honorarna zaposlitev na SLOVENKSA s 15-letnim sinom, l50onn'u zastopništva DZS. OD živeča v Švici, išče dekle za delo v Prije."? S,T in VQč- Delo poteka v gospodinjstvu. Ponudbe do 4.2. na ,r8bn skuPini. Izkušnje niso po- naslov: Meta Mlinar, Kidričeva c. 70, u°e. © 51-297 po 14. uri. 317 Škofja Loka, «631-528 1994 -^odam JUGO 45, letnik 1986. !*^1-279, P° 13- uri 1965 9nl?dam R 4 GTL, letnik 1986, cena <^PEM. ©741-629 1966 I^PA SAMARA, 3 v, 1500, metalik, lln|k 1992, prodam. ©46-404, po ^Uri _1969 t£r?oam GOLF JX 1.3, letnik 1989, I^Jastnik. ©41-590 __1984 80Bdam R 4-letnik 1991. ©061/376-<^Pokličite v večernih urah 2028 l609,odno prodam R 5 CAMPUS, knik 1991. Kajzer, Prebačevo 58, ^nj 1 ,,«*, SaPOSLITVE Trgovina CMOK, Zasavska c. 1a ponovno išče PRODAJALKO ali PRODAJALCA za nedoločen čas. Oglasite se osebno v trgovini ali pošljite pisno ponudbo na gornji naslov. Redno ali honorarno zastopniško in predstavniško delo na področju Slovenije nudi DZS, zaslužek 120.000 SIT. ©325-420 ali 063/720-688 30034 ŽIVALI PURANE za zakol, lahko očiščene, domača krma, ugodno prodam. ©217-128 993 KOKERŠPANJELE zlato rjave z rodovnikom, prodam. ©718-035, popoldan 1270 Kupim 7 dni starega telička in prodam ZAJKLE za zaklat. ©41-853 1625_ Prodam teličko simentalko staro 11 tednov. 8 422-136 1781 Ljubitelju LESIJEV prodam 6 mesecev starega samca z rodovnikom. ©725-411 nas Prodam JAGNJETA za zakol ali nadaljno rejo. ©738-066 1799 Prodam MESO - polovico krave. Dobnikar, ©422-005 1800 TELICO simentalko 8 mesecev brejo, prodam. VOVK, Češnjica 21, Podnart 1805 Prodam visoko brejo TELICO, črne bele pasme. Struževo 7 1819 Prodam sedem tednov staro TELIČKO simentalko. ©401-228 isso KRAVO prodam. ©78-612 1833 Prodam enoletne KOKOŠI nesnice, cena ugodna. ©47-866 1834 Prodam JAGNJETA za zakol in OVCE za rejo. ©45-502 1B58 Prodam teleta težkega 110 kg, simentalca. © 421-464_1914 Prodam TELETA simentalca, težkega 130 kg. ©214-632 1923 Prodam BIKCA simentalca, težkega 110 kg za nadaljno rejo ali zakol. ©421-678 1928 Prodam OVCO. ©422-407 1929 Prodam BIKE za zakol, lahko polovico. Strahinj 20, Naklo 1931 Prodam 6 mes. brejo TELICO simentalko. ©688-118 1933 Prodam KOZLA srnaste pasme sedem mesecev starega. ©721-023 1940_ Prodam 10 dni starega TELETA šarole. ©721-259_1943 Prodam PUJSKE težke 20 in 60 kg. ©682-745_1944 Prodam PUSJKE 60-70 kg. ©620- 582 1946 Prodam BIKCA simentalca, težkega 130 kg, za zakol ali nadaljno rejo. ©421-587_1968 14 dni starega TELIČKA, prodam. ©421-062 1995 SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE DNE 11. 1. 1996 V SPLITU UMRL DEDA MILOŠ JOKIĆ ŽALUJOČI NJEGOVI OSMRTNICA Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek LEOPOLD BERČIČ Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 24. januarja 1996, ob 15. uri na pokopališču v Bitnjah. Na dan pogreba bo žara v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču. Pokopan bo v družinskem krogu. Žalujoči: žena Frančiška, hčerki Ani in Mija, sinovi Stane, Miro in Marjan z družinami in ostalo sorodstvo Prodam ROTVVEILERJE mladiče, odličnih staršev. ©401-364 1859 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. ©874-339 isee Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni. Mežan Franc, Riklijeva 7, Bled 1873 Prodam SIMENTALKO po izbiri in 150 kg BIKCE. Viriog 9, Šk. Loka, ©620-987 1874 Prodam 18 dni starega TELIČKA simentalca. ©721-195 187S Prodam mlada JAGNJETA. ©061/ 728-812, od 16. do 20. ure 1879 Prodam PRAŠIČA za zakol domača krma in suha drva. ©422-112 1395 Prodam JAGENJČKE za zakol in plemenske zajce pasme francoski ovnač. ©45-171 1898 DOBRIM LJUBITELJEM malih KUŽ-KOV podarim PSA mešančka, star 9 mesecev. ©323-735 1899 OSMRTNICA Tragično nas je zapustila naša draga VANJA BUČINEL roj. Legat Od nje se bomo poslovili v petek, dne 26. januarja 1996, ob 15. uri na kriškem pokopališču. Žara bo 25. januarja 1996 od 9. ure dalje v mrliški vežici v Tržiču. