181. itnllta. I im*, i tIHfc, B. wpH UH. »BI. Ma. .Slovenski Narod* vdj* v MnMj—i na do« dostavljen: ■ teTo leto naprej . . . . K 24*— I pol leta , • . . . • 12*— I cetrt leta . . . • • » 6*— na mesec m • • » * • 2*— ' It uprtvniHv« piejCflUHi: ćelo leto naprej • , • • K 22*— pol leta . ••'••• H-— četrt leta m • • • . • 550 na mesec « • • • • % 1*90 Dopisi na] se frankirajo. Rokoptei te ne vraCafa, Ure še ponoči tri ure daleč. da so dospeli na holandsko mejo. Tu so nas obmejne straže najprijaznejše sprejele in smo dobili od vojakov jesti in piti. Ob štirih zjutraj smo dospeli v Rozendah od koder smo se ob desetih dopoldne odpeljali v Wesel v renski provinci. To smo se oddahnili. Jaz sem se ođ-peljal v svojo domovino. Za to vožnjo sem potreboval sedem dni. ♦ * Von der Goltz v dosedaniih uspehih. Iz Berolina prinašajo listi sodbo generalfeldmaršala von der Goltz o dosedanjih uspehih vojne. Znani fml. prihaja v svoji sodbi do sledečega zaključka: »Ce bi se hotelo trditi, da bodo že dosedanji dogodki močno vplivali na vojno usodo, bi bilo to preveč rečeno. Treba je previdnosti v presoja-nju lastnih uspehov. Pač pa se lahko trdi, da je do sedaj šio vse dobro, da ćelo bolje, kakor je bilo pričakovati. Zato imamo torej vzroka dovolj, da gledamo z zaupanjem v bodočnost. * Žetev v Nemčij*. EeroJin, 17. avgusta. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: 2etev se vrši v Nemčiii ob najlepšem vremenu. Žito je skoro že spravljeno. Polje-delski krogi zatrjujejo, da more Nemčija vsled bogate žetve eno leto sama kriti svoje potrebščine in ie torej vsa.ka skrb odveČ. Zdi se, da je to dejstvo tuđi v Ameriki že znano, kakor je spoznati iz padanja cen. Nikjer na trgu z živili ni Čutki niti najmanj-šega vznemirjenja vsled izbruha vejne. Kako ravnajo z avstro - ogrsklm! in nemškfmi podaniki v sovražnih deželah. Iz Stockholma poročajo: Iz Rusije se vračajoči Svedci pripovedu-jejo, da ravnajo Rusi z vsemi Nemci, ki so ostali v Rusiji in so stari od 18 do 42 let, kakor z vojnimi vjetnifci. Vse, ki so se hoteli s Finskega prepe-Ijati z ladjami na Švedsko, so posadili v vlak in odpeljali v Arhangelsk ob Belem morju. Neki mlad Nemect ki se je nahaial že na parniku »Sveit-hiod^ in ki so ga kljub temu poslali v Arhangelsk, je znorel. »Corriere della sera« poroča iz Londona: AngleŠka zbornica je spre-jela sledeči izjemni zakon: Nemci, ki ostanejo na Angleškem, ne smejo imeti niti avtomobilov niti orožja, ne smejo se posluževati telefona in se ne smejo muditi v nobenem mestu, kjer bi mogli biti nevarni. Ista odredba velja tuđi za avstro - ogrske podanike. Iz Londona poročajo tuđi, da je angleška vlada zaplenila posestvo nemškega grofa Hochberga, Cray-don Hali v Somersetu. Grof sam ni bil veČ navzoč. Dva Pražana, ki sta dospela sem iz belgijskega kopališča Ostende pri-povedujeta: Preteklo sredo so nas izgnali iz kopališča. Dovolili so nam LISTEK. Za bolezsn so toplice, za Ijubezen jih pa ni! Slike iz topliškega življenja. Spisal B. P. (Dalje.) Molče sva zrla proti pokopali-šču, kjer so se sence cipres kot pošasti plazile po cerkvenem zidu. »Ali si se ti iz ljubczni oženil?« vprašal me je po kratkem premolku Zutka. »Nisem se,« odvrnil sem, »ta-krat sem sodil, da sem se, danes uvi-dim, da se nisem.« »Torej svoje žene nisi nikdar ljubil?« »Svoj čas sem mislil, da je med nama nekaj, kar imenujemo ljube-zen, danes spoznam, da je ni bilo. Domišljeval sem si, da sem ljubil svojo ženo, ko je bila še dekle, danes se mi zdi, da tuđi to ni bilo res. Samo slepilo! Ne rečem, da sem se svoje žene naveličal, da ne živiva lepo y zakonski družbi in slogi, a živel bi tako z vsako drugo in če bi se danes ločila, ne čutil bi ničesar. kar bi me zadrževak) od tega^ »Ali si sploh kdaj Mubil resnič-no?« vprašal me je prijatelj, pogled mu je pa plaval v daljnji mesečini. »Dvakrat v življenju,« odvrnil sem. »Prvič, ko sem bil v sedmi soli in sem se zagleda! z vsem srcem v svoj ideal. TaKrat sem res ljubil in še danes me presune, če jo srečam zdaj že poročeno ženo. Ljubil sem takrat, a bil sem grdo varan. Neizktt-šen sem bil in še neumen. pa me ni bilo težko goljufati. VdrugiČ ljubim zdaj Anico. Prijatelj, vem, da sem bedak, da se zaljubim tako, kot sem se, a rečem ti, da si ne morem pomagati. To dekle ljubim z vso dušo in če bi bil samec, jo poročim takoj. Morda bi se kesal pozneje, a danes je tak moj sklep. Slepim se morebiti, da se Ijubiva. premišljujem to, a sto-ril bi mi največje hudo, kdor bi naju razdružil. Ko mine nekaj tednov, bom morda govoril drugače, danes pa ne morem.« »Midva sva oba bedaka,« rekel je Zutka. »Oba veva, da ni prave ljubezni, da se slepimo s tem in si lažemo, ko sodimo, da ljubimo, kljub temu naju je pa vendar oba prema-galo srčno čuvstvo, da se udajav* temu samoslepljenju. Prav je! Razlo-ček med nama in drugimi je le ta* da midva veva za to samoslepitev, drugi pa ne spoznajo tega. Zdrav!« Legel mi je v roko, pokazat hr-bet in odiel prdi Okleiđok Spat se ni izplačalo hoditi. Na vzhodu se je jelo svitati, v zraku je nastalo boi#eče tresenje zmagovane noči. jaz pa sem hitel na hrib, na naj-višji vrhunec, da uživam veliČasten vzhcd solnčni. Koprneče hrepenenje narave se je polastilo tuđi mene in ko so me obsuli prvi žarki temno-rdeče mogočne krogle, zavriskal sem veselo, kot bi bil dosegel vso srečo. ki si jo želim. Ko sem se vrnil v dolino, ki jo je v tem že prebudila sveza solčna svetloba in gorkota, Šel sem narav-nost v kopel. Ah kako mi je prijala voda! Zdelo se mi je, kot bi se me zdravje kar oklenilo in ne več pustilo kruti bolezni, da me znova najde. Ves preživljen sem zapustil kopel ter se podal v posteljo, kjer sem sladko zaspal kot morda že leta ne. Ob enajstih sem imel sestanek z Anico, popoldne sem bil spet v ko-peli, nato pa znova v postelji. Trkanje na vrata me je prebudi-lo. Ko sem se oglasil, vstopila je sobarica — simpatično dekle, ki sem ji zadnjič ukradel poljub — in mi pri-nesla pisma Bilo je od Kosmačke, ki me je vljudno, vsiljivo povabila k se-bL Naj pridenu čimprej morem. Vedel senu kaj me caka. A bil sem razposaieno razpoložen in pripravljen za vsako bedarijo. Zato sem se urno napravi! ter ođSel k vabilkl Oospa Je sedela na zofi v ne-* strpnem pričakovanju. Komaj sem vstopil, skočila je k meni, me prijela za roko in me kar vlekla k deklici, ki je stala pri oknu. »Predstavljam vam tu svojo hčer Tilko«, izpregovorila je sloves-no in mi silila njeno roko v mojo, »Tilka, to je pa gospod Zvitek, moj in tvoj prijatelj.« Priklonil sem se gospodični, ki je naivnoprikupna, stara kakih se-demnajst let, nežne polti in vitkega telesa. Deklica je zardela in pobesila oči, ko sem ji stisnil desnico. Izrazil sem upanje, da naše znanje in prijateljstvo obrodi tišti dober sad, ki ga pričakujemo. »Da, tišti sad, ki ga pričakuje-mo,« ponovila je hitro KosmaČka in lice ji je Žarelo dobrohotnosti svoji hčeri. Postavila je na mizo buteljko vina s tremi kozarci ter krožnik pri-grizka. Vsedli smo se. Tilka mi Je sedela nasproti, vendar tako, da si nisva bila preveč oddaljena. Ljubezniva bo-doča tašča je nalila kozarce ter trčila z menoj in hčerjo na veselo svidenje, potem smo pa prigriznili, kot se spodobi, da ffostiteli ni »žaljen. Nato smo govorili. Saj veš, kal se vse govori v družbi, kjer so ženske. Premlevaio sa vedno ene in iste reći, brez duhovitosti in srca in brez medseboiae zveze. Teine so tište be-sedt in ko moraš kazati najboli pri-1 jazen obraz, bi najrajši pobegnil od osebe, ki ti navdušeno dopoveduje stvari, ki te nič ne zanimajo. Taka je Kosmačka. Pravila mi je iz življenja svoje hČere vse podrobnosti od njenega rojstva dalje, kako ie bila pridkana in ubogljiva, da ni bila nikoli tepena, dasi je pokojni papa bil zelo strog, ki je vsako malenkost kaznoval s tepežem. Poslušati sem moral pripovest o Tilki-ni sestri Finici, ki je stara štirinajst let in je bila v soli vedno med prvi-mi. Tuđi desetletni bratec Zorko je čudež pridnosti in ga vsak hvali, kdor ga vidi in pozna. Sploh je vsa Kosmačeva rodovina takorekoč zbirka vseh najlepših čednosti in srečen je, kdor se imenuje njen zna-nec in prijatelj. Ne vem, v kakšne hvalo- in sla-vospeve bi bila Še zašla Kosmačka, da se nišo odprla vrata in se prikazala med njimi ženska s strašanskim klobukom na glavi in s papigo na ro-ki. Ženska je bila stara kakih petde-set let in silno živahnih oči. Bila je pa toli smešna prikazen s to papigo, da sem se moral nasmehniti. Babnica je takoj opazila mo] nasmeh in precei ji je jeza šinila na jeztk. »Kaj se mi smejete?« vzrojila je, vzdignila glavo in stopila ponosno korak naprej, »če jfisem leoa, sgm pa interesantna.« ' ~" Stran 2* .SLOVENSKI NAROD«, dne K. avgusta 1914. 191. Stev. 2 uri, da zapustimo mesto. Ko sva hitela h kolodvoru, sva bila priči naj-strašnejših grozovitosti proti Nem-cem in Avstrijcem. Besna druhal ni delala razločka med moškitni, žena-mi in otroci, niti ni prizanesla onim Nemcem, ki so že đoJgo bivali v me-stu in med kopališkimi gosti, ki nosi-jo leto za letom iepe milijone v Bel-gijo. Nekesa peka Nemca so vpričo nas pretepli s palicami, da se je ne-zavesten z:srudi!. £e potem ga nišo pustili in so ga ubili. Mrt veni u so odrezali roke in noge. Straža pa je vse to mirno gledala. Odpeljata sva se v Bruselj. Tam so ustavili vlake in vrgli tujce iz vozov med razjarje-no druhal. Resila sva si življenje samo s tem. da sva govorila Češko. Množica naju je imela za Rusa ter naju pustila pri miru. Potem so nama dovolili. da sva se peljala v Ant-vrerpen. kjer je policija kolikor toliko skrbeb. za varnost tujcev vsaj na ta način, da so vse tujce zaprli v ča-kalnico. Čez štiri ure so nas odpra-vili na Holandsko. Na poti tja so vdrli na raznih postajati voiaki v vagane in preiskali potnike do nagega. pri čemer so voiaki nastopaP z največjo nesramnostio. V kopališčti Ostende je sevoda vse pusto, vsi tujci so se cdpelfali. v kolikor jih nišo oropali in potem Dobili. * Svarilo Rusiji. Berolin, 17. avgusta. (Kor. urad.) *Norddeutsche dllgerrcine Zeitung« priončuje to-Ie svarilo Nemčije Rusiji: >:S posredovanjem feke nevtralne države se je ruski vladi sporočilo to-Ie: Vesti iz naših vzhodnih obmejnih krajev poročajo soglasno. da ruske čete. ko prestopiio prusko ozemlie, plenijo in požigajo vaši in selisča in ravnalo kruto z brezmočnim prebi-valstvom. Posebno te?ki izcrredi so se po teh vesteh privodili pri Schir-wind!u, Lvku in Soldavi. Nemčija protestira pred javnostio proti tak-šnemu načinu vojevanja, ki je v na-sprotju z mednarodnim pravom. Ako ho vsled *ega vojevanje navzelo posebno ester značaj, bo za to odgovorna samo Rusija.