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob izgubi naše mame PAVLINE BRTONCELJ iz Lajš se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem za pomoč in izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove v korist cerkve namesto cvetja ter Zvezi borcev - ga. Rezki Porenta za poslovilne besede in g. župniku za opravljeni pogrebni obred. Vsem še enkrat hvala za številno spremstvo na njeni zadnji poti. VSI NJENI Lajše, 15. januarja 1996 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica KARLA TERPLANA iz Kokrice pri Kranju se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, njegovim bivšim sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Srčna zahvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in vsem ostalim, ki ste nam kakorkoli pomagali. Vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Kokrica, 13. januarja 1996 ZAHVALA Ob nepričakovani smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA JENKA Jergovčevega ata iz Virniaš pri Škofji Loki se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam stali ob strani, ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje in sveče v slovo. Zahvaljujemo se tudi ZD Škofja Loka, osebju oddelka za intenzivno nego KC, gasilskemu društvu Virmaše Sv. Duh, govorniku Križnarju za poslovilne besede, Kegljaškemu klubu Lubnik 77 in podjetjem: Gorenjska predilnica, LTH in Odeja. Hvala tudi gospodu župniku dr. Janezu Ambrožiču iz Sv. Duha za lepo obredno doživetje in pevcem kvinteta Zupan za pesmi, ki so jih namenili pokojnemu. VSI NJEGOVI V SPOMIN Tiho, kakor si Uvel, brez slovesa si odšel, v tihem grobu zdaj počivaš, večna lučka ti gori, spomin na tebe ne ugasne in solze se ne posuše. 22. januarja je minilo leto dni, odkar nas je zapustil FRANC ŠUŠTERŠIČ Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Stara, Loka, januar 1996 Bo na Jezerskem akumulacijsko jezero? Komatevra kot Krajcarica Jezerjani so nezaupljivi, vendar so se pripravljeni pogovarjati. Nadaljevanje s 1. strani. Jezerjani so imeli na predlog več pomislekov. V tem kraju se stika več interesov, je menil predsednik KS Milan Kocjan, vendar so imeli doslej več slabih kot dobrih izkušenj s tistimi, ki. so obljubljali pomoč. Tako denimo na sanacijo jezera in na ureditev krajevnega vodovoda čakajo že lep čas, prav tako pa v petkovem pogovoru niso mogli mimo nerazumevanja države v zvezi z željo Jezerja-nov po lastni občni. Po drugi strani pa domačine skrbi tudi dejstvo, da je Jezersko zelo plazovito območje, kjer razsajajo hudourniki, in bi akumulacijsko jezero v tem delu doline še bolj ogrozilo okolje. Preden bi se v Koma-tevri karkoli gradilo, bi morali opraviti vse potrebne raziskave, dovoljenje zanje pa bi dalo ministrstvo za okolje in prostor. Šele na tej osnovi bi začeli iskati različna dovoljenja, je dejal Božo Dukič. Sestanka se je udeležil tudi kranjski župan Vitomir Gros (preddvorskega na prvo srečanje niso vabili), ki je med drugim dejal, da občina Kranj načrtom Jezerskega ne misli nasprotovati, če gre za skupen cilj ohranitve reke Kokre. Načrtov o hidroelektrarni v Komatevri Jezerjani ne odklanjajo (do leta 1945 je tam že bila elektrarna), pač pa pričakujejo, da jih bo Zveza društev graditeljev malih elektrarn najprej seznanila s strokovno študijo, ki obstaja o vodotoku Kokre. Podprli so tudi zamisel, da bi si šli ogledat podobno akumulacijo, kakršna bi bila njihova, v Trento, kjer se dela ravnokar končujejo in bo marca njihova mala elektrarna že v pogonu. • D.Z.Žlebir Problem kranjskih športnih objektov še zdaleč ni rešen Komu ključi, denar,... Obiskovalci, ki te dni hodijo na nov olimpijski bazen v Kranju, so zadovoljni, saj bazen obratuje, kot je treba, manj pa so zadovoljni tisti, ki ga upravljajo ali naj bi upravljali z njim. Ker dogovori med Športno zvezo in Mestno občino Kranj prejšnji teden niso bili uspešni, saj se predstavniki obeh niso mogli dogovoriti o nadaljnjem upravljanju z bazenom, je takoj prišlo zapletov. Pri Mestni občini Kranj so kljub vsemu upravljanje vzeli v svoje roke in kot v.d. upravnika bazena že pred podpisom pogodbe "nastaviti" Bojana Ropreta. Na bazenu so želeli tudi zamenjati ključavnice (do menjave vendarle kasneje ni prišlo), ponovno pa se je zapletlo, ker je Bojan Ropret začel pobirati denar dnevnega izkupička na bazenu. "Do sedaj je blagaj-ničarka na bazenu vsako jutro prinesla denar, pobran iz vstopnin prejšnjega dne, ki smo ga normalno dali na račun Športne zveze. Konec prejšnjega tedna pa je denar dvakrat zvečer pobral Bojan Ropret, zato smo v nedeljo sklenili, da pridemo na bazen in ga poberemo mi, ki smo uradno še vedno uprav! i alci bazena, saj z mestno občino Kranj še nismo sklenili sporazuma o prenosu upravljalske funkcije. Mi si želimo, da čimprej pride do sporazuma, vendar pa je težava, ker nam Mestna občina Kranj ne priznava našega vložka v bazen, da je sploh lahko začel obratovati. Sicer bi bile danes v bazenu gole stene! Ne vemo še, kako se bodo nesporazumi razpletli, želimo pa, da bi se lahko normalno pogovarjali... in dogovorili," pravi Jože Šepic, vodja Športne zveze Kranj. Podobno kot z bazenom se dogaja s Športno dvorano na Planini, kjer si vsak po svoje razlaga "kdo pije in kdo plača", športniki pa vsak dan trepetajo, kdaj jim bodo vrata dvorane (in bazena) dokončno zaprli.... • V. S. Pomagajmo družinama Tre ven in Velikonja Ljudje darujejo denar in opremo Na račun RK Škofja Loka so ljudje za Irevnove in Velikonjeve doslej darovali 260 tisočakov. Kranj, 23. januarja - Kadar je stiska huda, ljudje radi pomagajo. To se je izkazalo tudi v primeru Trevnovih iz Laniš in Velikonjevih iz Hobovš, ki so v požaru ostali brez vsega. Na računu Rdečega križa v Škofji Loki se zanje nateka denar darovalcev, mnogi pa so jim ponudili pohištvo in drugo opremo za obnovo stanovanja. Oglasila sta se tudi prevoznika, ki sta podarjeno že včeraj odpeljala v skladišče RK v Škofji Loki. Prevoznik Cankar s Kamnit-nika v Škofji Loki in Milan Martinčič s Koprivnika pri Sovodnju sta se ponudila, da doslej zbrani material in opremo pripeljeta prizadetima dru-žinama. Ker slednji na pogorišču za zdaj tega ne morejo hraniti, bo počakalo na ugodnejši čas v skladišču Rdečega križa. Doslej se je na račun za obe družini nateklo 260.000 tolarjev, darovalci pa so poleg Denar za obe druiini se še vedno zbira na računu Rdečega krila Škofja Loka, Številka 51510-678-8080 (s pripisom "za Laniše" ali "za Hobovše"). Kdor pa ieli darovati material, naj to sporoči na naše uredništvo (223-111) ali na RK Škofja Loka (621-462). tistih, ki smo jih že objavili, naslednji: Anton Logar, Šenčur (10.000), Krista Mrak, Kranj (10.000), Strel, Škofja Loka (4.000), Marica Noč, Jesenice (1.000), Franc Bre-gar, Lesce (4.000), Alojz Kem-perle, Srednja vas v Bohinju (5.000), Jože Osterman, Visoko (5.000), Zorica Gartner, Nomenj (3.000), Helena Korošec, Savica ( 3.000), Čar, Žiri (5.000), Društvo za vrednotenje dela, Kranj (50.000), Podjetje MB d.o.o., Naklo (100.000). Tokrat omenjamo le tiste, ki so darovali denar, prihodnjič bomo tudi tiste, ki so podarili opremo. Kaže, da bo vsaj ena družina kmalu prišla do strehe nad glavo. Dobesedno. Podjetje Bramac iz Dobruške vasi in Gorenjski glas namreč v tej akciji namenjata streho za novo hišo. Rdeči križ iz Škofje Loke, ki organizacijsko vodi zbiranje pomoči, pa pomaga tudi drugače. Vsako leto namreč dvema šolarjema iz socialno ogroženih družin plača šolo v naravi. Tokrat je na ta način priskočil na pomoč Trevnove-mu srednješolcu. • D.