« * • Zaseđenfe obmeinega mesta \VoIo-czvska. O zasedenju ruskega obmejnega mesta Woloczyska poroča orožnik Pavel Wlssok, ki se je udeležil on-dotnih bojev in ki leži ranjen vsled strela v Ivovski garnizijski bolnišni-ci, sledeče: Ko sem se pretekli čeir-tek vrača! s svojega patroliranja, sem kar naeirkrst sli šal detonacijo ter konstatira!, da so Rusi razstrelili most čez Zbrucz ter nameravali raz-streliti še neki drug rnost.čcz katere-ga vodi cesra. Pusi so zažgaii svojo obmejno stražnico in proviamno skladisče ter se umaknili nazaj. Ko sem to konstatira!, sem se timaknil s svojo patruljo, ki je štela šest mož. Kar naenkrat me je napadla več]a ruska patrulja. Hitro sem signalizi-ral za pomoč in kmalu sem imel okeli sebe zbranih 84 mož. Na strani Ru-sov je biio 47 infanteristov iz Oro-skuzova in en kozaški škadron. Rusi so se pri Woloczyski skrili za nekim gričem :er so nas začeli obstrelje-vati. Mi smo takoj odgovorili in ob osmih zjutraj so se morali Rusi umakniti. na kar smo vkoraka!i v \Voioczysko. izgube Ruscv so Hle velike. Jaz sem bil ustreljen v nogo. ♦ • V Rusni vjetih Avstrijcev in Nemccv ne bođo pos!aH v S^birijo. Petrograd, 17. avgusta. -(Kor. urad.) Preko Đerolira prihaja slede-če poročilo: Nasoroti v inozemstvu razširlenim vestern, da bodo poslali avstro-ogrske in nemške rezerviste ali sicer za vojno služba obvezane v Sibirijo, ie petrogradski brzojavni urad poohlasčen izjaviti, da bodo vsi ti tuji podaniki do konca vojne stanovali izključno v nekaterih vzhod-nih provincijah evropske Rusije, da pa ne bo nobeden izgnan v Sibirijo. * VIovlien ruski parnik. Splitsko »Naše Jedinstvo« poroča. da je bil v južni Dalmaciji vlov-Ijen in zaplenjen neki ruski parnik, ki je bil nakrcan z žitom. Župan v Blatu Kunjašić je izposloval, da je oblast prodala Blačanom za 100.000 kron tega žita. Francosko nasilstvo. Budimpešta« 17. avg. (Kor. urad.) Član magnatske zbornice, vseučili-ski profesor Koloman Miiller se je proti koncu svojega poletnega dopusta nekaj dni mudil v Parizu. Od tam-kaj je obvestil svojo služinčad, da se vrne v Pešto 1. avgusta. Od tega časa ni o njem nobene vesti. Sedaj pa je izvedel »Pester Lloyd«, da je interniran v mestu Nogent le Rotrou. O francoskli uirtriUfc. Deroftn, 17. avgusta. (Kor. m-ađ.) »Vossische Zeitung« poroča iz Frankfurta ob Meni o fraaootkih ujetnikih, ki so tjaka) dOfpeM. Ako je vsa franeoska armada taka« kakršen je ta vzorec, potem je senator Aum-bret imel prav s svojo obtožbo: ponose ni lakasti čevlji, polčevlji, rumeni ševro škornji, raztrgane gamaše, takšna je bila večina franeoskih vo-Jakov. iMnogi izmed njih nišo imeli uniformnega sukniča in so n«sili plaše kar preko srajec. Patrone so jim iz ročili, zavite v debel papir, in veleli vojakom, naj si jih z nitjo obe-sijo okrog vratu. Ujetniki pripove-dujcjo o tcžkih bojili pri Muhlhausnu. Nemški vihar jih je docela nepriča-kovano zatekel. Sele ko so se Nenici v naskoku približali, so jih Francozi zagledali in sicer Sele v daljavi 100 merrov. Nemški vojaki so skoraj nevidljivi vsled svoje poljskosive uniforme. Cailbux — prosto voljec. Iz Berolina poročajo, da se naha-ja med bivšimi franeoskimi ministri in poslanci, ki so prostovoljno vsto-nili v franeosko vojsko, tuđi Cai- ilaux. • ♦ * Naši in nemški \ eleposlaniki in peslanrki. Avstro - ogrski veleposlanik v Parizu Nikolaj grof Szecsen je do-spel 15. t. m. z gospodi in damami veleposlaništva s posebnim vlakom Južne železnice iz Pariza na Dunaj. Vsega skupa] je dospelo od našega veleposlanišiva v Parizu na Dunaj 30 oseb. Veleposlanik se je vozil iz Pariza do Dunaja čez Švico in Itali-jo šest dni. Istopil ie v hotelu Sacher. Tam stanuje tuđi veleposlaniški svemik v Parizu, Josip grof Som-ssich. Tuđi vojaš^i ataše pri avstro-ogrskem veleposlaništvu v Petro-jsrradu, stotnik generalnega štaba Franc princ Hohenlohe - Walden-burg - Schiiiingsfiirst je že dospel preko Finske in Švedske na Dunaj. Potreboval je za to pot osem dni. Nemški poslanik na srbskem dvoru barcn Gnesinger je zapustil 7. t. m. Niš ter se odpelial z osobjem posla-ništva preko Sofije in Bukarešte v Sinajo. od koder se bo prečko Budimpešte in Dunaja vrnil v Berolin. London, 17. av^jsta. 'Kor. ".ra'1.) Reutericv urad poroča preko Berlina: Avstro - cgrski veleposlanik grof Mensdorff ie s elani avstro - ogrske-ga veleposlaništva in 300 avstro-ogrskimi podaniki včeraj odpotoval ter priđe po morju v Avstro-Oersko. * Sptns.ka nevtralna. Berofln, 17. avgusta. (Kor. urad.) VVolfiov urad poroča: Španska vlada je sporočila po svojem dos.eda-njem poslaniku Kolo de Bernardiju nemški vladi, da bo ostala Spar.ska v sedanji vojni strogo nevtralna . • * Starce ItaHje. Iz Rima se poroča, da so imeli !4. t. m. italiian.ski vojni minister general Orandi, šef p-enerainecra s:.iba general Cadorna in mornariški v:ce-admiral Thaon di Rcvel v notra^-em J7:in-^rstvu doi^-o Vonferen^o /. mi-r.istrskim predsednikom Salandr fz Milana ; rihaja poročilo, da ?o hoteli tamošnji socijalist? k )Ticem pretekle??a tedna prirediti r.borova-nje, da zbero prostovoljce za Fran-coze. Oblasti pa so zborovanje zaradi nevtralnosti Italije prepovedale. • ♦ Prodiranie v SrbMo. V severozapadnem delu Srbije, v kotu med Savo in Drino, so se za-čele vojne operacije avstrijske ar-made proti Srbiji. Prvi boji so imeli fijajen uspeh za avstrijsko armado. Zavzela je najprej Sabac in pntem na desnem bre^u Drine, torej na srbskih tleh, pri Loznici in I.ešnici vrgla armado nazai v smer na Valjevo. Srbi so imeli utrjene pozicije. Oficijelno poročilo pravi, da so bili srbski proti-napndi jako hrabri, a brez uspeha. Srbi so imeli velike izgube, a tuđi na avstrijski strani nišo bile izgube neznatne. Avstrijsko vojaštvo je zavoje valo dve zastavi, dva topa in dve strojni puški. Lesnica je vas, ki šteje 1500 prebivalcev in leži le nekaj kilo-metrov od srbsko-bosanske meje ob železnici Šabac-Koviljaca. Tuđi Loz-nica leži ob tej železnici nekaj kilo-metrbv od srbske meje. Pri Loznici se razdeli iz Šabaca vodeća cesta v Valjevo in v Kragujevac. Za ranjeoce. Kopališče Py^fjan, 17. avgusta. (Kor. urad.) Ogrski brzojavni ko-[ respondenčni urad poroča, da Je dak> [ Uu«aUškQ lAvpatdJstvo svokf bgtcte 1 trn rmiemce m nopahto. V Mi ho-totih Ukko aimtaMio kakili 2000 ra-njencev. Oskrbo prevzame tuđi ko-pališka »prava, Zdravafti se bavijo seda^ s pripravami sa »prejem ra-njencev. OAtovania niiBajii krilnj/f DmmL 17. avgusta. (Kor. urad.) Cesar kot protektor Rdečega križa je povodom 50. obletnice Ženevske konvencije (22, avgusta) ustanovit posebno čast no znamenje za one, ki so si pridobili posebnih zaslug za Rdeci križ. To odlikovanje obsega 5 stopenj. Piaaike kot znak armadnega zbora« !z Inomosta poročajo, da je izdal poveljujoči general y Inonmstu povelje, da niorajo imeti vse čete tega armadnega zbora na svojih čepicah kot posebni znak planike. Vojaštvo je to odredbo z radostjo pozdravilo. • • • Veterane!, meščanske garde in strelci. Dunaj, 17. avgusta. (Kor. urad.) Vsled mobilizacije bodo sedaj tuđi vojaške veterane, meščanske in strelske zbore in na Tirolskem in Predarlskem c. kr. strelce kot za crno vojno obvezane korporacije pri-tegnili za del varstvene službe. Za elane teh zborov ta vporaba nikakor ni prostovoljno službovanje, marveč dolžnost na podlagi črnovojniškega, oziroma domobranskega zakona, to se pravi, člani teh zborov so k temu službovanju zakonito obvezani, službovanje pa se razteza vsakokrat re-doma le na 24 ur, kateremu sledi potem navadno dvodnevna pavza, tako, da morejo ti, če tuđi v manjsem obsegu, delovati v civilnem pokliču. Pod takimi okolnostmi se pozivljajo vsi oni, ki imajo take elane za crno vc\ino obrezanih korporacij vf službi, da naj z ozirom na važnost te skrbi za tastno varnost in za varnost splo-snosti. tem članom ne delajo nobenih težkoč in zlasti naj jih iz teh vzro-kov ne odpuste iz službe, marveč naj stavilo v patriotični požrtvovalnosti do takih uslužbencev le take zahte-ve. ki so pri označenem stanju mo goče. • . • Poljska narodna vlada. Iz Krakova poročajo listi slede-či aklic poljske narodne vla-de: Poljski državljani! Naznanjamo vam sledeči poziv narodne vlade: V Varšavi se je se-stavila narodna vlada. Dolžnost vseh Poljakov je. da se solidarično podvržejo tej uradni oblasti. Za po-veljnika vojaških sil je bil imenovan državljan Josip Pi'sutzki. čegar ukrepom morajo biti vsi državljani brezpogojno poslušni. — Narodna vlada. Varšava. 3. avRUSta 1914. Narodna vlada. Ura odločitve je bila! Poljska je prenehaia biti sužnja. Poljska hoče sama odločati o svoji usodi, sama si hoče zgraditi svojo prihodnjos; s tem, da vrže na tehtnico odločitve svojo lastno vojno silo. Kadri poljske samostojne armade morajo zasesti tla kraljestva poljskega ter so pre-vzeli nalogo, da branijo ta tla, napo-jena s poljsko krvjo. Kadri prevze-majo ta sveta tla v imenu vrhovnejfa poveljništva narodne vlade. Razbili borno okove, ki tišče ves narod, pri-nesli borno posameznim plastem pre-bivalstva pokoje za normalni razvoj. Z današnjim dnevom se mora zbrati ves poljski narod v enem taboru pod poveljništvom narodne vlade. Zunaj tega tabora bodo ostali eamo izdajice, katerim nasproti oomo i-osrepali brez usmiljenja. Najvišji poveljnik po!?sf K. PoliJki. -— pol}ski klub. Krakov, 17. avgusta. (Kor. urad.) Pod predsedstvom načelnika dr. Lea se je vršila danes dopoldne seja Poljskega kluba. Načelnik dr. Leo je izrazil svoje prepričanje, da bo sedanji trenotek ustvaril za Poljake ugod-nejši položaj. Nato je bil sprejet predlog, da se izda poziv na Poljake, ki se tiče enotne javne narodne organizacije in ustanovitve poljskih legij v avstro-ogrskih obmejnih po-krajinah. Korespondenca »Herzog* poroča nadalje Se sledeče: Predsednik poljskega kluba dr. Leo je tri ure konferiral z ministrskim predsednikom grofom Sturgkhom. Razentega je konferiral z ravnateljem nižjeav-striiske eskontne družbe, s katerim se je posvetoval o finasdelnih za- I deran. I i« Vozala po Jadranskem morlu. — AHMMld kME. Pod naslovom »Vožnja po Jadranskem morju. — V znamenju vojne« prinaša »Die Zeit« z dne 16. avgasta sledeče zanimivo poročilo: Nai bivši specijalni poročeva-lec v Epiru je zapustil dne 2. Ie Albanijo, v desetdnevni vožnji je pri-šel preko Jadranskega morja ter dospel te dni na Dunaj, da se odpelje od tod k svoji četi v Nemčijo, kjer je po-ročnik. Svoje vtiske na poti iz Albanije na Dunaj opisuje sledeče: Vest o vojni napovedi Nemčije Rusiji, ki se je razglasila v nedeljo pred 8 dnevi, dne 2. t. m. v poznih popoldanskih urah s posebnim! izda-jami v Krfu, me je dosegla v pone-deljek zjutraj v Delvinu sredi v zbo-rovanju epirs'kega kongresa o Krf-skem protokolu. Takoj sem se vrnil v neki barki, ker je bil parniški promet ustavljen, v Krf ter sem imel srečo, da sem mogel kmalu po svojem prihodu za nekaj minut govoriti z nemškim poslanikom v Atenah, ko se je ta vračal v Atene. Izvedel sem od njega, da je bila vojna napo-vedana tuđi Francoski in da je Nem-čija zasedla tuđi Luksemburg. Pora-bil sem prvo priliko, da sem se odpe-ljal s parnikom »Washington«, ki je last neke italijanske družbe. Malo, predno bi se bil moral od-peljati moj parnik iz Brindizija, je vzbudilo moćno streljanje topov z morja sem pozornost prebivalstva. Ob pristanišču se je zbrala velika množica. Malo za pomoli je bilo vi-deti, kako se je zasvetil rdeč in bel ogenj, vmes je bilo slišati grmenje ropov. Krnalu nato je prispel pred pristaniško poveljništvo majhna barka, na kateri sta bila poveljnik in zdravni'k avstrijske stacijske ladje »Taurus« v Carigradu. V Bariju je prišel na ladjo bivši pruski ritmojster v. d. Lippe, ki je bil dan poprej z vso prostovoljno artile-rijo kneza zapustil Drač. Potrdil mi je vest, ki sem jo slišal že v Santi Kva-ranti, da je položaj nesrečnega alban-skega kneza brezupen. Vsi nemški in avstrijski prostovoljci, ki so se zbrali za boj proti albanskim vsta-šem v Draču, so se odzvali klicu domovine ter so z ritmojstrom zapustili Drač. Knez se je bil dan poprej, ko je razdelil dekoracije pro-stovoljcem, globoko pretresen in gi-njen do solz poslovil od te zadnje in najzvestejše čete. Med tem, ko se je peljalo vseh ostalih 60 prostovoljcev z železnico v Alo, je prišel ritmojster v. d. Lippe iz ozirov na zdravje svoje žene, ki se je bila v Draču žrtvovala negovanju ranjencev, na našo ladjo. V petek ob 4. zjuiraj, ko smo bili še nekaj ur oddaljeni od Ancone, me je zbudilo živahno streljanje s topovi v jugovzhodni smeri. Stieljanje je trajalo skoraj brez prenehanja do 7. zjutraj. Ko sem dospel v Ancono, sem stopil takoj v zvezo z avstro-ogrskim konzulom, ki zastopa tuđi interese Nemčije, da mu poročam o svojem opazovanju. Pa tuđi v Anco-ni so sliŠali grmenje topov in konzul je bil že brzojavil avstro-ogrskemu veleposlaništvu v Rimu. Kakor sem pozneje izvedel v Trstu sta nemški vojni ladji ^Goebcn« in »Breslau« pretrgali crto angleških vojnih ladij. Mrtvih je na obeh ladjah 10, ranjenih paka'kih40, nadaljnih podrobnosti ni-sem mogel izvedeti. Junaški Čin teh obeh nemških ladij in na smrt odlo-čen način, kako so se naši mornarji v Mesini poslovili od nemškega konzula, je napravil v Italiji popolno-ma izreden vtisk. Povsod v Italiji so govorili s popoinim priznanjem o tem izrednem činu obeh nemških ladij, ki sta bili napravili pot a la »Ha-midie^. V Benefkah so mi svetovali, da se naj hitro odpellem naprej. Toda moja ladja, s katero bi se naj bil v nedeljo zvečer odpeljal v Trst in ki bi bila morala že v nedeljo zjutraj do-speti v Benctke, ni priplula. Moj parnik »Tripolis« je dospel sele v pone-deljek, poln beguncev italijanskih kolonij ob dalmatinski obali in zlasti iz Bara. Do Trsta je šio vse gladko, izvzemŠi daljšo pot, ki smo jo morali napraviti. Tržaško pristanišČe, ki sem je videl sele pred štirimi tedni v živahnem življenju, je popolnoma mrtvo. Ladje avstrijskega Llovda leže zapuščene v pristanišču zasidra-ne. Prinašanje tujih listov je strogo prepovedano. Po enodnevnem bivanju v Trstu sem nadaljeval svojo pot na Dunaj, kamor sem dospel po 38urni vožnji. Na nekaterih postajati so dame odlične družbe razdeljevale vojakom, ki so priSIi skozi postaje, okrepčila in cigarete. Cntnzilazem rezervistov m domobrancev, ki so se vozili skozi te postaje, Je napravil najboljši vtisk. Mostovi viadukti hi predori so skrb-no zastraženi in promet vlakov se vrfi popofaioma po predpisih, ne da bi bilo zmamovati pp^ebnih zamci * * m Demonstracije muzUnumsklh žen prad angMkimi v©*«po6iani*tvom v Carigradu. V Carigradu so 13. t. m. demonstrirale muzlimanske žene pred poletnim stanovanjem angleškega veleposlaništva zaradi zaplembe turskih vojnih ladij »Sultan Osman« in »Rešadije«. Poslovodja veleposlaništva Je sprejel deputacijo, ki ga je zaprosila, da naj sporoči angleškl vladi, da se je taka demonstracija vršila ter naj tuđi pove, da navdaja vse muzlimansko ženstvo žalost vsled tega koraka angleške vlade. Albanska kneginja odpotovala na Romunsko. »Frankfurter Zeitung« prinaša iz Carigrada sledeče poročilo: Albanska kneginja je dospela sem s svojimi otroci na krovu italijanskega parnika ter se odpeljala z romunsko ladjo »Daziai« v Konstanco. ♦ * Japonske priprave. »Leipziger Neuesten Nachrich-ten« poročajo, da so dobili japonski medicinci, od katerih so se nekateri že udeležili rusko-japonske vojne, od svoje vlade povelje, naj takoj odpo-tujejo čez Berolin in Ameriko v svojo domovino. Vojna pravila. V časopisih je Čitati oštra očita* nja glede na način vojevanja od strani Francozov in iz Pariza pa poši-ljajo v svet enake dolžitve, da nam-reč greši neprijatelj proti najelemen-tarnejšim predpisom vojnega prava. V naslednjem hočemo navesti nekatera pravila, na podlagi katerih so taka očitanja laglje razumetL Bojišče (v ŠirŠem pomenu be-sede, theitre de la guerre) je ves teritorij vojskujočih se držav, vse ozemlje in vodovje, ki jim pripada, pa tuđi zračni prostor nad njimi in zemeljski pod njimi. Bojišče tvorijo tuđi prekomorske kolonije in avto-nomne dežele vojskujočih se ter končno tuđi njim podrejene polusu-verene države. Izvzeti so le oni kraji, ozemlja, teritoriji, ki so po posebnem dogovoru med vojskujočimi se ali pa trajno nevtralizirani. Tako je n. pr. Dona-va od Braile do svojega izliva nev-tralizirana in na tem delu reke se ne smejo vršiti nikake vojne operacije. Trajno nevtralizirane so tuđi reke Kongo in Nil v Afriki, nadalje sa-vojske Franciji pripadajoče pokrajine Faucignv in Chablais, sueski in panamski kanal. Do 1. 1908. je bilo tuđi crnogorsko jadransko vodovje nevtralizirano. Vojevati se sme le oborožena organizirana vojaska sila vojskujočih se. Oboroženo in nasilno posto-panje proti mirnemu prebivalstvu sovražnikove dežele je ravno tako prepovedano, kakor udeležba neor-ganiziranega prebivalstva pri boju proti sovražniku. O tozadevnih iz-jemah smo že obširno pisali. Pod zaščito vojnega prava stoje tuđi vse osebe, ki spadajo kot po-možne sile k armadi, podlegajo njeni disciplini vendar pa ne nosijo orožja. K tem osebam spadajo n. pr. vojaški duhovniki, voj. uradniki, pri-pusčeni vojni porocevalci itd. Ako padejo te osebe v roke sovražnika jih je smatrati za vojne vjetnike. Parlamenterji, t. j. osebe, katerim je poverjena naloga, da se s so-vražnikom pogajajo ali da mu spo-ročijo gotove želie i. p. svojih višjih poveljnikov so sakrosanktni. Njihovo znamenje je bela zastava, spremlja jih običajno trobentač ali bobnar. Sovražnik ni dolžan spre-jeti peslanega mu parlamenterja, toda dolžan je ga ščititi, dofcler nima »neovržnega dokaza«, da je parla-menter zlorabil svojo funkcijo v ne-dopustne namene špijonaže ali izda-jalstva. Špijon zapade prekemu sodu, ustreliti se ga sme, čim je njegova krivda po kratkem sodnem postopa-nju dokazana. Za to preiskavo je vsak samostojni vojaški poveljnik kompetenten. Špijon pa ne more biti več kaznovan, a>ko se mu je posre-Čilo se vrniti k svojemu voj. oddelku in ako še pozneje pade v roke neprijatelja, ne da bi mu bila dokazana nova špijonaža. Od špijona je strogo razločevati vojnega poizvedovalca (Kundschal-ter). špijon je le oni, ki se tajno ali v nepravl postavi in vlogi zadržuje v operacijskem ozemlju vojskujočega se ter skuša izvedeti razna vojaška dejstva, da Jih sporoči neprijatelju. Vojaške osebe v uniformi, ki po-izvedujejo v sovražnem ozemlju, osebe, ki popolnoma odkrito in po zadobljenem nalogu prenašajo gotova poročila in končno osebe, ki se 'nahajajo v aeroptanih in zrakoplovih ftar 3tajSajQ m t* način kal vfm»- 191, iter. »SLOVENSKI NAROD*, dne 18. avgusU 1914. Stran 3. doti ali kako poročilo prenesti. ni smarati za špijone. Vojskujoči se smejo v splošnem poslužiti vseh sredstev s katerimi je mogoče doseči zaželjeni cilj zmago nad sovražnikom. Mednarodno pravo je sicer iz-reklo marsikatero omejitev tega pravila, toda predpisi raznih konvencij in dogovorov so le več ali manj po-udarjane želje, po katerih se vojsku-loci ravnajo, dokler se jim zdi to mogoče. Med temi restriktivnimi predpisi se seveda nahajajo tuđi mnogi, ki nišo ničesar drugega kakor pravila najenostavnciše humanitete in one kulturnosti. ki bi je ne smela zapustiti nobeno armado. V smislu peterburške konference (1868) je prepovedano rabiti v vojni eksplozivna streljiva, ki ne tehtajo več kakor 400 g. Iz burske vojne ve-mo, da se Angleži tega pravila nišo držali. Haška konferenca je prepove-dala: 1. uporabo strupa in zastrup-Ijenega orožja; 2. neprijatelja za-vratno ubiti ali raniti; .