Ž. Popravek Žal se moramo opravičiti še za eno napako, ki se je prikradla v petkov zapis o akciji za pogoreli druiini Nova gospodinjska stroja za obe druiini je ponudilo podjetje Mercator Preskrba iz Tržiča in ne Izbira. Spoštovane naročnice in cenjeni naročniki Gorenjskega glasa! O naročnini v letu 1996 Že četrto leto zapored je naročnino za časopis Gorenjski glas tudi letošnje 1996. leto možno plačati na tri osnovne načine: - mesečno preko trajnika z Vašega tekočega računa, ki ga imate v Vaši poslovni banki - po trimesečjih z računom oziroma s položnico, ki jo pošljemo na vaš naslov in pri kateri za redno plačilo upoštevamo 20-odstotni naročniški popust - s plačilom celoletne naročnine v dveh obrokih (februarja in marca 1996), z 20 + 22,5 odstotka naročniškega popusta Če ste lani plačali celoletno naročnino Gorenjskega glasa, bomo to avtomatično upoštevali kot Vašo odločitev tudi za leto 1996. Torej si ni treba delati dodatnih stroškov in nas klicati zaradi celoletne naročnine, če želite tako kot lansko leto -razen, če seveda ne želite kakšne spremembe (popravek naslova in podobno). Če pa ste doslej plačevali naročnino Gorenjskega glasa s trimesečnimi računi ali s trajnikom preko bančnega računa, za letos pa bi želeli izkoristiti dodatne ugodnosti s celoletno naročnino, pa nam to sporočite - telefon naročniške službe je 064/ 223 -111, vsak delavnik od 7.00 do 15. ure (ob petkih do 14. ure). Letos bodo izšle 103 številke Gorenjskega glasa, dvanajst mesečnih barvnih prilog AS in še precej drugih bralnih uredniških prilog. Naročnina za celo leto bi po januarskih prodajnih cenah znašala 11.810 tolarjev. Vendar: za plačilo celoletne naročnine je potrebno upoštevati poseben naročniški popust in Vaša celoletna naročnina za leto 1996 bo samo 8.100 tolarjev. Za tak znesek vam bomo poslali dva računa, za dva obroka: enega v znesku 4.000 tolarjev bo treba plačati v februarju in drugega za preostanek 4.100 tolarjev v marcu. Seveda je možno oba obroka plačati hkrati. Celoletna Glasova naročnina pa ni kar tako, saj prinaša dodatne ugodnosti: pri Glasovih izletih, ki jih pripravljamo vsaj enkrat mesečno, je praviloma posebej ugodna najnižja cena povezana s celoletno naročnino. O tem se lahko prepričate že danes v razpisanem Glasovem izletu "Po Koroškem, po Kranjskem...", ki bo prvo soboto v februarju. Poleg tega bomo pripravljali tudi različne druge ugodnosti, ki jih bomo sproti najavili v Gorenjskem glasu. Takoj potem, ko bomo zaključili obračun in v prvi polovici februarja s pošto razposlati račune za celoletno naročnino, bodo oodelani tudi ostali računi, ki bodo za trimesečno plačilo. Tudi v letu 1996 bo tako kot lani i originalnim računom Gorenjskega glasa najbolj enostavno plačati naročnino BREZ PLAČILA PROVIZIJE na katerikoli od 53 pošt na območju Pošte Slovenije Poslovna enota Kranj. Enako velja za plačilo naročnini v pisarnah Turističnih društev Cerklje/ Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, škofja Loka in Tržič, ter v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah. Predvidoma še ta mesec bomo mrežo "šalt' erskih" sodelavcev Gorenjskega glasa Še povečali, saj pri naših stalnih sodelavcih lahko vsak teden oddate BREZ ZNAMKE tudi male oglase, rešitve Glasovih nagradnih ugank in križank, naročite različne oglasne storitve (npr. zahvale ali osmrtnice), naročite časopis ah njegove posamezne priloge, ali pa se prijavite za Glasov izlet. Če je v temle obvestilu morda še kakršnakoli nejasnost: za vse dodatne informacije smo vam na voljo po telefonu 064/223 - lil- Z Gorenjskim glasom in Integralom v Lendavo ali v Celovec Glasova izleta 2. in 3. februarja 1. Bržčas ste že v petkovem Gorenjskem glasu prebrali obvestilce, da Vas v sodelovanju