>. ubiti ali raniti sovražnika, ki se je udal, ali ki se ne more braniti; \ izjavo, da se ne bo nikomur prizanašalo; 5. zlorabo znakov in zastav neprijateljevih, bele in pa zastave »Rdečega križa«; 6. prepovedano je siliti državljane neprijateljske države, da se udeleži-jo na direkten ali indirekten način vojne proti :ej državi; 7. prepovedano je brez nujne potrebe poškodov^ti ali vzeti imetje neprijateljevim podanikom. V smislu haških deklaracij z 1. 1S99. je osobito prepovedano rabiti takozvano dum - dum kroglje, to je rake, ki se v človeškem telesu defor-mirajo ter povzročijo posebno bo-lestne in nevarne rane. Prepoved metati bombe iz zrakoplovov ni več v veljavi. V vojni je seveda dovoljeno prekaniti sovražnika, ako se da to doseči s sreds:vi. ki se ne protivijo z gora jšn jim pravilom. Oblegati in obstreljevati se smejo le trdnjave ter ona mesta, kraji, poslopja, ki se branijo. Te kraje je dovoljeno tuđi obrne ta vati z bomba-mi iz zrakoplovov. Obstreljujoči ima dolžnost da po možnosti prizanaša roslopiem, ki so namenjena službi rožji, znanstvu. umetnosti ali huma-nitarnosti. osobito pa bolnišnicam. Oblegani morajo v to svrho izobesiti *:a dotičnih poslopjth primerna znamenja (bele zastave i. p.) V zavzetem mestu pleniti, je ::rogo prepovedano. Vojskujočlm ni zabranjeno sto-riti v zveze z vstaškimi in upornimi >trankam: v neprijateljevi deželi, pač pa jim je prepovedano pozivati sovražnikove podanike k uporu. Represalije so dovoljene; princip »kakor ti meni tako jaz tebi« se sme izvajati tuđi če se s tem krsijo pravila vojnega prava. Vojni vjetniki vživajo v modernih časih posebne pravice. Vjetništvo : m ne sme škoditi niti na življenju, riti na zdravju in imetju. Za posku-šen ali izvršen beg ne smejo biti ka-znovani. Ako se jih proti častni be-sedi odpusti v domovino, potem nišo le sami dolžni se vzđrževati vsakih nadaljnih sovražnosti proti odnu-srivšemu jih neprijatelju temveč tuđi njihova država je dolžna, da jih k nadaljni vojni službi proti dotičnemu neprijatelju ne sili. Vojni vjetniki vživajo tuđi sicer razne olajšave n. pr. so na nje naslovljene pošiljatve poštene in carine proste. Posebno varstvo vživajo bolni m ranjeni vojaki. Po inicijativi švi- :rskega državljana Dunanta je skli-: '3 švicarska vlada 1. 1864. v 2eno-\o internaciionalno konferenco, ka-tere program je bil dognati splošno veljavna pravila v varstvo vojakov, ::i obolijo ali zadobijo rane v vojni na kopnem. Sad te konference je T< kozv. ženevska konvencija, na ka-tero so pristale vse kulturne države. Določbe te konvencije je spopolnila *ruga ženevska konferenca 1. 1906., itere pravila je sprejelo 35 držav. V smislu teh določb vživa samaritar-ska služba na bojnem polju posebne Privilegije in uslužbenci »Rdečega -riža« (ta znak je bil na čast Sviće, iuoiočen za sanitetno službo v vojni) -j v gotovem oziru sakrosanktni. V nepn'jateljevo deželo prodira-:oča armada si pridobi z zasedanjem •okupacijo) sovražnega teritorija posebne pravice. Prava oblasti oziroma gosposke preidejo v njene rokeT prebivalstvo :i dolguje poslušnost ne pa zvestobo in okupacijske oblasti nimajo pravi--e zahtevati od prebivalstva zasede-ne dežele takih služb, ki jih je smatrati za neprijateljske napram lastni domovini. Okupacijska armada sme pobirati seveda tekoče davke, nala-gati kontribucije (posebne denarne davščine) in izvrševati rekvizicije (davsčine v naturalijah). Polastiti se sme tuđi v javnih blagajnah zasede-fle pokrajine se oahajaiočega držav-t nega denarja neprijateljevega in v kolikor je to potrebno ali koristno tuđi drugega neprijateljskega državne-ga imetja. Privatna last pa je v vojni na kopnem (drugače je to v vojni na morju) principijelno nedotakljiva. Poveljniki vojskujočih se armad so principijelno pooblaščeni sklepati med seboj posebne vojne dogovore, katerih veljavnost ni odvisna od ratifikacije vladarjev, kakor je to pri drugih državnih pogodbah. Najglav-nejši teh vojnih dogovorov je premir-je, manj važni so dogovori glede kapitulacije utrjenih mest, glede izme-njave vjetnikov, pokopavanja mrli-Čev, transporta ranjenih itd. Za časa premirja se morajo ustaviti vse direktne sovražne operacije, vojno stanje pa traja seveda naprej in radi tega so pomnožitev ter razpo-reditev čet, spopolnitev orožja in aprovizacija armade dovoljene. Pre-mirje konca s potekom dogovorjene-ga časa oziroma z dogovorjeno od-povedjo ali pa na nasilen način, s tem da ga eden izmed nasprotnikov prekrši. Spominjajte se rodbin vpokSicamh vojakov in „Rdečega križa". SiovensHo učlteljstvo in vojna. Z elementarno silo je planilo na dan patriotično mišljenje in čuvstvovanje slovenskega učiteijstva v teh težkih dneh. Dokaz temu je zadnja številka »Učiteljskega Tovariša« z dne 14. t. m., ki prinaša odredbe, ukrepe in navodila učiteljske organizacije. Brez pretiravanja moramo konstatirati, da je ta številka imeno-vanega lista zgodovinski dokument, kako ie treba sveto služiti sveti domovini ! Zdi se nam umestno, da se o vsem tem pouči tuđi širša javnost, zato prijavljamo iz citirane številke učiteljskega glasila najvažnejše stvari. Poslanica vsemu v zaveži organizo-vanemu učiteljstvu. Težki ča$i. ki vladajo sedaj v naši državi, zahtevajo od nas vseh največje požrtvovalnosti. Tuđi slovensko učiteljstvo je poklicano, da stori v polni meri svojo dolžnost. — Slovensko učiteljstvo, ki je prešinje-no patriotičnega duha ter iskrene ljubezni do domovine in cesarja, se dobro zaveda te dolžnosti. Saj je ravno slovensko učiteljstvo tišti vzgojni faktor, ki se'e kali ljubezni do očetnjave in vladarja v tisoče src slovenske mladine — tište ljubezni, ki se je v teh resnih časih zli-la v nepremagljivo silo, kljubujoČ vsem sovražnim navalom, zagotav-ljajoč orožju avTstri]ske vojske slavno zmago! — 2 zadoščenjem kon-štatujenio, da je ta Ijubezen, ki se kaže sedaj v živem delovanju, v ebrambi časti in pravice širne naše monarhije, plod požrtvovalne* >, vz-trainega. neumornega vzgo'ne' a de-lovanja slovenskesia učUeljstv, , kakor mu ga ukazuje državni šol-ai zakon ln kakor mu ga nareki'ie lastno srce! — Kar je naših tovarišc pod orožjem — vsi so pripravljeni cl i ce-sarju, kar je cesarjevega; kar je ostalo slovenskega učiteijstva doma, temu vel?a nas poziv, naj z Ijubezn?-jo in dejanjem služi vsemu in vsake-mu, koorkoli in karkoli deiuje v pro-speh zmagovite vojne, v tolažho in podporo žalostnim, obupajočim, ostavljenim \n trpečim! Vse te bolesti naj gredo skozi naša srca» da živo in iskreno čutimo z brati in sestrami, delimo z njimi niihovo bol, delimo med nje. kar imamo in pr em oremo ter v skupnem, nestrpnem hrepene-nju s svoiim ljudstvom pričakujemo trenutka končne slavne zmage! Mnogo je očetov - učiteljev in naših žen - mater, ki so njih sinovi pod prapori cesarjeve vojske. Na pot smo jim dali žarko liubezen do doma in cesarja. naše molitve jih spremljajo. nai jih Čuvajo blagoslovi očetnih in materinskih, v skrbeh tre-petajočih src! Mnogo je učiteljskih skromnih domov, ki so kakor mračna svetišča, koder sijejo nevidni pla-meni ljubezni do svojcev in upanja na zmagoslavni povratek. Tovarišu tovarišice! Očetje, matere! Skrbi in bolesti tešimo z dobrimi deli! Poma-sajrao tištim, ki so še ubožnejii; to-lažimo tište, ki so Se tožoefci! Pri« družimo se vsaki pomožni akciji, kj-kor so predvsem pomožoi akcip, kakor so predvsein poisožne komisije po kmetih in delo »Rdečega križa»! Resnost časa in naie prepričaste la-htevmta, da se popohmna posvettao — službi domovine! — Posebm po-zi vljama v$a okrakui atletska dm- itva, aai prttegatfe vse svoje člaa-stvo k dobrim delotn usmilienja in na^le ponoći. Živi cesar, živi domovina! Vodstvo laveže avstrHskesa iugo-slovanskesa učiteiistva. Predsednik: L. Jelene. II. tajnica: Ivana Sabadlaova. Blagajnik: Fran Luznar. m m m Dalje čitamo v »Učiteljskem Tovarišu,,: Za naše ranjence. Superior vojne mornarice in ta-časni duhovnik v c. kr. ganiizijski ia rezervni bolnici, g. Karei Kokolj, je priobčil v F'iblianskih dnevr:kih prošnjo na občinstvo, naj obdari bol-nišenico z dobrimi knjigami, ki hulo veliko tolažilo in razvedrilo ubogim ranjencem. — Naša učiteljska Zaveza, Učiteljski konvikt in Učiteljska tiskarna so se takoj prve odzvale tej prošnji ter so v ta blagi in plemeniti namen podarile iz svoje založbe 120 kniig. — Naj bi bile te lepe knjige našim ranjenim junakom ob trpljenju in bolečinah hladeča tolažba, darovana od slovenskega učiteijstva iz najboljšega namena! Vse te knjige so spisali slovenski učitelji. - Organizacija slovenskega učiteijstva je darovala »Rdečemu križu« 1000 kron. K tej vsoti so prispevala naša društva: Zaveza, Slovensko deželno učiteljsko društvo v Ljubljani, Društvo slovenskih učireljic, Učiteljska tiskarna, Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta, Jubilejska sa-mopomoč, Učiteljski konvikt, Narodna šola in Učiteljsko društvo za Kranjski okraj. — Učiteljski konvikt je daroval našim vojakom, odhajajo-čim v vojno, 1000 izvodov knjižice »Slava cesarju Francu Jožefu I.« in 500 izvodov Zirovnikovih narodnih pesmi. — Naj sladka slovenska narodna pesem dviga srca, vnema po-gum, budi vero v moč in junaštvo slovenskih vojakov! Vrhutega se je osnoval permanentni učiteljski pomožni odbor, ki so mu člani tovariši Luka Jelene (predsednik), Jakob Dimnik, Juraj Režek ter to-varišica Vita Zupančičeva. Ta se je dal »Rdečemu križu« popol-noma na razpolago in bo organizoval in vodil vsako pomožno akcijo med člani in članicami naših organizacij, ki jo od njega zahteva in smatra za primerno vodstvo »Rdečega kri/a^. Organizovano slovensko učitefjistvo }e storilo in je pripravljeno storki >se. kar more Ln kar zaiiteva od nje-sa čast in korist domovine! Permanentni učiteljski pornožni odbor se je konstituira! tako: Luka Jelene, predsednik; Jakob Dimnik, blagajnik: Juraj Režek, tajnik; Vita Zupančičeva, tajnica. Končno prljavija učiteljsko glasilo: Poziv vsemu slov. učiteljstvu. V Ljubljani smo osnovali permanentni učiteljski pomožni odbor, ki se je &j\ »Rdečemu križu« popolnoma na razpolajro in ki bo organizoval in vodi! vsako pomožno akcijo med člani in članicami naših organizacij, ki jo bo cd njega zahtevalo in smatralo za primerno vodstvo »Rdečega križa«. Pozivljamo tem potom vse tova-riše in tovarišice, nai se pridružilo te! naši pmnožni akci.il in se v ta namen prig!ase pri predsedniku podpi-sanega odbora, tovarišu L. Jelencu, Frančiškanska ulica 6, I. nadstropje na ievo, ki bo potem imena priglaše-nih javil vodstvu »Rdečega križa« in jim sporočil odkazano jim naiogo. Na delo za naše junake, za slavo, moč in čast domovine! PERMANENTNI UČITELJSKI POMOŽNI ODBOR. S ponosom moramo vsemu temu nasproti poudarjati, da se ni bati nikomur za usodo in bodočnost domovine, dokler vzgaja naš naraščaj tako vrlo, idealno in požrtvovalno učiteljstvo! Čast tema učiteljstvu! Dnevne vesti. + Cesarjev rojstni dan. V ćeli Šimi državi praznujejo danes rojstni dan našega presvetlega cesarja in na milijone src se združuje v vroči Želji, naj bi mila usoda podaljšala cesarju življenje do skrajne meje in mu dala učakati veselje zmage in zadoščenja v sedanji veliki vojni. Ljubljana tuđi ni zaostala. Vse hiše so okrašene z zastavami in snočna razsvetljava je bila sijajna. Na vseh oknih so gorele luči. Nekatera poslopja so bila zelo bogato razsvetljena in okrašena. Zvečer je bil sprevod po mestu z godbo in manifestacija pred cesarje-vim spomenikom Pokazalo se le zo- pet, kako ljubeznjivo stoji Ljubljana ob strani svojega vladarja. Ko je Ljubljano zadel potres, je cesar pri-hitel v naše mesto, da prinese prebi-valstvu tolažbo in pomoč — danes j£ država zapletena v vojno in potres zmajuje vso Evropo — Ljubljana in vsi Slovenci pa hite, da iz-kažejo cesarju svojo neomajno zvestobo, svojo vdanost in da po svojih močeh store za državo kar je mogoče, da bi oja-Čena izšla iz sedanjin bojev. — Slavnostno božio službo v proslavo cesarjevega rojstnega dne je danes ob 10. dopoldne ceiebriral v stolnici Škof dr. Jeglič ob številni asi-stenci. Božji službi so prisostvovali civilni in vojaški dostojanstvenik!, zastopniki deželnega odbora, mestne občine, trgovske zbornice in raznih drugih korporacij. Cerkev je biia polna občinstva vseh sljiev in sta-nov. Posebno mnogo je bilo opaziti dam iz najboljših krogov. Med maso so grrneli z Gradu topovi. Mesto je danes obleklo praznično obleko. Z vseh hiš vise cesarske, narodne in mestne zastave. Po mestnih ulicah vlada vrvenie, kakor ob praznikih. — Predvečer cesarjevega rojst-venega dneva v Spodnji Šiški. Pre-hivalstvo novela ljublianskega de!a, Spodnja Šiška, je snoči na siiajen način proslavilo predvečer cesarjevega rojstnega dneva. Raz streh vseh hiš so plapolale zastave. Ob 8. zvečer pa so zagorele po vseh oknih luči. Mnogo oken je bila naravnost krasno raz-svetljenih in okrašenih. Množice ljudi so se valile po cestah ter prepeva-le patriotične pesmi. Na okoliških višinah so zagoreli kresovi.SIišalo se je streljanje s topiči in tupatam so se dvigali raketi. + Vojni avanceinent. Naš rojak, poveljnik c. kr. domobranske orožar-ne na Dunaju. gosp. major Fridolin K a u č i ć\ je imenovan podpolkov-nikom. — Vzgleden domoljuben sklep. Da se na kar najbolj vrećen način pridruži milijonom požrtvovalnih so-državljanov, ki obhajajo danes častni dan Nj. c. in kr. Apostolskega Veličanstva cesarja Franca Jožefa L, je celokupno osobje tukaišniega c. kr. poštnega in brzojavnega urada Ljubljana mesto (glavna pošta) soglasno sklenilo. da bode poslej ves čas, dokler bode trajalo pravkar nastopivše vojno stanje, en odstatek od svojih mesečnih prejemkov darovalo za patriotske dobrodelne namene, in sicer bode polovica celotnega zneska pripadala Rdečemu križu, polovica pa liublianskemu mestnemu podporne-mu zakladu za soproge in za deco v vojno službovanje vpeklicanih do-macinovr. Ker šteje osobje glavno-peštnega urada liubljanskega navzlic temu. da je mnogo njegovih članov v vojski, se vedno znatno število uradnikov, poduradnikov in slug, bo-deta zgoraj označeni dobrodelni instituciji od teh veledušnih daroval-cev mesečno prejeli okrog 300 kron v dar. Kakor že v marsikateri priliki, tako se je osebje Ijubljanskega glav-nopoštnega urada tuđi to pot izka-zalo na način, ki je njemu v čast, drugim pa bodi v vzgled. — »Rdeči križ«. One izprasane slrežnice. ki bi bile pripravljene služiti v vojaških bolnišnicah brezplač-no, a s polno oskrbo, naj se zglase dne 20. avgusta ob 2. popcldne v pi-sarni »Rdečega križa« v Stross-maverjevi ulici št. 3. — Napredno gospodarsko in nrosvetno društvo za Krakovo in Trnovo v Ljubljani je darovalo za zapuščene rodovine v vojsko vpo-klicanih vojakov 30 K. — Darilo. Povodom rojstnega dne Njegovega Veličanstva cesarja je svetnik trgovske in obrtniške zbornice gosp. Jean S c h r e y pre-pustil brezplačno »Deželnemu po-možnemu društvu za bolne na plju-čih« kruh v vrednosti približno 110 kron, ki se meseca avgusta rabi za oskrbovance društva. Dalje je izjavi!, da bo društvu tuđi nadalje do-bavljal kruh po dosedanji nizki ceni. Za ta velikodušni čin se mu izreka srčna zahvala. — Mesto venca na krsto rajnega postajenačelnika gosp. inšpektorja Schusterschitza sta podarila inženir Ign. Šega, nadzornik južne železni-ce, in soproga Rdečemu križu 10 K, za robine vojakov pa 10 K. — Posaemanja vredno. Kavar-nar g. Leon Pogačnik na Starem trgu je* znižal za vojake vse cene za 4 vinarje. — Urad za pojasnila družbe »Rdećega križa« na Dunaju in v Budimpešti. Urad za pojasnila avstrij-ske družbe Rdečega križa na Dunaju, VI.f Dreihufeisengasse 4, Kriegs-schule in društva Rdečega križa na Ogrskem v Budimpešti, IV., Vdczi uteza 38, dajeta brezplačno pojasnila o bivanju ter stanju ranjenih ali obolelih članov naše in eventualno tuđi zvezne armade in mornarice. — Pojasnila občinstvu se dajejo le pismeno ali brzojavno. Osebna ustna vpraSanja se iz tehničnih razlogov ne roorejo spreiemati. — Vojno stanje in dohodninski davek. Mirovanje vsega obrtnega prometa vsled vojske, bo povzročilo ne samo pri vpokjicanih, ampak tuđi v širših krogih znižanje, odnosno po-polni odpnd vsakega dohodka. Za ta slučaj določa zakon o osebni dohod-nini v §§ 229—232 sledeče: 1. Službeni prejernki: Ce se prejemki vsled zuižanja ali pa popolnega odpada gotovih službenih prejemkov tako znižajo, da znašajo preračunjeni na eno leto manj kot 1600 K, se mora osebna dehodarina za končni čas od-pisati, in sicer od tega meseca na-prej, ki sledi napoveJi o znižanju službenih prejemkov. Zelo važno je, da se te napovedi takoj (koleka proste) predlože pristojni davčni oblasti, v Ljubljani c. kr. davčni administraciji. 2. Zmanjšanje vsakovrstnih drugih dohodkov se v tekočem letu Ie takrat upošteva, če se skupen doho-dek tako zniža, da znaša manj kot dve tretjini napovedanega, odnosno obdačenega skupnega dohodka. Če se tako zinanjšanje dohodkov nazna-ni davčni oblasti in se prosi za pri-meren odpis davka, se to navadno zgodi, vendar pa le od tistega meseca naprej, ki sledi naznanilu. Potrebno je torej, da se taka prošnja (kolka prosta) čim preje vioži. Vsa potrebna pojasniia dobe člani gremija pri Steuerschutzstelle der wirtschaftli-chen Zentrale fiir Ge\verbe, Handel und Industrie, Dunaj IV., Sch\varzen-bergplatz 16. — Grom, trssk in vihar. Zadnja dva dneva je padlo izredno veliko dežja in tuđi grmelo in treskalo je, da je bilo strahota. Pri včerajšnjem neurju je strela udarila v telefon, ko je hotel na Rudolfovem kolodvoru skladiščni načelnik ravno govoriti in ga pri tem udarec v telefonsko omrežje tako poškodoval, da so ga morali odpeljati iz urada. Izredna je bila pa današnja noč, posebno pa jutro. Grmelo in treskalo je vsena-vskriž, zraven je pa lil dež kakor bi ga zlival iz škafa. Utrgal se je bil oblak in je šla tuđi toča, ki pa menda ni napravila škode, pač pa je priza-del naliv silno veliko zrnede. Po ulicah je voda stala čez hodnike in tja znesia penekod vse blato s čest. Ulica na Grad je vsa razdrapana, pesek je znesia voda v Florijansko ulico in je tam voda zjutraj ob 8. uri še^tekla v Rožno ulico, kakor potok. Na'Ahli-novem (Svečarjevem) posestvu nad Karlovško cesto je naliv utrgal velik kos zemlje in izruval eno drevo ter je prinesel na Karlovško cesto — v hišo samo je pa z Grada vdrln voda in skozi okna nanesla notri polno ilo-vice. Voda je hipoma stopila v neka-tere kleti in jo morajo cei dan z briz-galnami ven spravljati. Splošno se tr-di, da tako močnega naliva že davno ni bilo. Vihar je bil istotako močan in je otresel posebno mnogo sadja. Še mnogo huiše je moralo biti po hribo-vitih krajih, saj še na Tržaški cesti niso mogli peščl peš v mesto, mar-več jih ie moral nek tamošnji posest-nik prepeljavati z vozom. Bilo je res kakor sodni dan. — Poplava na Tržaški cesti. Velik naliv danes porioči je poplavil tu-di Tržaško cesto. • Okoli mitnice je bila voda tako visoka, da je Ijudje nišo mogli prebresti. Morali so se voziti. Tako smo viđali, kako jih ie neki premogar prepeljal cei voz. Mnogo ljudi je prepeljal tuđi gostilničar, go-spod Oblak, vulgo Jončkov