s TERMAMI LENDAVA prvi februarski vikend -torej prihodnji petek, 2. februarja, in v soboto, 3. februarja, vabimo na Glasov dvodnevni avtobusni izlet v skrajni vzhodni kotiček Slovenije. Na tretjem letošnjem izletu vam v mrzli zimi ponujamo dva dneva na imenitnem izletu: kopanje v zdravilni termalni vodi Term Lendava; bivanje v hotelu Lipa /celoten penzion/; prvi dan izleta zvečer zabavo v hotelski restavraciji z ansamblom Halicanum; pa še kaj. Po želji bomo iz Lendave v soboto, 3. februarja, dopoldan organizirali nakupovalni izlet v madžarski Lenti ali pa obisk prodajalne LEK v Lendavi. Glasov udoben turistični avtobus bo peljal v petek, 2. februarja, tako da bo avtobus podjetja INTEGRAL TRŽIČ odpeljal zjutraj ob 7.00 uri iz Tržiča, po potrebi preko Radovljice, malce pred osmo uro iz Kranja in glede na prijave udeležencev ustavil tudi v Škofji Loki, Medvodah in Ljubljani. Povratek iz Lendave bo v soboto, 3. februarja, po kosi- lu, na Gorenjskem bomo predvidoma do 21. ure. Cena Glasovega izleta, ki poleg prevoza vključuje penzion in bivanje v dvoposteljni sobi v hotelu Lipa: 9.850 tolarjev/ oseba; za naročnike Gorenjskega glasa in njihove družinske člane zgolj 9.200 SIT, za otroke do 15 leta samo 7.500 tolarjev. Preživite z Gorenjskim glasom prijeten topel prvi februarski vikend v Prekmurju v Termah Lendava 2. ter 3. februarja. 2. V začetku februarja, natančneje prihodnjo soboto, bomo ustregli bralkam in bralcem Gorenjskega glasa, ki ste nam sporočili, da bi bilo dobro tudi pozimi organizirati kakšen krajši izlet "Po Koroškem, po Kranjskem", zlasti za nakupev Celovcu. Ker so trgovine v koroški prestolnici prvo soboto v mesecu odprte do 17. ure, vas vabimo na poldnevni izlet prihodnjo soboto, 3. februarja. Odhod Glasovega avtobusa bo ob 8.15 uri iz Radovljice in iz Škofje Loke, ob 8.30 uri iz Kranja. Vožnja preko Ljubelja (ali skozi Karavanški predor, če bodo vozne razmere slabše kot danes) in povratek okrog 18. ure. Cena izleta: 2.300 tolarjev/oseba; za naročnike Gorenjskega glasa in za družinske člane 1.900 SIT; za naročnike, ki se bodo letos odločili za celoletno naročnino, samo 1.700 SIT- za otroke do 15 let zgolj 1.200 tolarjev. Program tega izleta bo dovolj pester, prilagodili pa ga bomo vremenskim razmeram prvo februarsko soboto. Seveda bo dovolj časa za nakupe, vseka-kor se bomo ustavili tudi v Strugi pri Šparovcu (tisti, ki$° bili na zdnjem lanskem takerf izletu v začetku novembra, & vemo zakaj!). 3. Za enodnevni Glasov izlet v sodelovanju s KRKO ZDRAVILIŠČA to soboto, 27. januarja, v Šmarješke Toplice in na Otočec, prijo* ne sprejemamo več. Prijave za dva Glasova Izleta v začetku februarja sprejemamo po telefonu 064/223 -111 ali 064/ 223 - 444, lahko tudi osebno v malooglasni službi Gorenj*' kega glasa, Zoisova 1 * Kranju. Obenem pa ie nO" javljamo tudi tradicionalni Glasov PUSTNI IZLET nO pustno soboto, 17. februarja, ko bomo tudi letos gostje na imenitnem pustovanju TER' MAH LAŠKO. AKCIJA TELEVIZIJE TELE-TV IN GORENJSKEGA GLASA Razveselite svoje bližnje KAMERA PRESENEČENJA KUPON: Presenetiti želim: Ime in priimek: Naslov:....................................... Predlagatelj: Ime in priimek:....................................................................................................................... Naslov:..............................................................................Kontaktni telefon:........................................... Opis presenečenja:.................................................................................... Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesla 2, Kranj ali pa GORENJSKI GLAS. Zoisova 1, 64000 Kranj s pripisom "KAMERA PRESENEČENJA". 91.3 FH STEREO OD PONEDELJKA DO SOBOTE OB 9., 14. IN 18. URI GOBEJVJiKA POROČILA t?2D~f$ mam STEBfig