Frar.celj. Hvala mu! Tuđi blizu Sv. Florijana je naliv strahovito divial. — Omanrila je strela včeraj po-poldne nekega višjega uradnika državne železnice, ki je bil med nevih-to pri telefonu. Dotičnemu uradniku je danes že znatna bolje in nadejati se je, da v najkrajšem času popolnoma okreva. — Strela je udarila včeraj popol-dne med nevihto v Frischovo hišo Marijinem trgu. Škode ni napravila nobene. Čudno je, da je strela udarila prav v to hišo, dasi je v blizini zvonik frančiškanske cerkve, ki je mnogo višji in ki ima poleg tega tuđi še docela nov strelovod. — Drevo se podrlo. Danes zjutraj ob 8. se je na vrtu protestantov-ske cerkve podrlo z velikanskim hru-ščem staro drevo. Najbrže ga je iz-podjedel današnji naliv. K sreći ni bilo nobenega človeka v blizini. — Nalivi v današnji noči so napravili v Spodnji Šiški precejsnjo škodo. Skoro vse ceste so poplavljene. Pred občinsko hišo je povo-denj. Bližnje hiše so poplavljene. In dve sesalki sta morali od ranega jutra skoro do opoldne črpati vodo, da rešijo nekatere hiše, ki so bile v ne-varnosti, da jih voda izpodje. Pota, ki vodijo s hriba. so popolnoma razrušena. — Nesreća na železnici. StroJ-nik Južne železnice Anton Hvala, ki stanuje v Zeleni jami, je prišel dne 15. avgusta v Borovnici med odbija-čc ter bil težko poškodovan. Odpe-ljali so ga v bolnišnico, kjer je včeraj umri. — Solnčni mrak. Prihodnji pe-tek, to je 21. t. m., bode solnee mrk-nilo in sicer Dri nas vidno. Luna se Stran 4. .SLOVENSKI NAROD-, -Baron Gautsch* utonil v Radnu pri Dunaiu živeči vpokojeni polkovnik Alojzij Kutschera s soprogo in dvema sino-voma. Ranjenci na Dunaiu. Dunaj, 18. avgusta. (Kor. urad.) »Neue Freie f^resse-" poroča, da so pripeljali na Dunaj 42 ranjencev, med temi več častnikov. Vcčina se jih na-haja v bolnišnici »Rdečega Križa« (Rudolfinum). Interniran član magnatske zbo-niče. Budimpešta, 17'. avgusta. 'Kor. urad.) Ćlan ma^natske zbornici vse-učiliški profesor Koloman Miill r, se je mudil proti koncu svojega d< pusta nekaj dni v Parizu. Od tam je sporo-či! svojim služahnikom, da bo dospel dne 1. avgusta v Bndimpcsto. Od tedaj manjka o njem vsako poročilo. Sedai je izvedel »Pester Lloyd«, da je v Nogent le Rotron interniran. Nemiri v Rusiji. — Rusija v Crnem morju. — RusKa ladja s 4000 vojaki se potopila. Carigrad. 17. avgusta. (Kor. ur.) »Tasvir i Kskiar- izve, da je opažati v ruskem Kavkazu znake nemirov. V pokrajinah, kjer žive Oeorgijci. je haje izbruhnila vstaja proti ruski vladi; 4 častniki in 80 vojakov je bilo baje ubitih. Bo}e se. da se bodo nemiri raztegnili tuđi na druge dele Rusije. V Sebastopolu in .falti ie po-ložai silno žalosten. Samo starci, otroci in ženske so v mestu. Sedaj so začeli ukrcavati kakih 200 obrežnih topov na ladje. Trinajst torpedovk, 7 oklopnih križark in 4 hidroplani so odpluli v neznani smeri. Neka ruska transportna ladja z municijo in 4000 vojaki je naletela na neko mino in se je potopila. Večina vojakov je utoni-la. Kakor poročajo listi, so muzlima-ni v KaŠgaru zaradi zaplenjenja turskih ladij »Rešadie« in >Siiltan Os-man« silno ozlovoljeni ter so piiseglu dz hodo nabrai: denarja 2a tursko b rodo v je. Papež bolan. Rim, 17. avgusta. (Kor. urađ.) »Oiornale d* Italia* poroča, da trna papež lahno mrzlico in mora ležati v postelji. . DmmL 17. avffttsta. Pri šrebanju zemliiSkokreditnih srećk prve emisije iz leta 1880. je ođpadel glavni do-bitek 90.000 K na serijo 2099 št. 26; dobitek 4000 K na serijo 1104 št. 69; po 2000 K na serijo 1468 it 69 in na serijo 2598 št. 45. Darili „lldtirai križu". Skupno nabrale: gospa dr. Haf-nerjeva in gdč. Krek: A. Puhl 2 K; M. Jarec 1 K; Vode 1 K; Uršič 2 K; Steinberg 5 K; M. Schwentner 1 krono; Košenina 80 vin.; Jezek 20 v; Levstik 3 K; Pipan 40 vin.; Bašeij 20 vin.; Zentrdi 2 K; Lenarčič 20 v; Kunauer 5 K; Smerajc 1 K; F. Zor-man 5 K; Sevar I K; Hvala 20 vin.; Vagner 1 K; N. M. 40 vin.; Kern 40 vin.; N. N. 40 vin.; Jerak 40 vin.; N. N. 40 vin.; Horvat 40 vin.; Bebolj 1 K 20 vin.; Lovšin 1 K; Stankon 30 vni.: Puhar 1 K 10 vin.; Šircelj 1 K; družina lug 2 K; Zabavnik 40 vin,; Buch 1 K: N. N. 20 vin.; Leber 20 v; N. N. 20 vin.; M. Homaun 40 vin.; Rnravec 40 vin.; Arko 20 vin.; Šu-ler 1 K; Donek 20 vin.; Meden 2 K; N. N. 20 vin.; N. N. 20 vin.; N. N. 30 vin.: Dover 20 vin.; Pavlič 1 K; Slapničar 1 K; Cernič 1 K; Srebod 2 K; Tome 1 K; Baraga 40 vin.; Ba-raga 1 K; Slana 2 K; (lospodarčič 20 vin.; Rotel 50 vin.; N. N. 10 vin.; Prešern 60 vin.; Stern 50 vin.; For-tič 2 K; N. N. 40 vin.; Kune I K; Križaj 20 vin.; Škofic 1 K; Peterlin 1 K; N. N. 40 vin.; Magajna 1 K; Zidan 1 krono; H. liribar 20 K; Trohe 1 K; Orjol 1 K; N. N. I K; Muller 1 K; B. Vacik 1 K; N. N. 20 v; Bavdek H. 5 K: Fleger 1 K; Lasič 2 K; Sclirau-tzer 1 K; Ziegler 2 K; N. N. 1 K; N. N. 20 vin.; N. N. 60 vin.; Okrupa 50 vin.; Zottmann 1 K; Pipan 20 vin.; Lampe 2n vin.; N. N. 20 vin.; N. N. 10 vin.; N. N. 20 vin.; N. N. 20 vin.; Biz^j 2 K; Knific 1 K; Kregar 1 K; £are 1 K; Milavc 5 K: lanka 40 vin.; N. N. 20 vin.: S^vetek 1 K; Krek 5 K; Hafner 5 K; Zwenkel 3 K: Hočevar 1 K: N. N. 5 K; Rischauv 3 K: F. Kulovec 3 K; dr. J. Krek 50 K; Mate Hafner 10 K. — Skupna vsota 234 K 68 vin. Skupno nabrali gospe Šufla} in Jtritof: A. Stritof 10 K; Bregar 40 v; N. N. 2 K: bar. v. Beck 10 K: dr. Wa!lentschag 4 K: dr. Valenta 10 K; Hadnič 3 K; Guttinann 2 K; Kočijan 40 vin.: Čretnig 4 K; Lukan 5 K; Hrovatin 2 K: N. N. 1 K: N. N. 40 v; dr. Mautner 2 K; Karei Pick 2 K; (jorčina 5 K: Harmel 2 K; Offrinjc 1 K: Drenig 2 K; dr. Kozina 10 K; Krema 2 K; N. N. 1 K: Štampfel 2 K; Krapeš 5 K; N. N. 1 K; Novak 1 K; Lužar 1 K; N. N. 1 K: N. N. 1 K: N. v. 10 K: Rus 1 K: Armič 1 K; N. N. 1 K: Bcrkopec 2 K: N. N. 1 K; Grad 2 K 40 vin.; N. N. 3 K; Franke 6 K; Korim 2 K: Verbič 3 K; N. N. 2 K; Pehand 3 K; Jamnik 3 K: Pogorelec 2 K; N. N. 1 K; N. N. 1 K: N. N. 2 K; T^asbachcr 2 K: Marchiotti 5 K; Vv'iessbaerier o K; Pompe 3 K; liiš-jak 2 K; Harni 1 K; Korene 40 vin.; Krasnjn 20 vin.; N. N. 2 K: Ubi 2 K; Punoschitz 5 K; družina grof Aichel-bur^r 10 K; Laurič 4 K; Kodran 50 v; N. N. 1 K 20 vin.; N. N. 40 vin.; Srickberger 20 vin.: Pleska 20 vin.; Temnte 10 K; N. N. 20 vin.; Jerčič =i K; Sič 5 K; Puc 3 K; Malovrh 30 vin.: Kos 1 Kf Muc 2 K; Repič 1 K; Susteršič 1 K: N. N. 40 vin.: Tischler .^?0 vin.; lelačin M. F> K; N. N. 5 K; Jancžič 5 K; Sch\vaiger 3 K; Peruz-7\ 2 K: Scmec 40 vin.; Marek 4 K: Scliulz 2 K; Petrovčič 40 vin.: Po-crnčnig 3 K; VVerner S K; L. Seemanu "0 K: H. (5c M. Seemann 4 K; Vrančić 2 K: N. N. 2 K: Jenko 1 K: N. N. 1 K: Stele 1 K: Sinzcr 2 K; Rrnanv ! K: N. N. 2 K: Pielick 1 K. — Skupni znesek 341 K 10 vin. Skupno nabrale gdč. B^hofschitz, Bele & Cierstncr: Golob I K; JanSa 1 K; dr. Pogačnik 1 K; Kenda 1 K; Aljančič 1 K; N. N. 1 K; Suschv 2 K; Stupica 1 K; Oražerj 40 vin.; F. 15ernet 2 K; Horvat 10 vin.; Herga 60 vin.; Cesar 30 vin.; Verhovec 20 vin.; Voje 30 vin.: Golder 20 vin.; Zivalič 60 vin.; Simončič 50 vin.; Siska 60 vin.; Trampuš 2 K: Oster-mnnn 1 K; Laurič 2 K: Pugel 50 viri.; Frelich 1 K: PHar 2 K: Podboj 50 v; Sedmak 2 K; Presečnik I K: Palčič 1 K: Dokier 2 K; Cernač 32 vin.; N. N. 1 K; Oustin 2 K; Linhard 3 K: N. N. 1 K: Weiditsch 1 K; N. N. 1 K: Humer 40 vin.; Zdešar 3 K; N. N. 40 vin.: N. N. 60 vin.; Likozar 1 K; N. N. 50 vin.; Kosar 1 K; Scbrigel 2 K; Materič 1 K; N. N. 1 K; Emsbrunn 1 K: Behofschitz 15 K — Skupni znesek 72 K 92 vin. Hočevar Josip t K; nečitljivo 5 kron; dr. Schuster 5 K; dr. Jenko 3 krone; Neimenovan 1 K; Ohm pl. Januschovsky 2 K: nečitljivo 1 K; Prrst Stockl 10 K; Merala 5 K; Hans pl. Hollesha 2 K: Martin Oomsi 2 K; frank 60 vin.: dr. Papež 10 K; frane MUčinski 10 K; nečitljivo 10 K; Schott 1 K; Josip Crni več 40 vin.; \ nečitljivo 1 K; nečitljivo 1 K; Kaje- ttn Premertttin 1 K; Deržal 1 K in se zavele skmd 8 let đajati vsak me-sec po 1 K; nečitljivo I K; Benkovič 1 K; Krif 1 K; nečitljivo 1 K; nečit-l»vo 1 K; Remfc 1 K; Jclovec 1 K; Valenčak 1 K; nečitljivo 5 K; Bave-Iek 2 K; neimenovan 1 K; nečitljivo 1 K; nečitljivo 1 K; dr. Ravnihar 10 kron; Novak 5 K; RegaJli 5 K; dvorni svetnik Schneditz s soprogo 50 K; Josip Hauffen 20 K; Blaudek 5 K; Poljak 5 K; Josip Jakopič 5 K; Terezi ja Debevc 5 K; Vavpotič 2 K; dr. Pogačnik 10 K; Marija Langof 4 krone; Neimenovan 2 K; Fani Pire 1 K 48 vin.; Regine Kollman 1 K; dr. Tavčar jun. 5 K; Terezina Stedry 10 kron; Fischer & Phonix 10 K; Gvido pl. Luschan 10 K; Mila Oman 1 K; Emilija Vepel 1 K; Neimenovan 1 K; Bavič 1 K; nečitljivo 1 K; GregoriČ 10 K; A. Reisner 1 K; Metnitz 2 K; Neimenovan 10 K; Bartl 3 K; Semen 1 K; Drobnič 4 K; polkovnik pl. Pe-trovan 25 K; Elsa pl. Petrovan 25 K; Žila pl. Petrovan 10 K; G. S. 3 K; Beti Orehek 3 K; Josip Weibl 2 K; Robert Walland 2 K; nečitljivo 2 K; I. Kuralt 2 K; Rodlbach 2 K; Emilija Praunseis 10 K; Irena Kremensek 4 krone; Marija Ungar 10 K; Jos. Det-tela 2 K; Neimenovan 10 K: Neimenovan 1 K; Terdina 1 K; SerovolH 5 K: Odlosek 1 K: Spreitzer 1 K; Neimenovan 6 K; Neimenovan 1 K; Julka Lebre 2 K; podpolkovnik Mila vc 5 K; Antonija Svetek 5 K: Ama-lija Jeglič 20 K; Miklitsch 110 K: Vok 3 K; Kos 2 K; .1. K. 3 K; Neimenovan 2 K; Drobnič 2 K: Ana Wisiak 4 K; Albin Bais 5 K: Ludo-vika Wibbe 3 K; Fr. Mikula 6 K; pl. Iiofbauer 5 K ;Pavla Zore 2 K; nečitljivo 2 K; Franc Urbanin 1 K; Al. Janežič 5 K; Elza Hitzl 4 K; deželna zadruga fotografov v Ljubljani 50 K; Neimenovan 2 K; nečitljivo 1 K; Neimenovan 1 K; France Bahovec 1 K; Ivan Ćerne 4 K; nečitljivo 1 K; Fan-Či Drovenig 2 K; Mirica Azzetto 10 kron: Neimenovan 1 K 30 vin.: Graj-cer Franja 5 K: Hafner - Polack 5 kron: AIks. Heger 10 K: Tschurn 2 kroni; nečitljivo 30 vin.: Arselin 2 K; Zapadnik Marija 1 K; Zadnikar Marija 2 K; tri žene 00 vin.; Herfort 1 krono; Terček 5 K; Mariia Čehokti 1 K; Ivana Peterlin 1 K: Mariia Bebi 1 K: Neimenovan 1 K; Ema Jakusch 5 K; Neimenovan 1 K: nečitljivo 2 K: Gustav Schiffer 3 K: Ivana Rožnik 1 K: Nedelko 1 K: Stich 1 K: Ana Kas.sig 5 K: Harna Szillih 3 K: Mariia Straus 2 K: Vera Presečnik 1 K: Verbič Pr. 5 K: Prime 2 K: Marila Zadnik 1 K: Krisper 2 K; Fani Vičič 1 K; Neimenovan 60 \in.; Drovenik 2 K: Habicht 1 K; M. Ph. Oartus 3 krone: Ivanka Svetlič 2 K; A. I. Paj-nič 5 K: ^ospod Peter Schleimer s sopro^o 50 K: okrajni glavar Kresse s soprogo 50 K; nečitljivo 10 K: stot-nik pl. Schrev 10 K; Antonija Merkl 5 K; Elsa 10 K. * • Darila za deželno in žensko po-možiio društvo »Rdeči križ« za Kranjsko: Vzajemna zavarovalnica 7a\ ^RdeČi križ^ 50 K in za zaostale 50 K, dr. Ambroschitsch 50 K, Janko Popovič za »Rdeči križ« 50 in za zaostale 50 K. dr. Ivan Dimnik, Krško, 10 K. Vinko Strgar 10 K. Alojzij Ver-derber. računski nadsvetnik. za Rde-či križ 5 K in za zaostale 5 K. dr. Fr. Grivee 20 K. Marija Deu, Tržič, za Kdeči križ 25 K in za zaostale 25 K, ga. Marijana dr. Jagodičeva za Rde-či križ 10 K in za zaostale 10 K in članarino za leto 1914. 5 K, Mica Cerne 5 K. Fric Cerne 1 K. Selma Traina 10 K, ekscelenca dr. Josin baron Schuegel. sekcijski načelnik* v pokoju. 500 K, Kranjska stavbinska družba 100 K, Ida Reichenauer, pod-polkovnikova soproga, 30 K, Ivan Jax 10 K, dr. Maks Pire in soproga 10 K. Konrad Lisac 3 K, Marija Župan po pospe FrančiŠki Schiiller 10 kron. — Zbirka ekspoziture »Ljubljana«, Dunajskega društva za straže-nje in zaklepanje 5 K 24 v (in sicer Jožef Ertl, ravnatel?. 1 K, ^nidaršič, podkontrolor, 50 v, Končar, nadpaz-nik, 50 v Cestnik, nadpaznik. 40 v, Podobnik, paznik, I K, Cešnovar, paznik. 50 v. Ivan Jalka, paznik, 50 vin., Jožef Strgar, paznik, 34 v, Hri-bar. paznik, 50 v). KoŠenina 20 K, Neimenovani 3 K, Marija Mlekar 60 v. Tanko Barle, župnik, 10 K, Ur-šula Strah 10 K. * * • Zbirka gospe dr. Jarčeve in gospodične Verbič: Parti Ravnihar 10 K: Ivana Samsa 5 K; Ravnihar Ana 4 K: Učak Marija 3 K; Dacar Josip 5 K; Posch Josip 5 K; Terdina Marija 4 K; Pavla HaJm 5 K; Leut-geb 1 K; Bajec 1 K; Ooldstetn 1 K; Josip OlCek 20 K; Helena 2alar 2 K; Marila Lavrlč 8 K; Kaiser 1 K; Ada-mitseh 1 K; Harisch 40 v; CeSnovar 6 K; Rožun 1 K; Bajt 1 K; Pimauer 20 v; F. KraSkovic 2 K: A. Leben 3 K; Thcresc Q8tzl 20 v; Pichler 1 K; Kramef ! K; MatietelJ 2 K; Pcč-nik 5 K; Leo Poglmil 1 K; Pani Pov-he 4Q v; dr. fbedransperg 10 K; Ikh ža Hrovat 40 v; Pera Rei! 1 K. Mina Horvat 1 K; Huss Ana 2 K; HerMiii Jux 1 K; Katarina Zaran 2 K; Fr. P. Zajec 3 K; Julia Otinzler 5 K; Robi-da 1 K; Marat 5 K; Alojzija Kifle 1 K; Wenzowsky 3 K; Dermale 3 K; Župane 1 K 20 v; Marija Kral 1 K; Pintar 1 K; Klein 2 K: Pohle 1 K; Ju-ran 2 K; Morina 1 K; Remon 1 K; Dimic 40 v; Merkun 40 v; Leber 1 K; Mogolič 2 K; rodbina Remšar 5 K: Oantar 2 K; Šaurov 2 K; Stefanič 30 v; Pirker 1 K; Pircker 60 v; Brau 1 K; Brovit 1 K; Lotrič 2 K; rodbina prof. Jarčeva 30 K; neimenovani so podarili 89 K 20 v. * * Zbirka gospodičen Ena in Meta Pollak. Podarili so: Birtič 1 K; grofica Auersperg 2 K; neimenovan 5 K; inž. Hoss 4 K; Zajc Alojzij 5 K; Antonija Keršič 3 K 30 v; Fani Koiar 1 K: Antonija Rakove 20 v; Greti Tenika 40 v: Karl Keršič 70 v; Ana Sribar 20 v; Rezi Mlakar 20 v; Po-gačnik 1 K; Conžek 2 K; Zorman 4 K: Sitter 1 K; Weilgoni 1 K; V. Soršak 2 K; Lipovšek Ana 5 K; Cvetnič 1 K; Spušek 40 v; Božič 1 krono; Tomažič Franc 1 K; Tošker 1 K; Škander I K; Glavič 2 K; Fani Pintar 2 K; Helena Brevelnik 2 K; Josip Bregar 2 K: Neža Bregar 2 K; Marija Oven 1 K; Marija in Ivan Per-hovec 2 K; Reichman 1 K; Nachti-gall 1 K; gdč. Erna Zelenka 1 K; ne-čirlivi 20 v; Merhar 2 K: Maver 3 K; Burja 1 K: Ana Bur^er 10 K: Kaftan 2 K: Skarjevec 1 K; Slovnik 20 v; Stern 1 K: Treppel 1 K: Jerica Vidic 1 K: J. Premen 1 K: Hostnik 1 K: Postotnik 20 v; Ahlin 1 K; Kirinič 1 krono; Bergant 1 K: Stopar 1 K: Sušnik 1 K: Cesen 1 K; Bolaffio 50 kron: Anton Murnik 1 K: Bizavičar Fr. 1 K; Jesih 1 K; J. Zalokar 40 v; M. Perko 3 K; Likar 1 K 20 v; Križaj 2 K: Kičmene 1 K; Baillon 4 K; Borstner 1 K: Kos 1 K; Mathian 3 K; Zaicc 1 K: Zaiec B. 60 v; Rojina Fr. 1 K: Graul Fr. 1 K; Ivan Roje 1 K; Grmek 1 K; neki vojak 20 v; Šušter-šič 40 v; Lobrič Helena 15 v; Bučar 20 v; UrbanČič 40 v; Babnik 30 v; Ropret 40 v; Ivan Zakotnik 2 K; Za-kotnik 1 K. Izkćiz mestnemu magistratu došlih darov za rodbine vpoklicanih vojakov: Biber Alfred 12 K; Beniik Anton, deželni računski revident, 5 K; Leben Anton, nožar, 4 K; dr. Svetina Ivan, c. kr. profesor, 20 K: Jonke Alojzij, c. kr. poštni uradnik. 20 K; Zajc Amon, kolodvorska restavra-cija. Bistrica - Mokronog, 20 K; Kranjska stavbna družba 100 K; N. N. 10 K: Turk Josip, deželni posla-nec, 20 K: Vehar Marija 10 K: dr. Pire Makso, odvetnik, 10 K; Dole-nec Jerica, traiikantinja, 20 K; Kon-vent nemškega viteškega reda 10 K; Kranjska deželna banka 400 K; J. Ciuha, trgovec, 20 K; Bonač Fran, trgovec, 30 K; dr. Karei Foregger 2«) K; Zalaznik Jakob 20 K; Tesnnr Fran 3 K; prispevek žena vpokiica-niii mesarjev na Poljanah 3 K; Ada-mič Fran. uradnik, 10 K; Černe Ivan, gostilničar, 20 K; Taškar Andrej, po-sestnik, 10 K; zadruga mesarjev in prekajevalcev 20 K; Kozak Josip, načelnik mesarske zadruge, 10 K; SimciČ Anton, revident deželne naklade, 2 K; Barle Janko, mestni župnik, 10 K; dr. Oblak Josip, odvetnik, 50 K: Baltic Marija, posestnica, 5 K: Sajovic Valentin, I. zavod za stražo in zaklepanje, 5 K: Gregorič J-, načelnik avstro - ogrske banke v Ljub-Iiani, 20 K; Neimenovana 2 K; Neimenovana 1 K: Ažman Mihael 3 K; Mikuž Ivanka 5 K: Polajnar Karei, kavarnar. 30 K: zbirka ljubljanskih natakarjev 62 K, imenoma: Mikec Tvan 2 K, Florianz Ludovik 5 K, Muzzulini Maks 1 K, Gneiner Ludovik 1 K, pl. Valjak Gjuro 1 K, Zajc Andrej 1 K, Bonač Martin 1 K, Brez-nik Hans 1 K, Ktnsek Alojzij 2 K, Hendler Josip 5 K, Barnert Fran 1 K, Dworschak G. I K, Jurjak Ernest 2 kroni. Krisch G., 1 K, Marjašic M. 1 K. Trofenik Frnn 1 K. Krakar 1 K. Miha Deželak 1 K, Striedinger K. 5 kron, Schrev Ed. 1 K. Auer Ferd. 1 K, Knap Franc 2 K. Cernivc Franc 1 K, Wressnik 1 K, Stoppel Fr. 2 K, Krulej Janez 1 K, Gajsek Josip 1 K, Vreček Ivan 1 K, Carl Josip 5 K, Ju-schek Herman 1 K, Kos Ivan 1 K, Kališek V. 1 K, Sedej J. 5 K. Piglar F. 1 K, Sedej I. 1 K, Gantar F. 1 K, Kavčič Fr. 1 K: Kastelic & Zabkar 50 K: Lavrič Marija 10 K; Neimenovane 2 K 40 vin. M M« ISU mm$f\ w B«rg«i«Ti ^mtrmmmrm Bila v Avstro-Ogrski in po vseh ^' - -* kulturnih državah rabijo za umi-I van je in kopeli proti izpulčajem ina kofl in nečistostim kože. 'Vsaka etiketa mora imeti znano •^^™^^ varstveno inamko Hi podpiš tvornilkt flrrne G. Hell & Comp., ker ticer mita nito pristna, f e 40 let v prometu uvedena. ,aLO¥PCI0 rlAKOD«, **4$ avggtta 1914. Stran 5» llmrli so v Ljubljani: Dne 17. avgusta: Elizabeta - lak, hči bančnega sluge. 19 let* eliška ulica 8. — Marija Ana Mau- -. žena vpokojenega kurjača, 70 . Krakovska ulica 3. — Marila •:erle, deiavčeva žena« 55 let, Cesta :ako 2. V deželni bolnici: Dne 12. avgusta: Josip Faletič, ^iak, 62 let. Laka pri Mengšu. Dne 13. avgusta: Josip Cerar, -arniški hlapee, 21 let, Dol, okraj -Tinik. Dne 14. avgusta: Marija Ber-:, deiavčeva žena, 53 let, Tržaška ^:a 41. Dne 15. avgusta: Novra Kirty-^ski, brivski pomoćnik, 20 let, Kra--n ski nasip 10. Današnji list obscga 6 strani. I/dajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Ustnlna in tisk »Narodne tiskarne«. ffeteorolosifto porofllo. > nad morjra 3M-2 Srednji intul tlak 73f na ; <»«•-■ 25E! 12 Vetr0Tl ?eb0 - YaoJ> w mm £5___________________ ' J.popj 730-5 j 190 sr. sszah. sk. oblač 9. zv. 730*8 i 18*2 brezvetr. đei. jasno 7. zj. 732-3 140 si. svzh. ' de? Srednja včerajSnja temperatura 17 7°, -m. 187° Padavina v 24 urah mm 817. e> noč curkoma deževalo, bliskalo in — elo. LJUBLJANSKI IVusecnik za književnost in prosveto. I Letnik XXXIV. (1914). Lt?LJA1SKX IV0H* ixha}a t rrexklh po « okret na Mz-s^r ter stane a« leto 9 S 20 h, pol l«ta 4 K 60 h. Bc?t- teta 2 K 30 k, sa ▼■• neavstrtjrit« detele po I 11 K 20 h na leto. ■ Poocmezni cvezkj m dobirajo p« 80 h- Mjarodna tiakarna" t Ljnblf anL [proti prah a j em, lnskinam I in izpadanjn las I đcluje najbolja? prlznana Taono-cbinio tinta I a«, laisa Itetera ©krepčuje lasišče, odstranjuje I .-3ke in preprečuje Izpadanje las. li fueltlenlea z navodom f krono. Ispaši) ja se z obratno pošto ne manj kot I dve steklenici. ■Zaloga vseh prefzkušenlh zdraviV, ■•n«s3ic. mH, r«edic?na!. v-n, špecuall-vitr najfinejftih parfumov, kirurgiSkJh |-:;v«z, svežlh mineralnih vod itd. hl \mm WMn tensteRo I ? Ljubljani Risijeva rasta it. L I poleg novozgrajen^fa Fran Jo2efovega i ubi i. mostu. 10 : ?ei lekarnl dobivalo zdravlla tuđi »ar * bolničkih blaga ia i sine ielemlce, • ar. tobačne to tame in okr. bolničko blagajne v Llnblfani. Sramežljive kratkoEasnice. Izdal Tinček Hudoklin. Oena 1 K, s p«ii# 1 E 10. Narodna knjigama i v Ljubljani. .ItaMiU ttteM11 najMaja a tem tu*u> vett« da je I I njen ciolfoletni sotmekuk, goipod I AloJzIJ Ko#ir I po daljŠi in mučni bolezai v soboto, dne 15. t m. ob pol 11. I I uri dopoldne preminul. I Pogreb se je vrši! r ponedeljek, dne 17. avgusta ob 4. uri I popokine iz hira 1 niče sv. Jožcfa na pokopališče k Sr. Križu. I Bodi mu blag spomin! I ¥ i|«M|uif dne 18. avgusta 1914. I Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to široko spadajoče blago dobite najceneje v specijalni trgovini A. & E. Skabernć Mestni trg IO, b22 ^ ^llkai izl»f«-amX Solidna i»<»««v««l» ^ S VsaKi dan otrdi to preprfčanje: nežno vonjavo, istotako fini okus, — polno zlatorujavo barvo da naši kavi edino le dobroznani, izkušeni za-grebski wkavin pridatek pravi rFranck:* s tovarniško znamko »kavin mlinček*. t^# 12(Wx6-iit Krasna umetniška reprodukcija v več barvah z\atie\ite (;iiouiiui:vf: sijk^: PRIM02A TRUBARJA = USTANOViTELJA S OVENSKE KNJIŽEVNOSTI = Visoka C> cm to Široka 51 cn f Đ»<-lepil oMrum rnkt alovaake htt». Ta reprodakclja ja »pteh na(Ieyia tu nal-do^rjenefta Mar |Ui imamo SIovcbcL Cena s pošto kroti 3-2O NARODNA KNJIGARNA V UIBUAHI. PRE-SERNIVA HL H. 7 lahmrii. Za atfteto Mnstv soeotjt prt-likom sawtf gospt mm« Beu izrekaflM vsem9 ki to blago pokoj-nico toU«!i, ji ▼ dolgotrajni bo-lezni atrcfli in }o tpreatill na zadnjo I pot, svojo najpriarfncjlo zahvalo. Vsen povroi Bog! 3C33 tal«f#«i. V Ljubljani. 17. avgusU 1914. I B_________________________ _ _ ___ i Zdiaa primorska tovaraa đvokoles k JRIBUNA- 11 Borića, Triaika 'mlica it 26, prof ptTOTar eorlup. Velika eksportna zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke- strijonov itd. itd. Gorica, Stolna ulica št. 2-4. Prodaja na obroke. Ceniki franko Stanovanja. Na Slovenkom trgu it. 8 se ođđa dvoje sianovaaj. V prvem »adstropja s 4 sobantl ln pri-tiklinami xa november, v parteri« za takoj eaa soba in sobica« 3034 Več se izve pri hišniku. Kje kupite najceneje in najboljše jeklo, vsake vrste nože, britve, kuhinjske nože, škarje in obešalnike? Pri Ivanu Kraigerju, Ljubljana, Židovska ulica. — Prvi ljubljanski umetai in fini brusač z električnim obratom. 2452 Eaa ali dve neblirani :sobi : m oddlaste takoj 3012 afl s leplembrem na Marija Te« reii|e e. 1, n. mmUbf. fr. Benric Prva tvornica nr JAMI KOHIAB, c. in kr. dvorni dobavitelj v Mostu 5t 576t nzpošilja dobre zanes-Ijive ore po najnižjih ce-nah s 31etno pismeno garancijo. Nikljasta anker ura „sistem Rosskopf" K 3-90, švicarska „sistem Rosskopf K 5*—. V je-klenem okrovju K 620. Ankerica iz belc kovine (srebro Glorija) K 4-80. Z dvojnim pokrovcem K ^———— 12*50. Srebrna ura z ve-rižico in obeskom K 12— Nikljasta K 7'50. Prfstna srebrnaverižica K 2*90, 380. Nikljasta K 1-20, 140. Budilka K 290, okrogla kuhinjska ura K 3 20, ura na nihalo K 9*—. Razpošiljanje po povzetju. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Giavni katalog zastonj iQ poštnine prosto. Zenitna ponudba. Jnieligenien gospod (delovodja), 28 let Star, 5« jre/i v s^rho čmu preisnje yenitve 5ej/jan/rY 3 gospodično event. vdovo brej otrofa Premojfenja se jre/i vsa; tO.000 Jf, da s* yačne ^af^rsno^oli podfeije ali Jcupčifa. Pisma 5 sliko se prosilo na na* slov „Ji. Jf. S/r. 4", Jl{onfalcone, posie restanie. 3032 V blag. vednost. S 1. avguatom t. 1. je moj po* grebni zavod prešel v roke mestne občine, ki pa še ne pokritih ter-jatev zavoda ni prevzela. Naj se torej vse še ostale obveznosti nasproti bivšemu mojemu podjetju poravnajo aamo proti potrdilom, izstavljenim od mene »amega. 2030 Gospod Viktor Oblak ni več v moji službi in nima ve<5 pravice zame pobirati denar ali sprejemati u aro čila, V Llubljani, 17. avgusta 1914. franc Đoberlet stan Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko *& A. & E. Skabernć / Mestni trg 10. Na debelo in drobno. Obstoji od leta 1883. Izređno nirfte tene! Uradniško hranilno društvo v Gradcu SK« JKšm « WMm Ma* Hranilne vloge se sprejmejo od vsakogar in se obrestujejo od dneva vložit?e, ako fih ni trebm odpovedati po «3 561 • ob GOteeTBl B II 0! • ob 90dneral BI 01 |*f odpoTedl po 9 4 0> odpovedl po 9 2 |O# Obresti se poltotno pripisGjejo h kapitalu. Nikakega rentnega đavka. Stanje vlog: K 6.S00.000. Stanje jamčujočih zadmtBlh đeleiev: K 7,600.000, reservalh xaMkmšm* ta Tr^daostnic K 1,050.000. Poslovni razvidi ln poštne poležnice br«m- plates na razpolago. Pojasnila daje brezplačno: Josip Košem v Ljubljani, Krakovskl nasip Stev. 22. Govorilne ure vsak ponedeljek, sredo in petek od pol 3. do pol 4. ure popoidne. BaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaamvBavaaaai bprejema zavarovanja človeškeera življenja po najraznuvrstnejših kombina-cijah pod tako ugodniml pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. /lasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z fiunijiajoCimi se 12 vplačiii. | I „SLAVIJA" •v - ••• viiieMit zavarsvalna banka w Pragi. .•• • .•• mmMmml UmM K 60v7M-TSt-lt — U#laćam« otfkoteiM ta kapitali!* K 119,00S.S04-2S Po vdikosti druga vzajemna zaTarorainica naSe držate i fseskozi slOTaisko-narodao upravo. wr faerclBi mm i lji5i"SS«i imai iid to. M ■*■ Zavaruje poslopja in premičnloe proti I i požarnim škodam po najnlljib cenah. I Škode cenjaje takoj in najkulantneje. I Uživa najbolja slovea, koder posluje. I P«a*rl Sprejema tuđi zavarovanja I proti vlomski tatvini pod zelo ugod« I nimi pogojL — Zafatevajte prospekte} j I ^ trgovska, spedicffska in komisijska delnfSka družba. =m podružnica: Ljubljana, Dunajska c*sta §€■ 38. 1 Centrala: TRST. # Telefon it 100. Mednarodna spedlcija, spedicije ia aacarinaoje vsake vrste, prevalevanje blag«, skladišča, kleti. Prosta skla-diŠČa za redni užitnini podvtsena btaga. NajmodernejŠe opremljeno podjetje za salitT6 ln provaiaajo pahiltr« ▼ mestn in na vse straši i patentiranimi pobištveninri vozmt — Shranjenje pohižtva in blaga ▼ mhih posebnih akkdiifih. Oniopinje Ud. — Sp^erjski urao\ generalni aaalep lo prodaja voznih listov: ----- ■ ------- „DALMATIE" đelnfike parobrođne družbe v Trstu. -■— " Brzovozne profe Tnt-Besetfet hi oWa«s«v tir TtsVAseeaa ptrodbrodae dražbe D. Tripcovich & Co., Trst Avstrijsksf« Uofćm. CaaaroVLtot alia IL raired. Narocikjunejtout tuđi bUgovni oddelek Jadranskobanke, Zmerne cene. 323» Točna postrežba. Stran ft. »SLOVENSKI NARDD«, dat 18. ivgmU 1914. 191. štev. Mdicn«!_______-~ JPtfi li —qti ■>!«, ■liMp.pnm ft pri Zahterajte vzorce! 1 ^te KM i: i 4 * fTCw ■MVMH« Ruho Peselj trgrovec Miči Peselj roj. Šinkar »j]l- poročena. 'XC* y Ljubljani dne T5 avgusia t9?4. % voJažHm sedlom (Packsattel nit Packtaschen) se proda. Već se izve v Narodni kavarni. 3028 ni ^ ""i galaaterijsfce stroke z večletno prakso, samostojen delavec, ki bi imel veselje tuđi nekoliko Dotovati, 86 spre|me takoi pod lelo ngodnuni pogoji pri tvrdki Ivan Savnlk, Kranf. Istotam se spre]me tuđi liiliiilliiiiliiliiil« I hrsisG prve vrste ▲ I j Ljubljana, 2s75j5l v hotelu ,pnfcM?Hcu'2S I (I. nadstropje) ^1 | (naspretl slavne pošte) I I :: se priporoča. :: 1 I Zaloga iii'ip 61» I i Zaloga pohistva m tapetnišfegct blaga. J^i^arstvo. I Poisolna spalna oprava: 2 postelji. 2 omari, 2 noćni omartci in t umivalni% 5 marm. olosčo in ogledalom Jl 350'—. J>amči *e ja solidno delo* Ccne konkurenčne. 2ahtevajfs najnovejSi katalog, kateri obscgra nad 300 modernih siifa soo I J. Pogačmk. /Ljubljana, parije 7ereji/e cesta št- t3—18. Na prvi pogled tpomai na 9nl Izdellavi, da Je blago od prvo ljubljanske trgovine % iiraml, zlatnino, irebralno, koder knpii aajceaojo In il najbolje poitreien. predmeti poletne sezije so i tepao bndilke, nre v zapestnlcah, »anietnl gmnib^ mod. zapone Ud. l Tovarnčška znamka : „UNION".: | Tvrdka F. Čuden je samo Prešernova ulica 1 in že 10 let nima na Mestnem trga podružnice. Zahtevajte nov GOIllk zastonj. I 2623 Prva eksportna tvrdka F. ČUDEN Ijubljana S1 — prešernova ulica 1. Knplin ali v nafem vzarnem li i s o kjer je gostilna ali pa za to priprave: prostor na prometnem kraju — Po | nudbe pod „TukaJŠnJl/303111 n; j upravn. »Slov. Naroda«. 3C' i Že nad 50 let, na dobrea glasa obstoječa gostilna | na najživahnejšem prometnem krajd na vogalu križajočih se čest, s salonoc vrtom, event. z hlevom. tuđi električna razsvetijavo, v LJablJani, se z 1 ; novembrom ođđa. 3mj \ Poizvedbe pn gostilničarsk \ zadrngl v Ljubljani, Marijo Tm \ režije cesta 16* | Elegantno stflllO V3DJH obstoječe iz 5 sob, kopalnice, elekj trična napeljava, balkon z razgledorl na park, bogata pritiklina, II. nadstri Slovenski trg St. 2, se odda za februar je v termin 1915f dalje eleg. veliko stanovanja I obstoječe iz 5 sob, predsob s priii-l i klino in porabo vrta, ali pa I 5ve stanovanju i z 3 ozir. 2 sobama s pritiklino, Bil nieiweiS0Vi cesti Št 11, se oddastal v najem za novemberski termin 1914| Poizve se v odvetsi&ki plsarflil dr. V. Krisper, Slovenski trg 2.1 30C0 I Stav beno podjetje: Prevzamem javne in zasebne stavbe, Železobetonske mostove, stvope itd. — Popravila iz-vršujem po najniijih cenah. Jzdelujem nacrte \n dajem strohovna navodila. Parketna tovarna: Velika zaloga hrastovih in bukovih deščicjkatere dobavim z ah brez polaganja; prevzamem tuđi popramla in pola' gam deščice na stara že 06-stoječa tla. Strojno mizarstvo: Izdelujem vsa stavbenomizar-stvo tičoča se dela, pohistvo te proti naročitu. Izvršujem tuđi vsakovrslna popravila točno, povoljno in po nizkih cenah. • Tesarstvo: Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela^kakor: stresne stole, stropey tierande, barake odre i. L d. — Popravila izvršujem točno in solidno. Parna žaga: Kupujem hrastov, bukov w smrekov les in iagam hhdt tuđi proti plačilu. — Po te Uznici poslan les se dostavi na Sago po lastnem industrijske® tiru iz državnega kolodvora. Ustanovljeno L /900. U. Scagnetti, Ljubljana. m lehnična pisama; za skladištem driavnega kolodvora. Telefon štev. 299. [Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani I Poslovalnica I. a kr. avstnjske državne razredne loterije. I I Podružnice v Spljetu, Ceknrcu, Trstu, Sarajevuy Gorici In Celju. I S^refema vloge u kafltloe ta aa ItkeM rataa M}\®\ **nfr *■ K«i^a srefike la iraaaoitae papiri« I s uir pit obrMtal« %A Imm *!•§• W *MBi a ^T |2 |O s a s ml vnt p» taMum kvn. a a si \ SANATORIUM • EMONA i y ZA NCTRANJE IN KIRURGlCNE -BOi-E^NL i r* •F^OPOD^DS^DCA tj LJUBLJANA • KOMENSKEGA ULICA 41 / SEF-ZDR^VNK PRMARIJ DRFR DERGANC Mesnica dobro idoča, M »Ma V na? GOL Najemnina po dogovoru Kje, se poizve pri upravni štvu »SIov. Naroda«. li98 HVlJCM L1H1 lovama Mili to, lafa is Mm Tilefn itrnlki 154. u m m m w< ! BRATA EBERL Crkoslikaria. leklrsrla, sfavhHa Predajalnicas Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union". LjoMjana io poliištvena pleskarla:. 41 Delavnicas Igriška ulica štev. 6. Električna sila.